Živa Gruden kandidatka za Osebnost Primorske Dan odprtih vrat na zavodu Zois Mlada Tržičanka se bolje znajde v Sloveniji
Primorski
dnevnik
št. 10 (21.247) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 15. JANUARJA 2015 1,20 €
L* sledi ■■ nam na
^^^fcuuifcfeerju @primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
9 iLjn uu,
Napolitano in krhkost italijanske politike
Martin Brecelj
Vloga italijanskega predsednika je po ustavi predvsem predstavniške narave. Res je, da ima državni poglavar vrsto pristojnosti, a te so načeloma bolj formalnega značaja, saj noben njegov akt ne velja, če ga ne podpiše ministrski predsednik ali pristojni minister, ki potem nosi tudi politično odgovornost zanj.
V nasprotju s tem pa so italijanski predsedniki v zadnjih desetletjih vse bolj pridobivali na teži v vseh vejah oblasti. To je bilo prvič jasneje občutiti v drugem delu predsedniškega mandata Francesca Cos-sige, vrh pa je ta težnja vsaj doslej dosegla z odhajajočim predsednikom Napolitanom, ki se ga očitno ni zaman prijel vzdevek »Re Giorgio«.
Kako središčna figura je Napolitano postal v italijanskem političnem življenju, pove znano dejstvo, da je bil v nekaterih trenutkih dobesedno nenadomestljiv. To se je najbolj neposredno pokazalo, ko je bil aprila 2013 proti svoji prvotni volji drugič izvoljen na vrh italijanske države. Postal je prvi predsednik, ki mu je italijanski parlament zaupal drugi mandat, a tudi najstarejši državni poglavar v Evropi in (po zimbabvejskem predsedniku Robertu Mugabeju ter po savdskem kralju Abdulahu) tretji najstarejši na svetu.
Vse to najbrž ni slučaj, kot najbrž ni brez pomena ugotoviti, da so bili vsi dosedanji predsedniki t. i. druge italijanske republike osebnosti, ki so se kot politiki (Scalfaro in Napolitano) ali kot javni funkcionarji (Ciampi) uveljavili že v t. i. prvi republiki. Očitno se je po padcu Berlinskega zidu v razvoju italijanske politike nekaj zataknilo.
Kaj se je torej zgodilo na začetku devetdesetih let minulega stoletja? Znana je razlaga, ki jo že od tistih časov ponujajo Silvio Berlusconi in privrženci njegove stranke Naprej Italija: prek tedanje sodne preiskave »čistih rok« naj bi italijanska levica obglavila celoten zmerno usmerjen italijanski vodilni sloj, da bi se polastila oblasti. Te račune naj bi ji potem prekrižal sam Berlusconi s svojim vstopom v politično areno.
Zanimivo pa je, kako to razlago postavlja na glavo Umberto Eco v svojem najnovejšem romanu Numero zero. Na začetku devetdesetih let minulega stoletja so po njegovem italijansko politiko začeli prevzemati ljudje, ki jim ni bilo veliko mar za samo politiko oz. za skupno dobro in ki so se na oblast povzpeli tako, da so izkoristili svoj vpliv na medijskem področju za ustrahovanje ljudi, govoreč o neobstoječih zarotah.
Nadaljevanje na 2. strani
rim - Včeraj zadnji dan na Kvirinalu za edinega dvakrat izvoljenega italijanskega predsednika
Napolitano odstopil Kdo ga bo nasledil?
Predsednik Giorgio Napolitano je zapustil Kvirinal včeraj dopoldne nekaj po ll.uri. Za predsednika republike je bil izvoljen leta 2006, spet izvoljen pa leta 2013
ansa
trst - Aretacija
Moška napadla in okradla 64-letno žensko
TRST - Policija je v torek popoldne rešila 64-letno upokojenko, ki sta jo dva kriminalca surovo napadla in jo okradla vseh prihrankov - okrog 36.000 evrov, ki jih je ženska hranila doma! Z dobršno mero intuicije in kančkom sreče so tatova ujeli ravno v trenutku, ko sta zapuščala stanovanje nesrečnice v okolici Ulice Giulia. Šlo je za maroška državljana s stalnim bivališčem v okolici Verone, ki sta bila že večkrat obsojena zaradi številnih kaznivih dejanj, med drugim tudi spolnega nasilja.
Na 4. strani
rim - Slovenec grozil ali nesporazum?
Lažni bombni alarm na letalu v Fiumicinu
RIM - Na rimskem letališču Fiumici-no so sinoči evakuirali potnike letala družbe Niki na letu za Dunaj, potem ko je eden od potnikov, šlo naj bi za slovenskega državljana, dejal, da ima v prtljagi bombo. Kot poroča agencija Ansa, so letalo temeljito preiskali izvedenci za iskanje razstreliva, ki pa niso našli nikakršne bombe. Omenjenega potnika pa je pridržala policija.
Letalo bi moralo ob 19.40 poleteti proti Dunaju. Omenjeni potnik naj bi imel v rokah aparat za štetje korakov. Ko ga je sosed z bližnjega sedeža povprašal, za kaj gre, naj bi mu odvrnil, da je to daljinski upravljavec za sprožitev bombe, ki naj bi jo skril v prtljago. Prestrašeni sosed je sprožil alarm, pilot letala pa je o dogod-
RIM - Predsednik Giorgio Napolitano je v skladu z napovedmi včeraj dopoldne odstopil. Odstopno izjavo je podpisal ob 10.35. Generalni sekretar Kvirinala Donato Marra je po podpisu odstopne izjave, kot veleva ustavna praksa, takoj obvestil parlament. Do izvolitve novega predsednika (volitve se bodo začele 29. t. m.) bo predsedniške naloge kot vršilec dolžnosti opravljal predsednik senata Pietro Grasso.
Napolitano je v času svojega mandata (začel se je leta 2006) izkazoval veliko pozornost slovenski manjšini in Sloveniji. Leta 2007 je podpisal odlok o seznamu 32 narodno mešanih občin, ki je odprl pot izvajanju zaščitnega zakona za manjšino. Julija 2010 se je v Trstu udeležil spravnega srečanja s predsednikoma Slovenije in Hrvaške.
Na 2. in 3. strani
V Trstu nihče ne daruje spolnih celic
Na 5. strani
Pregledna razstava del Rudolfa Sakside v Trstu
Na 10. strani
Goriški zbirni center za odpadke je dokončan
Na 12. strani
Otroci se še vedno rojevajo v Gorici
Na 13. strani
Tržiški trgovski sektor kljub krizi še živahen
Na 13. strani
ku nemudoma obvestil kontrolni stolp in stekli so postopki za izredne primere. Nekateri potniki so v psihozi celo omenjali, naj bi sumljivi osebek imel pri sebi liste z napisi v arabski pisavi.
Letalo so odpeljali na izolirano območje, obkolili so ga pripadniki varnostnih sil in gasilci. Policisti so potnika, ki je omenjal bombo, odpeljali na zaslišanje, ostale, na krovu jih je bilo 82, pa evakuirali, da bi lahko preiskali letalo. Na zaslišanju naj bi se moški opravičil, češ da se je v angleščini pogovarjal z dvema italijanskima potnikoma, ki pa sta narobe razumela njegove besede.
Zaradi dogajanja na letalu družbe Niki je na letališču Fiumicino prišlo do zamud pri nekaterih poletih.
trst
Reforma ISEE: še dodatne težave in stroški
TRST- Izračunavanje oz. izdajanje potrdil o družinskem premoženjskem in ekonomskem stanju (ISEE), ki zagotavljajo olajšave številnim manj premožnim družinam, bo postalo zahtevnejše. Nadzor bo postal ostrejši, davkoplačevalci pa bodo morali posredovati več podatkov kot doslej. Posredovanje obrazca ISEE s prošnjo po ustreznem zmanjšanju stroškov za razne storitve bo ostalo vsekakor brezplačno. Vprašanje pa je, ali ne bo izpolnjevanje obrazca zahtevalo nekaj stroškov.
Na 5. strani
9971234567007
2
Četrtek, 15. januarja 2015
NAPOLITANOV ODSTOP
/
rim - Napovedana in pričakovana odločitev
Giorgio Napolitano je odstopil Ugibanja o nasledniku ali naslednici
Predsedniške naloge bo začasno opravljal predsednik senata Pietro Grasso
RIM - Predsednik Giorgio Napolitano je v skladu z napovedmi včeraj dopoldne odstopil. Odstopno izjavo je podpisal ob 10.35. Generalni sekretar Kvirinala Donato Marra je po podpisu odstopne izjave, kot veleva ustavna praksa, takoj obvestil parlament. Do izvolitve novega predsednika bo predsedniške naloge kot vršilec dolžnosti opravljal predsednik senata Pietro Gras-so. Parlament ima zdaj dva tedna časa, da se sestane na zasedanju o izvolitvi Na-politanovega naslednika ali naslednice. Seja s prvim volilnim krogom je sklicana za 29. januar.
Odstop je 89-letni predsednik, ki je bil na Kvirinalu več kot osem let, napovedal v tradicionalnem nagovoru ob prehodu v novo leto, kot razloga pa navedel starost in utrujenost. Kot je najstarejši predsednik kake evropske države in krizni menedžer številka ena v Italiji na silvestrovo sporočil državljanom, gre za osebno odločitev, na katero ne moreta vplivati ne parlament ne vlada v Rimu.
Prvi bivši komunist na čelu Italije se je želel umakniti že leta 2013, a je spričo kaosa ob predsedniških volitvah, ko sprtim strankam po več krogih ni uspelo najti kandidata, aprila 2013 pristal, da ga je parlament potrdil za še en mandat. Že tedaj je Napolitano jasno napovedal, da zaradi starosti najverjetneje ne bo vztrajal do konca mandata, ki bi se iztekel leta 2020. Napolitano, ki je bil predsednik Italije od leta 2006, si bo po napovedih po odstopu najprej privoščil kratek dopust, nato pa se bo kot dosmrtni senator vrnil v parlament. Sodeloval bo torej pri izvolitvi svojega naslednika.
Na trgu pred predsedniško palačo se je včeraj zjutraj zbrala množica ljudi, ki si je ogledala odhod predsednika s Kvi-rinala, kjer je Napolitano tudi živel. »Veselim se vrnitve domov. Tu se mi je godilo zelo dobro, vse je zelo lepo. A vseeno je podobno zaporu,« je poudaril v torek. Vrnil se bo v svoje stanovanje v središču starega mestnega jedra Rima nedaleč od Koloseja, kjer je do leta 2006 živel s soprogo Clio.
Z Napolitanovim odstopom se bo tudi uradno začelo iskanje njegovega na-
slednika, ki bo državo vodil prihodnjih sedem let. Med možnimi kandidati za predsedniški stolček se omenjajo nekdanji predsednik Evropske komisije in dvakratni bivši premier Italije Romano Prodi, bivši rimski župan Walter Veltroni in tudi Piero Fassino, nekdanji minister in sedaj župan Turina.
Novega predsednika bo na tajnem glasovanju izvolil volilni kolegij iz predstavnikov obeh domov parlamenta in 20 italijanskih dežel, skupno 1009 predstavnikov. V Italiji ima predsednik predvsem predstavniška pooblastila, lahko pa tudi razpusti enega ali oba domova parlamenta in skliče predčasne volitve. Zaradi tega lahko igra odločilno vlogo pri obvladovanju vladnih kriz, ki so v Italiji zadnja desetletja pogostejše kot v drugih evropskih državah. Lahko tudi vloži veto na zakone, ki po njegovem niso v skladu z italijansko ustavo. (STA-CR)
Giorgio Napolitano z ženo Clio zapušča Kvirinal
ansa
vloga dosedanjega predsednika
Zelo pozoren do pravic slovenske manjšine, zgodovine in sprave
Predsedniki Slovenije, Hrvaške in Italije v Trstu 10. julija 2010
arhiv
ljubljana - Zahvala predsednika Boruta Pahorja
Velik prijatelj Slovenije
Napolitano pred odhodom pisal slovenskemu kolegu in mu pojasnil razloge za odstop
LJUBLJANA - Slovenski predsednik Borut Pahor je včeraj prejel pismo, ki mu ga je nekaj ur pred odstopom s položaja napisal italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Ta je v pismu pojasnil razloge za predčasen odstop in spomnil na pomembne dogodke, s katerimi je v svojem mandatu prispeval k izboljšanju odnosov med Slovenijo in Italijo ter k zbližanju obeh narodov.Napolitano je v pismu izpostavil državniški obisk predsednika Pahorja v Rimu maja lani in spravni pomen koncerta Riccarda Mutija ob obletnici začetka prve svetovne vojne, ki so se ga lani v Redipulji udeležili predsedniki Slovenije, Italije in Hrvaške.
Slovenski predsednik se je sicer nedavno v telefonskem pogovoru tudi osebno poslovil od Napolitana in se mu zahvalil za sodelovanje. V prijateljskem pogovoru sta predsednika osvetlila pomembne korake, ki sta jih v Napolitanovem mandatu naredili obe državi, tako za premostitev napetosti
iz preteklosti kot za postavitev temeljev skupne prihodnosti v okviru Evropske unije. Ob tem sta se še posebej spomnila številnih srečanj in tudi prijetnih osebnih druženj, slovenski predsednik pa je italijanskemu kolegu izrazil hvaležnost za njegov prispevek k meddržavnim odnosom in za iskreno skrb za slovensko narodnostno manjšino v Italiji. Predsednika sta se dogovorila, da bosta ohranila prijateljske stike tudi po koncu mandata italijanskega predsednika.
Napolitano je bil v Sloveniji na državniškem obisku v začetku julija 2012, ko je bil gost tedanjega predsednika Danila Türka. Ob tej priložnosti je italijanski predsednik tudi govoril v slovenskem parlamentu, kjer je nastopil kot prvi predsednik tuje države. Türk je Napolitana leto prej povabil v Ljubljano na državno slovesnost ob 20. obletnici samostojne Slovenije. Poleg Napolitana so se slovesnosti udeležili tudi predsedniki Avstrije, Hrvaške in Madžarske.
Predsednika Napolitano in Pahor
TRST - Giorgio Napolitano je med svojim devetletnim bivanjem na Kviri-nalu vseskozi izkazoval veliko pozornost slovenski manjšini. V začetku leta 2007 je s podpisom odloka o seznamu 32 dvojezičnih občin tržaške, goriške in vi-demske pokrajine odprl pot za konkretno izvajanje zaščitnega zakona za Slovence iz leta 2001. Italijanski vladi je takrat predsedoval Romano Prodi, seznam občin pa je po dolgotrajnem in zelo zahtevnem postopku pripravil paritetni odbor za slovensko manjšino. Napolitano se je med svojim mandatom večkrat sestal s predstavniki Slovencev v Italiji, še posebno pozornost je izkazoval Primorskemu dnevniku.
Napolitano se je veliko ukvarjal z zgodovino naših krajev. Po ponesrečeni izjavi o »slovanskem barbarstvu« (Dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre) je italijanski predsednik po letu 2008 skupaj s slovenskim kolegom Danilom Türkom ustvaril pogoje za spravno dejanje, do katerega je prišlo v Trstu 13. julija 2010. Predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške so skupaj obiskali Narodni dom in se poklonili Italijanom, ki so zapustili Istro in Dalmacijo, zvečer pa so na Velikem Trgu prisluhnili koncertu miru maestra Riccarda Mutija. Lanskega maja so se Napolitano, Borut Pahor in Ivo Jo-sipovic v Sredipolju skupaj spomnili vseh žrtev prve svetovne vojne. Tudi takrat je orkestru dirigiral Muti.
napolitano
Prvi bivši komunist na Kvirinalu
RIM - Giorgio Napolitano je bil dolga leta najmočnejši politik v državi in v zadnjih letih ključna osebnost italijanske politike. 89-letnik si je v znak spoštovanja med Italijani prislužil vzdevek Re Giorgio (Kralj Giorgio), uživa pa tudi velik ugled v tujini. Giorgio Napolitano je bil za italijanskega predsednika izvoljen leta 2006 kot prvi nekdanji komunist, ki je zasedel ta stolček. Leta 2013 mu je italijanski parlament kot prvemu italijanskemu predsedniku zaupal še drugi sedemletni predsedniški mandat. Zanj se sploh ni nameraval potegovati, temveč je odločitev o ponovni kandidaturi sprejel, ko ga je več voditeljev italijanskih političnih strank pozvalo, naj državo reši pred poglabljajočo se politično krizo. Kot je takrat pojasnil, glede na politične razmere ne more zavrniti sprejetja te odgovornosti.
Napolitano se je rodil 29. junija 1925 v Neaplju v družini intelektualcev, politično kariero pa je začel graditi v drugi svetovni vojni, ko je bil aktiven član upora proti nacistom in fašistom. Leta 1942 se je pridružil protifašističnemu gibanju, leta 1945 pa je uradno postal član Komunistične partije Italije, vstopil je v politiko in bil leta 1953 prvič izvoljen v parlament.
Do takrat je Napolitano pridobil diplomo s področja prava. Bil je član nacionalnega komiteja KPI in je postajal vse pomembnejša oseba v njeni organizaciji. Kljub sporni podpori invaziji Sovjetske zveze na Madžarsko leta 1956 je bil eden od voditeljev reformističnega dela stranke. Po razpadu Sovjetske zveze je bila leta 1991 razpuščena tudi KPI, njena glavna naslednica pa je postala sedanja Demokratska stranka.
Napolitano je bil od leta 1992 do 1994 predsednik spodnjega doma italijanskega parlamenta, v prvi vladi Romana Prodija pa je bil notranji minister. Ministrski položaj je zasedal od leta 1996 do 1998, zatem pa je bil izvoljen v evropski parlament v Strasbourgu, kjer je bil poslanec do leta 2004. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi ga je septembra 2005 imenoval za dosmrtnega senatorja. (STA)
Nadaljevanje uvodnika
Če naj nekoliko razvijemo to Ecovo razlago, se je v Italiji tako začela uveljavljati t. i. antipo-litika, katere najznačilnejši predstavniki so poleg Berlusconija še Umberto Bossi in Matteo Salvini ter Beppe Grillo, se pravi nekdanji in sedanji voditelj Severne lige ter prvi mož Gibanja petih zvezd. Antipolitika je antite-tična tradicionalni politiki, vendar ne more biti prava politična alternativa, saj je po svojem bistvu protestniška oz. demagoška in torej sama po sebi neobstojna.
Ni čudno torej, da je bila italijanska politika v zadnjih desetletjih po eni strani razklana zaradi spora med politiko in an-tipolitiko, po drugi pa šibka. Prav to praznino so zapolnili predsedniki države kot preživeli izrazi »normalne« oz. tradicionalne politike.
Paradoksalno je, da je takšne predsednike nazadnje začel podpirati del antipolitike, in sicer tisti, ki se zbira okrog Berlusconija, kar lahko razumemo tudi kot priznanje lastnega poraza. Ali je to začetek konca antipolitike in torej začetek okrevanja italijanske politike, pa bo povedal čas.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 15. januarja 2015
3
politika - »Elektorji« iz Furlanije-Julijske krajine
Novega predsednika bodo najbrž volili Iacop, Serracchiani in Riccardi
Leva sredina ima pravico do dveh predstavnikov, opozicija pa do enega
TRST - Ob poslancih in senatorjih bodo novega italijanskega predsednika ali predsednico volili tudi »elektorji« v zastopstvu deželnih svetov. Vsega skupaj jih bo 58, med katerimi bodo trije iz Furlanije-Julijske krajine. Dva bosta iz vrst lev sredine, enega volivca pa bo izbrala opozicija.
Večinska koalicija se je odločila za institucionalno rešitev, kar pomeni, da je za predsedniške volitve izbrala predsednico Dežele Deboro Serracchiani in predsednika deželnega sveta Franca Iacopa. To je povzročilo nekaj trenj v koaliciji, ker gre za dva predstavnika Demokratske stranke. Deželni svetniki bodo tri svoje predstavnike za Rim izbrali prihodnji teden na tajnih volitvah, na katerih bo lahko vsakdo glasoval za dva »elektorja«.
Če so v levosredinskem zavezništvu stvari jasne, ostaja odprto vprašanje kdo bo pri izvolitvi novega predsednika republike zastopal opozicijo. Sprva je kazalo, da se bo desna sredina odločila za nekdanjega predsednika deželne vlade Renza Tonda, ki pa ponudbe ni sprejel, češ da ga stvar ne zanima. Tondova odpoved je odprla pot zastopniku For-za Italia Riccardu Riccardiju, ki ima največ možnosti za izvolitev. Nekdanji odbornik za promet in prevoze rabi vsekakor širšo podporo znotraj opozicije, ki se bo o tem pogovarjala v naslednjih dneh.
Stranka NCD (Nova desna sredina), ki je z eno nogo v koaliciji in z drugo v večini, bi namesto Riccarda v Rimu raje videla podpredsednika deželnega sveta Parideja Cargnelutti-ja. Gibanje 5 zvezd je za svojo kandidatko že izbralo načelnico svetniške skupine Eleno Bianchi, ki pa spričo razmerja sil v opoziciji nima možnosti za izvolitev.
Serracchianijeva bo na predsedniških volitvah (prvi krog bo na sporedu 29. januarja) nastopila v vlogi predsednice Dežele, istočasno pa kot namestnica vodje DS, ministrskega predsednika Mattea Renzija. Premier ni parlamentarec, zato ne bo sodeloval na volitvah, kar nalaga predsednici FJK dodatne politične odgovornosti.
Deželni svet bo tri svoje »elektorje« izbral na ponedeljkovi seji
politika - Izjavi Štefana Čoka in Antonelle Grim
Za demokrate je bil Napolitano velika povezovalna osebnost
TRST - »Odstop predsednika republike Giorgia Napolitana ima posebno vrednost tudi za naše mesto. Napolitanovo ime bo ostalo zapisano v zgodovini mesta Trst, skupaj z imenoma takratnih predsednikov republike Hrvaške Iva Josi-povica in republike Slovenije Danila Türka, zaradi koncerta prijateljstva, ki se je odvijal v našem mestu 13. julija 2010,« piše v sporočilu tržaški pokrajinski tajnik Demokratske stranke Štefan Čok. Predsednik Napolitano je v vseh teh letih po Čokovi oceni deloval kot človek institucij, kot prepričan in neu-trudljiv zagovornik evropskega združevanja in sodelovanja med evropskimi narodi in državami.
»O tem priča tudi tržaški koncert, do katerega je prišlo zahvaljujoč se predvsem pogumu in dalj-
novidnosti treh predsednikov, ki so kot pravi državniki ponudili severno jadranskemu prostoru najboljši zgled vere v skupno prihodnost narodov, ki tukaj prebivajo. Tržaški duh in koncert prijateljstva sta dediščina, ki jo je potrdil tudi nedavni koncert v Sredipolju julija 2014 ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne. Zaradi tega se moramo predsedniku Napolitanu iz srca zahvaliti,« je zapisal še Čok.
Podobno mnenje deli deželna tajnica Demokratske stranke Antonella Grim, ki je prepričana, da je Napolitano zelo dobro vodil Italijo in to v nelahkem gospodarskem, družbenem in političnem obdobju. »Predsednik je imel vseskozi pred sabo državne in evropske razsežnosti, ni pa nikoli podcenjeval lokalnih vprašanj,« meni Grimova.
Odhajajočemu državnemu poglavarju se zahvaljuje za vse, kar je dobrega naredil za Italijo in njene državljane. Strankina tajnica izraža upanje in pričakovanje, da bo Na-politanov naslednik nadaljeval po njegovi poti in to v državi, ki se še krčevito bori proti ekonomski krizi in ki nujno potrebuje reforme.
Napolitana toplo pozdravljajo tudi v Furlaniji. Videmski župan Fu-rio Honsel se spominja bližine, ki jo je predsednik republike neposredno izkazal Vidmu ob tragediji mlade Eluane Englaro, ki je umrla prav v neki videmski kliniki. Evropska poslanka Demokratske stranke Isabella De Monte poudarja Napolitanovo dosledno evropsko naravnanost in velik ugled, ki ga je predsednik užival na evropski politični
osebnost 2014
Primorska: tudi Živa Gruden kandidatka
Šolnica Živa Gruden
KOPER - Radio Koper, TV Koper in časnik Primorske novice bodo v soboto, 17. januarja razglasili Osebnost Primorske 2014. Med kandidati za ta naziv je tudi Živa Gruden, dolgoletna ravnateljica špetrske dvojezične šole. Ostali kandidati so Bojan Stante (Dom upokojencev Nova Gorica), Marko Simšič (gasilska zveza Postojna), Srečko Seštan (Civilna zaščita), Marko Strle (ravnatelj Centra za korekcijo sluha Portorož), zdravnik Stanislav Mahne, gonilni sili Primorskega poletnega festivala Katja Pegan in Neva Zajc, Janez Leban (kreativni tabor Sajeta), fizik in fotograf Marko Korošec, Bogdan Vadnov (koordinator Lions klubov iz Istre) in tabornica Nina Kapelj.
Potresni sunek
LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so včeraj ob 12.10 zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 29 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, v bližini Gornjega Grada, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za oko-lje.Preliminarno ocenjena magni-tuda potresa je bila 2,5, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla tretje stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili posamezni prebivalci ožjega nadžariščnega območja.
kobarid - V soboto tradicionalni prijateljski shod Slovencev Videmske pokrajine in Posočja
S srečanjem v novo leto
Sobotno srečanje v Kobaridu (na fotografiji NM) bo že 45. po vrsti, na njem pa bosta govorila predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez in predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo.
KOBARID - Slovence iz videmske pokrajine in Posočja že dolgo vežejo prijateljske vezi, ki so iz leta v leto tesnejše. To svojo željo po skupnem druženju in sodelovanju potrjujejo vsako leto tudi na tradicionalnem srečanju po novem letu v Posočju. Letos se bodo prijatelji z obeh strani meje zbrali v soboto, ob 17. uri, v Kulturnem domu v Kobaridu na že 45. novoletnem srečanju Slovencev videnske pokrajine in Posočja. Slavnostni govornik bo letos predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez. V imenu Slovencev videnske pokrajine pa bo govorila predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo.
Na tradicionalnem novoletnem srečanju, ki ga organizirajo župani Kobarida Robert Kavčič, Bovca Valter Mlekuž in Tolmina Uroš Brežan ter načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, bodo podelili tudi dve Gujonovi priznanji. Gujonova priznanja so imenovana po legendarnem Matajurskem župniku Pasqualu Gujonu in jih podeljujejo posameznikom ali ustanovam, organizacijam in društvom za njihov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in kulture v videmski pokrajini. Kulturni program bodo sooblikovali Vokalna skupina Snežet, Vokalna skupina Flance, mali orkester špetrske Glasbene matice, ki bo zaigral glasbeni del spevoigre »Krajica Vida«, in recitatorji.
