Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 20. decembra 1922. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo .»Občinska uprava". Izbaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu Je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Posamezne Številke se prodajajo po 1 Din. Spisi m dopisi se poiiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in iuserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Da bi nebeško Dete vsem naročnikom in bralcem Domoljuba bogato blagoslovilo božične praznike, želi Uredništvo. V skupno fronto! To dni smo imeli priliko govoriti z večjim .številom progovnih delavcev z dolenjske proge. M ožjo, družinski očetje, ki delajo že po 25 do 29 let kot progovui delavci in. rokodelci na železnici, so bili popolnoma obupani. Že iz obraza se jim je £)ralo, kako hudo jih težijo skrbi in pomanjkanje. Saj ni čuda? Progovni tjelavci so pri žoleznici zares tako plačani, da se pri marsikaterem res nc more razumeti, kako more sebe in družino še pri življenju ohraniti. Plača znaša 13 do 17 Din, družinske draginjske doklade pa, če ima le majhno bajto in košček zemlje, ne dobiva nobene. \'i zadosti, da ti največji trpini državne železnico izgubijo zaradi dežja in slabega vremena veliko šihtov. Zdaj v sredi zime, ko so vsi delavci in njih družine zaslužka .in pomoči najbolj potrebni, sc je začelo pri železnici varčevati s tem, da ne puste dela vcem delati kakor samo po 2 do 3 dni v tednu, če delavci prosijo ali se pritožijo, da ne morejo brez zaslužka živeti, jih predstojniki brezsrčno zavrnejo, češ, ako olitično avtonomijo Slovenije, za gospodarsko osamosvojitev slovenskega ljudstva ter branilka krščanskih načel v javnem življenju. Sprejeta je bila tudi tozadevna resolucija. Ker se je med nekaterimi pristaši JKZ širilo mnenje, da naj naši somišljeniki odstopajo od Kmetijske družbe, sldene načelstvo JKZ, da naj v Kmetijski družbi kot pomembni strokovni kmetijski organizaciji člani Kmetskih zvez kljub povišani članarini še nadalje vztrajajo ter še drugi pristopajo. Samo na ta način bo (udi prej ali slej mogoče te razmere v družbi odstranili. Sklenilo se je nadalje, da se priredi več enodnevnih tečajev. — Kmetska zveza se bo reorganizirala po vzoru Kmetske zveze v celjskem okrožju. Prihodnja seja JKZ se bo vršila mc-seca januarja, na kateri se bo v prvi vrsti razpravljalo o zadružnih in gospodarskih vprašanjih, in sicer: o vnovčevanju vina, o kmetijskih društvih, o lesni trgovini in o denarnem zadružništvu. Obravnavalo se je na seji še o drugih važnih vprašanjih, o katerih bomo še govorili. Sodba Cerkve o delu za dobre časopise. P a p e ž L e o n XIII. je pisal: »Ker je glavno sredstvo nasprotnikov, s katerim nas napadajo, sv. vero in vse naše časopisje, zato se zahteva tudi od katoličanov, da z istim sredstvom branijo svojo vero in zagovarjajo svoje pravice. Naloga katoliškega časopisja je podpirati delo duhovnikovo in pospeševati katoliške interese«. Pij X. se je ponovno izrazil: ;:>Moji predniki so blagoslavljali orožje krščanskih bojevnikov v boju zoper Turke, jaz pa blagoslavljam pero krščanskih časnikarjev.« Ob drugi priliki je zopet rekel: > Zaman boste zidali cerkve, vodili misijone, ustanavljali šole, ves trud bo zastonj, če ne boste znali prav ravnati s katoliškim časopisjem.« In zopet: >Ako je katera ustanova vredna, da se ji katoličani z vso požrtvovalnostjo posvete, tedaj je v prvi vrsti vaša^, (katoliškemu tiskovnemu društvu sv. Pavla v Rimu). In mehikanskim sl.ofom je zaklical: »Mi mislimo, da ni " mlanes niresar kar bi bilo večie važno-2' sti.« Limburški škof dr. Killan je v svojem letošnjem nagovoru v Kolinu na sestanku društva sv .Avguština dejal: »Z veliko radostjo sem prišel na ta sestanek, katerega namen je povečati moč katoliškega tiska. Pozdravljam vas vse, zlasti pa vas urednike katoliških časnikov, ki v teh viharnih časih tako junaško odbijate s svojim peresom vse sovražne navale, na idealne nauke Gospoda Kristusa. Katoliški časnik stori danes več dobrega med ljudstvom, kakor pa zamoro cela armada duhovnikov. Njegova beseda gre po deželi, sliši jo tisti,' ki hodi v cerkev, pa sliši jo tudi iisti, ki nikdar ne vidi hiše božje od znotraj. Jaz sem prepričan, da ničesar ne bo rešilo naše stvari kakor edino katoliški tisk. Besede Pija X. so zlate besede, ki je dejal: . Zastonj zidate cerkve, zastonj gradite svoje zavode, ako zanemarjate katoliški tisk. Pomen katoliškega tiska moramo zanesti v srce slehernega katoličana. Prepri-čajmo jih, da se bodo tega zavedli, da bodo znali ceniti važnost katoliškega tiska, katero jc edino sredstvo proti slabim naukom, ki jih širi katolicizmu nasprotno časopisje. Zato stopimo skupaj in pričnimo delati z vsemi močmi, da se naš katoliški tisk pomnoži. Vsak v svojem delokrogu ga naj širi in naj ima vedno pred očmi njegov pomen. Kdor danes širi katoliški tisk, ta zida obrambni zid katoliške cerkve. Ta si plete neminljive zasluge pri nebeškem Očetu. Zato vsi na delo in širimo katoliški tisk med ljudstvom, da bo enkrat spoznalo pravi pot, ki vodi -lo neminljive sreče gori nad nami. Tako Limburški škof. — Naš slovenski škof dr. S e d e j je dejal v svoji prvi poslanici na vernike: "širite katoliško knjige in katoliške časopise! To delo je zaslužno delo in ona izmed glavnih dolnžosti vernega katoličana. In kolikorat jc že isto ponovil naš ljubljanski škof. Omenimo le njegove tozadevne zadnje besede iz letošnjega pomladanskega Pastirskega Lista vernikom, kjer stoji sledeče: Cerkvi nasprotni časopisi grde vero in vernike večkrat naravnost in očitno, večkrat pa vero in njene člane puste v miru, toda ves duh je tak, da se vsakdanji čitatelj teh časopisov kar nevedoma navzame mišljenja, ki je Cerkvi, verskemu življenju, veri in nazadnje tudi Bogu sovražno. In ravno sedaj so naši slovenski časopisi nam nasprotnih strank to prenevarno pot ubrali. Na to vas vernike po svoji dolžnosti opozorim, da ne boste kupovali strupa prikritega in z njim zastrupljevali sebe in svojih družin.