V Ljubljani, dne 1. julija 1929, ■ Cena posamezni številki 1*50 Din. L...____kri XI. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. s= Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo s Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje fflasilo državnih nameščencev za Slovenijo. L. A.: Dom državnili nameščencev —- čemu nam bo? V . današnjem družabnem ustroju, ki ne pozna nobenih privilegijev kast ne predpravic po krvi, veri in pleme* nu, velja vsak stan le toliko, kolikor si ume pridobiti veljavnosti sam s svojo lastno močjo. Moč vsakega or* ganizma je pa v notranji organizaciji. Množica šibkih posameznikov tvori pravilno urejeni skupnosti silno moč. Skrivnost organizacije vodi do uspeha. Tako je bilo in bo povsod in za vse stanove. Pri nas pa, odkar je deli* tcv ljudskih množic po političnih stran* kah — na občo srečo in v korist dr* žavne skupnosti — končno prenehala, je najvažnejša naloga pripadnikov vsa* kega stanu, da se združijo v stanov* skih organizacijah, ki bodo varovale njihove pravice in skušale izboljšati življenske pogoje svojih pripadnikov. Ni dvoma namreč, da gre tudi naša dr* žava v tisto smer, ki se kaže po občem polomu povojnega lažbparlamentariz* ma, v smer gospodarske, stanovske ureditve in organizacije naroda. In ko bodo kdaj v bodočnosti stanovska za* stopstva tvorila državnopravno in za* konodajno ogrodje države, bo pomen dobre in dosledne organizacije še prav posebno viden. Vodilna in gibalna sila vsakega uspešnega organizatoričnega delovanja mora biti ideja stanovske zavednosti in čut dolžnosti solidarnosti. To je pr* vi pogoj, ki pa še ne zadošča za uspeh. Vsaka urejena stanovska skupnost mo* ra imeti tudi sredstva, s katerimi na* stopa v boju za svoje interese. To so poleg strokovnih društev, ki delujejo na strokovnem polju v korist članstva, Predvsem gospodarske in kulturne ustanove. Razvit in upoštevan stanov* ski tisk je najboljše obrambno orožje. Za vse te ustanove, ki naj bodo med seboj v čim tesnejših stikih, treba najti skupno streho, skupen dom, kjer se bodo mogle nemoteno razvijati v prid vsega stanu. Če pogledamo okoli sebe, vidimo, da tako delajo vse stanovske organi* zacije. Vidimo trgovske, delavske, obrtniške, kmetske domove, da: tudi Uradniški domovi so med njimi. Če gremo po svetu, recimo v Avstrijo, Ua Češko, v Nemčijo ali v Francijo, v vsakem večjem mestu nas preseneti uiogočna stavba, ki nam pove napis na ujej, da je dom državnih uslužbencev. Pri nas, v naši državi bi jih morda 2aman iskal. Zakaj? Mar jih mi manj Mijno potrebujemo, mar je nam orga* ^zacija manj potrebna? Ne, nikakor Naše življenske razmere so take, da nam nalagajo imperativno dolžnost, da se združimo v tesne vrste, da si s 8amopomočjo, z gospodarskim delova* Mern in s strokovnim spopolnjevanjem skušamo izboljšati življenske pogoje. Organizacija drž, nameščencev j Pri nas v primeri z zapadnimi državan .vrope skrajno primitivna, tako' reke Se v povojih. Saj ni čudo: po večii Je dete desetih let po vojni in to bo Pmd nekakega nejasnega navdušenj 2a neznano stvar in nezadovoljnos riad gmotnim položajem. In vendar l Pra.v pri nas potrebovali bolj od a’ 8trijskih, nemških ali francoskih d '-avnih uslužbencev, krepko in vplivn kupno stanovsko zastopstvo. V agra rd državi, ki po mukah velike vojn slopa šele k urejenemu upravnemu s Sternu, je položaj duševnega delavc Vedno manj povoljen nego bi po va: upsti njegovega mesta v narodu mors biti. Stališče državnega nameščenstva v Sloveniji je pa še posebno težko. Saj je Slovenija pasivna pokrajina, ki ne pridela dovolj, da prehrani svoje pre* bivalce. Industrializacija, ki še ni do* volj napredovala, je cene najpotreb* nejših živi jenskih predmetov, katere moramo uvažati, dvignila. Pri nas ni bogatije v deželi, ni kapitala niti prave podjetnosti, kar se kaže v nezdravih stanovanjskih razmerah. Bližina meje