o 138 številka. d- V Trstu, v soboto dne 17. novembra 1894. Tečaj XIX. „■DIHMV izhaja po trikrat na teden t ieatih it-danjih ob torkih, A«tp«kih in •ObOt»K. Zjutranj« izdanje izhaja ob 8, uri zjutraj, večerno p* eb 7. ari veier. — Obujno izdanje »tane: ib jedan neteč . t. -.SO, izvan Avstrije f. 1.40 tri maaec ... 2.80 . , . t m pol leta . . . 5,— . . . •a via lato . . . 10 — . „ , is,— Na aaraihs hrti pritožen* naročnine sa m jemlje Mir. Posamične številke ee dobivajo v pro-dajalnicab tobaka v Irntu po S nv£., V Gorici po S nv£. Sobotno vefterno iidanje v Irttu S ni., v Gorici * n«. EDINOST O^lnsi »e rni'uno po tarifu v petitu; za na*love t debelimi frkitmi se pla^ujti primtur. ko'tknr ob-"jfn i »vidnih vrnti••. Po-Istir ntmrtTiipe in j*tnezah vale. domači ogla*) itd. ae rii'°iin*jo po pogodbi. V »i , k'''- nef'ftnkovnrft »t« n,-aprn.i >majo. ni»kr>|nat ae ne vrivajo. Naročnino, relclaaacije iti oglase sprejema npravniitvo julica M.»lino pio -rolo hit. 3, II. nadst. Odprte reklamacij*« •o proate poštnine. Glasilo alovenvketfa političnega druitva za Primorsko. H T »MnotH J# Mtr I' Radi dogodkov v Podgradu. Int erpelacija poslancev S p i n č i č a, dr«. Lasi n j e in tovarišev na njeg. ekace-lenco gospoda ministra sa notranje stvari. (Konec.) Kljub jasnim postavnim določbam, členku XVI. driavne postave z dne 5. maja 1862 in §. 96. istrske deželne postave i dne 10. julija 1863, po katerih bi moral najdalj« v iostih tednih po razpničenju lastopstva raz-pissti nove volit?« ali ssčasni upravni odbor •It p« prejinja občinska uprava v slučaju, d« s« je eventuvalni rekurs reiil povoljno, ispostavile «o ae volilne liste stoprav doe 1. oktobra tek. leta, torej po preteku akoro de-aetih tednov. č«s sa pritoibe določen je bil do 6. te-kočeg« novembra in bi morale biti volitve a«mo ie raspisane in v kratkem izvrione. Do sedaj isvajano zatezanje s volitvami se je pa poostrilo s tem, da eo isložene volilne liste popolnoma napačno sestavljene in da bo treba delati nove. Kajti pri 1200 volilah, uloženih je bilo blizu T00 pritožb I To vso je gotovo po volji c. k. oblastim, ki si prisade-vajo, da bi kolikor mogoče daleč odrinile postavno zastopstvo občine. Ako se uvaža označeno postopanje oblasti in ee primerja isto s ravnanjem v drugih občinah toliko glede na prvi kakor na drugi domnevni razlog, ko v mnogih drugih občinah često ni bila škoda le mogoč«, nego so velike ikode istinito tudi nastale, kakor na primer bal tudi v Podgrajeki občini, kjer je svojedobno sodišče konstatovalo, da manjka v bla;.* gajni nekoliko tisoč goldinarjev, « je o. kr. politična oblast, dolgo prej epoiorjcna na to po tedanji oposieiji, stoprav potem postopal« in samo v toliko, d« je odstavila iupana, nemarno občinsko sastopstvo p« v miru pustil«, in ko so bili načelniki drugih občin ?ab-Ijeni, opominjani in se jim jo pretilo s denarnimi globami, ako ne isvedejo volitev, ne d* bi se bil« razpustila občinska zastopstva zaradi zakašnjenih volite? in ko so se tudi v političnem okraju samem pred kratkem vriile volit v« v neke j občini tri let« po postavni poslovni d6bi, ne d« bi se bilo raspustilo občinsko sastopstvo in d« v neki drugi ie sed«j niso is v ritme, da-si je postavna po-slovn« doba prekoračena sa dve loti in dva mesec«, « občinsko sastopstvo vendar ni raspuičeno: sklepati se mora torej, d« ni nepristran« sko ono osnačeno in celč nepoetavno postopanje e. k. oblasti proti biviemu občinskemu zastopstvu, posebna pa proti načelniku istega, PODLISTEK. Ribičeva Jelica. Vsakdanji prisori iua malomestja; — spisal Fr. K o s e o. (Dalje.) Lahko bi bilo opravljala Jelica kako delo ter pomagala očetu skrbeti ta vsakdanji kruh, a Ribičevke ie sedaj ni zapustila povsem nekdanja bahatost in ponos na hčerko, k«tera si ni smela onečediti in obdrgniti lepo belih in gladkih rokic z nobenim mučnim delom. „Le potrpi, Jelica, ti se vender-le gotovo omožii, saj si tako lepo in izobraženo dekle t — Boi videla, kako imenitnega ženina ti ie dobom I* — Tako je tolažila svojo ljubljenko. Razumevno je, d« je nekdaj prevzetna in izbirčna Ribičevka skušala v sedanjih razmerah z vso žensko premetenostjo vjeti kakega dostojnega ženina. Žal, da ni do tedaj hotel še nihče sesti na limanioe ! — Lahko si je torej razlagati Ribičevkino veselje, da dojdo na obisk drd. med. Josip Brdnik. deželnemu poslancu Slavoju Jenku, nego da je politično strastno, katerega pravi vzrok tiči v tem, da se c. k. namestnika ni sprejemalo pod slavoloki, ko je lani potoval po sodnem okraju Podgrajekem in da je moral v večih selih te občine opazovati poleg lojalnih izjav za Njegovo Veličanstvo, našega cesarja in kralja, pojave priljubljenosti samo za državnega poslanca onega okraja; kakor je tudi pripisovati činjenici, da je omenjeni saupni mož c. k. organov pozdravil namestnika z nekim napisom in da je od tedaj po-stal tak saupni mož. Pri takih razmerah, katerim bodi še do-dodano, da posamični uradniki tendencijozno naravnost hujakajo narod proti bivši občinski upravi in ker bi se morale volitve vršiti v kratkem, smatrajo podpisani za svojo dolžnost, vprašati njegovo ekscelenco, gospoda ministra nostanjih poslov : 1. Kako more njegova ekvcelenc« glodd občine Podgrad opravičiti ravnokar opisano, strankarsko, politično strastno, oelč proti* postavno postopanje podrejenih organov, kakorino ni navadno proti občinam, zastopanim po Ralijanih ali njih zavezancih? 2. Zakaj ni bil pravočasno in sploh ne rešen rekurs proti razpustu občinskega zastopstvu P 3. Je-li njegova ekscelenca pri volji zauknznti potrebno, da »o izvrše volitve prej ko pej, postavno in nepristransko, in posebno pa, da se tu ne bode dogajalo sramotno kupovanje glasov, katero v tej občini še ni navadno, a se pripravlja P Dunaj, dne 11. novembra 1894. pinčič, dr. Laginja, Biankini, Dapar, Perič, HAjek, Konig, Tekly, dr. Dyk, Sokol, dr. Oessmann, Purghort, Krnmbhols, Čestmfr, Lan g, dr. Brzorid, dr. Šamnnek, dr. PacAk, Broznovsky, Seichert. interpelacija poslanca S p i n o i ć a in drugov na njegovo ekscelenco g. ministra notranjih poslov in na njeg. ekscelenco g. finančnega ministra. Že več časa čujejo se pritožbe proti ravnanju s davkoplačevalci davkarja Z o i 1 a B o r r i v Podgradu v Istri. Toži se, da on kujika narod zarad plačevanja petih goldinarjev od vsake hiie sa presidanje cerkve v Podgradu, kakor tudi zaradi občinskih doklad in tudi drugače proti biviemu občinskemu zastopstvu ; da v uradu preklinja; da je dne 12. semptombra t. I. v hiši Blavoja Jenka, kjer je do takrat bival, priredil s svojimi pijančevanje in na ccsti demonstracijo. 