« Vzgoja k varčnosti. (Konec.) Tudi naša izobraževalna društva se morajo zanimati za to panogo mladinske vzgoje. Prirejati morajo predavanja za pouk o pomenu varčevanja; morajo pa tudi praktično navajati mladino k varčevanju z društveno »Čebelico«. Orlovski odseki menda po večini že imajo »Čebelico«; potrebno je le, da ta »Čebelica« začne prav , pridno delati in zbirati, da bodo fantje ime-1 li zares koristi od tega Slišim, da se že oglašate nekateri z ugovori. Eden ugovarja in pravi: Ali res mladini prav ničesar ne privoščite, nobe-nega uživanja in nobenega veselja? — ftj to vam morem samo fo reči, da Vam ne privoščimo tega, kar vam škoduje in kar s časom lahko postane za vas opasna raz-vade in huda strast. Pomislite, tla je sladko-željnost iz malih otrok že napravila tatove in da so iz veselih mladih pivcev postali strastni pijanci v nesrečo za svojo družino in sebi za prezgodnji grob. Mesto takih stvari pa vam privoščimo to, kar je po-trebno: izobrazbo, knjigo, časopis. Drug ugovor slišim od starišev, češ sai ravno društva mlade ljudi navajajo k zapravi ji vosti. Rečem vam, ako je to res, po-tem nam takih društev ni treba, potem v taka društva svojih otrok ne pošiljajte, čisto drugo pa je, ako ta društva zahtevajo članarino, zahtevajo prispevke za društvene prostore, za društveno pisarno, za predavanje itd. To, dragi moji, ni navajanje k zapravljivosti, fo je varčevanje in sicer še boljše vrste varčevanje, pri katerem denar investirate in boste Sadove tega šele v poznejših letih prav ugodno čutili. Kar izda mladina za knjige, za izobrazbo, za zdravo društveno življenje, to je kapital, ki jo naložen na najboljše obresti in ki bo nosil te obilne obresti celo življenje. Še en ugovor zlasti mladina dandanes rada navaja, da z njim opraviči svojo za-pravljivosl. Pravi, da sc dančs no izplača varčevati, ker je denar vedno manj vreden in kdor dandanes varčuje, ima od tega prav-zaprav škodo. Ta ugovor je najnevarnejši, zato ker mladina ne vidi, da se gre pri varčevanju tudi za druga splošna vzgojna načelu, da gre za vzgojo k vztrajnosti, k vzdržnosti, k odgovornosti za lastna dola in za lastno Življenje. Tisti, ki dandanes svoj denar zapravi, res nima mogoče tolike škode, ako vzamemo, da bo denar šc naprej padal. Nc pomisli pa, kako veliko škodo ima v tem, da se je v mladih letih navadil zapravljivosti, nevzdržnosti, neodgovornemu življenju. Ne pomisli, da bo na tej bolezni bolehal celo življenje in da bo vsled teh razvad mogoče na stara leta v breme občini, v breme vaščanom. Kar pa se tiče denarja samega, tudi nikjer ne stoji zapisano, da bo denar vedno manj vreden in uko danes pod slabo vlado denar pada in zgublja svojo vrednost, pa bo prišla dobra vlada, pod katero se bo denar dvigal in bo vedno več vreden. Slovenska mladina, zberi svoje sile in svoj pogum in hodi nova pota I Ne pusti, da bi številno hranilnice in posojilnice, ki nam jih je z zlatim svojim srcem ustanavljal dr. Krek, začele hirati in ostale samo še spomenik lepših dni slovenskega naroda. Dr. Krek jih je ustanavljal za te-Zato se vzdrami in pridobi si z varčnostjo zlati ključ, da boš te zaklade odprla. Polom naše valute. V »Domoljubu« smo že večkrat omenili, da je prevzel nalogo dvigniti vrednost krone oziroma dinarja Plavšič, preje se je pisal Lovvensohn (1), ravnatelj zagrebške > Balkanske banke«. Takrat, ko je prevzel to nalogo v finančnem ministrstvu, je bilo vrednih v Švici 100 naših kron 1 frank 30 centesimov (1 K 30 v). Še nikoli ni krona, odkar obstoji naša država bila tako malo vredna, kot ravno takrat. In Plavšič je pričel vzdigovati vrednost denarja. Že takrat so napovedovali nekateri, ki dobro poznajo vso zmedo in nesposobnost1 v finančnem ministrstvu, da iz te moke ne bo kruha. Plavšič se je pa spravil na pot, obredel vsa važna inesta naše države in razlagal ne dolgo in Široko, da bo omejeval uvoz, prenaredil pravilnik glede prodaje deviz (vrednostnih papirjev) in tujega denarja ter pobijal zvišanje cen. Tako je prorokoval tudi v Ljubljani in povedal strnrcčim industrijskim krogom, da bo po novem letu vzdignil vrednost dinarja tako visoko, da bo enako vreden češki kroni. Nekaj pa ni povedal, da bo dvigal naš denar z ameriškimi dolarji in :: zlatom (25 milijonov zlatih kron), ki smo ga dobili od avstro-ogrske banke. In res, krona je rasti a tako, da smo jo v Švici spravili tako visoko, da je bilo 100 kron vrednih že 2 franka 40 centesimov (2 K 40 v). Nato je pa pričela iti krona nazaj in nazaj, tako, da jo bilo v soboto, dne 16. t. m. vrednih 100 K le še 1 frank 40 centezimov. Posledica tega je, da so pričele cene vsem potrebščinam rasti in še vedno rastejo. Prvega obroka ameriških dolarjev ni več, razen tega smo pa prodali izven naše države še 25 milijonov avstrijskih kron v zlatu. Morebiti bi krona ostala še na isti višin/, če bi dobili drugi obrok ameriškega posojila. K sreči ga nismo, ker bi ga sicer ravnotako neumno zapravili kot smo prvi obrok. Belgrajski listi pišejo o tej stvari, posebno pa »Radikal«, ki pravi: »G. Plavšič se čuti utrujenega od velikega napora pri popravi dinarja, on bo odstopil svoje mesto drugemu, a sam se bo vrnil na mesto ravnatelja Balkanske banke v Zagrebu, lcoje mesto bo od sedaj zelo plodonosno, ker se v Zagrebu kakor tudi v Belgradu javno govori, da je Balkanska banka za svoj trud pri »popravi« dinarja Zaslužila dvestoštirideset milijonov kron. Gospod Plavšič bo sledil vzgiedu g. Ko-strenčiča, ki se je tudi vrnil iz finančnega ministrstva kot ravnatelj banke. — V dobro poučenih krogih se govori, da bo g. Plavšiča zamenjal g. Lovič, ki je bil preje ravnatelj državnega računovodstva. Zanimivo je, da je tudi »Tribuna«, čeravno nekoliko pozno, obsodila postopanje g. Plavža. Ona piše: V mesecu in dveh dneh je b)'o posojilo, od katerega so videli koristi samo nekateri trgovci in — izgleda — med remi največ Balkanska banka, i zmetano. S tem, da so pošli dolarji, se je položaj še bolj poslabšal. S takim stanjem je treba zlomiti ter nagnati ljudi, ki šo zabili glo-gov kol v uvozno in izvozno trgovino, a dolarje potrošili. Toda potrebno je, da pridejo krivci tudi pred sodišče, da dajo odgovora. Tako grmi »Tribuna::. Vprašanje pa je: Kdo naj pride pred sodišče? Ali ne oni, ki je pripeljal Plavšiča, da izvaža dolarje in zlate krone? Nihče drugi ne kot vlada g. Pašiča. Ona je odgovorna za tako upropaščanje dolarjev in zlatih kron. Ni pa tudi nobena tajnost, da je bil g. Plavšič poklican na to mesto na podlagi priporočila g. Svetozarja Pribičevica. Zlo tiči tudi v tem, da je glavni delničar Balkanske banke Fran Petne, glasoviti zagrebški izvoz-nifar in podpiratelj demokratskega voliv-nega fonda in demokratskih časopisov. On je bil glavni izvoznik za časa Avstrije kakor tudi po prevratu. On je izvažal s svojim dobrim Vinkom Zlalaričem dosedaj živila, a glej, sedaj izvaža dolarje in zlate krone. Vsled nesposobnih in brezvestnih ljudi —če se milo izrazimo — trpi le ljudstvo. Žanjejo pa tisti, ki prodajajo in kupujejo^ dolarje in zlate krone, prodajajo našo živino za švicarske franke in za švicarske franke jo zopet kupujejo in podobno. In skrajni čas je že, da ljudstvo pomete s takimi ljudmi, ki hočejo ustvariti veliko korito od Triglava do Vardarja, iz katerega bi nenasitno žrli na račun — ljudstva. Gospodarska obvestila. DENAB. Vrednost tujega denarja. Denar 11. dec. 15. dec. 18. dec. K v K v K v ameriški dolarji (eden) 292 — 294 — 942 — avstrijske krono (sto) — 40 — — — 55 čeSkoslov, krono (ena) 9 32 8 98 9 02 angleški funti (eden) 1336 — 1374 — 1366 — francoski franki (eden) 20 88 ----21 30 Italijanske lire (ena) 14 80 14 84 14 84 bolgarski levi (eden)------ carski rubljl (sto) --— —-- nemške marke (sto)------ rumunski lejl (eden) 1 96--— —■ Švicarski franki (eden)----56 60 56 60 poljske marke (sto) 1 84---- mažarske krone (sto) — 13 80 -- g Določbe o sprejetju papirnatega denarja. Ljudje sc pritožujejo da dobivajo kje kar cele kupe papi rnatega drobiža kadar menjajo debel denar ali pa dobe kakšno izplačilo in vprašujejo, če so dolžni sprejeti velike množine papirnatega drobiža. Zato naj navedemo o tem nekatere zakonske predpise, objavljene v vSlužbenili Novinah« št. 288 z dnem 28. oktobra t. 1. o državnih bankovcih po dinar in 50 par. Člen 4. pravi: Ob priliki plačanja ni noben dolžan sprejeti naenkrat več kot sto dinarjev v novčanicah po petdeset par in ne več od 200 dinarjev v novčanicah od i dinarja. Po členu 23. pravilnika je vsak kaznovan, kdor se brani do le množine sprejeti drobiž, ker se z odbijanjem sprejetja ene vrste novčanic v gotovi množini ubija vrednost te novčanice, Take osebe kaznuje generalni Inšpektorat v Belgradu, Kaadclftev avslro-ogrskih dolgov. Na Avstrijsko rei>ubliko odpade 3G odstotkov, na Češkoslovaško 42 odstotkov, ostalih 22 odstotkov pa na Jugoslavijo in Italijo. Od dolgov Ogrske odpade na Madžarsko 50 odstotkov. — Na našo državo bo torej odpadlo okoli 2 milijardi zlatih kron novega dolga, ld ga bomo seveda morali odplačevati. Lastniki toh zlatih zadolžnic, ki jih bomo morali plačati, nismo morebiti mi beraški Slovenci ali Hrvatje, kakoa' tudi ne Avstrijci ali Madžari, ampidc angleške, francoske, ameriške m druge inozemske banke, ki drže našo državo že itak trdno v svojih kleščah. Najžalostneje izmed vsega je pa to, da imamo doma gospodarje, ki ženejo državno gospodarstvo na boben. Zanimivo za naš centralizem je tudi to, da bomo ta dolg morali večji del odplačati Slovenci iu Hrvati, dočim so bili vojne odškodnine deležni večinoma belgrajski verižniki. g Krona v Švici še vodno pada. 100 kron je v Švici vrednih le še 1 frank 35 santimov (1 JC 35 v). Skokoma se torej približujemo avstrijski kroni. g Plavšič, ki je i>opravljal denar, nazadnje pa jx>šteno polomil, je odložil svoje mesto. CENE. g Ljubljanski trg. Ljubljanski mestni tržni urad poroča: Goveje meso prve vrste 46 do 52 K; najvišja cena 52 K za kg mesa zadnji del, druge vrste 40 do 44 K; teletina 50 do 60 K; svinjsko meso prve vrste 80 K; druge vrste 76 K; slanina, trebušna 90 K; mešana slanina 110 K; amer. mast 112 do 118 K; domača 130 K; šunka 120 K; preka-jeno meso I. vrste 110 K, II. vrste 100 K; drobnica 36 do 40 K. Divji zajec 200 K; kg srne 60 do 00 K; krapi (ribe) 80 I<; ščuke SO do 100 K; mleko 14 K; sirovo maslo 200 K; čajno 260 K; jajce 8 K; kruh 28 K kilogram belega; 24 K kilogram črnega; kilogram žemelj 84 K; jabolka prve vrste Kilogram 14 do 16 K; tretje vrste 4 do 8 K; hrupke prve vrste 20 do 28 K; orehi 28 K. Špecerijsko blago: kava Sautos 148 K; Rio 128 K; Portoriko 180 K; kristalni sladkor 72 K; v kockah 78 K; namizno olje 96 K; jedilno 72 K"; riž prve vrste 36 do 40 K; druge vrste 30 K; vinski kis 16 K; navadni 7 K; debela sol 12 kron, drobna sol IG K. Pripomniti je, da državna * monopol sita uprava pogosto spravlja v promel izredno umazano sol, katera se ne more označiti kot za človeško uporabo sposobna, temveč kot izrazito živinska sol. Testenine prve vrsto 58 do 60 K; druge vrste 46 K; moka št. s O*- je dospela na 28 K; bela krušna 25 K; kilogram kaše 24 K; ješprenja 24 K; otrobov 8 do 10 K; koruzna moka 17 K; koruzni zdrob 20 K; pšeuični zdrob 28 do 30; ajdova moka prve vrste 32 K; druge vrste 28 K; oves 14 K; nova sušena koruza 15 I<; fižol, ribničan 16 K, prepeli-čar 17 K; q premoga 140 K; kubični meter trdih drv 600 K; mehkih drv 180 do 240 K; q sladkega sena 1000 K; slame 700 K. g Mariborski trg. Na mariborski živinski sejm so prignali: 1 konja, 6 bikov, 69 volov, 281 krav in 6 telet. Skupaj 363 kom. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 27 do 30.50 K, poldebeli voli 23 do 26 K, plemenski 14 do 18 K, biki za klanje 20 do 24 K, klavne krave debele 20 do 24 K, plemenske krave 16 do 20 K, krave za klobasarje 9 do 14 K, molzne krave 17 do 23 K, breje krave 17 do 23 IC, mlada živina 22 do 30 K, svinje plemenske 55 do 60 K, pol-debele za zakol 1 kg mrtve teže 70 K. — Na svinjski sejm so pripeljali 85 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 450 do 600 kron, 7 do 9 tednov 750 do 900 K, 3 do 4 mesece 1400 do 1800 K, 4 do 6 mesecev 2000 do 2500 K, 8 do 10 mescev 3000 do 3800 K, 1 leto 4500 do 4800 K. Ceno mesu so sledeče: Volovsko meso I. vrste 1 kg 56 K, II. vrste 48 K, meso bikov, krav, telic 40 do 44 K, telečje meso I. vrste 60 K, II. vrste 53 K. Svinjsko meso sveže 80 do 88 K. — Seno stane ua mariborskem trgu 750 do 800 K za 100 kg. Cene so nekoliko padle. g Cene jabolk na Štajerskom. Jabolka v Slo« venskih goricah so so nekoliko podražila. Cene so v 8 dneh poskočile za 1 do 2 K pri kilogramu in so sledeče: 6 K za manj vredno blago, 7 do 8 K za srednje blago in 9 do 10 K za fine vrste. Posebno, ntnogo kupcov prihaja iz Banata in Češkoslovaške. g Cene žitu. Oakovec. Pšenica 442.50 do 450 dinarjev rž 887.50 do 400 Din, ječmen 325 do 837.50 dinarjev, oves 305 do 312.50 Din, koruza 825 do 875 dinarjev, fižol 375 do 400 Din, krompir 87.50 do 100 dinarjev, moka št. 0 637.50 Din. Brod na Savi. Pšenica 400 do 405 Din, ječmen 800 Din, oves 380 do 890 Din, stara koruza 350 Din, fižol 360 do 370 Din, nova koruza 310 do 315 Din, moka št. 0 580 do 590 Din. mekinje 200 Din. Virov itjca. Pšenica 375 do 005 Diu, rž 500 do 320 Din, ječmen 237 do 238 Diu, oves 222 do 225 Din, koruza 222 do 225 Din, fižol 300 Din, krompir 100 do 110 Din, moka St. 0 565 do 570 Diu, mekinje 175 Din. Mirovica. Pšenica <100 Din, ječmen 250 Din, oves 260 Din, ližol 300 Din, moka St. 0 625 Din, mekinje 200 Din. Ilok. Pšenica 380 Din, ječmen 250 Din, oves 250 Din, stara koruza 250 Din, ližol 300 Din, moka čt. 0 550 Din, mekinje 140 Din. Osijek. Pšenica 400 Din, oves 275 Din, ječmen £50 Din, krompir 125 Din. g Padanje žitnih een v Italiji. Tz Italije prihajajo vesti, da pada cena mletemu žitu, vsled česar se pričakuje, da bodo v kratkem znižane tudi cene kruhu. g Najnovejše eene žitu. h Novega Sada poročajo, dn so tam sledečo cene žitu za 1 leg: Pšenica 10.20 do 16.50 K, oves 12 K, ječmen 10.30 K, koruza 11 K. pšenična moka št. 0 23 K. g Zagrebški trg s kožami. Surovim kožam so 'ene zadnji čas stalne. Lalikc 44 do 45 K, težje 52 do 55 K, telečje 70 do 75 K za kg. Izdelane: vache-noloviee 250 do 260 K, rumene telečje 500 do 520 kron; črne 480 do G00 g za kg. telečji boks SO do 90 kron. g Cene železa v Zagrebu. V zagrebških veletrgovinah notirajo v K za kg: šibkasto železo 17 do 17.50,. obročno 18 50. do 10, traverze 17 do 17.50, žeblji 25 do 26, žica 24 do 25. g Cene soli v monopolni prodaji. Zakupniki soli morajo oddajati sol predprodajalcem po sledečih cenah loeo zakupnikovo skladišče: Drobna kuhinjska sol iz Kreke 250 Din za 100 kg, polefj tega za vrečo 11 Din, morska sol, kuhinjska iz Senja 240 Din za 100 kg, poleg tega vreča 10 Din. g Cene riuu v mariborski okolici in sicer letošnjemu boljšemu so precej poskočile. Srednje dobro vino letnika 1922 prodajajo nn debelo po 16 do H0 K, boljše sorte po 22 do 25 K liter. Cena starim letnikom, posebno 1. 