Sklep o predlogu kandidature
za poslance v Zvezno skupščino


Naše delo
Na razširjenem plemimu OF za ptuj-Bki okraj ]e bil dne 10. fefrruarja 1S50 v aavzočnosti okrajnih funkcionarjev ZSJ, ZB NOVf LMS in AFZ soglasno sprejet predlog IzvrSnega odbora OF za okraj Ltnj, da bi kandidirali za ljmdske po-iiance na volitvah ljudskih poslancev Zvezne skitpščine v nedeljo, 26. marca 1950 na področju    Okrajnega Ijudshega
L volivnt okraj: PtuJ — levi breg
(Obsega: Mesto Ptuj in področje KLO Bišečki vrh, Bre-zovci, Bukovci, Dornava, Fonnfn, Gorlšnica, Gradišča, Juršinci, Jiršovcl, Kicar, Loperšice, Mar-kovci, Mestni vrh, Mezgovci, Moškajn-ai, Obrež, Ormož, Pacinje Pavlovd, Podgorci, Podvinci, PolenSak, Rogozni-ca, Sakušek, Skorišnjak, SJatina, Sobe-tmci, Sodinci, Spviilja, Siedišče, Stojnd, Salovci, .Trnovska va3, Velika Nedelja, Vitomarci, Vurberk, Zabovci, Slavšina, Borovoi,  Gruškovec, Gajevci).
odbora Ptuj:
Kandidat fov. OušaTn Rveder iz Ptuja,
generallajtnant pri generalnem štabu JA
Namesfnik fov. MUan LocSco iz Nove vasi pri F^fuju
uslužbenec pri Okrajnem komiteju KPS v Ptuju.
IL volivnl okrat^ PtuJ — desni breg
(O b s e g a : področje KLO Cirkovca, Cirkulane, Cvetkovci, Desternik, Dole-na, Gorenjski vrh, Grajena, Gruškovje, Hajdina, Hum, Janeževci, Lancova vas, L&skovec,    Lešnice,    Levajnci,    Majski
vrh, Majsperk, Naraplje, Nova cerkev, Obrež, Paradiž, Pleterje. Podlehnik, Ptuj-»ka gora, Rodni vrh, Sedlašek, Sela, Sloven;a vas, Sv. Vid, Šikole, Tržec-Jurovci, Turški vrh, Valika Vaxn'-ca, Za-vrč, 2etale).
Kandidat tov. dlr. Jože PotrČ iz Janežcvc.
minister za znanost in kulturo pri vladi  LRS in  člah  Politbiroja  CK KPS.
Namestnik fov. Zlafko Kovaflč iz Ormoža,
tajnik OLO Ptuj, sedaj sekretar Agitprop-komisije pri OK KPS v Ptuju.
Ostali predlogi in sklepi bodo objavljeni v pribodnji številki.
Okrajni odbor OF, Ptuj
   Zadružne redne letne skupščine kmečko delovnih zadrug v ptujskem okraju
DRAVINJSKI  VKH
Clatti tn članice vinogradniško delov-ne zadruge na Dravinjskem vrh.u so ime-h v nedeljo 5. februarja t. 1 na Dra-vinjskem  vrhu   redno  letno  skupščirio.
N«x ajej so pretr-eali gospo<iar«ki obra-6un za Veto 1949, izvolili novi upravni in nadzomi odfoor ter sprejeH delovne obveze za leto 1950.
Dosedenji upravni odbor je prikazal v poročilu odnos lanskoletnih uspehov, težav jn nepravilno«ti do plana. Pri pri-delku ned 5 in pol vagona prvovrstnega vdsiia, večjih količin raCTOvrstnega sadja ter manjšiih količin poljskih pridalkov, se vidno čutt, da starj viTi.ogradTii5ki na-sadi ne bodo mogli količinsko in kako-ˇostno sle-ddti planskim potr&b*rn prihod-njlh 1-et, če zadružniki ne bodo takoj pri-fitopili fc oimovi vinogra-dtiiških nafiadov fat sadonosnikov. Med težavami je bil najboli vi<3«n pojav primanjkovanja me-hani-čne deloviie sil«. Prem.alo število eposobnih mladincev ne mcre obvlad^ti V€eh delovnih potreb za težke halaške predele, četudi jim pomaigajo odragli in priletai zadmžniki in zadmžnice. Med temi je celo vet članic nad 50 in 60 tet starosti. Med nepravilnosti pa spad« ikkI-cenjevanje važnosti borbe proti perono-spori in oidiju, zaradj katerih je zadni-ga to leto utroela precei škode
Kljufo takemu stanju ie dosegla zadru-rja pri 152 čla-nih nad 2 milijona 760 ti*o^ dmar|ev ffetega dohodka Vrednost sto-rilnega dne znaša din 94.—. Zraven te-ga bodo ostale !epe vsote za so-cialni fcmd in druge fonde Do 100 storilnih dni Je opravilo 28 zadružnikov, do 200 sto-lilnili dni ]e apravilo 56 zadružnikov, do 300 &tOTi!nih dsii 58 zadružiukov in do 450 storilnih dni dcset zadružnikov, bri-gadirjer in predsedn.ii tov   Krainc
Za leto 1950 so zeupali č}sm\ zadnicic npravo zadružnega qospodarstva odTx>ru, ki ga tvoriio Franr Krajnc, Aloj? Gabro-vec,   Anica   M-aroh.   Stanko   Duh,   Franc
Merc in Andrej Sok. Nfihovo delo pa bodo nadzirali Anton Vidovli, Ivan Si-rovni-k in AJojzija Maroh.
Na skupščini je bil sprejet v članstvo zaidruge na ]>asrno željO Sirovnak Fram; k\ a;agova žeaa, izkl\uč&a pa-je bil Kmetec Ivan.
Za leto 1950 so sprejeli obvezo, da bo-do moški člani opravilj najmanj 200 de-lovnth dni, dekleta po 150 in žene po 100 delovnih dni
Ker «o tland zadruge razna notranj«-gospod^arska vprašanja rešili na pred-hodnih sestankih, zato n>a saaai «k\ipš<jini na diskusiji ni mnogo odpadlo. O irved-zadružnem tekmovanju mislijo razprav-ljati  na  poznejših sestankih.
Svojevrstni problem predstavlja v tej zadrugi vpražanje nekaierih drnžin z več otroci glede preskrbe z maštobami in mesom, Vec takih družin je zelo roočno prizadetih po svitijski bo!eznl. Konino so ostale brez maščob in mesa. Ne sp-ada-)o v garantirano preskrbo. Zadruga nima tako močne Jastne živinoreje, da bi vz te oskrbovala svoje člane. Zadruga j« dala ves pridelek Vinarskj zadrugi 'n državi po vezanih cena.h. Tako ni prlšlo do izmenjave blaga med kmečkimi m vkKKrradniškimi zadrugami, da bi bil re-šen problem osnovne prehraae teh dru-tin.