111. In on je sedel mej gospico Jelico in gospo Ribičevko na zeleni, rumenopasasti zofi. Bilo mu je nekam Čudno pri srci, Haj ni vedel ali bi naj odgovarjal na ploho vprašanj sladkoprijazne goapč ali naj bi zrl v iskreče in kresoče se oči, v zardeli lici s tistima jamicama in ijubkookrogli podbmdek J« lice, ki se mu je tako koketno nasmihal«. Sumo enkrat — kot golobrad gimnazijec — je bil slučajno zašel v to rodovino, zato si početkom ni mogel razlagati te prevelike prijaznosti. Jelici je bila mati že na vso zgodaj za-bičila, da mora biti z doktorandom prav posebno uljudno, zakaj morda je baš Brdnik — „on*. In Jelica se je s radostjo in navdušenjem vklonila mamičini zapovedi, saj je sama tako nepopisno hrepenela po — „avbi". Za življenje rada bi se maičevala nad nuznnčaj-nikoui Lavrčom, ki jo v tem zapustil i ko-drolaso Gizolo ter so lotil bujnoprsate, polno-krvne Mahorjeve Ele, — nad komptoriatom Fortičem, ki je ignoroval vsa njena in mate- Nekatere teh pritožb naznanile so se njeg. ekscelenci g. ministru fiianc in dolom« tudi njeg. ekscelenci g. ministru notranjih poslov in prosilo se je sa pomoč. Kolikor je znano, poizvedovalo je o tem c. kr. okrajno glavarstvo Volosko dnč 0. in 7. oktobra t. 1. tako, da je političen uradnik mod drugim zaslišal tri može na zapisnik. Zaslišanje teh treh mož zgodilo ae je na čuden način. Enoga zaaliSal je politični uradnik sumo o enej okolnosti. Pri drugih dveh, ki sta hotela izjaviti so o več dogodkih, prizadeval si je, da bi marsikaj ne prišlo v za* pisnik, uli da bi so vsaj milejše zapisalo. Po daljši in ponovljeni prepirki sprejel je v zapisnik vendar večji dol dogodkov. Na noben način pa ni hotel zapisati, da davkar h u j s k a narod proti prejšnji upravi občino radi občinskih doklad. To pa niso edine pritožbe proti davkarju v Podgradu. Njegovo ponašanje bodi še po-sobno označono sledečim: Junez Šajina iz Podbož zaostal jo bil septembra meseca z davki. Ko jo okolo 12. eoptombra t. I- prosil davkarja, naj bi z ru-beŽnijo počukal ie nekolko dni, skočil je baje davkar iz prostora, ki jo pregrajen za uradnike, v prostor, kjer stoje stranke, zgra-bil Sajino za suknjo, tresol g« in vrgel ga iz urada. Ko so jo Šajini zurubila edina krava, mu je o. kr. finančna direkcija v Trstu dovolila odplačevanje v obročih in je plačal prvi obrok v znesku 20 g!d. in si s tem rešil kravo. Ali davčni sluga zarubil mu jo je zopet in odgnal v nedeljo 21. oktobra t. !. — tep nodoljaki počitek f — kateri dan se sicer nobonega dru-zega v Podbežah zarubilo ni. Dud 24. oktobra t. I. priSel jo Šsjina v davkarski urad, da bi z izposojenim denarjem poplačal ostanek svojega dol^a. Zbosedila sta ae zopet s davkarjem, ta je skočil iz uradniškega prostora v prostor za stranke, zgrabil Sajino za suknjo, tresel ga in peljal s pomočjo sluge k Hodniku, kateri ga jo drugi d«n izpustil iz zapora. Pri tej priliki je omeniti, da tudi ta davkar slovenskim in hrvatskim strankam, ako tudi izrecno zahtevajo pobotnico v svojem jeziku, izdajo le italijanske pobotnice, o čemer se sicer pritožujejo perijodično. V tem obziru moralo bi se na podlagi veljavnih zakonov in na-redeb vt'nder že odpomoči. Na podlagi povedanega dovoljujejo ai podpisani vprašati njiju ekscelonci gg. ministra notranjih poslov in fiuunc : 1. Je-li njiju eksoelencoma znan način, kako se ie dnć 6. in 7. oktobra t. I. v Podgradu zasliSavalo na zapisnik in kako moreta to opravičiti P rina vabila ter ae ženil drugod, — nad kon-cipijentom Vencem, ki jej je za dijaških let zapriaogel večno zvestobo, a jo sedaj niti no pogleda več; kako rada bi so pokazala vsem tem kot .gospa doktor" ! — Dozdevalo pa se jej tudi, da se jej hoto delati neke gubice okoli ust, da postaja bujna in njena postava okornojša. Nedavno je prestopila petindvajseto leto in dnevi mladostni so začeli uhnjuti. Jelica se je zato danes posebno okusno oblekla : rožnato, kratko domnče krilo z dolgimi idrijskimi čipkami, okoli vratu drobno rudeče korale, na nogah nizko lukove cipelo in črne svilene nogovice. Predno ne je napotila v sobo k težko pričakovanemu gostu, stala jo dolgo pred velikim zrcalom ter se učila v nagibanji vratu, v igranji trepalnic in pregibanji rok. Ko pa je bila z izkuiinjo zadovoljna, vstopila jo kakor novedoča za Brd-nikov po.set. B:dnik, Iti je i o par luinut občudoval gospojino zgovornost, m; jo miglo dvignil ter so iuhii'j poklonil. „Nu, — tu jo moja Jelica, gospod doktor !* — hitela je posredovati starka, pri tem 2. Smatrata li njiju ekscelenci za dostojno srednjeevropske kulturne države, da nje uradniki v uradu preklinjajo, narod hujakajo in se z davkoplačevalci pretepajo in sta-li voljni potrebno ukreniti, da se kaj ta-cega zopet ne dogodi P Dunaj, 6. novembra 1804. S p i n č i c, dr. Laginja, Eim, Tekly, dr. Slama, dr. Vašaty, Tilšer, dr. Brzorad, dr. Siavik, dr. Šil, dr. Kramar, Alfred Coronini, dr. Oregorčič, B'ankini, Peric, Dapar, Kuftan, dr. Pacdk, dr. Engel. Naš užitninski davek. V svoji seji z dne 1. oktobra t. 1. je sklenil slavni mestni svet TržaSki naprositi slavno c. kr. vlado, da mu ista dovoli še nadalje — in sicer za tri leta hkratu — pobirati dosedanje davke in doklade. Ker je glas naSih okoličanskih zastopnikov v mestnem zboru tržaškem glas vpijoCega v puščavi, ker veČina tega zbora noče slušati uiti najtehtnejših argumentov, ker je povsem brezbrižna in brezčutna glede na notoriško bedo in revo okolice, katera beda se je pomnožila rapidno in se še množi po odpravi proste luke in je dosegla sedaj blizo svojo kulminacijo, prisiljeni smo tudi mi povzdigniti svoj glas proti sedanjemu gospodarstvu občine Tržaške, odnosno proti ogromnim dokladam na užitnino. Že v mesecu decembru 1890. so se obrnili s posebno peticijo do državnega zbora oni okoličani, ki so bili pozneje zajeti v novo in po našem menenju veliko preširoko užitninsko črto, V tej peticiji so bili dokazali, da se okoličanom godi velika krivica, ako jih v tem pogledu združijo z mestom, odnosno, ako bodo morali plačevati iste doklade na užitnine, kakor mefičani sami. Zajedno so bili poslali okoličani posebno deputacijo do Njegovega Veličanstva, da ne bi se vprejela in odobrila ona užit-ninska Crta, kojo so bili predlagali linančni organi. Toda vse je bilo zastonj. Priznavalo seje sicer, da so njih tožbe in pritožbe opravičene, toda podvreči so se morali ozirom na splošno državno korist. Kot lojalni podaniki in zvesti državljani so se tudi res podvrgli in so se, kakor so vedeli in znali, ndali svojemu novemu položenju, dasi je že državna užit-nina sama na sebi veliko previsoka za naše razmere, ako pomislimo namreč, kako težko pa neštetokrat z najljubeznivujšim usmevum na svojih širokih ustnih ponavljala naziv, .gospod doktot", mileča, da so mu tako še posebno prikupi. — „Veste, gospod doktor, moji Jelici ne nedostaja ničesar razun — moža . . .