podpira izvoz najboljšega blaga, raz* viti tujski promet draži vsakdanje živ* Ijenske potrebščine. Postranski zaslu* žek državnega nameščenca je izjema in se giblje v najnižji meri. Državna uprava je urejena, korupcije ni bilo pri nas nikdar v toliki meri in državni uslužbenec res živi zgolj od tega, kar dobi vsakega prvega v mesecu. Če je kje, je pri nas organizacija državnih nameščencev neobhodno po* trebna. Pomisliti treba še, da je slo* venski drž. nameščenec predstavitelj naše inteligence, najmarljivejši in naj* bolj nesebični kulturni delavec. S po* ložajem- stanu slovenskega državnega uslužbenstva je v veliki meri tesno zvezana usoda slovenskega duševnega udejstvovanja. Tako ni čuda, da je baš v Slove* niji organizacija državnega usiužben* stva najpopolneje izvedena. Imamo dolgo vrsto strokovnih društev, ki za* stopajo posamezne panoge. Do mala vse te združuje v enotno, strnjeno in krepko falango naša Zveza državnih nameščencev za Slovenijo, ki jih zasto* pa, brani in se bori za njih skupne pra* vice in koristi. Zveza je v resnici legi* timirana predstaviteljica in zastopnica vsega stanu slovenskega državnega na* meščenstva. Sporedno z Zvezo delujejo v prid drž. uslužbencev v Sloveniji številne gospodarske ustanove, ki delujejo na polju ekonomske osamosvojitve. O pomenu in uspehih Zveze tu ni mesta, da govorimo. Najhujši njen na* sprotnik pa mora priznati, da bi se bila usoda slovenskega drž. nameščenstva oblikovala najbrž precej drugače, če bi Zveze — ne bilo. Da ojačimo Zvezo in s tem vse naše, strokovne in gospodarske usta* nove in da posredno pomagamo celo* kupnemu našemu stanu, treba da naj* demo za vse te naše številne organi* zacije, zavode in ustanove skupen krov, da jim ustvarimo varno zavetje, zgradimo mogočen skupen dom. Ta bo še bolj združeval vse različne naše organizacije, ki si v posameznostih morda nasprotujejo', ki pa imajo ven* dar vse iste skupne osnovne cilje. Ideja slovenskega uradniškega do* ma v Ljubljani je stara in vsakomur umljiva. O potrebnosti takega Doma vseh drž. nameščencev menda ni treba izgubljati besed. A vendar se je o Domu doslej le preveč govorilo in pre* malo delalo za njega ustvaritev. Sobotna prireditev Zveze bo eden prvih efektivnih korakov, da se prepo* trebni Dom končno dvigne iz tal. S to prireditvijo otvarja Zveza svojo ve* liko akcijo za gradnjo Doma drž. na* meščencev v Ljubljani. Kdor je za to misel, kdor umeva pomen tega velikega načrta, bo sodeloval. Če bo takih de* lavcev dovolj v naših vrstah, ni daleč dan, ko pokažemo na ponosno stavbo, ki bo nosila zlat napis: DOM DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV Za dobro in pošteno upravo. V »Slovencu« od 31. maja smo brali sledečo vest: »V motranjem ministrstvu se pri* pravljajo upravnim organom navodila, da se lahko vsi državljani svobodno obračajo v smislu kraljevega manife* sta z dne 6. januarja, ki pravi, da med kraljem in ljudstvom ni nobenega po* sredovalca, direktna na1 dvor. Ta na* vodila se izdajo, ker se ponekod na* pačno tolmači zbiranje podpisov in pošiljanje spomenic na dvor « Ljubljanski »Kmetskj list« od 19. junija pa je prednje poročilo ponatis* inil in pod naslovom »Kaj naj stori* mo,« priobčuje, da prejema uredni* štvo od bralcev številne pritožbe, ka* terih pa ne more objavljati iz raznih, vzrokov, predvsem že zato ne, ker ne more ugotoviti, če so pritožbe upra* vičene in podatki resnični. V nadaljevanju piše navedeni list: »Vladarjeva volja gotovo ni/ bila, ko je iizdal znani manifest od 6. janu* arja t. 1. na narod, naj ljudje popol* noma umolknejo in naj mirno prena* šajo vse, kar jih doleti. Iz vladarjevega proglasa se jasno/ vidi njegova volja, da hoče vzpostaviti red v državi in v vsej javni upravi, ker hoče imeti zado* voljne državljane. Dosledna tej volji vladarja pa mora biti ljudem dana možnost — in ta jim je tudi danes dana — da se