Med gosti na tej »kup^čini )e imel kra-tck nagovor referent za km^tiistvo nri OLO Ptui tov. Belšek Frairc. ki je naka-ral smemire dela za leta 1950, za razši-riiev števila članstva, dviq prcxfaikcije, lideološki dviq fl^nov. strokovno izpopol-nitev in druoo Predsednik Vinarske za-drufre tov Muzek pa 'e izrazil priznflnje zadmgi, Č9 te imela 1949 leta kvalitetno najboijSi viniaki pridelek. ki je znvze) na domflfem in zunafijern trgu zavidno raesto.
Po skm>šLrni «o zadnižnikj iti zadnii-nice ter oosti poskusiU vse sorte bu-te!'rn-e<Ta vina iz svojega pridelka in ®e veseiili pozno v noč.                            LF.   
   Novoizvoljeni odbor sindikalne podružnice "Slovenija vino"
je prvič zasedal
Po izvedbi leta« skippščine je bila ˇ tej podružnici sklicana prva seja uprav-nega odbora z dnevnlin redom: »Raz-delitev   d&Ia.  predlogi ter  sklepi«.
Prva točka je že tiobro potekla. Hitro so se sporazumeli, kdo bo kaj prevzel. V okviru druge točke bi vsakdo priča-koval, da bodo podani res dobri pred-log* v cilju čimboljšega in čimuspešnej-S&ga dela podruŽTiice. Predloge ie sta-vila tajnica. Ostali odborniki so poki-mali, da se predlogi sprejmejo. Prvi prediog se je glasil: »Morajo se uvesti strokovna predavanja. ki se bodo vr-ši.la mesečno« Drugi predlog ie glasil: »Morajo se uvesti razni grafikoni«. S tem so bili predlogi izčrpani in 3pre|eti k^. sklepi. Ali naj bosta ta dva sklepa osr»ova vsega notranjega življenja med felani te sindikalne podružnice? Tu se ne vidi, zakaj je vse to potrebuo, kdo in v katerem času je zadolžen, da to etvar izvede Vsekakor bi morala biti prva seja bolj pripravljena in bolj pestra
Končno se je obravnavalo Se vpra-ftan>e  izključitve i% sindikalne   organi-
zacije dveb tovarišic in enega tovariša, ki vseskozi zasmehujejo sindikalno organizacijo 1n so popolnoina pasivni. Na letni skupščini se niso strinjali s postavljeno kandidatno listo, kljub temu pa niso dali svojih predlogov. Iz takega ravnanja se vidi, kakšen je nji-hov odnos do sindikalne organizacije. Vsi članl upravnega odbora soglašajo s tem, da tako ravnanje ni pravilno in da je njihov odnoe do organ^zacije ikodljir, vendaT nikče razen dveh ni mogal pri glasovanju za izkljoičitev iz-reči »da«. Nekdo od navzočih je hotel niihovo ravnanje ublažiti z izjavo, češ da so to mladi Ijudje. Toda poglejmo našo mladino, ki vlaga toliko naporov v člmprejšnfo izgradnjo socializma v naši državi in poglejmo še naše naj-mlajš« — pionirje. mar je tedaj mogoče njihovo ravna^nje opravičevati z m!a-dostno nepremišlieiiostio. ko so pa po-edinci že dalje časa člani sindikata.
Nastajo  vpraža-nje. če  bo    novoizvo-Ijenl upravni odbor  lahko  nspešno iz-
vajal "^se naloge brez tovariške kritike, pcsebno pri reževanjti teijih vpraSan), in če bodo člani odbora tako neodločni in če se bodo vedno bali zamere.
Z.G.   
   Zasedanje OLO Ptuj
je potrdilo gospodarski obračun za leto 1949
V petek, 3. febrtiarja t !. se je vršilo v Ptuju v Titovem dornu ob aavzodaiosti odbornikov okrajnega LO iz 64 krajev-niflj ljudskih odborov z-asedanje Okraj-nega Ijudskega odibora, Zased-anje je za-čel tajnvk OLO Ptuj tov. Kovačič Zlatko, nakar je po uvo-d;niit uobičajeniih formal-nostih govoril predsedndk OLO tov. Le-skovec.
Predsednik tov. Leskovec fe tivodoma poudaril, da je za6i.<iaTije kritičen obra-čun dela OLO v prete-klem leta. V glav-nem pa je na splošno analiziraJ delo Okrajnega Ijudskega odbora, krajevnih Ijudskih odb-orov in njihoveg« msds©boj-nega sodelovanja. Ugotovil ja, da je bi-lo tsiišče dela vpreleklem letu v glav-nem na izvajanju g-ospodarskih aalog, da pa uspeh teh klj-uib velikemu vlože-nemu tm-dn zaredi njihovega kampanj-skega izvrševaBJa ni bil vedno tsk, kot bi moral biti. Kampanjsko delo je po-vzročalo desorgeniMCijo okrajnega apa-rata, na terenu pa hude napake, ki so kvarile politično situ^cijo predv&em za-radi tega, ker ga ni »premlialo nujno potrebn<3 politično delo. Izvedkme naloge niso bile malo in lahke. Z boljšimi orga-nizacijsklmi načini cfeJ^ bi bite uspašneje izvedene.
Vprašanja socialisacije naših va«i se je posvečalo preiaalo pozornosti. To j« v našem okraju najtežje vprašanje. Pred-eednik tov. Leskov^c je prikazal uspehe naže razvijajooe se indiistrije, ki z vsa-kian dnem zaihteva vedmo v&c d-elovae sile in km-etijc>kih produktov, da bi na&a driava čim prej postola v gospodarskean aziru n<xxivisTwi od imozesmstva in da bi ]«ibko čim prej zgrjvdila socializem. De-lovno silo in večje količine kmetijskjlh pr<xlajž:tov pa je mogoče dobiti le s so-cialistiČTio rekonstmkcijo ktnelijstva. Ve-liki kompleksi zemlje se laije in z manj delovn« sile cbdel-uieio ter dajo boljse pridelke ka>kor raz-drobljeni nacin obdelo-vanja zemlje. To je glavni vzrok nešega prizad-evanja za ¦azvoj zadružništva. Vzporedno s tem pa odpravljamo zadnje obiike izkoriščanja človeka  po  človeku.
V nadaljevanju je tov. Leskovec diejal, da srao v preteklem tetii posvečali pre-malo pozorncsti prosveti, eocialnemu skrb«tvu, zdravstvu, komimalni dej-avno-sti ter se dmnim vpraš-anjeim, kd cb se-dan}ih pogojih pomacrajo k dvigu živ-ljeniskega standarda delovnih lyudi. V«e-m-u termi bo moral Okra'n{ Ijudski odibor v tekofern letu posvečatd več pažnje ter   zaimujeno   nadoknaditi.
Na-dal|e je qovoril o poiooii OkrejnecTa ljtidiskega odbora krajevnim Ijudskim od-boram, o predpripravah za volitve t zvemo skupščino ter ofo zaklju6ku po-zval odb«rn:ke k i-ntenzivnemu delu po-sebno pri razvijaTiju zadru-žništva, kar mora biti stalno najvaživejla nalog-a.