* „Oh prosim te, mamica, — kaj si bo mislil gospod doktor !■ — karala jo jo hčerka, zardela tja proko ušes in povesila sramežljivo svoje rjavo oči : vse to so je bila naučila pred BVujiiu zrcalom ! — „Prosim vue, milostiva gospica, kaj naj si mislim P — miril jo jo doktorand. — ,,SJsj je vendar umevno, da jo uzor vsake mlado in kramio gospodičinu" — tu no jo naklonil k Jelici — „omožiti so čim prejo in čim . . „— a ne z Vdakim, gospod doktor!* — posegla jo spretnu Ribičevka v besedo. — „Fino izobražono dekle, ki urno nemški, slovenski in šo nekoliko francoski ter laški in ki igra glasovir, — deklo, ki zna nastopiti v vsakej dru/.bi ter ne moro delali avojcnai tnožu nikjer arauiute, — gospod dol.tor, th!;o dekle zasluži gotovo ženina najboljšo \rste !tt (Daljo prih.) in drago je obdeljevanje polja po tržaSki okolici in kako nizke cene ima sedaj vino. popred so naSi kmetje izhajali le 7, veliko težavo, ko niso plačevali ni-kake ožitnine od vina, prodanega na debelo. Sedaj pa znaSa tarifni postavek (Ta-rifsatz) 4 for. za hektoliter vina v čebrih. Kolika gorostasna razlika med prej in zdaj, okoličanom na slabo ! Jedina tolažba je bila istim ta, da so se nadejali, da bodo finančne oblasti postopale kolikor inoči obzirno. Prvo leto je tudi res bilo tako, žal, da se je posebno letos obrnilo veliko na slabSe. Letos so postopali finančni organi jako strogo, in gola resnica je, da je marsikateri posestnik plačal užitnino od več hektolitrov vina nego ga je pridelal v resnici. Torej 2e državna nžitnina sama je za njih veliko, prehudo breme. Kaj pa da rečemo o občinskih do-kladah na užitnino? Te so pa naravnost neznosne, vnebovpijoče. Nočemo navajati tu vsega tarifa; podati hočemo samo par vzgledov o užit-ninskem davku na vino, oziroma o občinski dokladi na to užitnino. Za vino v Čelnih znaša ta tarifni postavek (Tarif-satz) z 10°/0 odbitkom, veljavnim do junija 1895, 3 gld. 60 nč., občinska do-klada pa 6 gld. 80 ne.; za vinsko žonto in mošt tarifni postavek 2 gld. 70 nč., občinska doklada, 8 gld. 10 nt.; za grozdje tarifni postavek 1 gld. 35 nč., občinska doklada 3 gld. Iz teh številk je razvidno, tla občinska doklada ni v nikakein razmerju z državnim nžitninskim davkom, najab-snrdneje pa je to, da je občinska doklada na mošt in vinsko žonto veča, nego pa za vino. Kajti okoličani prirejajo vinsko žonto za svoje domače potrebe in od te pi jace naj zadnje vrste morajo plačevati veeo občinsko doklado, nego pa za vino. Še na neko posebno krivico bilo bi tu opozoriti visoko c. kr. vlado. Mnogi izmed njih imajo namreč svoje vinograde izven užitninske črte, in morajo plačevati užitnino, ako hočejo prepeljati svoj pridelek v užitninsko črto, to je na svoj dom. Kakor rečeno, je občinska doklada sploh prevelika, za siromašne okoličane pa je neznosna in prek in prek neopravičeno breme, ako pomislimo, da isti ne uživajo jednakih ugodnosti z meščani — kajti naša okolica nima v nikakein pogledu značaja mesta —, da nimajo vsled zemljepisne lege, vsled klimatičnih razmer in pomanjkanja vode nikake industrije in po takem tudi ne drugih zaslužkov, in da vsled slabih letin, trtne bolezni — trajajoče Že mnogo let — in velikih težav pri obdeljevanju polja — donaša zemlja le malo prihodka. In pri takih žalostnih razmerah naj bi tudi okoličani v jednaki meri z meščani doprinašali za razne mestne ustanove, od katerih nimajo prav nikakega dobička?! Sedaj pa nam je preiti k glavnemu argumentu proti toli visoki občinski dokladi, namreč k dejstvu, 'da občina niti ne potrebuje tako visoki h dohodkov. Občina dobiva sedaj na dokladali na užitnino preko 1,200.000 gld. na leto. To je gorostasna Številka, tako gorostasna, da moremo misliti le na slabo in neracijo-nelno gospodarstvo, ako občina ne more izhajati pri tolikih dohodkih. Da ne bi občina trosila velikanskih zneskov za nepotrebne italijanske šole po okolici, katerim ni drugi namen, nego italijančiti slovensko deco (nedavno je dovolila n. pr. blizo 30.000 gld. za jeden italijanski otroški vrtec na slovenski Greti); da ne bi vzdrževala veliko preveliko število uradnikov in drugih organov po okolici v zgolj agitacijske svrhe, da ne bi trosila za razne nepotrebne naprave, izhajali bi lahko dobro in pošteno z veliko manjimi dohodki. Z ozirom na vse to je želeti iskreno, da bi visoko c. kr. finančno ministerstvo ne ugodilo prošnji Tržaške občine za na-daljno pobiranje dosedanjih toliko visokih doklad na užitnino, dovoljenih do konca leta 1894., koje značijo najhujšo krivico posebno za naše okoličanske kmete, ki se morajo boriti v potu svojega obraza za borno svojo ekzistencijo. Politiške vesti. Državni zbor. (Gosposka zbornica.) Včeraj je imela gosposka zbornica svojo Rejo. Predsednik ne je najprvo spominjal srmti carja Aleksandra III. Rokel je m«*d drugim : Ob smrtni postelji tega vladarja žalujejo ne le milijoni zvestih podanikov, ampak tudi vsa Evropa. Bil je prijatelj našemu prevzi&enemu conarju in Gospodu. Na to so pričeli razpravo o zakonu o kupčiji na obroke. Člani Leitenberger, Sochor in dr. Unger so govorili ra spremenjeno obliko, kakoršno je vsprejela komisija gosposke zbornice. Proti tej obliki sta govorila Walterakirchon in grof C h o r i n-iky. Ministra grof Schonborn in markiz Raoquehem sta govorila za vladni načrt, kakor ga je vsprejela poslanska zbornica. Gospodska zbornica je vsprejela prvih 5 paragrafov, deloma po sklepu poslansko zbornice, deloma komisije gosposke zbornice, 6. in 7. § pa je vrnila komisiji. Prihodnja seja bode v ponedeljek. Volilna preosnovn. Kakor poroča „N. Fr. Presso* se koaiirane stranke vedno bolj približujejo menenju, da naj bi se ustvarila nova kurija, v kateri bi imeli volilno