MISLILA...« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. junija 2007 • Leto XVII, št. 24 Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko NAPREDEK, TUDI PO ZASLUGI ZAVZETIH POSAMEZNIKOV Slovenski veleposlanik na za odpiranje novih delovnih Madžarskem Ladislav Lipič in mest. Gospodarski razvoj generalni direktor Gospodar je pomemben dejavnik pri ske zbornice Slovenije Samo ohranjanju jezika in razvoju Hribar Milič sta predsedniku narodnostne kulture. madžarsko-slovenskega od- Blagovna menjava med Slodelka pri madžarski Trgovin venijo in Madžarsko je v lanski in industrijski zbornici Im skem letu presegla milijardo reju Farkasu na slovenskem evrov in tudi podatki za prve generalnem konzulatu v mesece letošnjega leta kažejo Monoštru izročila priznanje na njeno rast. Napovedujejo, MOST za njegov prispevek pri da bo menjave za milijardo in krepitvi gospodarskega sode dvesto milijonov evrov. Za ilulovanja med državama. stracijo: Slovenija je leta 1996 Direktorica Območne zborni izvozila na Madžarsko za 84 ce za Pomurje Mateja Hauser milijonov evrov in uvozila za Podlunšek je poudarila, da 191 milijonov evrov, skupaj je bila ideja Imreja Farkasa o 275 milijonov; v lanskem letu ustanovitvi Slovensko – mad je izvozila za 385 milijonov žarske sekcije vizionarsko evrov blaga in uvozila za 671 dejanje s temeljnim ciljem milijonov evrov, skupaj v obe povečati trgovinsko menjavo smeri 1 milijardo in 56 milimed sosedama. jonov evrov. Med največjimi Sporazum o ustanovitvi sek slovenskimi izvozniki so na cije je bil podpisan v Lentiju prvih treh mestih Krka in leta 1998. Revoz iz Novega mesta in Do-Obrazložitev priznanja je pri mel, Železniki. Trije največpravil Franc Pucko, ki je po ji slovenski uvozniki: MOL, vedal, da je bil Imre Farkas od Murska Sobota, Summit leta 1994 do 2004 predsednik motors, Ljubljana in Prevent Trgovinske in industrijske ne menjave med Slovenijo in ske razstave in omogočali Slovenski veleposlanik Ladis-Global, Slovenj Gradec. zbornice Zalske županije in Madžarsko. pogovore med podjetniki, lav Lipič se je zahvalil vsem, Kljub očitnemu napredku je član predsedstva madžarske »Menim, da priznanje ni ki so na ta način spoznali ki so prispevali k večji blago-ocena, da Slovenija in Mad- Trgovinske in industrijske namenjeno samo meni, am-drug drugega ter navezali vni menjavi med državama. žarska doslej nista izkoristili zbornice, aktiven pa je tudi pak vsem, ki smo si priza-neposredne stike. Delo ni Pomembna vzpodbuda bo možnosti, ki jih imata v blana drugih področjih, je tudi devali in delali pri krepitvi končano, z njim moramo tudi prva skupna seja sloven-govni menjavi. Dobra oblika, častni član Fakultete za agro-gospodarskega sodelovanja nadaljevati tudi zdaj, ko sta ske in madžarske vlade, ki bo kako vzpodbujati in razvijati nomijo v Keszthelyu. med Slovenijo in Madžarsko državi članici Evropske uni-jeseni. Gospodarsko sodelo-sodelovanje, je delovanje slo-Skulpturo akademskega ki-in storili vse, da se je poveča-je. Izkušnje bomo prenesli vanje in razvoj – tako vele-vensko – madžarske sekcije in parja Janeza Boljke, ki pred-la blagovna menjava med na mlade sodelavce, ki bodo poslanik – sta v tem prostoru njen predsednik Imre Farkas. stavlja MOST, si je zaslužil s državama. Organizirali nadaljevali naše delo,« je v pomembna tudi za Porabske številnimi in različnimi aktiv-smo skupne konference in zahvali za visoko priznanje Slovence. Zato si je treba pri-Ernest Ružič nostmi za povečanje blagov-seje, pripravljali gospodar-povedal Imre Farkas. zadevati za razvoj ob meji in 2 Štajerski Slovenci v Avstriji: zaplet pred Pavlovo hišo MEJE V GLAVAH – ŽAL – ŠE NISO PADLE Dogajanje med Slovenci v no imajo vsa naselja znana dejavnosti štajerskih Slo-in tako je bilo skoraj deset let, glavah.« Omenil sem, da na avstrijski zvezni deželi Šta-slovenska imena; nimajo na-vencev. Na dobro obiskane vse od tedaj, ko so Pavlovo kulturne dogodke prihajajo jerski občasno spremljamo rodnostnega izobraževanja, kulturne prireditve in do-hišo obnovili in v njej začeli tudi lokalni politiki, med njitudi v našem časniku. Zato ampak se v osnovnih šolah godke so zlasti po tem, ko organizirati prireditve. mi najpogosteje župan Jozef se bodo pozornejši bralci učijo jezik sosedov – da se je Slovenija samostojna dr-Kot v imenu Kulturnega dru-Pinteritcsh. Slednji se je znaspomnili, kako smo ocenje-bodo lažje sporazumevali žava, in še posebej, ko je po-štva člen 7 sporočata mag. šel v neprijetnem položaju, vali, da se tudi ta manjšina čez mejo – nimajo radijskih stala članica Evropske unije, Suzane Weitlaner in mag. zato išče izhod; kakšen, je počasi in vztrajno uveljavlja in TV oddaj ter časnika v slo-začeli prihajati lokalni poli-Mihael Petrowitsch, table in težko reči, kajti za sklep o pov domačem in mednarod-venskem jeziku. tiki iz občine avstrijska Rad-monitorja ne bodo odstra-miku ali odstranitvi je glasonem prostoru. Čeprav imajo Štajerski Slovenci imajo Kul-gona, Radgona – okolica in nili in izražata mnenje, da val ves občinski svet občine po 7. členu avstrijske Držav-turno društvo člen 7; imajo tudi okraja Radgona. je bilo dokaj dobro sožitje v