V Ljubljani, dne 1. julija 1929,
■
Cena posamezni številki 1*50 Din.
L...____kri XI. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. s= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo s Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje fflasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
L. A.:
Dom državnili nameščencev —- čemu nam bo?
V . današnjem družabnem ustroju, ki ne pozna nobenih privilegijev kast ne predpravic po krvi, veri in pleme* nu, velja vsak stan le toliko, kolikor si ume pridobiti veljavnosti sam s svojo lastno močjo. Moč vsakega or* ganizma je pa v notranji organizaciji. Množica šibkih posameznikov tvori pravilno urejeni skupnosti silno moč. Skrivnost organizacije vodi do uspeha.
Tako je bilo in bo povsod in za vse stanove. Pri nas pa, odkar je deli* tcv ljudskih množic po političnih stran* kah — na občo srečo in v korist dr* žavne skupnosti — končno prenehala, je najvažnejša naloga pripadnikov vsa* kega stanu, da se združijo v stanov* skih organizacijah, ki bodo varovale njihove pravice in skušale izboljšati življenske pogoje svojih pripadnikov. Ni dvoma namreč, da gre tudi naša dr* žava v tisto smer, ki se kaže po občem polomu povojnega lažbparlamentariz* ma, v smer gospodarske, stanovske ureditve in organizacije naroda. In ko bodo kdaj v bodočnosti stanovska za* stopstva tvorila državnopravno in za* konodajno ogrodje države, bo pomen dobre in dosledne organizacije še prav posebno viden.
Vodilna in gibalna sila vsakega uspešnega organizatoričnega delovanja mora biti ideja stanovske zavednosti in čut dolžnosti solidarnosti. To je pr* vi pogoj, ki pa še ne zadošča za uspeh. Vsaka urejena stanovska skupnost mo* ra imeti tudi sredstva, s katerimi na* stopa v boju za svoje interese. To so poleg strokovnih društev, ki delujejo na strokovnem polju v korist članstva, Predvsem gospodarske in kulturne ustanove. Razvit in upoštevan stanov* ski tisk je najboljše obrambno orožje. Za vse te ustanove, ki naj bodo med seboj v čim tesnejših stikih, treba najti skupno streho, skupen dom, kjer se bodo mogle nemoteno razvijati v prid vsega stanu.
Če pogledamo okoli sebe, vidimo, da tako delajo vse stanovske organi* zacije. Vidimo trgovske, delavske, obrtniške, kmetske domove, da: tudi Uradniški domovi so med njimi. Če gremo po svetu, recimo v Avstrijo, Ua Češko, v Nemčijo ali v Francijo, v vsakem večjem mestu nas preseneti uiogočna stavba, ki nam pove napis na ujej, da je dom državnih uslužbencev.
Pri nas, v naši državi bi jih morda 2aman iskal. Zakaj? Mar jih mi manj Mijno potrebujemo, mar je nam orga* ^zacija manj potrebna? Ne, nikakor
Naše življenske razmere so take, da nam nalagajo imperativno dolžnost, da se združimo v tesne vrste, da si s 8amopomočjo, z gospodarskim delova* Mern in s strokovnim spopolnjevanjem skušamo izboljšati življenske pogoje.
Organizacija drž, nameščencev j Pri nas v primeri z zapadnimi državan .vrope skrajno primitivna, tako' reke Se v povojih. Saj ni čudo: po večii Je dete desetih let po vojni in to bo Pmd nekakega nejasnega navdušenj 2a neznano stvar in nezadovoljnos riad gmotnim položajem. In vendar l Pra.v pri nas potrebovali bolj od a’ 8trijskih, nemških ali francoskih d '-avnih uslužbencev, krepko in vplivn kupno stanovsko zastopstvo. V agra rd državi, ki po mukah velike vojn slopa šele k urejenemu upravnemu s Sternu, je položaj duševnega delavc Vedno manj povoljen nego bi po va: upsti njegovega mesta v narodu mors biti.
Stališče državnega nameščenstva v Sloveniji je pa še posebno težko. Saj je Slovenija pasivna pokrajina, ki ne pridela dovolj, da prehrani svoje pre* bivalce. Industrializacija, ki še ni do* volj napredovala, je cene najpotreb* nejših živi jenskih predmetov, katere moramo uvažati, dvignila. Pri nas ni bogatije v deželi, ni kapitala niti prave podjetnosti, kar se kaže v nezdravih stanovanjskih razmerah. Bližina meje podpira izvoz najboljšega blaga, raz* viti tujski promet draži vsakdanje živ* Ijenske potrebščine. Postranski zaslu* žek državnega nameščenca je izjema in se giblje v najnižji meri. Državna uprava je urejena, korupcije ni bilo pri nas nikdar v toliki meri in državni uslužbenec res živi zgolj od tega, kar dobi vsakega prvega v mesecu.
Če je kje, je pri nas organizacija državnih nameščencev neobhodno po* trebna. Pomisliti treba še, da je slo* venski drž. nameščenec predstavitelj naše inteligence, najmarljivejši in naj* bolj nesebični kulturni delavec. S po* ložajem- stanu slovenskega državnega uslužbenstva je v veliki meri tesno zvezana usoda slovenskega duševnega udejstvovanja.
Tako ni čuda, da je baš v Slove* niji organizacija državnega usiužben* stva najpopolneje izvedena. Imamo dolgo vrsto strokovnih društev, ki za* stopajo posamezne panoge. Do mala vse te združuje v enotno, strnjeno in krepko falango naša Zveza državnih nameščencev za Slovenijo, ki jih zasto* pa, brani in se bori za njih skupne pra* vice in koristi. Zveza je v resnici legi* timirana predstaviteljica in zastopnica vsega stanu slovenskega državnega na* meščenstva.
Sporedno z Zvezo delujejo v prid drž. uslužbencev v Sloveniji številne gospodarske ustanove, ki delujejo na polju ekonomske osamosvojitve.
O pomenu in uspehih Zveze tu ni mesta, da govorimo. Najhujši njen na* sprotnik pa mora priznati, da bi se bila usoda slovenskega drž. nameščenstva oblikovala najbrž precej drugače, če bi Zveze — ne bilo.
Da ojačimo Zvezo in s tem vse naše, strokovne in gospodarske usta* nove in da posredno pomagamo celo* kupnemu našemu stanu, treba da naj* demo za vse te naše številne organi* zacije, zavode in ustanove skupen krov, da jim ustvarimo varno zavetje, zgradimo mogočen skupen dom. Ta bo še bolj združeval vse različne naše organizacije, ki si v posameznostih morda nasprotujejo', ki pa imajo ven* dar vse iste skupne osnovne cilje.
Ideja slovenskega uradniškega do* ma v Ljubljani je stara in vsakomur umljiva. O potrebnosti takega Doma vseh drž. nameščencev menda ni treba izgubljati besed. A vendar se je o Domu doslej le preveč govorilo in pre* malo delalo za njega ustvaritev.
Sobotna prireditev Zveze bo eden prvih efektivnih korakov, da se prepo* trebni Dom končno dvigne iz tal. S to prireditvijo otvarja Zveza svojo ve* liko akcijo za gradnjo Doma drž. na* meščencev v Ljubljani. Kdor je za to misel, kdor umeva pomen tega velikega načrta, bo sodeloval. Če bo takih de* lavcev dovolj v naših vrstah, ni daleč dan, ko pokažemo na ponosno stavbo, ki bo nosila zlat napis:
DOM DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV
Za dobro in pošteno upravo.