pravico poleg industrijalnih delavcev, in takih davkoplačevalcev, ki plačujejo manj nego 5 gld. direktnega davka, tudi oni slojevi ljudstva, ki ne plačujejo aicer nikakega davka, a morejo dokazati neko višjo stopinjo omike. Nadejajo se, da se pri prihodnjem posvetovanju, ki se bode vršilo te dni, dožene sporazumljene med vlado in koaliranimi strankami. Sliotl zanpnih mož staročeSke stranke snide ae jutri v Pragi. Posvetovali se bodo — kakor poroča „Politik* —, kako bi se dala stranka povzdigniti moralno, kako tesneje sjediniti člane io kako priti do trdnejie politiike organizacije. Dogodki n r Ruakeiii. Car Nikolaj je vaprejel dne 14. t. m. državni svet ter nagovoril istega nastopno: Po volji Najvišjega prišla je nad nas vseh težka žalost. Moj dragi oče, car Aleksander III, umrl je prerano. Preminoli vladar mi ni mogel pred svojo smrtjo sporočiti Bvoje volje, kako isreči zahvalo članom državnega svćta na njih ivestem službovanju. Ker pa vem, kako sadovoljen je bil vsikdar moj oče i deli državnega sveta, moram si gotovo prisvajati pravico, da se Vam zahvalim v imenu preminoioga. Bog tui pomoti, da bodem mogel nositi vso težo državne službe, naložene mi predčasno. Kakor se čuje, bodo pri mrtvaškem odru cara Aleksandra poleg ruskih častnikov opravljale Častno stražo nemike in avstrijske vojaške deputacije. Iototako se glasi, da polože cara prihodnji ponedeljek k večnemu počitku. Pred svojim odpotovanjem v Petrogrnd izdal je srbski kralj Aleksander nastopni proglas: „Naznanjam svojemu narodu, da bodem bival nekoliko časa izven domovine, že-leč v^svojem in svojega naroda imenu izkazati poslednjo čast v Bogu preminolemu carju Aleksandru". Različne vesti, God Nj. Veličanstva cesarice, ki p ide na prihodnji ponedeljek, praznoval se bode v Tr«tu, kakor običajno, s službo božjo v stolni cerkvi pri av. Justu. — Uverjeni smo, da Be bode tega dne iz milijonov src vernih, zvestih podanikov vzdigala k nebu iskrena prošnja: Vsegamogočni naj nam ohrani še mnogo let dobro preblago vladarice! Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu nabral jc g. Filip Potočnik (po domače: „narodni koš") 3 gld. 25 nč., katero so darovali gg.: Jakob Posega 20 nč., Kolb Josip 10 nč., Potočnik Filip 20 nč., Štrukelj Anton 20 nč., Sirk Anton Jo nč., Zabrič Ivan 10 nč., Arko 10 nč., Sirk Josip 40 nč., Zabrič Ivan 20 nč., Ivan Zore 20 nč., Arko Ivan 20 nč., pri veseli družbi v kavarni .Tedesco" dodali: Sirk 20 nč.. Zabrič (da bi se dete narodno izrodilo) 30 ne., pozna vesela družba dodala: A. Štrukelj 10 nč., Sirk 10 nč.. Zabrič 10 nč., Bernardini Pavel 10 nč., natakar Anton Jagodič 1 "> nč. in natakar Josip Jagodič 20 nč. ter Iv. Vouk 10 nč. — V Ospu so darovali: Fanica S., Marica S. in Fran Vlah vsak po 1 krono, P. t). 30 st.. Z. A. 20 st. in zaspani „renegat* 2»> st. — Vesela družba v gostilni „Viktoria" darovala po g. F. Žitku 2 glJ. — (i. učitelj Kuret poslal 1 gld. 40 nč. PTriakkemu Sokolu'1 daroval je g. Josip Sirk — po „narodnem ko3u* — 60 nč., ker se ni mogel veselice udeležiti. Izredna skupščina odvetniške zbornice tržaike. Danes ob 11. uri predpoludne se je sestala odvetniška zbornica tržaška v namen, da protestuje proti slovensko-hrvatskemu ura-dovanjn v okrožju deželnega sodišča tržaškega. V sejo je došlo 71 italijanskih in 7 hrvatsko-slovenskih odvetnikov. Ti poslednji so bili : dr. Dinko V i t e ž ič, dr. Matko L a g i n j a, dr. A n d r. S t a n g e r, d.r a Mate in Dinko Trinajstič, dr. Mat. Pretner in dr. G. G r e g o r i n. Nepričakovani prihod naših odvetnikov je očividno depremiral italijansko večino. Ko je prišla na dnevni red III. in glavna točka, to je, predlog delegacije t ozirom na korake, katere bi bilo vkreniti proti v poslednji dobi Širečemu se slovenskemu uredovanju, kateri predlog je prečital odvetnik-poročevalec dr. D a u r a u t, isprosil si je najprej besede dr. V i tež i č ter predlagal, da se z osirom na važnost vprašanja, o katerem bi bilo sklepati, odloži denašnja skupščina ter rasdeli med člane zbornice prepis omenjenega predloga, v ta namen, da g> člani morejo natanj-čno proučiti. Ta predlog bil je seveda odklonjen v smislu protipredloga odvetnika dra. Consolo. Prešlo se je na meritorno razprav* Ijanje, pri čemer si je topet prvi isprosil besedo dr. V i t e ž i č. Govornika so pretrgavali burno, ko je rekel med drugim, da ta predlog krši obstoječe aakone in da kakor odvetnik, ki je prisegel pokorščino ustanovnim in drugim zakonom, ne more glasovati aa ta predlog. Radi te opaske je dobil govornik ukor od predsednika. Sklenil je s predlogom, da se preide na dnevni red pruko predloga delegacije. V razpravo je posegel na to dr. L a g i n j a , ki je napravil se ivojo mirno filozofijo globok utis na italijansko veČino, posebno ko je končal z besedami, da s na o se mi učili od Italijanov, kako t r e b a I j u b i t i s v o j o d o m o v i n o in n v o j j e s i k ter da je sedaj na njih (Italijanih), ali zatajiti svoje učiteljstvo, ali priznati ta nauk kakor nevreden. Značilno pa je vsakako, da se nijeden italijanskih odvetnikov ni upal pobijati izvajanja slovanskih govornikov in da se je celtf poročevalec sam odrekel besedi, baje is vzroka, ker je stvar dovelj jasna. Predlog delegacije bil je na to vsprejet v imenskem glasovanji s 71 proti 7 glasi. Odvetnik dr. D u k i č, ki se ni mogel udeležiti radi bolezni, doposlal je pismeno izjavo, da soglaaa s predlogi dr. Vitežiča in sodrugov. Natančneje poročilo o podrobnostih te seje prinesemo prihodnjič. K poslednjim demonstracijam. Minoli torek prinesli s» tukajšnji italijanski liati poročila o dogodkih na Volikem trgu in po drugih ulicah mesta, a te dogodke so po svoji navadi popačili in pretiravali tako, da se je moralo gnusiti vsakemu poštenemu Slovencu, či-tajočemu take laži. Mi nismo reagovali na vsa ta napadanja, ker ae Čutimo prevavišene, da bi nas moglo doseči blato isvestne klike. Nekaterih dogodkov pa nismo niti omenili, ker smo doznali, da so se vršili vse drugače, kakor so jih opisovali izvestni listi. Tudi danes se omejujemo le na to, kar je pisala službena tAdria* v svoji številki z dnu 14. t. m. „II Piecolo" in za njim drugi lahonski listi pisali so namreč, da so v ulici Barriera zaprli neka Schwagla, očeta in sina, ker sta napadla z nožem par mirnih meščanov. Drugi dan so isti listi popravili to vest tako, da bb zaprta imenujeta