Potem ie dal crospodaretko poročilo podpred«ednik OLO tov. Kolari^ Ciril. Uvodon»a \e govoril o splošniii prcrble-mih, nato p« ie auali^zlral delo posaroez-n$h poverienižtev.
Delo TO se je rasvljalo po okraji*em petletaem plami Ker je pbiiski okraj v bistvu kmerki okraj, ]e bilo delo v giavnem iasm«rjeno v vprošaTiie eociali-zacfje pode^-s^ia. Da je 5tmel.r> u«pch, je naiboli rarvidno z deistva, da se ie ob koncu pretekleaa leta nahaialo v socia-lističneTn sektoriu 341°/o več zemlje kot 1e biio v zpfetku leta. Tnd! ostala go-spcdarska dejamost }e blla vodena v smeri krcpitve socialističnai osnov na-šec^a gr«T>odarstva
Prehafaiof na deio poverfeBi-štev se je tov Kolarif dotakni] dela okraine piansike koTnisije ki j€ z fedelovaniem gofpodarskih. analiz dajala IO dragocene pokazatelje za usmerianie gosoodarske deiavnosti v različnili področjili. kakor tudi  v celoti.
Plan investici^ r.n dnrzben! standard \r\ ra kflpitalno araditev v zn^sku 6768 000 dinarjev 1e bil v celoti tepolnjen. Od predvidene vsote te bHo z^ dvig stand-arda npoTablienfh 26%, 7<»/« pa z« ne-o<?!ožlHve po<treb« kaipitaln« ara-dttve. Letošnji kredit bo uporabljen priMiŽDO v istem ra-zmeriu, zato p« bodo mvestl-ciie 1. 1951 uporaWene v celoti za grad-n>o stanovaniskih prostorov, torei za neposrectai d"vlg iivljenjskoga standarda.
InTesticife ®o bile razdeljene za:
1.  Elektrjfikacjje                   220.000 dtn
2.  Opremo rudnikov             200.000 din
3.  Opefc.amo v Janeževcih    700.000 din
4.  Adaptacijo
hlevov  mest ekonom.      425.000 din
5.  Adaptacijo
hlevov v javiii boinici      140.000 din
6.  Veterin.an.ko bolnico     2,460.000 din
7.  Skladišče »Ograda«          920.000 din
8.  Gradnjo
vodovodn. re^ervoarjev   63-4.000 <Mn 9- Solo v Selah                     830.000 dio
10. Dečje iasli                        339.000 dln
Poleg teh so bila finansirana nepla-Diraaa dela oziroma nakupi kot na pri-mer opreme za »Ograd«, popravila zgradlb Doma učencev v gospodarstvu, larvame, broda v Gajevcth, mosta čez Grajeno, nabavo etrojev, odkup roeha-nične delavnice in avtomobilov ter adap-tacijo DID-a v skupnem znesiku 2,890.000 dinarjev.
Za letošnj« 1950. leto je predvid«nih 4,000.000 ddn investicij&kega kredita, ki bo v znesku 2,000.000 din uporabljen za na-bavo vodovodnih cevi za ptujski roestai vodovod, 1,200.000 din bo poralb-Ijenih za dograditev garaže okrajnega avtoprevozništva, ostalo pa za popravilo biš narodne imovme ter za dograditcv šole v Selah.
V kmetij-stvu sc Je delo IO razvijalo v smeri krepitve socielistitnega kmetij-stva ter na pov©čar.ju kmetijftke proiz-vodnje v vseh &ektorjih. Negativen po-jav našega kmetijstva je velika raizdrob-ljenost gospodarstev, ki zahteva veJifco delovn© sile in daje nizke tržne pre-6ežke.
Kmetijsko zadružnižtvo je v preteklem Ie4u doseglo velik razanah, ker se je št-e-vilo delovndih zadrug povečalo od 5 t z^-6etku leta na 17 ob koocu leta. V pri-bližno istem razomerju &e je povečalo število včlanjen-jh gospodarstev, živiae in kmetijakili strojev. to pmneni, da so tudi kmetje v ptujskem okraju kredll po poti, ki jo je nakazala naša Partija, Osvobodilna fronta in ki vodi tudi naš« kmete v socialkem.  v  boljše  življenje.
Jeeenska setev j« bila opravljena 94-odjstotno. Aktivno }e bilo twii delo se-menske shižbe. KDZ-jem tn ekonomijam je bilo r-a2deljenih 97 večjlih kmetijskih strojev.
Zadnff ptspis živine je pofcazal, da }e številčni e-talež zivme v okraju isri iji da je ponekod porastel. V preteklem le-tu je bilo cepljenih proti raiznim bolez-nim 103.000 živali.
Skroplj-enje sadnega di«vja «e uspešno fcvaja. V preteklean letu je bilo pogozde-njih 21 ba goMav.
Poverjeništvo za državne nabave \e v pretoklem tetu opravilo veliko nalogo. Pri odtkuipn žita je bil plan presežen, isto tako pr} odtkupu prašičev Plan odkupa goveje živiiie nl bfl dosežen v celoti
Letošnji odkupi se bodo izvrševdli po gospodarskj zmog.ljivo6ti in velikosti po-sestva.
Gospodapska dejavnost v okraju se od-raža v finančnem poslovanju. Za vzdrže-vanie Okrajnega ljudskega odbora kot foruma ter krajevnih Ijudskih odborov je bilo v preteklem letu plaoiranih sko-rai 63 milijonov dinafjev ter fe bil pro-račun obojestran&ko iTčrpan. Okrog 8 in pol   milijoaa   diaarjer  izven   prora^run-
sMh sredstcv, ki so i^h ustvarila okraj-ma gospodarska podjetja, je bilo uporab-ijenih za kritjo i^venplanskih in izven-prorač-unskiJi investicij.
Odmera dohodnine kmečkim gospo-darstvom je bila za preteklo leto izve-dena z napakaini. ki še sedaj ovirajo izterJBVo. Krivda za to, da še vedno ob-stojajo davčni zaostanki, pa leži tudi na izterjevalnih komisijeih, ki &e v precej-šni meri niso zav«dale svoje naloge.
Delo naše socialistične trgovine ˇ okraju se cdraža v nasion delavcem raz-deljeniih količinah živilskih artiklov: 35 ton bele moke, 48 ton pšeničnega zdro-ba, 1180 ton enotne moke, 785 ton koruz-nega zdroba, 191.300 kg maščcb, 231 to-nah sladkorja itd. ter v razdeljenih ko-ličinah tekstilnega in drugega blaga s tock-ami ali kmečkinii boni prodsnega blaga.
Tov. Kolaiič je aato govoril o iod«-strijski in obrtnd lokalni dejavnosti v okraju ter se u*tavil pri okrajnih gospo-darslcilh podjetjiii, ki so v okviru moi-nosti izvršila svoje planske naloge.