Radgona – okolica. ne pogodbe štajerski Sloven-člana v sosvetu za slovensko Pred Pavlovo hišo sta tudi Potrni zmoteno »in da še ni tabla, ki v nemškem, slo-prišlo do odstranitve meje v Ernest Ružič venskem, madžarskem, angleškem in romskem jeziku pojasnjuje, da obiskovalec ni Predsednik Slomaka Rudi pred običajno kmečko hišo, Pavšič solidaren s Slovenci na marveč pred kulturnim do avstrijskem Štajerskem mom štajerskih Slovencev. Tu je tudi monitor, kjer vrtijo Rudi Pavšič, predsednik Slomaka, je vodstvu Kulturnega dokumentarne filme o življe-društva člen 7 za avstrijsko Štajersko izrazil osebno in sonju ob meji. lidarnost Slomaka ter podporo v nadaljnjih prizadevanjih Vse lepo in prav do sem ozi-po nepričakovanem in grobem napadu na kulturni dom roma do letošnje zime, ko Pavlova hiša v Potrni. V svojem pismu predsedniku Društva je radgonski občinski svet Člen 7 Branku Lenartu in podpredsednici Susanni Weitlaugotovil, da sta tabla in mo-ner je Pavšič posebej poudaril, da gre razumeti zadržanje nitor na občinski zemlji, zato avstrijske oblasti kot jasen napad predvsem na društveno ju morajo pomakniti bližje kulturno politiko odprtosti, sožitja in sporazumevanja. ci popolnoma enake pravice narodno skupnost pri uradu k hiši. Kulturno društvo je Jasno je, da ne gre za problem metra več ali metra manj: tabkot Slovenci na Koroškem in zveznega kanclerja na Duna-vložilo prošnjo za naknad-li sta bili očitno moteči! Kljub prizadevanjem Društva člen 7, Hrvati na Gradiščanskem, so ju in Pavlovo hišo – kulturni no gradbeno dovoljenje in da bi prišlo do sporazumne rešitve neverjetnega zapleta, je bile in so še zdaj v konkret-dom v Potrni/Laafeldu pri dobilo 31. maja odgovor, da naposled občinski svet brez vsake sprejemljive utemeljitve nem življenju velike razlike, avstrijski Radgoni/Bad Rad-mora naslednji dan, se pra-odklonil vse predloge slovenskega društva. S tem je občintolikšne, da sploh niso mo-kersburgu. vi 1. junija tablo in monitor ska uprava dokazala, da ne razume in ne ceni vsestransko goče medsebojne primer-Kulturni dom – Pavlova hiša prestaviti en meter k zidu ali bogatega delovanja, ki ga je društvo v vseh teh letih opravjave. Trije primeri – in ne v Potrni je postala pomemb-ju odstraniti. Na fotografiji ljalo, in vloge, ki jo društvo odigrava pri promociji teritorija edini –: nikjer na Štajerskem no in nepogrešljivo stičišče lahko vidite, da sta tabla in in v čezmejnem sodelovanju.ni niti enega dvojezičnega in žarišče raznolikih, pred-monitor že zdaj ob hiši, in topografskega napisa, čerav-vsem večjezičnih kulturnih kjer sta, nikogar ne ovirata, Trst, 6. junija 2007 »Odgovornost medijev je izstopajoča tudi zaradi Menyhért Dobos, direktor Uredništva javnega življe-nica slovenskih TV oddaj sta se pogovarjala tudi z tega, ker prispeva k ohranitvi narodnostnih obi-nja pri MTV (MTV közéleti igazgatója), je poudaril: gospodom Menyhértem Dobosem in ga prosila za čajev, hkrati pa oblikuje podobo narodnosti, ki jo »Mediji imajo pomembno nalogo pri tem, da po-pomoč, kajti slovensko uredništvo v Sombotelu že večinski narod spozna preko njih.« Tudi o tem smo kažejo razlikosti, obenem pa najdejo skupen glas od marca želi zaposliti novinarja, njihovo prizadevalahko slišali na posvetovanju v Peču, ki se je odvijalo v po eni strani z narodnostmi, po drugi strani pa nje pa je do zdaj bilo neuspešno. nemškem Izobraževalnem centru Valerija Koch. med narodnostmi in večinskim narodom.« Udeleženci posvetovanja so si ogledali Regionalni Dvodnevno konferenco je priredil Glavni oddelek za Na posvetovanju je beseda tekla med drugim še o studio MTV Pécs, kjer se pripravljata nemški in hrvanarodne in etnične manjšine pri Uradu predsedni-podpori Javnega sklada za manjšinske časopise, raz-ški magazin, nato pa obiskali še studio Madžarskega ka vlade. Posvetovanja so se udeležili: predstavniki pravljali so o vprašanju digitalizacije nacionalnih radia, kjer so manjšinski sodelavci poročali o svojem državnih manjšinskih samouprav, sodelavci na-medijev ter o težavah, ki nastajajo v zvezi s tem. delu ter o težavah. rodnostnih uredništev in politiki parlamentarnih Konference so se s slovenske strani udeležili: Martin Ob zaključku konference so udeleženci povzeli vladstrank, ki se ukvarjajo z mediji. Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, ne naloge, ki jih je na področju manjšinske medijske Poučen in zanimiv del programa konference je bil Francek Mukič, direktor Radia Monošter, in Ibolya politike potrebno urediti. pogovor na temo manjšine v medijih, kjer so svoje Dončec, odgovorna urednica TV-oddaje Slovenski mnenje povedali tudi predstavniki ORTT (Svet RTV). utrinki. Predsednik Državne samouprave ter ured-I. Dončec Porabje, 14. junija 2007 3 Slovenski penzionisti na izleti v Sárvári Digitalizacija predvajanja 5. junija zrankoma rano se je rejsan slabi cajt pokazo, grmelo je, dež se je lejvo. Če si se pa napouto, ka se boš pelo z autobusom na izlet, pa ideš. Hvala Bougi, dež je poenjavo, proti Krmedini je že sunce posijalo. Dva autobusa penzionistov se je pelalo na izlet. Med potjov smo malo stanili, ka bi si malo noge stegnili, malo gute namočili, kak mi tou šegao