Zorn. „Adria* piše o tem dogodku v omenjeni številki: „Nikakor ni resnično, kar piše včeraj nek zjutranji list, da so namreč minoli večer zaprli neka Soh\vaglu, očeta in sina. Krive so tudi podrobnosti o tem dogodku. Rosnica je, da je Z. (Zorna. Ur.), očeta in sina, pretepla, ne da bi imela za to kakoršni koli vzrok, neka druhal, sestojoČa iz 15 ali 20 oseb, ki je potem pobegla. Sin Z. je bil večkrat ranjen na licu. Oblast za javno varnost zasleduje te malopridneže". — Dodati nam jo še, da so takrat res zaprli Zorna mlajšega, katerega so pa izpustili iz zapora včeraj ob 2 popoludne. To imate torej resnico: Slovenec ni tepel, ampak je bil te pen. Iz Pirana nam poročajo, da so Piranska gospoda v tem tednu vabila kmete is Ka: štela, Šempetra, Novevasi in is Padeni, da naj pridejo v soboto (to je danes) v Piran, kjer dobo sastonj jesti in piti, kolikor se jim bode poljubilo. Potem da se jim bode nekaj razlagalo v njihovo veliko korist. Nadejamo se, da kmetje niso šli na to litnanico, kajti Bog sam vedi, kaj namerujejo v poslednjih časih zasloveli Piranci. Vsakako pa nam je dolžnost, svariti naše ljudi, da naj nikar ne slušajo sladkih sapeljivcev, ako nočejo, da jih po taki tovarišiji ne bode bolela glava danes ali jutri. Mnogokateri Pi-ranec obžaluje morda danes v zaporu, da je sledil stičnemu vabilu na jed in pijačo in — izgrede. Socijalno vprašanj« |e zahteva pravičnosti- Na tem svetu bojujeta se neprestano lakomnost in pravičnost. Pravijo, da is lakomnosti izvira vse slo tega sveta; zato jo pa le težko premaga pravičnost. Lakomnost ima svoj izvor v saaoljubju in sebičnosti, pravičnost pa v ljubezni do bližnjega. Vsak človek ima pravico do tega, da postane srečen, pravico do srečnega človeškega Življenja in do popolne jednakoprav-nosti s drugimi ljudmi. A človek doseže vse to še le tedaj, ko zavlada pravičnost — in tedaj bode rešeno sooijalno vprašanje. A kje smo še P Daleč, daleč smo Še od cilja. Da pa čim preje doapemo do raja pra-vičnosti, dolžnost je vsakemn veščemu človeku, da razkriva rane Človeške družbe, na-svetovati zdravila za iste ter kazati na pot, ki nas utegne dovesti do rešitve. Rešitev socijalnoga vprašanja je tudi res odločilne važnosti za pozneje rodove. Razumljivo je, da socijalno vprašanje vznemirja slasti vse one, ki ima)o korist od sedanjega gospodarskega sistema, slonečega na podlagi sebičnosti in lakomnosti kapitalističkih Kresov, posebno židovskih. Nas Slo-vence ne more plašiti primerna rešitev socijalnoga vprašanja, ker se ne bojimo pravičnosti, ker aa n« bojimo politične enakopravnosti. 8aj trpimo Slovenci vseh stauov vsled pritiska gospodovalnih strsnk in vsled krivične razdelitve bremen in pravic. Delavcu siromaku ne preostaja ni novčič sa starost; a naši bogati zavodi A la Lloyd in Strudthoff ne plačujejo njim pripadajoče tretjine v delavska podporna društva (daei bi morali storiti to pa zakonu), da bi tako vsaj nekoliko olajšali delavcu plačevanje. Poznamo delavca, ki je pri delu iagubil obe roki za vedno, a ne more dobiti odškodnine, določene za slučaje nezgode; poznamo udovo a tremi nedoraslimi otročiči, kateri je železni voz stri krepkega moža, a sedaj se oikdo ne zmeni aa sirote. To bi bila dva slučaja, a koliko bi jih nabrali lahko I Kaj pa to, ako je od milijon 548 tisoč osemsto in dvajset udov rasnih podpornih društev po Avstriji obolelo v letu 1892 407. in ako so te bolezni požrle nad 10 milijonov goldinarjev ter so trajale 11 milijonov 719 tisoč in 438 dni. In ako računamo, vidimo, da so bolni delavci isgubili na aaslušku 5 milijov, 859 tisoč in 71» goldinarjev. Te podatke je navel v dunajskem parlamentu češki poslanec Dvorak ter prišel do zaključka, da delavski stan v Avstriji izgublja na leto vsled bolesni približno 30 milijonov goldinarjev v saslužku. — Socijalna pravičnost bi zahtevala torej, da vlada, občinski zsstopi in pojedini podjetniki bolje skrb6 za zdravstveno stanje po mestih, po stanovanjih, stabilimentih in rudnikih. Dokazano je statistično, da umre vsako leto skoro tretjina na kužnih boleznih, Poglejmo le, kako razsajajo pri nas v Trstu davica, koto in tuberkuloza, koliko ljudi spravijo te bolezni k sv. Ani! A kaj delajo naši mestni očetje P Premišljajo in študirajo že sto let, kje bi dobili vode, ki bi izpirala podzemeljski msstni smrad in gnoj, iz katerega ustajajo moreči mijazmi in bacili. Tu bi morali protestirati io kričati italijanski meščanje : Dajte nam zdrave vode! Altro ohe tabele bilingui! Hic Rhodus, hic salta! Pripomniti bi bilo še, da med umrlimi je polovica otrok v dobi od 1 —5 leta. Kje je vzrok temu ? Na kratko; bolehave in zdelane matere, nezdrav* stanovanja, nezadostna in nezdrava hrana. Kaj pa glede nravnosti, ali hoo tu na boljem? Ne! Ne treba iti na Dunaj, kamor privajajo brezvestni židovski senzali iz Moravske in Galicije 14 letne dečke in deklice ter jih takorekoč prodajajo manjšim iti večim obrtnikom, da se pačijo tam telesno in duševno, kakor je dokazoval dr. E 1 I-b o g e n pri zadnjem higijeničnem kongresu v Budimpešti. Ni treba iti na Dunaj, sem rekel. Raj vidimo tudi, kako se v naš»m lepem mestu potepa na tisoče otrok, prepuščenih sami sebi, za koje se ali ne brigata oče in mati, ali pa sta še umrla. Take nesrečne otroke bi morali spraviti pod streho — v kako vzgojeva-lišče. A za taka dobra dela nimajo denarja pri nas. Tu bi bilo hvaležno delo slavni •Legi", tu bi si lahko pridobila priznanje vsega prebivalstva — tudi nas Slovencev. Tako pa se trudi rasnarodovati naše otroke na nenaraven in nepedagogičen način. Ali nimate tu kos socijalnega vprašanja P! Za danes dovelj, drugi pot več. Miloš. Iz Skednja nam pišejo dne 15. novembra; Prosim Vas, da mi dovolite nekoliko prostora v Vašem oenjenem listu, da odgovorim dopisniku is Skednja na dopis, pri-občen v »Edinosti" z dne 13. t. m. (večerno izdanje). Oj* Vi gospod dopisnik, ko bi bili Vi dobro — ali pa vsaj nekoliko — pomislili, ne bi biti tako zagasili se svojim dopisom. Osmešili ste se prav do dobra; in kdo Vam je kriv P — Ob, kako daleč dovede včasih človeka nepremišljenost! Pravite, da je narodnost v Škednji zaspala, jaz Vam pa odgovarjam, da Vi ie čisto nič ne veste o našem delovanju; kajti Vi sami vedno tratite Čas po nepotrebnem, mesto da bi nam bili v podporo pri našem trudapolnem delovanju. Da je delovanju naše „ Velesile" še vedno enako, in še živahnejše, mi lahko