Govoreč o komtaialni deiavnosti v okrajTi je tov. Kolarič v alavnean t»Ka-zal i&te problem«, kot «mo jih že ob-javUi v 3. številki nežega lieta z dne 20. januarja ter jih ne bomo ponavlfall Potem je govortl ie o šolstvu in uLi-teljstvu.
Ob zakljTičku je tcv. Kolarič dejal: »Težave, še manj pa klevete, kl se z vseh strani sipajo na nas, nas ne bodo zavrle v našem delovnem poletu. ker čntimo s 6Tcem in razumom, da dela-mo prav, tako kot nas učl naia Par-tija in njen herojski voditelj, naš l)ub-Ijcni maršal Tito.«
Po referatu tov. Kolariča se je razvila di«kusija, v kateri so poverjcniki spro-žili š« nekatera vprašanja svojih reso-rov in v katerj so ostald diskutanti iz-našaK razne problem-e. V diskusiji ja spregovoril tudi tov Mavzer kot pred-sednjk okrajnega odbora OF ter pouda-ril važnost sodelovanja množice na zbo-rilh volivcev pri delu ljudske oblastL »Socializcm gradimo za vse delovne ljn-di«, je dejal tov. Mavzer, »zato \Q po-trebno, da pri tem vsi sodelujejo«.
O pomoči frontnih organizacij pri r&-Sevanju gospodarskih nalog je govoril sekretar OO OF tov. Berginc Peter Na-kazal je naloge Ijudekih odborov pri iz-vedbi volitev v zvezno skvupsčino ter po-moč in aktivizacijo Fronte ob tej pri-Ukt
Sledilo je poročflo Okrajnega sodi§^a v Ptuj«, kj ga je dal predsedniik sodišča tov.  Rubin  Maks.
V naslednji točki so bili stavljeui predlogi za sklepe. Sprejete sklepe boEio ob}aviii prihodnjič.
   Nove sindikalne skupščine —
nove izkušnje!
Potek &iadlkalnih letnih ekupščin v Ptuju razkriva, da je v vrsti sindikalnih podružnic, ki so pravilno izvedle letna skupščine tudi več takih, ki podcenju-jejo sindikalne skupščine.
Letno skupščino sindikalne podruž-nice »Mlekopromet Ptuj« moramo pri-števati med najslabše. Predpripravam niso posvetili nikake pozornosti. MisiMi 6O, da je dovolj, če &o na etU lzmed se4 sestavili ka<ndidatno listo. Verjetno se tudi pri sestavi kandidatne liste niso preveč trudili. Izgleda, da so komaj čakali, da se vsakdo čimprcje reši na-1<X|, ki jih je bil kot izvoljeni č]an upravnega &dbora dolžan izvajati. Pra-vim, da so bili pred sočlani to dolžni, venda. tega n!so storili. Ustavimo se pri sami kandidatni listi. Za sektor. ka-terega smatrajo kot nevažnega, niso starili imena kandidata temveč pri-pombo:  »Ni  interesantov«.
Kako mora potekati letna skupština, jim je biio do potankosti na sestankih ob-jažnjeno. Izdan je bH tudi Pravilnik in razna navodila. Kljub vsemu ;e na ekupščini izgledalo, da jim }e vse to neznano. Na višku sta bili na skupšfini nedisciplina In nere&nost Pri spreje-naanju kandidatne Iiste je bilo vpit;e vse vprek, da se lista sprejme, se pred-no-je govornik izgovoril do konca. Nikdo ni imel pripomb. Izgledalo je, kot da se vsakdo boji, da ne bo pre-č!tano tudi njegovo ime. Posameznim članom, ki so bili izvoljeni v razne ko-misije za cam potek skupščine, je bilo treba dopovedati, da bodo te funkcije izvršili na letni skupščini.
Ko je bila letna skupščina v teku, so 6e odpr-^ vrata. Vstopil je ravnatelj Galun in se napotil k mizi delovnega predsedstva. Clani tega so takoj vstali in mu napravili mesto pri mizi, čeravno na sindikalnih sestankih ni bil GaJun »ravnatelj«, ampsk samo član sindikalne pcdružnice. Zanimivo je bilo, da &o potek letne skupščine potem vodili trije in sicer 2 člana delovnega predsedstva, ki sta vpadala drug drugemu v besedo in še »ravnatelj« % raznimi pripombami
Član podružnice Galun je bij vin;en. Da bi še bolj  uveljavil    vojo »avtori-
teto«, fe zagrozil navzočim, ki so kotnaj čakali na konec: »Zdaj pa bom še jaz par ur govoril. Da se ne bo nikdo od-daljil s sestanka.« Jasno je. da do iz-polnitve te napovedi ni prišlo. Vinie-nost je pripomogla, da se je moral saia oddaljiti tz sobe,
Nepotreboo ie Se nadalje opisovati pofeamezne scene s te skupščine. Za-došča nam slika dela te sindikalne po-družnice. Ta do-slej ni mogla pnkazati nikakega uspeha. Neodločnost in izgo-vori niso mogli roditi drugega kot ne-uspehe. »Pri nas to ni mogoče, ni iz-vedljivo, ni časa« in sHčno so oili iz-govori, ki so držali podružnico na ko-lenih. To lahko potrdi tudi bivša taj-nica sindikalne podružnice Njej se js zdela letna 6kupščina neizvedljiva. Na drugi strani imamo sliko »ravnatelja«, ki se je prevzel na tem položaju. Kot prejšnji delavec tega podjetja bi moral dajati vrgled vsem  ostalim v podjetju.
Popobnoma upravičeno je godrnjanje s strani članstva. Vsi so ga pri odhodu na vso mod kritizirali, Naj bo dovolj o tej skupšatii.
VsekakoT je potrebno. da vloži novi upravni odbor v delo več resnosti kot je to pokazal na skupščini ter da po-skrbi za izboljšanje discipline v samem podjetiu.
Tudi za člane sindikalne podružnice »Mlekopromet« naj velja načelo: »Kdcr sindikalni skupnosti nič ne doprioaša, od nje tudi ne more ničesar pričakovati«.
Z.G.   
TereiMSki  odbor  Vičava-Orešje  v Ptnja
bn,- otvoril dne 11. februarja 1950 v pro-       ,
storih terena                                        jH
FRONTNO KNJI2NICO             ^^
z počastitvijo Preserna.
Začetek ob 19. uri. Vabljeni vsi fron-tovcl.
Odbor.
   Stari novi svet, družbeni red
Brltansko notranje mlnlstrstvo )e pre-povedalo vse politične manifestacije na }?>močji. mesta Londona za dobo prl-todnjih treh mesecev. Izgovor za pre-<ioved so motivirali s tem, da je skupl-ia Mosleyevih fašlstov nameravala pri-rediti demonstracije y neki londonskl četrtl.
