^
Minerali bazaltnih tufov in tufitov pri Gradu na Goričkem
Polona Kralj, Mojca Bedjanič, Ludvik Penhofer, Aleksander Rečnik
Kristali philipsita na bazaltni podlagi; izrez 5 x 3 mm. Najdba in zbirka Ludvika Penhoferja. Foto: Miha Jeršek
^
Goričko je gričevnata pokrajina, ki v geotektonskem smislu pri pada severnemu obrobju Murske udorine. Predterciarno podlago grade paleozojski filitoidni skrilavci, ki izdanjajo v okolici Sotine in na Rdečem bregu. Terciarno sedimentacijsko zaporedje se pričenja s sarmatijskimi klastičnimi usedlinami deltnega fa-ciesa in konča z zgornjepliocenskimi rečnimi prodi in peski. Med njimi najdemo v okolici Grada tudi bazaltne tufe in tufite, stare približno 3 milijone let. V kosih alkalne bazaltne lave in bazalt-nih tufih so zanimivi magmatski minerali, na primer pirokseni in plagioklazi, poleg njih pa tudi avtigeni minerali, predvsem phillipsit, analcim, habazit, apofilit, thenardit in sadra. Peridotitni vključki so iz olivina in piroksenov, ponekod tudi spinela.
Kamnine iz okolice Grada (tufi in tufiti) so bile zanimive za grad beništvo že v srednjem veku, saj so jih uporabili pri gradnji največjega gradu v Sloveniji v Gradu na Goričkem. Pred drugo svetovno vojno pa vse do šestdesetih let so klesane kamnite blo ke uporabljali predvsem za temelje hiš, pa tudi pri gradnji železniškega tunela v Mačkovcih, drobir pa za nasipavanje poti. Danes gorički tufi in tufiti ekonomsko niso več tako zanimivi.
Ozemlje današnjega Goričkega je bilo kopno že v zgornjem pliocenu (daciju). Zaradi pogrezanja predterciarne podlage se
#
Nahajališče bazaltnega tufa in tufita v opuščenem kamnolomu v Gradu na Goričkem. Foto: Miha Jeršek
363
ZBORNIK MINERALI C.indb   363
^
16.12.2005   21:51:12
^
SCOPOLIA SUPPL. 3 - 2006
Olivinova nodula iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije; 15 x 10 cm. Foto: Ciril Mlinar
je oblikoval niz aluvialnih vršajev in prepletajočih se rek, ki so prinašale velike količine proda, peska in mulja. Pred približno 3 milijoni let je bilo na tem območju še vulkansko delovanje, povezano z zabazensko ekstenzijo Panonskega bazena. Magma alkalne bazaltne (basanitne) sestave je nastajala v globini okoli 50 km in je z delnim nataljevanjem plašča in ob globokih razpokah prodirala na površje. V začetnem obdobju vulkanskega delovanja je bilo več manjših izlivov lave, nastali so stožci skorje, kasneje pa predvsem tufi, povezani s hidrovulkanskimi in freatskimi pojavi. Za kasno obdobje vulkanskega delovanja so značilni laharji z veliko erozijsko močjo.
Glavni minerali v bazaltni lavi so amfiboli, pirokseni in gli-nenci. Pirokseni so v obliki do 5 cm velikih kristalov rogovače. Največje vtrošnike avgita je mogoče videti s prostim očesom, saj dosežejo velikost do nekaj milimetrov. Glinenci so navadno drobni in vidni samo pod mikroskopom. Pripadajo kalcijevim plagioklazom in kalijevim glinencem. V kosih lave ter bazaltnem tufu in tufitu najdemo tudi peridotitove nodule.