pritrdć ne samo domačini, temveč vsakdo, ako In malo pozna našo „Velesilo". Evo Vam tukaj nekoliko dokazov. V letu 1892—93. imelo je društvo dohodkov 908 gld. 43 nč., Btroškov pa 782 gld 46 uč.; nadalje v letu 1893—94 dohodkov 848 g'd. 95 nč., stroškov 650 gld. 80 nč.; od zadnjega občnega zbora in do danes pa ima že stroškov čez 100 gld. To vam bodi v dokaz, koliko žrtvuje to društvo, in vse to edino le za narodne namene. Pa saj bi prav lahko vedeli tudi Vi — ko bi Io med nami bili —, da je skoro ni nedelje oziroma praznika, da bi društvo ne sabavalo svojih udov ter s istim vred tudi vse ostalo domače in drugo s istim čuteče lju stvo. V dopisu pravito, da nečete navajati, kdo je kriv; seveda, ker sploh nobeden ni kriv, in če je kdo, ste to Vi sami! Mar menite, da je res vse zaspalo, ker ste Vi pustili narodnost na stran P Ha, ha! kako ste zopet smešni. Glede narodnega gibanja od strani društva in one osebe, koje hočete pikati so svojim dopisom, morem že reči, da več ni mogoče zahtevati. Ako se Vam pa zdi, da še ni zadostno, no, pa dajte se nam približati in pomagati, da se dohiti zaostalo. Vi bi hoteli, da bi društvo kar okrog hodilo; ali mislite morda, da društvo dobiva podporo od vlade P Ne veste-li, da nima nikakih dohodkov izven tednin društvenikov P — Da se to leto ni napravila veselioa, uzrok je ta, da nimamo za isto primernih prostorov. Vendar pa je društveni odbor že sklenil priroditi v primernem času avojo navadno veselico. Da je bila sprožena pred letom misel o osnovitvi „bralnega društva", jo pač res ; a da se isto ni osnovalo še do danes, vzrok je ta, da ni mogoče vdobiti primernih prostorov. Na tem ste bili krivi tudi Vi, kajti jaz sam sem Vas večkrat vabil in opominjal, da mi vsaj nekoliko pomagato. Ali veste pa, kako ste mi odgovorili vsakokrat? — Jaz nimam časa! Idite in delajte vi drugi! — Ravno tako je bilo, ko sem Vam rekel glede tamburaškoga zbora. In sedaj si še upate tako pisati P — Oj Vi potuhnjenček! Ako ste res tako narodni, kakoršnega se kažete v dopisu, tedaj le ven z podpisom, da nam bode mogoče Boditi Vas. Ako hočete biti opazovalec, opazovati bi bili morali tam, kjer je vredno; in ne tam, kjer je vse prav iu v redu. Ako bi bili pi-aali na primer, da je pri „Gospodarskem društvu" nekoliko smole, potem bi Vam bil še jaz iuk v društvenih prostorih v ulici Donatu št. 1, II. nad*tr., točno od 7 do 9 ure zvečer. lVei|ui"f pouka : 1. iainott thiarskih tlmUev. J. Hfizgorori o delavskih razmerah r Trstu Predava g. M. KarnuJčič Delavce vseh vrst in njih prijatelje vabi ODBOR. Nezgoda. Zidar Jurij Kra!, 52 let star, padel je včeraj raz ntko ograjo, kakih 5 metrov visoko. Pobil se je močno na glavi in si zlomil desno roko. Odpeljali so ga v bolnišnico. Konjska brca. Vreraj zjutraj čistil je 44letni hlevar Ivan lleibel konja. V tem ga je žival brcnila taku silno na ramo, da tuu je zlomila desno ključnico. Iteibls so odnesli v bolnišnico. Slovenci V Egiptu. „Dolenjske Novice" pišejo, da živi v Aleksandriji v Egiptu okolo 4000 Slovencev, zlasti Slovenk v raznih službah. Doslej so bili ti naši rojaki brez vsak e dušne pomoči, nedavno pa je icl doli o. Frančiškan Hubert R a n t, rodom Gorejnce. Na rožnovensko nedeljo je v prvič slovensko provedoval. Demoetracije dijakov v Gradcu. Kakor poročajo iz Gradca, demonstrovali »o dnu 12. t. m, dijaki proti profesrju fziko drju. Pfaundlerju bajo zaradi tega, ker je v poslednjih izpitih vrgel nekoliko dijakov. Ko je pričel omenjeni profesr svoje predavanje, začeli so dijaki tako kričati in ropotati, da je moral pretrgati predavanjo in oditi is dvorane. Nekateri dijaki šli so domov, drugi so ostali v dvorani. Prof. Pfaundler se je vrnil in nadaljeval svojo predavanjo pri zaprtih durih. Dnu 13. t. m. ponavljale so se domonstraoije, katerih se je udeležilo več sto dijakov. Ko je ustopil v dvorano prof. Pfaundler, nastal je tak ropot in vriič, da bi človek mislil, da ima galerijo tržaškega mostnega sveta pred sćboj. Morali so p »srodovati rektor in dekan medicinske fakultete. Rektor je izdal oklic, v katerem opominja dijake, da naj se vedejo mirno in dostojno, ker bodo drugače prisiljen postopati z vso strogostjo. Čudni ptiči. Nek hudomušni lekarnidar v Švici, kanton Aargau, napravil je te dni rasnim učenjakom mnogo preglavice. Nalovil je namreč mnogo vrabcev, ki sedaj vsled mraza niso prav nič bojazljivi tor jim pobarval perje v najrazličnejših barvah, izpuativii jih tako šarene zopet na prosto. Takoj na-sleduji dan že bilo je čitati po raznih švicarskih listih o „čudnih, krasnih ptičih", katere ju kdo zna kak veter zanesel v kraje, kjer jih nikdar šo ni bito videti. Učenjaki jeli so se resno prepirati o tem, od kod utegnejo ti ptiči prihajati in kakorine vrsti da so. Ker pa je prepir postal zaros že vroč, odkrit je lokarničar tajnost, pripoznavši, da so su ti čudni, redki gostje „iz jutrovih dužel" — izvalili v njegovi sobi. Učenjaki so na to seveda opustili daljnja preiskovanjs, nouče-čenjttki pa su se ainijali. Ujet llepar. V Ljubljani su zaprli predvčerajšnjem jako nevarnega in drznega sleparja Maksa Ohma. <>hm, bivši tehniški risar, preselil se je bil letos spomladi iz Gradca v Ljubljano, kjer je dubil službu v Tonniesevi tovarni. Početkom avgusta meseca pa je pobegnil iz Ljubljano, ostavivši veliku neporavnanih dulguv in svojo ženo v veliki buJi. Klataril se je po Štajerski, Koroški, Dolnji h Gornji Avstriji, Solnograškom, Tirolu in Italiji; živel jo od samih sleparij. Da je osle-paril mnogo ljudij in za izdatno svote denarja, razvidno je iz tega, da se je žnjim vozila soproga nekega Dunajskega poštnega uradnika in parček je živol prav razkošno. Navadno je Ohm med vožnjo izpraševal svoje sopopotnike o njih rodbinskih odnošajih in ko je doznal kar je hotel, brzojavi! je sorodnikom svojih žrtev v imenu istih, češ, naj takoj odpošljejo denarja. Da je marsikdo sedel Ohmu na limanice, to se ratumi, kakor tudi to, da je došli denar vsprejel Ohm. Ta slepar je sicer znal, da ga iiče policija, vendar pa je bil tako predrzen, da se je vrnil v Ljubljano. Tako ga je zadeta njegova usoda. Izročili so ga deželnemu sodišču. Zopet gozdni požari. V severni Ameriki razsajajo zopet velikanski gozdni požari, ki bo se razširili po državah Mississippi, Arkan-zas in Tennossee. Skoda je ogromna ; mnogo ljudij je poginilo. Sodnijsko. Včeraj se je vršila pri tukaj šiijim