•
Minister    za    trgovino ZDA Je pred iratklm  tzjavil,  da   \e  doseglo   število brezposelnih v Januarju 4,480.000. •
Iz Velike Brltamije poročajo, da je tiritanska policija aretirala dr. Fuchsa, britanskega raziskovalca na področju ttomske eneigije. Obtoiill so ga, da Je !eta 1945 in 1947 dajal neznanim ose-ta»m informaclje v zvezi z atomskim raziskovanjem. Aretiran Je bil na zabte-vo ameriSkega državnega biroja za raz-iskave.
1     *
Komislja za atomsko energijo v ZDA Je sporočlla, da bo pričela tzdelovati načrte za izkoriščanie atomske energije kot pogonsko silo. Poskuse bodo delall na neki ladji In na letaln. •
Italljanski parlament Je odobril pre-vzem mandata Združenih narodov ra ad-minfcitrativno upravo nad Somalfjo. V la namen prlpravljajo na Sicilijl odhod 3000 vojakov in oficlrjev. *
V ZDA Je začelo stavkatt nadaljnjih 400.JOO rndarjev v rndnfklh črnega pre-moca. Tako sedaj skupno stavko okrog 400.000 nidarjev, ker so lastnikl nidni-kov odklonili pogajanfla o novi kolek-Uvni pogodbl.
V  Tltogradu so na skupni sejl mest-nega ln ckrajnega odbora Ljudske fron-te razglaisili    kandidaturo    maršala Tita za volitve v Zvezni svet
Tudi v Splitu so proglasili kandldatu-ro maršala Tita, prav tako pa tudi v Titovem Užlcu v Srbiji.
Pobudo Osvobodilne fronte, da bi kmetijsko obdelovalne zadruge napove-dale medsebojno tekmovanje, da bi se organizacijsko in gospodarsko okreplle, ]e doslej sprejelo že 81 zadrug v Slo-venlji.
•
Na gradblšču hldrocentrale Zraovci so te dni končali montažo tlačenega cevo-voda, ki Je bil izdelan v tovarni »Franc L*rko*tk« v Mariboru. Sestavni deli ce-vovoda so dolgi po 12 metrov ln teh-lajo po 3 tone. Nova centrala bo imela zmogljivost 2000 konjskih moči in bo dajala na leto 7 milijonov kilovatnihnr električne energije.
*
PrezidiJ Sabora LR Hrvatske Je z nkazom pred kratkira pomllostll 934 ob-sojemcev, ki so s svojim vedenjem in prfdnostjo prl delu dokazall, da so se poboUšall.
•
Tovarna »Optika« v Zagrebn |e za?e-la lzdelovati lefe za fotografske apara-te, leče za naočnike, razno optično stek-lo, optično histnimente Ln okvlre za naočnika
•
V  tuzlanjskem okraju se Je v preteklem mesecn    prljavilo v rndarstvo in Indu-strljo 8000 novih stalnib delavcev.
   Za 1000 prostovoljnih delovnih ur so se obvezali člani sindikalne podružnice OZKZ Ptuj
2, t m. je izvedla letni občni zbar tmil sindikalna podružnica prl Okrajnl zvezi kmetijskih zadrug v Ptuju. Iz po-teka občnega zbora je bilo razvidna, da se je podružnlca nanj dobro prlpra-vila, iz poročil in diskusije pa, da je telom leta svoje naloge uspe&no izvr-fevaku Po uvodnih formalmostih in iz-volitvi delovnega predsedstva ]e dal poročBo uuravnega odbora predsednfk tov. Pen Avgust. Podružnica je v pre-teklem obdobjti izvTŠevala postavljene naloge. Na rednih mesečnih sestankih eo mzpravljali o tekočih nalogah v zvezi s pok.Hcnim delom v izboljšanjn poslovanja. Ideološki dvig Clanstva so dosegli na rednih študljskih sestankih, kl so bili dobro obiskanL V podražnici je bilo razgibano kulturno-prosvetno delo. UredUi so Rrfeči kotiček s kjnjiž-nico, radio prejemnikom in dnevnimi fasopieL^ Z izpolnjevanjem v podružnid je bilo članom omogočeno uspešno re-Ševanj« nalog, pred katerimi »o se srnasli v zvezi z rekonstrukcijo kmetij-stva. Splošni borbi za soclalizem so se v preteklem letu oddolilli z rednim h-vrševaniem sflužbenih dolžnosti in nad-urnim prostovoljnim delom, ki so ga op-avili 7.963 ur.
Diskuisija je bila v začetkn skromna. Iz nje je bilo razvidno, da podružnica zeradi raznib reorganlzacii ni mogla posvečati zadostne . pozornosti članom sindikata s podeželja, ki so se razen tega PTitoževa\5 zaradi neredne preskrbe.
Za«topnlk OSS je po porofilih !n dlskusiji v imenu OSS dal podružnid priznanje za njeno   delo.
Podružnica je izvedla nato volitve novega upravnega odbora. Izvolila čia-ne finančie kontrole, dva delavska in-spektorja, tovariško sodišče in delegate za okrajni ocfbor trgovskih sindikatov. V upravni odbor so blli izvoljeni: Pen Avgust, Zajc Ivan, Vinkler Anica, Vel-kavrh Pavla, Otorepec Albin, Ambrož Jože, Merc Jože, Čeh Alojz in Jeseno-vec Pavle.
Clani podružnice so tta ofočnem zboru sprejeli sledeče sklepe:
1.   V tekočem  letu     botmo    napravlli 1.000 prostovoljnih ur pri KDZ  in ZE.
2.  Prl vseh KDZ ln KZ bomo pomagali Dri  izvedbi letnih občnih  zborov.
3.   Stremell bomo za tem,  da  do  31. marca  t  1. zajamemo   vse    uslužbence KZ v članstvo  ter da se bo članarina redno plačevala.
4.   Organizirali bomo    seminarte    za strokovne io splošne izpite uslužbencev.
5.   Studijske    sestanke     bomo    imeli redno štirina,istdnevn(X
6.   Utrdill bomo delovno disciplino.
Z občuega zbora so poslali ZSJ, RO za Sloveniio v LjuMfani resolucijo s sklepi in obljvtbo, da bodo z zaupanjem v vodetvo naše Partije vložili vse sile za uresničitev sklepov t«r za pospesitev socializacije našega podeželja, CK KPS pa sb poslaK pozdravno brzojavko.
N.a.   
   AFŽ mesta Ptuj je bila v letu 1949 zelo agilna
Mestni od^bor antifašistične fronte že-na je imel svoj plentun 3. februarja t. 1.
Vz poročila o delu v letu 1949 posne-znazno sledeče: Redni sestanki so se vršili mesečno enkrat in ie bila udelež-ba žena po terenih od 30—60. Namen seslankov je bil kulturno in politično dvigniti našo ženo in s tem koristlti skupnosti. Obravnavale so se zadeve, ki zanimajo naše delovne iene. Da so že-ne razumele razvoj našega gospodarstva in političnega ždvljeaja, nam pričajo na-sledn}i podatki: V času tekmovaiija Mednarodnega praznika tena 8. maTx:a 1949 so žene pridobile 200 novih naroč-ntc Kmečke in Naše žene. Sivale so razno perllo za DID in opravile pri tem delu 320 prostovoijTiiTi ur. Denarnih pri-snevkov v čast tega tekmovanja so zbjale v višinl 3255 din. — Akademija, ki se je vršila 8. raarca, je bila dobro pripravljena in dobro obiskana. Tudi po terenih so imele žene zdravniška in vzgojna predavenja. Značk za 8. marec <    bllo prodanili v znesku 5800 din.