V	»Slovencu« od 31. maja smo brali sledečo vest:
»V motranjem ministrstvu se pri* pravljajo upravnim organom navodila, da se lahko vsi državljani svobodno obračajo v smislu kraljevega manife* sta z dne 6. januarja, ki pravi, da med kraljem in ljudstvom ni nobenega po* sredovalca, direktna na1 dvor. Ta na* vodila se izdajo, ker se ponekod na* pačno tolmači zbiranje podpisov in pošiljanje spomenic na dvor «
Ljubljanski »Kmetskj list« od 19. junija pa je prednje poročilo ponatis* inil in pod naslovom »Kaj naj stori* mo,« priobčuje, da prejema uredni* štvo od bralcev številne pritožbe, ka* terih pa ne more objavljati iz raznih, vzrokov, predvsem že zato ne, ker ne more ugotoviti, če so pritožbe upra* vičene in podatki resnični.
V	nadaljevanju piše navedeni
list:
»Vladarjeva volja gotovo ni/ bila, ko je iizdal znani manifest od 6. janu* arja t. 1. na narod, naj ljudje popol* noma umolknejo in naj mirno prena* šajo vse, kar jih doleti. Iz vladarjevega proglasa se jasno/ vidi njegova volja, da hoče vzpostaviti red v državi in v vsej javni upravi, ker hoče imeti zado* voljne državljane.
Dosledna tej volji vladarja pa mora biti ljudem dana možnost — in ta jim je tudi danes dana — da se v svojih težavah obračajo naravnost na vladarja, oziroma na dvor. Dokler smo imeli parlament, je bila naloga poslan* cev da so nadzirali upravo; danes pa. ko parlamenta nimamo, ostaja kot edino pribežališče in zavetje vseh, iki
se čutijo v svojih pravicah prikraj* šane, sam vladar. To sledi tudi iz zgoraj omenjenega poročila »Slo* venca«.
Zato svetujemo, vsem ki imajo kakšne pritožbe, naj se ne obračajo na naše uredništvo, ki nima potrebne moči, ampak naj sestavijo pismene pritožbe, o svojih zadevah, seveda strogo resnične, in naj jih z vsem za* upanjem odpošljejo na vladarja oizi* roma na dvorsko pisarno v Beograd. Škodovalo pa ne bo, če odpošljejo pre* pis“ svojih pritožb tudi na velikega župana (v Ljubljani ali v Mariboru) in pa na tisto ministrstvo, v čegar delo* krog ena ali druga zadeva spada.
Ta naš nasvet je edina pomoč, ki jo moremo dati našim bralcem, in ral smo prepričani, da ne bo brezuspešna. V smislu vladarjevega proglasa mora biti javna uprava taka, da se nihče nebo čutil nezadovoljnega. Če so pa lju* dje nezadovoljni in če se pritožujejo, je to dokaz, da nekaj ne more biti v redu in mi smo prepričani, da bodo merodajni krogi poskrbeli, da nezado* voljnost izgine.«
Zdi .s;, mam, da je to stališče pra* vrino. Najvažnejša skrb vseh, ki iju* bijo to državo, mora biti iztrebljenje vseh napak in zlorab, ki so jih pre* tekla leta toliko zakrivila. Od dobre, poštene in nepristranske uprave- je od* visna srečna bodočnost naroda in dr* žave. Vsa sredstva, ki vodijo k ozdrav* ljenju, treba uporabiti. Prepričani smo pa tudi, da nobena upravičena pritožba in prošnja ne bo ostala neuslišana, če se prosilec zaupljivo obrne do vla* dar j a.
A. K.:
N Odmori in dopusti državnih uslužbencev.
(Konec.)
V posebno težkih slučajih, ali ka* dar je bolezen dolgotrajna, pa je treba zahtevati od obolelega, da predloži k o* misijsko spričevalo dveh državnih zdravnikov. Člen 108. ur. zak. sicer do* pušča tudi možnost, da je komisija se* stavljena iz dveh samoupravnih zdravnikov, vendar se v praksi redoma zahtevata dva državna zdravnika. Če ni v kraju drugega državnega ali samo* upravnega zdravnika, sme kot drugi član komisije vstopiti privatni zdravnik. Komisijo določi v praksi v sporazumu s pristojnim oblastvom ve* liki župan. Stroške komisijskega pre* gleda nosi država sama, kadar ona zahteva ta pregled. V tem slu* čaju so spričevala oproščena takse. Si* cer nosi stroške zdravniškega hono* rarja in kolka uslužbenec.
Ako uslužbenec po prestani bolez* ni v svrho popolnega izlečenja oziroma okrevanja želi bolezenski do* pust za posebno zdravljenje (recimo v klimatičnem zdravilišču, na morju, v toplicah in sl.), mora vložiti s 5 Din kolkovano prošnjo, opremljeno z zdravniškim spričevalom, ki mora biti tudi taksirano (20 Din). Pokrajinska oblastva smejo v svojem lastnem delo* krogu izdati dovoljenje za tak dopust redoma do največ 40 dni. Dokler se to dovoljenje ne izda, uslužbenec ne sme zapustiti službe. Za več kakor 40 dni pa načeloma dovoljujejo te dopuste mi* nistrstva, ki zahtevajo komisijsko spri* čevalo od dveh državnih ali samo* upravnih zdravnikov. Stroške pregleda nosi tudi v tem primeru uslužbenec.
Začasnemu uslužbencu se bolezen* ski dopust do 6 mesecev vračuna v tri* letni, oziroma v štiriletni rok začasne
pripravniške službe. Ako pa je usluž* benec zaradi bolezni odsoten preko tega časa, se mu čas daljše odsotnosti ne šteje v pripravljalno službo (čl. 23. urad. zak.).
Za časa obolelosti ima uslužbenec pravico do vseh službenih prejemkov, toda največ za 12 mesecev. Po poteku te dobe se mora uslužbenec ali upoko* jiti zaradi bolezni, če že ima pravico do pokojnine, ali pa ga je odpustiti iz službe. V prvem primeru se zahteva od uslužbenca komisijsko spričevalo treh drž. zdravnikov v dokaz, da bo* lezen še traja in da nameščenec za opravljanje službe ni sposoben. V dru* gern primeru se pa more dati stal* n e m u uslužbencu, ki si še ni pridobil pravice do pokojnine (n. pr. ki še ni doslužil deset efektivnih službenih let), pomoč v višini 30 odstotkov posled* nje plače in stanarine, če nima imetja niti nobenih drugih dohodkov in če je za vsako drugo delo in pridobivanje nesposoben. N. pr. umobolni, slepi (čl. 125. 1. c.).
Državna uslužbenka ima v primeru poroda pravico do 30dnevnega dopu* sta, ki se jej ne všteva v 12mesečni bo* lezenski dopust. Tako uslužbenko je mogoče šele po 13mesečni odsotnosti odpustiti iz službe, če ves ta čas ni bila sposobna, da vrši svojo službo.
Ako ostane dnevničar zaradi bolezni več kakpr 15 dni iz urada, mora svoj izostanek opravičiti s komi* sijskim spričevalom, kakor se ga za* hteva od državnega uslužbenca. Spri* čevalo, izdano od zdravnika, uslužbe* nega pri uradu za zav. delavcev, ne velja. Oni dnevničarji, ki so zavaro* vani po zakonu o zavarovanju delav*
cev, imajo v primeru bolezni pravico do nagrade za največ 60 dni v enem letu, toda morajo dokazati s potrdilom, iz= danim od pristojnega urada za zavaro* vanje delavcev, da niso za ta čas pre* jeli nobene podpore ali hranarine v de= narju. V primeru, da so za ta čas pre* jemali hranarino, jim nagrada ne prb tiče. Dnevničarji, ki iz kateregakoli razloga ne bi bili zavarovani po cit. za*
Načelne odločbe obče
A.	z dne 3. loktobra 1928, št. 34.304:
1.	Dnevničarska služba po čl. 130.
uradniškega zakona se <ne računa ne za skupino ne za stopnjo pri poznejšem sprejemu dnevničarja za državnega uslužbenca.
