L. TROHA 1-7-45 122 SEATON ST.,
"Vi ■•|'l'|'f> 7
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3 00
Za pol leta......................-.....1.75
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol. 2. No. 84.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIDAY, OKT. 27 1944	Priče 5 c.		Let. 2. št. 84.
KOČLJIVO VPRAŠANJE GLEDE JUGOSLAVIJE REŠENO
SPORAZUM DOLOČA NARODNO ODLOČITEV GLEDE OBLIKA POVOJNE JUGOSLAVIJE IN NJENE VLADE.
Moskva — Napram tozadevnim poročilom, tukaj je zaključeno po 11 dnevnem zasedanju posvetovanje med zavezniškimi voditelji, premierom Churchillom in premierom Stalinom. Pregovori in posvetovanje se je vršilo na podlagi mnogih problemov tikajoči se tekoče vojne in zadinjevanju vsih narodnih sil za zmago v vojni ter medsebojni kooperaciji povojni.
Zvrnjena je posebej paž-nja glede vprašanja Jugoslavije in Poljske. Na zasedanju ob navzočnosti maršala Tita, premier Churchill in premier Stalin, sta dosegla sporazum prožiti kar največjo pomoč narodom Jugoslavije,, da izženejo sovražnika iz svoje zemlje. Poleg vojnih razpravljana so tudi politična vprašanja glede povojne Jugoslavije. Zaenkrat podrobnejši zaključki niso objavljeni, toda vsi znaki kažejo glede sporazuma med zavezniškimi voditelji, potrebe tesnejšega sodelovanja med Osvobodilnim odborom Nacionalnega Osvobojenja Jugoslavije in vlade premiera šubašiča. Važno pa je pripomniti, da se je dosegel enoglasno sporazum maršala Tita, Stalina in Churchilla, glede sa-moodločitve narodov Jugo-slavije o obliku države in vlade po vojni.
V kolikor se tiče Poljske, izboljšani so odnošaji med Necionalnem Odborom in ! poljsko begunsko vlado v Londonu. Premier Mikola.j-čnk je izrazil nadejo povolj-ne rešitve spora med njegovo vlado in predstavniki zgoraj omenjenega odbora. Medtem dosedaj kočljiva in nerešena vprašanja, pridejo zopet na razpravo ob povrnitvi premiera Mikolajču-ka, kateri je odpotoval iz Moskve v London,, da se posvetuje z reakcionarno kliko, katera se upira ne samo proti sodelovanju z Nacionalnim Odborom narodnega Osvobojenja, tembolj
podžiga vprašanje vzhodnih meja do take stopnje, da so celo britski krogi nezadovoljni z prisotnostjo poljskih reakcionarjev v Londonu.
Nadalje dosežen je sporazum glede mirovnih pogojev, kateri bodo predloženi Bolgarski.
Važnost in tudi obseg razprav med premierom Churchillom in premierom Stalinom, je deloma ugotoviti na podlagi 11 dnevnega zasedanja, da so bila številna vprašanja na dnevnem redu o katerih kakor potrjujejo poročila je obveščena vlada Zedinjenih držav. Izjava premiera Churchilla potrjuje, da se je konferenca vršila v harmoničnosti in določila nadaljni pravec zavezniških sil v borbi za zmago. Z tem manifestira edinstvo in odločnost zavezniške koalicije glede popolnega uničenja sovražnika, ter vzpostavitvi trajni mir po vojni.
Rdeča Armada Prodira v
*
Prusijo in Norveško
TRANSILVANIJA OSVOBOJENA. NEMCI EVAKUIRAJO KOENIGSBERG
Moskva — Zmagoslavni oddelki Rdeče Armade pod poveljstvom generala Ivan D. Cherniakovski, poveljnik tretje Beloruske .armade, so prebili nemško obrambno črto v vzhodni Prusiji, 195 milj v dolžino in medtem o-kupirali preko 400 nemških mest in vasi. Nacisti evakuirajo prestolico vzhodne Pru-sije Koenigberg, katera šteje okrog 300 tisoč prebivalcev.
Istočasno v posebnem poročilu maršala Stalina, katero naznanja okupacijo preko 400 nemških mest in vasi v vzhodni Prusiji,, pravi, da je cela Transilvanija osvobojena. Oddelki maršala Malinovski potem ko so zdrobili nacistično poslednjo utrdbo v Transilvaniji, Satu Mare in Careii, prodirajo čez mejo v Madžarsko.
. Na severnem področju bojne črte, oddelki Rdeče Armade so prekoračili me-
KONVENCIJA CGL ORSOJA PREMIERA DREW
jo med Finsko in Norveško, ter okupirali važne prista-niščne nacistične utrdbe ob Bare nt morju, katere so služile Nemcem zadnji dve leta za napad na sovjetsko pri-staniščno luko„ Murmansk.
Vest o okupaciji vzhodne Prusije, je posebno navdušila ljudstvo v Moskvi in tudi drugod. Vzhodna Prusija kot znano je zibel nemških vojnih podžigalcev, tkz. nemških Junkerjev. Medtem
REVOLTA V ŠPANIJI SE RAZŠIRJA
Junaško geslo "Pasaremos" odmeva po Španiji
ZAHTEVA IZVENREDNO ZASEDANJE PARLAMENTA IN VZAKONITEV SOCIJALNIH ZAKONODAJ
Quebec — Konvencija Canadian Congress of Labor,, je sprejela resolucijo z katero se urgira unijski pokret v Ontario, namreč Ontario Federation of Labor, da podpira vseobče narodne zahteve za azvenredno zasedanje provincionalnega parlamenta. V diskusiji o resoluciji delegat od United E-lectrical Workers Vnije iz Toronta, Geo Harris, je med drugim dejal: "Dolžnost veže predstavnike v parlamentu, liberalne, delavske in CCF stranke, da se zedine-jo in prisilijo vlado premiera Drew„ da izvede obljube 22-tih točk v praktičnost dela, katere je storil v predvolilni kampanji lanskega leta."
Resolucija med tem vse-
REOGRAD 0SV0R0JEN
Beograd, glavno mesto Jugoslavije je o s v o b o j e n po treh in pol letih nacističnega suženjstva,, infamije in terorja. Beograd, prastaro mesto, ki ponosno leži na ustju dveh največjih rek na Balkanu, Donave in Save, je osvobojen s skupnimi herojskimi napori Titovih Partizanov in Rdeče Armade.
Beograd ima dolgo in burno preteklost. Kot vrata za Bližnji Vzhod on je bil stoletja izložen številnim sovražniškim invazijam. Sedemindvajsetega marca 1941 borbeni narod Beograda je vrgel pro-nacistično vlado, ki je podpisala Tri-partitni pakt z Osiščem, a na Cvetno nedeljo, deset ii pozneje, čeprav je bil proglašen za odprto mesto, bil je nemilostljivo bombardiran od nemških štuka bombnikov. To je oni Beograd v katerem je Tito začel Narodno-osvobodilno gibanje in iz katerega bo tudi sedaj nadaljeval z borbo do končne zmage nad okupatorji.
Beograd je zopet svoboden. Dan svobode svita za vse Srbe, Hrvate, Slovence in Macedonce. Osvobojeni Beograd postaja prestolnica nove Jugoslavije,, države naroda, ki klije iz plamena borbe, združujoč vse južno Slovane v eno federativno, demokratsko enoto v kateri bo enakopravnost jamčila njihovo svobodo.
Amerikanci južno-slovan-skega porekla pozdravljajo osvobojenje Beograda kot začetek boljše bodočnosti za vse južno-slovanske in balkanske narode.
Louis Adamič,
buje ostro kritiko proti premiera Drew, radi podžigan-ja notranje mržnje med angleško in francosko govorečim ljudstvom v deželi. Premier Dew kot znano se je v enem svojem govoru kritično ponašal glede deleža v tekoči vojni, ki ga daja pro-vincija Quebec napram deležu provincije Ontario. Njegov govor, kateri je bil bolj izzivalnega kakor objektivnega karakterja, je izzval protest z strani progresivnega in unijskega gibanja, kakor tudi ljudstva. Mnenje prevladuje, da so si torij evci izbrali baš provin-ci.jo Quebec za razdorno ta-
London — Bivši interni-ranci španske republijanske vojske, organizirani v močne partizanske oddelke, so zadnje dni okupirali več važnih mest in vasi v Španiji. Poročilo omenja medtem industrijsko mesto Lerida, kjer so v teku ljuti boji med partizani in Frankovo redno vojsko, tkz. Falangisti. Toda partizansko gibanje se je pojavilo v znanih provin-cijah Asturia in Andalusia, ter drugih meijftih kot naprimer Toledo ih Leon.
FrankoVa fašistična oblast poleg tega da pošilja vojaške oddelke proti partizanskemu odporu, skuša podati utis. da je revolta omejbna in da so uporniki obkoljeni, katere pa čaka neizogibna smrtna kazen. Ni izključeno da je to namen fašističnega diktatorja, toda zadnjih 6 let fašistična oblast ni mogla zatreti ljudskih želja ne samo za vzpostavitev demokratične republikanske vlade, ampak za osveto za številne zločine z strani fašističnih podivjarfcev nad
Tesnejše odnošaje z Sovjetsko Unijo
Quebec — Canadian Congress of Labor, kateri točasno zboruje na redni konvenciji,, je odobril načrt glede zunanjih zadev Kanade. Tozadevni načrt določa naslednje:
1	— Prvotna naloga v zunanjih zadtevah delovati za Čimprejšno zmago.
2	— Pospešiti ko-operaci-jo med svobodoljubnimi narodi.
......3 — Pospešiti neomejeno
medsebojno trgovino in ekonomsko kooperacijo.
4	— Včlanitev Kanade v Pan-Ameriško Zvezo.
5	— Tesnejši odnošaji med Kanado in Sovjetsko Unijo, sporazum po vzorcu v kreposti med Vel, Britanijo in Sovjetsko Unijo.
Kongres je nadalje sprejel resolucije posebno program za narodno zdravje, regulacijo delovne mezde in načrt zavarovalnine proti poškodbam v tovarnah, rudnikih in drugih delovnih področjih.
rčo z namenom ustvariti no-	. .	,
tranje trenje tako med ljud- španskim narodom.
stvom kakor tudi posameznimi strankami, ter tako pripraviti podlago torijev-skim političnim trikom za bodoče federalne volitve.
Resolucija Canadian Congress of Labor, opominja premiera na njegove obljube in izvršitev dolžnosti njegove vlade. Nadalje pravi: "Ker je vlada ignorirala za kar so volilci odali svoj glas, zahteva »da se skliče takojšno zasedanje provincionalnega parlamenta in vzako-nitev zakonov, katere narod želi in kateri bodo rešili mnoge povojne probleme."
Težka nesreča v Clevelandu
Cleveland — Zadnjo soboto dne 21 septembra je tukaj nastala strašna eksplozija v rezervarjih plina East Gas kompanije. Eksplozija je povzročila poleg ogromne škode na poslopjih, tudi več ljudskih žrtev, število mrtvih dosedaj znaša preko 100 in preko 200 z večjimi opeklinami.
Tisoči. oseb je zaposleno pri odkopavanju in čiščenju ruševin in se računa da škoda znaša okrog deset milijonov dolarjev.
Pričujoče dejstvo so partizanski oddelki in pa ljudsko podpiranje odpornega gibanja za strmoglavitev fašističnega režima. Na več krajih so poleg vojakov Fra-nkove armade,, prešli tudi častniki na stran partizanov. Partizanski časopis "Zmaga", kateri se je pojavil v Madridu v svojem 38-tem iztisu, poživlja ljudstvo na upor proti fašističnega režima generala Franka, kateri podpira Hitlerja z sirovina-mi in tudi hrano v vojni proti Zedinjenih narodov. Omenjeni časopis obsoja zavezniške velesile zaradi diplomatičnih odnošajev z fašističnim režimom generala Franka, ter urgira prekinitev odnošajev in za vzpostavitev demokratične republikanske vlade.
TRADE AND LABOR CONGRESS
DREW PREDSTAVLJA NEVARNOST NARODNEGA EDINSTVA
Winnip'eg — Alisted Ste-ward, kandidat CCF stranke za severno okrožje Win-nipeera,, pravi premier Drew predstavlja nevarnost za narodno edinstvo v deželi. Tega se je potrebno zavedati, pravi Mr. Steward.
Toronto — Tukaj je v teku zborovanje Jubilejne Konvencije Trade and Labor Congress,, katerega se je vdeležilo preko 600 delegatov. Kongress je medtem sprejel več resolucij in med temi, za povojno zaposlenost, regulacijo dohodninskega davka itd.
Kongresa se je vdeležil na povabilo Lombardo Toledano, predsednik Unijsko Federacije latinsko ameriških republik, kateri je med drugim v svojem govoru o-pozoril na nevarnost fašizma v Argentini, kateri pod krinko nevtralnosti deluje z polno paro.
Obenem pa je naznanje-
značilno je, da se že na okupiranem ozemlju po Rdeči Armadi, nahaja tudi Vila, Georinga. Najbrž da ga bo zaenkrat minila želja celo misliti o svoji Vili, kjer je z drugimi nemškimi morilci koval načrte vojne agresije.
Vojni požar se stopnjema prenaša na lastni prag nemških fašističnih rabljev. Odkod bodo sedaj pošiljali nemški Fritci božična darila svojcem,, ko ni več na razpolago ropanje narodnega imetja v Ukrajini, Jugoslaviji itd., kakor so to delali prejšna leta. Vojni požar je zdaj na lastnem njihovem ozemlju s zraka, kopna in tudi morja. In najbrž da ne bo časa misliti na božična darila nemških Frit-cev, da jih pošljejo svojcem. Ta darila bodo zdaj, močnejši in težji udarci pod katerimi se zlomi fašistična sila.
REOGRAD, JAG0D1NA, KRAGUJEVAC IN ZEMUN OSVOJENI
NACISTIČNE IN IZDAJALSKE SILE V JUGOSLAVIJI PREŽIVLJAJO POSLEDNJE DNEVE
Dne 20 septembra so zmagoslavno vkorakali oddelki Narodno-osvobodilne armade in Rdeče Armade v glavno mesto Jugoslavije, Beograd, kateri se šteje med 14-to glavno mesto osvobojeno v teku tekoče vojne.
Ta vest, katera je navdušila vsakega poštenega Slovenca, Hrvata, Srba, Črnogorca, Macedonca itd., po svoji zgodovinski in sedanji važnosti, podaja obširnejši pregled krvavih bitk za glavno mesto v katerih je sodelovalo civilno prebivalstvo in se s narodno zavestjo osvečevalo nad fašističnimi morilci, med temi tudi četniki in nedičevci.
V poslednjih bitkah za glavno mesto, oddelki Narodno-osvobodilne armade so pobili preko 5000 Nemcev in njihovih pomagačev. Po zlomu sovražnih sil v Beogradu, naše edinice so prekoračile Donavo in naskočile na sovražno postojanko Zemun, ter ga osvobodile se
SOVJETSKA UNIJA DAROVALA 500.000 TONA ŽITA JUGOSLAVIJI
Vest, da je Sovjetska Unija darovala narodom Jugoslavije 500.000 ton žita,, katero naj raz dele Osvobodilni Odbori, izzvala je veliko oduševljenje med narodom, pravi radio postaja Svobodna Jugoslavija, ter dodaje :
V težki borbi proti Nemcem, naši narodi so mnogo pretrpeli. Nemci so požgali in razajali cela področja. Vsled vničitve živine in žitnih skladišč v nekaterih krajih vlada glad. Naši Narodno-osvobodilni odbori, so morali preseliti narod iz teh krajev. Na tisoče ljudstva iz Kupreskog Polja iz Janje, preseljeno je v Grmeč, kjer je več hrane. V
PORAZ JAPONSKE MORNARICE
Perl Harbor — General Douglas MacArthur, poveljnik ameriške sile na Pacifiku, je predvčerajšnem naznanil menda največji poraz japonske mornarice ob filipinskem obrežju.
Ameriška mornarica je zasačila japonske bojne ladje topot in potopila pet večjih bojnih ladij, štiri težja in dva lažja rušilca, se glasi njegovo poročilo, katero je podal iz glavnega stana Leyte.
Poleg mornarice ameriške čete so napredovale zadnjega tedna in okupirale več važnih sovražnih položajev na filipinskem otočju.
BRITSKA ARMADA PREBILA ČRTO V DANSKI
no da se bo vršila svetovna leto.
London — Oddelki druge britske armade,, zapadno Holandije, so prebili sovražno črto 15 milj v dolžino v Danski, severno in južno komunikacijsko zvezo od mesta Hertogenbosch.
Kanadski oddelki potem ko so prebili sovražno črto južno Beveland otoka in pet milj južnozapadno od Ber-ger, so okupirali položaje ob mestu Mairie.
■ Na drugih krajih bojne črte v Holandiji in Danski, so britski in kanadski oddelki napredovali na več krajih ter potisnili sovražne sile iz njihovega položaja.