Dva terena s<ta si uredila froTitne fcajižnice. Eden že posluje, na drugem pa ne dobijo primernih prostorov,
Na pobudo žena breškega terena se je odprla Solska mlečna kuhinja na Bregu.
V  meatu Ptuju že obstoji taka kuhi-nja, kjer zene iz terenov pridno poma-ga}o pri  delu.
V  teku leta so žene triikrat množičuo obiskale kinopredstave.
Dva terena sta obiska-la varovance v Domu onemoglih v Muretincih. 2ene *o tem starim in onemoglim ljudem nudiie priboljšek z  jed-ili In vinom.
Meseca julija so žene trch terenoT posetile počitniško kolonijo kočevskih otrok in iih bogato obdarovale t zele-njavo.
Za Dom igre in dela so zbrali posa-mezni tereni izven tekmovanja še 12.650 dinarjev.
Dva terena sta nabrala 4300 din ob priliki tedna Matere in otroka za otvo-ritev dečjflj  jaslL
Volitev v krajevne ljndske odbore so se   žene udeležile  100%.
Tekom ]e>ta so žene pri raznem delu hi ekcijab opravile 8085 ur prostovolj-nega deia. Skoda, da niso vsi tereni po-slali letnega poročila, kar bi marsikale-ro   tu  navedeno    postavko   še zvišalo.
Za mesec februar so si žene postavile nove naJoge: 1. Začele bodo s pripra-vami za proslavo Mednarodnega žen-skega praznika 8. marca; 2. zbrale bodo po terenlh 20 žen za udeležbo kuhinj-skega tečaja; 3. organizarile bodo šiva-nje copat v DID-n za tamkajšnle otroke; 4. prevzele so delo pri čiščenju dečjih jasL m pri šivanju srajčk in plenic za to iistanovof 5. mgotovile in pomnožile bodo naročnice Kmečke in Naše žene; 6. akcifa Ijudske inspekcije pri AF2 bo pregledala krpalnico in plonirsko re-stavracijo ta mesec; 7 izpopolnile se bodo volitve v dva terenska odbora; 8. preskrbele bodo potrebna prenočišča za 20 žen iz ptuj«kega okraja, ki bodo po-rabljene na proslavo 8. tnarca,      J.J.   
   Odnosi med zadružnim in držav-nitn gospodarskim sektorjetn
Vinogradniško obdelovalna zadruga Gorca-Dežno je addala januarja 1950 obdastnemu podjetju »Vimo« Ptuj 1558 litrov prvovrstnega žganja. Oddala bo med drugim tudi okoli 30.000 litrov do-brega iabolčnika.                              G. J.   
   Funkcionarjem in članom frontnih organizacij v ptujskem okraju
Nastopilo je Južno VTeme. Po cestah In larkih so mlake, kl se ne morejo od-tekati. Malo Število cestarjev ne more opravltl ogromnega dela brez pomočl mucžice. Iz obcestnlh jarkov in odto-kov Je treba oiistiti sneg in led, da bo voda lahko odtekala, namosto da bt silila na cesto ter razjedala naše drago-cene cestne obijekte.
Članl frontnih organlzaclj jn ttidl ne-članl, brez Vaše pomočl ne bo šlo. Po-magajte takoj, dokler še ni p<xplav, da ne bo oviran promei. Takoj stopite v stik  z  na]bliž)fml  cestarji.
Prlpravimo se tudi za množlfno nava-žanje in poslpavanje cestišč z gramo-zoiu, da ne bodo zaradl cestnlh jamic in mlak propadala dragocena motoma in vpreživa vozila. To navaianje se bo vrSi-lo, čim skopnl sneg ln najpozneje do 31. marca 1950.
Ptoj, februarja 1950.
Okrajnl odbor OF Ptul
   V Cirkulanah je proti nezgodam
zavarovana vsa šoloobvezna
mladina
Učiteljstvo sedemletke v Cirkulanah je pod vodstvom upravitelja šple tov Babiča Ivana prepri6alo starše vseh šolo-obvezniih otrok, da so 100% zavarovali svoje šoloobvezne otroke, v čemer ta Sola prednjači ostalim šolam  v okraju.
Prednosti tega zavarovanfa so doka-zane z raznimi nezqodnimi primeri. v kateriih so otroci dobili odškodnino.
J. E.   
   Ne zamudimo cepljenja otrok proti davici
Davlca je otrcrška bolezen. Preko 80% vseh bolnikov so otroci od 2. do 10 leta. Med nj;mi jih je največ od 2. do 5. leta. V tej nežni dobi so naši malčki najmanj odporni in najbolj občutljivi za davico. Važno je vedeti, da o-trok v tej dobi tudi najtežje preboli bolezen. Za-to se smatra doba od 2. do 5. leta za najnevamejšo, kar se tiče davice. To je potrebno poudari.ti zato, da vemo, komu pomagati in koga z vsemi razpo-ložljivimi sredstvi obvarovati pred da-vico. Po šestem letu je nevarn-ost umi-ranja zaradi davice  vedno manjša.
   Zamenjujte živino!
Državna posestva, kmetijsko obdelo-valne zadruge in ekonomije ter kraetje!
Zameajujte svoio klavno živino za mlado plemensko živino.
»Zivinoodkup« Ptuj (sejmišče) Vam nudi za to najugodnejše pogoje.
V rejo lahko dobite plemensko zivi-no. Priredek se vam šteje v obvezno oddajo.
Repnbli^ko  podjefa   »Zivlnoodkup« Ptuj
   TERENSKI ODBOR OF BREG-PTUJ bo svečano otvorll 11. februarja 1950 ob 19. uri frontno knJiŽTiico. Vabljeni vsi člani ta tlanice OF. — Odbor OF.
   Radio
Sobota, 11. febrnarja:
15.30—16.15 Za konec tedna pester epored zabavne in lahke glasbe. 16.15— 16.30 Iz življenja tn dela množičnih or-ganizacij 1630—17.00 Naša pesem. Po-jejo: Planinski oktet. baritonist Vlado Dolničar, s harmoniko spremlja Vinko Drčar. 17.00—17.10 Poročila in objave 17.10—17.20 Deset minut resne glasbe 17.20—17.30 Kaj želi Radio Maribor In kaj žele poslušalci 17.30—18.00 Igra plesni orkester Radia Maribor, p. v. Pranja Robnika
Nedelja. dne 12. febraaija
8.00—8.15 Za dobro jutro oekaj vedrlli melodij. 8.15—8.30 Jutranja poročila — RL 8.30—9.00 Igra pihaind orkester Radi* Maribor pod vodstvom E Vitka 9.00 do 9.20 Tako žive in delajo 9.20—10.00 Ve-seU nedelj&kd spored Radia Maribor So-delujejo: Kmečki sekstet, Miro Gregorin. Vinko Drčai 10.00—1100 Preno8 progra-ma Radia Ljubljana. 11.00—11.20 Poje moski zbor SKUD Slava Klavora iz Ma-ribora. 11.20—11.40 Prenoe programa Ra-diia Ljubljana 11.40—12.30 Opold-anski koncert Igra orkester mariborske radi]-ske posiaje pod vodstvom Draga Lor-beka.