1921 pa je zrasla na 40 K in fc več. Po starem vinu je veliko povpraševanje. ŽIVINA. g Živinski somu ji v Ljubljani ukinjeni. Radi opaanega širjenja slinovke in parkljevke se živinski semnji — za konje, govedo in prašiče — v Ljubljani do nadaljnega ukinejo. g Cene živini v Osjeku in okolici so ostale nespremenjene. Goveja živina I. vrste 20 do 26K. II. vrste 20 do 23 K, teleta 54 do 56 K ka 1 kg žive teže. Cene svinjam rastejo, ker pričakujejo trgovci znižanje izvozne carine za svinje. Debele svinje prodjajo po 65 do 70 K, suhe po 52 do 62 K kilogram žive teže. g Cene živini v Pragt v češkoslovaških kronah in za 1 kg žive teže: Domači voli 4.50 do 5, biki 4.50 do 7 K, krave 3.50 do 5.25; slovaški voli 7.75 do 8.50 K, biki 5.50 do 7, teliee 4 do 5.25; jugoslovanski voli 5, biki 5 do 5.75, telice 5; rumunski voli 4.2.5 do 6.50, biki 4.60 do 5.75, krave 4.50 do 5.25; madžarski voh 4.50 do 5.75, biki 5.50, krave 5; danski biki 6.50 do 6; domače svinje 13 do 16, jugoslovanske 14 do 16, madžarske 10 do 12; koze 3 do 5 češUoslov. kron. DAVKI. g Trošarina ua viuo. V pokritje prihodnjih uradniških doklad je izdelalo finančno ministrstvo predlog za povišanje trošarine na vino in pivo. Najfinejša vina naj bi bila v bodoče obdačena s 1200 Din na 100 1, namizna vina 135 Din, vinski mošt 125 Din na 100 L Trošarine prosta bi ostala vina za domačo potrebo producenta in sicer če šteje rodbina do pet članov, ostane prostih 400 1, de šteje več kot 5 članov 700 1, če šteje vec kot 10 članov pa 1000 1. Trošarina na pivo naj bi znašala po 10 Din od hI in stopinje. RAZNO. g Kmetijski tečaji. Tekom mesecev januarja in februarja 1923 sc bodo vršili ua drž. kmetijski Soli na Grmu sledeči trodevni tečaji za praktične gospodarje: 1. Kletarski tečaj dne 18., 19. in 20 januarja; 2. sadjarski tečaj dne 12., 18. in 14. lebruarja in 3. tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme dno 19., 20. in 21. iebruarja pr. 1. Tečaji bo teoretični in pruktični ter sc pri njih gospodarji lahko v dotični stroki dobro po- učijo. Ker jc pouk zelo važen, je želeti da so ga udeleži čim več gospodarjev. Oddaljenim revnim gospodarjem sc dovoli prispevek v hrani na zavodu. Kdor tega želi, se mora izkazati s potrdilom županstva. Prigasitve sprejema ravnateljstvo drž. kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto in sicer za prvi tečaj do 31. decembra t. 1. za drugi in tretji tečaj pa do 20. januarja 1923. g Itredai občni sbor ^Sadjarskega društva za Slovenijo« se bo vršil dne 27. decembra t. 1. ob devetih dopoldne v Narodnem domu v Celju. g Potovalna razstava in pokušnja dalmatinskega olja, Iti bi se imela vršiti v pondeljek 18. decembra t. 1. v prostorih Kmetijske družbe, so vsled obolelosti strokovnjaka za olje preloži na poznejši ras. (Op. ur.; Naj bi sc nam tako objave pravočasno sporočile, da ne bodo ljudje imeli nepotrebnih stroškov.) g Kmetijski pouk v češkoslovaški armadi. Češkoslovaško ministrstvo za narodno hrambo je odredilo, da se v garnlzijah poučujejo vojaki v kmetijstvu, teoretično in praktično. g Opozarjamo nnšo čitatelje na insc-rate Ljubljanske kotlarske zadruge«, katera edina prevzame vsakovrstna naročila na bakrene kotle, kakor so io kotli za žga-ujekuho, za pralnice, za štedilnike itd. — Prevzamejo se tudi v popravilo slabe ali pa majhne bakreno kape za žgalne kotle v svrho povečanja in oteži t ve. Vsa popravila se izvršujejo v najkrajšem času, poplavila kap in kotlov v enem dnevu, tako da ni treba imeti dvakrat stroške železnico. Vsi izdelki so pristno domače ročno delo, ter se tudi da /,a vso izdelke večletno garancijo za trpežno,st. — Podpirajte domače zadružno obrtništvo! Voščila naših fantov. <1 Slovenski fantje služeM pri kraljevi gardi v Belgradu se po svojem enoletnem službovanju spominjamo svojo slovenske domovino. Naše razmero tu niso sicer najprijelnejše, a vseeno lahko rečemo, ' kidnilt, Lazar Zarič. I Razgled po svetu. I DOMA Pašič, tu pa je lisjak. Že od nekdaj vis. du med demokrati (liberalci) in radikali, nepremostljivo sovraštvo. Obe stranki sla se vedno borili za tem, katera bo imela edino moč v državi in katera bo bolj mogla v,-koriščati državne blagajne v svoje namene. Po zadnjih državnozborskih volitvah sta bili sicer prisiljeni hoditi skupaj — zakaj treba je bilo zagotoviti centralizem, ki edini daje obema strankama možnost, da izkoriščata državo in izmozgavata državljane. Toda sovraštvo med obema je ostalo, postajalo io celo vedno večje, ker sta obe stranki v zavistjo in ljubosumnostjo gledali druga im drugo, kda j bo ta ali ona odrinjena od korit. I11 priznati moramo staremu Pašiču, da ie neprimerno bolj spreten kot demokratski vojvode. Najprvo jc hotel Pašič demokratsko stranko razbiti. Zato se je posluževal. Pribičeviča, katerega jc inijskal proti Davi-dovicu. Ko pa Pribičeviču ni uspelo razbili liberalno stranko, sam pa tudi ni hotel izstopiti iz nje, je Pašič skušal prepričali kralja, da /. demokrati na noben način ni mogoče sodelovati, in da je zato treba pajk-ment razpustiti, sestavi novo volilno vlado iz samih radikalov. Kralj dolgo ni bolel na to pristati, toda ko Pašič kljub ponovnemu kraljevemu naročilu ni mogel (boljše reče; no; ni hotel) sestaviti delavne vlade, ki nai bi rešila vsaj še uradniški in invalidski zakon, je kralj pristal na to, du sestavi Pasji: volilno vlado brez demokratov. In tako se je po večletnem boju Pašiču posrečilo izrini'' demokrate iz vlade ter ves volilni aparal spraviti v svoje roke. Pašič je takoj imel h samih Srbov sestavljeno radikalno vlado, v kateri zaradi lepšega sedita tudi en Hrvat in en Slovenec in sicer dr. Niko Zupanu1, uradnik v ljubljanskem muzeju, ki je skušal svoj čas pri nas organizirati radikalna stranko in ki se ima bolj za Srba kot Slovenca. Svoj čas jc tudi prestopil v pravo-slovje. Zanimivo jo obenem to, da je Pf1,1' s svojo lisjaško politiko popolnoma odri«« Hrvatski blok. Ko je videl nevarnost, t« pridejo