Konferenca trade unijskega pokreta enkrat prihodnje
Gorskem Kotaru, Liki, Dalmaciji in Hercegovini, umiranje od glada je vsakodnevni pojav. Naši borci gladu-jejo z narodom, V Bosanski Krajini, mladina se je odločila dva dni na teden postati z namenom, da se da več hrane za bojevnike na bojni črti. Vzlic temu umiranje od gladu, ni izvenred-ni pojav v naših borbenih edinicah.
V tako kritični dobi prihitela nam je v pomoč Sovjetska Unija. Pomoč je vročena Narodno-osvobodilnim odborom, kateri bodo delili narodu z pomočjo svojih organizacij. Narod, zavedajoč se te pomoči, sklicuje javna zborovanja in shode, da se na ta način zahvali in pošlje pozdrave veliki Sovjetski Uniji.
glasi poročilo radio postaje Svobodna Jugoslavija.
Poleg Zemuna osvobojeno je nadalje nekoliko mest in med temi, Kragujevac, Jagodina v Dalmaciji pa, Čavalje, Ravno, Pldčico, Gruda in Cavtat. Borba se nadaljuje točasno v področju železniške proge Beog-rad-Niš. dočim so sovražne komunikacije prekinjene na-vzdolž ob reki Neretvi. V teh bitkah je zapljenjena večja količina orožja in mu-nicije.
Na drugih poročjih Jugoslavije poročilo neomenja večje akcije, razen razstre-ljevanja železniške progje posebno v Sloveniji, Koroški in štajerski ob avstrijski meji.
Priznana de Gaullove vlada
Pariz — Vel. Britanija, Združene države in Sovjetska Unija, so priznale De Gaullovo vlado Francije. Zadnje dni napram zatrdilu iz Ottavve, tudi kanadska vlada je pripravna priznati De Gaullovo vlado, ter ok-licati zamrznitev francoskega kapitala naloženega v državni hranilnici. Tudi druge južno ameriške republike so priznale De Gaullovo vlado.
Napram najnovejšim ves-tim iz Pariza poročajo, da je na listi vojnih zločincev okrog 100 tisoč oseb. Zadnjega tedna je bil obsojen na smrt znani lastnik tovarne Renauld, kateri je izdelaval orožje in municijo za Nemčijo in čigar dobiček znaša na milijone dolarjev za to dobo.
Francoske oblasti so resno postopile z vojnimi zločinci in so v teku dnevne obravnave pred vojnim tribu-nalom v Parizu proti njim. Tekom septembra meseca je bilo izrečenih 45 smrtnih obsodb in pa 111 na dolgoletno ječo.
PET TISOČ DOLARJEV ZA JUGOSLAVIJO
Toronto — Glavni odbor Federacije Kanadskih Rusov,, je odobril iz svoje blagajne pet tisoč dolarjev za pomoč narodom Jugoslavije. To denarno vsoto vporabi za nakupitev raznega blaga in želi, da se v posebnem zaboju odpošlje kot dar od Kanadskih Rusov, narodom Jugoslavije.
S. Ste Marie in Welland
Lokalni odbor iz Sault Ste Marie poroča, da je odposlano nadaljnjh 13 velikih nabojev v Montreal.
Istočasno poroča odbor iz Wellanda, da je odposlal 14 zabojev, na rokah ima v gotovini 1300 dolarjev za nakupitev moke. V kampanji sodelujejo vse organizacije, odseka 617 in 812 HBZ„ moška in ženska organizacija HSS, ter Zvezi Kanadskih Hrvatov in Srbov.
Parnik kmalu pride
Glavni Urad Sveta Kanadskih Južnih Slovanov je obveščen. da parnik kmalu pride. Točnega datuma nam ni mogoče podati ob tem času, razen da se pričakuje tozadevno obvestilo vsak čas.
Iz Calgary an Edmontona poročajo, da so kupili po deset in več ton moke, kakor tudi v načrtu so koncertni programi in druge zabave za pomoč narodom Jugoslavije.
Medtem poglavitno je, da se pošlje čimprej mogoče denar glavnemu odboru v
svrho nakupitve raznih potrebščin. Tem potom se zopet obračamo na lokalne odbore in druge posameznike v kolikor imajo denarja na rokah,, naj pošljejo na glavni urad.
Odbor Sveta,' KJS.
Madžarska delegacija v Moskvi
Washington — Napram poročilo iz Washingtona, pred tremi tedni je dospela Madžarska delegacija v Moskvo, da pregovarja z voditelji Sovjetske Unije,, kakor tudi' predstavništvom Vel. Britanije in Združenih držav, z,a mir.
Med drugim poročilo pravi, da Sovjetska Unija zahteva glede predpogoja za mir, 400 milijonov dolarjev kot odplačitev na račun vojnih reperacij prizadeti škodi. katero so povzročili madžarski oddelki v Sovjetski Uniji. Posamezni krogi v Združenih državah, kateri so vznemirjeni posebno radi kakega odplačila Sovjetski Uniji, trdijo da je to previsoka cena. Toda,, če bi bile bombe padale po Washing-tonu in drugih mestih Združenih držav, ter madžarski oddelki pobijali civilno prebivalstvo, ameriški izolacio-nisti bi zahtevali milijarde.
"EDINOST
5)
Published weekly* at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Zveza nam je najmočnejša opora za narodne in delav. interese!
Refistered in fhe Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Slovenskim materam in ženam
Slovenci, stojimo na pragu naj odločilne jših trenutkov svojega življenja. Vsak Slovenec vsaka Slovenka ^ danes tako ali drugače vojak. Bod si da je v brigadah ali kie drueie bodisi da je doma. Nekako mora služiti osvojit domovine. če drugači ne plete nogavice m S1va raztrgano perilo za slovenske vojake Iz dneva v dan bomo marali biti bolj trdni, zakaj boj .za slovenski narodni obstoj, postaja vedno ostrejši. Prvi pogojzatoda bomo ta boj uspešno dokončali in čimprej osvobodili Slovenijo še od Nemcev, je močna in enotna narodna vojska ki ne bo klonila pred nobenim sovražnikom. Ali ze imamo tako vojsko?
Slovensko ljudstvo si je že zbralo pod vodstvom Osvobodilne fronte zmagovito partizansko vojsko ki je vz-držala v boju dve leti in pol. Z zmago nad "a^amj eta vojska dokazala,, da more samo ona osvoboditi slovenski narod še poslednjega sovražnika, Nemce Potrebno pa je, da za to zmago svojo vojsko pomnoži. V ta namen je razglasila svojemu narodu, da kliče vse za orožje sposobne moške pod orožje. Vsi pošteni Slovenci so se temu njenemu klicu že odzvali. Oni že vedo, da je to njihova dolžnost in da nikakor ne morejo sprejeti da bi se samo nekateri borili za svobodo, drugi bi pa držali roke knzem. Ko pa bo svoboda prišla, bi jo vsi v enaki meri uživali. Pošten Slovenec take miloščine ne more od nikogar spreleti Kliub temu imamo Slovenci še po domovih nekaj ljudi,, ki se izmikajo vojaški dolžnosti. Skrivajo se doma, dokler jih ne zasačijo izdajalski domobranci ali razbojniški Nemci in jih oni odvedejo v svojo vojsko Taki ljudje se torej vojaške dolžnosti ne rešijo, marveč stopijo le v izdajalsko in slovenskemu narodu sovražno vojsko. Narodna osvobodilna vojska Slovencev zato ponovno razglaša mobilizacijo vseh zdravih Slovencev od 17 do 45 leta Kdor se temu njenemu pozivu ne odzove, se zmatra za izdajalca, ker čaka doma. da ga mobilizirajo Nemci ali pa Rupnikovi izdajalci Slovencev. Izdajalce pa bo Slovenska vojska brezobzirno kaznovala.
Slovenske matere, žene in dekleta! Ali so vam ljubši sinovi v vojski nemške drhali ali v narodno osvobodilni vojski Slovencev? Morda želite svojim otrokom m možem, da jih zadene roka pravica in padejo sramotne smrti obsojeni od borcev narodno osvobodilne vojske? Mar želite sramoto samim sebi,, da boste vdove mož, ki niso vedeli kaj je njihova dolžnost? Matere ali se boste res obdale s sramoto, da ste rodile sinove za izdajstvo m jih vzgojile v strahopetce in bojazlivce? Pokaži, slovenska žena, da je njihova pot danes le in samo v Narodno osvobodilno vojsko Slovencev. Slovenke zbrane v slovenski Protifašistični ženski zvezi, poživljamo slovensko žen-stvo, da častno izpolni svojo dolžnost. Zaupamo slovenskim ženam, da ne bodo zadržavale svojih mož in otrok s solzami in zdihljajih na domovih, ker s tem jim nako-pujejo le nesrečo na njih lastna življenja. Vse odbornice Protifašistične ženske zveze,, storite svojo dolžnost na svojih delavnih področjih in prepričujte slovensko ženst-vo, da spadajo sinovi Slovenk le v Narodno osvobodilno vojsko Slovencev.
Glavni Odbor,* SPŽZ.
Gornji ponatis poziva Protifašistične ženske Zveze, priobčen v glasilo Zveze, "Naša žena" v decembru mesecu leta 1943, kar pomeni da bo kmalo leto dni od tega, toda po svoji vsebini in njenem pomenu odgovarja posebno onim Slovencem, kateri se še niso odločili pomagati svojemu narodu v njegovi krvavi in naporni borbi za svobodo in obstoj.
Kako odločno stališče je zavzela Zveza v tem oziru še lansko leto,, potrjuje gornji ponatis, kateri ne potrebuje komentarja.
Zapisnik druge redne konvencije Zveze Kanadskih Slovencev
PRVO ZASEDANJE:
Brat gl. Predsednik Jože Mi-ketič odpre zborovanje ob 10.30 dopoldne z pozdravom delegatom in gostom, ter jih pozove, da v-stanejo z eno minuto molka v počastni spomin padlih borcev za svobodo in demokracijo. Zatem v kratkem govoru oriše dosedanje delo Zveze in napredek od prve konvenciji. Pripomni pa, da vsak pazno zasleduje potek zborovanja ter da svoja poročila in nasvete, da bodejo čim boljši zaključki zborovanja ne samo za Zvezo, temveč tudi ostale Slovence v tej deželi.
Nato čita dnevni red konveno-nega zborovanja, ki je sledeč:
1	— Otvoritev Konvencije
2	— Sprejem delegatov in delegatinj.
3	— Izvolitev: a) Konvenčnega predsednika, b) zapisnikarja, c) odbor za rezolucije in pozdrave.
4	— Zasedanje odborov
5	— Čitanje pozdravov Konvenciji
6	— Glavno poročilo o Zvezi in o Edinosti
7	— Poročilo delegatov in delegatinj
8	— Diskusija na podlagi poročil
9	— Poročilo odborov
10	— Slepi in predlogi za bodoče delo
11	— Volitev gl. in nadzornega odbora
12	— Razno
13	— Zaključek
Po poročilu odbora za sprejem delegatov in delegatinj, konvencije se je vdeležilo 6 glavnih odbornikov, 1 gl. odbornica, 9 delegatov, 2 delegatinji in urednik Edinosti, kateri so zastopali osem Zveznih odsekov, ostali odseki so zastopani potom svojih resolucij. Imena glavnih odbornikov in delegatov so kot sledi:
Jože Miketič, gl. predsednik, Margareta Slak, prva podpredsednica, Ludvik Troha, gl. tajnik, Raymond Mavrin, gl. blagajnik, Jože Smrke, predsednik nadzornega odbora, člana Tony Cimprič in Jože Sheryak, Geo Matešič urednik Edinosti in delegati; Za Port Arthur Tony Cimprič, Sud-bury Joe Lesar, Timmins Tony Slak, Windsor Marko Ferderber, Kirkland Lake Milka Krašovec, Toronto Joe Petric, John Kosmač, Frank Lavrič, Martin Savor. Me-ry Kosmrl zastopa na konvenciji mladino. St. Catharines Joe Plut in Peter Geršič, Montreal Tory Peternel. Odseki: Vancouver, Cal-gary, Geraldton in Noranda, pismeno obveščajo, da radi odalje-nosti in potnih stroškov za delegata, ni mogoče poslati delegatov.
Preide se na volitev konvenčnega predsednika, za kar je enoglasno izvoljen br. Joe Miketič. Za zapisnikarja sta izvoljena br. Ludvik Troha in Jože Smrke.
Volitev drugih odborov. Člani nadzornega odbora so navzoči, ter z tem odpade volitev za nadzorni odbor. Odbor za pravila: Enoglasno zaključeno, da pravila Zveze ostanejo kot so sprejeta na zadnji konveciji. Izvoli se odbor za resolucije in pozdrave v katerega so izvoljeni: Br. Geo Matešič, Jo-
že Lesar in Tony Peternel.
Z tem so izčrpane prve tri točke dnevnega reda. Predlagano in sprejeto, da se današnje zasedanje zaključi ob 4 uri popoldne, da nadzorni odbor pregleda poslovne in blagajniške knjige, odbor za resolucije in pozdrave, sestavi pozdrave in delovno resolucijo. Dalje se sprejme, da se točki 5 in 6 odloži za drugi dan vsled tega, ker niso navzoči delegati iz Timminsa, St. Catharines in nekoliko iz Toronta.
Ker je čas za kosilo, se predlaga da se drugo zasedanje začne ob 1 uri popoldan. Predlog enoglasno sprejet. Prvo zasedanje zaključeno ob 12 uri dopoldne.
DRUGO ZASEDANJE
Br. predsednik odpre zborovanje od 1.30 popoldne. In ker sto točki 5 in 6 odloženi za drugega dne, se preide na poročila navzočih delegatov in delegatinj.
POROČILO DELEGATA IZ SUDBURY:
Brat predsednik, bratje in sestre delegati ter gosti!
V imenu odseka iz Sudbury vas vse lepo pozdravljam. Predno podam poročilo kaj je odsek delal od časa prve Konvencije do današnje, naj v kratkem predočim naselbino Sudbury in okolico, ter dosedanjo aktivnost.
Slovenskih naseljencev v Sud-bury in okolici je okrog 35 družin in 40 samcev. Na društvenem in kulturnem polju, se udejstvu-jemo z petjem, igrami in godbom. Kolikor je nam poznano obstojajo 4 slovenske organizacije in sicer: Odsek VPZ. Bled, Lovsko društvo, Pevsko društvo in odsek Zveze Kanadskih Slovencev od katere sem poslan kot delegat, da poročam, kaj je dobrega napravil odsek v preteklem letu za dobrobit slovenskega naroda tukaj in v starem kraju.
Kakor je življenje Slovencev skromno v Sudbury, tako je tudi doprinos. Ali v§rjšmite da je prišlo vse od srca z najboljšimi nameni.
Odsek Zveze šteje 44 članov, 40 moških in 4 članice in en mladinec pod 20 letom. Naš doprinos je: Za pomoč v stari kraj $319.50; za tiskovni sklad Edinosti okrog $200.00; za rdeči Križ $600.00. Kupili vojnih bondov za $400.00. Združenemu odboru Južnih Slovanov v Toronto poslali (zaveznice) $1090.00 od katerih je že izpalača-no $545.00. Na banki naloženo za pomoč v stari kraj $223.00, kateri denar se je zbral na različnih prireditvah in pobiranjem prispevkov in končno dva člana odseka sta v kanadski armadi, katerih eden je prav v dnevnih invazije evropskega kontinenta bil težko ranjen.
NAŠA PRIPOROČILA IN NASVETI KONVENCIJI
1 — Na zadjni seji smo zaključili, da se odsek priključi Svetu Južnih Slovanov kot član in plača določeno članarino v upravni fond (Članarina je deset dolarjev ne glede na število članstva). Naša želja pa je, da pristopi Zveza kot celota.
3 — Da gl. odbor
javi vse
sklepe in nameravana podvzetja na posamezne odseke tako, da bi ne prejemali po drugih organizacijah potrebne informacije. To so skromna priporočila in upam da v teku diskusije bodo vpoštevana.
Je še eno vprašanje, katerega smo široko diskusirali in se tiče imovine Edinosti, namreč nadzorstva. Ker vsem je znano, da Zveza Kanadskih Slovencev je najmočnejša podpora lista, prigovor-ja se pa, da Zveza nima vpogleda v blagajniško knjigo.
Reklo se je nam, da ste to dve zasebni ustanovi, katerih se ne more smatrati kot eno in isto, (Naprimer da je Edinost last Z-veze). Prišli pa nismo do nikake-ga zaključka, ker eni so mnenja, da je boljše tako kot sedaj, drugi pa hočejo imeti nadzorno telo za imovino Edinosti.
V ostalem pa list Edinost, se nam dopade in bodemo še v bodoče delali za njegov obstoj in napredek z prispevki in drugimi prireditvami kar nam bo največ mogoče. Ker vidimo da je od velike potrebe, posebno v sedanjem in tudi bodočem času ravno takšen list, kot je Edinost.
Torej tukaj sem navedel nerešeno vprašanje in stališče odseka v Sudbury po zgoraj omenjenih vprašanjih.