Pred prireditvijo v kobariškem Kulturnem domu pa bo tudi letos zdaj že tradicionalna okrogla miza županov iz obmejnih občin videmske pokrajine in iz Posočja ter predstavnikov razvojnih in drugih institucij. Prvič so to pobudo, na kateri se krajevni upravitelji dogovarjajo o skupnih načrtih in nadgradnji sodelovanja, izpeljali leta 2011. Letošnji delovni sestanek bo ob 14.30 v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu in bo namenjen predvsem predstavitvi osnutka čezmejnega programa Slovenija - Italija 2014-2020. Upravitelji pa bodo razpravljali tudi o pobudah, s katerimi nameravajo obeležiti stoletnico prve svetovne vojne. (NM)
4	Četrtek, 15. januarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
uspešna policijska akcija - Aretirali moška, ki sta napadla in okradla 64-letno Tržačanko
Stanovanjska drama s srečnim epilogom
El Bajjaoui Said
fotodamj@n
Tržaške ulice, torek zgodaj popoldne: v sklopu rednih kontrol, s katerimi skuša tržaška policija preprečiti kraje in rope, se sprehajata tudi agenta brez uniforme. Njuno pozornost prikličeta moška, za katera se zdi, da zasledujeta mlajšo upokojenko. Policistoma njuno početje vzbuja sum, morda gre za žeparja, pomislita, in ju začneta še sama zasledovati. Pot jih pelje proti Svetem Ivanu, v bližini Ulice Giulia se moška ustavita pred štirinadstropno stanovanjsko hišo, pozvonita na nekaj zvoncev in nato smukneta vanjo. Agenta pokličeta na pomoč kolege iz centrale: dva ostaneta pred stavbo, dva se povzpneta v četrto nadstropje, vsi čakajo, kaj se bo zgodilo.
Za zidovi enega od stanovanj se medtem odvija prava drama, a policija tega še ne ve. Moška se po dobrih petnajstih minutah z urnimi koraki spustita po stopnicah in se ujameta v past: ustavijo ju agen-tje in v njuni plastični torbi najdejo neverjeten plen - skoraj 36.000 evrov gotovine in
El Korchi Mustapha
nekaj zlatnine. Po nekaj minutah so že v stanovanju nesrečne S. V. : 64-letno upokojenko najdejo z zavezanimi rokami, izpah-njenim zapestjem in razbitim komolcem, njena usta prekriva lepilni trak. Iz kopalnice medtem priteka voda: nepridiprava sta jo pustila teči in zamašila vodne odtoke - baje zato, da bi tako pritegnila pozornost žen-skinih sosedov.
Prestrašena, poškodovana in okra-dena 64-letnica je rešena, policija ji vrne tudi ukradeno blago - vseživljenjske prihranke in zapuščino njene mame. Preden jo odvedejo v bolnico, objame vsakega policista posebej in se mu zahvali. Za odlično opravljeno delo jim čestita tudi kvestor Padu-lano in napove, da bo agente predlagal za prejemnike kakega policijskega odlikovanja.
Za zapahi koronejskega zapora se medtem znajdeta dva maroška državljana s stalnim bivališčem v okolici Verone: 45-letni Korchi Mustapha in 25-letni El Baj-jaoui Said, ki sta bila že večkrat obsojena za-
Fabio Soldatich med včerajšnjo tiskovno konferenco
fotodamj@n
radi številnih kaznivih dejanj, predvsem tatvin in ropov, v enem primeru pa tudi spolnega nasilja. Vodja tržaškega mobilnega oddelka Fabio Soldatich meni, da nista slučajno izbrala Trsta. V njem namreč živi veliko starejših oseb, ki imajo skoraj fizičen odnos z denarjem in ga zato hranijo doma: da je pri roki, nikoli ne veš, kaj te lahko doleti ... Med možnimi scenariji pa je žal tudi tatvina. Posebno, če tako kot 64-letna S. V., znancu v baru priznaš, da nimaš zaupanja v banke in zato denar raje hraniš doma. Tvoje beseda lahko namreč slišijo tudi nič kaj prijazna ušesa in informacijo izrabijo v kriminalne namene. Soldatich sumi, da nepridiprava nista prvič kradla po tržaških ulicah ali stanovanjih, zato apeli-
ra na prebivalstvo: kdorkoli ve kaj o njiju, je zaprošen, da zavrti številko 112 ali se zgla-si na policiji. Novinarje, ki prisostvujejo včerajšnji tiskovni konferenci, spomni tudi na umor 77-letne Albine Brosolo Perez, ki se je pripetil pred skoraj petnajstimi leti v Ul. Carducci, njenim morilcem pa so prišli na sled šele pred dvema letoma. Tudi v tistem primeru so ženski sledili iz nekega bara do doma, jo okradli in pretepli, nesrečnica se je upirala, zato so jo zadavili.
Torkova drama bi skratka lahko imela veliko hujši epilog. K sreči se je tokrat vse srečno končalo, tudi po zaslugi tistih dveh intuitivnih agentov v civilu, ki sta se v torek popoldne sprehajala po tržaških ulicah. (pd)
verstva - Pobuda
Islamske skupnosti proti terorizmu
Islamske skupnosti v Furla-niji Julijski krajini obsojajo funda-mentalizem in terorizem. To je naslov srečanja, ki bo potekalo jutri popoldne ob 17. uri v Novinarskem krožku v Trstu in na katerem bodo spregovorili predsednik tržaške islamske skupnosti Saleh Ig-barria ter predstavniki drugih islamskih skupnosti v FJK. Srečanje prireja ravno Novinarski krožek z namenom, da bi preprečili rasistične izpade, saj so pobudniki prepričani, da je po atentatu na francoski satirični časopis Charlie Hebdo že čutiti, kako prihaja do posploševanja, po katerem bi utegnili v vsakem muslimanu videti potencialnega sovražnika. Na jutrišnjem srečanju bodo predstavniki islamskih skupnosti ob obsodbi terorizma, ki je v nasprotju tudi z islamsko sveto knjigo Koran, tudi ponovno poudarili prizadevanje za krepitev dialoga in soočanja, kar predstavlja edino pot, ki lahko omogoči osamitev morebitnih propagandistov terorja.
Pri Fernetičih aretirali tata
27-letni M. S. je kljub temu, da je bil v Turinu dokončno obsojen na skoraj desetmesečno zaporno kazen, v ponedeljek prečkal nekdanji mejni prehod pri Ferne-tičih in se pripeljal v Italijo. Njegov avtomobil z romunsko registracijo pa so ustavili policisti in med rutinsko kontrolo ugotovili, da ima dolgove s pravico: odpeljali so ga v zapor, kjer bo zaradi kraje v oteževalnih okoliščinah presedel naslednjih devet mesecev in 26 dni.
ferlugi - V noči na sredo
Tragično iskanje
Po nekajurnem iskanju so v gozdu našli truplo mladega moškega
Na delu so bili gasilci, gorski in drugi reševalci
fotodamj@n
Prebivalce Ferlugov sta v torek zvečer presenetila utripanje modrih luči in neobičajna prisotnost gasilcev, karabinjerjev in gorskih reševalcev. Na območju je namreč potekala obsežna akcija za pogrešanim moškim, ki se je po večur-nem iskanju zaključila v nočnih urah. Reševalci so v gozdu naleteli na najslabši možni scenarij - na truplo mlajšega moškega, ki se je žal v trenutku obupa odločil za usodni korak. In tako, ob strašni bolečini, ki jo je povzročil svojim najdražjim, dodatno podaljšal tisti seznam žrtev zahrbtne tesnobe, s katero se žal neuspešno bori veliko ljudi.
nesreča - Sinoči na križišču pri Zgornjem ključu
Tovornjak stisnil avto
Avtomobil ostal delno ukleščen pod prikolico - Razen škode in strahu ni bilo hujših posledic
Delno ukleščeni avtomobil pod prikolico tovornjaka
fotodamj@n
Ukleščen avtomobil, poškodovana karoserija, razumljiv preplah, a k sreči brez hujših posledic. To je rezultat nesreče, ki se je pripetila sinoči nekaj čez 19. uro na križišču pri Zgornjem ključu (t.i. »križišču na H«), kjer z Bazoviške ceste zaviješ na bivšo državno cesto 202. To je namreč storil voznik tovornjaka s hrvaško registracijo, ki je bil namenjen proti Fernetičem: tovornjakar je čakal, da se cesta sprosti, da lahko zavije levo, ko je privozil in se mu ob bok postavil avto-
mobil znamke alfa romeo 145 z italijansko registracijo, ki ga je upravljal 70-letni voznik, ki je hotel zaviti desno proti Trstu. Ko pa je tovornjak začel zavijati proti Fernetičem, se je dotaknil avta, ki je ostal tako delno ukleščen pod prikolico tovornjaka. Razen škode na karoseriji ter preplašenih voznika avta in soproge se ni zgodilo nič hujšega, okoliščine nezgode pa so preučili karabinjerji in občinski policisti, ki so tudi urejali promet, ki je zaradi nesreče beležil nekaj težav.
aktualno - Reforma indikatorja zavoda Inps zahteva posredovanje več podatkov
Obrazci ISEE: ali bo potrebno seči v žep?
Četrtek, 15. januarja 2015	5
Dialog med tržaškim škofom in rabinom
Drevi bo v Pastoralnem središču Pavla VI. v Ul. Tigor 24/1 ob 20. uri srečanje na temo Premisliti krščanstvo. Rabinski zorni koti in možne perspektive. Srečanje prireja tržaška škofija ob priložnosti 19. dne, posvečenega poglabljanju in razvijanju dialoga med katoličani in judi, pri okrogli mizi, ki jo bo vodil msgr. Ettore Malnati, pa bosta govorila tržaški rabin Elie-zer Shai Di Martino in tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi.
Izračunavanje oziroma izdajanje potrdil o družinskem premoženjskem in ekonomskem stanju (ISEE), ki zagotavljajo olajšave številnim italijanskim manj premožnim družinam, bo postalo letos zahtevnejše. Nadzor glede indikatorja zavoda Inps ISEE bo postal ostrejši, davkoplačevalci pa bodo morali posredovati več podatkov kot doslej. Posredovanje obrazca ISEE s prošnjo po ustreznem zmanjšanju stroškov za razne storitve bo ostalo vsekakor brezplačno. Vprašanje pa je, ali ne bo izpolnjevanje obrazca zahtevalo nekaj stroškov.
Kot smo že poročali, se namreč ISEE po novem izračunava drugače in ne bo več zadostovala samoizjava, ki bo le delna. Poleg tega ne bo na primer več dovolj izpisek o stanju na tekočem računu oziroma izjava, koliko denarja je bilo na njem konec leta, ampak bo prišla v po-štev srednja vrednost tekočega računa v 12 mesecih. Razlog za to je najbrž v tem, da so nekateri konec leta v banki enostavno dvigovali začasno skoraj ves denar in tako v bistvu posredovali lažen podatek o lastnem premoženju. Novi ISEE bo torej vseboval srednjo vsoto, ki jo je imel posameznik na računu v 12 mese-
Erik Masten
cih. Vendar bodo morale ta podatek najbrž posredovati banke. Neznanka je, ali bodo to storile zastonj.
Dejstvo je, da je reforma povzročila nelagodje v uradih, ki nudijo storitve na tem področju. Koordinator državne konzulte centrov CAF Valeriano Canepari je na podlagi zadnjih podatkov
ocenil, da se bo vloge ISEE poslužilo povprečno 20 odstotkov manj ljudi (lani se je za to odločilo šest milijonov oseb, z novim ISEE pa naj bi jih bilo 1,2 milijona manj), ki bi imeli sicer do tega pravico. Za to niso vsekakor odgovorne le nove kontrole, temveč tudi nova pravila: marsikdo je prepričan, da nima pravice do olajšav, čeprav ni tako. Dodaten problem je tudi v tem, da niso uradi CAF in zavod Inps še sklenili ustrezne konvencije.
Nekaj več o tem so pristojni uradi izvedeli v ponedeljek, zadeve pa bodo bolj jasne prihodnji teden. Kot nam je po ponedeljkovem srečanju v Padovi povedal tajnik Kmečke zveze iz Trsta Erik Masten, bodo z reformo uvedli tri glavne novosti. Prva novost je v tem, da bo moral prositelj pri pripravi obrazca posredovati več podatkov, saj bodo vključeni vsi dohodki, tudi neobdavčeni (družinski dodatki, invalidska pokojnina idr.). Po drugi strani ne bodo stranke več prejemale takoj obrazca, ampak bodo morale nanj čakati vsaj deset delovnih dni. Doslej so namreč pristojni uradi neposredno izdajali ISEE, medtem ko bodo z novim sistemom uradi posredovali prošnjo de-
želni Agenciji za prihodke, ki bo poskrbela za ustrezne kontrole. Tretja novost je namreč večji nadzor. Samoizjave ljudi bodo podrobno kontrolirani, je povedal Masten, Agencija za prihodke pa bo imela pregled nad vsemi podatki.
Če bo država po eni strani poostrila kontrole in s tem stopila na prste tistim, ki so z lažnimi izjavami neupravičeno koristili finančne olajšave, bo postal postopek po drugi strani bolj kompliciran. Že dejstvo, da bo potrebno čakati 10 dni, bo napotilo ljudi dva krat v iste urade, je ugotovil Masten. Toda zaskrbljujoča je tudi finančna plat. Uradi, ki nudijo svetovanje in storitve, bodo namreč prejemali vedno manj denarja, njihovo delo pa se bo obenem povečalo, je še opozoril. Zadevo bo skušalo rešiti vodstvo kon-zulte CAF, ki se v teh dneh pogaja na pristojnem ministrstvu.
Skratka, stvar je zaenkrat precej kaotična. Dejstvo je, da ljudje točno ne vedo, kako posredovati vse podatke. Priprava oziroma izpolnjevanje obrazcev bo torej še kar komplicirana, v uradih CAF pa še ni jasno, kakšno pomoč bodo prejeli iz Rima.
A.G.
Tržnica na debelo zaprta
Tržaška občina sporoča, da bo zelenjavna tržnica na debelo v Ul. Ottaviano Augusto 12 danes ves dan zaprta. Kot so že sporočili grosistom, bo tržnica še do konca februarja izjemoma zaprta vsak četrtek.
Daljši urnik pisarne CUP
Zdravstveno podjetje sporoča, da bo pisarna CUP v Ul. Farneto 3 do konca februarja odprta tudi v popoldanskih urah vendar izključno za izdajanje potrdil o oprostitvi plačila participacije (ticket) za zdravstvene storitve. V ta namen bo pisarna odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure. Za plačila, rezervacije zdravniških pregledov in druge storitve ostaja urnik nespremenjen (8.00-13.30).
zdravstvo - Pol leta po odločitvi ustavnega sodišča
Za heterologno umetno oploditev ni darovanih spolnih celic
delavske zadruge - Odbor članov
Danes srečanje Consoli-varčevalci
Skupščina varčevalcev v športni palači na Čarboli
fotodamj@n
Sodni upravitelj zadružne družbe Cooperative operaie Maurizio Consoli bo danes popoldne v svoji pisarni sprejel delegacijo odbora varčevalcev Delavskih zadrug. Do sestanka bo prišlo na zahtevo odbora, ki je to zahteval že decembra. Srečanja se bodo udeležili predvidoma tri ali štiri delegati odbora, ki želi od Consolija izvedeti, kako poteka postopek za rešitev Delavskih zadrug.
Člani in članice odbora bodo postavili odv. Consoliju nekatera vprašanja, v glavnem pa nameravajo izvedeti ali vsaj prejeti sveže informacije glede usode denarja, ki so ga varčevalci vložili v Delavske zadruge. Sicer je varčevalcem seveda pri srcu tudi usoda zadruge in zaposlenih, ki jih skuša Con-soli vsekakor rešiti.
Od izida srečanja oziroma Conso-lijevih besed bo vsekakor tudi odvisno, ali se bo odbor varčevalcev obrnil na odvetnika za zaščito lastnih interesov. Kot
smo že poročali, so se namreč pri odboru pred nedavnim odločili, da se obrnejo na znano odvetniško pisarno Massei Alberti v Bologni, ki je specializirano v stečajnem pravu. V tej pisarni je zaposlena odvetnica, ki je hčerka neke članice Delavskih zadrug.
Člani odbora so medtem začeli zbirati podpise varčevalcev in varčevalk, ki bi želeli sodelovati v morebitni tožbi. Od njihovega števila bo odvisno, koliko bi to stalo vsakega varčevalca. Doslej so že zbrali približno 350 podpisov, zbiranje podpisov pa se bo nadaljevalo do konca januarja. Po končani akciji bodo ponovno sklicali skupščino, na kateri bodo povedali, koliko bi tožba stala vsakega varčevalca, saj bodo stroški enakomerno porazdeljeni. Podpise zbirajo ob sredah in sobotah od 9. do 12. ure v sobi nekega bara blizu gledališča Cristallo v Ul. Ghirlandaio.
A.G.
Sedem mesecev potem, ko je ustavno sodišče sklenilo, da italijanske klinike lahko izvajajo heterologno umetno oploditev, je situacija vse prej kot spodbudna. Povpraševanje po oploditvi z darovano spolno celico je veliko, register darovanih spolnih celic pa je tako skromen, da so se italijanski centri za umetno oploditev morali obrniti na evropske centre in banke za shranjevanje darovanih spolnih celic. Kot je za agencijo Ansa potrdila Elisabetta Coccia, predsednica združenja Cecos (italijanski zasebni in subvencionirani centri za umetno oploditev), je število darovalcev spolnih celic, še posebej darovalk, tako nizko, da se je Cecos prisiljen zateči po pomoč v tujino.
Naj povemo, da so darovane spolne celice pomembne za tiste pare, ki zaradi neplodnosti enega od partnerjev ne morejo spočeti otroka. Med njimi so tudi taki, pri katerih je do neplodnosti prišlo po zdravljenju raka. Taki pari lahko zanosijo le z darovano spolno celico - v primeru neplodnosti ženske z darovano jajčno celico, v primeru neplodnosti moškega pa z darovanim semenom.
O tem, kakšna je trenutno situacija v Trstu in ali klinika Burlo Garofolo, ki kot javna klinika ni članica Cecosa ali drugih stanovskih združenj, sklepa dogovore z evropskimi bankami, smo spregovorili z dr. Leom Fischerjem, ginekologom, ki dela na tržaškem oddelku za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Na vprašanje, kolikšno povpraševanje po darovanih spolnih celicah so zabeležili v Burlu, je dr. Fischer odgovoril, da zelo veliko. V zadnjih mesecih se je na njihov center obrnilo okrog sto parov iz naše regije, nekateri prihajajo tudi iz drugih regij. V kliniki so sestavili register pre-jemnih parov. To pa je žal tudi vse, kar so naredili. Strokovno osebje namreč še vedno čaka deželni odlok, s katerim bodo določili višino stroškov za partecipa-cijo (t.i Ticket). Kot je povedal dr. Fischer, naj bi Dežela izdala ta odlok konec meseca ali v začetku prihodnjega, gine-
kologi pa od uradnikov pričakujejo tudi navodila za nadaljnje delo. Po navedbah dr. Fischerja je situacija zelo zapletena, saj bo skoraj nemogoče razviti program darovalstva v okviru tržaške klinike, kar pomeni, da se bodo tudi oni morali obračati na evropske banke darovanih spolnih celic. A tega ne bodo sistematično počeli sami, ampak preko Dežele, ki bo pristojna za postopek pridobivanja celic.
Zanimalo nas je, zakaj je vse tako zapleteno? Sogovornik je razložil, da se vse skupaj zaplete pri pridobivanju darovalcev. Osnovni motiv za darovanje spolnih celic naj bi bila plemenita želja pomagati drugim, neplodnim parom, vendar pa je ta postopek (pre)zahteven
za ženske, saj je darovanje jajčnih celic veliko bolj zapleteno kot darovanje semena. Kot je pojasnil dr. Fischer, je treba pri darovalki najprej s hormoni spodbuditi jajčnike, da pridobijo čim več jajčnih celic, in ko te dozorijo, jih ultrazvočno aspirirajo iz jajčnika. Na vprašanje, zakaj so v tujini tako razširjene banke darovanih spolnih celic, tudi jajčnih, je ginekolog odgovoril, da so darovalci, zlasti ženske, ponekod ustrezno »nagrajene«, kar nikakor ne zmanjšuje njihove plemenite geste pomagati neplodnim parom. »Pri nas pa za to dejanje ni dovoljeno prejemati nobenega plačila ali kake druge koristi,« je opozoril dr. Fischer. (sč)
zdravstvena reforma - Sestanek
Sindikati zadovoljni, da so začeli tlakovati skupno pot
Sindikalisti so se pogovarjali z voditelji zdravstvenih ustanov
Zmanjševanje sredstev za zdravstvo in kronično primanjkovanje zdravstvenega osebja sta bili glavni temi včerajšnjega sestanka predstavnikov različnih sindikatov in tržaškega podjetja za zdravstvene storitve ter bolnišniško-univerzitetnega podjetja. Prisotni so se pogovarjali zlasti o javnih sredstvih, ki se dodatno zmanjšujejo, in o deželni zdravstveni reformi, ki je povsem v rokah politikov.
Podrobnosti sestanka nam je razkrila Rossana Giacaz iz sindikata Fp-Cgil (Javne službe), ki je poudarila, da so sindikalisti le delno zadovoljni s sestankom. Zadovoljiv del sestanka je obljuba komisarja Zdravstvenega podjetja Nicole Delli Quadrija, da bo izvajanje zdravstvene reforme potekalo postopno in v soglasju z interesnimi skupinami, nekoliko manj pa so sindikati zadovoljni z denarnimi za-
devami, ki pa so odvisne od Dežele. Giacazova je izpostavila, da so zelo zaskrbljeni zaradi napovedane združitve tržaških zdravstvenih ustanov, saj bo v tako kratkem času zelo težko uskladiti skupne točke. Po drugi strani pa jih skrbi napovedano zmanjševanje števila bolniških postelj. Na sestanku so, kot je opozorila, poudarjali, da je treba pred tako drastičnim ukrepom, kot je zmanjševanje števila postelj, poskrbeti za alternativne rešitve, med katere sindikati vključujejo zdravstveno nego na domu, v domovih za ostarele ... Na sestanku so bojda odgovorni zagotovili, da do sprememb ne bo prihajalo brez predhodnih dogovorov, sindikati pa so se delno zadovoljili tudi z argumentom, da je v interesu zdravstvenih ustanov transformacija zdravstva in ne ukinjanje njihovih storitev. (sč)
6
Četrtek, 15. januarja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
glasba - Predstavili sezono društva Mozart
Priložnost ponujajo mladim koncertantom
Jutri v Mieli 14-letni Teofil Milenkovic - Uvodni nastop Sare Schisa (GM)
Društvo Mozart-Italia je v kavarni San Marco predstavilo glasbeno sezono 2015, ki se bo pričela jutri, 16.ja-nuarja, ob 20.30 v gledališču Miela. Izbire so usmerjene na mlade talente in prvi bo nastopil štirinajstletni Teofil Milenkovic, brat svetovno znanega Stefana. Spremljala ga bosta pianist Elia Macri' in mlajši brat, čelist Atanassie Milenkovic, uvodno točko pa bo prispevala enajstletna Sara Schisa, violinistka, ki študira na Glasbeni matici pod mentorstvom prof.Armina Seška in si je že prislužila vrsto nagrad na mednarodnih tekmovanjih; igrala bo l.stavek koncerta št.9 Charlesa De Be-riota, pri klavirju Jan Grbec.
Predsednik društva Dario Marin je z veseljem navedel podatek, da se je število članov povzpelo na skoraj dvesto, poleg koncertnih prireditev pa se člani udeležujejo tudi organiziranih izletov, ki so jih lani popeljali v Busseto in Salzburg. Podpredsednik Giorgio Iu-rissevich je izpostavil tesne stike z vse-državnim združenjem Mozart, sezono pa je predstavil Stefano Sacher, odgovoren za glasbeno dejavnost na devin-skem Zavodu združenega sveta, ki je soudeležen pri pobudah.
28.februarja bo v dvorani Beethoven (bivšem institutu Goethe) v ul.Coroneo igral klarinetist Gervasio Tarragona Valli iz Uruguaya, pri klavirju ga bo spremljal Javier Bezzato. V isti dvorani bosta 28.marca igrala čelist Amarmend Davaakhu in pianistka No-mingua Badrakh, mongolska glasbenika, ki sta v Devinu obiskovala tečaje Tria iz Parme; čelist je začel zelo bri-ljantno kariero in nekaj dni pred tržaškim koncertom bo nastopil kot solist v beneškem gledališču La Fenice, kjer bo igral Schumannov Koncert op.129.
Na devinskem zavodu je izpo-polnjevalne tečaje obiskovala tudi pianistka Aizhana Nurkenova iz Kazaki-stana, ki bo nastopila 18.aprila, 5.ma-ja pa bo nastopil duo, ki ga sestavljata mladi dunajski violinist Daniel Auer in
Sezono bo jutri odprl Teofil Milenkovic, mlajši brat brat svetovno znanega Stefana
že uveljavljeni italijanski pianist Luca delle Donne.
16.maja se bo prizorišče preselilo v palačo tržaške Prefekture, kjer bo igrala pianistka Beatrice Magnani.
Stefano Sacher bo koncertno dejavnost dopolnil z dvema predavanjema, ki bosta posvečena Mozartu: Ljubezenske geometrije in glasbene arhitekture v operah Don Giovanni in Cosi' fan tutte ter Klasične in predro-mantične značilnosti šestih godalnih kvartetov, ki jih je Mozart posvetil Haydnu.
Od 7.junija do l.julija bo ponovno zaživel IMFA-Mednarodni jadranski festival, ki bo že tretje leto zapored združil devinski Zavod, Luther College iz ZDA ter društvo Mozart ter ponudil tri tedne tečajev, vaj in koncertov, prvi del letošnje sezone pa se bo sklenil na Devinskem gradu s tremi koncerti, ki jih bodo 4., 11.in 18.julija oblikovali kitajski klarinetist Wang Yu ter pianista Luca Sacher in Paolo Zentilin.
Podrobnejše informacije na spletni strani www.mozart-ts.org
Katja Kralj
Praznovanje vaškega zavetnika v Borštu
V soboto bodo v Borštu in Zabrež-cu praznovali vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17. uri bo v vaški cerkvi slovesna sveta maša, ki jo bo daroval škofov vikar Anton Bedenčič, na koru pa bo pel vaški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Nade Petarosa.
Ob 20.30 se bo v srenjski hiši začela kulturna prireditev, ki jo bo uvedel nastop Mepz Slovenec - Slavec, ki pod vodstvom Danijela Grbca že 24 let združuje pevce in pevke iz Boršta in Ricmanj. Za smeh in dobro voljo bodo poskrbeli člani domače dramske skupine Slovenec z veseloigro v narečju Avia cirkus, ki jo je režiral Aleksander Corbatto. Kot se za vaški praznik spodobi, bo kulturnemu sporedu sledila še prijetna družabnost. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 18., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu.
padriče - Novoletni koncert v domu za oskrbo starejših Jeralla
Petje razveselilo goste
Na pobudo slovenske Vincencijeve konference nastopil Mladinski pevski zbor Vesela Pomlad z Opčin
V domu za starejše občane Jeralla na Padričah so v soboto gostje lahko prisluhnili pevskemu koncertu s sporedom božičnih in drugih priložnostnih pesmih. Koncert so priredili na pobudo slovenske Vincencijeve konference v Trstu, ki je v ta namen povabila k nastopu pevke Mladinskega pevskega zbora Vesela Pomlad z Opčin, ki ga vodi zborovodkinja Andreja Štucin. Gostje doma, med
Včeraj danes
Mladinski pevski zbor Vesela Pomlad med nastopom v domu Jeralla
fotodamj@n
katerimi je več deset Slovenk in Slovencev, so bili zadovoljni in počaščeni in so se na koncu tudi sami pridružili petju.