Hrvatje v Belgrad, in da hrvatsK« vprašanje postaja vedno ostrejše, jc 1» ® Izzvati vladno krizo in dokazovati p«'1'0 politev, samo da Hrvatom prepreči pot v Belgrad in vpliv na državno vodstvo. Zopet se je pokazalo, kakšno veliko napako so naredili Hrvati s svojim večnim cinca-njein. Danes bi lahko imeli v rokah volilno vlado pristaši za revizijo ustave, tako pa je po zaslugi Hrvatov državno krmilo bolj v velesrbskih rokah kot kdaj preje. Demokrati so vsled izida vladne krize zelo pobiti. Že so mislili, da bodo pogazili Fašiea, pa se je zgodilo baš nasprotno. V veliki zadregi so zlasti radi tega, ker So jim s tem ugasnili milijonski viri za njihovo časopisje, ki ga vzdržujejo z državnim denarjem. Zelo grdo vlogo so igrali naši samo« stojneži. Vedno in povsod so izjavljali, d« gredo v vsako vlado in res je Pašič imel na prvi listi tudi Pucljevo ime. Medtem pa je imel Kmetijski klub sejo, kjer so pa pa sklenili, da ne gredo v vlado. Eni pravijo, da zato no, ker so samostojneži zahtevali drugega ministra namesto Puclja, Pucelj pa se ni vdal, drugi pa pravijo, da zato, ker jih je bilo vseeno sram, da bi bili oni sami privesek velesrbske vlade. DRUGOD Najznamenitejši dogodek tega tedna je umor predsednika poljske republike Naru-toviča. Bil je šele pred enim tednom izvoljen za prvega predsednika poljsko države, zakaj dosedaj je le začasno stal na čelu Poljske kot vrhovni glavar Pilsudski. Strankarske razmere na Poljskem so silno raz-ruvane. Na eni strani stojijo nacionalisti (po i naše: liberalci in fašisti), na drugi strani pa razne ljudske in socialistične stranke. Polog tega je v poljski državi 47 % drugih narodnosti, Ukrajincev, Judov in Nemcev, katerim je vsem veliko na tem ležeče, da v državi ne pride do reda. Pri volitvi predsednika so vse manjšinske narodnosti volile kandidata ljudskih strank, ministra Naruto-viča, s čemer mu je bila večina zagotovljena. To jo poljske fašiste tako razjarilo, da so najprvo priredili velike in krvave demonstracije proti novemu predsedniku, končno pa se je našel neki slikar, ki je pognal predsedniku ob priliki obiska neke umetniške razstave tri krogle v hrbet, na kar se je Narutovski mrtev zgrudil. Poljsko Čakajo zelo težki in hudi časi. Krščansko-socialna vlada v Avstriji je vendarle rešila Avstrijo pred polomom, ki se jc vsakomur zdel neizogiben. Mednarodno posojilo, ki ga je izjposloval prelat dr. Scipel je uslalilo avstrijske finance iu posledica je, da cene padajo. Torej celo bera-Ska Avstrija je znala uravnati svoje finance, samo naši državniki iz bogato Jugoslavije ne znajo nič narediti. Seveda — dr. Seipel, čeprav je duhovnik, no pozna korit. Na konferenci v Lozani se bodo Turki in zavezniki vendarle sporazumeli. Zdi se, da se je Angliji posrečilo vezi med Turčijo in Rusijo precej razrahljati in dobiti Turčijo na svojo stran. Končni dogovori še niso zaključeni. Konferenca v Londonu, kjer so se posvetovali angleški, francoski, italijanski in belgijski ministrski predsedniki o odškodnini, ki se je Nemčija brani plačati, se je končala. Nemci so predlagali da se odškodnina zniža ali Da se ji dovoli veliko posojilo, s katerim bo plačevala odškodnino. Zavezniki so predlog odklonili, istotako pa ni prodrl predlog f rancoskega ministrskega predsednika, da se zasedejo bogati rudniki v Porenju. Isto tako ni prodrl francoski predlog, da se zniža Nemcem odškodnina, če Anglija Franciji odpusti vse dolgove, ker Anglija ne mara odpuščati dolgov, dokler jih tudi Amerika njej ne odpusti. Amerika pa pravi: kadar boste začeli z razoroževa-njem, takrat pa popustim od svojih terjatev. Tako se mačka vedno za svoj rep lovi — Evropa pa pri tem propada. Po novem letu se snide zopet konferenca v Bruslju, kjer se bo zopet reševalo nemško odškodninsko vprašanje. Pri bruseljski konferenci hoče govoriti tudi mala antanta. Kdor hitro d&, dvakrat da! velja s?-daj v polni meri tudi za plačevanje naročnine na »Domoljuba* in druge naše liste. Vsak časopis si mora sedaj takoj omisliti potrebni papir vsaj za nekaj mesecev prihodnjega leta. Vsako odlašanje v tem oziru bi utegnilo časopise še bolj podražiti; kajti vrednost našega denarja zopet pada. Vsak naročnik stori torej veliko uslugo svojemu listu, ako takoj sedaj o Božiču plača naročnino. S tem bo tudi veliko pripomogel do rednega poslovanja listove uprave. d Shod SLS se je vršil v Planini pri Rakeku. Govoril je poslanec Ivan Stanov-nik. Sprejeta je bila zaupnica Jugoslovanskemu klubu, resolucija proti razkristja-njenju šole in za pravično razdelitev davkov. d V Leskove« pri Krškem so je vršil v nedeljo, dne 10. t. m. celodnevni zadružni tečaj. Predavali so dr. Basaj, urednik Smodej in dr. Kulovec. Udeležba je bila cel dan mnogoštevilna. d 30 vagonov koruze je povodom rojstnega dne naklonil kralj Aleksander revnemu prebivalstvu. d Nove bronaste zvonove dobi to soboto ljubljanska stolnica. Prvič bodo zapeli na božično noč. d Zoper občinske volitve v Ljubljani so se pritožili liberalni starini. Sedaj jim to ne bo nič pomagalo. d Blamirani samostojneži in osramočeni sodnik. Radovljiški gospodje, gorenj, samostojneži in prijatelji v Radovljici so v silnem sovraštvu, ki ga je zmožen samo človek, ki redno bere Kmetijski list, spravili radovljiškega župana pred sodnijo, kjer so mu hoteli dokazali goljufijo, dasi je bilo vsakomur jasno, da o goljufiji niti govora ni bilo. A moral jo biti obsojen, zato, da so ga takoj odstavili od županstva in tako maščevali nad zvestim bojevnikom za načela SLS. Ljubljansko sodišče ga je obsodilo, stol sedmorice v Zagrebu, kamor se je Resman upravičeno pritožil, pa ie sodbo razveljavil in izjavil, da o goljufiji ni govora. To so bili dolgi obrazi pri Ažmanu v Iirašah, Mencingerju v. Ra- dovljici, pri dr. Stullerju in vseh radovljiških liberalcih. Pa bodo postali še daljši I d Orjuna in dr. Šusteršič. Orjuna (Pri-bičevičevi in dr. Zerjavovi fašisti) je napisala v sJutrus: dr. šusteršiču pismo, v kar terem pravi, da ga bo pustila v miru, kes je s svojimi izjavami in svojim prihodom priznal »izdajalsko delovanje«. Pa tudi zato mu ne bodo nasprotovali fašisti, kakor, izjavljajo, ker s se nahajajo v naši državi še večji -izdajalci, kateri vtšijo svoje žalostno izdajalsko delo še dandanes«. Zadnji stavek je očividno obrnjen proti SLS, katera je radi svojega odločnega avtono-mističnega in protivelesrbskega stališča pri Pribičevičevih orjuncih najbolj zaso vražena. — Znižan ceno za »Domoljuba«: 10 dinarjev za pol leta ali 20 Din za celo leto plačajo samo taki naročniki, ki se na* roče pri domačem poverjeništvu in bodd tam prejemali svoj list. Vsi drugi naročniki v Jugoslaviji pa morajo poslati 12 Din za pol ozir. 24 Din za celo leto. O tem smo jasno pisali že v