Ne smete bratje in sestre vzeti to, da je namenjeno proti komur koli, ampak je le naše mnenje, da je potrebno urediti tozadevno v-prašanje tako, da ne bo propagande kar se zbere za list Edinost, da je Matešičevo, češ, da si on vzame kolikor hoče za' plačo, ter da ga nihče pri tem ne nadzoruje. Vemo pa, da to ni najglavnejše delo ki bi ga konvencija imela rešiti, je pa tudi važno in bi ne škodilo, da se ga tukaj dotaknemo seveda le v tem smislu, da bi to prineslo trdnejše edinstvo in razumevanje med Slovenci tukaj in drugod.
Da ne zavzemam dragocenjene-ga časa, vas še enkrat v imenu odseka pozdravljam, ter ko se po končani konvenciji povrnemo vsak na svoje domove, da gremo na delo z podvojeno silo še za večji napredek našega naroda v Kanadi in vse povsod. Delajmo kar največ mogoče za popolni poraz fašizma in nacizma ter njihovih po-magačev.
Naj živi svobodni narod! Smrt fašizmu!
Po poročilu sledi diskusija in obenem izraz priznanja o vzornem delu odseka Zveze v Sudbu-ry s odobravanjem in ploskanjem.
Vprašanje ki se tiče poslovnih in uradnih stvari ter imovine E-dinisti, želi pojasniti br. Matešič v kratkih potezah in je mnenja, da se pojasnitev odloži za drugi dan, ko bo več delegatov in delegatinj navzoči. Mnenje br. Ma-tešiča se sprejme brez ugovora, na kar v kratkih besedah pojasni vprašanje nadzorovanja imovine Edinosti. Namreč, da je vsta-novna konvencija soglasno sprejela načrt, da se vstanovi Edinost na privatni podlagi. Tedanje razmere in okolščine so bile pač take, da se je na podlagi resnih izkušenj predvidelo potrebo varnosti za obstoj progresivnega in proti fašističnega tiska. Toda v kolikor se tiče nadzorovanja imoyine Edinosti, konvenčni nadzorni odbor Zveze je pregledal blagajniške
knjige lansko leto in jih bo tudi letos. Ravno tako je po konvenciji odločena plača uredniku. To pa je dovolj močna zagotovitev, da je imovina Edinosti na dobri podlagi in je poslovanje lista ureje-vano ne kot privatne lastnine, tembolj lastnine kanadskih Slovencev. Tisti, kateri izmišljajo drugače potvarjajo resnico in zlo-rabno obrekujejo odgovorno osebo, namreč urednika. Dočim pa list Edinost in Zveza Kanadskih Slovencev, ste resnično dve ustanovi, toda zelo tesno vezani po svojih smernicah in delovanju.
Pojasnilo br. Matešiča sledi v-prašnje po br. Cimpriču, zakaj se ne objavi celotna imovina Edinosti v listu? Br. Matešič pojasni celo zadevo, ter se z tem zadovolji br. Cimprič, kakor tudi navzočim.
Preide se na diskuzijo glede pomožnega urednika. Kot znano urednik je vršil celotno poslovanje pri Edinosti, skoraj sam. Zato je le na svojem mestu, da se namesti še eno osebo z mesečno plačo $25.00.
Po kratki diskusiji se zaključi, da se namesti za pomožnega urednika Johny Kosmrl, kadar se povrne iz armade, toda potrditev tega zaključka se odloži za drugi dan, kakor tudi vprašanje plačanja potnih stroškov gl. odbornikov za časa pol-letne seje in konvencije.
Preide se na poročilo delegatinje iz Kirkland Lake, katera poroča:
POROČILO ODSEKA IZ KIRKLAND LAKE
Brat predsednik, bratje in sestre!
V	imenu našega odseka Zveze, izročam tople bratske pozdrave.
Ker je to prvo leto da smo poslali delegata na Konvencijo ZKS., naj bi se bratje in sestre zadovoljili z tem, kar bom tukaj-poročala.
Kirkland Lake je bila do pred par leti ena najmočnejših slovenskih naselbin. Zadnjih par let, so se pa mnogi izselili drugam na razna druga dela po tovarnah, deloma tudi farme, tako da danes šteje okoli 47 družin in 41 samcev. Udejstvujejo se in delajo na društvenem in kulturnem polju. Imamo tri organizacije in sicer: Glavni sedež Vzajemne Podporne Zveze Bled z dvema odsekoma, pevsko društvo "Triglav" in dne 16 januarja t. 1., smo vstanovili odsek Zveze Kanadskih Slovencev z 14 moških in 2 ženski članici. Število članstva se je povečalo od tega časa tako, da danes odsek šteje 44 moških članov in 17 ženskih članic (Odobravanje).
Ker vsak začetek je težak in vezan z težkočami, tako je bil tudi naš. Ali upamo s skupnimi napori in izkušnjami z katerimi so bogati drugi odseki, bomo postavili naselbino Kirkland Lake na dostojno mesto, katero pripada vsakemu zavednemu Slovencu in Slovenki, to je pomaganje Jugoslaviji v njeni osvobodilni borbi izpod nazi-fašizma.
V	ta namen zbrali smo dosedaj v raznih kampanjah lepo denarno vsoto kot za rdeči Križ, za Sovjetsko Unijo, za pomoč v stari kraj v zaveznicah $820.00. Prizadevali si bomo, da to vsoto zvišamo.
Za Edinost smo zbrali $100.00 in dobili 25 novih naročnin.
Kot vam je znano delamo sedaj za pomoč starega kraja. Posebno ženske smo zaposlene v pripravah in zbiranju oblek, obutve in druge stvari. In z tem upamo doseči prav dober uspeh.
Omenila sem že, da je to novi in mladi odsek. Zato mi v pni vrsti rabimo več navodil od gl. odbora in bolj tesno sodelovanje. Na seji diskusirali smo radi članskih znamk, pečata itd., ter bi radi pojasnila kaj je na tej stvari.
To je vse kar imam za poročati od odseka v Kirkland Lake. S tem zaključim želeč obilo uspeha drugi konvenciji Zveze.
K poročilu iz Kirkland Lake, br. Matešič čestita za tako lep napredek v članstvu v tako kratkem času. Isto tako čestita br. Smrke.
Br. predsednik stavi vprašanje radi članskih znamk in pečatov, Po kratki diskusiji m pojasnita br. Matešič, br. Cimprič predlaga in T. Peternel podpira, da se takoj po Konvenciji naroči članske znamke in z tem olajša poslovanje odsekom pri plačanju članarine. Naroči naj se tudi pečate. Predlog snoglasno sprejet.
POROČILO DELEGATA IZ MONTREALA
Delegat iz Montreala pozdravi Konvencijo v imenu odseka Zveie ter ji želi mnogo uspeha. V Mol-trealu smo vstanovili odsek dne 28 maja t. 1. z 14 člani, ter istega dne priredili zabavo za pomoe staremu kraju. V odsek je pristopilo 14 članov in 1 članica, pozneje sta pristopila še dva člana in dve članici.
Slovenska naselbina ni velik Kolikor je nam znano okrog 10 družin in kar je samcev. Delujemo pa v bratskem sporazumu i brati Hrvati in Srbi, katerih je precej večje število. Skupno Juge Slovanov je okrog 400 oseb.
Za pomoč narodu v starem kraju, oziroma čisti dobiček prej omenjene prireditve je znašal $482.00 od katere vsote smo poslali odboru Združenih Kanadskih Južnih Slovanov v Toronto $200,-00, enako vsoto pošljemo zopet v kratkem, razen tega smo poslali omenjenemu odboru $25.00 za upravni fond. Pri zapisovanju obveznic, naša celokupna noselbi-na sije vzela kvoto $7.000.00. Poslali smo že na račun vsote $5.000.00 in naša želja je, da povečamo našo pomoč za čimprejšno zmago in osvoboditev zasužnjenih narodov. Obenem želimo delovati za proširitev lista in Zveze v splo-snem.
POROČILO ODSEKA IZ PORT ARTHUR J A
Br. Tone Cimprič, delegat odseka iz Port Arthurja poroča: Od zadnje Konvencije dosedaj v članstvu smo napredovali komaj u, dva člana. Nekoliko članov se je izselilo iz naše naselbine, eden pa je izstopil iz odseka. Smo pa drugače bolj aktivni v našem delu. Odsek deluje v raznih kampanjah, kot rdečega Križa, pomoč Sovjetski Uniji, naprimer za mesto Poltava in raznih drugih zadevah tako, da so naši izdatki v tisočakih in ne samo v stotinakah.
V	zbiranju pomoči narodom Jugoslavije, delujemo skupno z brati Hrvati in Srbi. Imamo skupni odbor v katerem je zastopanih 5 organizacij in društvenih odsekov.
V	zadnji kampanji za Edinost zbrali smo $266.00. Pri zapisovanju obveznic samo med Slovenci, katerih pa ni veliko smo zbrali $1,871.00 za pomoč trpečemu na rodu in njegovi, Narodno-osvobodilni armadi.
(Nadaljevanje na 3 str.)
gsss^ii^rf
Wmm
msm m H&ila
li
li® mSk


ir
li
M

<M>~

Sil
j

bkm
Delegati in gosti druge Konvencije ZKS zadnja vrsta z leve na desno: R. Mavrin, F. Gergovič, J. Spo rer, J. Plut, P. Geršič, M. F rkul, D. in M. Sheryak, F. Lavrič, J. Kosmač, J. Divjak, F. Kresol, T. Muc, T. Somra k, J. Lesar, M. Ferderber, M. Ivanšek, T. Slak in V. Režek. Sedeči v prvi vrsti: T.Cimprič, J. Smrke, G. Matešič, L. Troha, M. Anzin, Mrs.Geršič, H. Sheryak, M. Slak, J. Miketič, M. Krašovec, L. Smrke, M. Kosmrl, J. Sheryak, T. Peternel, J. Petric, V. Grbič, S. Miošič in poleg stoječi sin T. in M., Tony Slak.
Le v sporazumu in združeni moči narodov in ljudstva - leži trajen mir, svoboda in sreča!
(Iz 2 strani) Da povečamo našo pomoč in obenem tudi razvoj organizacije ZKS., naše priporočilo Konvenciji je sledeče: 1 — "da se namesti glavnega tajnika na stalno delo Zveze z primerno plačo za življenjsko obskrbo. 2 — da se Konvencija ne vrši vsako leto, ampak kadar bo zato potreba in 3 — da pravila Zveze ostanejo zaekrat neizpremenjena."
To so naša priporočila Konvenciji.
Z tem sem izčrpal poročilo, želim pa vzeti besedo pozneje v diskusiji, ko pridejo na dnevni red ta in druga vprašanja. V imenu našega odseka vam izročam bratske pozdrave in želim drugi Konvenciji obilo uspeha. (Odobravanje).
Po poročilu delegata iz Port Arthurja, predlagano in sprejeto, da se drugo zasedanje z tem. zaključi in nadaljuje zborovanje drugi dan, to je v nedeljo zjutraj ob 9 uri dopoldne.
Drugo zasedanje zaključeno ob 4 uri popoldne.
TRETJE ZASEDANJE
Br, Predsednik odpre tretje zasedanje v nedeljo zjutraj ob 9.45 uri dopoldne, ter prečita dnevni red, kateri je soglasno sprejet.
Na dvennem redu je 5 točka, pozdravi drugi Konvenciji:
Br. predsednik čita pozdrav Konvenciji od slavnega pisatelja in rojaka, Louis Adamiča. Nastane odobravanje in klici. Zatem pozdrav od Združenega Odbora Južnih Slovanov iz USA; pozdrav od Demokratičnega Odbora Južnih Slovanov iz Londona, Anglija, pozdrav od odseka Zveze iz Port Arthurja; pozdrav od Vse-slovan-skega odbora iz Moskve; pozdrav od Slovensko Ameriškega Narodnega Sveta, ter pismeni pozdrav od odseka iz Vancouverja in Cal-gary,
POZDRAV IN PRIPOROČILO ODSEKA IZ VANCOUVERJA
Pošiljamo bratske pozdrave dragi Konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev, ter ji želimo mnogo uspeha. Ker nam ni mogoče poslati delegata na Konvencijo, vam pošiljamo nekoliko priporočil, katera je naš odsek sprejel na svoji seji z dne 13 avgusta 1944.
1	— Ker je bilo neko mnenje, da dobiva urednik Edinosti $90.00 na mesec priporočamo, da se mu niša plačo na $35.00 na teden.
2	— Konvencija naj zaključi najti način pri uredništvu, kako bi se seznam naslovov vodil pri Edinosti točneje.
3	— Naj se pojasni naši javnosti potom časopisja, zakaj je odbor Sveta K. J. Slovanov za pomoč Jugoslaviji izročil $50.000.00 vojnemu ministerstvu Kanade, za nakupitev zdravil za Jugoslavijo. Zakaj ni odbor zdravila kupil sam to ista odposlal.
4	— Pojasni naj se javnosti, »-kaj je sklenjen sporazum z odborom "Prijateljev Jugoslavije" v Montrealu, ko vendar slednji ni podvzel nikakih akcij odkar obstoji.
5	— Hočemo da se vsa dela Sveta Južnih Slovanov, katera se tičejo pošiljanja pomoči v Jugo-
za pomoč vojnim naporom, za čimprejšno zmago nad fašizmom.
POROČILO ODSEKA IZ CALGARY
Bratje in sestre! Prejmite iskrene pozdrave od članov in članic odseka Zveze K. Slovencev v Calgary. Iz raznih okolščin, ki nam onemogočajo poslati delegata iz naše sredine med vas v vašem plemenitem prizadevajnu za dobrobit in osvoboditev našega naroda v stari domovini. V duhu pa smo z vami!
Naše priporočilo konvenciji je, da proširimo naše delovanje organizacijsko in predvsem gmotno za pomoč v stari kraj. Predvsem delujmo na tem, da vsem ostalim bratom in sestram, ki še niso v naši sredini, tako Slovencem, kakor bratom Hrvatom in Srbom, kažemo vzgled našega dela in požrtvovalnosti. Obljubljamo vam, da bomo podpirali z vsem dobro in plemenito delu po zaključkih konvencije.
Naš odsek vstanovljen je meseca oktobra 1943, katerega tvorijo člani po večini Slovenci, pa tudi Hrvati in Srbi. Danes šteje 23 članov in 3 članice, namreč 15 Slovencev, 6 Hrvatov in 5 Srbov. Od ustanovitve do danes, je odposlano članarine $64.35. Za odse-
Da se prihrani na času, kateri terega upamo in potrudili se bomo pospešiti ga prav posebno za pomoč našemu narodu.
kovo blagajno zbrali $70.42. Za upravni fond Združenega Odbor« $10.00. Za pomoč poljskemu narodu $10.00. V kampanji za Edinost zbrali skupno $94.00. Za pomoč Jugoslaviji kot odsek zbrali $530.00, na zaveznicah skupno v-soto pa $1.120.00. Tukaj priloženo vam pošiljamo $15.00 za konven-čne stroške.
To je naše dosedanje delo, ka-
V borbi za svobodo in demokracijo ter z geslom: "Smrt fašizma in izdajalcem! Svoboda narodu!
POZDRAV OD Gl. TAJNIKA BR. LUDVIK TROHA
Br. predsednik, bratje in sestre, delegati in delegatinje, ter ostali gosti.
Zapisnik druge redne konvencije Zveze Kanakskih Slovencev
slavijo, natisnejo v našem časopisju, tako da bo narod videl, če se številke ujemajo s prispevki katere bo kasneje izjavila vlada v Jugoslaviji.
Vprašanja in priporočila odseka iz Vancouverja, pridejo pozneje na dnevni red za raspravo.
POROČILA ODSEKA IZ GERADT0NA
Pošiljamo bratske pozdrave delegatom in delegatinjam druge tedne konvencije in ji želimo obilo uspeha.
Vsled odaljenosti in pa finančnih sredstev, ni nam mogoče po-ilati delegata, kakor je to mogoče drugim naselbinam. Naš odsek šteje okrog 10 članov, pa tudi v naselbini nas ni več. Vsi smo člani odseka in tudi naročniki Edinosti. V naši blagajni hranimo le za najpotrebnejše domače potrebe ne koliko denarne vsote, drugače pa ostajamo pri raznih kampanjah v naselbini.
aše mnenje je, da je naša prva dolžnost pospešiti in povečati pomoč trpečemu narodu v stari domovini. To pa bo najbolj uspešno ako bomo delovali v slogi in bratstvu vsi odseki širom Kanade.