Prav tako na pobudo Vincencijeve konference bo danes ob 16.15 bo v zavodu šolskih sester pri Sv. Ivanu še en koncert. Tokrat nastopa Dekliška vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj pod vodstvom Aleksandre Pertot.
Danes, ČETRTEK, 15. januarja 2015
PAVEL
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.06 - Luna vzide ob 2.11 in zatone ob 12.33.
Jutri, PETEK, 16. januarja 2015
MARCEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje C, zračni tlak 1020,6 mb ustaljen, vlaga 83-odstotna, veter 5 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. januarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ul. 18/B - 040 7606477.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGERC
sporoča koledar informativnih sestankov in vpis v otroške vrtce in šole: 16. januarja ob 16.15 OV Pika Nogavička - Dolina; 21. januarja ob 16.30 OV Mi-školin - Boršt, sestanek v Boljuncu; 21. januarja ob 16.30 OV Kekec - Boljunec; 26. januarja ob 16.15 OV Palčica - Ri-cmanje; danes, 15. januarja, ob 17.30 SŠ Gregorčič - Dolina. DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v petek, 16. januarja, od 18.30 do 20.00. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni! RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠEK sporoča, da bosta dneva odprtih vrat v petek, 16. januarja, od 15. do 18. ure in v soboto, 17. januarja, od 8. do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda na Katinari v petek, 16. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari (Reška cesta 511). VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroškega vrtca: vrtec A. Čok (Opčine) v petek, 16. januarja, ob 16.00; vrtec U. Vrabec (Bazovica) v ponedeljek, 19. januarja, ob 16.00; vrtec A. Fakin (Col) v sredo, 21. januarja, ob 16.00; vrtec M. Štoka (Pro-sek) v četrtek, 22. januarja, ob 16.00; vrtec E. Kralj (Trebče) v petek, 23. januarja, ob 16.00.
DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 18. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledil bo dan odprtih vrat v sredo, 21. januarja, v vrtcu v Barko-vljah (Ul. Vallicula 11) in v petek, 23. januarja, v vrtcu v Lonjerju (Lonjerska cesta 240). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med dopoldanskim urnikom (od 10.00 do 12.00).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo predstavitev vzgojno - izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na osnovni šoli F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. Cerreto 19) v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli F. Milčinskega na Katinari (Ul. Marc-hesetti 16) v torek, 20. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli O. Zupančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v sredo, 21. januarja, ob 17.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v otroške vrtce: ponedeljek, 19. januarja, ob 15.30 OV v Gabrovcu; torek, 20. januarja, ob 15.30 OV v Devinu; sreda, 21. januarja, ob 15.45 OV v Nabrežini; četrtek, 22. januarja, ob 16.00 OV v Mavhinjah. Za vpise v šole: ponedeljek, 19. januarja, ob 14.30 OŠ V. Šček v Nabrežini; torek, 20. januarja, ob 17.00 srednja šola I. Gruden v Na-brežini; sreda, 21. januarja, ob 16.30 COŠ 1. Maj 1945 v Zgoniku; ponedeljek, 26. januarja, ob 14.30 OŠ Jurčič v Devinu; torek, 27. januarja, ob 16.30 COŠ S. Gruden v Šempolaju.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča razpored informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: šola A. Sirk (Križ) v ponedeljek, 19. januarja, ob 15.45; šola P. Trubar (Bazovica) v ponedeljek, 19. januarja, ob 16.00; šola F. Bevk (Opčine) v torek, 20. januarja, ob 15.00; šola A. Gradnik (Col) v sredo, 21. januarja, ob 15.30; šola P. Tomažič (Trebče) v ponedeljek, 26. januarja, ob 16.00. Razpored informativnih sestankov za vpis dijakov v 1. razred nižje srednje šole S. Kosovel (Opčine) v četrtek, 22. januarja, ob 17.00; nižja srednja šola F. Levstik (Prosek) v ponedeljek, 26. januarja, ob 17.00.
DAN ODPRTIH VRAT na zavodu Zige Zoisa bo v soboto, 24. januarja, od 9. do 12. ure.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2015/2016. Prošnje za vpis je treba predložiti do 30. januarja. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca. Informacije na tel. št. 040-2017370.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Šked-nju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Ste-pančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo od 15. januarja do 15. februarja.
M Izleti
KRU.T vabi na velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonsko mesto Beograd - nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (II. nadst), tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it.
Id Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498.
/
TRST
Četrtek, 15. januarja 2015
7
H Čestitke
Prišel je ta veseli dan, ko v Gro-padi VIKTOR praznuje svoj prvi rojstni dan. Mnogo zdravja in sreče mu želimo in vse najboljše zakričimo! Martina, Mitja in Valentina.
Včeraj je praznovala okroglih 60 naša draga LOREDANA. Vse najboljše ji kličemo tovarišice in tovariši SKP krožek GOAT - Kras.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Exodus - Dei e re«.
ARISTON - 17.00, 20.30 »Barry Lyndon«.
CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana.
FELLINI - 20.00 »L'amore bugiardo«; 16.30 »Big Hero 6«; 18.15, 22.30 »Big Eyes«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.30 »American Sniper«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Hungry Hearts«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 19.00, 21.15 »La teoria del tutto«.
KOPER - PLANET TUŠ - 21.00 »Annabelle«; 18.10, 20.45 »Heker«; 20.30 »Hobit: Bitka petih vojska 3D«; 15.30 »John Wick«; 17.30, 20.10 »Neuklonljiv«; 18.00 »Noč v muzeju: Skrivnost grobnice«; 16.20 »Paddington«; 16.40, 20.00 »Poročna priča d.o.o.«; 19.00, 21.10 »Ugrabljena 3«; 15.50 »Veliki hi-pohonder«; 16.50 »Veličastnih 6«; 16.00, 18.20 »Veličastnih 6 3D«; 18.40 »Zgodbe iz hoste«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.20 »Italo«; 22.00 »Come ammazzare il capo 2«; 20.00 »Exodus - Dei e re 3D«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; 16.40, 18.15, 21.50 »Asterix e il regno degli dei«; Dvorana 3: 16.10, 18.10, 22.10 »Il ra-gazzo invisibile«; 20.15, 22.30 »Oui-ja«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00 »The Water Diviner«; 20.00 »Si ac-cettano miracoli«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.50, 21.30 »American Sniper«; 18.50, 21.15 »Si accettano miracoli«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il ragazzo invisibile«; 16.40, 21.20 »The Imitation Game«; 16.30 »Come ammazzare il capo 2«; 19.00 »The Water Diviner«; 19.05 »Italo«; 16.40 »Asterix e il regno de-gli dei«; 16.30, 19.00, 21.30 »La teoria del tutto«; 16.00, 18.40, 21.45 »Exodus - Dei e re«; 21.20 »Exodus -Dei e re 3D«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.45 »Exodus - Dei e re«; Dvorana 2: 17.00, 19.45, 22.15 »American Sni-per«; Dvorana 3: 18.00 »Come am-mazzare il capo 2«; 20.00 »Ouija«; 21.40 »Exodus - Dei e re 3D«; Dvorana 4: 17.45 »Italo«; 19.50, 22.00 »The Imitation Game«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.15 »La teoria del tutto«.
Ü3 Obvestila
AŠD MLADINA vabi člane in tekmovalce na prvo tekmo Primorskega smučarskega pokala, ki bo potekala v nedeljo, 18. januarja, na progi Lom na Cerknem. Vpisovanje do danes, 15. januarja, na tel. št. 347-0473606 (Tamara).
PRAVLJICE IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK prireja januarske pravljične urice, ki bodo danes, 15. januarja, v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Potekali bosta dve urici, in sicer ob 16.30 za predšolske otroke in ob 17.30 za osnovnošolce. Vabljeni!
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal na svojem sedežu na Pro-seku (št. 159) danes, 15. januarja, ob 20. uri.
SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Namenjene so slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v š. l. 2014/15
vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3 (Trst) do danes, 15. januarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje »Svetloba iz vesolja«. Astrofizičarka Dunja Fabjan nam bo razkrila, zakaj je svetloba iz vesolja pomembna in kateri je sodobni pogled na vidno in nevidno vesolje. Predavanje bo v petek, 16. januarja, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29).
SKD VALENTIN VODNIK - Dolina vabi na tradicionalni večer »Pozdrav novemu letu«, v petek, 16. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih.
SKUPINA ETIKA IN PRIHODNOST v sodelovanju s SZSO in društvom MOSP prireja srečanje za mlade na temo »Feminizem ali feminilnost«, ki ga bo uvedla novinarka in docentka Manca Košir. Srečanje bo v soboto,
17.	januarja, v Marijinem domu v Ul. Risorta 3 v Trstu. Začetek ob 19.00. Vabljeni mladi!
TPK SIRENA vabi člane, da se udeležijo čistilne akcije društvenega sedeža, ki bo v soboto, 17. januarja, ob 9.00.
ŠC MELANIE KLEIN, Ul. Cicerone 8, obvešča, da bo urad zaprt do 17. januarja. Informacije: info@melanie-klein.org.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 18. januarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Es-so na Opčinah. Informacije in prijave: tel. št. 335-5476663 (Vanja).
SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro vabi v nedeljo,
18.	januarja, ob 11.00 v Kulturni dom v Štorje na komemoracijo v spomin na Marjana Štoko, ki so ga nacisti na krut način umorili 9. januarja leta 1944.
KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita na četrto srečanje iz sklopa »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.30 na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8 (II. nad). Prijave in dodatne informacije na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ODPRTA VRATA na gostinski šoli Ad Formandum: v ponedeljek, 19. januarja, in v ponedeljek, 26. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra na Fernetičih. Za informacije: tel. 040-566360 ali ts@adfor-mandum.eu.
OTROŠKI VRTEC PIKIJA JAKOBA vabi na tretjo ustvarjalnico, ki bo v torek, 20. januarja, ob 16.00 v knjižnici Karla Široka, na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Lutkovno igrico, na podlagi knjige »Anton zna ča-rati« avtorja Oeleja Koenneckeja, nam bosta zaigrali Sabina Bernardi in Kresnica Kovačič.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV (Trst) in župnija Rodik vabita na spominsko sv. mašo ob 110-letnici rojstva Ubalda Vrabca in ob peti obletnici smrti dr. Zorka Hareja v nedeljo, 25. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporoča, da je v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu razstava del Deziderija Švare. Ogled je možen vsak dan od 9.30 do 14. ure do 26. januarja (pozvoniti Mladika).
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v januarju: »Zimski laboratoriji«. Informacije na tel. št. 040299099, od ponedeljka do sobote, od 8.00 do 13.00.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke od 3. do 6. leta starosti na vadbo osnovne motorike, ki poteka vsak ponedeljek in petek od 16.30 do 17.30 v prostorih Sklada M. Čuk
(Proseška ul.) na Opčinah. Prijava do konca januarja. Info in vpis na tel. št. 334-3611757 (Kristina).
USTVARJALNE DELAVNICE Z DU-NJO JOGAN - NŠK in Društvo za umetnost Kons obveščata, da bo ilu-stratorka Dunja Jogan vodila 8 ustvarjalnih delavnic v prostorih Oddelka za mlade bralce NŠK za otroke od 6 do 10 let, dvakrat mesečno od februarja do maja (ob sredah 16.00-17.30). Obvezna prijava do 30. januarja. Info: jo-gan.dunja@gmail.com ali tel. 0409896153.
ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Repentabor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja).
TPK SIRENA vabi na 39. redni občni zbor v petek, 6. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na pomorskem sedežu v Trstu (Mi-ramarski drevored 32).
0 Prireditve
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na božični koncert: danes, 15. januarja, ob 16.15 bo v domu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34, v Trstu, zapela DVS Primorsko, pod vodstvom dir. Aleksandre Pertot. Ob poslušanju lepega petja bomo imeli tudi priložnost, da obiščemo tamkajšnje goste.
SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro vabi v petek, 16. januarja, ob 20. uri v Kulturni dom na Prosek, na gledališko predstavo »Sa-vina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. Tekst in režija Giorgio Amodeo, igra Tatiana Malalan, glasbena spremljava Neva Kranjec.
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ŽePZ Jezero iz Doberdoba: koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, Komorni moški zbor Stane Malič iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih, v organizaciji Noneta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Venturini z Domja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tolmezza.
SKD SLOVENEC in Župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca vabita v soboto, 17. januarja, na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sv. maša, ki jo bo daroval škofov vikar Anton Be-denčič. Ob 20.30 v Srenjski hiši kulturna prireditev z nastopom MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, in dramske skupine SKD Slovenec z veseloigro v narečju Avia Cirkus, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 18. januarja, ob 20.30.
GLEDALIŠKI VRTI LJAK obvešča, da bo v nedeljo, 18. januarja, na sporedu predstava »Deklica v vlogi detektiva« v izvedbi gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. Prva predstava bo ob 16.00, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27).
KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 18. januarja, ob 17. uri v Kulturni dom na Colu, na ogled komedije v tržaškem narečju »Come liberarse de la moglie e esser felici co' un'altra«. Komedijo bo izvajala skupina Gruppo proposte teatrali v režiji Luciana Volpija.
KULTURNI CENTER FERRIZ - OLIVA-REZ vabi na predavanje z dr. Guidom Marottom »Epistemološka misel dr. Sergeja Raynauld de la Ferriere« v nedeljo, 18. januarja, ob 18. uri v Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 3334236902, 040-2602395.
L' ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL vabita na gledališko predstavo v tržaškem narečju »El coniglio co'le tirac-he« v nedeljo, 18. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - prireja tradicionalni Božični koncert v stolnici sv. Justa v Trstu, ki bo v nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri. Vabljeni!
UNINT - Šola umetnosti - MFU, vabi na predavanje z umetnikom Leonardom Calvom »Metafizična objektivnost in simbolni jezik v filozofski misli in umetniškem delu dr. Sergeja Rayna-uld de la Ferriere« v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.30 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 3334236902, 040-2602395.
KULTURNI CENTER JOGA NJANA-KANDA vabi na predavanje »Yoga in metoda Ferriz-Ferriere za fiziološko in čustveno ravnovesje in koncentracijo« in praktični prikaz izvajanja Yoge z Leo-nardom Calvom. V sredo, 21. januarja, ob 18. uri v Ul. Mazzini 30, 3. nad-stopje. V soboto, 24. januarja, ob 18.00 konferenca »7 svetovnih kongresov ELIC posvečenih otroškemu talentu«. Info: 333-4236902, 040-2602395.
KULTURNI CENTER JOGA NJANA-KANDA vabi v soboto, 24. januarja, na delavnico za otroke od 5. do 12. leta od 16.00 do 17.30.
PIHALNI ORKESTER BREG prireja v nedeljo, 25. januarja, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18. uri koncert »Pozdrav novemu letu«. Koncert spada v okvir prireditev Božič v Bregu. Vabljeni.
UNINT - Šola umetnosti - MFU, vabi na vodeni ogled razstave v Vicenzo z umetnikom Leonardom Calvom »Tu-tankahmon-Caravaggio-Van Gogh: Noč in nočni motivi, od Egipčanov do XX. stoletja«. V nedeljo, 1. februarja. Info: ob 17.30 na sedežu v Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Tel. št. 3383476253, 333-4236902, 040-2602395.
S Poslovni oglasi
PODJETJE IZ SEŽANE IŠČE TEHNIKA za strojništvo/skladiščnika z izkušnjo, višješolska strokovna izobrazba, polni delovni čas, znanje tehnične dokumentacije, merilne tehnike, montažna dela, meritev magnetov, uporaba ročnega in električnega orodja, natančna dela, uporaba merilnih instrumentov, logistika, vodenje skladišča. Poklicati na št. 040-3758796.
S Mali oglasi
28-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277.
IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št. 00386-31354244.
IŠČEM DELO kot pomočnik na kmetijah pri sezonskem pobiranju sadja in zelenjave. Tel. št.: 327-7409432.
KROMPIR izvrstnega okusa in po zelo ugodni ceni prodam. Tel. št.: 3476741791.
POMAGAM PRI UČENJU in reševanju domačih nalog višješolcem in srednješolcem. Tel. št. 339-8201250.
Prispevki
V	spomin na Gabrijelo in Bernardo, ter ob 2. obletnici smrti sina in brata Parida darujeta Giuliana in Morana 50,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repentabru.
V	spomin na svoje drage pokojne darujeta Nada in Uča Gasperšič 100,00 evrov za Sklad Oton Berce'.
Ob 1. obletnici smrti drage Marice Gruden - Rebula daruje mož Silvano 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za SKD Vigred.
Ob 1. obletnici smrti drage Marice Gruden - Rebula daruje sestra Vanda z družino 50,00 evrov za SKD Vigred.
Mirno je zaspal naš dragi oče in nono
t
Francesco Crevatin
(Franc)
Žalostno vest sporočajo
hčerki Sonia s Silvanom, Daniela z Robijem, sin Franco z Lucillo ter ostalo sorodstvo.
Pokojnik bo ležal v poslovilni vežici v ulici Costalunga v soboto, 17. januarja, od 10.30 do 12.15. Sledili bosta sveta maša ob 13. uri v cerkvi v Ricmanjih in pokop na vaškem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Domjo, 15. januarja 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji poljubček nonotu
Christian s Sonjo, Markom in Patrickom, Angela z Danielom in Linda z Juretom.
Iskreno sožalje svojcem
Sergij, Nadja, Tanja, Alenka in Alessandro.
Ob smrti dragega očeta Franca Crevatina sočustvujemo s sinom Francom in svojci
družine Berzan, Nadlišek, Mihelčič, Požar, Starec, Spetič M., Spetič S., Sosič, Zobec, Žerjal, Žerjul.
Ob izgubi našega bivšega
dolgoletnega pevca Franca Crevatina izrekamo vsem svojcem občuteno sožalje.
MoPZ in KD Fran Venturini.
Ob izgubi dragega očeta Franca Crevatina izrekamo Francu in svojcem iskreno sožalje
dolinski krožek Demokratske stranke.
Ob smrti dragega očeta izrekamo kolegu Francu Crevatinu in vsem domačim iskreno sožalje
župan, odborniki, svetniki in uslužbenci občine Dolina.
15.1.2008	15.1.2015
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo... je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
Vittorio Frandoli
Vsi, ki smo te imeli radi.
Nabrežina, 15.01.2015
Pogrebno podjetje SantAnna-Nabrežina
8
Četrtek, 15. januarja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
šolstvo - Dan odprtih vrat na Tehniškem zavodu Žige Zoisa
Velika pozornost povezavi s svetom dela
Delovna praksa v FJK in Sloveniji - Prenovljen predmetnik v vseh letnikih - Spodbujanje podjetniškega duha
Tako kot na ostalih višjih srednjih šolah bo tudi na Tehniškem zavodu Žige Zoisa ob koncu tekočega šolskega leta potekala matura na podlagi prenovljenih učnih smeri. Letos je namreč prvo šolsko leto, ko pouk v vseh letnikih poteka na podlagi prenovljenih smeri in predmetnikov. Podrobne informacije o šoli, smereh, pobudah in možnosti, ki jih dijaki ob koncu šolanja imajo glede zaposlitve oz. nadaljevanja študija, so zainteresirani nižješolci in njihovi starši dobili na včerajšnjem dnevu odprtih vrat, ki je ob skorajšnjem začetku vpisovanja za prihodnje šolsko leto v večernih urah potekal na šoli.
Kot znano, na zavodu delujeta dve smeri: smer Uprava, finance in marketing, ki je naslednica stare »trgovske«, se pravi pravno, gospodarsko-podjetniške smeri oz. smeri za knjigovodje, in smer Gradnje, okolje in teritorij, v kar se je preoblikovala prejšnja smer za geometre. Obe smeri imata kot že rečeno prenovljen predmetnik z nekaterimi na novo zamišljenimi ali pa tudi novimi predmeti, kot je npr. predmet o upravljanju gradbišča in varnosti na delovnem mestu na smeri Gradnje, okolje in teritorij. Pri tem velja omeniti, da kdor bo končal to smer, bo npr. lahko izbiral med vpisom v zbornico geometrov ali v zbornico tehničnih gradbenih izvedencev, medtem ko je prejšnja opcija predvidevala samo možnost vpi-
Zainteresiranim nižješolcem so profesorji nudili najrazličnejše informacije o pouku in dejavnostih na šoli
fotodamj@n
sa v zbornico geometrov, poleg tega se angleški jezik poučuje skozi vseh pet let, medtem ko je bil v preteklosti omejen le na bie-nij. Prav tako profesorji skozi šolsko leto seznanjajo dijake o novostih v gradbenem sektorju. Absolventi smeri Uprava, finance in
varnost - Po pariških atentatih
Izredni ukrepi
Tudi tržaška kvestura, mestni sedež državne policije, spada med tako imenovane občutljive objekte, ki jih je treba posebej zaščiti. Tako so sklenili na zasedanju odbora, ki skrbi za red in javno varnost in ga je prefektinja Francesca Adelaide Ga-rufi sklicala po tragičnih pariških atentatih.
O poostrenem nadzoru nad mestno sinagogo, ki velja za eno največjih v Srednji Evropi, smo že poročali. Med včerajšnjim obiskom kvestu-re pa so nas presenetile nekatere »no-
Pred kvesturo so policistke opremili z detektorji kovin
fotodamj@n
vosti«, ki so jih tudi tu uvedli v sklopu protiterorističnih varnostnih ukrepov. Pred glavnim vhodom je namreč stal policist z brzostrelko in neprebojnim jopičem, vhod pa so stražile tudi policistke, opremljene z detektorji kovin. Telesa tistih, ki so vstopali v stavbo, v prvi vrsti tujcev in priseljencev, ki si na kvesturi urejajo dovoljenja za bivanje, so pregledale s pomočjo ročnih detektorjev. Svoje delo so opravljale umirjeno in spoštljivo. Seveda v upanju, da ne bi nikoli naletele na kako sumljivo kovino ... (pd)
marketing pa se lahko zaposlijo v podjetjih in javni upravi ali pa lahko ustanovijo samostojno podjetje, ob specifičnih predmetih, kot sta npr. pravo in ekonomija in gospodarsko poslovanje, pa skozi vseh pet let poteka pouk angleščine oz. nemščine. Absolventi obeh smeri imajo seveda tudi možnost nadaljevanja študija na univerzi.
Drugače je ob predmetnikih vzgojno-izobraževalna ponudba precej bogata, pri čemer je eden od paradnih konjev zavoda Zois povezava šole s svetom dela, ki se odraža predvsem v opravljanju delovne prakse: le-to dijaki 3. in 4. letnika opravijo tri tedne v juniju v podjetjih v Furlaniji Julijski krajini, poleg tega pa petošolci vsako leto ob začetku pouka v septembru opravijo dvotedensko prakso v podjetjih v Sloveniji, pri tem pa se dijaki smeri Gradnje, okolje in teritorij osredotočajo na gradbenih podjetjih, medtem ko je za dijake smeri Uprava, fi-
nance in marketing zanimivo predvsem upravljanje podjetij. Vzporedno s poukom poteka med drugim tudi projekt, posvečen umetnostni vzgoji, v okviru katerega vsako leto obiščejo kako zanimivo razstavo (letos bodo šli v Vicenzo na razstavo o Tutanka-monu, Caravaggiu in Van Goghu). Poleg tega so tu še strokovne in poučne ekskurzije, beli teden, šola v naravi predavanja o zdravi prehrani, zasvojenosti idr.. Posebno pozornost posvečajo spoznavanju sveta podjetništva oz. spodbujanju podjetniškega duha in razvijanju podjetniških zamisli: v tem okviru prirejajo na šoli srečanja s podjetniki, strokovna predavanja, obiske podjetij, gradbišč in sejmov, letos pa je začel delovati tudi podjetniški krožek v sodelovanju s pospeševalnikom mladinskega podjetništva Ustvarjalnik iz Slovenije.
Dan odprtih vrat bodo na zavodu Zois ponovili 24. januarja. (iž)
Godalni koncert v Schmidlu
V	gledališkem muzeju C. Schmidl se danes nadaljuje cikel glasbenih srečanj »Le stanze della musica«, na katerem bodo ob 17.30 nastopili gojenci prof. Fabia Pirone. Ti bodo na godalih igrali znane klasične skladbe.
Cikel grških filmov
Kinematografski krožek Charlie Chaplin danes začenja 12. sezono. Za začetek bo postregel s pregledom grškega filma. Drevi ob 20.30 bodo v Ljudskem domu Giorgio Canciani v Ul. Masaccio 24 zavrteli film Ura-nya, delo Costasa Kapakasa, ki je dogajanje postavil v čas diktature leta 1969. Nov filmski večer bo na programu 5. februarja, cikel grških filmov pa se bo zaključil 19. februarja.
Zgodovinsko predavanje
V	Mednarodnem domu žensk v Ul. Pisoni št. 3 bo ob 17.30 na sporedu zaključni del projekta z naslovom »1914 - la volete questa Guerra? - Ec-hi di pacifismo e guerra sui confini tra Italia e Austria.« Zavrteli bodo video posnetek Brune Braidotti in Sa-brine Morena, predavala pa bo zgodovinarka Marina Rossi.
Knjiga in dokumentarec v Studiu Tommaseo
V	Studiu Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bodo danes ob 18. uri predstavili italijanski prevod knjige, v kateri je intervju s Tadeuszom Kantor-jem, ki govori o poljskem intelektualcu Stanislawu Ignacyju Witkie-wiczu. V nadaljevanju bodo zavrteli dokumentarni film beneške režiserke Gabrielle Cardazzo, ki ga je posnela v Libiji.
Orpheus v dvorani Bartoli
V	dvorani Bartoli bo nocoj ob 21. uri debi doživela predstava Daniele Giordano »Orpheus«, v kateri bodo prevladovali afriški glasbeni ritmi in ples. Predstava je sestavni del gledališkega programa »altripercorsi«, v Trstu pa bo gostovala do nedelje, in sicer vsak dan ob 21. uri, v nedeljo pa samo v popoldanskem času (ob 17. uri)
politika - Včeraj formalna ustanovitev, prihodnji teden prvi sestanek
Odbor proti Jobs Actu
Ustanovitelji napovedujejo boj proti gospodarski politiki predsednika vlade Mattea Renzija
Srečanje novonastalega odbora
fotodamj@n
V Trstu so predsinoči formalno ustanovili tržaški odbor občanov za boj proti Jobs Actu. Namen odbora je boj proti gospodarski politiki predsednika vlade Mattea Renzija in proti krivicam in neenakostim, ki jih bo po mnenju ustanoviteljev odbora povzročila reforma trga dela.