mamo. Toplo sunce pa dobra drüžba, te je že vse vredi. Prišli smo do našoga cilja, v mesto Sárvár, gde nas je vodič gospoud Gábor čako in nas je lepou pozdravo. Pelali smo se k nekdanjomi taborišči internirancov, ka je zdaj fabrika. Na steni je spominska plošča (emléktábla). Pelali smo se do cintora, gde so na enoj strani pokopani z nekdanje Jugosla- vije internirani pokojni. Vodič so nam lepou tapovedali, ka so tej lüdje mogli pretrpeti. Dosta dece je tö pokopani, zavolo glada, bolezni so mrli. Micka Svetec, predsednica drüštva je položila venec, penzionisti smo zmolili kratko molitev za te žrtve in zapopejvali pesem Počiva jezero v tihoti. Poglednili smo si arboretum, se malo po njem špancerali. Sunce je te že lepou sijalo. Kak so starejši lidje radi povedali: »Če bi se zrankoma rano šteri za vremena volo obeso, bi njemi zdaj že žao bilou.« Šli smo v grad Nádasdy, naš vodič nam je na kratko in jedernato vse tapovedo. Za gradom, v parki je postavlen spomenik Tinódi Lantos Sebestyéna. Poglednili smo l. 2000 postavleni milenijski spomenik. Okolico Sárvára smo z autobusom poglednili, cajt je kratek bijo, smo pa dosta vse vidli. Ranč v dvej vöri smo meli naročen obed, šteri je dober biu, pa velka porcija je bila v gostilni Nádasdy. Ništerne restavracije bi se pa leko od njij navčile, kak brž leko prejk sto lüdi tak nagnauk postreže (felszolgál). Radi smo, ka mamo slovenski penzionisti drüštvo, ka rejsan dosta lejpi krajov vidimo v Sloveniji pa doma ranč tak. Nam starejšim že dobro spadne, ka jestejo, šteri se brigajo za nas. Zahvaliti se moramo predsednici Micki Svetec pa nenazadnje sekretarki Zveze Klari Fodor za njeno delo, in vsem tistim, ki ste pri organizaciji pomagali. Boug vam plati. Vera Gašpar Porabsko slovensko upokojensko drüštvo je melo izlet v Sárvár. 5 juniuša zazrankoma smo se spakivali, ka mo šli na izlet. Prva kak so avtobusi prišli, se je dež püsto tak, kak da bi ma mujs bilau. Mokri smo gratali redno, dapa dočas ka smo prišli v Sárvár, smo posenili. Tam je bilau baukšo vrejmen. Najprvin smo se malo osvežili. Potistom smo se pelali na graubišče, da bi se spominali na tiste Slovence in Srbe, ki so bili med drügo bojnov v Sárvári v taborišči in so tam mogli mrejti. Naš vodič nam je lepo tapravo, ka je bilau tistoga časa tam v taborišči božno živeti. Položili smo v spomin venec, malo spejvali in molili za pokojne. Potejm smo se pelali nazaj v grad, da si poglednemo muzej. Tou se nam je sploj vidlo, ešče gnauk tak dugo bi leko tam gledali kak smo bili, če bi nam čas nej tak brž mino. Radi bi vidli arboretum, tak ka smo se napa bo izboljšala položaj manjšinskih medijev 1. in 2. junija je v Pécsu potekala konferenca o prihodnosti manjšinskih, predvsem elektronskih medijev. Digitalizacija predvajanja bo pozitivno vplivala na manjšine ter izboljšala položaj manjšinskih medijev, obenem bi pa bilo sila pomembno, da se tudi potem pokaže realna slika o manjšinah, je povedala Erika Németh, direktorica Glavnega oddelka za narodne in etnične manjšine v Uradu predsednika vlade. Z novo tehniko bo na razpolago več kanalov ter več časa za manjšinske oddaje. Gledalci in poslušalci bodo lahko izbirali med programi, isti program se bo lahko emitiral s podnapisi v več jezikih. Uredništva se morajo do leta 2012 pripraviti, po mnenju direktorice bo imelo vseh trinajst manjšin zadosti strokovnjakov za pripravo programov. Na konferenci so ugotovili, da je v zadnjem času prišlo do precejšnjega napredka na področju manjšinskih medijev. Zadolženi inštituciji Madžarski radio (MR) in Madžarska televizija (MTV) imata od leta 2005 organizacijsko ločeno in proračunsko samostojno enoto, ki skrbi za pripravo in emitiranje manjšinskih radijskih in televizijskih oddaj. Madžarska televizija je pred desetimi leti začela oddjati manjšinske oddaje, ločeno za posamezne manjšine. Takrat je namenila manjšinam mesečno 667 minut programa, v letošnji programski shemi je manjšinam namenjenih 997 min. mesečno. M.S. utili ta tö. Bilo je fanj skouz titi dugo čakati na obed. Kosilo je in videti tisto merno naravo. bilo dobro in zadosta. Tou so Že smo začnili trüdni gratati, nam prajli naši upokojenci, ka malo smo pá pili pri autobusaj, so zadovolni bili. Okoli štrte ka tou je najbole gvüšno, če vöre smo se napautili domau mamo s sebov kaj. K spomeniki pa se nam je posrečilo priti na- Tinódi Lantos Sebestyéna smo zaj, kak smo planirali. Tou pa šli pejški pa poglednili smo zato, ka so upokojenci bili tak milenijski park tö. Sploj nam pošteni, ka so cejli den nas bou je nej žau bilau. Vodič je redno gali, ka smo je prosili. razložo vse, ka smo vidli. Po tel-Lepou se zahvalim vsem člaki potaj pa že rejsan trbelo kaj nom za točnost. Zahvalim se v za kosilo. Tak ka smo šli v re-imeni drüštva Klari Fodor, da je stavracijo Nádasdy. Sekretarka dosta delala za nas. Zveze Klara je tou že tak redno Marija Svetec zriktala, ka nam je nej trbelo predsednica Porabje, 14. junija 2007 4 Vsakšo leto so na konca majuša Porabski dnevi. Letos so bili 26. majuša v Sakalauvca. Členi Slovenskoga drüštva v Budimpešti smo lani prvin bili na tej dnevaj v Andovca. Sploj smo se dobro počütili, zatok BILI