Posebnih priporočil nimamo za Konvencijo, želimo, da bo njeno delo pospešilo dosedanje delovanje in rodilo močno Zvezo Kanadskih Slovencev.
laša aktivnost za preteklo leto je bila v kampanji za Edinost, za tiskovni sklad smo zbrali $346.77, ;oslaviji $650.00 in za članarino Zveze $29.49. Udejstvujemo M ter podpiramo vsako prireditev
V imenu dosedanjega glavnega odbora vas vse skupaj prisrčno pozdravljam in želim, da bi složno in v bratski zastopnosti zborovali v korist in dobrobit članstva Zveze, ter ostalih Slovencev in Slovenk — v bratskem sporazumu z brati Hrvati, Srbi ter vsimi dru-gimf protifašističnimi organizacijami in ustanovami naše nove domovine Kanade.
nam je potreben ako hočemo rešiti vsa vprašanja tikajoča se druge konvencije Zveze in narodnih stvari v splošnem. Izvršni odbor zaključil je, da glavno poročilo o poslovanju Zveze in o Edinosti za preteklo leto poda br. urednik Edinosti. Prvič tako bomo prihranili na času in drugič kot veste, sta oba poročila si dokaj podobna po svojem smislu in narodnem obsegu. Radi tega glavno poročilo poda br. Matešič, urednik Edinosti, kateremu sledi pa finančno poročilo Zveze.
Prosim sledite pazno, vsak naj se čuti popolnoma prostega in Svobodnega, da prigovori, kritizira in priporoča kar smatra da je po njegovem ali njenem mnenju prav.
Pri razpravah bodimo jasni, previdni in pravični. Bodimo odkritosrčni eden napram drugemu. Sloga in ko-operacija med člani, je glavni pogoj napredka pri Zvezi. Ako bomo gledali nato in se držali teh načel, smemo biti prepričani, da bo Zveza rastla in napredovala.
V tem duhu vas še enkrat iskreno pozdravljam in želim, da bi bilo delo te Konvencije v dobrobit in korist članstva naše Zveze.
Zatem sledi glavno poročilo podano po br. Matešiču, uredniku Edinosti, priobčeno v listu z dne 25 avgusta t. I.
Po poročilu br. predsednik vpraša navzoče ako ima kdo kako vprašanje.
Br. Smrke želi pojasnilo o nekaterih organizacijskih vprašanjih, na kar br. Matešič pojasnjuje tozadevna vprašanja. Ker ni drugih vprašanj, br. Petric predlaga in br. Cimprič podpira, da se poročilo sprejme kot čitano. Sprejeto enoglasno.
Na dnevni red pride prej omenjeno vprašanje, na kakšni podlagi je list ustanovljen in čigava je lastnina. Ker se je večkrat culo, da je list imovina Zveze, sta to vprašanje pojasnila br. predsednik in br. Matešič, da je list ustanovljen na privatni podlagi skupnosti, to je, da je list posebej ustanova kanadskih Slovencev, ne
POJASNILO O PODLAGI EDINOSTI
Br. predsednik navede primer VPZ. Bled, katere uradno glasilo je Edinost, ki daje prostor v listu in tiska poročila brezplačno. Če bi to bila privatna ustanova v drugačnem smislu, tedaj zasigurno da bi računala neko odplačitev. Ravno tako je z poročili Z veze Kanadskih Slovencev, katera podpira in je glavna opora lista, ve-doč da je brez tiska nemogoč napredek organizacije v takem v takem obsegu.
i
Br. Matešič želi pojasniti to vprašanje, katero je bilo včeraj na dnevnem redu in je odloženo za danes, ko bodo navzoči vsi delegati in tudi večje število gostov in pravi:
Bratje in sestre! Nič ni boij pravilnega, kot je točnost in tudi lepše lastnosti vsaj po mojem mnenju ni, kot je poštenost človeka. Namreč njegova vdanost in iskrenost za stvari, za katere dela in se žrtvuje. Toda posamezni ljudje, ki kaj radi pometajo pred drugim pragom najmanjšo drob-tino, dočim pred svojim puste kupe smetja, se navadno služijo z takimi besedami o poneverbi, katere ustvarjajo sumničenje prav posebno v denarnih ozirih. Kajti denar se težko služi. Delavci in delavke ne dobe prav ničesar brez trdega in napornega dela, brez odločne borbe in samopožrtvoval-nosti.
Edinost je vstanovljena na privatni podlagi, toda povsem drugačnega pomena privatne lastnine v primeru podobnih ustanov. Najosnovnejši dokaz zato je, da je lansko leto konvenčni nadzorni odbor pregledal blagajniške knjige in je po konvenciji določena plača uredniku. Tudi to pot bo pregledal nadzorni odbor knjige in vi boste odločali o plači urednika Edinosti, kakor lansko leto. Če so knjige v neredu, če je primanjkljaj ali kakršna koli napaka pri poslovanju lista, tukaj je nadzorni odbor, kateri naj poda izjavo potem ko je pregledal blagajniške knjige.
Uredništvo Edinosti ne trpi strahu radi poneverbe, kakor jo trpe sicer v največ slučajih oni, ki so kaj ali prav nič prispevali za obstoj lista. Taki trpe in jih vedno vznemirjuje blagajna Edinosti, dasi pa pozabljajo na dejstva, kot je pregledovanje blagajniških knjig in odločanju plače uredniku, povsem po drugi, a vendar najbližji ustanovi, to je Zvezi Kanadskih Slovencev. Ali ne zadostuje to zagotovitvi varnosti imovine lista?
Edinost je vstanovljena na privatni podlagi radi boljše in močnejše varnosti tako za imovino, kakor tudi svoj obstoj. Če bi bila recimo glavni organ Zveze, tedaj je njen obstoj omejen izključno na Zvezo. Tako je pa njen obseg razprostrt med vse Slovence, ne glede na politično ali versko pripadnost kot glasilo Kanadskih Slovencev. Jaz polagam zaupanje na vas bratje in sestre, da se ne bomo podali šepatačem po naselbinah, ampak da bomo složno gradili in razširjevali tako list Edinost, kakor tudi naše druge ustanove v tej deželi.
Delegati in delegatinje se strinjajo z pojasnilom, kakor tudi z urejevanjem lista dosedaj, ter so njihove želje, da se v istem pravcu urejuje tudi v bodoče.
V imenu Wonvencije br. predsednik se zahvaljuje uredniku za njegovo požrtvovalnost in tudi težavno delo, ki ga vrši za narod, obenem pa obsoja vse tiste, ki skušajo na zloraben način ustvarjati nezaupanje in sumničenje radi poneverbe, dasi jim je pa glavni cilj podreti to, kar si so zgradili Kanadski Slovenci.
Maj ...................................... 73.83
Junij ................................. 53.80
Julij .................................... 84.55
IZDATKI:
$1,061.24
September ................................$4.00
Oktober ........................................................103.75
November'...............................— —
December................................................2.00
Januar 1944 ....................................1.00
Februar ........................................................34.41
Marc .....................................55.50
April .....................—......................140.00
Maj ................................................................38.55
Junij ........................................1.25
Julij ..................................................................41.00
Določeno za stari kraj ....	200.00
Združenemu odb. v London	100.00
FINAČNO POROČILO ZVEZE
Br. glavni tajnik želi vedeti ako delegati žele, da se poročajo dohodki in izdatki tako kot so prejeti ali skupno po mesecih. To pa vsled tega, ker se dolži gl. tajnika, da prejema plačo $25.00 na teden zraven svojega dela v tovarni.
Razen enega vsi navzoči se soglašajo, da se poročajo dohodki in izdatki po mesecih.
Finačno stanje Zveze "bilanca" po prvi konvenciji z dne 31 Avgusta 1943 .......................... $349.69
DOHODKI:
September .............................. $34.10
Oktober ................................ 15.30
November .......................... 49.65
December ............................ 62.85
Januar 1944 ........................ 87.60
Februar ............................ 114.76
SKUPAJ:	$721.46
Dohodki znašajo —..... $1,061.24
Izdatki .............................. 721.46
Ostane skupaj:	339.78
Razdeljeno kot sledi:
Na banki ...................... 278.18
Na rokah ......................... 61.60
Torej "bilanca" znaša z dne 31
julija 1944 ........................... $339.78
Za avgust ne vračunano .... $91.45 Izdatki .........................„... 4.37
To je moje poročilo in prosim sprejmite mojo iskreno zahvalo tako gl. odborniki, kakor krajevni uradniki in članstvo Zveze za vašo pomoč ■ in kooperacijo, ki sem je bil deležen.
Po poročilu gl. tajnika, br. Petric predlaga, br. Peternel podpira, da se poročilo sprejme. Predlog enoglasno sprejet.
Br. predsednik se zahvali br. tajniku na dosedanjem delu in doda: Iz poročila dohodkov in izdatkov kot vidimo, gl. tajnik ni prejemal nobene plače za svoje delo, ki ga je opravljal pri Zvezi, temveč brezplačno žrtvoval svoj tako omejen vsled dela prosti čas za organizacijsko delo.
Br. Sheryak predlaga, da Konvencija odobri $50.00 br. gl. tajniku v znak zahvalnosti za njegovo delo, podpira br. Petric. Predlog je enoglasno sprejet, na kar br. Troha se zahvali delegatom in delegatinjam za naklonjenost, odkloni pa ta dobronamenjeni dar s željo, da se ga vporabi v organizacijske svrhe.
Z tem so izčrpana glavna poročila. Sledi nadaljevanje poročil delegatov.
POROČILO ODSEKA IZ TIMMINSA
Sestra Margareta Slak poroča kot sledi: Odsek šteje 16 članov in 4 članice, kar pomeni da ni napredoval od zadnje konvencije. Na društvenem in prosvetnem polju, delujemo skupno z brati Hrvati, kakor piknike, večerinke itd.
Vstanovili smo skupno z brati Hrvati tamburaški zbor, pri katerem sodeluje slovenskih 8 fantov in 11 deklet. Zbor nam je glavna opora pri koncertih in drugače zabavah.
Odsek udejstvuje se v vsaki kampanji, ki je v pomoč vojnih naporov Kanade. V kampanji za šesto vojno posojilo dobili smo pohvalno pismo od finančnega odbora.
Finančno v tem letu smo zbrali: Za kanadski rdeči Križ $10.00, pri otvoritvi Ukrajinske in Finske dvorane, po $10.00 vsaki; za tiskovni sklad Edinosti $202.48; za pomoč narodom Jugoslavije iz blagajne odseka $100.00; na zaveznice zbrali in odposlali na Z-druženi Odbor $525.00 in še zbiramo za večjo pomoč, namreč večji delež iz Timminsa.
Kje je primanjkljaj pri odseku? Kako izboljšati naš dosedanji način pristopa in pa vzgajanju na podlagi smernic in načel Zveze. Glede tega naj se nekaj odloči na tej konvenciji.
APEL SLOVENSKIH IN HRVATSKIH ŽENA IZ TIMMINSA
Na zadnji seji smo zaključile, da po moji povrnitvi sldičemo posebni sestanek slovenskih in hrvatskih žen, za zbiranje obleke, obutve in vse kar je potrebno in vredno da se odpošlje v stari kraj.
Ni to, da pletemo samo nogavice, ampak delamo to raje iz zavesti, da doprinesemo svoj delež k zmagi. Danes, ko mali in veliki narodi trgajo verige in okove rob-stva in kjer se naše sestre odlikujejo z vztrajnostjo junaških bo-riteljev, tudi za nas ni časa, da gledamo križem rok na vse to.
Nekateri še danes trdijo, da je nas žene delo samo v kuhinji in pri otrokih. Ta trditev danes izumira in moramo tudi delati na to, da popolnoma izumre.
V današnji vojni žene igrajo veliko vlogo. V Sovjetski Uniji, se danes bore v zraku, na morju in na kopnem, v vrstah močne Rdeče Armade. V Jugoslaviji žene partizanke, se borijo hrabro za svobodo svojega naroda. Fašizem je poklal in pomoril na zverinski način milijone žen in otrok v Evropi. Požiga domove in vničuje narodno imetje. Ali bomo me žene tukaj vse to pustile v nemar in tudi brez odpora. Ne!
Ko malo pomislimo na naše sestre v starem kraju, kako trpijo in stradajo, posebno po okupiranih krajih, kjer vlada smrt in nečloveško nasilje, toda niso se poklonile in tudi ne vdale sovražnim vpadnikom. S zavestjo narodnega osvobojenja, one so neustrašljive, korajžne in junaške. Pod rizični-mi okoličinami zbirajo obleko, obutev — da — celo ukradejo od sovražnika in na ta način doprina-šajo svoj delež k narodnemu osvo-bojenju z nujnimi zalogami ljudski vojski. Tudi me tukaj lahko storimo veliko njim v pomoč.
Na koncu naj vam omenim par besed o mojem pokojnem bratu Janezu Smrke, kateri je padel za svobodo naroda. Padel je kot vzest vojak v borbi proti fašizmu. Ali njegov duh živi tu med nami. In ob spominu na njegovo zadnje pismo, zaklinjam se tu pred vami, da bom vedno delala v prid delavskim interesom.
Vsebina njegovega pisma ni t»-ko obsežna, kot je pomenljiva. Namreč predno se je podal na zelo rizično pot v Jugoslavijo, piše: "Zadnji pozdrav naj vam bo vsem v spominu. Vsi moramo doprinesti naš delež za osvoboditev naših bratov in sester!"
To so njegove besede, katerim želim dodati: Delajmo bratje in sestre v znaku teh besed! ....Po poročilu sestre Slak, br. Matešič v kratkih besedah oriše življenje in delo pokojnega Janeza Smrke, kateri je padel dne 17 januarja nekje na potu v Jugoslavijo, ter želi, da Konvencija oda počast z eno minuto molka v trajen spomin rojaku in zvestemu članu delavskega pokreta, Janezu Smrke.
Vsi delegati in delegatinje v^ stanejo z eno minuto molka.
odaljeni eden od drugega, smo j Južnih Slovanov. Br. Miošič ponaredili precejšen napredek za zdravi Konvencijo v imenu odbo-
preteklo leto.
Dosedaj smo prispevali za fond Edinosti $171.00, za pomoč narodom Jugoslavije, zapisano na zaveznicah $1741.00. Od te vsote sm0 že izplačali odboru Južnih Slovanov v Torontu $845.00, za upravni fond tega odbora $100.00 in na rokah imamo zopet pripravljenih $200.00. Zraven tega zbrane imamo precej obleke za odposlati v strai kraj.
Za naš uspeh zahvaljujemo se aktivnosti in požrtvovalnosti naših članov in članic, kakor tudi drugim rojakom ter bratom Hrvatom, ki so nam vedno šli na roko. Hočemo to delo nadaljevati do končnega osvobojenja in združitve našega in ostalih narodov Evrope.
Br. predsednik se zahvali v imenu konvencije in čestita članstva odseka v. St. Catherines na napredku. Sledi zadnje poročilo odseka iz Windsorja.
POROČILO ODSEKA IZ WINDSORJA
Pa ene ali druge organizacije in Marc ................................... 104.31
tudi ne posameznika.	April ............................ 30.75
Bratje in sestre! Poleg odseka Zveze, obstoja tudi ženski krožek slovenskih in hrvatskih žena. V imenu krožka vam izročam bratske pozdrave in obenem izražam željo na kratko orisati naše delo.
Me žene v Timminsu, smo organizirale skupino žen. Resnica je, da nismo mogle organizirati v ta krožek vseh žen, ali imamo simpatijo tudi pri drugih, katere zaenkrat niso še včlanjene.
Pletemo nogavice, rokavice, jopiče, itd., za rdeči Križ in za Sovjetsko Unijo. Sedaj pletemo za Titovo Osvobodilno vojsko. Se stajemo se vsako sredo enkrat pri eni, drugič pri drugi sestri itd. V ta namen priredile smo veče-rinko, katera nam je prinesla čistega dobička $91.68, za kar smo nakupile volne za pletivo in pa razne druge stvari.
POROČILO ODSEKA IZ TORONTA
Br. Joe Petric v imenu odseka iz Toronta, pozdravi konvencijo in ji želi obilo uspeha. Odsek šteje 24 članov in članic. V času od prve konvencije, pristopilo je 6 članic. Nekoliko se jih je izselilo, nekaj jih pa zavedno ali nezavedno naseda zavajalcem narodne sloge tako, da z članstvom nismo v preteklem letu napredovali.
Odsek udejtsvuje se v vsaki kampanji, ki je v pomoč vojnih naporov proti fašizmu. Doprinesel je za pomoč v stari kraj $125.00, za tiskovni sklad Edinosti $257.83, za pomoč Sovjetski Uniji okrog $200.00, za rdeči Križ $15.00, kar skupno znaša $622.83.
Združenemu Odboru Južnih Slovanov, obljube v zaveznicah $800.-00, še neizplačano $450.00 in na banki naloženo od prireditev slovenskih društev in organizacij $125.00. Obljubljamo da bomo tudi v bodoče delovali in prispevali z vsem za napredek Zveze, razširitve Edinosti in za popolni poraz nazi-fašizma in njegovih pomaga-čev.
Posebnih poročil za Konvencijo nimamo, razen da delujemo na polju za splošni napredek kanadskih Slovencev.