Odbor občanov za boj proti Jobs Actu so ustanovili gibanje za neodvisen in demokratičen sindikat Cgil, Protikapitali-stično in svobodomiselno gibanje R.o.s.s.@, Protikapitalistična
levica, Komunistična stranka Italije PCdI, Stranka komunistične prenove, politično tržaško združenje Lista Tsipras, pokrajinski sindikat kovinarjev Fiom-Cgil, tržaški občinski svetnik Gibanja 5 zvezd Paolo Menis in gibanje L'Altra Europa per Tsipras.
Prvi sestanek novonastalega odbora bo prihodnji teden, na njem pa bodo izdelali poziv občanom, ki bo osnova za nadaljnje delovanje odbora in širjenje informacij na mestnih trgih in ulicah ter delovnih mestih.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 15. januarja 2015
9
GLOSA
Misli ob tragičnih dogodkih zadnjih dni
JoZe Pirjevec_
Tragični dogodki, ki so se zgodili prejšnji teden v Parizu, so me močno vznemirili in mi navrgli kopico misli. Naj jih tukaj nanizam.
Predvsem ugotovitev, kako lahko je smešiti tuje verske simbole in kako težko je prenesti, če so osmešeni tvoji. Spominjam se, kako so bili razburjeni številni Francozi, ko je režiser Jean-Luc Goddard leta 1986 predstavil film "Zdrava Marija" z zgodbo o švicarskem dekletu, ki ugotovi, da je noseča, čeprav je še devica. Spominjam se tudi, da sem bil nekako v istem času osebno prizadet, ko je skupina celjskih "ustvarjalcev" pripravila za tednik "Mladina" naslovnico z brezjansko Marijo, ki je imela namesto Jezusa v naročju podgano. Ne samo zaradi zaradi bogoskrunstva, ki žali čustva verujočih, temveč zaradi slabega okusa.
Naslednja misel je vezana na trditev F. M. Dostojevskega, da je vse dovoljeno, če Boga ni, ter na odgovor Slavoja Žižka, da je vse dovoljeno, če Bog je. Mislim, da ima slovenski filozof bolj prav. Človeška družba sloni na nenapisani a prastari pogodbi, ki so jo ljudje izoblikovali v tisočletjih, zato da lahko živijo skupaj. Pravimo ji morala. Če nenadoma ugotoviš, da obstaja še neka višja morala, ki jo narekuje Bog, in da si poklican njegovo zapoved udejanjati, potem pri svojem ravnanju nimaš etičnih zavor. Katoliška Cerkev je v tem smislu zagrešila strašne zločine, če samo pomislimo na inkvizicijo in na njene grmade. Na srečo so se v evropski civilizaciji uveljavili humanizem, renesansa in razsvetljenstvo, ki so postavili pod vprašaj "svete" knjige in njihove razlagalce in odprli pot sodobni kritični misli naše kulture. Kar seveda ne pomeni, da se tudi kasneje v Evropi niso dogajale grozote, a vsaj ne več v imenu Boga, temveč v imenu takšne ali drugačne odrešilne ideologije, ki je hotela ustvariti raj na zemlji. V nasprotju z Bogom je ideologije lažje preboleti. Čeprav se Evropejci s svojo novejšo zgodovino ne moremo pohvaliti, je vendarle treba reči, da smo
islamski svet s svojimi najboljšimi ljudmi daleč prekosili. Kje so v Islamu Erazem Rotterdamski, Galileo Galilei ali René Descartes, da navedem samo nekaj zvenečih imen? Ker jih ni in ker je Koran še vedno nedotakljiv, obstaja med našo in njihovo civilizacijo razkol stoletij, ki ga ne bo lahko premostiti, Živimo v istem času, a v drugačnih miselnih obdobjih, kar ustvarja v naših odnosih neprekosljivo komunikacijsko zavoro. Z njo se moramo sprijazniti in jo priznati kot danost, če se seveda nasprotna stran ne izrodi v fanatizem in agresijo, kot se je pravkar zgodilo. Temu se imamo pravico postaviti po robu z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagamo, saj gre za zaščito bistvenih vrednot, na katerih sloni naša družba.
Ko govorim o vrednotah, pa se vprašujem, ali smo pri njihovem udejanjanju vedno koherentni. V mislih imam pravico do samoodločbe vsakega naroda glede lastne usode, ki jo proglašamo kot enega najpomembnejših dosežkov naše politične ustvarjalnosti od 14. točk ameriškega predsednika Woodrowa Wil-sona in od Oktobrske revolucije dalje. To pravico palestinskemu narodu odrekamo iz obzira do Izraelcev, do katerih imamo občutek krivde zaradi holokavsta.
Kakor sam vidim stvari, se mi zdi očitno, da v odnosu do arabskega sveta in v širšem okviru do islama ne bomo nikoli verodostojni, dokler tega vprašanja ne bomo rešili na pošten in pravičen način. Porazno pa je opazovati, kako naše politične elite v obsojanju islamskih fanatikov ne vidijo povezave med njihovo zločinsko norostjo in našo prav tako obsojanja vredno brezbrižnostjo do krivice, katere žrtev so Palestinci. S pravičnim pristopom do njihovega vprašanja islama seveda ne bomo spremenili in se njegovih fanatikov ne bomo rešili. Ustvarili pa bomo vsaj pogoje za dialog s tistimi zmernimi krogi v njegovem taboru, o katerih ni mogoče dvomiti, da ne obstajajo.
VREME OB KONCU TEDNA
Vlažen atlantski zrak bo vplival na vreme ^KjTfe
Drako Bradassi_k^ffl^^fc1
Velike in nagle spremembe v višjih slojih ozračja so se nadaljevale tudi v tem tednu. Naše kraje je v višinah izmenično dosegal zdaj topel zdaj mrzel zrak. Radiosonda iz Campofor-mida pri Vidmu je nekajkrat namerila ničlo na višini preko 3000 metrov, kar bi bilo normalno ob koncu maja ali v začetku junija, v zadnjih dneh pa se je spet spustila do sezonskega povprečja v tem času, na višini okrog 1000 metrov. Dogajanje v gorah se je bistveno spreminjalo. Ob otoplitvah je bilo vzdušje povsem pomladno, ob sončnem vremenu in suhem zraku se je živo srebro naglo vzpenjalo. Ob ohladitvah pa se je občasno pokazala zima, četudi povečini brez padavin in doslej brez snega.
V nižinah in ob morju se vremenska slika ni bistveno spreminjala. Hladnejši in bolj vlažen zrak je pogosto ostal ukleščen pod zelo toplim višinskim, zato je bilo vreme zelo umirjeno in stanovitno. Ozračje je bilo zato, z le redkimi izjemami, ko je zapihal šibak veter, pogosto zamegljeno in razmeroma vlažno, sončni žarki pa so bili v vsakem primeru zaradi povečane vlage v ozračju šibki.
Anticiklon popušča, našim krajem pa se od severozahoda približuje zelo obsežno območje vlažnega atlantskega in deloma nekoliko hladnejšega severnoatlantskega zraka, ki bo v bližnji prihodnosti več dni vplivalo tudi na vreme pri nas. Višinska dolina se bo sprva poglabljala zahodno od nas in bo segala do severnoafriških predelov. Naše območje bo sprva, do vključno sobote, na njenem obrobju, kjer bo proti nam pritekal z južnimi vetrovi vlažen in za ta čas zelo topel zrak.
Sinoči je prešla naše kraje predhodnica poslabšanja, oslabljena
vremenska fronta, ki je prinesla nekaj skromnih padavin. Za njo se bo ozračje danes kratkotrajno nekoliko prečistilo, toda kmalu bo od jugozahoda začel pritekati bolj vlažen zrak. Vlažnost se bo stopnjevala. Jutri bo prevladovalo oblačno vreme in bodo možne občasne rahle padavine. Zapihal bo okrepljen jugovzhodni veter, zato bo zlasti v južnejših predelih lahko nekaj več spremenljivosti, ni izključeno tudi, da se bo občasno med oblaki prikazal kakšen sončni žarek. Ravno zaradi jugozvhodnika pa bomo beležili za ta čas zelo visoke temperature, ob morju se bo živo srebro čez dan lahko povzpelo do okrog 15 stopinj Celzija.
Vremenska fronta bo dosegla naše kraje v soboto, ko se bodo padavine okrepile in širile proti vzhodu. Ni treba posebej poudarjati, da bo zaradi tople južne advekcije tudi v gorah toplo in da se bo meja sneženja višala. Snežilo bo nad okrog 1500 metri nadmorske višine, toda na teh višinah bo povečini padal težak in moker sneg ob rahlo pozitivnih temperaturah. Ničta izoter-ma se bo povzpela nad 2000 metrov. V nedeljo bodo v zadnjem delu poslabšanja vetrovi obrnili od severovzhoda, prehodno bo zapihala šibka burja in bo začel pritekati nekoliko hladnejši zrak. Zlasti v goratih predelih se bo meja sneženja spustila do nadmorske višine okrog 600 metrov.
Povečini oblačno vreme z občasnimi padavinami se bo pod vplivom obsežnega območja atlantskega zraka, ki se bo zadrževalo v naši bližini, po vsej verjetnosti nadaljevalo vsaj v prvih dneh prihodnjega tedna.
Na sliki: naše kraje je sinoči prešla oslabljena vremenska fronta, približuje pa se obsežna višinska dolina z atlantskim zrakom
PISMO UREDNIŠTVU
Odprto pismo Borutu Pahorju
Spoštovani, predsednik republike, gospod Borut Pahor,
kot člana Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (Komisija) v Državnem Zboru izražava veliko začudenje ob informaciji, ki je bila objavljena v Italijanskem časopisu II Piccolo, da boste predsednici dežele Fur-lanije - Julijske krajine ga. Debori Se-racchiani podelili Zlati častni znak svobode RS. Ne predstavljava si razlogov, ki bi utemeljevali takšno odločitev, saj je ravno v času njenega predsedovanja prišlo do sprejetja deželnega zakona za reformo krajevnih uprav, ki v veliki meri zelo negativno vpliva na slovenske zamejske občine in posledično tudi na poslabšanje položaja slovenske manjšine.
Gospod predsednik, naj vas opomnimo, da je Komisija na svoji 2. nujni seji 5. 11. 2014 (deloma zaprti za javnost) obravnavala problematiko reforme krajevnih uprav (občin) v Deželi Furlaniji - Julijski krajini v luči zmanjševanja moči odločanja slovenskih županov, manjšega vpliva dvojezičnih občin v načrtovanih t. i. "Medobčinskih teritorialnih unijah" ter posledično znižanje zaščite slovenske manjšine v tej pokrajini".
Na omenjeni seji je Komisija med drugimi sprejela tudi sklepa, s katerima poziva Vlado Republike Slovenije, da ob upoštevanju stališča slovenske manjšine v Italiji še naprej vlaga vse napore za zaščito njenih pravic ter da Komisija predlaga Uradu predsednika republike, da podpre napore Vlade Republike
Slovenije pri zagotavljanju zaščite pravic slovenske manjšine v Italiji. Prav zaradi slednjega je vaša poteza, spoštovani predsednik Borut Pahor, še toliko težje razumljiva. Zamejci v Italiji so pričakovali vašo državniško podporo, vi pa prav nasprotno nagrajujete politiko, ki Slovenski manjšini jemlje pravice.
Problematika uveljavitve Deželnega zakona za reformo krajevnih uprav zavzema osrednjo pozornost v slovenski zamejski skupnosti. Že po prvem zakonskem osnutku omenjene reforme so pripadniki slovenske manjšine izpostavili nekatere bistvene nevarnosti predloga. Izhajali so iz načela, da morajo občine ohraniti svojo upravno avtonomijo povsod, kjer so prisotne jezikovne in narodne manjšine oziroma v vseh občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon. Pomembna pomanjkljivost zakona je, da nikjer ne omenja prisotnosti slovenske in drugih manjšin. Zelo pomembno je tudi vprašanje ali je deželni zakon za reformo krajevnih uprav v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki Italijo zavezujejo pri zaščiti slovenske manjšine. O tem bi se morala izreči tudi novoustanovljeni Paritetni odbor in Republika Slovenija kot matična država slovenske narodne skupnosti v FJK.
Možnost avtonomnega upravljanja lastne lokalne skupnosti je eden ključnih instrumentov zaščite vsake narodne skupnosti, zato je prenašanje pristojnosti iz občinske ravni na »organe in telesa« širših območij, kjer se Slovenci znajdejo v manjšini, za slovensko narodno skupnost v FJK lahko zelo nevarno. Zakon zelo globoko posega na to področje in lahko ima za Slovence v zamejstvu in za avtonomi-
m
jo slovenskih (dvojezičnih) občin izjemno hude posledice.
Navkljub temu, da je bila deželna uprava FJK opozorjena na zaščitna določila iz zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in na mednarodne pogodbe, v zakonu ni nikakršnih specifičnih določb, ki bi se nanašale na slovensko manjšino v Italiji. Združevanje občin v »unije« ne poteka na podlagi njihove svobodne izbire, temveč na podlagi prisile, pod grožnjo ukinitve prispevkov iz deželnih sredstev in celo komisarske uprave.
Zakon o reformi lokalnih uprav bi moral omogočiti bolj primeren način povezovanja tistih občin, ki so tudi statutarno popolnoma dvojezične. Gre za štiri občine v Tržaški pokrajini, tri občine v Goriški pokrajini, ne smemo pa pozabiti niti na številne občine v Benečiji, Nadiških in Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini. Nasilna ukinitev slovenskih občin se je že zgodila leta 1927. V znanem času. Sedaj pa naš predsednik države ukinjanje celo nagrajuje.
Zato predlagava, spoštovani predsednik Pahor, da ob vseh podanih argumentih, ponovno razmislite o svoji odločitvi in sprejmete odločitev, ki bo v korist našim zamejskim Slovencem.
S spoštovanjem,
Ljubo Žnidar in Danijel Krivec Člana Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
štorje - V nedeljo, 18. januarja
Svečanost v spomin na Marjana Štoko
ŠTORJE -Krajevna skupnost Štorje, Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Štorje-Vrhe in V.Z.P.I. sekcija Prosek-Kontovel prirejajo v nedeljo, 18. januarja, ob 11. uri v Štorjah spominsko svečanost ob 71-letnici krutega uboja mladega partizana Marjana Štoke. Prireditev se bo odvijala ob krajevnem spomeniku padlih borcev oziroma pred Zadružnim domom. Ob tej priložnosti se bodo prisotni s spoštovanjem spomnili mučeni-ške smrti proseškega partizana in poklonili tudi padlim borcem in aktivistom NOB krajevne skupnosti Štorje. Slavnostni govornik bo predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Sežana Bojan Pahor, v kultnem programu, ki ga bo povezovala Meri Hreščak, pa sodelujejo Mešani pevski zbor Prosek Kon-tovel, godbeno društvo Prosek in recitatorji iz Štorij. (OK)
V nedeljo pohod na Kokoš
SEŽANA - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - Podružnica za Kras organizira v nedeljo 18. januarja 2015 pohod na izvir Vroče in Kokoš. Pot bo tekla skozi vas Prelože do izvira Vroče. Od tam ogled Gradišča. Nato hoja na Kokoš in povratek nazaj po drugi poti v Lokev na izhodišče. V primeru slabega vremena bo pohod po Napoleonovi poti z Opčin do Proseka in nazaj. zbirališče na stari avtobusni postaji v Sežani.
Mala šola naravnega poroda
IZOLA - Od januarja do marca bo v B-centru (Obrtni ul. 11) v Izoli ponovno potekal ciklus predavanj o porodu, dojenju in začetku starševstva. Predavanja bo vodila obporodna spremljevalka - dula in svetovalka za dojenje Tanja Potočnik. Predavanja so namenjena predvsem parom, ki si želijo, da bi njihov otrok prišel na svet na čim bolj naraven in prijazen način ter želijo temu slediti tudi v starševstvu. Predvidene so naslednje teme : Porod - naraven proces ali medicinski dogodek?« (23.1.), Moj porod med željami in realnostjo (30.1.), O porodni bolečini in porodni sreči (6.2.), Porodni spremljevalci (27.2.), Dojila bom! (6.3.), Ko se pri dojenju zatakne (13.3.) in Izzivi poporodnega obdobja (27.3.).Predavanja bodo izpeljana ob dneh, če bo dovolj prijav, sicer bodo ciklus predavanj ali posamezna predavanja prestavili na kasnejši čas. Informacije in prijave (najkasneje do srede 21.1.2015) tel: 041 955 942, e-pošta: tanjuska@t-2.net . Organizatorji še pripominjajo, da predavanja niso nadomestilo Šole za starše, ki se izvaja v zdravstvenih ustanovah.
1 G
Četrtek, 15. januarja 2015
KULTURA
/
glasba - Božični koncert v cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu
Kultivirani pevci uglašeno izvedli renesančne in sodobne skladbe
Vokalna skupina La Rosa dei Venti je prišla v Trst s posredovanjem društva Marij Kogoj
Najbolj vešči ljubitelji zborovske scene so zasedbo že poznali, za druge pa je bilo nedeljsko srečanje zelo prijetno odkritje: vokalna skupina La Rosa dei Ven-ti je prispela tudi na naše odre s posredovanjem društva Marij Kogoj, ki je priredilo celovečerni koncert v cerkvi pri sv. Ivanu. Kvartet pevcev iz različnih krajev Italije je nastal leta 2013 na pobudo članov državnega mladinskega zbora Coro giovanile italiano združenja Feniarco. V tem spodbudnem okviru so pevci razvili svoje večstranske glasbene sposobnosti in utrdili ljubezen do pevskega ustvarjanja, ki zaznamuje tudi njihove doživete, muzikalične izvedbe. Ob Tržačanki Petri Grassi pojejo v tem kvartetu so-pranistka Martina Tardi, tenorist Marco Barbon in basist Luca Scaccabarozzi.
Glasbena izobrazba na pevskem, instrumentalnem ali zborovodskem področju daje krila upravičenim ambicijam sposobnih pevcev, ki so v taki zasedbi že v osnovi zelo izpostavljeni s svojimi vokalnimi, tehničnimi in umetniškimi sposobnostmi, a navdušeno nadgrajujejo in večajo težavnostni nivo svoje dejavnosti z zahtevnimi programskimi izbirami.
Zaradi zasedbe in afinitete je kvartet od ustanovitve ubral pot renesančne in sodobne glasbe. Na teh dveh glavnih stebrih je slonel tudi spored božičnega, celovečernega koncerta, v katerem so si pevci kot edino olajšavo privoščili pametno razporeditev skladb od sklopa z vseh vi-
Kvartet La Rosa dei Venti na koncertu v cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu
dikov zahtevnejših umetnih biserov do priredb ljudskih in božičnih motivov.
V sakralni literaturi so se pevci izkazali s pozorno, ekspresivno interpretacijo besedila skladb srednjeveške zbirke iz Montserrata, ali iz opusov Cristo-bala de Moralesa in - z nadaljevanjem »španskega poudarka« - De Victorie. S Tallisom in Dowlandom so prepletali skladbe Gjeila in Bettinellija, a tudi jasno govorico z arhaičnimi prizvoki Misse bre-vis In humilitate, ki jo je Roberto Brisotto napisal ravno zanje.
Kvartet je prepričljivo pristopil k antičnemu repertoarju zaradi primerne vokalnosti, okusa, čuta za premišljeno naravno, prozorno sporočilnost. V sodobni glasbi pa je izkoristil prednost bistvene zasedbe za sugesti-vno poudarjanje glasbenih struktur. Kot poseben poklon gostiteljem se je skupina prepričljivo soočila z jezikom ene od svojih članic z izvedbo treh skladb v slovenščini, ljudskih motivov v priredbah Pahorja, Sofianopula in Vrabca.
likovna umetnost - Jutri odprtje v palači Costanzi v Trstu
Retrospektivna predstavitev del slikarja Rudolfa Sakside
V dvorani Umberto Veruda v Palači Costanzi v Trstu bo jutri ob 18. uri odprtje retrospektivne razstave goriškega slikarja Rudolfa Sakside (19131984). Razstavo z naslovom »Saksida, pittore cantastorie / slikar pravljičar« organizira Društvo za umetnost Kons s prispevkom Avtonomne dežele Fur-lanije Julijske krajine in Tržaške občine ter podporo Goriške pokrajine. Kustos razstave je Giulia Giorgi.
Razstava bo ponudila vpogled v zgodovino likovne produkcije slikarja, ki je še premalo poznan širši publiki. V Gorici so ga ob tridesetletnici smrti počastili in primerno predstavili z obsežnejšo retrospektivo v Pokrajinskih muzejih lansko poletje. Pomembno pa je, da bo zdaj celovitejša predstavitev Trstu, mestu, kjer je živel in ustvarjal več let in kjer ga je v dobrem spominu ohranilo na desetine njegovih nekdanjih dijakov tako v Trstu kot v Gorici in Kopru.
Razstava v palači Costanzi bo zaobjela kompleksno raziskovalno delo o umetnikovem opusu in bo predstavila nekatere pomembne novosti. Med temi so prepoznavna temeljna obdobja Saksidovega slikarskega razvoja, obravnavane tematike in razlikovanje izraznih oblik, ki se jih je posluževal. Pomembno vlogo je imelo namreč grafično načrtovanje, dejavnost, ki mu je omogočila oblikovanje številnih plakatov in pomemben primerek poštne znamke. Njegovo slikarstvo pa označuje eklek-ticizem, ki ga vodi od začetnega fu-turizma, ko občuti vpliv magičnega realizma, mimo postopne poenostavitve oblik po drugi svetovni vojni, vse do zadnjih abstraktnih del.
Rudolf Saksida je bil eklektični
Vokalno in stilno kultivirani, uglašeni pevci z ubranimi glasovi predstavljajo lep vzor kakovostnega umetniškega snovanja. Njihovo soglasje se je odražalo v čistih vstopih, pomenljivih zaključkih, pri vodenju fraziranja in v uravnovešenih razmerjih med glasovi. Večer se je seveda zaključil z dodatkom, klasično Gruberjevo Sveto nočjo, in z upanjem, da bomo kmalu, ponovno prisluhnili zanimivim dosežkom tega mladega in sposobnega kvarteta.
ROP
filmi@primorski.eu
umetnost - Jutri
V Kopru razstava iz projekta Maravee Corpus
Po Majanu in Guminu v Fur-laniji bo koprska Galerija Loža jutri gostila tretjo in zaključno etapo mednarodnega umetniškega dogodka Maravee Corpus. Projekt Mara-vee združuje najrazličnejše oblike sodobnega umetniškega izraza. Dogodek, ki si ga je leta 2002 zamislila Sabrina Zannier, priznana italijanska likovna kritičarka, novinarka in ku-ratorka, vsako leto zajema različne umetniške izraze, ki niso nujno povezani zgolj z likovno ustvarjalnostjo, saj posega na področje glasbe, gledališča, oblikovanja in podobno.
Razstavni projekt je slavospev telesu kot socialnemu sistemu, ki išče pluralne identitete v fotografiji, vi-deu, kostumografiji, performansu in potiskanem telesu (tetovaže). Osrednje dogajanje je potekalo na gradu Susans v Majanu, kjer je razstavljala tudi slovenska umetnica Eva Petrič. Pred dnevi so v Palači Elti v Gumi-nu odprli samostojno razstavo Migracijska identiteta umetnika Mu-stafe Sabbagha, medtem ko bodo zadnjo razstavo v koprski Galeriji Loža odprli jutri ob 18. uri. Razstavo z naslovom Javna telesa bodo s fotografijami in instalacijo v Kopru predstavljale tri italijanske avtorice: tandem ©ianographicSisters (Emanue-la Biancuzzi in Debora Vrizzi) iz Vidma ter Lorena Matic iz Trsta.
Razstava bo na ogled obiskovalcem Galerije Loža do 14. marca vsa dni od torka do sobote med 11. in 16., ob nedeljah in ponedeljkih pa je galerija zaprta.
GREMO V KINO
Hungry Hearts
Rudolf Saksida, Mesto ponoči (1960)
umetnik, ki je povezal slovensko
in italijansko umetnost. Doživel je obdobje fašizma, drugo svetovno vojno, čas obnove in ekonomski boom, tako da se je včasih zatekal v pravljično oazo ekstravagantnih fantastičnih bitij, včasih pa je odločno iz-
razil svoje nasprotovanje vojni in nasilju, ki od vedno prizadevata človeštvo.
Razstava njegovih del bo na ogled v tržaški palači Costanzi od 17. januarja do 15. februarja vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure.
Režija: Saverio Costanzo Igrajo: Adam Driver, Alba Rohrwacher, Roberta Maxwell, Al Roffe in Geisha Otero Italija 2014 Ocena: ★★★★
Ljubezenska zveza med Mino in Judom se začne v stranišču kitajske restavracije. Mlada plavolasa ženska in visok, črnolas moški postaneta kmalu par, kateremu se rodi najprej otrok, kmalu nato pa se mlada mama in oče tudi poročita.
A vsakdan ljubezenske zgodbe, ki vsaj navidezno ima vse adute za to, da bi bila tudi srečna, pokvari Minino prepričanje, da je njen sinček poseben otrok, potreben posebnih pozornosti, med drugim bolestne nege in neo-madeževane hrane.
Tako se mlada mati posveča najprej gojenju zelenjave in sadja na domačem balkonu, ker je prepričana, da bo taka hrana veliko bolj zdrava, kmalu nato pa tudi prepove sinčku, da bi se oddaljil iz stanovanja in ga zapre med domače zidove.
Dojenček je podhranjen in ne raste, kot bi mogel. Kljub dejstvu, da Jude sprva noče gledati resnici v obraz, kasneje končno tudi sam spozna, da z ženo nekaj ni v redu. Tako skrivaj nese sinčka k zdravniku, ki mu potrdi, da je situacija z otrokom a tudi z njegovo mlado mamo zelo resna. Mina navidezno kloni moževim zahtevam, a v resnici se spor v družini veča in veča.
Psihološki triler Saveria Costanza si je na pretekli beneški Mostri prislužil oba pokala Volpi. Tistega za najboljšo žensko, kot tudi tistega za najboljšo moško vlogo. Magnetna zgodba, ki jo je režiser v filmu prenesel v New York, pa se v resnici dogaja v Padovi, kamor jo je postavil italijanski pisatelj mlajše generacije Marco Franzoso. Costanzov film je namreč povzet po pisateljevem romanu Il bambino indaco, ki je izšel pri založbi Einaudi. (Iga)
SVET
Četrtek, 15. januarja 2015
1 1
islamski terorizem - Prvo izdajo tednika po napadu obsodili številni muslimanski krogi
Charlie Hebdo znova razburja z naslovnico
Al Kaida vJemnu je medtem prevzela odgovornost za napad na tednik
PARIZ - Prva izdaja francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo po krvavem terorističnem napadu na njegovo uredništvo pred tednom dni je včeraj v nekaj urah pošla. Zaradi objave karikature preroka Mohameda na naslovnici je že naletela na obsodbe muslimanov. Teroristična mreža Al Kaida v Jemnu je medtem prevzela odgovornost za napad na tednik.