SMO V SAKALAUVCA… iz Varaša pa Janoš Oreovec rimi padaši, spoznali smo se (Röfcin Jenek) iz Števanovec. z nauvimi tö. Lačni pa žedni Eržika Kovač že duga lejta vči smo tö nej ostali. Sakalauvske sakalauvske mlade plesati. küjarce so dober obed sküjale Zdaj so v programi tö gora-(kapüsto z mesaum pa postaupili, so sploj dobro ple-gače). Pogače so trno fanjske sali kak vsigdar. Dapa največ bile, stokoli ji je speko. Ka vse smo tak prajli, ka mo letos tö šli. Žau, nas je samo dvajsti bilau, ka tri naše držine žalivajo. Lani pa letos tö nam je potne stroške plačala Zveza Slovencev na Madžarskem. Drüštvo je pa plačalo prenočišče pa nedelski obed v Slovenskom kulturnom in informativnom centri. V sedmoj vöri smo se napautili iz Budimpešte, pa je vöra edenajset bila, gda smo se stavili v Sakalauvca. Ranč se je te začnila prireditev. Völki šator je bijo postavleni na enoj šonžeti pri nogometnom igrišči. Domanji so nas čakali s palinko, vinom pa sendviči, tak ka če je stoj lačen bijo, se je leko že pred programom okrepšo. Na Porabskij dnevaj se vsakšo leto podeli dvöma Porabcoma priznanje »Za Porabje«. Letos sta ga dobila Eržika Kovač ploskanja je daubo mladi par, smo pa leko ešče pupudneva steri je pleso latinsko-ameri-koštavali? Štajerci iz Selnice ške plese. Lepau je spejvala ob Dravi so svojo künjo not-Majda Seršen, dobro igrala ra pokazali. Sküjali so vam-pa kaulek stali, držali sklejce, čakali cvirke, tak, kak če bi nigdar nej cvirke djeli! Naš Hugo Čerpnjak je pa špilo na harmoniki. Eške baugša vola je gratala, gda so Selničani bečko na čap vdarili. Vö smo zdržali do desete vöre večer. Členi slovenskoga društva, če demo na Porabske dneve ali na Državno srečanje Porabski Slovencov, drugi den ostanemo v Porabji pa goraziščemo edno ves. Zatok, ka smo že lani steli v Sakalauvce titi, dapa nej se nam je posrečilo, smo letos vöponücali priliko pa smo na drugi den (v nedelo) šli nazaj v Sakalauvce. Tü smo se srečali s členi slovenske samouprave. Lepau so nas čakali pa pogostili. Predsednik je Laci Nemeš, podpredsednica pa Irena Libric Fasching. Irena je nam notrapokazala njino delo, mi pa njim našo. Tau je zato dobro, ka se tak srečamo pa spoznamo, vej pa ništerni naši členi so ešče nej bili v vsakšoj porabskoj vesi ali pa samo davnik. Zdaj so se pa že te vesi tö spremenile. Sakalauvčani so prajli, ka je prej najvekša ves v Porabji Gornji Senik, najmenkša Andoci, najlepši so pa Sakalauvci. Na srečanji z domanjimi smo malo spejvali tö, vej pa Eržika Schrei Petres trno lejpi glas ma. Poglednili smo si kapejlo, stera je lepau obnovlena, molili smo pa spejvali Marijine pesmi. Potejm smo pa šli v gauško do lovske kuče. Mi smo Sakalauvčane tö pozvali, naj nas goraziščejo v Pešta, gda mamo kakšen program. Lejpa dva dneva smo meli v Porabji, leko povejmo „doma”. Dobro smo se počütili. Vüpamo se, ka drugo leto pá leko spoznamo en drugi tau, eno drugo ves v Porabji. V imeni Slovenskoga društva se najlepše zahvaljujemo organizatorom. Irena Pavlič predsednica drüštva banda SKOK. Edni naši so tak plesali, ka so skurok z odra dola spadnili, drugi so se pa vrteli nakla na travi, pa so se nika nej potikali. Völki šator se je napuno z lidami iz cejloga Porabja. Srečali smo se z žlatov, s stape (pacal), pekli so na žari pečénje pa piščance. Delavci Zveze so pa ešče nika nauvoga tö vönajšli. Pekli so krunče (pomfri), Karči Holec je pa špejk vöcfrau. Pa sakaluvske dekle so ma tö pomagale! Mi, pa drugi gostje tö smo Porabje, 14. junija 2007 5 DEN NARODNOSTI V SZÉKESFEHÉRVÁRI 26. majuša, na risausko soboto, je seniška folklorna skupina dobila pozvanje na I. narodnostni den v Székesfehérvár, steroga so organizirale tamkajšnje manjšinske samouprave. Székesfehérvár je na Vogrskom mesto, gde vküper živi 8 narodnosti: Hrvati, Polacke, Nemci, Armenci, Srbi, Slovaki, Slovenci pa Ukrajin ci. Na tom dnevi se je vsakša manjšina nutpokazala. Do tega mau so tö bili takšni dnevi, depa te je mejla samo ena-ena narodnost svoj den, zdaj pa so mejle vse nagnauk. Biu je štiri dnevni program v taujoj varaši. Od srejde do petka so bili V. kraljevi vinski dne-vi. Tau je biu gastronomski in kulturni festival. V srejdo in četertek so meli program varaški mlajši, šteri odijo v vrtec pa v šaulo, klubi upokojencev pa ansambli tö. V petek so se nutpokazali vrtnarji, šteri pletejo rauže, delajo ikebane. S temi lejpimi raužami so gorokinčali center varaša. Meli so na odajo tö, ka si je človek leko küpo. V soboto pa je biu narodnostni den. Folklorna skupina Zveze Slovencev z Gornjega Senika se je odpravila na paut zrankma v osmoj vöri. Pautne stroške je plačala Državna slovenska samouprava. V dvanajstoj so prišli v Székesfehérvár. V dvej vöri se je začno kulturni program. Na začetki je emo govor tamkajšnji püšpek, gospaud Antal Spanyi. Najoprvin so plesali pa spejvali Ukrajinci, potistem Poljaki, Slovaki, Hrvati in tak tadale. Seniška folklora je bila na vrsti v štrtoj vöri. Do tačas so nji malo kauli pelali po varaši. Pokazali so njim glavni trg, šteroga so pred nekaj mejsecov obnovili, zraven toga en velki nakupovalni center, potistom pa stari tau varaša. Tüj so kopališče, mestna knjižnica in