2.	Državnim uslužbencem z ozem* Ija bivše avstromgrske monarhije, 'ki so po 6. septembru 1919. 1. kot dnevu, ko je srbski vojni zakon razširjen na celo našo državo iz državna službe pre* stopili v kader, da odslužijo vojni rok, se ne računa čas, ki so ga prebili v kadru, niti za skupino niti za stopnjo.
B.	z dne 21. in 22. XII. 1928, št. 2001:
1.	Tretji odstavek člena 137. urad* niškega zakona velja za vse državne uslužbence, ki so za časa vojne bili v vojni službi, pa so upokojeni po pote* ku roka treh let, navedenega v čl. 239. omenjenega zakona. (Cit. 3. odst. čl. 137. urad. zak. slove.: »Onim, ki so bili med vojno kot drž. uslužbenci v voja* ški službi, se šteje čas, ki so ga tako prebili, za pokojnino prav tako, kakor se šteje aktivnim častnikom med vojno.« — Op. ur.).
2.	Tajniki upravnih sodišč dobivajo isto doklado kakor tajniki apelacijskih sodišč.
3.	Po čl. 282., drugi odstavek fin. zak. za 1922./23. leto se čas, prebit v vojni, ne priznava za napredovanje v osnovni plači in za pemzijo tudi onim osebam, ki so po vojni sprejeti v dr* žavno službo kot neukazni uslužbenci (ki nimajo pravica do pokojnine) in so
Ker je državljanska pripadnost ti* stih državnih nameščencev, ki so bili do konca svetovne vojne po rojstvu, po očetu ali po službovanju itd. pri* stojni v pokrajine bivše avstro*ogrske monarhije, ki niso pripadle Jugosla* viji (Primorje, Koroška, Reka itd.), sporna in bi mogli nastati dvomi v po* edinih slučajih glede državljanstva prizadetih oseb, je zakon o državljan* stvu predpisal, da je. take sporne pri* mere treba urediti na ta način, da se vsem tem izdajo posebna potrdila, da so res naši državljani, takozvane »dr» žavljanske izkaznice«.
Da se uredi postopek glede prido* bitve teh izkaznic, so posamezna ob* lastva izdala okrožnice na svoja usluž* bence, kako naj s. ravnajo. Po uradni okrožnici tukajšnje finančne direkcije posnemamo sledeča obče veljavna na* vodila:
»Uredba za izvrševanje zakona o državljanstvu je že izšla in je bila ob* javljena v_»Uradnem listu« št. 48/13 od 8. februarja 1929. Po členu 77. cit. uredbe se osebe, »ki so v državni služ* bi« navedene v § 53. nav. zakona pod točko 6. smatrajo od dne 1. novembra 1928 za naše državljane, če zahtevajo najkasneje do dne 31. oktobra 1929 ustno ali pismeno od sreskega pogla* varja, v čigar območju leži bodoča do* movinska občina, državljansko izkaz» nico in predlože dokaze o činjenicah, ki jih zahteva cit. § 53.
Dokazati je treba aktivnim drž. nameščencem:
1.	da so dejanski (in od kdaj) na* meščeni v naši državni službi in
2.	da so po rodu in jeziku Srbi, Hrvatje ali Slovenca
To bodo mogli dokazati z urad* nim potrdilom, katero bo vsakemu drž. uslužbencu po prošnji izdal njegov starejšina. višjega pokrajinskega ob* lastva. Vsi uslužbenci posameznih re*
konu, imajo v primeru bolezni pravico do nagrade za največ 30 dni v letu.
V pogodbah, s katerimi se indivi* dualno določa razmerje pogodbe* n i h u r a d n i k o v do države, se lahko določi, da jim gre ob bolezni, zaradi katere ne morejo opravljati svoje dolž* nosti, pravica do nagrade za čas do največ 90 dni. Če so dalje odsotni, pre* stane njihovo delovno razmerje na* pram državi.
seje državnega sveta:
bili v tem svojstvu ves čas veljavnosti omenjenega člena 282. in ki so kot taki prešli 1. septembra 1923. 1. tudi pod režim novega uradniškega zakona, kajti za oceno vprašanja, da li položaj daje pravico do pokojnine, ni meroda* ven novi uradniški zakon, temveč prejšnji zakoni ki so veljali takrat, ko je bil v veljavi čl. 282. finančnega za« kona.
4.	Čl. 266. fin. zak. za 1926./27. I. (vračunljivost ministrske in podsekre» tarske službe) je zakonsko tolmačenje prejšnjih pravnih predpisov, pa se zato mora uporabljati tudi na nedokončane starejše spore.
C.	z dne 9. februarja 1929. 1.:
Leta učiteljske službe pred oprav* Ijenim praktičnim učiteljskim izpitom se priznavajo za stopnjo osnovne pla* če, a za skupino se priznavajo v zmi* slu čl. 242. uradniškega zakona (za pre» vedene učitelje).
Č. z dne 27. aprila 1929, št. 16.024:
Drugi odstavek člena 106. uradni* škega zakona velja tudi pri napredo* vanju v višjo stopnjo osnovne plače. (Cit določba se glasi:	»Prejemki ob
napredovanju [t. j. v višjo Skupino] teko, če je napredoval uslužbenc v prvi polovici meseca, od prvega dne tega meseca, drugače pa od prvega dne prihodnjega meseca.« Po dosedanji praksi so se prejemki višje stopnje osnovne plače običajno izplačevali od dne priznanja višje stopnje. —Op. ur.).
državljanstvo iz kakršnegakoli vzroka ni nesporno dokazano — o čemer naj se zaradi gotovosti eventualno vsak poedini zase informira pri pristojnem političnem obl a stvu — naj čimprej po službeni poti vlože s 5 Din kolkovane prošnje iza izstavitev tega uradnega potrdila. Prošnji je priložiti kolek za 20 Din (ne prilepiti nanjo!), nasloviti jo je pa treba na višje oblastvo dotiČ* ne stroke, v oblasti.
V prošnji je navesti: 1. datum in kraj rojstva, 2. dosedanjo domovno občino, 3. od kdaj neprekinjeno služ* buje v državni službi v naši kraljevini in 4. imena in rojstne podatke žene in otrok.
Čim vsak, kogar se tičejo ta dolo* čila, prejme po svoji prošnji uradno potrdilo, naj vloži pri sreskem pogla* varju. v čigar območju leži njegova bodoča domovinska občina (to bo v pretežni večini slučajev kraj službovas nja samega) z 25 Din kolkovano proš* njo, naslovljeno na sreskega poglavar* ja, da se mu izda državljanska izkazni* ca po zadnjem odst. § 53. zakona o državljanstvu.
To prošnjo mora vsak uslužbenec sam kot zasebnik, brez posredovanja urada, pri katerem je. v službi, vložiti. Priložiti jej treba:
1.	že navedeno uradno potrdilo, da je v državni službi in po narodnosti in jeziku Srb, Hrvat ali Slovenec,
2.	rojstni ozir. krstni list, poročeni uslužbenci tudi poročni list in krstne liste žene in otrok,
3.	domovnico bivše, ozir. doseda* nje domovne občine, če joi sploh ima. Če je nima, je to treba izrečno navesti v prošnji in vzroke, zakaj je nima.
Vse listine se morajo predložiti v originalu in pravilno kolkovane.