v svojih težavah obračajo naravnost na vladarja, oziroma na dvor. Dokler smo imeli parlament, je bila naloga poslan* cev da so nadzirali upravo; danes pa. ko parlamenta nimamo, ostaja kot edino pribežališče in zavetje vseh, iki se čutijo v svojih pravicah prikraj* šane, sam vladar. To sledi tudi iz zgoraj omenjenega poročila »Slo* venca«. Zato svetujemo, vsem ki imajo kakšne pritožbe, naj se ne obračajo na naše uredništvo, ki nima potrebne moči, ampak naj sestavijo pismene pritožbe, o svojih zadevah, seveda strogo resnične, in naj jih z vsem za* upanjem odpošljejo na vladarja oizi* roma na dvorsko pisarno v Beograd. Škodovalo pa ne bo, če odpošljejo pre* pis“ svojih pritožb tudi na velikega župana (v Ljubljani ali v Mariboru) in pa na tisto ministrstvo, v čegar delo* krog ena ali druga zadeva spada. Ta naš nasvet je edina pomoč, ki jo moremo dati našim bralcem, in ral smo prepričani, da ne bo brezuspešna. V smislu vladarjevega proglasa mora biti javna uprava taka, da se nihče nebo čutil nezadovoljnega. Če so pa lju* dje nezadovoljni in če se pritožujejo, je to dokaz, da nekaj ne more biti v redu in mi smo prepričani, da bodo merodajni krogi poskrbeli, da nezado* voljnost izgine.« Zdi .s;, mam, da je to stališče pra* vrino. Najvažnejša skrb vseh, ki iju* bijo to državo, mora biti iztrebljenje vseh napak in zlorab, ki so jih pre* tekla leta toliko zakrivila. Od dobre, poštene in nepristranske uprave- je od* visna srečna bodočnost naroda in dr* žave. Vsa sredstva, ki vodijo k ozdrav* ljenju, treba uporabiti. Prepričani smo pa tudi, da nobena upravičena pritožba in prošnja ne bo ostala neuslišana, če se prosilec zaupljivo obrne do vla* dar j a. A. K.: N Odmori in dopusti državnih uslužbencev. (Konec.) V posebno težkih slučajih, ali ka* dar je bolezen dolgotrajna, pa je treba zahtevati od obolelega, da predloži k o* misijsko spričevalo dveh državnih zdravnikov. Člen 108. ur. zak. sicer do* pušča tudi možnost, da je komisija se* stavljena iz dveh samoupravnih zdravnikov, vendar se v praksi redoma zahtevata dva državna zdravnika. Če ni v kraju drugega državnega ali samo* upravnega zdravnika, sme kot drugi član komisije vstopiti privatni zdravnik. Komisijo določi v praksi v sporazumu s pristojnim oblastvom ve* liki župan. Stroške komisijskega pre* gleda nosi država sama, kadar ona zahteva ta pregled. V tem slu* čaju so spričevala oproščena takse. Si* cer nosi stroške zdravniškega hono* rarja in kolka uslužbenec. Ako uslužbenec po prestani bolez* ni v svrho popolnega izlečenja oziroma okrevanja želi bolezenski do* pust za posebno zdravljenje (recimo v klimatičnem zdravilišču, na morju, v toplicah in sl.), mora vložiti s 5 Din kolkovano prošnjo, opremljeno z zdravniškim spričevalom, ki mora biti tudi taksirano (20 Din). Pokrajinska oblastva smejo v svojem lastnem delo* krogu izdati dovoljenje za tak dopust redoma do največ 40 dni. Dokler se to dovoljenje ne izda, uslužbenec ne sme zapustiti službe. Za več kakor 40 dni pa načeloma dovoljujejo te dopuste mi* nistrstva, ki zahtevajo komisijsko spri* čevalo od dveh državnih ali samo* upravnih zdravnikov. Stroške pregleda nosi tudi v tem primeru uslužbenec. Začasnemu uslužbencu se bolezen* ski dopust do 6 mesecev vračuna v tri* letni, oziroma v štiriletni rok začasne pripravniške službe. Ako pa je usluž* benec zaradi bolezni odsoten preko tega časa, se mu čas daljše odsotnosti ne šteje v pripravljalno službo (čl. 23. urad. zak.). Za časa obolelosti ima uslužbenec pravico do vseh službenih prejemkov, toda največ za 12 mesecev. Po poteku te dobe se mora uslužbenec ali upoko* jiti zaradi bolezni, če že ima pravico do pokojnine, ali pa ga je odpustiti iz službe. V prvem primeru se zahteva od uslužbenca komisijsko spričevalo treh drž. zdravnikov v dokaz, da bo* lezen še traja in da nameščenec za opravljanje službe ni sposoben. V dru* gern primeru se pa more dati stal* n e m u uslužbencu, ki si še ni pridobil pravice do pokojnine (n. pr. ki še ni doslužil deset efektivnih službenih let), pomoč v višini 30 odstotkov posled* nje plače in stanarine, če nima imetja niti nobenih drugih dohodkov in če je za vsako drugo delo in pridobivanje nesposoben. N. pr. umobolni, slepi (čl. 125. 