televizija, vöra, štera je naredjena iz rauž, ograja zalüblencev pa stari grad, oziroma, ka je ostalo z njega. Na poštiji so bile gorpostavlane male lesene ižice, v šteraj so meli vsefele stvari, ka je značilno za tisti orsag. V štrtoj vöri pa so prišli na vrsto seniški mladi plesalci. Zaplesali so dva spleta. Med tema sta zašpilala na harmoniki eške dva pojba, Krištof in Benjamin Sukič s seničke šaule. Po nastopi se je odpravila folklora na otok Szunyog. Med potjo so se ustavili pri enom lejpom gradi, šteri je biu puno rauž. Poglednili so si eške spomenik in muzej bitke pri Pákozdi. V muzeji so leko vidli razstavo klobükov, zbirko policista Lajosa Kádárja. On je zbiro klobüke, ji je emo iz različnij orsagov, npr. iz Nemčije, Avstralije, Bulgarije... Poglednili so, gde so se vojskovali vogrski sodacke leta 1848. Tüj je biu napisan moto: Gordržanje mira nej sodačka naloga, depa za tau so sposobni le sodacke. (A békefenntartás nem katonai feladat, de csak a katonák képesek rá.) Gospod, šteri je vse pokazo, je dau ništrnim na glavo čelado ali kapo, dau pükšo tö v roke, ka naj znajo mladi, kak go je žmetno držati. Okoli šeste vöre so prišli na otok, gde so meli večerjo, pa so se malo šetali. Malo po osmoj vöri so se odpravili prauti domi. Agica Hanžek Foto: M. Ropoš Porabje, 14. junija 2007 6 »TAU BI NIKDAR NEJ MISLILA, KA TAŠO VELKO PRIZNANJE DOBIM« Javni Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je 31. maja v Murski Soboti podelijo priznanje za najboljšo glavno moško in za žensko vlogo (női és férfi főszerep) ter najboljši stranski vlogi na območni reviji gledaliških skupin. Dobitnike je izbrala strokovna sodelavka Branka Bezeljak Glazer. Za glavno moško vlogo je priznanje dobila Marija Kosar iz Števanovec, članica gledališke skupine Veseli pajdaši. Priznanje za najbaukšo moško vlogo je dobila ženska, zatok sam go pito, kak je začnila moško vlogo špilati. »Gnauk so mena prajli, naj dja tau špilam, te sam probala pa mi je šlau. Potejm se je meni moškoga špilati sploj povidlo, pa sam z veseljem vzela te vloge. Sedem gledališki iger smo naprejdali, pa sam petkrat moško vlogo mejla.« • Nej bilau sprvoga špajsno? »Sprvoga je špajsno bilau, dapa sledkar sam se že vcujvzela. Najprvin sam ednoga nauroga policaja špilala, pa ta vloga se je meni sploj povidla. Potejm je tau že tak na meni ostalo, ka če je trbelo, sam moškoga špilala.« • Nej ste mejšali ženski pa moški spol (nőnem, hímnem) pri guči? »Bilau je tašo, ka sam se zmejšala. Pa sam se te tak vözgončala, ka sam tau prajla: ’Takste me vküpzmejšali, ka več ranč tau ne vejm, če sam ženska ali moški’. Ešče sreča, ka mi je tau tak brž napamet prišlo. Tau je zdaj nej davnik na Dolejnjom Seniki bilau.« • Vi, gda na oder staupite, nejmate treme (lámpaláz)? »Zdaj več nej, sprvoga sam mejla. Gda človek špila, te pozabi na tau, pa ešče tau pozabi, ka ga gledajo. Zdaj sam že tak, ka vseedno, če me en človek ali petstau lidi gleda. Dapa leko povejm, ka je pred domanjim lüstvom špilati tü v Števanovci najbola lagvo. Zato, ka me tü vsakši pozna, pa mi je zato nej vse edno, ka povejo. Dobro špilam ali nej. Pa tau je tak, ka gde me ne poznajo, tam igra tü bola dé kak doma.« • V zadnjoj igri ste sploj dosti teksta meli. Nej bilau ešče tak, ka bi se kaj zmejšali ali pozabili? »Tau ne moreš pozabiti. Istino, v slejdnjoj igri sam rejsan dosta teksta mejla. Bilau je tak, ka v noči, gda sam se prebüdila, ešče te sam sama sebi gučala.« • Te pri vas rejsan vala tau, ka ešče te vejte tekst, če vas v noči gorzbidijo, nej? »Gda sam se ga že navčila, te že gvüšno, ka je tak. Dapa pri teksti je nej tak kak očanaš, ka vsakša rejč vsigdar štima. Djesta tak, ka človek ešče več kaj vcujdeja, kak ka je dolanapisano, ranč kak vöpride. Važno je tau, naj paše.« • Bilau je tak, ka so se drugi kaj zmejšali? »Bilau, dapa tau tü nej nevola, zato ka te eden dugoma pomagamo pa se vözgučimo.« • Gda ste vi začnili špilati? »Tau je zdaj že sedem lejt. Zato, ka vsakšo leto nauvo igro mamo, pa ta je bila sedma. Tau slejdnjo je Laci Kovač napiso, šest pa Irena Barber. Tej sedem lejt je tak brž ta odišlo, kak če bi popino. Vejn zato, ka dja tau z veseljom de-lam, pa dobro se počütim na odri.« • Odite nastopat v Slovenijo tü? »Dosta odimo v Slovenijo nastopat, ranč bi nej znala taprajti, gde vse smo bili. Radi pri njij špilamo, zato ka je dobra publika.« • Kama koli dete v Sloveniji, vsepovsedik vas razmejo? »Zvekšoga razmejo, gda smo pa tü skrak pri meji, te pa vse. Vejpa oni ranč tak gučijo kak mi.« • Kak ste se vi vzeli zatau, ka te špilali v gledališki skupini? »Tak je bilau, ka so prišli pa so mi prajli, naj dem špilat. Dja sam prajla sprvoga, ka nemo, zato ka sam že stara, pa ka mo dja tam iskala. Zbrodi si, so oni meni prajli. Na dobro, sam prajla, vejpa te mo probala. Tak sam te začnila špilati. Istino, dja sam že pred tistim gnauk igrala, vejn deset lejt že tauma. Gnauk na den starcov. Irena Barber je nama z Bertov Dončec napisala eden kratek skeč, ka sva tam naprejdale, pa se je tam lidam fejst vidlo. Vejn za volo tauga sam se te tak odlaučila, ka se vzemen za tau.