Gre za prvo izdajo satiričnega tednika po napadu prejšnjo sredo, ko sta brata Kouachi med uredniškim sestankom ubila 12 ljudi, med njimi pet karikaturistov in še tri člane uredništva. Urednik časnika Gerard Biard je ob izdaji dejal, da so veseli, da jim je uspelo pripraviti številko, saj je bilo težko. Z naslovnico so želeli povedati nekaj v zvezi z dogodkom, s katerim so se morali soočiti. Na naslovnici so sicer objavili karikaturo jokajočega preroka Mohameda z napisom "Je suis Charlie" (Jaz sem Charlie) v rokah, nad njim pa piše "vse je oproščeno".
V	Franciji je milijon izvodov, kolikor jih je bilo na voljo, pošlo v le nekaj urah, medtem ko je bila običajna naklada tednika 60.000 izvodov. Tokratna posebna izdaja je na voljo v šestih jezikih, vključno z angleščino, arabščino in turščino, od tega v nekaterih zgolj na spletu. Zaradi velikega povpraševanja so založniki napovedali, da bodo naklado povečali z načrtovanih treh na pet milijonov izvodov. V prihodnjih dneh bodo prodajnim mestom v Franciji vsak dan dobavili 500.000 izvodov časnika.
Odločitev ustvarjalcev, da objavijo še eno karikaturo preroka Mohameda, je že sprožila kritike v islamskem svetu in celo grožnje na islamističnih spletnih straneh. Za mnoge muslimane namreč že samo upodobitev preroka Mohameda pomeni bogoskrunstvo.
Turško sodišče je odredilo blokado spletnih strani, na katerih je objavljena naslovnica. Podpredsednik konservativne islamske turške vlade Jalcin Akdogan pa je dejal, da obsojajo provokacije, napade in klevetanje muslimanov in islamskih simbolov na enak način, kot obsojajo napade v Parizu.
V	večinsko muslimanski Turčiji je sicer samo opozicijski dnevnik Cumhuriyet objavil članke in karikature iz zadnje izdaje Charlie Hebdoja. Pri tem je naslovnico objavil dvakrat na različnih straneh kot manjšo sličico. Poudarili so, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti, saj želijo podpreti boj za svobodo izražanja v svetu. Pazili pa so tudi na svobodo vere in versko občutljivost v Turčiji.
Objavo nove karikature preroka Mohameda so obsodile tudi verske oblasti v Egiptu kot provokacijo 1,5 milijarde muslimanov po svetu. Iran jo je obsodil kot provokacijo in žalitev za muslimane ter zlorabo svobode medijev. Najpomembnejša sunitska znanstvena ustanova, univerza Al Azhar v Kairu, je objavo karikature obsodila, a pozvala muslimane, naj jo ignorirajo. Kot žalitev muslimanov sta jo obsodila tudi veliki mufti Jeruzalema Mohamed Husein in Svetovna unija muslimanskih ulem. Kot žalitev jo je obsodil tudi vodja krščanske koptske cerkve, papež Tavadros II.
Muslimanska skupnost v Franciji je sicer pred izidom pozvala muslimane k mirnosti in spoštovanju svobode izražanja.
Veja teroristične mreže Al Kaida v Jemnu pa je prevzela odgovornost za napad na tednik. Kot je dejal eden od njenih vodij Naser al Ansi v video posnetku, je šlo za maščevanje, ker je časnik objavil karikature preroka Mohameda. Napad je naročil vodja Al Kaide Ajman al Zavahiri. "Mudžahidi so maščevali spoštovanega preroka in poslali jasno sporočilo vsem, ki si drznejo napadati islamske svetinje," je dodal.
Eden izmed vodij Al Kaide v Jemnu Naser al Ansi je v video posnetku prevzel odgovornost za napade v Parizu
ansa
Sicer pa kaže, da je bilo orožje, ki so ga uporabili teroristi v Parizu, jugoslovanske proizvodnje. Tako je povedal na-
mestnik ministra za obrambo BiH Zivko Marjanac, ki je pojasnil, da orožje proizvedli na območju BiH.
Francoska pravosodna ministrica Christiane Taubira je medtem tožilce pozvala k ostremu ukrepanju proti tistim, ki opravičujejo terorizem in izvajajo rasistična ali protisemitska dejanja. Po napadih v Parizu so po podatkih ministrstva sprožili 54 postopkov zaradi opravičevanja terorizma. Doslej so izrekli pet sodb, od tega je najstrožjo kazen, štiri leta zapora, dobil moški, ki je pred policisti poveličeval teroristične napade v Parizu in dejal, da bi bilo treba pobiti tudi njih.
Prav včeraj so aretirali spornega komika Dieudonneja, ki so ga že večkrat obtožili antisemitizma, ker je po shodu proti terorizmu v nedeljo na Faceboo-ku zapisal, "da se počuti kot Charlie Coulibaly". Izjavo razlagajo kot izražanje simpatij s petkovim napadalcem na judovsko trgovino v Parizu Amedyjem Coulibalyjem, ki je ubil štiri talce, pred tem pa policistko.
Vučic na Kosovu poziva Srbe, naj ne prodajajo zemlje
PRIŠTINA - Srbski premier Alek-sandar Vučic je bil včeraj ob pravoslavnem novem letu na obisku na Kosovu. V srbski enklavi Pasjane na jugovzhodu Kosova je odprl porodnišnico. Kosovskim Srbom je zagotovil, da jih srbska vlada ne bo nikoli pozabila, ter jih pozval, naj ne prodajajo svojega imetja in zemlje. "Vlada Srbije vas ni pozabila in vas ne bo pozabila. Tu in v Gračanici ter Kosovski Mitrovici bomo odprli svoje urade," je napovedal srbski premier pred več tisoč ljudmi, ki so se zbrali v kraju Pasjane. Številni so vihteli srbske zastave in skandirali v podporo Srbiji.
V ZDA v trčenju avtobusa z zaporniki in vlaka 10 mrtvih
WASHINGTON - V trčenju avtobusa z zaporniki in vlaka v ameriški zvezni državi Teksas je včeraj umrlo deset ljudi, pet je bilo ranjenih. Avtobus je zdrsnil z ledene avtoceste na nadvozu in po pobočju padel na tračnice, kjer je trčil v vlak. Na avtobusu je bilo 12 zapornikov in trije pazniki, ki so se peljali iz enega v drugi zapor. Med mrtvimi je osem zapornikov in dva paznika, so sporočile zaporniške oblasti. (STA)
ukrajina - Včeraj več desetkrat prekršili prekinitev ognja
Razmere na vzhodu se zaostrujejo
Sprti strani odgovornost za napad na avtobus zvračata druga na drugo - Zaradi spopadov pot do dokončnega dogovora za rešitev krize še težja
DONECK - Na vzhodu Ukrajine so se po neuspehu mirovnih pogovorov razmere precej zaostrile. Ukrajinske sile in proruski separatisti drug drugemu očitajo, da so včeraj več desetkrat prekršili prekinitev ognja. Zaradi zaostritve razmer je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi z območja umaknila del svojih opazovalcev.
Separatisti so sporočili, da je bilo ubitih najmanj pet civilistov. Ukrajinska vojska trdi, da separatisti v spopadih uporabljajo topniško orožje in rakete. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, fronto nekaj kilometrov severozahodno od Donecka vsakih nekaj minut preletavajo močni izstrelki in uničujejo to, kar je še ostalo od sicer že opustošene vasi Tonenke.
Iz Ovseja so sporočili, da so nekatere države zaradi zaostrovanja z območja Donecka in Luganska umaknile svoje opazovalce. V Ovseju uradno niso pojasnili, za katere države gre in za kakšno število opazovalcev, je pa predstavnik Rusije pri Ovseju Andrej Kelin povedal, da so se za umik odločile nekatere zahodne države. V Ukrajini je sicer 374 mednarodnih opazovalcev, od tega 217 na območju Done-cka in Luganska.
V Ukrajini še vedno odmeva torkov napad na avtobus, ki ga je na nadzorni točki ukrajinske vojske v Buhasu, približno 35 kilometrov jugozahodno od utrdbe separatistov Doneck, zadela raketa dolgega dometa grad. Po najnovejših podatkih je bilo ubitih najmanj
12 ljudi, 20 je bilo ranjenih. Potniki na avtobusu naj bi bili na poti iz mesta Mariupol. Sprti strani odgovornost za napad zvračata druga na drugo.
Ukrajinski predsednik Petro Po-rošenko je krvavi napad ostro obsodil in napovedal, da bo takoj podpisal odlok o delni mobilizaciji vojske. Šlo naj bi za kakih 50.000 rezervistov. Omenil je tudi možnost ponovne uvedbe vojaške obveznosti, ki so jo v Ukrajini odpravili leta 2013.
Zaradi spopadov se zdi pot do dokončnega dogovora za rešitev krize še težja. Zunanjim ministrom Rusije, Ukrajine, Francije in Nemčije se v ponedeljek ni uspelo dogovoriti za vrh voditeljev svojih držav, ki je bil napovedan za danes.
Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je izrazil zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov na vzhodu Ukrajine. Moskva je po njegovih besedah zaradi vse hujših kršitev dogovora o prekinitvi ognja v zadnjih dneh in tudi zaradi napada na avtobus "zelo vznemirjena". Zahteval je temeljito in neodvisno preiskavo napada na avtobus, ki naj jo izvede Ovse, saj ima ljudi na terenu.
Ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin je medtem ocenil, da bi novo srečanje t.i. kontaktne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki Ukrajine, Rusije in Ovseja, lahko potekalo že v prihodnjih dneh. Govorili bi o naslednjih korakih v zvezi z mirovnim načrtom, začrtanim septembra lani v Minsku. (STA)
katoliška cerkev - Na tamilskem severu pozval k popravi zla
Papež v Kolombu razglasil prvega šrilanškega svetnika
ZLATO
(999,99 %%) za kg
33.557,55
-5,54
SOD NAFTE
(159 litrov)
48,21 $ +0,82
KOLOMBO - Papež Frančišek je včeraj med sveto mašo v šrilanški prestolnici Kolombo za svetnika razglasil misijonarja Josepha Vaza, ki je v težkih časih občutno prispeval k preživetju Cerkve na otoku. Maše se je udeležilo več sto tisoč ljudi.
Papež je ob tem pozval kristjane v Šrilanki, da se zgledujejo po novem svetniku ter prispevajo k izgradnji miru, pravičnosti in spravi v družbi. Zbranim pri maši je tudi sporočil, da je Vazovo delovanje zgled verske strpnosti, ki je zelo pomembna za Šrilanko, kjer se je leta 2009 po 26. letih končala državljanska vojna med Singalci in Tamilci. "Vedel je, kako ponuditi resnico in lepoto evangelija v večverskem kontekstu ob spoštovanju, predanosti, vztrajnosti in ponižnosti," je poudaril pred več kot 500.000 verniki, ki so se zbrali ob obali oceana v središču Kolomba.
Joseph Vaz se je rodil leta 1651 v indijski Goi, ki je bila takrat portugalska kolonija. Ko je bil star 36 let, je prišel na Šri-lanko, ker je slišal, da tedanji kolonialni gospodarji, Nizozemci, preganjajo katoliča-
Papež Frančišek
ansa
ne. Potoval je od vasi do vasi in deloval tako med večinskimi Singalci kot tudi manjšinskimi Tamilci. Deloval je pod krinko berača, ker so Nizozemci katoliškim duhovnikom prepovedali vstop na otok. Umrl je leta 1711.
"Verske svoboščine so temeljna človekova pravica. Vsak posameznik mora biti svoboden, iskati resnico in odprto izražati svoje versko prepričanje brez strahu pred preganjanjem," je še dejal Frančišek, ki se je pred mašo peljal skozi množico, del poti pa se je celo sprehodil med ljudmi in jih pozdravil.
Papež je popoldne med molitvijo v Marijinem svetišču na tamilskem severu države pozval k popravi zla, zagrešenega med skoraj tridesetletno državljansko vojno. Svetišče pri Madhuju je bilo med vojno, v kateri so se tamilski uporniki borili proti vojski večinskih Singalcev, ki jih je leta 2009 porazila, prav na frontni liniji.
Papež je že ob torkovem prihodu v Kolombo pozval k iskanju resnice o pokolih, zagrešenih med vojno, in poudaril, da se odgovornosti za preteklost ne bi smeli izogibati. Šrilančani so minuli četrtek izvolili novega predsednika Maithripalo Si-riseno, ki je zavzel transparentnosti bolj naklonjeno držo kot njegov predhodnik Ma-hinda Rajapakse.
"Prosimo za milost za popravo naših grehov in vsega slabega, kar se je zgodilo na tej zemlji. To ni lahko. A šele ko bomo ob luči križa razumeli zlo, ki smo ga sposobni in pri katerem smo morda sodelovali, bomo lahko izkusili pravo obžalovanje in pravo kesanje," je poudaril Jorge Bergoglio.
Papež bo danes iz Šrilanke odpotoval še na Filipine.
EVRO
1,1775 $ -0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
14. januarja 2015
	evro (povprečni tečaj)	
valute	14. 1.	13. 1.
ameriški dolar	1,1775	1,1782
japonski jen	137,48	139,56
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	28,229	28,405
danska krona	7,4386	7,4050
britanski funt	0,77530	0,77670
madžarski forint	319,97	318,27
poljski zlot	4,2863	4,2824
romunski lev	4,4928	4,4880
švedska krona	9,5011	9,4564
švicarski frank	1,2010	1,2010
norveška krona	9,0560	9,1150
hrvaška kuna	7,6845	7,6815
ruski rubel	77,9030	77,9100
turška lira	2,6957	2,6875
avstralski dolar	1,4473	1,4441
braziljski real	3,0909	3,1143
kanadski dolar	1,4473	1,4098
kitajski juan	7,2968	7,3028
indijska rupija	73,2273	73,0991
mehiški peso	17,2151	17,2164
južnoafriški rand	13,5437	13,5487
1 2 Četrtek, 15. januarja 2015
OW
APrimorski
r	dnevnik
O
Ulica Garibaldi 9 /T\ HO tel. 0481356320 l l( 0 J f faks 0481356329 gorica@primorski.eu

gorica - Zbirni center v Gregorčičevi ulici je dokončan
Odlaganje odpadkov bo lažje in udobnejše
Odlaganje kosovnih in drugih odpadkov bo v kratkem za Goričane postalo lažje in udobnejše opravilo. V Gregorčičevi ulici v Gorici se je nedavno zaključila gradnja novega zbirnega centra, v katerega je občina vložila skoraj pol milijona evrov: levji delež je zagotovila dežela Fur-lanija Julijska krajina, preostali del pa je občina krila s proračunskimi sredstvi.
»Iz vidika gradbenih del je zbirni center že dokončan. Decembra smo postavili še tehtnico za tehtanje odpadkov, ki bo omogočala, da bo zbirni center deloval podobno kot trije ekološki otoki v mestu. Opravljena je bila tudi kolavdacija, v kratkem pa bomo upravljanje uradno predali podjetju Isontina ambiente. Naši uradi že pripravljajo konvencijo, po podpisu pa bo zbirni center v celoti dostopen. Odpadke je namreč v Gregorčičevi ulici mogoče odlagati že nekaj let, z odprtjem novega dela zbirnega centra, do katerega bo predvidoma prišlo v prihodnjih tednih, pa bo to opravilo nedvomno postalo bolj enostavno,« je povedal občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi in pojasnil, da je po novem zbirni center opremljen s sodobnimi napravami in rampo, ki bo občanom omogočala dovoz do zabojnikov in lažje odlaganje odpadkov.
Po odprtju novega dela zbirnega centra bo v Gregorčičevi ulici tako kot doslej mogoče oddajati kosovne odpadke, kovinske odpadke, les, zelen odrez, izrabljene akumulatorje, neonske svetilke, odpadno olje, barve, elektronske naprave, lake, pnevmatike, manjše količine gradbenega materiala in jeklenke, pa tudi plastiko, papir in steklo. »Razmišljamo o tem, da bi v prihodnosti dodali še kakšno tipologijo odpadkov,« je pristavil Del Sordi.
Kot je Primorski dnevnik že večkrat poročal, se bodo novega zbirnega centra ob Goričanih lahko posluževali tudi prebivalci sovodenjske občine. Le-ti morajo kosovne in druge posebne odpadke zaenkrat še odlagati v Moraru, kar pa je pravi nesmisel, saj imajo goriški občinski zbirni center tako rekoč pred vrati. »S sovodenjsko občino bomo podpisali konvencijo, ki je že v pripravi, nakar se bodo našega zbirnega centra lahko posluževali tudi Sovodenjci,« je napovedal Del Sordi.
V novem zbirnem centru so kot omenjeno namestili tudi tehtnico za odpadke. »Zbirni center bo hkrati tudi neke vrste ekološki otok. Ostalih treh, ki obra-
tujejo v Podgori, Stražcah in Ločniku, pa za zdaj še ne bomo zaprli. Letos nam je uspelo nekoliko znižati stroške njihovega delovanja in vzdrževanja, ki pa skupno še vedno znašajo okrog 300.000 evrov letno. Zato ni izključeno, da se jim bomo morali v prihodnosti odreči,« je zaključil Francesco Del Sordi.
Zbirni center v Gregorčičevi ulici
bumbaca
gorica - O prosilcih za azil
Župan: »V mestu lahko ostane največ šestdeset prebežnikov«
Center CIE v Gradišču
bumbaca
ronke - Visoka koncentracija PM10
Zaradi onesnaženosti zraka možne omejitve
V ronški občini je stopnja onesnaženosti zraka v prejšnjih dneh presegla mejne vrednosti. Če se bo koncentracija prašnih delcev PM10 v prihodnjih dneh ponovno povišala, bodo stopili v veljavo prvi ukrepi oz. omejitve, ki jih predvideva občinski načrt PAC.
Romjanska merilna naprava, ki je v lasti družbe A2a in jo upravlja deželna okoljska agencija ARPA, je 8. januarja izmerila 51 mikrogramov PM10 na kubični meter zraku (mejna vrednost je 50 mikrogramov), 9. januarja pa 62 mikrogramov. V soboto je bila koncentracija strupenih delcev
v zraku 93 mikrogramov na kubični meter, v nedeljo pa 68 mikrogramov. V ponedeljek se je stopnja onesnaženosti ponovno znižala, občinska uprava pa pozorno spremlja situacijo. Če bo koncentracija PM10 ponovno poskočila, bodo stopile v veljavo prve omejitve, od prepovedi kurjenja na prostem do prepovedi uporabe pi-halnikov. Ob tem temperatura v stanovanjih in drugih objektih ne bo smela preseči 18 stopinj celzija. V primeru, da bo koncentracija PM10 in dušikovega dioksida vsaj dva dni previsoka, bodo stopile v veljavo prve prometne omejitve.
»Končno smo našli skupen jezik in vsi priznali, da je število prosilcev za azil v Gorici pretirano. Računamo na to, da bo deželna uprava res poskrbela za bolj enakomerno razmestitev prebežnikov po ostalih krajih pokrajine in Furlanije Julijske krajine nasploh. Moj cilj je, da da bi v Gorici ostalo med 50 in 60 prosilcev za azil. Za to si bom prizadeval na vseh ravneh.« Tako pravi župan Ettore Romoli, ki je zadovoljen s tem, kar je slišal na ponedeljkovem srečanju o prebežnikih v dvorani goriškega občinskega sveta.
»Tudi tisti, ki so doslej ocenjevali, da je problem zanemarljiv in da ima Gorica celo korist od prisotnosti prebežnikov, so se premislili. Priznali so, da je za mesto s 34.000 prebivalci tak pritisk nevzdržen: v Gorici je 25 odstotkov vseh prosilcev za azil v Furlaniji Julijski krajini. Da je to preveč, je v ponedeljek ocenil tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, deželni odbornik Gianni Torrenti pa je dejal, da bo dežela pripravila načrt o priseljevanju in razbremenila naše mesto,« pravi župan. Da sta Romoli in Gherghetta v ponedeljek podobno govorila, so se zavedeli tudi udeleženci v dvorani. Presenečenje ni bilo majhno, saj se je med njima okrog vprašanja priseljencev v zadnjih mesecih pogostokrat zaostrilo.
Župan je zadovoljen tudi z uspehom baklade proti terorizmu, ki je v torek zvečer potekala po ulicah goriškega mestnega središča. Shoda se je udeležilo preko 250 ljudi, med katerimi so bili mnogi krajevni upravitelji in politiki. Romoli izpostavlja, da so se na vabilo goriške uprave odzvali tako desnosredinski kot levosredinski predstavniki, kar je po njegovem mnenju pomembno. »Pokazali smo, da se znamo združiti, ko je treba. Skrajni čas je, da premostimo delitve in se skupaj lotimo pravih problemov,« meni župan Ettore Romoli.
Priliv prebežnikov v Gorico se medtem nadaljuje, pravi pokrajinska odborni-ca Ilaria Cecot, po kateri začasno odprtje prostorov nekdanjega centra CIE v Gradišču, kjer so v soboto sprejeli 40 afganistanskih prosilcev za azil, ni rešilo problema. »Treba je poskrbeti za "razpršeno" obliko sprejemanja teh ljudi,« poudarja Ceco-tova. Prostore nekdanjega centra za nezakonite priseljence CIE, ki so ga v zadnjem letu obnovili in za katerega še ni povsem jasno, čemu bo služil, si bodo danes ogledali predstavniki občinske uprave iz Gradišča. Mnogi so prepričani, da je začasna namestitev 40 Afganistancev v njem znamenje, da bodo ti prostori postali ogromen center za prosilce za azil CARA.
gorica - Najemnine
Število prošenj za subvencije podvojeno
V Gorici se je v zadnjih desetih letih število prošenj za subvencije stanovanjskih najemnin skoraj podvojilo. »Deželni prispevki, ki so temu namenjeni, pa so se žal v tem času povišali le za tri odstotke. Vse ostalo breme je na naših ramenih,« pravi goriška občinska odbor-nica za socialo Silvana Romano, po kateri je bilo nekoč med prosilci za subvencije 80 odstotkov priseljencev, danes pa vlagajo prošnje v glavnem italijanski državljani.
»Vse več občanov potrebuje pomoč pri plačevanju najemnin. Ob rastoči brezposelnosti je velik problem tudi staranje prebivalstva: pomislimo, da se je v naši občini v zadnjih treh letih število ljudi, ki ima nad 75 let, povišalo za šest odstotkov. Občina se zelo trudi, da bi šibkejšim občanom pomagala, zato skladu za subvencije stanovanjskih najemnin namenja več denarja, kot predvideva zakon. Potrebujemo pa odločnejšo podporo dežele Furlanije Julijske krajine,« poudarja Romanova.
Leta 2014 je občina Gorica prejela 443 prošenj za prispevke, sprejela pa jih je 408. Med upravičenci je porazdelila 544.397 evrov, od tega 441.683 iz deželnega in državnega proračuna ter 100.337 evrov iz občinske blagajne. Leta 2013 je goriška občina prejela 420 prošenj, ugodila pa je 348 občanom. Med upravičenci je porazdelila 354.435 evrov, od tega 259.149 evrov deželnih in 95.286 lastnih sredstev. Lani je število upravičencev prvič preseglo število 400, število prošenj pa je ta prag prvič preseglo leta 2013.
Romanova opozarja, da je bilo pred desetimi leti prošenj za pomoč veliko manj: za najemnine, plačane leta 2004, jih je prispelo 262, sprejetih je bilo 211, upravičencem pa so skupno dodelili 484.932 evrov. Tudi delež, ki ga je občina prispevala takrat, je bil bistveno manjši od današnjega. Leta 2004 je dežela zagotovila 427.414 evrov, občina pa »le« 57.517, medtem ko je lani občina prispevala kar 100.337 evrov, dežela pa 441.683. »Denar smo upravičencem zagotovili že pred božičnimi prazniki, kar ni od muh. Denar smo črpali iz sklada za socialo, ki pa je namenjen tudi dostavi hrane na dom in številnim drugim socialnim storitvam. Stroški zanje se iz leta v leto večajo,« je zaključila odbornica Romanova.
gorica - Dar potomcev
Med portreti županov tudi nekdanji podesta
Antonia Casasolo so deportirali jugoslovanski partizani
Stene preddverja pred županovo pisarno v prvem nadstropju goriške občinske palače zasedajo slike s portreti dosedanjih županov. Mednje bodo obesili tudi sliko Antonia Casasole, goriškega podestaja v obdobju 1939-1943, ki so jo mestni upravi podarili podesta-jevi potomci. Njihov dar bodo predstavili danes ob 12. uri v dvorani županstva, prisotna bo tudi podestajeva hči, sicer redovnica, sestra Chiara.
Po pripovedi svojcev so Antonia Casasolo 3. maja 1945 prišli iskat na dom v Ulici Brigata Casale jugoslovanski partizani. V dokumentaciji, ki jo je pred leti posredovala tedanjemu župa-
nu Vittoriu Brancatiju slovenska vlada, je bilo zabeleženo, da je bil Casasola priprt v Gorici še do 6. maja, nakar so ga odpeljali v ljubljanski zapor, kjer je ostal do leta 1946. Odtlej se je za njim izgubila vsaka sled. Spomin nanj negujejo v njegovi družini. Pred nekaj leti je vdova izjavila, da »tedaj so vsi morali biti fašisti, toda moj mož ni bil zlobna oseba. Vsem je pomagal, nesel je tudi zdravila mladim partizanom, ki so jih potrebovali«. O bolečini, ki je povezana s spominom, pa je hči dejala: »Tedaj smo vsi zgrešili. Kdor je kaj zagrešil, danes ni več živ. Rada bi spet doživela harmonijo, ki jo je Gorica poznala pred vojno.«
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 15. januarja 2015
13
nova gorica - Po študiju še delo
Mlada zamejka, ki ji je Slovenija pisana na kožo
»Vedno me je vleklo v Slovenijo, tukaj se kulturno veliko bolje znajdem kot pa v Italiji, kjer se počutim kot riba na suhem,« pravi 29-letna Alenka Adamič Reinhart, ki je odraščala v Tržiču, se sprva šolala v Italiji, nato pa še v Slovenji, kjer je tudi ostala. Z možem in sinkom živi v Pod-sabotinu. Na študij v slovenski prestolnici ima lepe spomine: »Zamejcev nas nikoli niso obravnavali kot tujce, smešno pa se jim je zdelo, kako govorimo slovensko in da obenem še veliko gestikuliramo.« Čeprav je diplomirala na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, jo je poslovna pot zanesla v čisto drugačne vode. Trenutno je vodja Svilanitove poslovne enote v enem od novogoriških nakupovalnih centrov.