par«Domoljubovih« številkah, pa se še vedno dobe naročniki, ki pošiljajo po položnici samo po 10 Din mesto pravilno 12 Din. d Katoliški dijaški dan se Je 8. dec, obhajal v Belgradu. Sv. mašo je imel papežev poslanik rnsgr« Pellegrinetti. d Ugodnosti na železnicah za Ruse odpravljene. Doslej so imeli vsi Rusi v naši državi pravico do brezplačne vožnje pol železnicah. Poslej ostane ta ugodnost v veljavi le za Ruse, ki so popolnoma brea sredstev. — Naših ljudi je tudi veliko brez sredstev, pa morajo še davke plačevati, na samo železnico. d Nenavadna zima v Dalmaciji. Koncem minolega meseca je v Dalmaciji pritisnil mraz in sneg, kakoršnega ob tem času tamkaj ne pomnijo. Nenavadna zima je po pašnikih zalotila velike črede ovao in druge živine ter njihove pastirje. Pod snežnimi zameti so našli mnogo mrtvih pastirjev — samo v Kijevu šest — a drobnice in druge živine je poginilo v snegu iu mrazu na tisoče. Več oseb je zmrznilo na poti, kjer jih je zalotil 'snežni vihar. Sneg jo segel prav do morja in pobelil mesta, kjer vidijo sneg drugače komaj sredi januarja. Sedaj je vreme v Dalmaciji zopet lepo. Položnice za naročnike r Avstriji bomo priložili eni prihodnjih Domoljubovih! številk. S tako položnico bo vsak naročnik lahko plačal naročnino na naš list. Noben poštni uradnik se ne bo branil te> položnice. d »Butalci«. Šolski nadzornik in pisatelj Andrej Rape je v svoji jugoslovanski gorečnosti izključil iz svoje šolske čitanke slavnoznanega Levstikovega avstrija-kanta Martin Krpana in je mesto njega sprejel na njegovo mesto spis »Butalčk. Tudi ta spis se gladko bere, nič ne rečemo. A nekaj drugega nam je v mislih. V Krpanu smo gledali junaka, ki ga občudujejo tujci, ki rad pomaga tudi svojemu sovražniku, ki pove vsakemu resnico, celo cesarju in ministru Gregorju. Enkrat samkrat — zato da ni imel sitnosti 1 — ja izbleknil majhno laž. Pa je še to pozneja popravil. Krpan Je bil podoba pristnega /Slovenca: vesel, pogumen, dovtipen, veren, korenjak od nog do glave... — V Butalcih pa gledamo podobo tistih in takih junakov, ki bi jo naša šoli sovražna vlada rada napravila iz naših ljudi. Bu-talci se kregajo s pametjo, ne vedo ali je Bočni čuvaj Jernač imel glavo ali ne, ko so ga spustili v medvedov brlog, razbojnik Cefizelj vleče butalskega policaja za nos, kakor se mu poljubi. Cefizelj in Brdavs na eni strani in policaj pa Krpan na dru gi strani: kakšna razlika! Krpan je korenjak, policaj tutka zabita. — Ali se je Ra-pe zavedal, da s to povestjo bere vladi levite? Mislimo, da ne. Prepričan »Jugoslovan: je. A tudi slepa kura včasih zrno najde... d Surovost brez primere. V ponedeljek, 18. t. m. je bila v Tomišlju slovesna sv. maša zadušnica za nesrečnim župnikom g. Gabrščkom prav zato, ker se župljani niso mogli v večjem številu udeležiti pogreba, ki se je vršil na Homcu. Povabljena je bila tudi šolska mladina, kateri je bil pokojni župnik kateliet. Učitelj Trošt ■— zagrizen liberalec — pa je rekei, da je ob sedmih prezgodaj. Zato se je sv. maša prestavila na osmo uro. Toda občuduj srčno kulturo sokolskega učitelja — šolske mladine ni bilo k sv. maši, pač pa je bila v šoli. Na vsem kulturnem svetu je tako, da otroci izkažejo zadnjo čast svojemu učitelju, samo ; vzgojitelj Trošt tega ne ve. Človeku se gabi taka sokolska surovost, ki sega celo v grob nesrečnega človeka, ki je ljubil svojo mladino in jo — brezplačno poučeval v božjih resnicah. Okrajni šolski svet z gospodom nadzornikom Ra-petom bo za to vzgojiteljsko sposobnost g. Troštu izrekel pohvalo. d Slovenski fantje od vojne mornarice, ukrcani na minonoscu Orlu: v Splitu, Vas prisrčno pozdravljamo. Želimo vsem slovenskim dekletom in fantom ter bralcem /Domoljuba;: vesele božične praznike in srečno novo leto. Bog živi! Ivan Bcnda, Josip Rmrke, Franc Orožnik. d Krepka brca. Jugoslovanski dijaki v Berlinu so imeli pretekli mesec sestanek, na katerem so brali bridke levite na račun ogabne gnilobe, ki jo je zanesla bivša vlada v celo državno gospodarstvo. Seveda od zunaj se ta smrad še bolj čuti in ta gniloba še bolj vidi kot doma od blizu. d »Malo inatnro« je po srbskem vzorcu uvedel Pribičevič tudi po naših srednjih šolah. Narediti jo bo moral vsak dijak, ki bo hotel prestopiti v peti razred srednje šole. d Nov dohod iz ljubljanskega južnega kolodvora. Te dni se je otvoril promet po podaljšani Miklošičevi cesti od Frančiškan- , „ . „ „ na cesto južne zeleznice, vsled česar je pot 1 —«■—>■-«------------ - • iz sredine mesta na južni kolodvor najkrajša. Ta cesta bo najživahnejša, ob njej stoje že sedaj velike stavbe, druge pa se še zidajo. d Umrl je v Ljubljani profesor Fran d Umrl je 10. t. m. v Kranja Anton Depoli v starosti 83 let. Bil je 1879 pri ustanovitvi gasilskega društva v Kranju, kateremu je do smrti ostal zvest. N. p. v m.l d »Naš dom«. Izšla je zadnja številka tega lista izhajajočega v Celju z lepo vsebino. Toplo priporočamo. Še je čas, da si omislite «Družinsko Pratiko« do Božiča ozir. Novega leta, Ako bi slučajno že pošla pri Vašem domačem trgovcu, jo lahko naročite naravnost 5z Ljubljane. Vsak naj se požuri z nakupom, dokler je «Pratika« še v zalogi. d Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Vel. Laščah \ prizori na Štefanji dan, dne 26. t. m. ob 2. uri popoldne Svete, komedijo v 4. dejanjih. d Šenčur pri Kranju. Tukajšnja luladentška Marijina družba priredi na praznik sv. Štefana popoldne ob 3. uri žatoipro Garcia Moreno. Vsi prijatelji mladine iskreno vabljeni. d Božičnica na Homcu v Društvenem domu se vrši na sv. Štefana dan i>opoldno ob 3. uri 7. raznovrstno veselo in dobro vsebino. Vsi vabljeni od blizu in daleč. d »Umni Čebelar:, druga izpopolnjena izdaja, je izšel in se dobi pri Družbi sv. Mohor ja na Prevaljah za ude Din 13.50, za neude Din 18. Brez le knjige naj bi ne bil noben čebelar, Knjiga zasluži najboljšega priporočila. d Smrtna nesreča. Delavca Antona Brtonclja v jeseniški tovarni je 14. t. m. tako zelo stisnilo čez život, da je v ljubljanski bolnici umrl. d Požar. Iz Kresnic nam poročajo: Preteklo nedeljo popoldne je nastal ogenj v gospodarskem poslopju našega vaščana Gabrščka vulgo Flegarja, hiš. št. 21. Ogenj je uničil hišo, hlev in svinjak, kjer so zgoreli štirje prašiči. Gabršček je tem hujše prizadet, ker je imel vse poljske pridelke pod streho in je bil na mah ob vse. Govedo so sicer rešili, ali kako bo krmil, ko nima bilke sena. d Orlovskim odsekom! Opozarjamo, da bo ludi na orlovske odseke te dni poslana 1. številka novega družinskega lista Mladika«, ki jo odsekom prav toplo priporo-ročamo. — Odseko prosimo, da še preti novim letom poravnajo svoje obveznosti napram Društveni nabavni zadrugi. Po novem letu se bodo odposlale tirjatve z obrestmi od dneva zapadlosti računa in