« • Na tau se vejn tü naroditi trbej, ka človek vö na oder stane? »Človek se dosta vse navči, dapa tak mislim, ka se na tau naroditi trbej. Gda smo na re viji bili, tam so namé povalili, ka dobro špilam, zato ka dja nikdar ne kažem pleče proto publiki.« • Vaša skupina je samo na odri tak koražna ali ovak tü? »Mi smo rejsan veseli pajdaši, pa nej samo na odri, liki ovak tü. Sploj dobra ekipa je vküpprišla. Pa sploj dobro je ešče tau, ka se sporazmejmo. Tau je najbola važno. Mi smo tak kak edna družina.« • Štera igra se je vam najbola vidla? »Ta sedma. Vejn zato, ka je ta meni najbola pašala.« • Nej zaman, ka so vaš stric, dapa na odri ste vcejlak tak vögledali kak Totuski Djaužak. »Vsikši tau pravi, ka gda so me zaglednili na odri, so mislili, ka so Djaužak. Dosta so se smejali na mene, pa etak človek volo tü bola ma špilati. Sprvoga sam se bojala te igre, dapa zdaj mi je že nika nej žau, ka sam vzela glavno vlogo.« • Gda ste zvedli, ka dobite tau priznanje? »Prvi tjeden pondejlak. Laci Kovač je prineso pismo, ka v četrtek na ausmo vöro moramo titi v Soboto, gde mi prejkdajo tau priznanje. Dja sam malo nej vküpspadnila, ranč sam nej vejdla, ka naj povejm.« • Kak je bilau, da so vam priznanje prejkdali? »Namé že naprej dva dni glava bolejla, zato ka sam tašo tremo mejla. Dapa sploj sam vesela bila. Dja sam že šestdeset lejt stara minaula, dapa v tašom mesti sam ešče nikdar nej bila, gde bi meni stoj priznanje prejkdau. Tau je meni taša veselost bila, ka tau dja ranč taprajti ne vejm, vse me srce bolelo. Ešče zdaj nega tašoga dneva, ka bi mi tau nej napamet prišlo. Tau nikdar pa nikdar ne pozabim. Dapa tak mislim, ka tau priznanje bi nej dobila, če bi nej mejla taši dobri „pajdašov”, s šterimi sam vküper špilala, pa so mi pomagali. Tak ka njim se tü trno lepau zahvalim.« Karel Holec Porabje, 14. junija 2007 7 Učiteljem in IZLET PO PREKMURJU dijakom podelili Gornjeseniški učenci, ki se učimo na razredni stopnji, smo ne strpno čakali 25. maj, dan ekskurzije. Učiteljice so nas že vnaprej seznanile s programom. Pokazale so na slikah, kaj bomo Državna slovenska samouprava učencev na tekmovanja, jezikov je pred nekaj leti uvedla, da na-ne izpite, udeležba na seminarjih videli v Prekmurju in na zemljevidu smo tudi pogledali, od kod in kam se bomo peljali. gradi tiste učence, dijake, vzgo-itd. S temi kriteriji je učence in jiteljice, učitelje in profesorje, ki učitelje seznanila predsednica si prizadevajo, da slovenščina v Porabju ne bi izginila. Zato učencem in dijakom podeli na koncu šolskega leta enkratno štipendijo, učiteljem in profesorjem pa denarno nagrado. Kriterije za višino štipendij in nagrad je izdelala višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger. Ob rednem in pridnem učenju šolske komisije pri Državni slovenski samoupravi, Eva Lazar. Štipendije in nagrade so predali na manjši slovesnosti 4. junija v Monoštru, v Slovenskem kulturnem in informativnem centru. Navzoče je pozdravil predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, ob iztekajočem se šolskem letu 2006/07 se jim je zahvalil za celoletno delo in prizadevanja ter jim obenem zaželel prijetne počitnice. Otroci so se zahvalili s krajšim kulturnim programom, z odlomki in pesmimi o maternem jeziku, zborčka seniške in števa kulturnih novske šole sta zapela nekaj pes- Imeli smo moderen slovenski avtobus, slovenskega šoferja in slovenskega vodnika. Ves dan smo poslušali slovensko razlago. Vodnik je govoril počasi in lepo, tako da smo veliko razumeli. Tudi mi smo se trudili govoriti slovensko. Peljali smo se preko mejnega prehoda Gornji Senik-Martinje. Vozili smo se do Grada na Goričkem in si ogledali največjo graščino v Sloveniji. Radi bi bili princi in princeske v tem gradu. Pot smo nadaljevali do Murske Sobote. Tam smo obiskali etnograf- ski muzej ter se igrali na igrišču. V Radencih smo videli vrelec mineralne vode Radenska, jedli smo zelo, zelo dober sladoled. Zelo zanimiva sta bila mlina, polplavajoči v Veržeju in plavajoči v Ižakovcih. Še z brodom smo se peljali čez Muro, bilo je čudovito. Potem nas je še čakalo pozno kosilo. S polnim želodcem in z lepimi doživetji smo se vrnili domov. Hvala Zavodu RS za šolstvo in mag. Valeriji Perger za ta lep dan. Radi bi se ob tej priliki zahvalili tudi za računalnik, za lepe knjige, revije, časopise, didakitične igre, zgoščenke, ki smo jih dobili v tem šolskem letu. Učenci in učiteljice 1.-4. razreda Dijaki gimnazije imamo res zelo malo prostega časa, a ga poskušamo čimbolj izkoristiti. Razen tega, da počivam, berem, poslušam glasbo, že skoraj leto pa pol igram v mestnem pihalnem orkestru. Vaje imamo dvakrat na teden, ob torkih in ob petkih. Skupaj nas je 40 članov. Vodja orkestra je Róbert Rápli. Zelo rada igram v orkestru. Pred kratkim smo bili v Nemčiji, v Walldürnu. Walldürn je prijateljsko mesto z Monoštrom. Na potovanju smo bili od 18. do 21. maja. Potovali smo z avtobusom. Spremljal nas je ravnatelj gimnazije Tibor Pénzes, ki je bil tudi naš tolmač. V Walldürnu so nas namestili v dijaškem domu, kjer smo imeli zajtrk in kosilo. V soboto dopoldne smo si ogledali mesto, ki je po velikosti približno enako Monoštru. Mesto je znano po svoji cerkvi. Prav takrat sta bila v mestu