Nodule so ovalne ali nekoliko oglate oblike in merijo do nekaj centimetrov. Nekatere so obdane z nekaj milimetrov debelim črnim bazaltnim ovojem. Glavni mineral teh nodul je rumeno-do svetlozelen ali izrazito zelen olivin. Najdemo ga v do 3 mm velikih prosojnih kristalih panalotriomorfnih oblik in navadno pripada magnezijevem različku (forsteritu, hrizolitu). Primesna minerala sta ortopiroksen in klinopiroksen. Ortopiroksen je tem nozelene barve in pripada enstatitu ali njegovim prehodom v bronzit. Klinopiroksen je rjavkastozelene, spinel pa temnorjave barve. Najlepšo in največjo do sedaj najdeno olivinovo nodulo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije.
364
ZBORNIK MINERALI C.indb   364
16.12.2005   21:51:14
^
MINERALI BAZALTNIH TUFOV IN TUFITOV PRI GRADU NA GORIČKEM
Kalcit pasji zob, višina 9 mm, in phillipsit. Najdba in zbirka Ludvika Penhoferja. Foto: Miha Jeršek
^
Magmatski fluidi in pregrete porne vode so v vulkanskem steklu raztapljali alkalijske prvine, v medzrnskih prostorih tu-fov in tufitov pa so iz nasičenih raztopin kristalizirali zeoliti phi llipsit in habazit ter v manjši meri tudi analcim, ki so se razvili v obliki v lepih, a mikroskopsko majhnih kristalov. Ponekod je kot porni cement tudi kalcit. Minerali se vrstijo v zaporedju: glinenci (predvsem albit in ortoklaz), zeoliti s phillipsitom v obliki značilnih skupkov žarkasto raščenih dolgoprizmatskih kristalov, analcim v prozornih ikozitetraedrskih kristalih, ter habazit v obliki enostavnih romboedrskih kristalov brez opaznih akcesornih ploskev. Kot zadnji je v votlinicah kristalil kalcit v do 1 cm velikih kristalih.
Razkriti sta ostali samo dve večji nahajališči – opuščena kamnoloma severno in severozahodno od Grada. Pri Gradu je edino nahajališče olivinovih nodul v Sloveniji, kjer je bil pri nas mineral olivin v kristalni obliki prvič najden prav v teh nodulah. Ob sistematskem delu pričakujemo še najdbe mnogih drugih zeolitnih mineralov. Zaradi mineraloške posebnosti je nahajališče olivinovih nodul pri Gradu razglašeno za naravno geološko vrednoto državnega pomena, občina Grad pa ga želi predstaviti kot turistično geološko zanimivost Krajinskega parka Goričko.
Literaturni viri:
Winkler, A., 1927: Erlauterungen zur geologischen Spezialkarte der
Republik Österreich, Blatt Gleichenberg (geološka zgradba). Geologisches
Bundesanstalt, Wien. Pleničar, M., 1970: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Goričko.
Zvezni geološki zavod, Beograd. Hinterlechner Ravnik, A., M. Mišič, 1985: Peridotitne nodule pri Gradu
v Prekmurju (olivinove nodule, str. 205-218). Geologija, knjiga 28/29,
Ljubljana. Kralj, P., 1995: Litofaciesi pliocenskog fluvialnog i vulkanoklastičnog kompleksa
područja Grada u sjeveroistočnoj Sloveniji (geološke razmere). Doktorska
disertacija Univerze v Zagrebu. Vidrih, R., V. Mikuž, 1995: Minerali na Slovenskem (olivin, str. 252). Tehniška
založba Slovenije, Ljubljana. Kralj, P., 2000: Upper Pliocene alkali basalt at Grad, Northeastern Slovenia
(sestava bazalta, str. 213-218). Geologija, knjiga 43/2, Ljubljana. Kralj, P., 2001: Pliocene clastic sediments in Western Goričko, Northeastern
Slovenia (geološke razmere, str. 213-218). Geologija, knjiga 44/1, Ljubljana.
.
#
365
ZBORNIK MINERALI C.indb   365
^
16.12.2005   21:51:16