stroški. OOOOOOOOOOOOGOOOOOggggOOOOOOOOtti Sirom domovine. KRASNJA. iVerbic, ki je mnogo deloval pri naših padružnih organizacijah. Pokojnik je bil silno tih in krotak značaj ter izredno priden. Osem let ga je pobirala jetika, kateri je končno podlegel. Bil je iskreno veren mož. Naj mu bo Bog večen plačnik! a* poslali Krašnjanom za pokoro. Odlikuje sc zlasti po dveh rečeh: jako rad toži in pa navdušen cen-tralist je. Demokrat je z dušo .in telesom, to se pravi ,liberalce je ves, kolikor ga je. To kaže vedno in povsod. Zlasti jc te pokazal z zastavo, ki jo je 50. novembra zvečer obesil v šoli in jo pustil vihrati do 4. decembra 11. ure dopoldne. Učitelj Germek je bil namreč trdno prepričan, da bodo dne 3. decembra zmagali v Ljubljani liberalci ,naj bodo ze stari ali mladi; učitelj Germek vse enako ljubi. Šele v ponedeljek dopoldne je zvedel, da so ▼ Ljubljani propadli liberalni kapitalisti. Bil jc silno žalosten. Zastava jo zginila. Učitelj Gruiek bi ne bil nikoli tako predrzen, če bi imeli nekateri možje vež možatosti in zavednosti. BRDO PBI LUKOVICI. Kot slov. izobraževalno društvo na Brdu nr; redi v nedeljo pred Božičem, t. j. 24. decembra »i 2. nri popoldne v društvenem domu igro >lCliB.! in njegova hči«, ialoigra v petih dejanjih ia jo «,1 hodnjo nedeljo, t. j. 31. decembra ponovi. Ker k! kratek dan, bodo litanije že ob pol 2. uri popolda« in začetek igre ob 2. uri. Igra je lepa in kot ravni, za božični dan. '' S EN T JEBNEJ. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi ua praznik Sv. Štelana, dne 26. decembru t 1. v društveni dvorani v Št Jerneju zanimivo gledališka predstavo »Babilon«, burka v 5 dpja njih. Začetek ob 3. tiri popoldne. Burka jc zel« smešna in bo jjovzročila mnogo smeha. Prcdpro. daja vstopnic vKonzumu. K obilni udeležbi vabi odbor. SELA PRI KAMNIKU. Pri na* ie umrl farni starešina Gašper Res nik, p. d. Anžičev oča. Rojen je bil na daa sv. Treh kral|ev 1836. Do zadnjega nikoli bolan, trden pa ko grča. Tudi zdaj pravzaprav ni bil bolan, le slabega se je čutil in semintja mu Je sapa malo ponagajala. En leden je po-ležkoval. Dne 2. decembra je pa zaspal brez iboja in se zbudil v večnosti. Bil je Vseskozi katoliški mož globokega verskega prepričanja in lepega življenja. Dasiravno visoko v hribih 5c redno hodil k nedeljski službi božji in po. gosto k sv, zakramentom. Zapustil pa je ženo Nežo, s katero je živel v lepem zakonu že 57. leto. Zlato poroko sta obhajala ob 54 letnici 20. oktobra 1919 pri slovesnem larnem opravilu. Redka slovesnost je privabila toliko I,«*«lf . 1 .. ' /v L. .In n. — n_ .___1 ? f I ' m >1»U KOI preti Ji leti i a ie mi zda) že stari, a še vedno trdni Podbevškov oča Matevž. Res veselo je bilo pogledati, kako so ti trije veterani krepko stopali v okrašeno cerkev in med 'sv. mašo ob pol 11, uri pristopili k sv. obha-lilu. Eno samo težavo je imel pokojni Gašper proti koncu svojega dolgega življenja. Včasih je bil zelo gluh. Njegovo največje veselje je Vilo s sekiro na rami iti v gmajno. — Naj sporočim še eno slovesnost, ki smo jo letos na sopraznik Srca Jezusovega obhajali sicer skromno a vendar lepo. Zlato mašo preč. g. A. Jamnika, prejšnjega župnika selskega. Mislili so čisto tiho maševati še enkrat na Se-lih, kjer so apostolsko goreče delovali 15 let. A župljani so vseeno zvedeli in z lepimi kresovi pokazali, da še gori v njih srcih hvaležna ljubezen do dušnega pastirja. Pevci so zapeli podoknico in med njhovo sv. mašo prepevali tako, da se je čulo, kako jim ie srce mehko, ker imajo zopet enkrat r svoji sredi priljubljenega gospoda. Zahvalna pesem je šla vsem iz srca in gotovo tudi do božjega Srca, ki naj gospoda še dolgo ohrani zdravega, da bo v nebesih tem večja krona zasluženja, ROVTE NAD LOGATCEM. Na sv. Andreja dan ob tričetrt na tri ztitlonc mogočno nad belo Ljubljano šentjakobski zvonovi pozdravljaje nove tovariše, ki so na potn nekam tje v notranjske hribe. Zvonovi naloženi na treh bogato okrašenih vozeh so iz najlinejšcga brona iu tehtajo vsi štirje 4259 kg. Izvršila in umetniško ubrala jih jc ljubljanska zvonarna. Radoveden Ljubljančan tam na Grabnu vpraša svojega tovariša: »Katera župnija je pač tako srečna, da dobi v teh dra-ginjskih časih tako zvonilo?« Ob ccli poti iz Ljubljano do Rovt posebno na Vrhniki in v Logaleu občuduje ljudstvo mojstrsko delo. Nad vse pričakovanje veličasten je bil sprejem v župniji. Mlado in staro, vse jc tekmovalo. Mladeniči so postavili nebroj mlajev — cclo uro daleč — dekleta so napletle vencev, da jc bilo veselje. Sprejema so je udeležila »Narodna godb«, ki jc pohitela naproti notri na Vrhniko, gasilci pol-noštcvilno, linan. kontrola, orožništvo, občin, odbor s predstojnikom, Mar. družba, pevci in pevk« ter raznovrstno občinstvo. Slovesnost se zaključi I zahvalnico v župni cerkvi. To, kar zares hočeš, tudi zmoreš, pravi Anglež. Razume sc, da so bile težave in stroški ogromni. G. županu in občin, odboru gre zasluga, da so sc zvonovi pravočasno naročili, ker danes bi stali še enkrat toliko. Polnejšim rodovom bodo Rovtarjl zapustili trajen spomin, kako velikodušen in za božjo čast vnet rod jo bival po naših hribih začetkom dvajsetega stoletja po strašni svetovni volskL Pod krivo jelko. Povesi iz Melernikove dobe. Spisal t Peter Bohinjec. (Dalie.) VL Pri Hosiniku na Mlaki je že Irkal pozno v noč na vrata popolni rokodelec, ves pre-mražen in izstradan. Komaj je še prilezel v vas. Ali ljudje mu niso verjeli, dasi se je hotel izkazali s popotnico in pravit, da sc piše France Milač, doma iz Krasa. Ko trka na Hoslnikova hišna vrata, se priplazi Host-nikov sin na tihem izza vogla, pograbi rokodelca od zadaj za vrat in ga vrže na tla. »Mali, vrv dajte! zakliče sin in hipoma z.vcžeta mati in sin nedolžnega človeka na rokah in nogah. Nič ni pomagala njegova opravičba, ne njegova prošnja. Vaščani so sc vračali iz Komende. Rokovnjača smo ujeli,« zakliče Hostnica od daleč. Razdraženi vaščani padejo nadenj in ga začno pretepati. »Drugi so nam od pihali, pa tega dajmo!« so klicali in batine so padale po nedolžni žrlvi. »Začetek dneva jc dober,« so nadaljevali. »Tako naredimo z vsakim rokomavhom, ki nam pride v pest. Jih bo ja konec!