Prošnje je vložiti najkasneje do konca meseca oktobra 1929 neposredno
pri pristojnem sreskem poglavarju, v Ljubljani pa pri policijski direkciji« Opozarjamo vse tovariše, naj pra* vočasno vlože prošnje za izstavitev državljanskih izkaznic. Rok je, kakor
Osebe, naštete v § 53. zakona o dr* žavljanstvu, morajo do 31. oktobra 1929. zaprositi za državljansko izkaz» nico in predložiti zahtevane dokaze, si» cer se bo smatralo, da državljanstva sploh ne želijo. Med naštetimi oseba»
[ mi so prizadeti številni aktivni in upo* ko j eni državni nameščenci, katerim z mirovnimi pogodbami z Avstrijo. Ogr» sko in Bolgarsko ni bilo priznano naše državljanstvo. Med temi je največ Pri* morcev, Korošcev in Kranjcev. Večina teh drž. nameščencev je bila mnenja, da so z namestitvijo postali državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven* cev. Na tem stališču je stala tudi bivša pokrajinska uprava v Ljubljani. Z no* vim državljanskim zakonom je to sta» lišče ovrženo in morajo vsi prizadeti, če niso svojčas že optirali, prositi za državljansko izkaznico.
Prošnji je priklopiti številne kol* kovane priloge, ki se pa dajo na sledeči način v interesu štednje skrčiti tudi na eno samo.
Kjer je to možno, naj prizadeti za* prosijo svojega uradnega predstojnika za izstavitev z 20 Din kolkoVanega po» trdila približno te*ie vsebine:
V programu staroupokojencev iza poboljšanje njihovega položaja se na» haja med drugimi zahtevami tudi: »po» pust za potovanja z državnimi voznimi sredstvi«.
Taki popusti so bili kajpada že doslej običajni, toda samo za tri vož* nje v teku enega leta. Zoper to omeji* tev se čujejo pogosti glasovi staroupo* kojencev. Ne zaradi tega, ker ti stari ljudje pogosto potujejo — saj jim za to primanjkujejo potrebna gmotna sredstva, pa tudi mladeniška podjet* no.st in gibčnost. Staroupokojenci po* tujejo samo kadar morajo, a dogoditi se more, da se ta potreba ne pojavi tekom dolge vrste let, da pa naenkrat pride leto, v katerem se pokaže po» treba, da se poda staroupokojenec na četrto potovanje, kakor na primer re* cimo baš v Beograd.
Toda potovanje iz Maribora v Beograd n. pr. je dolga pot. Za sta* rega človeka je. težko, da na tako dolgi vožnji potuje po železnici v tretjem * 1 2
Društvo finančnih konceptnih urad» oikov na Slovenskem v Ljubljani, ki združuje vse finančne uradnike I. ka* tegorije*juriste s popolno fakultetno izobrazbo na oizemlju ljubljanske fin. direkcije, je v zvezi z ostalimi sorod» nimi strok, organizacijami finančnih pravnikov v vsej državi že. vložilo prošnjo na ministrstvo za finance, da se jim za njihovo specijalno delo pri» znajo specijalne doklade, enako kakor jih prejemajo sodniki in slično, kakor so predvidene za uradnike»juriste v politični upravi.
Upravičenost specijalnih doklad dokazujejo sledeče činjenice, katere navaja društvena spomenica, ki je bila nedavno predložena ministroma gg. dr. Ant. Korošcu in Boži Maksimoviču:
1.	»Služba finančnih pravnikov, ki izdru» žuje upravno in sodno oblast, je ena» ko važna, mnogostranska in naporna.
2,	Zahteva posebno obsežno in vse« stransko strokovno kvalifikacijo in ne» prekiden študij novih zakonov. 3. Zve» zana je z neprimerno dalekosežno oseb» no moralno in materijalno odgovor» nostjo. 4. S službo finančnega jurista je že po njenem zaupnem značaju nezdružljiva vsaka postranska privatna zaposlitev. 5. Finančno=pravniška služ* ba je — dasi največjega pomena za
že povedano, določen s koncem okto* bra. Kdor po tem datumu ne bo mogel točno dokazati svojega državljanstva, si nakoplje eventualno velike neprilič* nosti.
St. . . .
Uradno potrdilo.
Na podlagi uradoma overovljenih podatkov in listin iz usiužbenskega li«
sta . . . x y.......potrjujem sledeče:
... x y ... je rojen dne...........
v . . . . Dne . . . se je v . . . poročil z dne . . . rojeno .... Iz tega zakona izvirajo otroci: x, rojen .... v ... .,
y, rojen .... v..........(itd.)
Imenovani je slovenske narodno« sti. Od dne .... do danes je nepre» kidno v državni službi kraljevine Sr* bov, Hrvatov in Slovencev in biva od
dne____nepretrgano na teritoriju kra*
Ijevine, stanuje v občini..........
To potrdilo je izstavljeno kot na* domestilo listin in dekretov za vse gor« nje podatke v svrho dosege državljan* ske izkaznice.
Kdor ni več v državni službi, naj predzadnji odstavek spremeni. Glavni pogoj za državne nameščence je, da so v državni službi ali da so po ujedi* njenju bili najmanj 2 leti v državni službi in da stanujejo v kraljevini naj» manj 5 let.
Prošnjo za državljansko izkaznico je kolkovatd s 5 Din in priložiti kolek za 20 Din za rešitev.
razredu, a vozovnica iza drugi razred stane več, kakor znašajo njegovi pre* jemki za ves mesec.
Kaj preostane torej temu revežu? Da se ali zadolži, ali pa da v svojo škodo opusti potrebno potovanje. Vsekakor je gotovo, ‘dajeza staro* upokojence, ki prebivajo v mestu, od* daljenem še nekaj več nego 100 km od prestolice, popolnoma nemogoče, da bi posetili Beograd na lastne stroške.
Zdi se, da pride vprašanje uredit* ve oskrbe staroupokojencev v najkraj* šem času na dnevni red. Ta možnost budi nade, da se bo ob tej priliki re» šilo tudi vprašanje popustov za poto* vanje z državnimi prevoznimi sredstvi v tem smislu, da se bodo te olajšave dovolile brez vsake omejitve. Nevar* nosti ni, da bi državna blagajna radi tega utrpela škodo. To dokazuje dej* stvo, da velika večina staroupokojen* cev tudi iza doslej že dovoljene jim olajšave ni vložila niti prošenj.
celokupno nacionalno gospodarstvo — skrajno odšjozna, a 6. materijalni polo* žaj finančnih juristov je tako mepovo» Ijen, da se je bati, da ob sedanjih po» gojih ne bo mogoče pridobiti polno» vrednega strokovnega podmladka, kar bo v veliko škodo celokupnega držav» nega finančnega gospodarstva.
Na brezhibnem funkcioniranju fi» nančne uprave, katero strokovno vo« dijo baš juristi, so enako zainteresl» rana vsa ministrstva in celotna država.
Zaradi izvanrednih strokovnih za» htev, katere stavlja komplicirano fi» nančna služba na finančne uradnike I. kategorije»juriste, zaradi odijozno» sti službe, zaradi nepovoljnih možno« sti napredovanja in absolutno neza» dostnih materijalnih prejemkov, se je stalež finančnih pravnikov skrčil na ca. 160 v vsej državi, dočim je še po vojni bilo samo v Sloveniji še nad sto finančnih uradnikov s popolno juri* dično izobrazbo.
Pri tako nizkem staležu bi bila obremenitev državnega zaklada s pri» znanjem specijalnih doklad finančnim juristom uprav neznatna. Na merodaj* nem mestu se je društvenim odposlan« cem zatrdilo, da kritja iza te razmerno skromne izdatke ne bo težko najti.«
Ivan Škarja, državni svetnik:
Judikatura državnega sveta.
Vprašanje državljanstva državnih uslužbencev.
sorov torej, ki smatrajo, da njihovo
M.:
Državljanska izkaznica.
Ante Lešič, generalmajor v p.:
Staroupokojenci in potne olajšave.
Strokovne težnje finančnih pravnikov.
Vestnik.
Tajništvo Zveze drž. nameščen; cev, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. ima svoj telefon štev. 3473.