Ponedeliek. dne 13. februarja
16.30—17.00 Igra zahavm orkester Ra-dia Maribor pod vodstvom D Bošteleta. 17.00—17.10 Poročila. objave 17.10—17.30 Hrvatske narodTie pe«mi 17.30—17 40 Te-denski fizkulturni pregled 17.40—18.00 Nekaj violinskih skladb velikih moj-strov
Torek,   dne 14.  febmarja
1630—17.00 Simfooicna glasba 17.00 do 17 10 Poročila in objave 17 10—17.30 Poje pionir&ki zbor te Ptuja 17 30—17.50 Oddaja za mladino 17.50—1800 Glasbe-na medigra
15.10—15.30 Igra godba na pibala pod vod«tvom  Emila Vitka.
Sreda. dne 15. februar)a
7.10—7.40 Igra zabavni orkester Radla Maribor pod vodstvoro D Bošteleta. 13.20—14.00 Igra orkester mariborske ra-dijske postaje pod vodstvom D Larbeka 16.30—17.00 Igra mali orkester Radia Ma-ribor pod vodetvom R Sikoška 17.00 do 17.10 Vokaln.i koncert Poie sopranistka Hilda Presetnik-Tavčarjeva. pn klavlrju Dušan Babič 17 10—17.25 PoToHla in ob-jave. 17.25—17.40 Oddaja za pionirje. 17.40—18.00 Za konec oddaje igra pl««ni orkester pod vodstvom F   Robnika.
Cetrtek, dne 16. febmarja
16.30—16.45 Nekaj operae glasbe 16.45 do 17.00 Male klavirske skladbe velikih mojstrov — izvaja Herfbert Svetel 17.00 do 17.10 Poročila ln objave 17.10—17.30 Igia zabavnj orkestei Radia Maribor pod vod-stvom D Bošteleta 17.30—17 45 Go-6podarska reportaža. 17.45—18 00 Fgra zabavni orkester Radia Maribor pod vod-srvom D Bosteieta
Petek. dne 17. februarja
7.10—7.40 Igra zabavni orkester Radia Mariboj pod vodstvora D Bošteleta. 13.30 do 14.00 Igra mah ansambel Radla Marl-bor pod  vodstvom R    Bratuža.   1630 do
   Za fizično moč in odpornost
Nenspel smučarski dan v Ptuju
Po dveb. letih so nam snežne razmere omogočile izvesti smučarski dan, ki je obenem veljal tudi za okrajno prven-stvo. Udeležba je bila z izjemo pionir-jev doka^ slaba. Tudi telovadna dru-štva iz okraja niso vsa poslala svojih predstavnikov. Dopoldne se je v Ljud-skem vrtu vršil smučarski tek. Precej slaba organizacija je privedla do mno-gih nepravilnosti, ki se na takih piiTe-ditvah ne bi smele pojavljati. Tako sploh niso bile postavljene kontrole, proga sama pa ie bila slabo izbrana, pa tudi slabo označena. — 46 pionirjev se je pomerilo na 2 kra dolgi progi. Prva sta prispela na cilj Krjukov Peter in Kovač Ciril v 3,40 mm. Tretji pa je bil Petek Branko s časom 5,50 min. — Čla-nov ]e nastopilo samo 18 in so tekmo-vali na 8 km dolgi progi. Zmagal je z velikim naskokom Jošt Julko v času 43,14 min. Na drucio roesto se je plasirad Šmigoc Slavko (49,40 min.), na tretje pa Repič Janko (49,52 min.). — Popol-noma neuspelo pa je tekmovanje p*ri mladinkah, članicah in deloma tudi pri mlaiinclb.; nastopile so namreč samo 4 mladinke in  le  dve članici.
Za popoldan je bilo napovedano tek-movanje v slalomu, ki naj bi se vršil na Mestnem vrhu. Kot je bilo napove-dano, so se tekmovalci zbrali na dolo-čenem mestu ob 14. uri. Ocenjevalna komisija, brez katere se tekmovanje ne more vršiti, pa sploh ni prišla na ine-sto tekmovanja. Razlogi za to niso zna-ni. Dejstvo pa je, da se ljudem, ki ni-majo čuta odgovornosti, ne more prepu-stiti vodstvo takega tekmovanja. Na ta način je bilo onemogočeno okrajno prvenstvo v slalomu, ki se, kot izgleda, ne bo moglo več vsled vremenskih raz-mer vršiti.
Mnenja smo, da komentafr na v*e to ni potreben, saj se take stvari v fizkul-turnem gibanju v našem okraju vsako-dnevno ponavljajo. Vprašamo se lahko le: kdaj bo konec s takšno prakso?
Fizkultura na šolah v našeni
okraju je napravila v letu 1949
viden korak naprej
Fizkultura na šolah v našem okraju je v  preteklem letu znatno poživela.
Vse šole so v okviru najbližiih telo-varinih društev sodelovale pri izvedbi letnih teiovadnih nastopov. Gimnazija )e izvedla lasten fizkultura: nastop. V preteklem letu se je v fizkuturno delo na šolah vnesla nova oblika dela. Uved-
lo se |e tekmovanje za pionirskl flzkul-turni znak. To tekmovanje je med pio-nirji naletelo na silno zanimanje ln eo bili doseženi že prav dobri uspehi. Vsa zahvala za uspešno izvedeno tekmova-nje za pionirski fizkulturni znak gre predvsem učiteljein. Za te je bil tudi prirejen seminar. Udeležili so se ga učitelji vseh šol v okraiu, razen §ole r Središču in Cirkovcih. Telovadna dru-štva bi morala prevzeti vodilno vlogo pri t tekmovanju in z njim ustvaritl Ste-vilen naraščaj. a pri tekmovanju v ve-fiini primerov sploh wso sodelovala. V našem okraju je bilo v lanskem letu osvojenih čez 600 pionirskih fizkulturnih znakov. Najbolj se je izkazala osnovna šola v Hajdini, kjer je osvojeno 130 znakov. Tam se kaže posebno po za-slugi učiteljice Flajšaher Matilde za ftz-kulturno delo veliko zanimanje. Dobre rezultate v tekmovanju za pionirskl znak so dosegle tudi osnovne Sole t Ptuju in Trnovskl vasi ter pionirski odred na ptujski in onnoški gimnaziji.