Ko se je odločala za študij, je oklevala med fakultetama za socialno delo v Trstu in v Ljubljani. Odločila se je za slednjo. Nekoliko zaradi možnosti študija v slovenskem jeziku, nekoliko zaradi zanimivejšega predmetnika. »Pa tudi z vidika financ. Študij v Italiji je bil plačljiv, medtem ko smo bili kot Slovenci v tujini oproščeni šolnine za redni študij v Sloveniji.« Alenko, ki je bila v času študija zelo aktivna v raznih delovnih telesih znotraj študentskega sveta ljubljanske univerze, je glede razlik med izobraževanjem v Italiji in Sloveniji najbolj presenetilo naslednje: »Imela sem občutek, da slovenski študij dovoli več razmišljanja izven okvirjev kot pa italijanski sistem. Lahko izstopaš iz množice in to je nekako cenjeno. V italijanskem okolju pa nekdo, ki je izven okvirjev, izstopa prej v negativni smeri.« Zanimivo se ji zdi tudi dejstvo, da kolegi na fakulteti nanjo niso gledali kot na tujko, na tiste, ki so imeli starše iz katere od držav bivše Jugoslavije, pa ja. »Ena od zanimivih izjav, ki sem jo večkrat slišala, je tale: pa saj ste vi bolj Slovenci kot mi ...« Mož, ki je iz Radovljice, pa jo večkrat zbada, češ: pust je pa pri vas tako ali tako državni praznik .
Na vprašanje, ali odločitev o študiju v Ljubljani obžaluje, sogovornica takoj in odločno odgovori nikalno. »Spoznala sem nekaj študentov, ki so socialno delo študirali v Italiji, in lahko trdim, da sta kakovost in količina znanja v Ljubljani večji,« pojasnjuje Alenka, ki se po študiju ni več vrnila v domači Tržič. Leta 2009 se je poročila in dobila slovensko državljanstvo. Z možem, ki je dobil zaposlitev v Novi Gorici, sta se odločila za bivanje v Podsabo-tinu. »Vedno me je vleklo v Slovenijo, tu se kulturno veliko bolje znajdem. Tukajšnji način življenja in način razmišljanja bolj odgovarjata mojim osebnim prepričanjem. V Sloveniji so pravila bolj jasna, s tega vidika smo bolj togi, vendar to sama vi-
dim kot nekaj pozitivnega. V Italiji so meje bolj blage, vse je bolj na približno, če je nekaj belo, je lahko še nekoliko sivo in črno ... Vedno najdejo neko tretjo možnost, tudi če je ni. Meni pa to ni blizu. Pravila so, zato ker morajo biti,« je prepričana univerzitetna diplomirana socialna delavka, ki je svoj delovni izziv našla v trgovini.
»Na področju socialnega dela se trenutno težko zaposluje. Delovnih mest je malo, ljudi s takim profilom pa je tako v Sloveniji kot v Italiji veliko.« Kljub skepsi, da bo delo dobila, se je prijavila na razpis za upravljanje Svilanitove prodajalne v no-vogoriškem nakupovalnem centru Qlan-dia. »Moja izobrazba sploh ni bila primerna za upravljanje trgovine, a so po drugem krogu izbrali prav mene,« se spominja. Vodstvo je očitno prepričala s svojo vizijo, kako bi uredila in vodila trgovino. Znanje italijanščine ji pred drugimi kandidati ni prineslo bistvene prednosti, glede na to, da na Goriškem veliko ljudi zna ta jezik. Potem, ko je prevzela vodenje trgovine, je kmalu ugotovila, da jo delo v trgovini presenetljivo izpolnjuje, saj se, tako kot pri svojem poklicu, vsakodnevno srečuje z ljudmi in jim pomaga pri reševanju težav. »Vsaka stranka namreč pride k nam s svojo potrebo in mi jo moramo rešiti.« Že v diplomskem delu na temo neuradnih virov pomoči oziroma izvajanja socialnega dela v Doberdobu je ugotovila, da glavni akter na terenu ni socialni delavec, temveč trgovec, župnik, zdravnik in učitelj. »Rada imam to delo in stranke se rade vračajo,« zadovoljna ugotavlja Alenka, ki, čeprav je lokal prevzela pred slabega pol leta, počasi pridobiva tudi zaupanje italijanskih kupcev. Ti imajo namreč, kot pravi, še vedno veliko zadržkov do Slovencev in slovenskega blaga.
»Italijanske stranke cenijo, če prodajalec zelo dobro govori italijansko. Takrat se veliko bolj odprejo. Slovenskega blaga pa ne poznajo. Občutek imam, da slovenski proizvod še vedno vidijo kot nekaj tretjerazrednega. Skeptični so do blaga, nekateri ne zaupajo niti temu, kar piše na etiketah - da je nekaj res stoodstotni bombaž -, torej ne zaupajo niti sistemu,« ugotavlja Alenka. »Ljudje zelo cenijo, da povem veliko informacij, tako si pridobim zaupanje, saj Italijani, denimo, ne poznajo Svilanita. Italijanski kupec pa daje prednost kakovosti, cena je v ozadju, za kakovostno blago so pripravljeni odšteti več, pri Slovencih pa tega še ni opaziti,« pravi Alenka Adamič Reinhart, ki dodaja, da s ponosom zastopa slovensko podjetje s slovensko blagovno znamko.
Katja Munih
tržič - Na občini
Brez slovenskega urada kljub pogodbi s Furlani
Uprava čaka na prispevek, nakar bo osebje zaposlila na podlagi novega razpisa
Na naše včerajšnje pisanje o izjavah tržiške mestne uprave, da bo z novim prispevkom iz zaščitnega zakona ponovno odprla slovenski urad na občini, se je upravičeno odzvala Zulejka Pasku-lin, ki je bila skoraj dve leti in do lanskega junija zaposlena v omenjenem uradu. Napačna je bila namreč informacija, ki je prišla z občine, da urad nima osebja, ker dosedanji uslužbenki niso mogli četrtič obnoviti začasne pogodbe. Resnici na ljubo je bila Zulejka Paskulin v njem zaposlena od 5. avgusta 2012 do 4. junija 2013, nakar so ji pogodbo podaljšali le enkrat, in sicer do 4. junija 2014. Tedaj je imela občina Tržič na razpolago za slo-
vensko okence še približno 1400 evrov, a se je vseeno odločila, da pogodbe ne podaljša za en mesec ali vse dokler ne bi pridobila novega prispevka. Ubrala je drugačno pot: na podlagi javnega razpisa je do 30. septembra 2016 poverila združenju Fogolar Furlan upravljanje službe za vrednotenje slovenskega in furlanskega jezika, promocijo ozemlja in čezmejno sodelovanje. Kljub temu so na občini včeraj potrdili, da je slovenski urad zaprt in da ga bodo spet odprli, ko bodo dobili nov prispevek, in da bodo na podlagi javnega razpisa sestavili novo lestvico za določitev osebe, ki bo v njem začasno zaposlena.
Alenka Adamič Reinhart na delovnem mestu
goriška - Porod na domu
foto km.
gradišče
»Levica mora vnašati novosti in spremembe«
Na temo »levice, ki mora vnašati novosti in spremembe«,bo nocoj v Gradišču javni shod, ki ga prireja deželno vodstvo stranke Svoboda, ekologija, levica (SEL). Potekal bo z začetkom ob 20.30v palači nekdanje zastavljalnice (Monte di Pieta), prisoten bo državni koordinator Nicola Fratoianni. De-batno srečanje bo odprto somišljenikom in vsem zainteresiranim, organizirajo pa ga kot pripravo na strankino zasedanje Human Factor, ki bo v Milanu med 23. in 25. januarjem.
»Pretresli bomo nekatera razmišljanja in problematike, ki bodo nato na dnevnem redu milanskega zasedanja. Levica mora razumeti potrebo po vnašanju novosti glede na spremembe v italijanski družbi in na osnovi čim širšega soočanja zasnovati alternativni politični projekt z izrazito levičarskim pečatom, ki ga Italija danes še ne pozna. Politiko je potrebno znova približati življenju ljudi in vsakodnevnim problemom mest in periferij,« trdijo organizatorji shoda v Gradišču.
Še se rojevajo v Gorici
Novorojenka Isabella Sofia Mattiuzzi se je svojima staršema in bratcu Valeriu pridružila 4. januarja
Ko je dežela lani poleti zaprla goriško porodnišnico, so mnogi Goriča-
ni obžalovali, da se otroci - vsaj do izgradnje nove hiše porodov s sredstvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje - ne bodo več rojevali v Gorici. Za večino sinov goriških staršev to gotovo velja, a ne za vse: med izjemami je mala Isabella Sofia Mattiuzzi, ki je privekala na svet 4. januarja 2015 na svojem domu v Gorici. Isabella Sofia je drugorojenka Manuele Faganello in Massimiliana Mattiuzzija, ki je v prejšnjih dneh veselo novico sporočil goriški občinski odbornici Silvani Romano. Isabella Sofia se je rodila ob 22.26: dolga je bila 49 cm, tehtala je 2,965 kg. Starša sta se ravnokar odpravljala spat, ko so se začeli porodni krči. Deklici se je tako mudilo, da je očku Massimilia-nu komaj uspelo poklicati babico Te-reso Braidot. Deset minut po njenem prihodu, je novorojenka že razveselila svoja starša in bratca Valeria, ki obiskuje goriške občinske jasli.
Družina Mattiuzzi
goriška - Trgovine in gostinski lokali
Tržiču se bolje godi
Za razliko od drugih občin, kot je Gorica, se je v ladjedelniškem mestu število trgovskih podjetij povečalo s 563 na 573
Stranke v tržiški trgovini
bonaventura
Trgovski sektor na ozemlju goriške pokrajine doživlja težke čase, obstajajo pa tudi srečne izjeme. Primer je Tržič, kjer se je lani v nasprotju z Gorico in drugimi kraji v deželi število trgovskih podjetij celo povečalo, so včeraj sporočili s tamkajšnje občine, kjer spremljajo utrip krajevnega gospodarstva.
Na Goriškem so leta 2014 zaprli 115 trgovin: največ - skupno 28 - jih je prenehalo delovati v Gorici. Po podatkih tržiškega urada za trgovino pa so bari, gostilne in trgovine v Tržiču bolje kljubovali krizi. Število tržiških gostinskih lokalov se v teku preteklega leta ni bistveno spremenilo - januarja je bilo lokalov 180, konec decembra pa 178 -, število trgovin pa se je povišalo s 563 na 573. Tudi podatki o odprtju in zaprtju kažejo na tržiško živahnost. V teku lanskega leta so odprli 19 barov, gostiln in restavracij ter jih zaprli 21, odprtij trgovin pa je bilo 40, kar je deset več kot zaprtij. Pri tem je treba podčrtati, da gre za »prava« nova odprtja, saj v teh podatkih niso všteti prevzemi že utečenih dejavnosti.
Lanski podatki so boljši od tistih iz leta 2013, ko je občinski urad zabeležil 29 zaprtij in 34 odprtij novih trgovin ter 19 zaprtij in 17 odprtij gostinskih lokalov. Na začetku leta 2013 je bilo v Tržiču 558 registriranih trgovin, kar pomeni, da je občina v dveh letih pridobila petnajst novih trgovskih podjetij. Število gostinskih lokalov pa je ostalo bolj ali manj nespremenjeno: leta 2013 jih je bilo 182, konec minulega leta pa 178.
»Podatki nam dokazujejo, da Tržič lahko premosti gospodarsko krizo, če ga dobro upravljamo,« je povedala tržiška občinska odbornica za trgovino Paola Benes, po kateri so k izboljšanju zdravja trgovskega sektorja pripomogle razne prireditve in pobude, olepšanje mesta in prometne izboljšave, pa tudi davčna politika tržiške uprave, ki je skušala z raznimi olajšavami podpreti trgovski sektor. »Ob tem ne smemo pozabiti na občinski trgovski načrt, ki smo ga sprejeli pred kratkim in ki preprečuje odpiranje novih nakupovalnih središč,« je zaključila odbornica.
1 4 Četrtek, 15. januarja 2015
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Avdicije v Kulturnem domu
Rigoletto nastaja na goriškem odru
Pripovedno-pevski večer Božična pravljica... po svetu, ki sta ga v goriškem Kulturnem domu pred kratkim priredila krajevni Lion's klub in Mednarodna operna akademija iz Križa in na katerem je nastopil tudi otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja, je naletel na lep odziv publike. V naslednjih dneh pa so na odru Kulturnega doma potekale avdicije mladih in talentiranih pevcev ter glasbenikov iz raznih evropskih držav za nastop v operi Rigoletto, ki jo pripravlja kriška operna akademija pod vodstvom Aleksandra Švaba. Premiero bo doživela v mesecu maju.
»Med mladimi glasbeniki je tu, v Gorici, vladala neka pozitivna energija, zaradi katere je delo potekalo kot po olju in smo dober del opere že postavili na oder,« je povedal Švab po koncu avdicij.
Mednarodna operna akademija iz Križa že desetletje pomaga mladim in talentiranim pevcem ter glasbenikom utirati si pot v gledališča. Osnovni namen je preprost: spodbujati rast mladih talentov in ovrednotiti njihove sposobnosti. Za udeležence z že zrelimi umetniškimi lastnostmi akademija prireja delavnice, ki so namenjene izpopolnjevanju opernega petja in interpretacije. Ob koncu študijskega programa akademija pripravi opero in jo uprizori na odru raz-
nih gledališč. Mladi imajo tako možnost neposredne umetniške izkušnje.
Akademija je doslej vzpostavila stike s številnimi glasbenimi šolami in z univerzami iz Kitajske, Rusije, Hrvaške, Slovenije, Poljske in Avstrije, pripravlja pa se tudi na sodelovanje z ZDA. V zadnjih štirih letih je dodatno okrepila si-nergije z glasbenimi univerzami iz Rusije (Moskva, Sankt Peterburg, Vladivostok). V času božičnih in novoletnih praznikov so bili na študiju pri kriški akademiji pevke in pevci iz Ruske federacije, Ukrajine, Italije in Armenije.
Vajam v goriškem Kulturnem domu so prisostvovali tudi nekateri evropski izvedenci oziroma iskalci talentov. Na avdicije so se prijavili Tatjana Dementieva (Rusija), Lidiia Fridman (Rusija), Armine Gasparian (Rusija, Armenija), Dinara Iamaletdinova (Rusija, Tatarija), Kseniia Proshina (Rusija), Marina Stashkevich (Rusija), Natalija Staver (Rusija), Tatjana Sticjenko (Ukrajina), Alina Tabolina (Rusija), Tatjana Zhoga (Rusija), Massimiliano Svab (Italija), Pierpaolo Cappuccilli (Italija) in Umberto Bassi (Italija).
Avdicije kriške operne akademije sta omogočila Lion's klub iz Gorice in vinogradniška kmetija Rubijski grad z Vrha s sodelovanjem Kulturnega doma.
ronke - Tradicionalni koncert
Pevski prispevek h krepitvi sožitja
Mladinska vokalna skupina Anakrousis med nastopom v Ronkah
Slovenski ženski pevski zbor in društvo Jadro iz Ronk sta v nedeljo priredila tradicionalni koncert, ki ga v prazničnem času prirejata v cerkvi sv. Lovrenca. Bil je že 35. po vrsti in so ga letos vključili v božični program zborovske revije Nativitas, ki poteka pod okriljem deželne zveze USCI. V goste so organizatorji poklicali moško vokalno skupino Lipa iz Bazovice, ki jo vodi Anastasia Purič, in mladinski pevski zbor Anakrousis iz Gropade z dirigentom Ja-rijem Jarcem. Nastopajoče sta v slovenskem in italijanskem jeziku predstavila Nataša Ferletič in Michele Furlan.
Moška vokalna skupina je nastala leta 2001 pri kulturnem društvu Lipa. Njen repertoar obsega polifonijo, litur-gične skladbe, ljudske napeve in tudi pop pesmi. Nastopala je v Italiji in Sloveniji pa tudi na Slovaškem. Pred enajstimi leti je skupina prvič organizirala revijo moških vokalnih skupin Fantje pojejo na vasi v spomin na čase, ko je petje še odmevalo izpod vaške lipe. Rojstvo skupi-
ne Anakrousis pa sega v šolsko leto 200910, ko je Maurizio Marchesich zbral ob sebi 25 mladih in navdušenih pevcev. Od lanskega leta skupina deluje v nekoliko manjši zasedbi,novega zagona pa ji je dalo nekaj pevcev, ki so se pridružili, in tudi zborovodja Jari Jarc iz Doberdoba.
Obe sestava sta repertoar črpala iz božičnih napevov različnih narodov, tudi seveda slovenskega, v zadovoljstvo občinstva, ki je napolnilo ronško cerkev. Ljudje so se za to priložnost pripeljali tudi iz okoliških vasi in s Krasa. Nataša Fer-letič in Michele Furlan sta v imenu organizatorjev poudarila, da je božični koncert v Ronkah »naš mali prispevek k utrjevanju sožitja, upanja in miru med ljudmi«. Ker je s posredovanjem ZSKD potekal v okviru revije Nativitas, je ovrednotil tudi slovensko kulturno prisotnost v deželi FJK, sta še dodala. Po zaključku koncerta so se zbrali v ronški gostilni, kjer so gostom in ostalim zbranim ljudem postregli z dobrotami, ki so jih pripravile domačinke.
Udeleženci avdicij v Kulturnem domu
NATRNOVEM
V	nedeljo bo sedemdesetletnica bitke med IX. Korpusom in pripadniki X Mas
V	nedeljo ob 15. uri bo v Kulturnem domu na Trnovem potekala svečanost ob 70. obletnici bitke IX. Korpusa NOV in POS s pripadniki X Mas in zmage nad nacifašizmom. Pozdravno besedo bosta imela Damjan Rijavec, predsednik krajevnega odbora zveze borcev, in Matej Arčon, novogoriški župan. Slavnostni govornik bo Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Sledil bo kulturni program.
Organizatorji tako osvetljujejo dogodke izpred sedemdesetih let: decembra 1944 so se na Trnovem nastanile fašistične enote X Mas s ciljem, »da zavarujejo vzhodno mejo Italije«. Trnovo so »masovci«
obdali z 12 bunkerji, minskimi polji ter žičnimi ovirami. Za obrambo so utrdili tudi nekatere hiše. V postojanki na Trnovem je bilo 214 vojakov bataljona Fulmine. Utrjena fašistična postojanka je ovirala preskrbo partizanskih enot in njihov prodor proti Gorici in Trstu. Partizanske enote XXX. divizije - v neposrednem napadu na Trnovo je sodelovala Kosovelova brigada - so v težkih bojih 19., 20. in 21. januarja 1945 skoraj v celoti uničile postojanko. Pred popolnim uničenjem so »masovce« rešili Nemci, ki so se skupaj takoj nato umaknili s Trnovega. Po italijanskih podatkih je na Trnovem padlo 86 in bilo ranjenih 56 »masovcev«. Na partizanski strani je v bojih za Trnovo padlo 14 in bilo ranjenih 24 borcev Kosovelove brigade, medtem ko je imela Gradnikova brigada, ki je na Škabrijelu branila sovražniku dostop na Trnovo, 11 padlih in 16 ranjenih borcev. Kmalu po porazu na Trnovem so na zahtevo Nemcev enote X Mas zapustile Julijsko krajino. (km)
gorica - Razstava v državnem arhivu
Še neznani Laščak
Po arhitektovem načrtu je nastala tudi stavba na Verdijevem korzu, kjer domujejo slovenske ustanove
Znano je, da je goriški arhitekt Anton Laščak največ ustvarjal daleč stran od rodnega mesta, predvsem v Egiptu, kjer so po njegovih načrtih gradili tudi kraljeve palače. O arhitektu slovenskega rodu, ki pa se ni imel za Slovenca in se je podpisoval kot Antonio Lasciak, je v Gorici pred nedavnim potekal tudi simpozij, saj je o njegovem življenju in delu še marsikaj neznanega. Veliko njegovih načrtov je izgubljenih, zlasti načrti iz Egipta, kjer mu pripisujejo avtorstvo mnogih emi-nentnih palač. Zgodovinarji pa si tudi prizadevajo, da bi odpravili vrzeli v njegovem življenjepisu.
Kot mlad arhitekt je v Gorici imel veliko zamisli in jih je nekaj tudi uresničil, toda iz neznanih vzrokov pri mestnih upraviteljih ni bil najbolj priljubljen in je zato bolj malo delal. Ko se je izselil v Egipt, je zaslovel. V Gorico se je vračal občasno, za krajše obdobje tudi po prvi svetovni vojni, ko je upal, da bo odigral vlogo pri obnovitvi porušene Goriške. Krajevne oblasti pa so tedaj raje izbrale Maksa Fa-bianija. V Gorici sta bila do danes znana
Vila Rafut na stari fotografiji (levo), arhitekt Diego Kuzmin med razlago Laščakovih načrtov (desno)
foto vip
le dva objekta, ki ju je Laščak zasnoval, in sicer monumentalni vodnjak z obeliskom v Podturnu in Vila Rafut v arabskem slogu na Pristavi pod Kostanjevico, ki že vrsto let propada, vsak dosedanji poskus, da bi jo napolnili z novimi vsebinami, se je namreč izjalovil.
Arhitekt in raziskovalec Diego Kuz-min je v državnem arhivu v Gorici pred časom našel nekaj načrtov iz Laščakovih mlajših let. V kletnih prostorih arhiva na Placuti je tudi uredil manjšo, a nadvse zanimivo dokumentarno razstavo, ki si jo je mogoče ogledati le skupinsko. Takšen obisk je bil pred nekaj dnevi, ko je Kuz-min vodil po razstavi 25 obiskovalcev. Največ zanimanja je bilo za načrte Vile Rafut pa tudi za nekatere druge stavbe v mestu, za katere se do danes ni vedelo, da so Laščakove. Med te sodi zasnova in izgradnja poslopja na Verdijevem korzu, kjer domujejo danes slovenske ustanove. Njegova je tudi stavba, ki stoji za goriško stolnico in kvesturo, pa tudi v Podturnu, kjer je bil rojen, je še nekaj zgradb, ki jim je bil avtor in segajo v čas pred prvo svetovno vojno. Najbrž je bilo v Gorici še nekaj objektov, ki so nastali po Laščakovih načrtih, a o tem ni dokumentov, pa tudi prva svetovna vojna je marsikaj uničila.
Podnapisi h gradivu na razstavi so italijanski, slovenski in angleški. Naslednji vodeni obisk z arhitektom Diegom Kuzminom bo v ponedeljek, 26. januarja, ob 15.30. (vip)
gorica - Razstava
Visoka šola za umetnost odpira vrata
Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici, ki domuje v Diazovi ulici v Gorici, bo jutri, 16. januarja, ponovno odprla vrata občinstvu, ki si želi ogledati semestr-sko razstavo. Med 18. in 21. uro bodo na ogled dela študijske produkcije vseh letnikov študentov prve in druge stopnje. Ob predvajanih igranih, dokumentarnih in animiranih ter eksperimentalnih filmih bodo obiskovalci lahko pokramljali z njihovimi avtorji in mentorji. Razstavljene bodo tudi fotografije in fotografske serije ter raznolika dela s področja novih medijev in sodobnih umetniških praks. Predstavljenih bo pet septembrskih diplomskih nalog s področja fotografije, animiranega filma in videofilma ter izdelki različnih mednarodnih delavnic in projektov v sodelovanju s festivalom Pixxelpoint. Posebej so vabljeni tudi vsi, ki se odločajo za vpis na Visoko šolo za umetnost.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 15. januarja 2015
15
Gostja Ljudmila Novak
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bosta danes na srečanju »pod lipami« gostila Ljudmilo Novak, predsednico stranke Nova Slovenija - Krščanski demokrati, poslanko v slovenskem državnem zboru, nekdanjo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu ter nekdanjo ev-roposlanko. Srečanje bo potekalo v komorni dvorani centra Bratuž z začetkom ob 20. uri.
Pozabljena Gorica
V	palači Attems Petzenstein v Gorici bo danes ob 17.30 javno srečanje z naslovom »Gorizia dimenticata« (Pozabljena Gorica). O manj poznanih mestnih znamenitostih bosta predavala goriška arhitekta Diego Kuzmin in Elisa Trani.
Železniški prehod zaprt
Zaradi vzdrževalnih del na železniški progi Videm-Trst bodo jutri ob 21. uri začasno zaprli železniški prehod v Ulici Cave di Selz v Tržiču. Obvoz bo označen, ponovno odprtje pa je predvideno v soboto ob 13. uri.
Manca Košir o vzgoji
V	okviru niza predavanj »5 za vzgojo - Šola za vse, ki vzgajate« bo danes ob 18. uri v Novi Gorici na vrsti tretji dogodek. Predavala bo Manca Košir, in sicer na temo »Bodi sprememba, k jo pričakuješ od svojih otrok«. Predavanje bo v gledališki dvorani novogoriške gimnazije. (km)
Republika norih ljudi
V	dvorani goriškega občinskega sveta bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Johna Foota z naslovom »La re-pubblica dei matti« (Republika norih ljudi), ki govori o delu Franca Basaglie. Z avtorjem se bodo pogovarjali Franco Perazza, Nereo Battello in Franco Rotelli.
Kobjeglava in Tupelče
V	novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo danes od 18. ure dalje potekala predstavitev knjige Jožefa Abrama »Kobjeglava in Tupelče skozi čas«. Literarni večer bo popestril glasbeni nastop. (km)
Zgodovinski vlak vabi
Zgodovinski vlak bo v soboto, 23. maja, spet povezal Redipuljo in Kobarid. Na njem je še nekaj prostih mest, rezervacije z današnjim dnem zbira turistična ustanova IAT iz Foljana-Redi-pulje. Za informacije in rezervacije sta na razpolago telefonski številki 0481489139 in 346-1761913 ter naslov elektronske pošte info@prolocofoglia-noredipuglia.it.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCA-NU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
vedbi gledališke skupine PD Štandrež »Mrtvi ne plačujejo davkov« (Nicola Manzari), v režiji Jožeta Hrovata; ponovitev bo v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri. Organizira PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 17. januarja »Lumi dall'alto« (Gyula Molnar in Gigio Brunello); informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it).
KOMIGO BABY 2014-15 v Kulturnem domu v Gorici: v nedeljo, 18. januarja, ob 11. uri »Zvezda zaspanka«; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it, www.kulturni-dom.it).
LIONS KLUB DOBROVO organizira dobrodelno predstavo danes, 15. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. S tragikomedijo »8 žensk« se bo predstavilo kulturno turistično društvo Zarja Bilje; vstopnice so v prodaji v Kulturnem domu, možen je tudi nakup preko spleta na www.kulturnidom-ng.si.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: danes, 15. januarja, ob 20.45 »Comic« (Paul Porter) »Forbici&follia«. Predproda-ja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v soboto, 17. januarja, ob 21. uri izvenabonmajska predstava »Fratelli unici«, nastopata I Papu (Andrea Appi in Ramiro Besa); informacije po tel. 0481-969753.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 16. januarja ob 20.45 bo koncert orkestra iz Padove in Veneta; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 15. januarja, ob 20. uri »Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu« (Matei Visniec); informacije in predprodaja vstopnic na bla-gajna.sng@siol.net ali 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.45 »Exodus - Dei e re«. Dvorana 2: 17.30 »Italo«; 19.50 - 22.00 »The imitation game«. Dvorana 3: 17.20 »Big Eyes«; 19.20 -21.50 »American Sniper«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.45 »Exodus - Dei e re«. Dvorana 2: 17.00 - 19.45 - 22.15 »American Sniper«. Dvorana 3: 18.00 »Come ammazza-re il capo 2«; 20.00 »Ouija«; 21.40 »Exodus - Dei e re« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 »Italo«; 19.50 - 22.00 »The imitation game«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.15 »La teoria del tutto«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Vloga za Emo« (Večeri slovenskega filma).
fi Razstave
~M Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN: v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premierna predstava v iz-
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Luigi Spazzapan. Le colle-zioni Giletti e Citelli«; do 15. marca ob torkih, sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. V nedeljo, 18. januarja, ob 16. uri bo vodeni ogled razstave (zaželena je rezervacija po tel. 0481-960816 ali na galleria. spazzapan@gmail.com).