Opozorilo. Z današnjo številko stopamo v tretje četrtletje. Za vse gg. naročnike smo priložili položnice in vljudno prosimo, da ž njimi obnove, naročnino in nam nakažejo morebitne zaostanke. Položnico dobi vsak; kdor ima naročnino že plačano, naj izvoli uporabiti položnico za pridobitev no; vega naročnika ali prispevka za ti; skovni sklad. Gg. naročnikom izvem Ljubljane smo označili zaostanke ra; čunano do 30. junija t. 1. poleg naslova današnje številke iz rdečilom. Prosimo jih, da nam jih nakažejo obenem z na» ročnino za tretje četrtletje. Vse gg. naročnike, pa ponovno najvljudneje prosimo, da agitirajo med tovariši za list vselej in povsod.	Uprava.
Za ojačenje organizacije upoko; jencev je ljubljansko »Društvo1 upo* kojenih javnih nameščencev za Slove; nijo« izdalo znani oklic, katerega smo priobčili tudi mi. Proglas je že rodil lepe sadove. K imenovanemu društvu je pristopilo v zadnjih tednih že pre; cej nad dvesto novih članov, pri; s top ne prijave pa še prihajajo vsak dan. Poleg tega je pa te dni »Zveza upokojenih častnikov itd. v Ljubljani«
' obvestila imenovano društvo, da je z ozirom na objavljeni oklic pripravlje; na fuzijondrati se z njim v enotno skupno organizacijo'. Zdi se nam, da je ta pomembni sklep vreden posne; manja in bi bila združitev vseh sedaj razcepljenih društev upokojencev v eno- močno organizacijo izrednega po; mena za vse upokojence. Ljubljansko »Društvo upokojenih javnih nameščen; cev« je, kakor izvemo, pozvalo z do; piši vsa sorodna društva upokojencev, da se izjavijo glede skupne akcije do dne 1. julija. O uspehih tega vabila in doseženih rezultatih dogovorov bomo poročali.
Iz finančne stroke. Akcijski od; bor finančnih uslužbencev, organizira; nih v 5 društvih, je dne 25. junija in; terveniral v raznih strokovnih zadevah pri fin. direktorju, g. drju. Jos. Bova; leju. Med drugim je bil naprošen g. finančni direktor, da se zavzame za to, da bi se vsaj v poletnem času uvedla spet nedeljena služba ker se baje po; nekod po drugih delih države dela od 7. do 14. ure. Dalje je akcijski odbor predložil prošnjo fin. uslužbenstva, da se pokrene izplačilo razlik na stanarini 'za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. V nekaterih resortih je to vpra; sanje načeloma že povoljno rešeno v prid nameščencem in se ja celo že za; čelo z izplačevanjem teh razlik. O teh in še drugih težnjah osebja je akcijski odbor izročil izčrpno utemeljeno spo; menico g. finančnemu direktorju, ki jo je sprejel z zatrdilom, da bo po svojih močeh podpiral vse upravičene želje finančnih nameščencev.
Poletni delovni čas. Listi poročajo, da je predsednik ministrskega sveta enotno za vso državo in vse resorte določil za julij, avgust in september de; lovni čas v državnih uradih takode: od 148. do 1Ž13. in od 16. do 18. ure.
Izplačilo razlike na stanarini za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 je stara: naša izahteva. Tudi naš list je o tem že priobčil svojčas članek, v katerem je bila dokazana utemelje; nost tega postulata. Zdaj čujemo, da se je to vprašanje pričelo resno raz; Pravljati. V posameznih ministrstvih ’n podrejenih oblastvih se že sestav; Ijajo seznamki osebja in »razlik«, ki
pripadajo. Ponekod se baje z iz; Plačevanjem že skoro prične, kolikor Se te razlike še niso nakazale. — Za; ^Pamo v uvidevnost vlade, da tej Pravno docela osnovani obči želji drž. nani'eščenstva čimprej ugodi.
V drž. prometno železniško šolo v Beogradu se sprejme za prihodnje šol; ^'0 leto 100 slušateljev v starosti od 17 do 21 let, ki so dovršili najmanj se; hem razredov gimnaizije, realke ali re« alne, gimnazije. Šola traja dve leti. Slu; s,atelji, ki dovrše to šolo, pridobe kva; bfikacijo prometnih uradnikov II. ka; /e go rij e. Dokler študirajo prejemajo °t prometni dnevničarji po 35 Din na ^an- — Prijave do 10. avgusta. Po;
robnejši podatki v 62. številki »Urad. hsta« od 19. junija. '
Sprejem v državno šolo za zaščitne sestre. V 61. številki »Uradnega lista« je objavljen natečaj za sprejem go; jenk v državno šolo za zaščitne sestra v Ljubljani, Lipičeva ulica. Pouk traja dve leti in se prične 1. septembra. Učenke se vzgoje za zaščitne sestre za zdravstveno prosvetno delo med Ijud; stvom in v socialno;izdravstvenih na; pravah, za negovalke bolnikov in za potujoče učiteljice higijene. Spreje; majo se gojenke od 18. do 28 let, izje; moma do 32. leta, ki so dovršile nižjo srednjo ali podobno šolo. Neimovite gojenke se. sprejmejo brezplačno, sicer znaša pa mesečne režijska pristojbina 700 Din. Prošnje do 20. avgusta.
Udeležba pri javnih narodnosgo; spodarskih ustanovah je aktivnim na; meščencem s členom 65. fin. zakona za leto 1929./30. 'zabranjena. Državni nameščenci ne smejo biti člani uprav; nih in nadzornih odborov javnih go; spodarskih ustanov in naprav, bodisi, da so te čisto državne, ali v solaistni; štvu države ali da jih le;ta nadzoruje. Izvzeti so slučaji, če jih pristojno mi; nistrstvo v take odbore izrečno dele; gira. Ne nanaša se pa ta prepoved n& odbore uradniških zadružnih ustanov in na one ustanove za katere je to z zakonom posebe dovoljeno. Če drž. uslužbenec v enem mescu na poziv ne izstopi iz odbora, se odpusti in pro; glasi njegovo službeno mesto za iz; praznjeno. — Slične pozive so zadnji čas izdala razna ministrstva.
Vseslovanski1 , učiteljski kongres se vrši dne 11. julija v Poznanju na Poljskem. Kongresa se udeleže tudi slovenski učitelji po številnih zastop; nikih.
Službena potovanja brez dnevnic.
»Poštni Glasnik« poroča: Zaradi var; čevanja je pozvalo ministrstvo, kdo se prostovoljno javi, da gre iza čas se; zone na pošte v letoviščih (Bled, Boh. Bistrica, Rogaška Slatina, Rimske To; plice) brez dnevnic, če mogoče celo brez povračila potnih stroškov. Proti vsemu pričakovanju se je javilo' do danes že 5 takiih ptt uradnikov, ki gredo brez dnevnic k sezonskim po; štam.
Revizija diplom madžarskih uni; verz. Glavni prosvetni svet je predla; gal revizijo kvalifikacije onih srednje; šolskih profesorjev in suplentov, ki imajo diplome madžarskih univerz ali ki so prišli k nam kot suplenti mad; žarskih gimnazij. Prosvetni minister je na to pristal. Glavni prosvetni svet je dobil namreč informacije, da su; plenti z madžarskih gimnazij po kva; lifikaciji niso enaki našim suplentom.
Zavarovanje delavcev ob elemen; tarnih nezgodah. Če je izvrševanje javnih del, ki se vrše v siromašnih krajinah, oškodovanih po elementarnih nezgodah, da se prepreči lakota, po; verjeno zasebnim podjetnikom, sp a;. dajo ti delavci pod obveznost zavaro; vanja iza slučaj nezgode in bolezni. Če pa se to delo /vrši kot javna pomoč prizadetemu prebivalstvu, teh delav; cev ni treba prijavljati okrožnim ura; dom.