sodiščem razprava proti 23letnemu, ie večkrat karnovanfinu težaku Atiliju Lthrra-liju iz Trsta, zato/em nm javnega nasilstva. Liberali je dne 7. oktobr* t. I. avr-čer r«z-grajsl po Volikem trgu. Mimo priši-d?i utraiar Požum mu je ukazal, da naj molči, toda Liberali je kričal šo močneje; straiar ga je hotel na to aretovati, toda Liberali se uiu je uprl z vso silo. Prihitela sta še druga dva stražarja, toda Liberali se jo z vso silo upiral vsem trem, jih opsova! in jim pljuval v I c?. Sodiičo ga je obsodilo na lOmcsečno ječo. Policijsko. Minolo noč so zaprti 36!etneg* izvoftčeka Jakoba Z. ter postreitfeka Antona C. in Karla C., vsi trije iz Trsta, ker so razgrajali po ulicah. — Potic, oficijal g. Ti* ju zaprl vreraj 25letnega brezposelnega romarskega pomočnika Atojzija Ri'dicona iz Trstn, ker je dno 30. avgusta t. I. ukradel Josipu Sepiću na parniku „Arpad" žepno uro z verižico vred, skupno vredno okolo 5n gld. — Po noči na 14. t. m. ulomili so neznani tatovi v klet posestnika Jurija Krobca pri sv. Mariji Magdaleni dolnji hšt. 2315 in odnesli par steklenic žganja in hleb sira, skupno vredno 3fi gld, — Trgovec Gressari, stanujoč v ulici Sette Fontane hšt. 2, prijavil jo policiji, da mu je včeraj ukradla njegova dekla iz zaprte pisalne miza svoto 500 gld. v gotovem denarju in pohugnila. Daleč menda nu pride z ukradenimi novci. Najnovejše vesti. Dunaj 17. (Poslanska zbornica.) Ministarski predsudnik knez WiiidischgriiU odgovarja na interpelacijo poslanca Gossiuana gledč na dojstvo, da je list tNeuo Freiu Presso" podkupljen ud bolgarske vlado, izjavljajoč, da vlada no more vplivati na gib tnje in razmerje zasebnih časnikov, dokler ni-to po tem zadeti obstoječi zakoni. V t tu slučaju že zato vlada ne more poseči vm«i, ker niso dotični podatki dukaznni verodostojno, pač pa je omenjeni list priobčil vuč autorativnih izjav, o katerih je misliti, da morejo ovreči vse dotično trditvo. Vlada mora le obžalovati, da se tako trditve porabljajo za parlamentarnu delovanje, ki bi moglo škoditi osebam, stojo-čim izven parlamenta. Messlna 17. Včerajšnji potrns je trajal 16 sekund. Gornji del pomorskega svutilnika se je poruši).. Mnogo hiš je dobilo razpoke. Okvajki raznih cerkvi! so so odtrgali. Strah je velik. Potres je bil Čutiti po vsej pokrajini in tudi v Kalabriji. Shangaj 17. Podkralja iz Seč-Vana so zaprli, kur jo umoril nekoga tartarskega generala, hotnč tako pokriti neko ponoverjenjo. V Pekingu so zaprli general« Wui-a, kor ju hil premagan pri Pjung-Vangu. Generaloma Yeh in Nic so odvzoli čast in častna znamenja. Trgovinske brzojavko. Budimpešta. Pionioa za spomlad «.75-0-7« Koruza su november «M) ilo tt-So. Ovom /a HpomUd fl Oi-ttOrt. K* nova 6 B0-5-40. Koruza stara .V4r> do 550. Psnnica nova od 78 kil. (. B"60—0-A5. od 79 kil. f. «t. mirno ali po itftluili cenah. Vromo: lepo. Praga. Norallnirani sladkor za november f. 12-67' , docorahor f. 12 72'/,. Praga. Centrifugal novi, postavljen t Trst in h curino vrod, odpo&iljatev praeej f. 2« —29 25. Nov. ninrc f 2ft.25-Si9.60. Concaasč /.a iioviMiibor-nmrc MU — do —*—. četvorni za november 31* —. V glavah (sodih) za knnoc novombrn 31'/,. Havro. Kuvu Huntu* good avorngo z» nor«inb«r 9L~. er mnre 81-60. Hamburg. Hunto* good avimigo ?a dercml>«i «9 'J"«, marc ti.V2.r> malo boljo. Novi Jsrk l«. Tokom tedna poRkofiln jc rdeča zimska pSenicn od .'17' , mi '10' ct». iu koriuu od 57 na 69', ct*. busliel. Dunajska borza 1"7. novembra 1S04 danes včeraj Državni dolg v papirju .... 10 a 80.— 40.- V-ijrperli........ 23 — 24.- . 30.- 36.— Polenovke srednje velikosti j *• 38.- — .— , veliku . . . . J „ male.....f uo ve „ 36 — — — „ 42.- - .— Slr.niki V velikih sodili . . , n 13.- — n v V,. - . . n 4.50 Trgovina x lesom. Cene Kranjskega in Štajerskega lesu v posled njih 11 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu (To so cene, po katerih plačujejo tržašk trgovci z lesom). Jelov« deske 2« mm 8/14" f. 52—5* za 1200" „ 19X20 . 7/14" „ 38- 42 „ „ „ skurote 13X14 . 7; 14" . 28-31 „ , 14X16 * 7 14" . 32-33 „ „ „ Temeljni (morali)70X70'"»'» 25-27 „ */„ 36X70 . „ 13 — 14'/, 80X80 „ , 32-34 „ „ 40X80 „ . lfl—17 , . 90X90 . h 40-42 „ „ 45X»0 B „ 20-22 „ „ 100X100 „ , 82-64 „ n 100X110 „ , 72-74 „ H Uukove ililc (testom) 20»oh8'10" , 22—25 n „ „ mlinci (tavolettc) hrv.8; 10" „ 9'/,—10 „ „ , bistr. 8 10" „ 7'/,-8,/1 » Po tramlclh (fileri) 3/8, 3/4, 4/4, ovo iuksIo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1.— do f. 1.04 in v part. od 30 do 50 kg. po 98 nč do f. 1.— kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do 1.06 kilogram. Jajci na debelo po f 320 do 3 50 sto komadov. Kokoši po 1 gld. di> 1*35 komad, piičeta po f. 120 do f. l'6o par. Krompir, navadni, na debelo po 2.40 do 310 kvintal. „R. H." SVOJI K SVOJIM! Gostilna Ivana Trevna 29. se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zrairum Izvrstna istrska in okoličan-ska vina po najnižji ceni. Tečna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni. 2 — 52 Rratio Ribaril izdavatelj« oglja * »v. »I Olj O lliuai llff putru, priporočajo nvuje zaloge v TrMtu: rta Pandore* it. 1, Plazza deliti Valiti 2, rta Muflonu i na 2, Piazzetta Cordaluoll 2, t uhodom tudi v ulici Torrente po nasjnlijlh aanah. Oglje I. kakovosti karbonina, kok, drva nn metre itd. Naročbe ie spremljajo tudi i dopisnico Alojz Sappanz, urap, j številka 39 v Trstu sprejema vsakovrstna, v njegovo stroko spadajoča naročila. — Govori slovenski. Gostilna AH TOMA VODOPIVCA ulica Solltarlo it. 12 priporoča 4. obcii,atnt pristno vipavsko vino, kakor n. pr.: Črno, modra /rani:inja po 40, II. vrste po 32, belo rebulja po 36, riesling po 40 in tladl; i prosekar po 48 kr. liter. — Družinam, od 5 litrov naprej, 4 kr. centje. Tudi prav domaČa kuhinja jena razpolago. iiS&aE5a3aSSSS5S3EaiS3EISSSSSSBUSS5BUllBiS31B9fiSBBQ „Tržaška posojilnica iu hranilnica" (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje. Daje posojila na inonjice in intabulacije proti •"/„ obrestim, nu zastavo srečk in vrednostih papirji*v pa proti B'/iu/o obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po 4% obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 3, do 5. popoluilne, seveda izvzemši nedolje in praznike. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. urn popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži ne lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tor zna*a v«aki delei 10 gld. 1—28 pivovarno bratov Raininghaua v Steinfeldu — Gradec 15« priporoča 3-52 Enrico qm. Garlo Gortan via Casorma i, Trst (naspr. pivarnl Pilson) A. DEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Lavant. Podpisani je kupil non blook" od stečajne mase trgovino M. MILIC na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27, tur naznanja p. n občinstvu, da doČim jn storil potrebno preskrbeti trgovino z novim blagom, prodaja dosedanje blago po najnižji razprodajalni ceni. Priporočajoč se slav. slovenskemu občinstvu za mnogobrojno obiskovanje, bo oži Josip Rebech. Maslo in Mina od leta 1894. »liber svežega mailu, ugodnega vkusu, napravljonoga od kravjega mluka, hranjenih na paši. gld. 4*50; n—7 k okolij, ki obilno nesojo gld. 3 50 ; fi—7 debelih petelinov gld. »'— ; 3 izredno veliko raco gld. 3 —; ] gos, izredno vel kn, težka 7—9 liber |(ld. 3*—; S debela piSćuta (poulardes) gld 3-—. V*o se pi'siljii IViiuko in brez trošicov zu omot s poštnim povzetjem, juiučef, da kuretinu (porotina) donpe živa do cilja. M. FBUR, Huczncz, 22 (Galicija'. ^^ToToTEUKTzrOGO™ olja iz oliv Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE* iz Antvorpena direktno v Nev M & Philadelfyo konnesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 — 1 „Red Star Linie" na Dunaju. IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u 9tadt - Bureau & commercieler Correspon-dent der k. k. Oesterr, Staatsbahnen in Innebruck. Jak. Klemena TRST MT Via S. Antonio St. 1. priporoča častitim svojim odjemnikom in (lavnemu občinstvu ■SOVO pHapalo bla^O za možke in Ženske obleke, volnene robce in pletene znvratnike, spodnje kitlje pletene in iz štofa, ogrinjHla iz flanele, barhent beli, sivi in raznobarvan, maje, spodnje hlače iz volne in kotonine, nogovice volnene in is kotonine, rokovice, llanel za obleke, Brnjce bele in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, iidane za-vratnike za možke, dežnike, iidane robce, čepice, volnene knmaftu, volno ra nogovice, kožuh »vino in mnfe, kakor tudi vse ostale predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah zagotovlja točno in pošteno postrežbo Kwizdna protinova tekočina Mnogo let preskufono, bolesti utfšnjoče domače sredstvo. Krep-' fajoče drgn nje pred in po daljših vožnjah. C' ini '/, steklenice 1 gl v., '/, steklenici« 60 kr. a. v. Glavna mlogai Okr. lekarna v Korneuburgu pri Dunaju, G I. Dobiva Me v vseh lekarnah. iirečno Kvvizdna protinova tekočina. Dobivasenajcenejo v podpisani lekarni ako ta naroča po poŠti ~ Ubald pl. Trnkdczy lekar *raven rotovia v Ljubljani priporoča: gsr» CA ŽELODEC: "M MnrijiceUke kapljice za ielotlec. — Steklenica 20 kr., 8 steklenic 1 (ld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali žittilne krogljic* čiitijo želodec pri zanašanji, skaženem želodci. — Skatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 Akatuljami velja 1 gld. & kr. Planinski zeliSžni ali prani airop sa odraščene in otroke; raztvarja slis in lajša bolečine, n. pr. pri ka.iljl. — Steklenica fitt kr„ 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Za trganj o i <^1 Ptotintki cvet (Oichtgei.t) lajša in preganja bolečino v križu, nogah in rokah. — Steklenica 80 kr„ 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni Ubalcla pl. Trnk6ezy ja v LJubljani iravan in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. R Usoroi —atonj In franho! az^pejevanje stanovanj, kakor tudi cerkvi, lol, dvoran, prostorov itd. je mogoče le po /o U.UBVV. ... ,.v y SlEMENS-ovim ZA PUN (GAS) PRIREJENIM PEČIM ki m« lahko *t/r*JrJo brez oglja, brez pepela, brez saj, brez smradu, so niOprlhladnaJa i najadravaj« vsled razproatuj o6e •• gorkote t Najbolji* peč kar se dostaje moči razgrejevnnja ali trpežnoiti. MT* Mnogo najboljkih priznani. "Vd Frled. Siemens, Dunaj, IX/2 Car 1 Orein it*z TSTeflfezi. (P. JJ. Tvrdka Fried. Siemens, Dunaj, c. kr. priv. tovarna aparatov »a razsvetljavo in razgrejevanje, časti si na-znaniti, da je izključno razprodajo svojih aparatov za razsvetljavo, ki so popolnoma obnovljeni, prepustila gospodu l^inRu jttOagner-u o Tpstu via Carinila št. 4 kateri bode imel vedno na izbor veliko zalogo aparatov za razsvetljavo. Proračuni »troikov. kakor tudi pouku sna razsvetljava, uattonj. lekarna »Ztim goldenen Reiclisapfel". Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici je mnogo boleznij, pri katerih so te krogljice pokazale svoj izvrsten učinek Žo več desetlotij so te krogljice povsod razširjene in malo družin utegne se najti, v katerih bi pogrešali malo zalog,i tega izvrstnega domačega srodstva. Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo to krogljice kot domače sredstvo, posebno pa proti boleznim po Minili prebavi in zultaManju. Te krogljice stanejo: 1 škatlica z 1K krogliloaml 31 ni., leden zavitek 6 iknlljle 1 «ld. S» ni pri nefrankovaui pošiljatvi 4 |(ld. IO ni> — Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 nč., 2 zavitka 2 gld. 30 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. 90 nč., 10 zavitkov 9 gld. 2U nč. (Manj kot jeden zavitek so ne pošilja). Proalmo, da ae izrečno zahteva .J. Pserhoferjeve kričistilne krogijice" in paziti je, da ima pokrov vnuke skatljiee Isti podpis J. Pworl»oler v rudeilh pismenih, katerega je videti na navodilu »a porabo. J. fmerhofera, \ jmaodicaa | Angleški balZdlll, 1 staklenica 50 ni. Fijakerski prsni praSek,USpiSo«: Tanokininska pomada t^'Z'r/^i IS3T. ljicii 2 gld. Univerzalni plaŠter.rt.,s^ep?iitopo75^ Univerzalna čistilna sol proti iioHlcdlcain slabe prebave, 1 zavitek 1 gld., Kazvon imenovnih izdelkov dobivajo »e šo drugo tu- in inozoniHke farmaoeutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjeno ; in no na zalitevanje točno in v ceno preskrbljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi. — RchZ|>oftll|u»|u po pošti vrše se točno, a treba jo denar poprej doposlati ; večja naročila tudi po pustnem povzetju. Pri dopoiiljntvi denarja po poiiiil uakaznlel »tane porto (losetl nsnni knkoi* po povzetju. Balzam za ozebline t^oSl'^l^^. Trpotče/ sok, > Steklenica 50 nć. Amerik, mazilo za trganje, M""*! Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, SsW • ^ Življenska esenca (Praške kapljice) 1 Htokleneicu '£2. nč. Lastnik politično društvo .Edinost« — izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.