Našim malčkom (Nadal jevanje) Bodisi, da se je Petru res iskrica dobrega namena v srcu zbudila, bodisi, da ga je ganilo, ko je videl, da ga vendar še nekaj čislajo, ali pa, da se je nalašč potuhnil: segel je bratu v roko in obljubil, da bo skrbel za gospodarstvo in Jurija. Drugi dan so hlapci zasedli konje. Stari Ožbe je držal gospodovega vranca za brz- do. Pred grajskim vhodom pa je stal Marko v bliščeči bojni opiavi. Zadnjikrat je še poljubil sina, se zavihtel na konja — in jezdeci so oddirjali. Samol se hoče maščevati Preteklo je več tednov po Markovem odhodu. Peter je odjezdil z dvema hlapcema v Stično v samostan. Kako uro daleč od Kozjaka pa je ob potu sedela družba ciganov, ki jih je pripeljal s seboj naš znanec Samol, da mu pomagajo maščevati se nad kozjaškim gospodom Markom, ki mu je v jezi do krvi potolkel sina. Ko se je zmrar čilo, se je vrnil mlad cigan s poizvedovanja in povedal, da je kozjaški gospod odjezdil v Stično in da se bo vračal po poti mimo njih. (Dalje sledi) Mv -—*->  S* ^ I JU