Pazite čitatelji! Ne dajte, da Vam uide današnji oglas odličnega sredstva za pranje, a to je SCHICHTOV »RA; DION«. Hvaležni nam boste, če sami poizkušate.
Čudežno ozdravljenje je bajka. Izogibajte se predvsem hrane, ki ško; duje. Ne bo težko odreči se pravi kavi, saj 'imate v Žiki res neškodljiv, redilen in okusen nadomestek.
Nabava blaga za obleke, perilo itd. dela večini konsumentom skrbi.
Zato si dovoljujemo opozoriti na oglas tvrdke NOVAK (Kongresni trg 15). Mogoče Vam je ta trgovina od rok — ali se Vam zdi na zunaj preneznatna'.
Obiščite jo in prepričali se bo; dete, da nudi največjo izbiro in da kupite tam najceneje.
Dne 6. julija
se ne bo vršila v hotelu Tivoli le vrtna zabava v Zvezi združenih organizacij. To bo obenem manifestacija slovenskega drž. u s 1 u ž b e n = s t v a.
„Pri nas je prijetno/'
pe resam !
Kdo je res za Dom drž. nameščen; cev, se bo pokazalo na naši vrtni za; bavi. V »Tivoliju« se< v soboto zberejo vsi državni nameščenci vseh strok, po; ložajev dn kategorij, aktivni in upoko; jeni, staro in mlado, da manifestirajo za svoj skupni dom. Komur stanov; ska zavednost ni zgolj fraza, bo prišel. Prišli bodo pa razen drž. nameščen; cev tudi vsi tisti neuradniki, ki vedo ceniti pomen slovenskega uradništva za slovensko kulturo, gospodarstvo, prosveto in narodnoobrambno delo. Prišli bodo vsi sloji, ki se zavedajo, da je slovensko' drž. nameščenstvo oni najmočnejši steber, ki vzdržuje po; štenje, red in pravilno funkcijoniranje državne uprave in s tem celokupnega našega javnega življenja. Prišli bodo vsi Ljubljančani, ki vedo, da je Ljub; Ijana uradniško mesto', vsii ki simpati; zirajo z nami in ki nam bodo to sim; patijo hoteli dejanski dokazati. In teh ni malo! Zato veljaj vsem prijateljem Uradniškega doma en skupni klic: v soboto1 vsi v Tivoli!
Program jnaäe prireditve obsega vrsto privlačnih in zanimivih točk. Sviral bo priljubljeni orkester želez; ničarskega glasbenega društva »Slo» g e«, tako da bodo tudi najbolj raava; jena ušesa muzikalnih strokovnjakov lahko povsem zadovoljna. Razen te priznane godbe bo sviral še prvovrsten j a z z ; b a n d, da plesalcem ne bo tre; ba kar nič počivati. Plesali se bodo moderni in tudi starejši (recimo: kla; sični) plesi, 'kakor valček, polka, sta; jeriš itd. Torej: za vsakega bo kaj! Da nam ne bo' dolgčas, bodo skrbeli solisti, ki bodo v šaljivih nasto; piih pokazali, da je med nami navzlic hudim časom še dovolj zdravega hu= morja. Prijateljem lepega umetnega petja razodenemo, da se nam je po;
pravi mlada gospa Mica. „Nikdar ne razburjam svojega moža z velikim pranjem in čiščenjem, vse to gre čisto mirno, ker RADION opere perilo sam v enem dopoldnevu."
Varuje perilo!
srečilo pridobiti sloviti kvartet »G 1 a s b e n e Matice«, (gg. Pelan, Pečenko, Završan, Skalar), ki bo zapel nekaj najlepših točk s svojega boga--tega vzporeda. Sodelovalo bo pa poleg omenjenih še nekaj odličnih p e v» cev;s o listov, ka bodo s svojim petjem dali vsemu večeru poseben čar in nudili mnogo umetniškega užit; ka obiskovalcem. Da bo mera zabave zvrhana, smo pripravili še razna pre; senečenja, katerih pa za danes še ne moremo izdati. Opozarjamo le na tekmo potic in štrukljev in vabimo tekmovalke na junački mej dan.
Tekmovanja lepotic na naši za; bavi sicer ne bo. zato se bo pa vršila velika revija in nagradna tekma potic in štrukljev. Čujemo, da se je osnova! damski komitet, ki vodi vse priprave za to originalno in zanimivo tekmo, na kateri se bodo kosali slastni pro; dukti naših vrlih gospodinj in gospo; dinjic. Daši je priglašenih že precej tekmovalk, izvemo da je še nekaj pro; štorov (t. j. krožnikov) prostih. Zato le žuino, da si pridobite častno na; grado in priznanje za najokusnejšo potico in najrahlejše štruklje. Pripu; ščeni so pa k tekmi tudi krofi, flancati, bobi in slične plemenite pasme v ne; omejenih množinah. Jury bo stroga, a pravrična. Priglase k tekmi sprejema na Jan zabave popoldne v »Tivoliju« prireditveni odbor.
Pozor! Ker naš list do vrine za; bave ne izide več, opozarjamo da bo; mo vsa eventualna važna podrobna obvestila priobčevali v dnevnikih.
Naša prireditev se vrši ob vsakem vremenu! Slabo vreme torej ne mord biti ovira, da posetijo čim številnejši drž. uslužbenci in njih prijatelji za; bavo, ki se ob deževnem vremenu vrši v prostornih notranjih lokahh hotela
Naša vrtna zabava.
Tivoli. Ples bo v dvorani. Prostora je dovolj na razpolago. Policijska ura je podaljšana do ene po polnoči.
Pričetek prireditve je določen ob 17. uri. Godba bo svirala do ene po polnoči.
Vstopnice za eno osebo so po 10 Din, rodbinske vstopnice do vštetih 4 članov po 25 Din, za rodbine preko 4 članov pa po 35 Din.
Lepaki :za našo prireditev so že tU skani in razposlani. Prosimo vse to» variše, da jih razobesijo po uradih in jih razdele po javnih lokalih (kavar» nah gostilnah, brivnicah, čakalnicah itd.), kjer se zbira mnogo občinstva. Reklama je velike važnosti, zato pro* simo, da vsak sodeluje pri razširjanju lepakov.
Posebnih vabil Zveza — kakor smo že poročali — ni poslala niko=> mur. Vabljen je vsakdo! Dolžnost vsa* kega res zavednega drž. nameščenca j«, da se udeleži prireditve, saj gre za naš skupni Dom. Vse ostalo občin; stvo je pa enako dobro došlo. V so» boto bomo mogli videti, kdo simpa* tizara s slovenskim državnim name; ščenstvom.
Agitirajte med znanci, da posetijo našo prireditev. Osebna agitacija naj; več izaleže! Privedite s seboj družino, tovariše in prijatelje. Skrbite, da se proda čim več vstopnic, da bo dobi; ček za Dom tem večji. Tudi moraličnl
Kongres davčnih uradnikov v Skoplju.
Dne 24. m. m. se je vršil v Skoplju kongres davčnih uradnikov iz vse dr; žave. Kongresa se je udeležilo okrog 150 davčnih uradnikov.
Kongres je otvoril predsednik Vo> ja Katunac z lepim nagovorom, nakar so bili odposlani brzojavni pozdravi Nj. Veličanstvu kralju in ministru za finance.
Čim so funkcijonarji glavne uprave podali svoja poročila, je bila sprejeta resolucija, ki obsega sledeče postulate:
»1. Daše davčni uradniki razvršča; jo, oziroma da morejo napredovati v vse grupe II. kategorije, ne da bi me= njali svoje zvanje.
2: Ker so letni odmori regulirani v zakonu, ne gre, da bi jih ukinjali pred= postavljeni z uredbami.
3.	Da se ukinejo nadure. V slu; čaju, da bi bilo to nemogoče, da se te nadure honorirajo.
4.	Da se davčnim uradnikom z ozb rom na težke življenske prilike in slabo materijalno stanje in z ozirom na vr; šenje najvažnejše dolžnosti dovoli spe; cijalne doklade.