POROČILO IZ ST. CAHTARINES
Br. Peter Geršič pozdravi Konvencijo v imenu odseka, želeč ji dobre zaključke. Odsek v St. Catharines vstanovljen je kmalu po prvi Konvenciji lansko leto z 12 člani. Odsek se je povečal do danes skoraj več kot za polovico. Danes šteje 28 članov in 6 članic. Ako vzamemo v poštev, da je naš
Br. Marko Ferderber pozdravi v imenu odseka Konvencijo, ter poroča: Naš odsek šteje 27 članov in 3 članice. Udejstvujemo se v vsem kar je potrebno za vojne napore, za pomoč osvobojenja naših bratov in sester, ter drugih zasužnjenih narodov izpod tiranije nazi-fašizma. Delujemo na polju za večji napredek Zveze in našega lista Edinosti, ter bratski slogi in sporazumu z brati Hrvati in Srbi.
Imamo mestni odbor Južnih Slovanov v katerem so zastopane vse napredne organizacije in društva. Koliko smo prispevali finančno v kake dobre namene, vam je' znano iz naših naprednih listov. Omenim naj le nekoliko primero/.
V kampanji za Edinost, smo prispevali za tiskovni sklad $553.-00, za pomoč narodom Jugoslavije $850.00. Celokupna naselbina Jugoslovanov je prispevala $12.000,-00. Za šesto vojno posojilo potom Združenega Odbora smo kupili vojnih bondov za $40.000.00, med katerimi je precej Slovencev.
Naše članice aktivno delaju v odboru rdečega Križa, kot darovanje krvi, zbiranju in šivanju obleke itd.
Kljub vsej naši aktivnosti za pomoč našim narodom, na žalost imamo med namj še ljudi, ki jih ne gane strašno trpljenje in obupne prošnje, lastne družine, žen in otrok, staršev, bratov in sester. Jaz sam, bratje in sestre, čutim se neprijetno tu med nami, vsled nazadnjaškega dela in nasprot-stva nekaterih rojakov, ki smo iz enega okrožja doma, to so Poljane. Kako so tamošnji prebivalci trpeli prej in kako trpe danes, je težko za opisati, toda tembolj žalostno da se ravno med nami dobe posamezniki, kateri škodujejo z svojim delom narodnim interesom. Jaz bi apeliral na nje, da se zdramijo in pridejo k spoznanju, ter se pridružijo vrstam, ki delujejo za pomoč narodu v njegovi borbi.
Združimo se in delujmo v bratski slogi za svobodo in enakopravnost našega in drugih narodov.
Smrt fašizmu! Svoboda narodu! « Ker so navzoči rojaki iz Hamil-tona, br. predsednik pozove rojaka Jack Bolha, da oriše razmerc-in priložnost za vstanoviti odsek Zveze v Hamiltonu. Omenjeni rojak v kratikh besedah pojasni, da je zaenkrat kaj takega nemogoče. V naši naselbini smo precej raztrešeni in tudi nas ni veliko število Slovencev. Skušamo pa doprinesti naš delež po naši najboljši zmožnosti za pomoč narodom Jugoslavije. V to svrho priredili smo piknik, kateri se je prav dobro obnesel. Namreč poslali smo odboru Južnih Slovanov v Toronto, $300.00. Pripravljeni smo pomagati plemenite in za dober namen namenjene kampanje tudi v bodoče.
Br. predsednik se zahvali na pojasnilu br. Jack Bolha.
Sledi poročilo predstavnice Mladine, Mary Kosmrl, katera v krat-Mladine, katera se udejstvuje v raznih kampanjah še primeroma dobro ako v poštevamo, da je Mladina v manjšem številu po naselbinah od starejših rojakov in rojakinj. Potrebno je dati Mladini podporo, kakor tudi navodila, pripomni predstavnica Mladine.
S tem se poročila delegatov in delegatinj izčrpana, na kar br. predsednik vpraša navzoče ako ima kdo od delegatov in prisotnih še kako pročilo ali pripombo, v-prašanje itd. Ker ni nobenih vprašanj, se z tem zaključi tretje zasedanje Konvencije.
ŠTRTO ZASEDANJE Br. predsednik odpre zasedanje ob 1.30 popoldne. Predno se preide na dnevni red, predstavi Konvenciji navzočega br. S, Miošič, taj
ra, na kar poda kratek pregled o delu istega.
Odbor je vstanovljen za zbiranje in pošiljanje pomoči narodom Jugoslavije, na Konvenciji dne 3 junija po 126 delegatih in dele-gatinjah, ki so zastopali 76 organizacij z več kot 5,000 članov in članic. Dosedaj zbrana je prav lepa denarna vsota, katera bo vpo-rabljena za nakupitev raznih potrebščin in med prvotnimi zdravila.
Gibanje Združenih Kanadskih Južnih Slovanov, ni stalno gibanje, zato je tudi njegova organizacijska oblika bolj začasnega, kakor stalnega karakterja, dasi pa zelo važno in pomembno.
Tukaj na vaši konvenciji, kar ni izključeno da morda je tako mišljenje še med katerimi drugimi, je rečeno, da zakaj ni odbor nakupil sam zdravila in jih tudi sam odposlal, ter kako je moglo priti do sporazuma s odborom "Prijateljev Jugoslavije" v Montrealu, ko nismo prej odobravali ta odbor? To sta dva sicer važna vprašanja, toda če le malo pogledamo na okolščine in možnosti, nam postane jasno, da je naše gibanje prvič za pomoč narodom Jugoslavije in drugič vsled tega opravičeno, da se izkoristi vsaka tudi najmanjša možnost in podpora v to svrho.
Naš odbor ne razpolaga z par-niki niti z železniško družbo. Zato je povsem pravilno da se obrne na naše oblasti v Ottawi z prošnjo, da se pošlje zdravila Narodno-o-svobodilni vojski in narodom Jugoslavije. Ta zadeva pa ni le zadeva želja, ampak tudi zadeva gotovih državnih regulacij po katerih delujejo oblasti in si zadržujejo to pravico. Nihče drugi kot ravno odbor bi štel si v zadovoljstvo, da je vse to mogoče rešiti tako, kakor sami želimo.
Kar se tiče sodelovanja z odborom v Montrealu, ni potrebno iskati argumenta. Znano je, da je prišlo do sporazuma med odborom jugoslovanske vlade v Londonu in Narodno-oslovodilnim odborom maršala Tita. Odbor v Montrealu je enako moral spremeniti svoje stališče v tem oziru in potrditi akcijo, za takojšno pomoč, mesto odložitve za povojni. Torej dosegel se je sporazum, da se dela za takojšno pomoč narodom Jugoslavije, radi tega pa kot je omenjeno, je vstanovljen tudi naš odbor. Mi ne odklanjamo pomoč od kogar koli ako je namenjena za pomoč našim narodom. Vsaka najmanjša drobtina je sprejemna in tudi hvalevredna.
Delo in uspeh gibanja Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, opravičuje njegovo potrebo med nami. Zato založimo vse sile in moči, tako za izgraditev tega gibanja, kakor tudi za večji uspeh pomoči narodom Jugoslavije.
Br. predsednik se zahvali br. Miošiču za njegov govor in zagotovi, da bo Konvencija storila kar največ mogoče, da se doseže dober uspeh v zbiranju pomoči narod Jugoslavije.
DISKUSIJA NA PODLAGI POROČILA
delokrog med farmerji po več milj nik Sveta Združenih Kanadskih
Br. Smrke izjavi in tudi je mnenja, da bj se z malo truda in požrtvovalnosti vstanovil odsek Zveze v Hamiltonu. Tega mnenja so tudi drugi delegati, ter se pride do zaključka, da to vprašanje rešijo naši rojaki v Hamiltonu sami. Če je potrebna pomoč, naj se obrnejo na glavni odbor.
Na dnevni red pride vprašanja glede plačanja stroškov gl. odbornikov za časa pol-letne. seje in tudi Konvencije. Sugestija odseka Sudbury je, da se za kritje stroškov razpiše izvenredni asesment 50 centi po članu.
Br. Sheryak je drugačega mnenja in sugerira, da se odredi Slovenski Dan. Odseki naj bi izkoristili ta dan, da prirede zabave, koncerte itd., za kritje takih stroškov. Br. Smrke doda temu predlogu, da se dohodke iz zabav pošlje v glavno blagajno in sicer polovico za kritje potnih stroškov gl. uradnikov in drugo polovico določi za pomoč v stari kraj. Br. Sheryak se strinja z dodatkom, podpirata predlog br. Mau-rin in Ferderber. Predlog enoglasno sprejet.
Br. Troha priporoča, da se določi Slovenski Dan, na dan, ki je pomemben za Slovence.
Br. Matešič predlaga, br. Troha podpira, da naj bo Slovenski Dan 19 februarja, kot spomin zasedanja Prvega Slovenskega Parlamenta v Kočevju. Predlog enoglasno sprejet.
(Nadaljevanje na 4 str.)
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti

Zapisnik druge redne konvencije Zveze Kanadskih Slovencev
naj redno obveščajo glavni Iz- mi ču, SANS-u, Vse-slovanskemu
RAZVIJE SE DISKUSIJA PO ORGANIZACIJSKIH VPRAŠANJIH
Posamezni delegati so mnenja, da se premalo obiskuje odaljene naselbine z strani glavnih uradnikov sposobnih nastopiti z govorom in pojasnilom mnogih vprašanjih, katera pridejo na površje in če se jih pravočasno ne razkrije v pravem pomenu, lahko škodujejo celotnemu napredku. Zato se priporoča, da se izvoli dva organizatorja, enega za severni in drugega za južni Ontario. Po daljši diskusiji pride se do zaključka, da ae izvoli enega glavnega organizatorja, toda odseki naj v sporazumu z glavnim odborom skličejo bodisi shod ali predavanje posebno sedaj v zimskih večerih, da se pošlje pripravno osebo v dotično naselbino za ta dan. To je posebej važno za odaljene naselbine, dočim za južni Ontario, ni večjih stroškov in tudi težkoč, da se obišče eno ali drugo naselbino.
Za boljše poslovanje pri Zvezi se priporoča, da se od časa do časa pošlje tudi poučna navodila v obliku okrožnic. Poučne okrožnice bodo pomagale članstvu pri pojasnitvi raznih vprašanj tikajočin se Zveze kot organizacije; dolžnosti odborov ter članstva, kakor tudi razumevanje v pravem pomenu besede dela na polju bratske sloge in vzajemnosti.
Zasedanje se prekine za 15 minut odmora in pa slikanja delegatov in delegatinj.
Predno se nadaljuje dnevni red, br. predsednik čita pozdrav Konvenciji od odseka "Edinost" št. 11 V. P. Z. Bled, kar se z odobravanjem vzame na znanje.
Br. Peternel pripiroča, da se v bodoče uradna pisma pošilja na tajnika odsekov, na kar pripomni br. Troha, da tudi odseki posvetijo več pažnje za pisma in pri de narnih nakaznicah. Priporoča se, da se pisma in denarne nakaznice glaseče se na Edinost, naslovijo na list, enako pa vse drugo kar spada za Zvezo, naslovi na naslov Zveze. S tem bodo prihranili precej nepotrebnega dela bodočemu glavnemu tajniku Zveze, kakor tudi uredniku Edinosti.
Br. Maurin predlaga, br. Fer-derber podpira, da se diskusija o tem zaključi in da gremo naprej z delom. Predlog sprejet enoglasno.
PREDLOGI IN SKLEPI ZA BODOČE DELO IN POROČILO ODBOROV
Odbor za resolucije in pozdrave predloži Konvenciji sledečo delovno resolucijo:
S ozirom na svetovne razmere in borbe protiv fašizmu, za popolno zmago nad njim ter osvobo-jenjem zasužnjenih narodov v Evropi in posebno narodov Jugoslavije, nikdar prej ni obstojala večja potreba za narodno proti fašistično organizacijo, katera deluje na polju bratske združitve vsih rodoljubnih sil za svobodo, demokracijo in narodno enkopra-vnost. Težka in naporna borba naših narodov, muke in trpljenje ter številne žrtve, nam mora biti merilo, da bomo z podvojeno silo gradili do najvišje stopnje Zvezo Kanadskih Slovencev in razširje-vali list Edinost, kot najmočnejše propagandno sredstvo za vzgojo bratske sloge in vzajemnosti za uresničitev najvišjih idealov pred narodi in človeštvom v splošnem v proti fašistični vojni. Vsled tega odbor za resolucije predlaga sledečo resolucijo pred delegate in de-legatinje druge redne Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev.
1	_ Konvencija odobrava dosedanje delovanje Izvršnega Odbora Zveze in čestita tako glavnim kakor tudi1 krajevnim uradnikom, ter člastvu v splošnem na dosedanjem delu in požrtvovalnosti, kar pa ne glede na izjemo neznatnega števila zavajalcev v nekaterih naselbinah, postavlja Kanadske Slovence na dostojno mesto na polju dela in doprinosa za poraz fašizma in osvobojenja zasužnjenih narodov.
2	— Zaključujemo na podlagi poročil odsekov Zveze, kakor tudi glavnega poročila o Zvezi in o Edinosti, da je potrebno založiti vse sile in izkoristiti tudi najmanjšo priložnost za povečanje članstva in aktivnejšega sodelovanja v vsih ozirih naše nove domovine v vojnih naporih prav posebno pa zbiranje pomoči našemu trpečemu narodu v starem kraju. V to svrho, naj se razpiše šest mesečno kampanjo za pridobivanje novih članov in pa vstanavljanju novih odsekov Zveze.
3	— Vsak odsek si naj sam določ* kvoto za nove člane, napram možnosti in tudi priložnosti. Za
vršni Odbor o uspehu v naselbini, njihovem načrtu in delu, mesečno enkrat.
4	— V kampanji za pridobivanje novega članstva, ne pozabiti na pridobivanje žena ali pa organizirati ženskih krožkov, kakor tudi mladinskih v onih naselbinah kjer je to mogoče in je polje zato pripravno.
5	— Odseki, ki niso priključeni Svetu Združenih Kanadskih Južnih Slovanov, naj to store čimprej. Članarina je deset dolarjev ne glede na število članstva za ves čas obstoja tega gibanja. Poleg tega treba je pospešiti aktivnost vred z mestnimi odbori v naselbinah na zbiranju pomoči za v stari kraj.
6	— Niti eno gibanje ne more doseči svojega uspeha in ne more usmerjevati svoja načela in smernice, brez zato naklonjenega tiska. Tisk je najmočnejše sredstvo pri agitaciji za društvene in organizacijske prireditve, za povečanje članstva, za razširitev celotne protifašistične mislenosti in borbe. Zato priporočamo bodočo kampanjo Edinosti v januarju in februarju prihodnjega leta. Prvič, da se omogoči večji uspeh kampanje sedaj za pomoč v stari kraj in drugič, da je dovolj časa na razpolago odsekom za pripraviti vse potrebno, da bo kampanja Edinosti zaključena z večjim uspehom kot je bila katera prejšnih.
Po prečitanju delovne resolucije, sledi diskusija in odobravanje. Br. Petric predlaga in brata Plut in Geršič podpirata, da se resolucija sprejme kot čitana. Predlog enoglasno sprejet.
šest mesečna kampanja začne prvega septembra in se zaključi z proslavo na "Slovenski Dan" dne 19 februarja prihodnjega leta.
Nato poda br. Matešič kratek načrt z strani Uredništva Edinosti. Namreč v načrtu se predvideva imenovanje Svetovalnega Odbora, kateri ni administrativen, ampak le svetovalen.
Dolžnosti tega odbora so: Od časa do časa podati nasvet uredništvu glede vsebinske strani, pomagati v kampanji lista in pa ob konvenciji vred z nadzornim odborom pregledati blagajniške knjige Edinosti.
Uredništvo v ta odbor imenuje sledeče rojake in rojakinje: Toronto, Joe Petric, Tony Muc in Joe Sheryak.
Windsor: Joe Miketič, L. Zdravje in Jože Kobetič. St. Catherines: John Crnič, John Cesar, John Plut in John Kump. Sudbury: Joe Smrke, Joe Lesar. Timmins, M. Slak, Ignac Zupančič. Noranda, Jack Modic. Kirkland Lake, Joe Piškur. Port Arthur, T. Cimprič in Edvard Troha. Calgary, Matt Žalec. Vancouver, Frank Sodeč. Geraldton, Ela Garbas. Hamilton, Jack Bolha in T. Mihelič.
Omenjene rojake in rojakinje se naproša za slučaj da jim je nemogoče sprejeti te dolžnosti, da naznanijo uredništvo Edinosti, na kar bo imenovalo druge rojake v dotični naselbini, ali pa če odsek Zveze izvoli iz svoje sredine potrebnega člana ali članico.
Načrt uredništva je sprejet enoglasno, razen da se br. Cimprič ne strinja z tem, da so imenovani tri člani v Toronto, kot Svetovalen Odbor. Po kratkem pojasnilu in na predlog br. Joe Smrke, katerega podpira T. Peternel, načrt se sprejme brez ugovora.
Z tem je enkrat odstranjena podlaga za ustvarjanje sumniče-nja za poneverbo in zavezan jezik onim, ki so trpeli strah radi blagajne Edinosti, dasi pa niso po večini prav ničesar prispevali za njen obstoj.