1. c.). Državna uslužbenka ima v primeru poroda pravico do 30dnevnega dopu* sta, ki se jej ne všteva v 12mesečni bo* lezenski dopust. Tako uslužbenko je mogoče šele po 13mesečni odsotnosti odpustiti iz službe, če ves ta čas ni bila sposobna, da vrši svojo službo. Ako ostane dnevničar zaradi bolezni več kakpr 15 dni iz urada, mora svoj izostanek opravičiti s komi* sijskim spričevalom, kakor se ga za* hteva od državnega uslužbenca. Spri* čevalo, izdano od zdravnika, uslužbe* nega pri uradu za zav. delavcev, ne velja. Oni dnevničarji, ki so zavaro* vani po zakonu o zavarovanju delav* cev, imajo v primeru bolezni pravico do nagrade za največ 60 dni v enem letu, toda morajo dokazati s potrdilom, iz= danim od pristojnega urada za zavaro* vanje delavcev, da niso za ta čas pre* jeli nobene podpore ali hranarine v de= narju. V primeru, da so za ta čas pre* jemali hranarino, jim nagrada ne prb tiče. Dnevničarji, ki iz kateregakoli razloga ne bi bili zavarovani po cit. za* Načelne odločbe obče A. z dne 3. loktobra 1928, št. 34.304: 1. Dnevničarska služba po čl. 130. uradniškega zakona se mur. Vabljen je vsakdo! Dolžnost vsa* kega res zavednega drž. nameščenca j«, da se udeleži prireditve, saj gre za naš skupni Dom. Vse ostalo občin; stvo je pa enako dobro došlo. V so» boto bomo mogli videti, kdo simpa* tizara s slovenskim državnim name; ščenstvom. Agitirajte med znanci, da posetijo našo prireditev. Osebna agitacija naj; več izaleže! Privedite s seboj družino, tovariše in prijatelje. Skrbite, da se proda čim več vstopnic, da bo dobi; ček za Dom tem večji. Tudi moraličnl Kongres davčnih uradnikov v Skoplju. Dne 24. m. m. se je vršil v Skoplju kongres davčnih uradnikov iz vse dr; žave. Kongresa se je udeležilo okrog 150 davčnih uradnikov. Kongres je otvoril predsednik Vo> ja Katunac z lepim nagovorom, nakar so bili odposlani brzojavni pozdravi Nj. Veličanstvu kralju in ministru za finance. Čim so funkcijonarji glavne uprave podali svoja poročila, je bila sprejeta resolucija, ki obsega sledeče postulate: »1. Daše davčni uradniki razvršča; jo, oziroma da morejo napredovati v vse grupe II. kategorije, ne da bi me= njali svoje zvanje. 2: Ker so letni odmori regulirani v zakonu, ne gre, da bi jih ukinjali pred= postavljeni z uredbami. 3. Da se ukinejo nadure. V slu; čaju, da bi bilo to nemogoče, da se te nadure honorirajo. 4. Da se davčnim uradnikom z ozb rom na težke življenske prilike in slabo materijalno stanje in z ozirom na vr; šenje najvažnejše dolžnosti dovoli spe; cijalne doklade. 5. Da se uredba o potnih in selih nih stroških izmenja v toliis.0, da se jim prizna cela dnevnica kakor tudi kilometrina v svojem političnem okraju. 6. Da se na vodilna mesta pri fb nančnih direkcijah in pri generalni db rekciji za davke postavljajo starejši in izkušeni davčni uradniki, katerim naj se omogoči, da preidejo iz II. v L kategorijo. 7. Da se o priliki premeščanja ozira na rodbinske razmere posameznikov. 8. Da se v budžetu predvidena mesta, ki so izpraznjena vsled smrti ali iz drugih razlogov, takoj popolnijo. 9. Da se davčnim upravam dodeli zadostno število osebja. 10. Da se o priliki sprejema novega uradniškega zakona popravi položaj davčnih uradnikov in regulira primerno njihovim dolžnostim.