5.	Da se uredba o potnih in selih nih stroških izmenja v toliis.0, da se jim prizna cela dnevnica kakor tudi kilometrina v svojem političnem okraju.
6.	Da se na vodilna mesta pri fb nančnih direkcijah in pri generalni db rekciji za davke postavljajo starejši in izkušeni davčni uradniki, katerim naj se omogoči, da preidejo iz II. v L kategorijo.
7.	Da se o priliki premeščanja ozira na rodbinske razmere posameznikov.
8.	Da se v budžetu predvidena mesta, ki so izpraznjena vsled smrti ali iz drugih razlogov, takoj popolnijo.
9.	Da se davčnim upravam dodeli zadostno število osebja.
10.	Da se o priliki sprejema novega uradniškega zakona popravi položaj davčnih uradnikov in regulira primerno njihovim dolžnostim.« —
Izmenjava pravil se ni izvršila, ker so proti temu nastopili delegati iz Slovenije, katerim so se pridružili tudi de; legati drugih pokrajin. Na podlagi elaborata, ki ga je sestavil naš predsednik Bekš, bo sestavila glavna uprava nov predlog in bo sklicala v to svrho izredno glavno skupščino v Beogradu. Podrobnosti slede. Pripominjamo še, da se nam je obljubilo, da bodo napre; dovanja izvršena gotovo v teku meseca julija.
Tovariši, za naš Dom gre!
V slogi je moč! Zidarji, naprej!
efekt dobro obiskane prireditve je sib nega pomena za našo stvar.
Vsa pojasnila daje prireditveni odbor, ki posluje v tajništvu Zveze, Frančiškanska ulica 6/L,, desno1. Tele; fon štev. 3473. Tam so na razpolago vstopnice, lepaki itd.
Cene jedi in pijače bodo na naši sobotni zabavi prav zmerne, brez slehernega zvišanja, blago pa dobro in pristno. Poskrbeli smo, da ne bo nobenega odiranja, niti nadlegovanja gostov z nabiranjem itd. Zabavali se bomo med seboj prav poi domače, neprisiljeno. Ples bo nudil podjctnejš:m dosti užitka, za nepksalce bo pa tudi dovolj razvedrila na prijaznem hladnem Tivolskem vrtu.
Glavni dohod k zabavi bo po stopnicah, ki vodijo desno od Podtu-renske graščine navzgor.
Z vrtno zabavo v »Tivoliju« otvarja Zveza obširno zasnovano nabiralno akcijo za Dom drž. nameščencev. Nekaj glavnice je sicer že zbrane, a treba je še velikih vsot. Zato zamišlja Zveza razne prireditve, ki naj bi zbrale čim večjo vsoto, da se pokaže solidarnost vsega slovenskega drž. nameščenstva v tem važnem vprašanju skupnega doma. Projektirana je loterija, organizira se živahna propaganda za razširjenje ciljev in programa Doma ter zbiranje gmotnih sredstev za gradnjo. Če bomo dovolj zavedni naloga ni neizvršljiva.
Razne novice.
f Profesor Fran Vajda. V Središču na Štajerskem je v najlepši moški dobi umrl profesor na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku Fran Vajda. Pokojni je bil odličen pedagog in priznan strokovnjak, ki je užival med kolegi in gojenci enako iskreno spoštovanje in priljubljenost. Prof. Vajda je pa bil tudi zvest sotrudnik našega glasila, kateremu je pošiljal redno tehtne članke iz našega strokovnega in stanovskega življenja. — Pokojni je bil doma v Stojncih pri Ptuju. Služboval je kot profesor matematike in fizike v Ljubljani na I. drž. gimnaziji, kesneje na mornariški akademiji na Reki. Po vojni je bil imenovan za ravnatelja gimnazije v Ptuju, nato pa poklican kot inspektor v prosvetno ministrstvo. Za organizacijo slovenskih profesorjev in za poslovenjenje našega srednjega šolstva si je pridobil prof. Vajda ne-vsahljivih zaslug. — Pogreb simpatičnega vzgojitelja in zavednega slovenskega moža je bil dne 29. junija v Središču. Svojemu zvestemu sotrudni-ku in prijatelju ohrani »Naš Glas« in vse uradništvo časten spomin. R. L P.
Prva ženska v policijski službi. Z odlokom notranjega ministra je bila imenovana za policijskega pripravnika uprave mesta Beograda v 9. skupini I. kat. gdč. dr. Marija Ilič, ki je pri nas prva ženska v policijski službi. Dr. Bičeva je objavila doslej že celo vrsto člankov o razvoju in sedanjem stanju ukrepov za zaščito dece in mladine. Rojena je v Pačanu pri Kninu ter je nekaj časa že vršila odvetniške posle v Zagrebu.
Vpisovanje delnic Agrarne banke se vrši nad vse pričakovanje razveseljivo. Da bi se omogočil vpis tudi drž. uslužbencem, je finančno ministrstvo izdalo službena navodila, kako je pri tem postopati. Onim uslužbencem, ki to žele, se dovoli, da vpišejo delnice v obrokih tekom dveh let. Obroke jim bo pri nas v Sloveniji odtegoval od mesečnih službenih prejemkov tekom dveh let oddelek za drž. računovodstvo tuk. finančne direkcije vsak mesec ob izplačilu. Mora pa podpisati vsak tak drž. nameščenec izjavo, oz. pooblastilo, da se mu skupni znesek vrednosti vpisanih delnic na opisani način sme odtegovati. Te izjave s potrebnimi podatki naj starejšine uradov pošljejo fin. direkciji, ki bo odtegljaje mesečno preodkazovala Državni hipotekarni banki kot delno plačilo za delnice Agrarne banke.
Zakon o državnem računovodstvu, v svoji sedanji obliki, je za moderno državno upravo in za današnje čase prav gotovo, le še zastarela i<n okostenela mera varuštva državnih interesov. Nekatera njegova določila in zahteve
pa so naravnost cokla smiselnemu gospodarstvu. Vsled točnega izpolnjevanja določil tega zakona se včasih dogode naravnost čudne stvari. Tako n. pr. je pri blagajni finančne direkcije nabit razglas, da se bodo na javni dražbi prodajali razni efekti. Dražba se vrši potom pismenih ponudb, Med drugimi prodajnimi predmeti je naveden: »1 uhan brez vredn.« (Pa tudi Franc Jožefov red se lahko kupi). Vsa stvar se da tudi tako čitati, da je treba vložiti pismeno ponudbo, če se hoče kupiti 1 uhan brez vrednosti. — Razpis je, namenjen javnosti. Ta pa bore malo pozna določila zakona, zato lahko marsikomu pride na misel, da se gospodje pri blagajni igrajo s časom, ker ne pozna zlih posledic, ki utegnejo zadeti uradnika, ki se ne, bi natančno držal določil zakona. — Upamo, da bo sedanja vlada, ki ima resno voljo m namen spraviti državno gospodarstvo v pravi tir, napravila tudi v tem oziru potrebno in temeljito remeduro.
Prispevki ljubljanske občine za državno policijo. Poročali smo že, da je v letošnjem finančnem zakonu tudi določba, da so vse občine, v katerih postoji drž. policija, dolžne prispevati k vzdrževanju, in sicer tako, da nosijo vse stroške za ogrevanje in razsvetljavo ter da dajo na razpolago potrebne prostore in pohištvo za policijske urade. Za tekoče proračunsko leto je prispevek ljubljanske občine določen na 273.535‘32 dinarjev. Poleg tega naj ljubljanska občina plačuje tudi prispevke za občine Vič (26.150 Din), Moste (27.818 Din) in Zg. šiško (12.213 dinarjev), od katerih potem lahko zahteva povračilo. Razdelitev skupne vsote stroškov je izvršena po številu prebivalstva v poedinih občinah na podlagi ljudskega štetja 1. 1921. Tedaj so našteli v Ljubljani 53.306 prebivalcev, na Viču 5096, v Mostah 5421 in v Zgornji Šiški 2380 prebivalcev. — Pred vojno je bil prispevek ljublj. občine za vzdrževanje drž. policije določen z zneskom 80.000 kron.