V	KRMINU: v Muzeju teritorija v palači Locatelli je na ogled razstava petdesetih umetnin Laure Grusovin; do 18. januarja od četrtka do sobote 16.00-19.00 ter ob nedeljah 10.3012.30 in 16.00-19.00.
~M Koncerti
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 16. januarja ob 20.45 bosta nastopila violinistka Mic-hiru Matsuyama in pianist Evgueni Sinaiski; informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it.
»BOŽIČ V RAZNIH POKRAJINAH«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZePZ Jezero iz Doberdoba, ZSKD in USCI FJK bo v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neo-kortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra.
V	NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo v soboto, 17. januarja, ob 20.15 jubilejni koncert ob 50-letnici zborovod-stva Jožice Golob; vstopnice so razprodane, ponovitev bo 9. februarja; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si).
V	SOVODNJAH: novoletno glasbeno srečanje bo v nedeljo, 18. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo solisti, zbori in plesalci domačih društev, Kraški muzikanti, moška vokalna skupina Sraka in pihalni orkester Kras. Prireja občina Sovodnje.
H Šolske vesti
ODPRTA VRATA na gostinski šoli Ad Formandum v Gorici: v torek, 20. januarja, in v torek, 27. januarja, od 14. do 17. ure v prostorih gostinskega centra Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 040-566360, ts@adformandum.eu.
»PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu danes, 14. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pev-mi danes, 15. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Kekec v Šte-verjanu v sredo, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 26. januarja, od 10.45 do 11.45; v otroškem vrtcu Ringaraja, Ul. Bro-lo v Gorici, v sredo, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v četrtek, 29. januarja, od 10.30 do 11.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. letnik vrtca, na informativne sestanke: vrtec Čriček v Doberdobu danes, 15. januarja, ob 17. uri; vrtec Barčica, Ul. Capitel-lo v Romjanu, v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; vrtec Ziv Zav na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17. uri; vrtec Čira Čara v Sovodnjah v torek, 27. januarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. razred osnove šole na informativna srečanja: v OŠ Prežihovega Voranca v Doberdobu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v OŠ Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah v sredo, 14. januarja, ob 17. uri, v OŠ na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17.45.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja v šolskih prostorih v Doberdobu informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v šolskem letu 201516 obiskovali 1. razred nižje srednje šole. Za starše OŠ Ljubke Šorli danes, 15. januarja, ob 17.30.
DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v osnovni šoli Zupančič, Ul. Brolo v Go-
rici, danes, 15. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Abram v Pevmi v ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri.
»PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli Zupančič, Ul. Brolo v Gorici, v petek, 16. januarja, in v ponedeljek, 19. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja); v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v torek, 20. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Abram v Pevmi v torek, 27. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v petek, 30. januarja, od 10.30 do 12.00.
VEČSTOPENJSKA DVOJEZIČNA ŠOLA V ŠPETRU prireja večer odprtih vrat v petek, 16. januarja, od 18. ure dalje v prostorih vrtca in osnovne šole v Špetru: učenci in učno osebje vseh šolskih stopenj tudi nižje srednje šole bodo predstavili nekatere še posebno zanimive dejavnosti. Informativno srečanje za starše učencev, ki bodo obiskovali 1. razred osnovne šole, bo v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri v prostorih osnovne šole v Špetru in za malčke, ki bodo obiskali 1. letnik vrtca, bo v ponedeljek, 29. januarja, ob 18. uri v vrtcu. Šola nudi možnost obiska šolskih prostorov s tem, da starši lahko prisostvujejo pouku in si pridobijo potrebne informacije v naslednjih datumih: 19., 20. in 21. januarja od 10.30 do 11.45 v vrtcu in od 10.30 do 12.00 v osnovni šoli.
DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 22. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v torek, 27. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v sredo, 28. januarja, ob 17. uri.
M Izleti
PD RUPA-PEČ vabi na izlet od 19. do 25. avgusta v Normandijo in mistični Mont St. Michel; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic).
ŠPORTNO ZDRUŽENJE »GRUPPO MARCIATORI GORIZIA« prireja pol-maraton v nedeljo, 18. januarja, z odhodom ob 10. uri s prireditvenega prostora »Parco delle feste« v Ul. Alpini v Koprivnem; več na www.mar-ciatorigorizia.it.
Ü3 Obvestila
ZDRUŽENJE »GORIZIA A TAVOLA«
prireja niz gurmanskih srečanj, protagonist katerih bo znameniti goriški rdeči radič, ki mu pravijo goriška roža: 16. januarja ob 20. uri v gostilni Turri; 17. januarja ob 13. uri v gostilni Ca di Pie-ri; 21. januarja ob 20. uri v restavraciji Rosebar; 22. januarja ob 20. uri v restavraciji Hendrick's; 23. januarja ob 20. uri v gostilni Primožič; 24. januarja ob 20. uri v gostilni Tre Amici; 25. januarja ob 13. uri v gostilni Alla Luna; 29. januarja ob 20. uri v gostilni Al Saboti-no; 30. januarja ob 20. uri v gostilni Ve-cia Gorizia; 31. januarja ob 20. uri v gostilni Pri Mirkotu - Al ponte del Calvario. Priporočena je rezervacija.
SPDG obvešča člane, da bo sedež danes, 15. januarja, izjemoma odprt od 18. do 20. ure za urejanje članarine in zavarovalnine. Društvo obvešča člane PZS, da so z lansko članarino zavarovalno kriti do 31. januarja 2015.
KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža poziva vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke v Sovodnjah, naj se javijo pri Nikol (tel. 329-7864633) najkasneje do 24. januarja.
H Prireditve
V	ŠTANDREŽU: v župnijski dvorani Anton Gregorčič bo v petek, 16. januarja, ob 20. uri ob praznovanju 50-letnice delovanja dramske skupine PD Štandrež predstavitev priložnostne brošure in odprtje razstave plakatov, slik, priznanj in drugega materiala, ki spada v delovanje dramske skupine.
PRAZNOVANJE SV. VALENTINA V ŠTMAVRU: tradicionalno praznovanje se bo pričelo s pustnim pridihom v soboto, 7. februarja, ob 18. uri na sedežu domačega društva s predstavitvijo letošnjega kraškega pusta, sledil bo kulturno-zabavni program in ples s triom Express pod ogrevanim šotorom. V nedeljo, 8. februarja, bo ob 11.15 maša v domači cerkvi. Ponujali bodo odlično hrano na žaru in slastne tipične domače štruklje. Prireja kulturno društvo Sabotin.
V	GORICI: v Kulturnem domu bo v torek, 20. januarja, ob 17.30 v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2015« gost večera novinar Andrea Bellavite, ki bo predstavil svojo knjigo »L'Isonzo«.
S Poslovni oglasi
PRODAM SENO v velikih balah in prašiča za zakol.
Tel. 0481 78279
0 Mali oglasi
PRODAJAMO stanovanje v Ul. Levada v Gorici, 85 kv. m; informacije po tel. 348-3047021.
V ŠTEVERJANU oddamo 80 kv.m veliko opremljeno stanovanje; informacije po tel. 329-7265005.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Laura Sassoli por. Melillo iz kapele bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na pokopališče.
DANES NA VRHU: 14.00, Mila (Ludmilla) Zotti (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.55, Luigia Cap-pellari vd. Zamar iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 11.00, Maria Moimas vd. Mion (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici ob 10.15) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču.
DANES V TURJAKU: 14.00, Longino (Gino) Scarpin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
t
Zapustila nas je naša draga
Ludmila Zotti
(Mila) stara 93 let
Žalostno vest sporočajo
sestra Maria ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v četrtek, 15. januarja, ob 13.45 iz mrliške veže pokopališča iz Gorice, v župnijsko cerkev na Vrhu ob 14. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre osebam, ki so ji bile ob strani.
Vrh, 15. januarja 2015
Priznano pogrebno podjetje Preschern
1 6 Četrtek, 15. januarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Od danes za kolajne
KREISCHBERG - V Kreischbergu v Avstriji se bo danes začelo svetovno prvenstvo v deskanju in smučanju prostega sloga. V številčni slovenski zasedbi bo 16 deskarjev in dva smučarja prostega sloga. V ospredju bosta dobitnik dveh olimpijskih kolajn Žan Košir (na fotografiji) in tudi smučar Filip Flisar, ki sicer bosta nastopila šele drugi teden, že v naslednjih dneh pa odmevno uvrstitev računata Cilka Sadar in mladinski svetovni prvak in osmi z olimpijskih iger v Sočiju Tim Kevin Ravnjak. Danes po Eurosport2 (18.00).
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Na Touru afriška ekipa
PARIZ - Na startni listi 102. izvedbi kolesarske dirke po Franciji bo 22 moštev, in sicer 17 ekip svetovne serije ter pet povabljencev. Med njimi bo prvič v zgodovini tudi afriška ekipa, organizatorji so povabili južnoafriško MTN-Qhubeko, ki je dirkala že na lanski Vuelti. Južnoafričani imajo nekaj obetajočih domačih kolesarjev, letos pa so dobili tudi dve zveneči okrepitvi, ekipi sta se pridružila Norvežan Edvald Boasson Hagen in Avstralec Matt Goss. Na fotografij ANSA lanski zmagovalec Toura Vincenzo Nibali
naš pogovor - Pirančan Aljaž Struna igra letos pri Carpiju v italijanski B-ligi
»Kiki« je pripravljen
Roke ima pokrite s tetovažo. Pričeska spominja na najbolj razgrete rocker-je. Obrit ob straneh, »črta« las od čela čež celo lobanjo do prvih vratnih vretenc in neurejena bradica. Malo spominja na Maria Balotellija.
Piranski nogometaš italijanskega B-ligaša Carpija (lastnik njegove izpisni-ce je sicer Palermo, njegov menedžer pa je Izolan Amir Ružnič), ki je prvi na lestvici, Aljaž Struna ni »bad boy«. Niti upornik ni. Njegove vrline so disciplina, vztrajnost in delavnost. Pravi »fant odfare«. V prostem času rad gleda filme in tudi bere (nazadnje je prebral Ibrahimovičevo biografijo). Njegov prvi klub je bil NK Piran. Treniral ga je tudi nekdanji trener tržaških mladinskih združenih ekip Raj-ko Žeželj, kije v zamejskem nogometu zelo cenjen in spoštovan.
Poklicni nogometaši so veliki ljubitelji računalniških igric. Ali spadate tudi vi mednje?
Recimo, da včasih igram. Najraje nogometne videoigrice.
Na računalniški igrici obstaja tudi virtualni Aljaž Struna. Ali ste ga kdaj nar-cisistično izbrali in ga postavili v vašo sanjsko ekipo?
Sem ga (smeh). Pa še nekoliko sem ga predelal. Ker se na računalniku da, sem ga umetno izboljšal in ga postavil v konico napada, tako da zabija gole podobno kot Cristiano Ronaldo in Leo Messi. Moram priznati, da na računalniku žal ne sodim med top igralce.
Kaj pa na pravi travi?
Veliko sem napredoval. Pripravljen sem za igranje v najboljših prvenstvih. Na primer v A-ligi.
Ampak vaše igralno mesto ni v napadu, je na desnem obrambnem boku.
Sem izraziti bočni igralec. S Koprom sem včasih igral tudi v zvezni liniji. Kdaj pa kdaj me trener preizkuša tudi kot srednjega branilca.
Kdo pa je trenutno najboljši igralec v vaši vlogi?
Bil je nekdanji Interjev nogometaš Miacon. Hiter, agresiven, zrel taktično, pameten. Všeč mi je bil, ker je igral za Inter, ekipo, za katero navijam. Omenil bi tudi Danija Alvesa.
Nekateri nogometaši ne bi tega (za katero ekipo navijajo) javno povedali.
Nič takega. Ne spadam v tisto kategorijo indoktriniranih igralcev. Vsega ne bom povedal, nekaj pa lahko že. Saj ni nič slabega.
Izjavili ste, da bi se radi preizkusil v A-ligi. Ali vas morda mika, da bi radi igrali v kakem drugem evropskem prvenstvu?
Takoj bi se preselil v Anglijo. Angleška Premier League je zakon. Trenutno je najbolj kakovostno prvenstvo na svetu. Tam je nogomet tudi največji »show«.
A-liga pa ni več tako privlačna, kajne?
Resnici na ljubo je italijansko prvenstvo še vedno med najboljšimi na svetu, tako da bi rad v tej ligi igral že v prihodnji sezoni. Res pa je, da Serie A ne preživlja najlepših trenutkov. Slabi stadioni, težave z navijači in še bi lahko naštevali. V Angliji in Nemčiji tega ni. Stadioni so že vnaprej razprodani. Razgrete ultrase so izolirali.
Pirančan Aljaž »Kiki« Struna (na sredini z roko proti nebu) veseli prvega gola, ki ga je v B-ligi dosegel na decembrski tekmi proti Perugii slovenskega vratarja Jana Koprivca. Koprivec na tekmi v Carpiju ni igral, ker je pred tem prejel rdeči karton
www.carpifc1909.it
Serie A je tudi vse manj kakovostna. Italijanske ekipe se skorajda ne uspejo več uveljaviti v evropskih pokalih.
V Italiji je igra počasnejša kot drugod. Teče se manj. Juventusov nogometaš Lichsteiner je namreč statistično tisti igralec, ki je v Italiji pretekel največ. Na evropski ravni bi bil šele okrog 20. mesta, kar ni dobro.
Koliko pa se teče v B-ligi?
Precej. Razlika z A-ligo, kar se tiče teka, ni velika. V A-ligi so hitrejši prehodi in prenosi igre. Fizično pa smo igralci dobro pripravljeni tudi v drugoligaškem prvenstvu, ki je zelo zahtevno, saj se na koncu zbere nad 40 tekem. Sezona je dolga in uspešna je ponavadi ekipa, ki igra najbolj kostantno in je najboljše fizično pripravljena.
Vi torej, vsaj po prvem delu, sodite v krog favoritov, saj ste prvi na lestvici.
Sezono smo začeli s ciljem, da čimprej dosežemo obstanek v ligi. V prvem delu smo igrali dobro in dosegli serijo zmag, s pomočjo katerih imamo kar devet točk prednosti pred drugouvrščenima Frosinonejem in Bologno. Dobra popotnica za naprej, čeprav je prvenstvo še dolgo. Šele aprila bomo lahko videli, ali se bomo borili za napredovanje, ali pa ne.
Katere ekipe bodo najbolj nevarne v drugem delu?
Nekatere so se zelo okrepile. Za Aligo se bodo borili: Frosinone, Bologna, Spezia, Avellino in tudi Livorno. Zelo me je razočarala Catania.
Koliko zaslug ima vaš trener Fabrizio Castori?
Veliko. Je inteligentna oseba. Zelo dobro nas pripravi na vsako tekmo. Pa tudi v tednu treniramo veliko in solidno. Za kondicijsko pripravo skrbi trener Andrea Nuti, ki je bil skupaj z Mourinhom pri In-terju, ko so črno-modri zmagali »triple-te«. Nuti je izjemen strokovnjak. Navsezadnje je bil tudi evropski podprvak v teku na 400 metrov (dvoransko EP v Genovi leta 1992 in tudi srebrn s štafeto 4 X 400 m na dvoranskem SP v Barceloni leta 1995 ter bronast na dvoranskem SP v Sevilli leta 1991, ko so italijanski sprinterji izboljšali državni rekord op. av.).
Kaj največ sovražite na treningih?
Ko treniramo brez žoge.
X
>
Kako pa primerjaš klubske razmere v Italiji in v Sloveniji?
Kar se tiče same organizacije, je razlika kot med dnevom in nočjo. V Italiji je vse preštudirano in urejeno do potankosti. Tudi vsak trening je na polno: konkurenca je velika in soigralci komaj čakajo, če kdo ni v formi ali slabo trenira, da mu poberejo mesto. V Kopru sem si na primer lahko privoščil, da sem slabše treniral, saj sem vseeno igral. V Italiji polo-vičkarstva ni. Vedno moraš dati vse od sebe. Tudi plače so v Italiji boljše.
Vaš brat Andraž igra v Grčiji.
Igra za grškega prvoligaša PAS Giannina. Na tekmi proti Perugii, ko sem zabil gol, je bil tudi on na tribuni.
Ali je med profesionalci težko imeti prave prijatelje?
Je. Vsak skrbi zase. Znancev je veliko, prijateljev pa malo. Redno se slišim le s Sinišo Andelkovičem, ki igra v Palermu.
Ali redno spremljate slovensko prvenstvo?
Ne. Redno sem spremljal le nastope Maribora v ligi prvakov.
Ali vam je mestece Carpi (v pokrajini
Modena, okrog 70 tisoč prebivalcev) všeč?
Carpi ni Milan, je pa vseeno lepo. Življenje je preprosto in ni velikega pritiska. Ljudje pa so ponosni, da smo prvi na lestvici. Zavedajo pa se, da nam bo do konca sezone trda predla. V Palermu bi tačas noreli, če pa bi igrali slabo, bi nam obrnili hrbet.
Obenem ste tudi relativno blizu doma.
Ko igramo ob sobotah, se po tekmi odpeljem domov. Z avtom se do Pirana vozim tri ure. Vrnem pa se ob ponedeljkih zjutraj.
Zakaj pa vas imenujejo Kiki?
Ali poznate bombone Kiki?
Poznamo. Dobi se jih v prodajalnah v Sloveniji.
Vzdevek Kiki mi ga je dal brat Andraž, ki je nekoliko starejši od mene. Imena Aljaž ni uspel hitro izgovoriti, zato me je imenoval Kiki. Rad imam ta vzdevek. Starši, prijatelji in soigralci me imenujejo Kiki.
Prvenstvo B-lige se bo nadaljevalo v soboto. Zimski prvak Carpi bo v nedeljo ob 18.00 na domačem igrišču gostil Livorno.
Jan Grgič
nogomet
V	četrtfinalu še Lazio
in Parma
PARMA - V četrtfinale italijanskega pokala sta se uvrstili še Parma in Lazio, ki bo igral proti Milanu. Lazio je upravičil vlogo favorita in prepričljivo premagal Torino z 1:3. Že po prvem polčasu je Lazio pove-del z 2:0 s Keito (13. min) in Klose-jem (30. min). Gol El Kaddourija za Torino je bil sicer le obliž na rane, saj je nekaj minutah za tem s pomočjo najstrožje Lazio dosegel še tretji gol.
V	tekmi med ekipama iz spodnjega dela lestvice, je nekaj več agresivnosti pokazala Parma, ki je z 2:1 premagala Cagliari. Prvi gol je tik pred odmorom dosegel Paletta, v 24. minuti drugega dela pa je Sau izenačil 1:1. Le dve minuti kasneje pa je odločilni gol za zmago dosegel nogometaš Parme Raspoli. Parma bo igrala proti zmagovalcu dvoboja Juventus - Verona (danes ob 21.00).
KITAJSKO VESELJE - Nogometaši Kitajske so se po 11 letih uvrstili v četrtfinale azijskega prvenstva, potem ko so v drugem krogu skupine B z 2:1 (0:1) v Sydneyju premagali Uzbekistan.
LAHM DO LETA 2018 - Ka-petan munchenskega velikana Bayer-na Philipp Lahm je za francoski časnik L'Equipe razkril, da bo za Bavarce igral do leta 2018.
KOŠARKA - Košarkarji Unio-na Olimpije so v tekmi 2. kroga 2. dela evropskega pokala v gosteh premagali francoski Dijon z 81:77.
DAKAR - Španski motociklist Joan Barreda Bort je zmagovalec 10. etape relija Dakar od Calame do Salte (891 km). Drugi je bil vodilni v skupnem seštevku Španec Marc Coma (KTM), ki je pred zasledovalci le še povečal prednost. Slovenec Miran Stanovnik (KTM) je osvojil 31. mesto.
DATOME V NIŽJO LIGO -Potem ko je italijanski košarkar Gi-gi Datome presedel večino sezone pri Detroitu Pistonsu, bo odslej nastopa v nižji, D-League, z ekipo Grand Rapids Drive.
HUJŠA POŠKODBA - Po poročanju avstrijskih medijev naj bi se je zdravstveno stanje skakala Ni-cka Fairalla, ki se je ponesrečil na novoletni turneji Bischofshofen, poslabšalo in da skakalec tvega pa-raplegijo. Na spletu je že zaživela akcija We're with you (S tabo smo), s katero zbirajo sredstva za Nic-kovo intenzivno rehabilitacijo.
PLANINSKI SVET
Danes na sedežu SPDG
plačevanje članarine
Sedež Slovenskega planinskega društva v Gorici bo danes izjemoma odprt med 18. in 20. uro za urejanje članarine in zavarovalnine za leto 2015. Lanska članarina in zavarovalnin -velja za člane Planinske zveze Slovenije - namreč velja samo do 31. januarja. Zavarovanje velja za obiskovanje gora in druge dejavnosti v naravi (npr. gorsko kolesarenje, hoja s krplji, turni smuk netekmovalnega značaja). Poleg nezgodnega kritja in zavarovanja odgovornosti za povzročitev telesne ali materialne škode tretjim, obsega zavarovalno kritje tudi povračilo oziroma kritje stroškov reševanja (letno do 3000 evrov) in po novem tudi zdravstveno asistenco v tujini. Plačana članarina daje seveda pravico do popustov v planinskih kočah v Sloveniji in drugih državah. Na sedežu bodo ob članarinah sprejemali tudi še zadnje prijave v tečaje alpskega smučanja, ki se bodo začeli v nedeljo, 18. januarja.
Predavanje o Namibiji
Predavateljska dejavnost Slovenskega planinskega društva Trst se nadaljuje, tokrat s potopisnim predavanjem. Predava-
teljica, gospa Mariza Viragh, je pred nedavnim obiskala Namibijo. Tudi njo ta čudovita dežela popolnoma prevzela. Nekaj enkratnega je bilo srečanje s plemenom Him-be, ki kot pred tisoč leti živi svojimi čredami koz in krav. Lepoto narave in krajevne zanimivosti je predavateljica ujela v svoj objektiv, fotografije pa bo predvajala na predavanju, ki bo v sredo, 21. januarja 2015, ob 20.30. v Dvorani ZKB na Opčinah, ulica Ricreatorio 2. Pred začetkom predavanja, točneje od 19.00 do 20.30, bodo v dvorani ZKB odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije.
Izlet po tržaški okolici
Krajši zimski pohodi po tržaški okolici so postali že prava stalnica v delovanju SPDT. Letošnji izlet bo v nedeljo, 25. januarja. Med pohodom bomo udeleženci odkrivali posebnosti in lepote Kontovela, nakar se bodo podali po foaškem robu do Op-čin. Podrobnosti bomo objavili v prihodnji četrtkovi rubriki.
SVET
Četrtek, 15. januarja 2015
17 1
zlati let - Nominiranci za moško odbojko
Boj med mladimi in starimi
Nekateri uspešno igrajo tudi v članskih ligah, zato smo jih uvrstili v obe kategoriji
Nagrado zlati let bomo v sodelovanju z ZSŠDI podelili v sredo, 28. januarja, ob 18.30 na slovesnosti v Kulturnem domu na Proseku. Tradicionalno nagrado najboljšim slovensko govorečim odboj-karjem, odbojkaricam, košarkarjem in nogometašem naših društev (do lani smo prireditev imenovali naši oskarji), najboljšemu trenerju in drugim športnikom v treh posebnih kategorijah v sončnem letu 2014 bomo podelili že trinajstič.
Tokrat predstavljamo celoten seznam nominirancev v moški odbojki, ki smo ga sestavili v sodelovanju s strokovnjaki in trenerji naših ekip. Izbrali smo 29 nominirancev, med temi 14 članov in 15
mladincev. V obeh kategorijah smo izbirali slovensko govoreče odbojkarje rojene v Italiji, ki nastopajo v vseh slovenskih klubih: ker nekateri uspešno igrajo tudi v članskih ligah, smo jih uvrstili v obe kategoriji. V ožji izbor »finalistov«, ki ga bomo objavili čez teden dni, pa bo izbranih po pet iz vsake starostne kategorije. Pri mladincih smo upoštevali igralce od letnika 1996 do 1999.
Končni vrstni red bo znan na slavnostnem podeljevanju 28. januarja na Pro-seku. Lani je na glasovanju največ točk med člani prejel Amborž Peterlin, med mladinci pa Jernej Terpin. (FOTO-
damj@n).
Lanski zmagovalec med člani Ambrož Peterlin Lanski zmagovalec med mladinci JernejTerpin
invalid. šport
Gojenci VZS Mitja Čuk tudi v lestvici strelcev
Anffastars - VZS M. Čuk 4:23 (0:10)
VZS: Fragiacomo 10, Rebula 6, Je-lenič 3, Sfreddo 2, Maurel 2, Cor-belli, Brandolin, trenerja Stefan-čič in Tomizza. Tri točke: Jelenič 1.
V nadaljevanju košarkarskega prvenstva »Bomba« je VZS Mitja Čuk brez težav odpravil ekipo Anffastars, ki je zadnja na lestvici brez točke. Varovanci trenerjev Stefančiča in Tomizze so tokrat predvajali zares dobro skupinsko igro. Bili so dobri tako v obrambi kot v napadu in prav vsi so dali svoj doprinos k izdatni zmagi, čeprav je med posamezniki izstopal Patrik Rebula, ki še naprej s 27 točkami vodi na posebni lestvici najboljših igralcev prvenstva. Spet najuspešnejši strelec naše ekipe je bil Fragiacomo z 10 točkami, ki je tako ohranil drugo mesto najboljših strelcev s 46 točkami. Vodi pa Esposito (Zunami) z 52 točkami.
Naši košarkarji bodo prihodnjo tekmo igrali šele 24. februarja. (lako)
NAJMLAJŠI - NK Kras Repen
V poskusnem prvenstvu
Vodstvo mladinskih ekip NK Kras Repen se je odločilo, da bo v drugem delu sezone vpisalo eno ekipo najmlajših (U14) v poskusno prvenstvo (sperimen-tale), ki se bo začelo 25. januarja. Kras bo v prvem krogu igral proti v gosteh proti Trieste Cal-ciu B. V poskusnem prvenstvu, ki se bo končalo 17. maja, nastopajo še: Azzanese, Aquileia, Zop-pola, Aurora Buonacquisto, Ca-volano, Nuova Sandanielese, Fontanafredda B in Bearzi.
Nominiranci
Člani: Člani: David Cettolo (ST), Filip Hlede (Ol), Matej Juren (OL), Luka Lavrenčič (OL), Vasilij Kante (ST), Matija Komjanc (Ol), Sandi Persoglia (OL), Ambrož Peterlin (ST), Nicholas Privileggi (ST), Simon Plesničar (OL), Samuel Princi (ST), Lorenzo Vizin (OL), Jernej Terpin (OL), Peter Vogric (OL).
Mladinci (1996-1999): Davide Cobello (OL), Simon Cotic (OL), Andrej in Štefan Čavdek (OL), Matija Corsi (OL), Peter Jerič (ST), Ilija Krečič (ST), Simon Komjanc (OL), Manuel Lupoli (OL), Samuel Princi (OL), Jernej Terpin (OL), Nejc Terpin (OL).
4?
Zlati let 2014
v sredo, 28. januarja 2015 ^ ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku
r
Vabljeni!
Primorski
>0
Zsšdi

odbojka D liga
Sloga Tabor zasluženo na 3. mestu
Sloga Tabor -CUS 3:0 ( 25:15, 26:24, 25:20)
Sloga Tabor: Antoni 10, Kante 7, Milič 7, Reg-gente 5,Taučer 7,Trento 8, Rauber (libera 1), De Luisa (libera 2), Jerič, Krečič 0, Vattovaz. Trener Danilo Berlot
Sloga Tabor je sinoči odigrala zaostalo tekmo, ki bi prvotno morala biti na sporedu prejšnjo soboto, in je s svojim nastopom prijetno presenetila. CUS je bil na lestvici na tretjem mestu s tremi točkami prednosti pred našo ekipo, ki ga je sedaj ujela in zaradi boljše set razlike tudi prehitela, s tem pa tudi postavila svojo kandidaturo za uvrstitev v play-off. Igralci Sloge so začeli zelo odločno, z agresivnim servisom spravili na kolena nasprotnikov sprejem, učinkoviti so bili tudi na mreži in set spravili pod streho brez večjih težav. Drugi je bil veliko bolj izenačen, saj je CUS bistveno povečal svojo učinkovitost in večkrat presenetil igralce Sloge, ki so bili vsekakor v rahlem vodstvu vse do 23:21, ko je CUS nanizal tri zaporedne točke in prišel do prve set žoge. Slo-gašev to na srečo ni zmedlo, odločno so reagirali, set osvojili in v zadnjem spet zaigrali v velikem slogu. Odločilen je bil zelo uspešen blok, s katerim so naši igralci popolnoma onesposobili nasprotnikove napadalce in tako povsem zasluženo osvojili še zadnji niz in se s tem zasluženo povzpeli na tretje mesto. (INKA)
jadranje - Sivitz Košuta in Farneti na prvi letošnji postojanki: v Miamiju
Obratno od smučarjev
□ Obvestila
AŠD MLADINA vabi člane in tekmovalce na prvo tekmo Primorskega smučarskega pokala, ki bo potekala v nedeljo, 18. januarja, na progi Lom na Cerknem. Vpisovanje do četrtka, 15. januarja, na tel. št. 347-0473606 (Tamara). ZSŠDI obvešča, da bo danes, 15. januarja 2015 ob 20.30 na sedežu SK Devin v Slivnem seja smučarske komisije
primorski_sport -
facebook (
Na svetovni jakostni lestvici sta jadralca na 20. mestu. Ker v tem času nista tekmovala, sta nazadovala za tri mesta
fabio taccola'
Zimski meseci so za jadralce prehodno obdobje med sezonama. To je čas za piljenje kondicije, ki bo potrebna za sezono. »Nekako tako, kot je za smučanje poletje,« razlaga flokist Jaš Farneti, ki je s Simonom Sivitzem Košuto že odpotoval na prvo postajo letošnje sezone v Miami. Tam bosta nabirala prve letošnje kilometre na vodi, potem ko sta zadnji mesec vadila predvsem v telovadnici pod strokovnim vodstvom kondicijskega trenerja Mau-rizia Braide: »Vadbi za naju sta različni. Sam sem delal predvsem na moči, Simon pa predvsem na vzdržljivosti,
manj z utežmi,« je pojasnil Farneti. Jadralca morata v Miamiju pozorna tudi na kilograme. »Ker piha v Miamiju manj kot drugje, morava biti čim lažja.« Zaradi nizkih temperatur sta doma na vodi vadila samo dvakrat, s čimer pa se ne obremenjujeta preveč. Dobro je, poudarja Jaš, da si privoščita tudi nekaj premora. »Obenem pa je to skoraj edini primeren čas za piljenje kondicije, potem ne bova imela več toliko časa.«
V Miamiju bosta vse do konca meseca. Ob treningih bosta tudi tekmovala, najprej na severnoameriškem prvenstvu (od 17. do 19. januarja), nato še na etapi svetovnega pokala. Cilj? »Seveda čim višja uvrstitev,« se ni hotel prenagliti Jaš Farneti. Lani je sta bila v svetovnem pokalu 14., kar je bil tudi njun najboljši rezultat na regatah za svetovni pokal. Konkurenca bo letos močnejša od lanske: prijavljenih je že 40 posadk, med katerimi so tudi vsi favoriti. »Večina si želi čim prej zagotoviti nastope v Hyeresu, na drugi regati svetovnega pokala,« pravi Farneti. Letos bo na štirih etapah svetovnega pokala - v Miamiju, Hyeresu, Weymouthu in kitajskem Qingdau - nastopalo samo štirideset posadk, med temi se bo na regate direktno uvrstilo najboljših trideset iz jakostne lestvice, deset posadk pa
bo moralo uvrstitev loviti na dodatnih regatah. Tudi slovenska jadralca želita torej že v Miamiju potrditi nastop v Hyeresu: na svetovni jakostni lestvici sta zdaj 20. Čeprav so najboljši decembra meseca že trenirali v Riu de Janei-ru, jih to ne skrbi: »Že na svetovnem prvenstvu in na finalu svetovnega pokala v Abu Dhabiju sva dokazala, da sva napredovala. V Abu Dhabiju konec novembra, na zadnji pomembnejši mednarodni regati, sva bila vedno med deseterico, smolo sva imela, da so naju diskvalificirali, ko sva bila 3.,« se spominja Jaš. Zato pred odhodom imata jadralca dobre občutke. »Po poti nastopov zadnjih regat morava naprej. Važno bo, da ne bova ponavljala napak, ki sva jih že naredila.«
Med glavnimi favoriti ostajata Avstralca Belcher in Ryan, ki sta razred zase. Morda sta ranljiva ravno v Mia-miju v rahlem vetru, sicer pa sta (skoraj) nedosegljiva.
Miami bo za jadralca Čupe letošnja prva postojanka, kje bosta jadrala (in tekmovala) potem vse do aprila, ko bo na vrsti Hyeres, še ne vesta. Regata v francoskem letovišču bo tudi ena izmed štirih nastopov, na katerih bo vodstvo italijanske izbrane vrste preverjalo formo reprezentantov, med katerimi sta tudi Sivitz Košuta in Farneti. (vs)
Dijaški športni dan
Na goriških višjih srednjih šolah je bilo še pred božičnimi prazniki razgibano. V sklopu medrazrednega zborovanja so dijaki licejskega in tehniškega pola organizirali športni dan, tako kot je že ustaljena tradicija. Dijakinje so tekmovale v odbojki, dijaki pa v malem nogometu, košarki in odbojki. Ekipe so sestavili dijaki s pomočjo profesorjev, ki so jim bili na dan tekmovanja stalno v podporo. Večina dijakov je tekmovala v športu, ki ga sicer tudi trenira, nekateri pa so izbrali tudi dve tekmovanji. V vseh disciplinah so tekmovali skupaj dijaki vseh petih razredov, izjema je bil mali nogomet, kjer so tekmovali ločeno dijaki prvih treh razredov in dijaki 4. in 5. razreda.
Izidi: mali nogomet 1.-3. razred: Tehnični p. - Licejski p. 2:3, 4.-5. razred Teh - Lic 5:7, moška odbojka: Teh - Lic 2:0, košarka: Teh - Lic. 23:25, ženska odbojka Teh - Lic 0:2.
18
Četrtek, 15. januarja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka, nad severozahodno Evropo in Atlantikom pa je obsežno in globoko ciklonsko območje. Oslabljena hladna fronta je od zahoda dosegla Alpe in bo zvečer oplazila tudi naše kraje. Od jugoza-
hoda priteka k nam topel in nekoliko bolj vlažen zrak.
/
Po vsej deželi bo zjutraj prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme le zaradi visokih in tankih kopren. Po nižinah bo megleno. Čez dan bo oblačno z rahlimi padavinami, ki se bodo pojavile predvsem na vzhodu. Nad okoli 800m bo snežilo. V gorah bodo ponekod možne poo-blačitve.
Danes bo v severovzhodnih krajih delno jasno, drugod bo oblačnost od zahoda tekom dneva naraščala. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megleno, popoldne pa se bo spet krepil jugozahodni veter.
TOLMEC
O-4/4
M
TRBIŽ O
-5/3
VIDEMO
-1/10
ČEDADo
0/9
/\ CELOVEC
-5 °-5/4
KRANJSKA G. '
O-6/4
O TRŽIČ
—'	-2/5
KRANJ O
S. GRADEC
O -4/5
CELJE
-2/8 O

LJUBLJANA
o 1/5
GORICA
3/10 O
N. GORICA
O 5/9
N. MESTO
S Sonce vzide ob 7.41 in zatone S Luna vzide ob g ob 16.47	S 2.11 in zatone
Dolžina dneva 9.06	z ob 12.33
Vremenski vpliv bo obremenilen; občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. Spanje v prvi polovici noči bo moteno. Priporočamo dosledno upoštevanje morebitnih predpisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost.
Po vsej deželi bo zelo oblačno. V prvih jutranjih urah bo ponekod lahko rahlo deževalo, popoldne bodo padavine obilnejše, predvsem na območju Predalp. Meja sneženja bo nad 1200-1500m. Ob morju bo pihal zmeren jugovzhodni veter, ki bo močnejši v večernih urah.
Jutri bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. V zahodnih in deloma v osrednjih krajih bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Za sredino januarja bo zelo toplo.
TOLMEČ
O 2/8
TRBIŽ O
1/7
VIDEMO
3/12
ČEDADo"
4/11
CELOVEC
°-1/9
KRANJSKA G.
O 0/5
O TRŽIČ
3/9
KRANJO
S. GRADEC
O 2/9
CELJE
7/11 O
GORICA
6/12 0
N. GORICA
O 7/12
LJUBLJANA
°4/13
N. MESTO
6/10 O
Danes: ob 4.37 najvišje 83 cm, ob 12.26 najnižje 24 cm, ob 19.25 najvišje 62 cm, o	ob 23.25 najnižje 45 cm.
Jutri: ob 5.50 najvišje 86 cm, ob 13.15 najnižje 15 cm, ob 20.08 najvišje 71 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C.
Kanin - Na Zlebeh . . . .90
^¡g Vogel..................50
Kranjska Gora.........45
cc Krvavec...............60
Cerkno................60
Rogla..................55
REKA
10/12
jutri
1i
Piancavallo.....'.......30
Forni di Sopra.........40
Zoncolan..............40
Trbiž...................40
Osojščica..............50
Mokrine...............40
Priprave na 200-letnico Marxovega rojstva
TRIER - V nemškem mestu Trier, v katerem se je rodil filozof in družbenoekonomski teoretik Karl Marx, že kujejo načrte za veliko slavje ob 200-letnici njegovega rojstva, ki bo leta 2018. V središču obeleževanj v Mar-xovem letu bo pregledna razstava o Marxovem življenju in vplivih. Za razstavo in široko paleto kulturnih in znanstvenih dogodkov v Marxovem letu 2018 bodo organizatorji porabili okoli 5,6 milijonov evrov. "Obletnica je zagotovo izrednega pomena in se razteza preko meja mesta Trier," je povedala znanstvena vodja Hiše Karla Marxa Anja Kruke. Mestu se bo namreč pri obeleževanju pridružila celotna nemška zvezna dežela Porenje-Pfalška. (STA)
Ljudje, ki več delajo, so bolj nagnjeni k pitju alkoholnih pijač
javansko morje - Medtem so iz vode že potegnili črni skrinjici
Singapurska ladja našla trup ponesrečenega malezijskega letala
SINGAPUR - Singapurska vojaška ladja je našla trup letala družbe AirAsia, ki je s 162 ljudmi na krovu konec decembra strmoglavilo v morje, je sporočil singapurski obrambni minister Ng Eng Hen. Kot je zapisal na Facebooku, je singapurska ladja MV Swift Rescue, ki sodeluje pri iskanju ostankov ponesrečenega airbusa A320, locirala trup letala v Javanskem morju. Dodal je, da je na slikah, ki jih je posnelo daljinsko vodeno plovilo, videti krilo in besede na trupu. Na fotografijah je videti besedi "now" in "everyone". Verjetno gre za besede iz slogana malezijskega nizkocenovnika "Now Everyone Can Fly", ki je bil natisnjen na trup letala.
Najdba trupa letala je pomembna, ker naj bi bila večina žrtev ujetih v njem. Reševalci so doslej našli 48 trupel. Črni skrinjici -zapisovalec podatkov o letu in snemalec pogovorov v kokpitu, so že potegnili iz morja. S pomočjo podatkov iz skrinjic bodo preiskovalci zdaj poskušali ugotoviti, zakaj je letalo strmoglavilo.
Letalo, ki je bilo na poti iz indonezijske Surabaye v Singapur, je strmoglavilo v nevihtnem vremenu 28. decembra lani. Med potniki je bila večina Indonezijcev, trije Južnokorejci, po en Sin-gapurec, Malezijec in Britanec ter kopilot iz Francije. (STA)
Podvodni posnetek najdenega trupa letala
ansa
Nezvestemu soprogu odrezala penis
PEKING - Kitajka se je nezvestemu soprogu maščevala tako, da mu je odrezala penis, in to kar dvakrat. Po prvem napadu so nesrečniku penis kirurgi prišili nazaj, nakar mu ga jezna žena odrezala znova. 32-letna žrtev, gospod Fan iz province Henan, je bil dvakratne amputacije deležen konec decembra. Kriva je bila njegova afera z 21-letnico, ki je soprogo tako razbesnela, da je v roke vzela nož in se znesla nad njegovim penisom. Gospod Fan se je po napadu opotekel do bolnišnice, kjer so mu kirurgi odrezani organ prišili nazaj. A ženi ni bilo dovolj. Tri dni po prvem napadu se je odpravila v bolnišnico, kjer je okreval soprog. Počakala je, da je zaspal, in mu prišiti penis odrezala znova. Nesrečnik bi moral zato znova na operacijo, a policisti v drugo njegovega spolovila niso našli. Je pa dvojni napad očitno okrepil zvezo med njim in njegovo ljubico, gospodično Zhang, saj se bosta poročila. Kaj se je zgodilo s krvoločno soprogo, ni znano.
PARIZ - Ljudje, ki preveč delajo, so bolj nagnjeni k pitju alkoholnih pijač. Študija, v katero je bilo zajetih 400.000 ljudi, je pokazala, da bodo posamezniki, ki delajo več kot 48 ur na teden, kolikor je predpisani maksimum v EU, bolj verjetno uživali "tvegane" količine alkohola. Raziskava, objavljena v reviji BMJ, je ugotovila, da imajo tisti, ki delajo več kot 8 ur na dan, 11 odstotkov večjo verjetnost, da bodo uživali tvegane količine alkoholnih pijačah. Posamezniki, ki delajo 49 do 54 ur na teden, imajo 13 odstotkov več možnosti, tisti, ki delajo 55 ur ali več na teden, pa 12 odstotkov več možnosti.
vesolje - Zaradi uhajanja amoniaka
Izpraznili del Mednarodne vesoljske postaje (ISS)
MOSKVA/MIAMI - Astronavti na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) so morali včeraj zapustiti ameriški del postaje, kjer se je oglasil alarm, da uhaja amoniak, ki se ga sicer na postaji uporablja za hlajenje električnih naprav. Astronavti so se zdaj umaknili v ruski del postaje.
Na krovu ISS je trenutno šest astronavtov - trije Rusi, dva Američana in Italijanka. Trenutno so vsi na varnem, ameriški del pa so izolirali. Kot so sporočili iz ruske vesoljske agencije Ro-skosmosa, so nadzor misije zdaj predali ameriškim kolegom v Houstonu, ki se bodo odločili, kako bodo odpravljali napako na tem modulu.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je nato sporočila, da za zdaj še ne mo-
rejo potrditi, da je do uhajanja amonia-ka res prišlo. So pa pojasnili, da se je znotraj ameriškega dela ISS oglasil alarm, ki opozarja pred uhajanjem tega plina, zaradi česar se je vseh šest astronavtov umaknilo v ruski del postaje. "Nadzorniki ISS niso prepričani, ali je alarm morda sprožil sunek v pritisku, okvara senzorja ali pa težava v računalniškem releju," je prek Twitterja sporočila Nasa. "Posadka je na varnem. Uhajanja amoniaka nismo potrdili. Posadka se je odzvala na povečanje pritiska v hladilnem sistemu," so še sporočili.
Uhajanje amoniaka je sicer poleg požara in padca pritiska ena največjih nevarnosti na krovu ISS, ki kroži okoli 400 kilometrov nad površjem Zemlje. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 15. januarja 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Portret Dušana Jakomina: Srečen čas, ki ga živim, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Un passio dal cielo 23.25 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.00, 0.00 Dnevnik in vreme
16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 20.55 Nogomet: Tim Cup, Juventus - Verona 23.05 Virus - Il contagio delle idee 0.15 Obietti-vo Pianeta
_RAI3_
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura -Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 23.35 Blob 20.15 Disney Classic Cartoons 20.35 Nad.: Un posto al sole
ro (kom.) 21.15 Film: Jane Eyre (dram., '11, i. M. Wasikowska) 23.20 Movie.Mag 23.50 Film: Kalifornia (triler, '93, i. B. Pitt)
RAI PREMIUM
11.10 Nad.: Un posto al sole 12.15 18.30 Nad.: La signora in rosa 13.00 19.15 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 18.25 0.35 Novice 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Nad.: Caccia al re - La narcotici 23.00 Acchiappo i sogni 23.40 Serija: Sulle tracce del crimine
_RETE4_
6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.55 Film: Casa da gioco (vestern) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetri-ne 21.15 Film: High Crimes - Crimini di stato (triler, '02, i. A. Judd, M. Freeman) 23.40 Film: Il cliente (triler, '94, i. S. Saran-don, T. Lee Jones)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: E' nata una star? (kom., '12, i. L. Littizzet-to) 23.20 Film: Se devo essere sincera (kom., '04, i. L. Littizzetto)
_ITALIA1_
6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: I Griffin 14.55 Serija: Arrow 15.40 Serija: The Vampire Dia-
LAEFFE
21.10 Film: Young Adult (dram., '11, i. C. Theron) 22.50 Serija: The Newsroom
_RAI4_
11.45 15.30 La vita segreta di una teenager americana 12.3017.55 Xena 13.10 Private Practice 14.05 20.10 Under the Dome 14.45 Greek 16.15 The Lost World 17.05 Novice 17.10 Streghe 18.35 Andromeda 19.30 Stargate Atlantis 21.10 Teen Wolf 21.50 Supernatural 22.35 Esami 22.40 Film: Lemony Snicket - Una serie di sfor-tunati eventi (fant., '04, i. J. Carrey)
_RAI5_
14.15 Le Alpi viste dal cielo 15.25 Yellowstone 16.20 La liberta di Bernini 17.20 Tutti i segreti di un'opera d'arte 18.10 Ogni quadro racconta una storia 18.40 0.15 Novice 18.45 I giardini piu belli del mondo 19.50 I diari della scultura 20.45 Passepartout 21.15 22.55 Petruska 21.20 Glasba: Brahms, Francesconi, Haydn 23.30 David Letterman Show
RAI MOVIE
14.15 Film: Famiglia in fuga (dram., '94, i. P. Swayze, H. Berry) 15.55 Film: In nome di Dio - Il texano (vestern) 17.50 Novice 17.55 Film: Detective coi tacchi a spillo (akc.) 19.30 Film: Un orso chiamato Artu-
12.55 17.45 Jamie - Menu in 15 minuti 14.45 Wings for Life World Run 15.00 18.45 Il cuoco vagabondo 15.55 Citta nas-coste 16.50 Grand Designs Australia 19.45 Novice 20.05 Bourdain - Cucine segrete 21.00 Nad.: World Wars - Il mondo in guerra
16.45 Serija: Dr. House - Medical Division 19.20 Serija: N.C.I.S. - New York 21.10 XLove
_IRS_
13.00 Film: La moglie in vacanza... l'amante in citta (kom.) 15.00 Film: Salvo d'Ac-quisto (voj.) 17.00 Film: Io so che tu sai che io so (kom.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Il giardino delle vergini suicide (dram., '99, r. S. Coppola, i. K. Dunst) 23.00 Film: Confidenze ad uno sconosciuto (dram., '95)
_laz_
7.00 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.55 Film: Fifa e arena (kom.) 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico
_lazd_
6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 16.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00, 13.00 I menu di Benedetta 10.00 19.00, 21.10 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 14.00 SOS Tata 23.10 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.05 Dodici minuti con Cristina 12.45 Rotocalco Adn-kronos 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Un anno di cronaca e sport 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.55 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.30 Tisane, uguenti e cachet
22.00 Dok. film: Oliver Stone - USA, la storia mai raccontata 23.25 Fischia il vento
_CIELO_
12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia 14.45 Novice 16.00 17.45 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 18.45 Cucina da incubo 19.45 Affari di famiglia 21.10 Film: Hell - Esplode la furia (akc.) 23.00 Dok.: Riga - Capitale del turismo sessuale
_DMAX_
12.35 Liquidator 13.25 20.20 Rimozione forzata 14.15 19.30 Banco dei pugni 15.10 Come andra a finire? 16.00 Top Gear USA 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Bad Dog 22.55 Supercar: auto da sogno 23.45 Video del tubo
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Turbulenca 11.10 Odprta knjiga 11.55 NaGlas! 12.10 Glasnik 12.35 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok. serija: S Trevorjem McDonaldom po mogočnem Misisipiju 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.05 Risanke in otroške odd. 16.15 Točka preloma 17.25 0.25 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.20 Nan.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Inf-odrom 9.00 0.35 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.10 Pričevalci 14.25 Biatlon: SP, štafete (m), prenos 15.50 Dok. serija: Po Braziliji z Michaelom Palinom 16.50 Mostovi - Hidak 17.25 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki, prenos 19.15 Smučanje prostega sloga: skoki, pon. 20.10 Žrebanje Deteljice 20.15 Film: Armin 21.40 Nan.: Sodobna družina 22.00 Dok. film: Pina 23.50 Točka
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 22.15 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd. 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.20 Webolution 18.00 Primorska v krogu dvanajstih 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Prava ženska (kom.) 22.50 Izostritev 23.20 Na obisku
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 8.10 14.25 Queen Latifah Show 8.55 10.05, 11.10, 13.00 Tv prodaja 9.1015.15 Nad.: Moje srce je tvoje 10.20 16.10 Nad.: Barva strasti 11.25 17.15 Nad.: Toskana, ljubezen moja 13.15 Show: Kuhajte kot Heston 13.50 Ana kuha 17.00 18.55, 22.45 Novice in vreme 20.00 Serija: Epilog 21.05 Film: Samo prijatelja (kom., '05, i. R. Reynolds) 23.15 Serija: Nepremagljivi dvojec
_KANAL A_
7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.10 Nad.: Bud-va na morski peni 8.50 Risanke 9.35 17.05 Serija: Naša mala klinika 10.30 16.35 Seri-
Četrtek, 15. januarja Rai movie, ob 10.50
VREDNO OGLEDA
Pane, amore e fantasia
Italija 1953
Režija: Luigi Comencini Igrajo: Vittorio De Sica, Gina Loll-obrigida in Tina Pica
Zgodba, ki predstavlja eno največjih tržnih uspehov italijanskega filma, je komedija, ki ima za protagonista Antonia Carotenuta poveljnika karabi-nirjev, ki ga iz rodnega Sorrenta pošljejo v Saglieno, izmišljeno vas nekje v srednji Italiji.
Carotenuto, ne več ravno mladi ženskar si ne more kaj, da se tudi v zakotni vasici zaljubi v dve domačinki, zgovorno in naduto Bersagliero (kot jo imenujejo v filmu) in molčečo negovalko Annarello. Bersagliera v resnici gleda za drugim karabinirjem, Annarel-la pa bo naposled postala gospa Carotenuto.
Moč filma, ki še enkrat pripoveduje o povojnem italijanskem življenju se kaže predvsem v simpatičnih dialogih med izrednim De Sicom in pridno Loll-obrigido. Film je leta 1953 prejel tudi prestižnega berlinskega medveda.
ja: Veliki pokovci 10.5513.10, 13.25 Tv prodaja 12.10 Serija: Trafika 12.40 Serija: Svingerji 13.40 18.55 Serija: Komisar Rex 14.40 Film: Drillbit Taylor (kom., '08, i. O. Wilson) 20.00 Film: Elektra (fant., '05, i. J. Garner) 21.40 Film: V pajkovi mreži (krim., '01, i. M. Freeman) 23.30 Serija: Imperij pregrehe
PLANETTV
11.00 Tv prodaja 11.30 Nad.: Moja družina 12.05 15.15 Nan.: Zasebna klinika 12.55 22.45 Nan.: Prijatelji 13.2518.00 Nan.: Castle 14.20 Nan.: Pod lupo pravice 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Vojaške žene 18.55 Danes 20.00 Film: Nenavadno življenje Timothy-ja Greena (kom.) 21.55 Nan.: Ljubice 23.15 Nan.: Zločinski um
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Največ sveta otrokom sliši Slave - pripravlja Bruno Križman; 12.15 Dolgo devetnajsto stoletja - pogovor z Markom Maninom; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, 21. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.00, 16.30 Osebnost, glasovanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pome-riggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Mi
gremo naprej!
Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti.
Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015.
Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza:
•	z vnaprej izpolnjeno poštno položnico, ki jo bodo vsi naročniki prejeli na dom;
•	z bančnim nakazilom;
•	v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika;
•	preko trajnega bančnega naloga za plačilo po sistemu SDD.
Kdor se odloči za ta način plačila, bo lahko poravnal naročnino
v enem obroku (230€), v dveh obrokih (po 120€) ali v štirih obrokih (po 60€).
Za popolnejše informacije naj zainteresirani pokličejo naše tajništvo do 31.12.2014.
Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke.
if
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih intabličnih računalnikih.
Novi naročniki bodo prejemali Primorski dnevnik brezplačno do konca leta 2014.
RIJATELJA. Vsem, ki nam bodo predstavili novega naročnika, bomo ob sklenitvi naročnine za leto 2016 priznali 15% popust.
<Zndh$a APrimorski
r	dnevnik
	za informacije:
	S Trst: 040 7786300
	—S Gorica: 0481356320
• •	www.primorski.eu