Odboru v Moskvi, odboru Južnih Slovanov v Londonu itd.
Br. Troha predlaga, Peternel podpira, da se vsaj nekateri pozdravi pošljejo brzojavno, drugi pa pismenim potom. Predlog enoglasno sprejet.
Zatem čita sestra Slak, apel vsem Slovenkam, materam in de-kletam v Kanadi in Ameriki. Apel se sprejme z odobravanjem in ploskanjem, ter priporoči, da se priobči v listu.
IZJAVA NADZORNEGA ODBORA
Pojdite vsak na svoj dom in pona vljajte solske naloge
NA DNEVNI RED PRIDEJO POZDRAVI IN NADALJNE RESOLUCIJE
Br. Matešič v imenu odbora za resolucije in pozdrave poroča, da so spisane in če je želja navzočih da se čitajo v celosti ali pa le označi za kako so svrho in komu namenjeno.
Br. Peternel predlaga, da se čitajo dobesedno, podpira br. Fer-derber. Predlog enoglasno sprejet.
Čitanje poslanice Slovencem in Slovenkam, priobčine v prejšnih iztisih lista.
Čita se resolusijo proti razdor-nim in zavajalnim elementom proti bratske enotnosti in sloge med tremi bratskimi narodi, Slovenci, Hrvati, Srbi ter njihovimi progresivnimi pokreti in tisku.
Br. Petric predlaga, br. Peternel podpira, da se obe resoluciji in tudi zapisnik priobči v Edinosti. Sprejeto.
Sledi čitanje pozdravov Narod-no-osvobodilni armadi, maršalu Titu; Narodno-Osvobodilni Fronti Slovenije; pozdrav Stalinu, Rooseveltu, Churchillu, Eisenha-
času kampanje tajniki odsekov verju, premieru Kingu, Louis Ada-
Br. Joe Smrke, predsednik Nadzornega Odbora izjavi, da je nadzorni odbor pregledal blagajniške knjige pri Zvezi in Edinosti, ter pronašel vse točno in v redu denarno poslovanje. Računi se popolnoma ujemajo z finančnim poročilom ki je podano tudi na konvenciji o dohodkih in izdatkih za preteklo leto pri Zvezi, kakor tudi upravništvu Edinosti. Nadzorni odbor je podpisal knjige z svojimi lastnoročnimi podpisi.
Br. Petric predlaga in podpira br. Lesar, da se poročilo Nadzornega odbora sprejme. Poročilo sprejeto enoglasno.
Na dnevni red in sicer med nedokončanimi posli pride zopet na vrsto vprašanje glede pomožnega urednika. Po kratki diskusiji se pride do zaključka in sicer na predlog br. Sheryak, podpira br. Troha, da v slučaju ako John Kosmrl ne sprejme to delo, se uposli Louis Smrke z plačo $25.00 na teden, ali pa v sporazumu z uredništvom namesti še bolj pripravno osebo pozneje. Predlog se sprejme brez ugovora.
Dalje br. predsednik želi pojasniti sklep glavnega odbora z katerim je zvišal plačo uredniku Edinosti na svoji pol-letni seji aprila meseca. Glavni odbor je določil plačo uredniku $30.00 na teden, pri tem naj se vpošteva tedne z pričetkom tg. 1. to je od 1 januarja 1944. Do tedaj plača urednika je znašala $25.00 na teden, torej je zvišana za pet dolarjev, kar ni nikakor preveč za to naporno in odgovorno delo. Priporoča da se potrdi sklep glavnega odbora in zviša plačo uredniku za nadaljnih pet dolarjev na priporočilo odseka iz Vancouverja,
Večina odobrava zvišanje plače, za kar se urednik zahvali in odkloni zvišanje njegove plače. Zadovoljen je z plačo ki jo prejema, ter pripomni, da ni prišel na uredništvo Edinosti radi plače, ampak iz zavesti storiti nekaj vprid narodnim interesom v borbi proti fašističnim zverinam.
Pojasnilo vzeto na znanje in z odobravanjem navzočih.
Preide se na volitev bodočega glavnega odbora. Z večino glasov ali aklamacijo izvoljeni so v glavni odbor sledeči:
Gl. Predsednik, Jože Miketič Prvi Podpredsednik, Joe Petric Drugi podpred. Tony Peternel Gl. Tajnik, Frank Lavrič Pomožni blagajnik, John Kosmač.
Gl. Organizator, Marko Ferder-ber.
Nadzorni Odbor: Pred. Jože Sheryak Člana:
Peter Geršič in Ray.mond Ma-vrin.
Prosvetni Odbor: Pred. Jože Smrke Člana:
Frank Sodeč in Margareta Slak. Predstavnik Mladine, Louis Smrke.
Preide se k razpravi plače gl. tajnika. Br. Lavrič izjavi, da sprejme tajniško dolžnost brez plačno sicer dokler se povrne in namesti Johny Kosmrl, razen da se mu povrnejo le tehnični stroški ako bodo nastali za to dobo.
Predlagano in sprejeto, da se mu plača $5.00 na teden za tehnične stroške pri Zvezi.
Nadalje br. Troha predlaga, da se odpre bančno poslovanje Zveze posebej. Predlog enoglasno sprejet.
Br. Lavrič želi pajasnila kaj napraviti v slučaju da član ne plača 3 meseca članarine. Pravila v tem oziru ne določajo ničesar, zato je potrebno nekakšno pojasnilo glede tega.
Br. predsednik pojasni, da se takeg člana ne črta, temveč skuša na lep način pojasniti njegovo do-ložnost napram organizaciji. Z lepo besedo in premišljenim pojasnilom o vrednosti organizacije, dosežemo za gotovo uspeh tako pri takem članu, kakor tudi pri drugih, ki niso člani naše Zveze. Čla narina ne bo ovira, zato je le pra vilno da vemo, da ni ravno članarina najvažnejše vprašanje, ampak delavnost in vdanost članstva.
Br. Lavrič se zadovolji z pojasnilom in pravi, da je hotel z tem le podtakniti to vprašanje, da se
(Nadaljevanje in konec)
Potek sodiščne obravnane je bil smešen, čuden, neolikan in neprimeren. Razvidno je bilo,, da je sodnik nalašč prepustil naskakovanje sprotnih strank druga proti drugi, da so priče na isti način zdaj potrdile temu in zdaj onemu, da ima za prav. Tri dolge ure je trpela ta ra-sprava. Ljudje, ki so čakali da pridejo na vrsto, so preklinjali in godrnjali. Sodnij-ski zapisnikar in tudi sodnik, sta poslušala zdaj na ducate raznih besed, katere bi celo težko dobili v besednjaku, a vendar so tu zdaj na raspra: vi v obliku obtožbe,, povzročajoč med dotičnimi vaščani ne samo mržnjo in prepir, ampak tudi medtem tepež.
Ko so tako sporni stranki in priče izložili druga proti drugi kupe raznih besed, šči-palk in zbodljivk, sodnikov obraz je postal resen in po kratkem premisleku, se zravna za sodnijsko mizo z pogledom naravnost v oči spornim strankam z besedami:
"Pri vsaki stvari je meja. Če se človek preje, postane bolan, če preveč pije, je pijan,, če dovolj ne spi, je zaspan. Priznati pa moram, da v teh obtožnicah ni meje Nihče neve kje je zaključek. Tri dolge ure poslušam obtožbo z ene in druge strani, pa ne morem pri tem dognati, kdo zaprav je toženec in kdo obtoženec, žalibog da ste hodili v šolo. Če zdaj spričo začnemo čitati Abecednik* prvo, drugo, tretje,, štrto Berilo itd.,, dobimo sijajni primer, da ste ne samo pozabili tembolj opustili vse dobre lastnosti, ki jih šola daj a učencem. Pojdite vsak na svoj dom in ponavljajte šolske naloge.Učite se spoštlji-vosti. resnice in človekoljublja. Postavite se na stopnjo odraščenih ljudi", je zaključil sodnik, zapisnikar je odprl vrata in sporni stranki ste zapustili dvorano.
Tako je bil zaključen ta stokrat nepotrebni proces in za kazen so bile le pomembne besede, namreč: "Pojdite vsak na svoj dom in ponavljajte šolske naloge. U-čite se spoštljivosti, resnice in človekoljublja."
Takih primerov se marsikdo spomnija in bo potrdil, da so pametni ljudje med pogovorom se opozarjali, češ saj nismo več otroci. Mar naj sledimo dotičnim, kateri gredo vsak četrtek z nabasanimi naramniki obtožnic na sodnijsko obravna-no? Pogovorimo se raje kot ljudje in na dostojen način poravnajmo napake, če obstaja jajo ali so pa komu prizadete. če je res kje kakšna napaka, se ni treba sramovati priznati je. Nihče ni stoodstoten. Kdor dela, dela tudi napake. Priznati napako je
le odkritičnost, poštenost in spoštljivost napram resnici. Le trdovratnež ne prizna svojih napak, človeku, kateri dela z poštenim namenom, se mu ni treba bati napake, če jo pa naredi, ni treba sramovati se priznati jo. Delavski pokret odkar obstoja, se vedno uči na svojih napakah,, nepripravnosti in nemarnosti. Vsaka druga stvar in predmeti, se izboljšuje na podlagi starih stvari in predmetov. Enako pa ljudje ne morejo zaostajati pri splošnem napredku tehnike in igrati vlogo prej omenjenih spornih strank, da bi celo sodnik ne mogel razbrati kje je začetak in kje zaključek.
Moram se povrniti k predmetu..
Kot" sem omenil, vdeležil sem se redne seje. Ob določeni uri, predsednik je otvo-ril sejo z bratskim pozdravom in predno je sledil dnevnemu redu pravi: "Bratje in sestre! Vsi veste, da smo izgubili iz naše sredine zvestega člana, kateri je padel v borbi proti fašizmu ono stran oceana, namreč podlegel težkim ranam, ki jih je zadobil prve dni invazije zapadne Evrope. Poživljam vas„ da vstanete z eno minuto molka v počast nepozabnemu spominu. Johny-ju Kosmrl."
Nastala je grobna tišina, člani so vstali z eno minuto molka.
Gornje besede pojasnjujejo svoj pomen, kakor tudi pokreta v katerega imenu se izrečene.
Sledil je dnevni red. čitanje zapisnika zadnje seje. In kaj mislite, kaj neki je vseboval? Prav daleč od trditve posameznikov, kateri stoje ob strani. Vseboval je zaključke zadnje seje, poglavitno pri tem, nujno potrebo zbiranja pomoči za
trpeče in pogumne narode Jugoslavije. V to svrho je izvoljen odbor* čigar naloga je bila priti čimprej v zvezo z lokalnim odborom Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, pri katerem so priključene organizacije in društva južnoslovanskih izseljencev, glede lokalne kampanje za zbiranje obleke, obutev in druge predmete. Kako in na kateri način odsek Zveze naj v tem oziru nudi pomoč.
Po prečitanju zapisnika zadnje seje, predsednik je zopet vprašal navzoče, naj poda vsak svoje mišljenje o zapisniku. Pripomba, priporočilo ali kritika,, je prav na svojem mestu, priporoča predsednik. Ko ni bilo ugovora, zapisnik soglasno je sprejet z predlogom in glasovanjem članstva.
Zatem sledila so druga poročila od Izvršnega Odbora, ter drugih pododborov. Odbori so smelo in na kratko poročali o delu z,a pretekli mesec, dasi niso pri tem pozabili podvrči se kritiki, nemreč da ni zadosti narejenega. Ako bi bili aktivnejši, naš delež bi bil za pomoč narodom v starem kraju večji. Poglejmo druge narodnosti, kako se trudijo v tem oziru bratje Hrvati in Srbi. Kako so pa delali in še delajo Ukrajinci, Rusi itd. za časa kampanje za pomoč Sovjetski Uniji. Borba je težka in naporna, zahteva žrtve in tudi dajatve. Zahteva tudi marljivost, požrtvovalnost in aktivno delo.
Šest mesečna kampanja je v teku za pridobivanje novih članov, Naš odsek si je nadel kvoto, da pridobi 10, člani so pa pripomnili,, da glasi, da bo za to dobo vsak član pridobil enega novega člana. Treba je že sedaj se pripraviti za kampanjo Edinosti, Prirediti koncert, ali
zabavo, morda igro itd.
V glavnem to so bila vprašanja omenjene seje, po katerih so člani in članice diskusirali in se posvetovali na način ljudi, kateri nesebično streme za čimveč-j i m napredkom na kulturnem in narodnem polju. Vprašajmo se, ali naj to pomeni organizacijo, kjer je izključno beseda voditeljev ali pa članstva? Nobenega dvoma ni, da članstva. Vprašajmo se tudi, ali je zbiranje pomoči za naš trpeči narod v starem kraju zadeva edino voditeljev in da so na čelu tega gibanja le zato, da so na vodilnem položaju, ali je pa zadeva nas vseh, namreč vsakega Slovenca in Slovenke, kateri ljubi svoj narod in je pripravljen pomagati mu v njegovi najtežji, najbolj krvavi in nadčloveški borbi, da se osvobodi in po osvobojenju zaživi človeka dostojno življenje? Po mojem skromnem prepričanju, to ni zadeva edino voditeljev in članov glavnega odbora, krajevnih uradnikov in uradnic. Je zadeva nas vseh. Naposled zadeva vsakega, kateri ima količkaj občutka napram onim, ki so trpeli* krvaveli in polagali nadčloveške žrtve. Boljšega pojasnila pač ni treba, kakor so njihovi lastni klici, toda ne da iščejo miloščino in vbogaime, ampak iz zavesti in srca pomoč od ljubiteljev svobode in demokracije, katerim celo tujci pritekajo v pomoč, kateri ne razumejo njihovega jezika, ali razumejo njihovo opravičeno borbo. Njim niso znane okolščine in tuidi ne položaj našega naroda vsaj v takem obsegu ne kot nam, kateri smo po večini tam zagledali luč sveta, smo vzgajani in smo tudi tam ras-tli. Nam je poznana Slovenija, njeni studenci iz kate-(Nadaljevanje na 8 str.)
Uspešna zabava ženskega krožka
Toronto — Zadnjo soboto se je vršila zabava, katero je priredil ženski krožek rodoljubnih Slovenk,, za pomoč našemu trpečemu narodu v njegovi težki in naporni borbi.
Vdeležba je bila polnošte-vilna. Vdeležilo se je precejšne število Slovencev in Slovenk, kakor tudi sobra-tov Hrvatov in Srbov. Tudi iz Oshavve so nas kot navadno obiskali topot naši ta-mošnji rojaki in rojakinje,
ter poleg tega z seboj prinesli obleke in obutve, da se odpošlje-v stari kraj.
Naše rojakinje so že pred zabavo si razdelile delo med seboj, kakor tudi si določile vsaka za sebe, kaj prinese to večer na zabavo. Ene so prinesle potice,, druge zopet razno drugo pecivo, čaj jn sladkor tako, da so bile mize okrašene z okusnim pecivom in čajem, poleg godbe, katera je vsaj sodeč po plesalcih, ustreg-
Mišljenje čitatelja Edinosti
ga pravilno razume predno se ne naredi morda kaka napaka v naselbinah v tem oziru.
Glede članskih znamk za članarino zaključeno, da se jih da narediti čimprej mogoče.
Vprašanje glede prihodnje Konvencije poveri se Izvršnemu Odboru, da na svoji pol-letni seji odloči potrebo in dan Konvencije. V-pošteva se priporočilo odseka iz Port Arthurja, da ni potrebno Konvencije vsako leto, ker z tem so obenem tudi stroški. Denar 30 pa lahko vporabiti za druge dobrodelne in koristne svrhe.
Izvršni Odbor kateri vodi celotno poslovanje lahko vnaprej predvidi potrebo za sklicanje Konvencije, razen tega pa, da slučajno nastane potreba za težje zadeve se lahko skliče glavni odbor, da jih reši, konvencijo pa preloži za prihodnje leto.
Gornji sklep sprejet enoglasno. Br. predsednik izjavi, da br. Troha radi Konvencije moral je pustiti 4 dni dela v tovarni in želi vedeti mišljenje delegatov in delegatinj glede tega. Br. Sheryak predlaga, da se mu povrnejo dnevnice. Predlog enoglasno sprejet.
Zatem se br. glavni tajnik in br. glavni predsednik, zahvalita Konvenciji na zaupanju katerega jim je izkazala z tem, da jim je zaupala odgovorna mesta.
K zaključku br. predsednik želi, da bi sklepi Konvencije postali ne samo na papirju, ampak živo dejstvo z popolnim uspehom!
Konvencija zaključena dne 20 avgusta ob 5 uri popoldne.
Zapisnikarja, Ludvik Troha in Jože Srmke.
Timmins — Pozdravljeno 1 uredništvo Edinosti! Moram se tudi jaz oglasit in takoj v začetku*pripomniti, da takih dopisnikov je treba kot je Frank Sodeč, potem bomo še rajše čitali ta list. On tako resnično in stvarno piše,, kot kak dober politik. To je neustrašen borec za delavske pravice ter sploh Jugoslovane.