Premalo pozornosti pa se ]e doslej posvečalo izgradnji fizkulturnih objek-tov za uporabo posameznih šol. Najbolj sta se v tem oziru izkazali v preteklem letu Sola v Grajeni, ki si je uredila igrišče za odbojko, in šola v Markovcih, ki si pripravlja telovadno igrišče.
V letu 1950 bo vsaka šola morala imeti lastno igrišče odnosno telovadišče. Za izgradnjo tega je potrebno, da eto-^ito Sole v stik s krajevnimi l)udsk;ml odbori. Šole, kl se bodo v tem pogledni najbolje izkazale, bodo primerno na-grajene s strani fizkulturne komisije pri OLO-u.
Turnlr kvaliflclranlb. tgTalcer se bo pričel v ponedeljek, 13. t. m.; na tesn ttimirjn si bodo mogli šahisti, kl že imajo kategorijo, priboriti višjo kate-gorijo. Istočasno se bo pričel tudi tur-nlr nekategoriziranih igralcev. Na tem turairju lahko sodelujejo vsi šahisti, tudi tisti. ki še niso 61ani društva. Igra!-ni dnevi bodo vsak Četrtek in ponede-Ijek v kavarni »Moskva«. Začetek }e točno ob pol 20. uri. Vabljeni!
   ŠAH
Sahovsko   drnStvo PtuJ  Je bdo pohvaljeno
PretekH teden se je v Ljubljani vril-la letna skupščina Sahovske zveze Slo-venije. Na skupščini )e bilo, med dru-gimi šabovskimi organizacijami r Slo-vcniji, pohvaljeno za vestno In uspeš-no delovanje tudi Sa&ovsko društvo Ptuj. Komite za fizkulturo pri vladi LRS pa je drirštvu dodeiii nagrado v raesku 2500 din. — Na isti skupsčini je bil polivaljen tudi član Šahovskecja društva Ptuj, tov. Podkrajšek Janez, ki je t preteklem letu osvojil mladinsko prven-stvo Slovenije. Tudi on je prejel od ko-miteja za fizkulturo pri vladi LRS de-narno nagrado  v znesku 2000 din.
   PTUJSKE UGANKE
1.
Kako se imenuje mlinar v Ormožn, ki zame^juje 1 kg bele moke za 2 Utra vlna?
*                   2.
Kateri mllnar in mlinarica iz linto-raerskega okraja bosta ob nedeljah po em uro sedela v cerkvl Sv. Lenartapri Velfki Nedelji na stolih, kl sta \n za to najela in plačala skupno 31.500 dln najemnlne?
3.
Kako se lmenuje knet iz Bratoneflco (na md)f ptujskega ln ljutomerskega okra]a), kl se ni pritožil, da ga noben okraj ni zndolžil v letu 1949 z obvezno oddajo belih iitt
4.
Katera Stevllka ]e na novlh ilvllskih nakaznlcah izpisana z besedo in pome-ni narobe precrtana živilski artikel, U ga gospodinje že več tednov pogreia)«?
5.
Katerl kolektlvnl rad!oaparatl so ˇ Ptujn ie vedno na stanovanjn poedlii-ctn   namesto v kolektivnlh prostorlh?
RESITEV
ngank  iz prejšnje §.tevtlke. St  2.  (Pekarna    Drava),    št  6.   (DrL posestvo Jemzalem).
   Predplačnikom in naročnikom »Našega dela«
Zaradl nepričakovanih tehnifnlh ovtr smo začasno prl*iljenl vsako dnigo Jte-vtlko irdatl samo na dveh straneh.
Glede na te ¦spremembe smo prlsiljeni tu^.l znižaii mesetn« narofniino od do-sedanjih   14 din  na   sedanjih   10  din.
V slofaju, da bom-o po prestanlh ovi-rah lzdajali vse Stevilke na 4 stranebi, bo mesečsa narofnina   12 din.
Predplafnikom, ki so že plačali xa četrt, pol all celo leto 1950. bomo raasC-ko plsall v dcbro za nadaljnji čas.
Na f^veh straneh lzdane številke bodo stale samo 2 din, na 4 stranch pa ostane cena 3 dln.
UPRAVA
   NOVE  DRUŽINE
V času od 4. do 8. februarja so se po-ročili na področju ptujskega Matičnega urada:
Krajn Pavel in Tobijas Mari}a, roj. Vesenjak, Cuš Miroslav in Herga Ive-i*a. Kmctec Anton in Čuš Anqeta, Lc-bair Janez in Muršeč Jera, Sumenjak Janez in Kelenc Liza, Kavčevič Joie fet Horvat Marija, Bernhard Miros'.av in Glavnik Danijela. Meznarič Peter in Cve-tko Martja, TWfvat StAitfSTS^ m Vincek Mariia, Rožmarin Konrad in Meznarič Marija, Kekec Janez in čuš Marija, Goričan Janez in Krajnc Ter*-zi^a, Muršič Franc in Bezjak Marija, Slatič Anton in Pihler Jera. Krajncič Franc in. Vodopivec Roza, Podobnik Marjan in štanc Olga.                       P. R.   
   ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, ki so spremljali našo Ijubo mnmico in babico
ANO VEINGERL,  roj. FEKONJA na  njen. zadnji poti  in darovali vencs in  cvetje,  se najlepie zahvaljuietao. Grlincl,  dne 7.  februarja  1950.
Zalujoče družine: Velngerlova. To* Seva, Gomzijeva, Plohlova, Strao IJeva, Snenova tn Kotnikova.
ZAHVALA
PrisrČno «e zahvaljTijemo vsem sorod-nitom, prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje naši nadvse ljubljeni  ženi, hferki in sestri.
KATICI PINTARIC roj. VOLF
ter jo spremili na zadnji poti. Ptuj, dne 3, fcbruarja 1950.
UJaloščenl mož, mama hi sestm
   EKONOM
se sprejme ˇ slušbo pri MelioradJsM 5oli v Ptuju (v bivšib. gost. prostorih Titovega doma). Vodstvo ekonomata Jole in menze. Plača po sposobnosti in uredbi. Nastop službe takoj. Prijava pri upravniku šole.
   UKRADENO
Na dan 27. januarja t 1. mi je bil« ˇ Ptuju v Mestni pekarni 4 ukradene rumena usnjena denarnica z dokumenti (oblačMno nakaznico, 2 odrezka, nabav-na knjižica, dva listka za fotoatelje, propustnica »Gradisa« Sfcrnišče, živilsk* nakaznica In denar). žena s sivo jakn* in dečkom tsr dvema taškama mi je znana in jo pozivam, da mi gornje stva-ri takoj vrne na naslov. Manrija Šaia-man, Kicar št.  118, Ptuj.
Pogreiam lovskega psa ptičai^a, tem-norjave barve z belo vmesno dlako, » povešenimi dol«gimi ušesi, odsekanin repom. Cuje na ime »2ani«. Sporočilo o tem, kje se zatečeni pes sedaj nahaja, prosim poslati protl negradi na upravo časopisa pod sifro »Zatečeni ptičar« aJi telefonsko sporociti na št. 168 Ptuj.