Tihotapstvo na Jadranu se navzlic vsem obsežnim varnostnim ukrepom širi od dneva v dan. Finančno ministrstvo je' zato pomnožilo število carinskih stražnikov (organov finančno Ikontrole) in sploh izboljšalo celokupno organizacijo carinske stražne službe. Na parobrodih in motornih ladjah finančne kontrole, ki (križarijo ob naši obali in preprečujejo tihotapstva ter preganjajo tihotapce, so bili postavljeni mali radijski aparati za oddajanje in sprejemanje vesti. S tem! napravami bo carinskim stražnim oddelkom omogočeno, da se med seboj ob-veščajo ,o vsakem sumljivem gibanju tihotapcev. Za napravo teh ladijskih postaj je dotočen precejšen kredit.
Nov zakon oi ustrojstvu vojske. Izdelan je baje načrt zakona o organizaciji vojske in mornarice. Kakor poročajo listi, naj bi se po tem načrtu dijaški rok skrčil od sedanjih devet na šest . mesecev. Administrativno osebje v armadi naj bi dobilo uradniški čin. Ustanova vojaških duhovnikov naj se' baje odpravi. Namesto stalnih vojaških svečenikov naj bi bogoslužna in dušebrižniška opravila za vojsko vršili krajevni duhovniki. Duhovniki naj vrše en del vojaške službe v kadru drugi del pa v bolnicah. Novi zakonski načrt kaže stremljenje, naj bi vsi vojaški obvezniki Nodslužili svoj rolk pri edinicah -na domačem področju.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna J O S. REICH.
Gospodarstvo,
Agrarna Banka. Kakor znano se vrši prav sedaj vpisovanje delnic novo ustanovljene drž. privilegirane Agrarne Banke d. d., ki ima namen, nuditi poljedelcem cenen kredit brez zamudnih in neprijetnih manipulacij. Delnice te banke so po solidnosti enake delnicam Narodne Banke in bodo gotovo tudi enako donosne. Za vplačano glavnico in 6% obresti jamči namreč država. — Pred dnevi smo brali v listih, da je vpisanih že za nad štiristo milijonov dinarjev delniške glavnice. — Finančni minister je toplo priporočil vpisovanje delnic Agrarne Banke, ki naj po načrtu
vlade sanira v težki krizi nahajajoče se naše poljedelstvo.
Sladkorni monopol? Zatrjujejo, da namerava vlada uvesti monopol na sladkor. S tem bi se mogel izločiti kvarljivi vpliv sladkornega trusta, ki po mili volji in ne oziraje se na svetovne tržne cene navija sladkor do čisto neopravičenih višin. Znano je, da je pri nas sladkor dražji nego v večini evropskih držav, ki ga morajo celo preko morja uvažati. Sladkorni mogotci izžemajo konzumenta in tlačijo cene surovini — sladkorni pesi. Z monopolizacijo bi bilo mogoče uvesti red na našem sladkornem trgu.
Zgradimo si »Dom drž. nameščencev«! Zato v soboto vsi na našo prvo vrtno zabavo!
Iz inozemskih organizacij.
ČEHOSLO V AŠK A.
V Pragi je zborovala posvetovalna skupščina sindikalne zveze državnih uradnikov (Odborova Jednota), ki je bilo na njej zastopanih enajst sindikatov s skupaj 56 predstavniki. Na skupščini so sprejeli resolucijo, ki z njo zahtevajo' revizijo uradniškega zakona, ki je bil sprejet leta 1926. S tem zakonom so normirani prejemki državnih uradnikov in uslužbencev, ki smatra Zveza njih višino za nezadostno. Razentega se. je zahtevalo z resolucijo, da se z zakonom določi rok službovanja na pet in trideset let, kakor tudi to, da se čim prej votira zakonski načrt o zavarovanju državnih uradnikov v slučaju bolezni, starosti in smrti.
GRŠKA.
Grški finančni minister gospod Kafandaris je izjavil na neki seji parlamenta o priliki razprave o uradniškem vprašanju, da bo proučil parlament zakonske ukrepe, ki bi jih bilo treba napraviti zato, da se materijalni položaj uradnikov izboljša. Ti ukrepi bi v glavnem bili: organiziranje konzumnih zadrug, zgradba cenenih stanovanj itd. Kar se tiče povečanja plač,
0	tem bi moglo biti govora samo toliko, kolikor bi se s tem ne motikr proračunsko ravnotežje. Gospod Kafandaris je naglasil, da bo vlada umela pribaviti dolžno spoštovanje narodne suverenosti in varovati za vsako ceno prerogative države. — Po tej izjavi je sprejela skupščina zakonski načrt, ki se z njim prepoveduje štrajk uradnikov in se z njim predvidevajo potrebne sankcije, ki gredo do enega leta ječe za vsakegaNuradnika, ki bi bodisi povzročil bodisi napovedal štrajk.
1	iPiiiM i ■■in iiiiih ii ii milili m ii ii
Za naš skupni dom!
Kdor se udeleži vrtne zabave v hotelu Tivoli dne 6. julija, ta vidno manifestira
za naše stanovske ideje. Obenem uspešno in brez posebnih gmotnih žrtev podpira
akcijo za zgradbo prepotrebnega skupnega, že toliko časa pričakovanega »Doma državnih nameščen-c e v«.
m
Sukno, kamgarn
in drugo manufakturno blago angleškega in češkega izvora kupite najugodneje pri tvrdki
** NOVAK
LJUBLJANA -fp;
KONGRESNI TRG
Znatno znižane cene!
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
Krojaški atelje
FRAN IGLIC LJUBLJANA
Slomškova ulica št. 1
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Galanterijska trgovina na drobno in debelo, tovarna čevljev
AnL Krisper
Ljubljana
Mestni trg št. 26, Stritarjeva ul. št. 3
TOVARNA POHIŠTVA
Miklič ,a I* NAGLAS, Turjaški trg št. 6
ILtffe 1 f II l\(LIC)	priporoča svojo veliko zaSogo vsako-
vrstnega pohištva po najnižjih cenah
Ljobljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo
osiBorngiilnili nalit
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
PARNA PEKARNA j
^ JEAN SCHREY NASL. =
JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE, PRIZNANO NAJBOLJŠE, VSAKOVRSTNO PECIVO

I
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred Škofijo 21.
Pisalni shoj JU" modela D
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
lijubljana. Gradišče 10
Iti
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
dm*
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil!
EN GROS! EN DETAIL! Ustanovljena 1. 1882.
Priporoča se cenj. občinstvu
špecerijska trgovina
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
Ljubljana, Jurčičev trg 1
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
PARNA PEKARNA
FRANC DOLINAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11	POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
Maina trgovina MiM izdelkov
priporoča tudi svojo veliko Izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ulica
Telefonska štev. 2412
Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
V”» ■V’
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem Proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
II
C. J. HAMANN
Ljubljana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme neveft novorojenčkovi perja in modnih potrebščin. * Predtiskarija modernih ročnih del.
1
m


Telefon štev. 2016
Ustanovljena 1.1889.
Mestna
Račun pošt. hran. 10-533«
(Gradska it'edi'onüca)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev.
■a
MSB
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. — Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Rentni davek
od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, tako da vlagatelji dobe polne obresti brez odbitka.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
©S CBN CBN CBN CBn CoS CoN
i
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.