sejem in festival. Popoldne smo vabili za naslednji dan. Zvečer je bil sprejem, kjer smo se spoznali z drugimi orkestri. V nedeljo smo imeli nastop pred mestno hišo. Igrali smo madžarske skladbe, plese in »palotás«, potem zabavno glasbo in polke. Občinstvu je bil verjetno všeč naš program, saj so nam ljudje zelo ploskali. Zvečer smo bili v restavraciji, nato je sledil žur. Počutili smo se zelo dobro, bili smo zavodoljni tudi z nastopom. Gimnazija Monošter, 10.r., pri učiteljih vodenje skupin, pri-mi, učenke nižje gimnazije pa so slovenščine pridejo pri učencih v poštev izvenšolske dejavnosti (sodelovanje v krožkih, kulturnih skupinah, na tekmovanjih, udeležba na kolonijah, jezikovnih taborih…), DOŠ Gornji Senik p r a v a nastopili z modernim plesom. M. S. Porabje, 14. junija 2007 PETEK, 15.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: VOJNA NOSOROGOV, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: MOJSTER, 16.25 SORODNI DUŠI, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... STOPNIŠČE V MARIBORSKEM GRADU, 17.45 ČUDEŽNI PLANET, FRANC.JAP. POLJ. SER., 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, NOCOJ, 19.55 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ARS 360, 23.15 POLNOČNI KLUB, 0.30 ČUDEŽNI PLANET, PON., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL PETEK, 15.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.05 KALEJDOSKOP, 11.25 FRASIER, AM. HUM. NAN., 11.45 POLLEKE, NIZ. FILM, 13.20 MOZAIK, 14.15 ŽOGARIJA -KO IGRA SE MULARIJA, 14.40 ZDAJ!, 15.05 LESTVICA NA DRUGEM, 15.55 EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUSKA NAD., 19.55 ATLETIKA ZLATA LIGA, 22.00 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 22.20 PRIPOVEDOVANJE ZGODB, AM. FILM, 23.40 VSE ALI NIČ, ANG. FILM, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL SOBOTA, 16.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 PO ROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK. NAN., 14.05 UMOR V MEZOPOTAMIJI, ANG. FILM, 15.55 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, NOCOJ, 19.55 NEVERJETNA GOSPA RITCHIE, KAN. FILM, 21.30 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 HRI-BAR, 23.45 SOPRANOVI, AM. NAD., 0.40 RAKOV POVRATNIK, AM. FILM, 2.05 DNEVNIK, 2.25 INFOKANAL SOBOTA, 16.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.35 SKOZI ČAS, 8.45 PRIMORSKI MOZAIK, 9.15 TARČA, 10.45 GRAFIT KRIMINAL, DOK. FELJTON, 11.35 SUNEJEVA DRUŽINA, DANSKI FILM, 13.25 ZDAJ!, 13.55 EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH (Ž), 15.15 ATLETIKA ZLATA LIGA, 17.25 HATARI, AM. FILM, 20.00 ROKOMET (M), KVALIFIKACIJE ZA EP LETA 2008: MAKEDONIJA -SLOVENIJA, 21.45 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 22.05 GLOBUS, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 VRTILJAK, 0.40 SLEDI V ČASU, AVSTR. NAD., 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL NEDELJA, 17.06.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 10.55 NA OBISKU, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, NOCOJ, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST: DR. JURE ZUPAN, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 SEDMI PEČAT, ŠVEDSKI ČB FILM, 0.45 DNEVNIK, 1.10 INFOKANAL NEDELJA, 17.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.30 SKOZI ČAS, 9.40 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 10.20 NAŠA PESEM 2007: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR MARIBOR, KOMORNI ZBOR ORFEJ, LJUTOMER, 10.50 MED VALOVI, 11.20 GLOBUS, 11.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.15 ARS 360, 13.00 ŠENTVID PRI STIČNI: 38. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, 14.15 EP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH (M), 16.10 MEDNARODNA BALETNA ŠOLA BLED, TILEN ARTAČ, JURE GODLER IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 17.25 EVROPSKA LIGA V ODBOJKI: ČEŠKA - SLOVENIJA, 19.10 JADRANJE SLOVENIA MATCH RACE, 20.00 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 20.55 FRASIER, AM. HUM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.20 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 23.05 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 18.06.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 ČUDEŽNI PLANET, FRANC.-JAP. POLJ. SER., 12.00 MIT O SLOVENSKEM VOJAKU, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 BUKVOŽER, OTR. ODD. O KNJIGAH, 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: EGIPT, 16.20 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNO-RAZVEDRILNA ODD., 16.40 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: TRDOGLAV IN MARJETICA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 UPANJE ZA MORSKE ŽELVE, FRANC. POLJ. ODD., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POGOVOR S PREDSEDNIKOM VLADE, 20.55 OSMI DAN, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 DEDIŠČINA EVROPE, IT.-FRANC. NAD., 0.35 UPANJE ZA MORSKE ŽELVE, FRANC. POLJ. ODD., 1.25 DNEVNIK, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 18.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.40 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 11.15 VRTILJAK, 12.55 EVROPSKI MAGAZIN, 13.