« — Izmenjava pravil se ni izvršila, ker so proti temu nastopili delegati iz Slovenije, katerim so se pridružili tudi de; legati drugih pokrajin. Na podlagi elaborata, ki ga je sestavil naš predsednik Bekš, bo sestavila glavna uprava nov predlog in bo sklicala v to svrho izredno glavno skupščino v Beogradu. Podrobnosti slede. Pripominjamo še, da se nam je obljubilo, da bodo napre; dovanja izvršena gotovo v teku meseca julija. Tovariši, za naš Dom gre! V slogi je moč! Zidarji, naprej! efekt dobro obiskane prireditve je sib nega pomena za našo stvar. Vsa pojasnila daje prireditveni odbor, ki posluje v tajništvu Zveze, Frančiškanska ulica 6/L,, desno1. Tele; fon štev. 3473. Tam so na razpolago vstopnice, lepaki itd. Cene jedi in pijače bodo na naši sobotni zabavi prav zmerne, brez slehernega zvišanja, blago pa dobro in pristno. Poskrbeli smo, da ne bo nobenega odiranja, niti nadlegovanja gostov z nabiranjem itd. Zabavali se bomo med seboj prav poi domače, neprisiljeno. Ples bo nudil podjctnejš:m dosti užitka, za nepksalce bo pa tudi dovolj razvedrila na prijaznem hladnem Tivolskem vrtu. Glavni dohod k zabavi bo po stopnicah, ki vodijo desno od Podtu-renske graščine navzgor. Z vrtno zabavo v »Tivoliju« otvarja Zveza obširno zasnovano nabiralno akcijo za Dom drž. nameščencev. Nekaj glavnice je sicer že zbrane, a treba je še velikih vsot. Zato zamišlja Zveza razne prireditve, ki naj bi zbrale čim večjo vsoto, da se pokaže solidarnost vsega slovenskega drž. nameščenstva v tem važnem vprašanju skupnega doma. Projektirana je loterija, organizira se živahna propaganda za razširjenje ciljev in programa Doma ter zbiranje gmotnih sredstev za gradnjo. Če bomo dovolj zavedni naloga ni neizvršljiva. Razne novice. f Profesor Fran Vajda. V Središču na Štajerskem je v najlepši moški dobi umrl profesor na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku Fran Vajda. Pokojni je bil odličen pedagog in priznan strokovnjak, ki je užival med kolegi in gojenci enako iskreno spoštovanje in priljubljenost. Prof. Vajda je pa bil tudi zvest sotrudnik našega glasila, kateremu je pošiljal redno tehtne članke iz našega strokovnega in stanovskega življenja. — Pokojni je bil doma v Stojncih pri Ptuju. Služboval je kot profesor matematike in fizike v Ljubljani na I. drž. gimnaziji, kesneje na mornariški akademiji na Reki. Po vojni je bil imenovan za ravnatelja gimnazije v Ptuju, nato pa poklican kot inspektor v prosvetno ministrstvo. Za organizacijo slovenskih profesorjev in za poslovenjenje našega srednjega šolstva si je pridobil prof. Vajda ne-vsahljivih zaslug. — Pogreb simpatičnega vzgojitelja in zavednega slovenskega moža je bil dne 29. junija v Središču. Svojemu zvestemu sotrudni-ku in prijatelju ohrani »Naš Glas« in vse uradništvo časten spomin. R. L P. Prva ženska v policijski službi. Z odlokom notranjega ministra je bila imenovana za policijskega pripravnika uprave mesta Beograda v 9. skupini I. kat. gdč. dr. Marija Ilič, ki je pri nas prva ženska v policijski službi. Dr. Bičeva je objavila doslej že celo vrsto člankov o razvoju in sedanjem stanju ukrepov za zaščito dece in mladine. Rojena je v Pačanu pri Kninu ter je nekaj časa že vršila odvetniške posle v Zagrebu. Vpisovanje delnic Agrarne banke se vrši nad vse pričakovanje razveseljivo. Da bi se omogočil vpis tudi drž. uslužbencem, je finančno ministrstvo izdalo službena navodila, kako je pri tem postopati. Onim uslužbencem, ki to žele, se dovoli, da vpišejo delnice v obrokih tekom dveh let. Obroke jim bo pri nas v Sloveniji odtegoval od mesečnih službenih prejemkov tekom dveh let oddelek za drž. računovodstvo tuk. finančne direkcije vsak mesec ob izplačilu. Mora pa podpisati vsak tak drž. nameščenec izjavo, oz. pooblastilo, da se mu skupni znesek vrednosti vpisanih delnic na opisani način sme odtegovati. Te izjave s potrebnimi podatki naj starejšine uradov pošljejo fin. direkciji, ki bo odtegljaje mesečno preodkazovala Državni hipotekarni banki kot delno plačilo za delnice Agrarne banke. Zakon o državnem računovodstvu, v svoji sedanji obliki, je za moderno državno upravo in za današnje čase prav gotovo, le še zastarela i