« so vpili v temno noč. Ubogi rokodelec pa je izgubil zavest in ni sc več prebudil na tem svetu. Zvonovi mu niso peli, sorodniki nc jokali za njim. A tudi rokovnjači so ujeli tisti čas svoj plen. Plašarica Burkaša je srečala Zvirčevega pastirja, ko jc šel iz Vodic. Izpraševala ga je in Jožek je nevede in nehote povedal, da jc na potu izdajalca rokovnjačev. Burkaša ga je pustila iti svojo pot, toda pri vrnitvi v Vodice sta ga čakala rokomavha, Mokarjev Aleš iz Most in Kovar iz šmarce, da mu obrneta žepe in jezik. Mali Groga je ravnokar prihajal s svojo četo do Bideršice, ko zabrlizga piščal. Takoj se ustavi in kmalu sloji pred njim Zvir-čev pastir. Malo Groga izprašuje Jožka, a ne izve ničesar. Obeta mu vsakojake reči, a paslir molči in ne pove ničesar. Mali Groga škriplje z zobmi in udari pastirja za uho, da sc la kar zgrudi na tla. Preiščejo mu žepe m najdejo pismi komenskega kaplana. A nihče jih ne zna brati. Jožka spel poslovijo na noge in ga silijo, naj jim prebere pismi. »Nc smem,« odvrne Jožek objokanih pči, »nc morem, brenči mi vse po glavi,« izdihne in na obrazu se mu je brala silna bolcsl. »Ti si naš izdajalec in zato boš io plačal s smrtjo,« se zadere Mali Groga. »Za božjo voljo vas prosim, prizanesite mi.« vzklikne paslir in dvigne sklenjene roke. »Kovar, odpelji fanta in ga obesi za Pete na tako drevo, pod kalerim je mravljišče,« ukazuje kapilan. Kovar zamaši pastirju usta s cunjo in odide z njim iskat mravljišča, dokler ga Iudi ne najde. Dečka obesi za pete na gabrovo vejo, daje pastirju segala glava ravno do mravljišča. Tako ga pusli in odide za drugimi. Mali Groga pa je še ukazoval: »Ta-le naš izdajalček, ia-le Jožek je Podbregarjev sin s Torovega. Maščevati se moramo tudi nad njegovim očetom. Ti, Padarjcv ]ur iz Zapog, ti pojdi domov in naprezi oba konja ier pridi z vozom na Torovo. Drugi pojdite z mano.« Kmalu so obkolili Podbregarjevo hišo. Kapitan in še eden njegovih tovarišev sta vstopila našemljena v izbo. Podbrcgar skoči iz postelje, pograbi za puško, a bilo jc prepozno. Rokomavha ga primeta in zahtevala denarjev. Ker pa se hišni gospodar brani kaj povedati, ga obesita za roke na leseni drog v dimnici in sicer tako, da je držal noge nad ognjem. Drugi plašarji, ki so medtem vstopili v sobo, ga polivajo z razbeljeno zabelo, zahtevajoč, naj pove, kje ima denarje. Žena je ležala zvezana na postelji z za-mašenimi usimi. Le mali fantek se je pravočasno skril v hiši pod peč in nihče ga ni opazil. V iem jc prišel Jur iz Zapog z dvema vozovoma in rokomavhi so ropali in nalagali na voz vsakojako blago. Na pol mrtvega Podbregarja so rokomavhi pustili in odšli z blagom v lemni gozd. Kakor hiiro pa so odšli, prileze sinček izpod peči, odveže mater in ji odmaši usta. Mali hiti v vežo za možem, sinček pa sleče v Zapoge pravit vaščanom, kaj sc je pripetilo na Torovem. Zapožani sc jaderno oborožc in hite poizvedovat za rokovnjači, toda brez vsakega uspeha. Le Padarjeva konja sta sama privozila domov. Zapoški mežnar pa je še tisti dan šel v imenu soseske naznanit strašni dogodek na Torovem v Mekinjsko graščino. Okrajni komisar Franc Detela je čudom poslušal Zapožana, sveta jeza se mu je nabirala v srcu in lakoj jc poklical svojega praktikanta Valentina Levičnika, da mu narekuje prošnjo na okrožni urad za vojaško asistenco, še tisti dan je šel z njo v Kamnik sodni sluga Geiger, da Iudi usino pospeši nujnost rešitve. Kakor bi se bližala nevihta, tako je bilo ozračje od Kamnika do Komende in še mnogo dalje. Kmetje so se na lihem pomenkovali in izbirali orožje, ženske so preplašene prenašale vesli od hiše do hiše, a Iudi gospoda je slutila, da ne bo dobro, ako se še nadalje mimo rokovnjačev prehaja na dnevni red. Nedolžna kri je klicala na maščevanje. »Grozno je slišati, kar počne ta sodrga! Niii nedolžni mladini ne prizanašajo! To kriči v nebo za maščevanje!« govori komisar svojemu konceptnei praktikanfu. »Vsak človeški čul je zamrl v ieh ljudeh. Kaj neki je vzrok femu?« povprašuje mladi praklikanl. »Saj sva sama, prijatelj! Naš državni sistem ubija vsako svobodo. Predolgo že drži železna Meiernikova roka državne vajeti v svojih rokah. Naš krnel je servijen, nemško fevdalslvo ga tlači, omike ni nobene, ker vsako prosto gibanje moramo zetreti v kali. Ali fudi noša država ne prespi evropejskega prevrata in verjemi mi, da ni daleč listi čas, ko avstrijski narodi zahromč in lakral bo joj! Nemci so seveda pripravljeni na državni preobrat, ker imajo že loliko let moč za sa-s bo, ali mi Slovenci smo uboga para in ni-i mamo nobene zgodovinske preteklosti, non bene zavedne sedanjosti, zato pa tudi no-! nebe upapolne prihodnjosti. Nimamo samo-s stojne deželne uprave, nimamo slovstva, nimamo šol, nimamo nič. »Tudi mi se gibljemo,« ugovarja poli lev-? no prak*ikant. »Kakšen hrup je zagnala abe« čedna vojska, ki nas je vzbudila iz spanja. Imenitni možje so, ki nas dramijo, učeni Kopitar, skromni Metelko, pesnik Prešeren. Ni nas Ireba bit sram teh mož.« »To je res. Ali sramota za našo dežclcf so rokovnjači, ljudje brez vsake omike in surovi do skrajnosti.« »Nimamo šol, nimamo knjig, gospod ko* misar! Vse nam duši Mcternikova vlada.« »Naš kmet sam spregleduje, da nc more dajati več pofuhe rokomavhom, in io jo dobro znamenje. Zato mu pojdemo na roke. Brez žrtev seveda ne poide. In žrtve so že. dovršeno dejanje. Zato na delo!« Imaš bolečine v obrazu? V celcm telesu? Uporabljaj Elza-Fluid! Potrebuješ ti clobroclejno in okrepčujoče mazilo? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali le muCi glavobol? Zobobol? Trganje? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali želiš naibolJSe za njegovanje zob, kožo, glave? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali si prevečobčutljivglede mrzlega zraka? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali želiS dobro domaČe in kosmetsko sredstvo? Uporabljaj Elza-Fluid! Fellerjov pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delo vanja kakor francosko žganje. Nekoliko lcapljlc zadostuje, da tudi ti rečeš: mf U^M i To Je najbsljfie, kar sem adaj poskušal! Išči Elzafluid v vseh do-tičnih poilpvnicah, vendar pazahtevajsamopravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naravnost,stanezzavoinino in poštnino, če se denar _ pošlje naprej ali po po- ~ vzetju: 3 fivojnati ali 1 Uieiiilu iteklulci 24 flnarjn 12 dvojcatlti „ t SpesffatnB »temenice 84 „ 24 „ „8 Malnilt itillinlc Ho „ 3« „ »2 „ 2« „ Kot prlmot: Klia obliž zoper knrju očesa 1 din. ali 3 din.. Klza-mentolni črtniki 4 din.; Eina-ribja oljo 30 din.; El/.a-voda z* usta 12 din.; Elea-kolonska voda 19 din.; JSUa-Somskt miri« za sobo lt din.; fitlycerin 4 din. in 15 din.; Ly»oI, Lvnotorm li din.; KlčoSkl i&j od 1 din. dalje; originalno Badlkum tranuoako Spanje velika »taklenica 18 din.: Elcct-mrdoani prašek 7 din. j etrnp m podgane in miti T din. Za prlmot so lavojntna ln poStnina posobej računa. Na te cene se rafiuna Sdoplačila. Pisma Je natančno adresiratl na: EUGEH V. FEUER, Jekarnar, JTUBICA DOMKI, Elzatrg 16, Hrvat.ko Poroč. prstani Double vc-ižice Sieuske ure Budilke Že ne ure Uhani mjIlsrejSatrpilna ur, zlatnine In j srebrnlne p< ČUDEN j LJUBLJANA 22, Prešernova 1 LEPO, ("RNO, NOVO J«r- BRINJE oddaja najceneje Ivan JELACIN, Ljubljana PERILO pletcuiuc, svila, vs