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.50 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 14.35 KOLESARSKA DIRKA MARATON FRANJA, 15.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 LEV POZIMI, AM. NAD., 19.30 LOJZE SE JE ZBUDIL TAKO, KOT PONAVADI, KRATKI FILM, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 23.30 NA NOŽ, ANG. HUM. NAD., 0.00 MAJHNI REZI, FRANC. FILM, 1.30 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 4.00 INFOKANAL TOREK, 19.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 UPANJE ZA MOR SKE ŽELVE, FRANC. POLJ. ODD., 11.50 VEČERNI GOST: DR. JURE ZUPAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 GLOBUS, 14.00 POGOVOR S PREDSEDNIKOM VLADE, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.15 ZLATKO ZAKLADKO: OB MITREJU, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 MODRA, JE NEBO, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 POGOVOR Z OPOZICIJO, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.25 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 0.20 MODRA, JE NEBO, DOK. ODD., 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL TOREK, 19.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.40 STUDIO CITY, 8.35 OSMI DAN, 9.05 OBZORJA DUHA, 9.35 PRVI IN DRUGI, 10.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.00 JERICHO, ANG. NAN., 21.35 DOLENJSKA SIMFONIJA, PORTRET, 21.45 EKVINOKCIJ, TELEVIZIJSKA PRIREDBA OPERE, 22.50 POLJUBI ME, PORT. FILM, 0.45 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 2.45 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 5.15 ZABAVNI INFOKANAL SREDA, 20.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 KNJIGA MENE BRIGA, 11.10 MODRA, JE NEBO, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PISAVE, 13.50 ODPETI PESNIKI, 14.00 POGOVOR Z OPOZICIJO, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 PETER PAVEL GLAVAR, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 ŽELEJČKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 DRUGA POROČNA NOČ, IT. FILM, 21.35 SREČNO POT NEDIM, KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 PETER PAVEL GLAVAR, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL SREDA, 20.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.40 LESTVICA NA DRUGEM, 8.25 HRI-BAR, 9.25 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 10.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 19.00 HANIBAL, SOVRAŽNIK RIMA, ANG. DOK.-IGR. NAD., 20.00 REX - KRALJEVSKO IME, LADJE USODNO ZNAMENJE, DOK. ODD., 20.45 BEETHOVNOVI LASJE, KAN. GLASB. DOK. FILM, 22.10 SLAVKO GRUM-DAMIR ZLATAR-FREY: GOGA, TV PRIREDBA PREDSTAVE KOREODRAMA LJUBLJANA, 23.15 PRIDNO DEKLE, AM. FILM, 0.45 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.15 ZABAVNI INFOKANAL ČETRTEK, 21.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD. 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRASTAČJA PATRULJA, RIS., 16.05 MOJA SESTRA TINA, KRATKI IGRANI FILM EBU, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MOJSTER MIHA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KNJIGA MENE BRIGA, 23.20 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA (J. MIHEVEC, I. PLEYEL, F. SCHUBERT), 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 21.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 8.15 LABIRINT, 9.05 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 10.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 MEDNARODNA OBZORJA: KUBA, 19.00 JANEZ GREGORC-DANE ZAJC-VLASTO DEDOVIČ: PRELUDIJ POLETJU, TV BALET, 19.20 SVET OPERE - KRALJEVO GLEDALIŠČE SAN CARLO, NEMŠ. GLASB. DOK. SER., 20.00 ŽIVLJENJE, KI TE ČAKA, ŠPANSKI FILM, 21.45 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.25 KANADSKI DUČE, KANADSKI TV FILM, 23.55 SONCE TUDI PONOČI, IT. FILM, 1.45 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 4.15 ZABAVNI INFOKANAL Natečaj za sodelovanje na srečanju manjšinskih gledališč in gledaliških skupin ARCUS Kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine razpisuje natečaj za sodelovanje na srečanju manjšinskih gledališč in gledaliških skupin ARCUS, ki bo februarja 2008 v Budimpešti. Na natečaj se lahko prijavijo: manjšinska gledališča in gledališke skupine z gledališkimi predstavami v materinščini (pri romski manjšini v jeziku romani, beas ali v madžarščini), katerih premierna predstavitev je bila po 1. maju 2007. Udeleženci natečaja: manjšinska profesionalna gledališča ali amaterske gledališke skupine, ki neprekinjeno delujejo, oziroma pravne osebe, vzdrževalke skupin in gospodarske družbe. Če natečaj vloži vzdrževalec, ga mora podpisati tudi vodja gledališča ali gledališke skupine. Višina podpore: za pripravo gledališke predstave oziroma za udeležbo na srečanju ARCUS se lahko podeli največ 900.000 forintov Termin ARCUS-a Načrtovani termin: druga polovica februarja 2008, predvidoma od 23. do 29. februarja Kraj srečanja: Gledališče Thália v Budimpešti. Rok vložitve natečaja: 24. avgust 2007. Podrobnejše informacije in obrazce najdete na spletni strani sklada: www.mnekk.hu ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB