36 
Preprečevanje venske 
trombembolije pri 
bolnikih z rakom

37 
Venska trombembolija (VTE) se pojavi pri približno 15 % bolnikov z malignim 
obolenjem, kar je 4- do 7-krat pogosteje kot pri zdravi populaciji, in je drugi 
najpogostejši vzrok smrti pri bolnikih z rakom. Predhodna VTE, starost, 
debelost, dodatne bolezni, slabša gibljivost, hospitalizacija, operativni 
poseg, zdravljenje s kortikosteroidi, eritropoetinom in sistemsko onkološko 
zdravljenje povečujejo verjetnost nastanka trombemboličnega zapleta. 
Oboleli za rakom trebušne slinavke, želodca, pljuč ali možganov so še 
posebej ogroženi. Z namenom zmanjšanja pojavnosti VTE so izdelana 
priporočila za preprečevanje VTE pri hospitaliziranih in ambulantno vodenih 
bolnikih z rakom.
V času hospitalizacije vsi bolniki z rakom prejemajo preventivne  odmerke 
antikoagulacijskih zdravil. Preventivne odmerke antikoagulacijskih zdravil 
prejemajo tudi vsi operirani bolniki vsaj 7 do 10 dni po posegu. Štiritedenska 
pooperativna antikoagulantna preventiva je indicirana po večjih kirurških 
posegih zaradi raka v abdomnu ali mali medenici, pri slabo pokretnih bolnikih in 
bolnikih, ki so že bili zdravljeni zaradi VTE. Uporabljamo preventivne odmerke 
nizkomolekularnih heparinov (nadroparina, dalteparina, enoksaparina), 
izjemoma lahko tudi standardni heparin ali fondaparin. Odmerke zdravil je 
treba zmanjšati za četrtino ali polovico v primeru slabšega delovanja ledvic 
(pri ocenjeni glomerulni filtraciji manj kot 30 ml/min), razen pri dalteparinu 
in standardnem heparinu. Neposrednih peroralnih antikoagulantov (NOAK) 
v preprečevanju VTE pri bolnikih z rakom zaenkrat ne uporabljamo. 
Antikoagulantna preventiva je kontraindicirana pri aktivni krvavitvi, neobvladani 
arterijski hipertenziji, trombocitopeniji (pri številu trombocitov manj kot 
30 x 10
9
/l) in akutni možganski kapi.
Pri ambulantnih bolnikih rutinska antikoagulantna preventiva ni indicirana, če 
je verjetnost nastanka VTE majhna ali če gre za bolnike z veliko verjetnostjo 
za krvavitev. Prisotnost centralnega venskega katetra prav tako ni indikacija 
za antikoagulantno preventivo. Po drugi strani pa je ta indicirana pri bolnikih 
z napredovalim rakom trebušne slinavke na kemoterapiji ter pri obolelih 

38 
za plazmocitomom ali ne-Hodgkinovim limfomom, ki so zdravljeni s 
talidomidom oziroma lenalidomidom. Indicirana je tudi pri bolnikih, zdravljenih 
s kemoterapijo, ki dosegajo 3 ali več točk po točkovniku Khorana (Tabela 1). Ti 
imajo več kot 7-odstotno verjetnost za nastanek VTE v nekaj mesecih.
Tabela 1:
TOČKOVNIK KHORANA.
Bolnikove značilnosti Točke
Rak želodca, trebušne slinavke 2
Rak pljuč, mod, mehurja, rodil ali limfom 1
Trombociti ≥ 350 x 10
9
/l 1
Hemoglobin ≤ 100 g/l ali eritropoetin 1
Levkociti ≥ 11 x 10
9
/l 1
Indeks telesne mase ≥ 35 kg/m
2
1
PRIPOROČENA LITERATURA
• Khorana AA, Carrier M, Garcia DA, Lee AYY. Guidance for the prevention of cancer-associated venous 
thromboembolism. J Thrombolysis. 2016; 41: 81-91.
• Bauer KA. Risk and prevention of venous thromoembolism in adult with cancer. (www.uptodate.com)