Sicer je dosti med nami ljudi bogatih na izkušnjah, kateri bi se lahko oglašali s kakimi članki. Posebno sedaj v zimskem času, je prav primerna doba za to.
Kanadski Slovenci smo skoraj vsi prišli semkaj po zadnji svetovni vojni,, zato nismo še pozabili dobrot stare Jugoslavije. Torej ni nič čudnega, če smo skoraj stopro-centno za partizane in njih vodjo maršala Tita. Dobi se sem pa tja, tudi kaka šalo-berda, ki ne ve kaj govori, zato pa tudi nima njegov e-vartgelij nič učinka, posebno še ne„ ker danes govori tako, a jutri drugače. Taka figura bi bila tudi j ako slaba celo za domobrance.
Resnično lahko smo ponosni na svoje brate in sestre onostran oceana. Kajti oni sedaj uresničujejo tisočletne sanje našega naroda, da bo vendar enkrat na svoji zemlji svoj gospod, ter en-kovreden brat družine Slovanske. Zatorej mi tukaj z največjim veseljem podpiramo te naše slavne borce vsak po svoji moči, da se jim vsaj malo hvaležni izkažemo, kajti sadove njih trplje-
nja, bova morebit uživala še jaz ali pa ti. . .
Še to! Vem da Frank Sodeč budno pazi na pater A-mbražičevo suknjo,, da se ne nabere domobranskega prahu, ter ga misli raztresat se tu po Kanadi. Zato brž vzame krtačo in očisti tisti prah.
Bravo France! Le stoj na straži, kajti take "učenike" je še Kristus izganjal iz Templja. Slovenski narod bo pa brez takih bolj varen in živo molil Boga, če bo rešen takih spletkačev.
Čitatelj lista.
la plesa in zabave željnim vdeležencem.
Vsi smo se veselo zabavali in med pogovorom seveda spomnili na naše trpeče brate in sestre. Prav lepo posteljno pokrivalo je dobil br. John Kosmač, kateri je priložil v kuvertu $20.00, ter isto odklonil rekoč, da se pošlje v stari kraj. Zahvalo bratu Kosmaču, je izrekel br. Jože Sheryak, za njegovo požrtvovalnost. Navzoče pa je z zbranimi besedami pozdravila rojakinja Margareta Kosmrl, ter se zahvalila za obilno vdeležbo, poživljajoč vse Slovenke in Slovence, da vsak prispeva kar največ more za nas trpeči narod v starem kraju.
Čisti dobiček iz zabave znaša $162.00. Od prejšne skupne zabave $126.00, za r katero vsoto se bo nakupilo vsaj po mnenju tukajšnih rojakinj, največ otročje obleke.
Prva zabava ženskega krožka, je bila res uspešna in menda ena najbolj veselih. S pridnim in marljivim delom, naše rojakinje v Torontu so lahko ponosne že na dosedanjem uspehom, živele nam Slovenke!
Poročevalec.
dewey črti anglijo in rusijo
New York — Senator Cla-ude Pepper (Dem. Fla.) na nekem sestanku med drugim pravi: "Thomas E. De-wey, predsedniški kandidat republikanske stranke in njegovi ožji samišljeniki, črtijo Anglijo vsled njene nacionalne tekme in Rusijo radi njene notranje oblasti."
Senator Pepper nadalje pravi: "Njujorški guverner, namreč Dewey, je znani izo-lacionist in si prizadeva doseči, ne varnost za trajni mir, ampak predsedništvo in oblast za izkoriščanje delavcev in progresivne nade-je ljudstva v tej in drugih državah."
Pred nedavnim predsednik Roosevelt v enem svojem govoru, je okrcal republikance rekoč, da so ti na račun državnih stroškov razposlali nad tri milijona pi-
sem raznim poedincera v Združenih državah. Pisma so vsebovala histerično obtožbo proti predsednika in demokratske stranke, ter naglašala potrebo izvolitve Mr. Dewey, kot idealnega predsednika Združenih držav. Razne obtožbe z strani republikancev niso nič drugega kakor prah v oči, kajti kot znano Hitler in Musolini sta izkoristila "rdeče strašilo", da sta zasegla oblast. Posledice so pa tako očitne, da ni potrebno daljše razlage s ozirom na bodoče predsedniške volitve Združenih držav. Volilci predno bodo odali svoj glas,, naj pomislijo na histerično kampanjo Hitlerja in Musolinija predno sta zasegla oblast in bodo spoznali v pravi luči zbirko izolacionistov okrog Mr, De-wey-a.
V BOLEZNI IN NESREČI VAM JE NAJBOLJŠI PRIJATELJ PODPORNO DRUŠTVO ZATO NEODLAŠAJTE POSTANITE ČLAN VZAJEMNE PODPORNE ZVEZE BLED
Otvoritev Konvencije ob drugi url popoldne.
Mladina zapoje himno: "O Kanada" in "Hej Slovani".
Prisotni so na Konvenciji od glavnega odbora: Predsednik L. Pečavar, podpredsednik odsoten. Tajnik J. Kužnik, blagajnik A. Kraje.
Nadzorniki: F. Pavček, A. Lavrič, M. Skube, J. žužek in A. Hočevar.
Delegati: Odsek št. 1. Vinko Vidrih, A. Novak in M. Otoničar. Odsek št. 2. A. Kovač, N. Brun-ski. Odsek št. 3. A. Kosmrl, F. , Anzeljc in J. Bencina. Odsek št.
4.	J. Novak in J. Baver. Odsek št.
5.	F. Sparemblek in J. Weiss. Odsek št. 6. zastopa M. Otoničar, delegat odseka št. 1. Odsek št. 7. Ed. Troha. Odsek št. 8. J. Prus. Odsek št. 9. J. Nemanič. Odsek št. ,10 zastopa J. Seme, delegat odseka U. Odsek št. 12 J. Pogorelec. Odsek št. 13 J. Bolha. Odsek št. 14, F. Tekavc, M. Novak, P. Gre-gorič. Odsek št. 15 ni poslal delegata,
DNEVNI RED
1 — Pretresa se vprašanje radi stroškov dr. Bruce VVilliams, katere so povzročili prejšni predsednik M. Spehar in tajnik F. Grebene, ter članstvo, katero jih je podpiralo.
; 2 - Predlog glede glasovanja, izvoli se pregledovalno komisijo za pregledovanje volilnih listnin. Br. M. Otoničar predlaga, da se glasuje javno z dviganjem rok. Br. Bencina prelaga, da se glasuje tajno. Odglasovano za predlog M. Otoničar 17, za predlog J. Bencina 10 glasov. Sprejet predlog M. Otoničar. Glasuje se javno izvze-mivši pri volitvah za gl. predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Nakar se zopet unatne ostra debata med delegati radi stroškov dr. Bruce Williams, ker se pa ni prišlo do zaključka, br. predsednik predloži to vprašanje la drugo zasedanje. Zatem zaključi prvo sejo ob 5.30 popoldne in povabi vse navzočne na banket, katerega priredi odsek št. 3. "Krka" v počast Konvenciji VPZ. Bled ob 8 uri zvečer.* Prihodnje zasedanje se vrši 11 septembra ob 9 uri zjutraj.
DRUGO ZASEDANJE
Br. Gl. Predsednik L. Pečavar odpre drugo zasedanje ob 9.30 zjutraj z pozdravom. Zatem se preide na dnevni red. 1 — Volitev konvenčnega pred-
Br, Weiss predlaga A. Novaka, podpira J. Bolha. Br. Anzeljc predlaga br. J. Seme, podpira Kosmrl. Br. Benčina predlaga J Po-gorelca, podpira A. Kovač. E. Troha predlaga, da se nominacijo zaključi, podpira J. Seme. Predlog da se zaključi nominacijo sprejet enoglasno. Br. Pogorele odkloni nominacijo, br. Seme odkloni nominacijo vprid br. A. Novak, kateri je z večino glasov izvoljen in zavzame svoje mesto z pozdravom in kratkim nagovorom.
2	— Izvolitev zapisnikarja. Br. Otoničar predlaga E. Troha, br. J. Seme predlaga F. Sparembleka, br, A. Kovač predlaga J. Benčina. Slednji se zahvali, ostaneta Edvard Troha in Frank Sparemblek.
3	— Razpravlja se nerešeno vprašanje glede članstva in odseka št. 14 in to, da kot pravomoč-nim delegatom tega odseka zavzemajo svoja mesta dokler se nereši sporna zadeva odseka št. 14.
4	— Predsednik prečita brzojavne pozdrave: Od odvetnika Bruce Villiams, Kirkland Lake, od Glavnega Odbora Zveze Kanadskih Slovencev, Toronto, od odseka iste Zveze, Toronto, od odseka V. P. Z. Bled št. 10 iz Windsorja in pismeni pozdrav od Uredništva lista Edinost. Zatem se čita poročilo delegata odseka št. 11 "Edinost" iz Toronta.
POROČILO DELEGATA ODSEKA ŠT. 11 "EDINOTS" VPZ. BLED
Dragi bratje in sestre; delegati in delegatinje; glavni odborniki in dragi gosti!
V imenu društvenega odseka št. 11 VPZ. Bled, Vam izročam bratske pozdrave s željo, da bi plod tretje redne konvencije, katera se vrši v zelo resni in pomembni dobi za narode in človeštvo, rodil obilo uspeha na polju povečanja članstva in novih odsekov Vzajemne Podporne Zveze Ble! Naš odsek v Torontu, kot vam je znano, je vstanovljen v leta 1843. Koliko je napredoval od tega časa do danes, je vključeno v [»rotilo glavnega tajnika. Saj ta-
ko mi je omenil naš društveni taj-1 nik, da je tozadevno poročilo o članstvu odposlano glavnemu odboru.
Če je naš dosedanji napredek zadovoljiv in če naše aktivnosti odgovarjajo v tem oziru, mislim da je to posebno vprašanje o katerem bo treba večje razsodnosti in pa dobrih zaključkov za bodoči načrt, namreč da se odstrani vse kar ni bilo dobro in ni koristilo napredku Zveze, ter zamenja z novimi in zdravimi načrti, kateri bodo pospešili tako aktivnost članstva, kakor tudi razbistrili med našim narodom potrebo, da se sleherni Slovenec in Slovenka včlani.
Vsekakor je nas vseh želja, da dosežemo čimvečji napredek. Želja nam je, da pridobimo čimvečje število novih članov in članic, kakor tudi, da vstanovimo odseke v vsih onih naselbinah, kjer dosedaj še niso vstanovljeni. Ta obseg dela je velik in tudi zahteva večje požrtvovalnosti. Zahteva od vsakega člana in članice", da postane aktiven na društvenem polju. In da bi pospešili svojo aktivnost, je treba po mojem mnenju najprej poznati društvena pravila in na podlagi istih voditi agitacijo.
V marsikaterih ozirih pridemo do napačnega razumevanja, katero kot vam je znano, prinese razne kavsanje, mesto resničnega poznavanja potrebe podpornega društva.
Mnenja sem, da moramo spoznati po delu vrednost drugih u-stanov, na enak način, kakor je treba poznavanje vrednosti podpornega društva. Prvič je to treba vsled bolj ozkega polja med kanadskimi Slovenci, Srbi in Hrvati. Namreč vemo, da so na delu tudi druga podporna društva, razne prosvetne in kulturne organizacije. Ljudje pa imajo pač to svobodo, da se lahko včlanijo k tej organizaciji ali pa k podpornemu društvu, po svoji svobodni volji. Torej če je tukaj svobodna volja, ki odloča človeku, kam naj pristopi, tedaj se pri tem izraža, da moramo sami kot člani podpornega društva, spoznati vrednost drugih ustanov po njihovem delu in se prijateljsko ponašati napram istim s zavestjo, da delamo v prid podpornega društva.
Eno od najbolj nerazumljivih vprašanj, ki obstoja je, da se smatra vsako drugo akcijo razun pridobivanja novih članov in članic in nakazovanju bolniške podpore
—	za politiko. Če bomo tako šli naprej in ne bomo razločili stvari od dobrodelnih, narodnih in pa političnih, tedaj bomo korakali zelo počasi, nerazumljivo in kočljivo. Kot članom, nam niti eden zakon ne more zaprečiti, da lahko dajemo za to ali pa drugo dobrodelno in humanitarno svrho. Nobene zapreke ni, da društvo priredi zaba-, vo v prid pomoči našemu narodu v starem kraju. Kajti taka zabava
—	je končno zabava za dobrodelne ali pa vbogaime svrhe, ne pa politika. Če se mi v naselbinah odstranjujemo od dela vprid pomoči našega naroda, kako naj potem pojasnjujemo drugim, ki niso še člani naše ustanove, da smo slovenska ustanova? To je zelo rosno vprašanje pred nami, katero je potrebno razčistitifta tej konvenciji in dati navodila društvenim odsekom, kaj zaprav so politične in kaj so pa vbogaime, narodne in druge dobrodelne akcije.
Naša pravila določajo, da je podporno društvo nepolitično in re ne peča z političnimi stvarmi. To je popolnoma na svojem mestu in proti tega nimam kaj prigovoriti. Toda za prigovoriti je, da je treba kljub temu razpoznati gornja vprašanja zaradi večjega društvenega napredka med našim narodom in pa drugimi ustanovami.
Jaz mislim, da če se član bodisi našega društva ali katere koli druge ustanove sovražno ponaša naproti ustanovam katerih ni član, da škoduje napredku tudi svoje ustanove. Priporočal bi bodočemu glavnemu odboru, da ravno po teh vprašanjih bodisi potom tiska ali pa posebnih okrožnicah, pojasnjuje in jih razlaga v duhu naših društvenih pravil. Prepričan sem, da bomo z takim pojasnjevanjem ne samo pridobili novo članstvo, ampak tudi dosegli spoštovanje in priznanje med narodom.
Naše polje za proširitev VPZ. Bled — je v Kanadi, med kanadskimi Slovenci, Hrvati, Srbi in drugimi Slovani. Že iz tega razvi-dimo potrebo, da se med nami prvotno razvije duh medsebojnega spoštovanja in spoštovanja ustanov, ki delajo za narodne stvari. Jaz mislim da je popolnoma na svojem mestu, da čestitamo narodnim ustanovam posebno v zadevah za pomoč narodnega osvobojenja v starem kraju. Z tem ni rečeno, da smo postali politična ustanova ali pa da smo prodali samih sebe komur koli. Ne. Z tern
Zapisnik tretje redne Konvencije V P. Zveze Bled
smo se pokazali, da razumemo svojo ustanovo in pa potrebe ki so izven naših pravil, kot njeni člani in članice.
Ljudstvo se bori v znamenju "štirih svobod", ki so »enako vredne za podporna društva, organizacije in naposled narodni obstoj. Če bodo odpravljene štiri svobode iz človeškega in narodnega obsega, tedaj je teško napovedati obstoj kakršne koli ustanove.
Jaz z tem želim zaključiti bratje in sestre z nadejo, da bomo r.a tej konvenciji res odsegli največje razumevanje med seboj; da bomo položili dobre in zdrave načrte za močno VPZ. Bled, na ponos kanadskih Slovencev. Skušajmo odstraniti vse, kar škoduje napredku VPZ Bled. Bodimo potrpežjivi in razsodni pri razpravi, posvetovanju in ponašanju! Skušajmo u-stvarjati duh dobre volje, sloge in medsebojne vzajemnosti. Naj nas ne nadvladujejo osebni in sebični motivi, ampak potrebe za naš narodni napredek; napredek vsih dobrih stvari za narod. Odstrani mo mržnjo napram drugih ustanovam bodisi iz naših sej ali pa privatno. Glejmo bolj resno v oči tekoči dobi in vskladimo vsa naša v-prašanja za društveni napredek, delo in besedo — za procvit Vzajemne Podporne Zveze Bled.
Prisrčno vam se zahvaljujem da ste mi dali priložnost povedati moje mišljenje. Hvala.
Br. Predsednik se toplo zahvali delegatu br. šeme. Zatem Margareta Slak osebno pozdravi vse navzoče delegate in glavni Odbor v imenu odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Timminsu. Konvenčni predsednik se ji zahvali za prijazen pozdrav.
5	— Br. A. Kraje predlaga da se pošljejo brzojavni pozdravi O-svobodilni armadi v starem kraju. Sprejeto. Brzojavni pozdravi poslani kot sledi: Kanadski vladi v Ott$wi, Zvezi Kanadskih Slovencev in pisatelju Louis Adamiču, Jugoslovanski vladi v Londonu in Osvobodilni armadi maršala Tita.
Br. M. dtoničar predlaga, da se vsem organizacijam zahvali za poslane pozdrave potom časopisa. Sprejeto. Stroški za brzojave st krijejo iz prostovoljnih prispevkov od navzočih delegatov in Gl. odbora. V ta namen zbranih $29.00, preostanek se podeli za pomoč stari domovini. Brzojavi poslani po izvoljenem odboru, J. Pogorele, F. Anzeljc in J. Kužnik.
6	— Brat predsednik čita zapisnik zadnje Konvencinje od 12-14 decembra 1943. Zapisnik enoglasno sprejet.
Predsednik zaključi dopoldansko zasedanje z opozorilom, da se prihodnje zasedanje začne ob 1.30 popoldne.
TRETJE ZASEDANJE
Otvoritev zasedanja ob 1.30 popoldne. Čita se zapisnik prvega in drugega zasedanja. Zapisnik prvega zasedanja ni sprejet, dočim drugega sprejet z večino glasov. Prvemu zapisniku ugovarjata br. Kosmrl in P. Gregorič radi netočnosti.
POROČILO IZVRŠNEGA TAJNIKA
Glavni tajnik čita zapisnik iz-venredne seje Izvršnega Odbora z dne 3 septembra 1944. Sprejet enoglasno ter tudi tukaj priobčen.
Sejni zapisnik izvenredne seje Izvršnega Odbora z dne 3 septembra 1944.
Otvoritev seje ob 10 uri dopoldan.
1 — čitanje zapisnika seje z dne 9 julija. Br. A. Kraje predlaga s protestom, dase zapisnik popravi to je radi stroškov odvetnika Bruce Williams, da se vse predloži na Konvenciji. Predlagano po A. Krajcu kar pa je bilo poročano v Uradnem glasilo predlog glaseč se na br. F. Pavček, se vzame na znanje. Zgoraj omenjeni predlog se mora pravilno glasiti, predlagan po br. A. Kraje. Sprejeto.
Tajniško poročilo. Vzajemna Podporna Zveza Bled, šteje z dne 31 avgusta, 510 aktivnih članov in članic. In sicer razred A, šteje 149, razred B, 279 in 82 članic. Suspendirani člani za julij in avgust, odsek št. 3. J. Rogina, P. Kern, M. Veselič, J. Rade in Z. Rogina. Odsek št. 11, M. Ivanšek in J. Urbane. J. Kezele odstopil.
Dohodki za julij ........ $1.151.03
Dohodki za avgust 1.133.85
Skupaj: ....................... $2.284.88
Izdatki za julij .................. $736.40
Izdatki za avgust .......... 934.75
Skupaj: —..................... $1.671.15
Bančna bilanca z dne 31 avgu-. sta .........................$10.270.56
POROČILO BLAGAJNIKA
Dohodki in izdatki isti, kakor tudj bančna vloga s pripombo, da je Zveza naredila prebitka za osem mescev $613.73. Bolj natančna poročila pridejo na vrsto. Poročila Mladinskega vodje, Gospodarskega in Narodnega odbora, bodo vključena v konvenčnem zapisniku.
Reševanje bolniške? podpore. Br. T. Milakoviču, članu odseka št. 14 po točki pravil 38, se podpora odbije za tri dni, ker se je sam izrazil, da se je za časa bolezni nahajal v hotelu.
Sprejemanje novih članov. Tony Božič odsek št. 13 in A. Virant, odsek št. 2, oba sprejeta.
Čitanje pisma odseka št. 2, na pismo brez podpisa, ki je bilo poslano na Izvršni Odbor, se ne upošteva, pač pa je bilo poslano vprašanje na odsek št. 2, kaj je resnice na tem radi bolnikov, za kar je bil odbor odseka št. 2 obtožen. Odgovor je, da so v resnici dva člana pomagala na pikniku s pripombo, da niso imeli dosti članstva pri pripravljanju, za kar se opomni odsek št. 2, da v bodoče ne vporabljajo bolnikov v take svrhe, ker s tega razloga se bolezen lahko podaljša.
Prihodnje zasedanje se vrši dne 15 oktobra. Zaključek seje ob 12 uri.
J. žužek, zapisnikar.
Zapisnik sprejet po Konvenciji, na kar se da priznanje in pohvala za točno poslovanje.
Zatem sledi poročilo tajnika in blagajnika. Poročilo vključeno od 1 januarja do 1 septembra 1944. Vključeni so vsi dohodki kar sem sprejel od odsekov, to je članarino za odrasle in Mladino in članske knjižice.
BILANCA NA BANKI Z DNE 1 JANUARJA 1944 $11.548.76
Odsek št.
1 2 3 . 4
5
6
7
8
9
10 11 12
13
14
15
Razni Dohotki Skupaj:
Odsek	Št.	i
a	jj	2
a	jj	3
ti	jj	4
a	ji	5
a	ii	6
a	a	7
a	it	8
ii	a	9
a	a	10
Ji	a	11
it	a	12
ii	h	13
a	a	14
DOHODKI.
$1.176.36. 539.81 1.389.14 699.50 400.00 242.00 503.50 204.00 491.24 280.50 651.69 625.21 135.50 862.26 63.00 51.78 $8.315.49
IZDATKI
$1.315.25 832.75 1.340.50 362.00 364.86 135.00 102.00 . 120.25 250.00 590.00 291.00 236.50 66.25 321.50
Victori Bond	2.000.00
Upravni Stroški 1.265.83 SKUPAJ	$9.593.69
Denar vložen na Royal Banki -$7.036.89 Denar vložen 2 Comerce Ban. — $3.310.17
SKUPAJ	$10.347.06
Opomba: Na Bankah je $76.50 več denarje naloženega to pa iz razloga ker, pet čekov še ni bilo izmenjanih ob koncu augusta. To so čeki eden za $1.00 eden za	6.50
eden za 28.75 eden za 26.25 eden za 14.00 SKUPAJ:	$76.50
Število bolnikov v teku osem mesecev iz razreda, A. 104. Prejeli bolniške podpore $2.973.86 in $200.00 pogrebnih stroškov, ter $100.00 za operacije začetkom leta. Razred, B. 73 bolnikov, prejeli podpore $3.054.00. Celokupno poročilo na Konvenciji, 1943, prejeli $14.564.03.
Dohodki do 1 septembra 1944 znašajo	$9.061.60.
i Izdatki za isto dobo $13.355.06
Ostane skupno	$10.270.56.
Delegat J. Šeme, se strinja z poročilom tajnika in blagajnika, ter se jima z tem daje v imenu odseka št. 11 javno priznanje in pohvalo. Na predlog delegata M. Otoničar, se jima da splošno priznanje in pohvalo ter zaupnico, na kar se blagajnik toplo zahvali za dano jima upnico. Tajnik in blagajnik dasta častno izjavo, da če bi se našla kakšna pogreška da prevzameta vso odgovornost. K temu br. tajnik še pripomni, da v knjigah od leta 1943, so neke pomote za $14.45c, to je za časa prejšnega tajnika, za kar sedanji tajnik neodgovarja.
Predsednik Nadzornega Odbora poroča, da so knjige točne in v najlepšem redu, ter dase računi ujemajo z izjavo tajnika in blagajnika.
Br. šeme predlaga, da se da tudi nadzornemu odboru zaupnico. Enoglasno sprejeto.
Poročilo gospodarskega odbora, poroča, da Zveza lastuje vrednosti v inventarju $350.00.
Poročilo Mladinskega vodje, J. Ilc, kateri se ni iz tehtnih vzrokov vdeležil Konvencije, ker se je preselil iz Kirkland Lake, za zadnja dva meseca ni poročila. Tajnik pojasnjuje radi pošiljanja članarine Mladinskih Odelkov, vodje Ml. odsekov dajo svoja poročila nakar se vzame na znanje.
Poročilo bolniškega nadzornika, ne more dati točnega poročila glede izplačane bolniške podpore, ker še ni prejel vseh izplačanih bolniških nakaznic od Odsekov.
Odobravanje bolniške podpore radi Joe Rus, član odseka št. 3, po izjavi odsekovega tajnika, F. Anzeljc, je br. Rus upravičen do podpore, ter na predlog br. Vid-riha, enoglasno se odglasuje, da se izplača podpora po točki Zveznih pravil 35. Poročilo br. Anzeljc, se vzame na znanje kot merodavno.
Predsednik zaključi popoldansko zasedanje ob 5,40. Prihodnje zasedanje se prične 12 septembra ob 9 uri zjutraj.
ČETRTO ZASEDANJE
Čita se zapisnik od prvega zasedanja, katerega je radi pomanjkljivosti sestavil Izvršni Odbor.
Br. Gregorič predlaga, da se da zapisnik v javnost, podpira br. Tekavc. Br. J. Nemanič stavi proti . predlog, podpira br. A. Kovač. Sledi glasovanje, za predlog Gre-goriča 8, za proti predlog. Nema-niča, 15 glasov. Omenjeni zapisnik se torej neobjavi.
Br. Anzeljc protestira, ker 3e ne objavi.	\
Nadalje se čita zapisnik tretjega zasedanja, kateri se enoglasno sprejme.
Glede bolniške podpore br. Šeme predlaga, podpira A. Kovač, da se bolniško podporo izplačuje s sedmimi dnevi bolezni. Br. Otoničar predlaga, da se prvi dan prijave za bolniško podporo in zadnji dan priglasitve zdravim, ne računa v bolezen in da se za razred B, nedelja ne plačuje, ter da se na vsakih sedem dni odvzame za nedelje, en dan. Br. Anzeljc predlaga, da se izplača celotna podpora Alojz Turku. Po daljši debati br. An-zelj svoj predlog umakne in ostanejo dosedanji zaključki Gl. Odbora, to je za sedem dni najmanjšo podporo.
Br. J. Šeme želi pojasnila glede izplačevanja operacijskih in porodnih izplačil. Tajnik pojasni z tem, da čita pismo od Zavarovalnega Urada z dne 27 aprila, katero pojasnuje, da Zveza nima pravice izplačevati zgoraj omenjenih stroškov.
Delegat odseka št. 4 čita pismo odsekovega predsednika, glaseče se na ime J. Kastelic, radi neizplačane bolniške podpore. Br. Weiss predlaga, da se br. J. Ka-stelcu plača polna bolniška podpora. Br. Anzeljc predlaga, da se ne izplača po točki pravil 40 črka C. Sledi glasovanje za predlog br. Weiss 6 in za F. Anzeljc, 15 gla sov. Bolniška podpora se torej omenjenemu neizplača.
Opomba tajnika, sedaj pridejo na vrsto čitanje pravil, kakor tudi izprememba v kolikor smo jih izpremenili. Vsa izprememba pravil ne pride v zapisnik iz razloga, ker bodo poslana prej v odobritev na Zavarovalni Urad v Toronto in v kolikor bodo potrjena, bo uradno objavljeno pozneje. Po zaključku Konvencije jih je škoda sedaj objaviti, ker nismo sigurni ali bodo kot taka sprejeta.
SEDMO ZASEDANJE
Otvoritev zasedanja ob 9 uri
zjutraj, čita se zapisnik šeste seje, kateri se v celoti sprejme z malimi dodatki. Zatem se preide na dnevni red.
Odobri se da Gl. Odbor sestavi lestvico glede članarine po starosti in predloži na prihodnji Konvenciji. Predsednik čita zapisnik seje glavnega odbora z dne 18 julija, namreč zaključek radi že omenjenih stroškov odvetnika Bruce Williams.
Br. šeme predlaga da se potrdi sklep kot merodajen, podpira br. Troha. Sprejeto enoglasno. Br. Tekavc čita protestno izjavo odseka št. 14, glede stroškov. Vname se ostra debata med Izvršnim Odborom in delegati odseka št. 14 Predsednik prekine debato in čita list pisan iz leta 1943 ob odcepitvi od odseka št. 1, namreč ob ustanovitvi odseka št. 14.
Br. Otoničar predlaga ako ne plačajo dolg $99.50, člani odseka št. 14, to je tisti člani, ki so izstopili od odseka, št. 1 in osnovali odsek št. 14 v teku mesec dni, se jih črta iz Zveze. Podpira br. šeme. Br. Anzeljc ponovno predlaga, da so vsi tisti člani dolžni poravnati omenjene stroške. Nato br. Tekavc razjasni v tej zadevi položaj preteklosti in delovanje, da se ščiti in obvaruje čast Zveze, častno izjavi v imenu treh delegatov odseka št. 14, da se obvezujejo plačati omenjene stroške $99.50 v roku do 25 decembra 1944. Br. Benčina daje priznanje in čast delegatom odseka št. 14 za to izjavo. Br. Kraje apelira na vse delegate in glavni odbor, da si v znak sporazuma podajo roke v bratski slogi, za dobrobit Zveze, kar je tudi odobreno in storjeno.
Predsednik zaključi zasedanje od 12 uri opoldan. Drugo zasedanje začne ob 2 uri popoldan.
OSMO ZASEDANJE
Čitanje zapisnika dopoldanske seje. Sprejet z malimi dodatki. Br. Kovač predlaga, da v slučaju bolezni, tajnika ali blagajnika, st-mora nadomestnega uradnika, takoj dati pod jamščino. Enoglasno sprejeto.
Plače Gl. Odbornikov. Predsednik se zadovoljuje s $50.00 letne nagrade. Br. Tekavc predlaga, da gl. tajnik ostane s dosedanjo plačo, to je 10 centi od člana na mesec, podpira br. Kosmrl. M. Otoničar predlaga, da se doda k temu $10.00 mesečne plače. Glasovanje, za predlog Otoničarja 26 glasov proti eden.
Br. Gregorič predlaga, da r,e plača blagajniku $3.00 na mesec, br. Kovač predlaga $4.00 in M. Novak $5.00. Glasovanje za predlog Gregoriča, 2 glasa, za predlog Kovača 17, za predlog Novaka 8 glasov. Predlog br. Kovač ostane veljaven.
Določena je plača Vrhovnemu zdravniku $75.00 na leto, od tega se vzame za članarino $2.00 mesečno.
Pravni zastopnik. V slučaju spora od strani člana Zveze v svrho Zvezne koristi ima Izvršni Odbor pravico, da izvoli odvetnika z večino glasov glavnega odbora in te: ne v obrambo osebnih interesov. Tudi se zaključi, da Zveza uradno odpusti dosedanjega Notarja Bruce Wiliams.
Br. Kovač predlaga,« da se kupi pisalno mizo, katera bi odgovarjala uradovanju in obenem varnostno shrambo za knjige. Sprejeto.
Razni prizivi. Po dokazih izraženih od več delegatov radi člana M. Muhvič, član odseka št. 11, ne zasluži da je član naše Zveze. Br. Vidrih predlaga, da se ga izključi, podpira Pogorele. Enoglasno sprejeto s dodatkom, da se ga nikoli ne sprejme v Zvezo Bled po točki pravil, 13.
Br. tajnik pojasnuje razne slučaje v izplačevanju podpore. Zato Konvencija daje polnomoč Vrhovnemu zdravniku, da odločuje v slučaju bolezni ali simulanti te sličnosti.
Br. Tekavc predlaga, da se bivšega članaF. Grebenca sprejme nazaj v Zvezo, podpira Kosmrl. F. Sparemblek stavi proti predlog, podpira J. Weiss. Glasovanje za predlog Tekavca 5 glasov, za pro-tipredlog F. Sparemblek, da se ga ne sprejme več v Zvezo Bled, 20 glasov.
Zaključek zasedanja ob 6.30 zvečer.
DEVETO ZASEDANJE
čitanje zapisnika popoldanske seje, kateri se sprejme z popravkom glede advokata. Nadalje čita se pritožba F. Grebenca in zavrne odločno, da se ga nikdar več ne sprejme v Zvezo Bled. Konvencija tudi odloči, da se M. Spehar ne sprejme več v Zvezo Bled.
Radi dnevnic delegatov, predloženo in odobreno, da se plača $6.00 dnevnice in potne stroške
iz Zvezine blagajne. V ta namen se razpiše izvenredni Asesment odraslim članom in članicam. Enoglasno sprejeto.
Uradno Zvezno glasilo ostane list Edinost. Enoglasno sprejeto.
Prihodnja Konvencija se vrši v Kirkland Lake. Predlog M. Otoničarja enoglasno sprejet. Prihodnja Konvencija naj se vršila pa preteku štirih let in to v oktobru. Sledi glasovanje 14 glasov za, proti 13.
Nadalje je sklenjeno po Konvenciji rok tri mesece za kampanjo za novo članstvo. Kdaj se prične naj določi Izvršni Odbor.
VOLITEV GLAVNIH ODBORNIKOV
Br. Otoničar predlaga, da se voli tajno. Sprejeto. Br. Sparemblek predlaga za glatnega predsednika, Louis Pečavar. Podpira J. Nemanič. Proti kandidata ni in je enoglasno izvoljen Louis Peče-var, na kar se isti z kratkim pozdravom zahvali za izkazano mu čast.
Br. J. šeme predlaga za glavnega podpredsednika Anton Novaka, podpira Bauer. Pogorelec predlaga F. Tekavca, podpira Benčina. Glasovanje, za br. Novak 17 in br. Tekavc 9 glasov. Izvoljen je br. Anton Novak.
Br. šeme predlaga za glavnega tajnika, br. J. Kužnik, podpira br. Prus. Br. Kraje se odpove kandidature v prid br. Kužnik. Ker ni proti kandidata, enoglasno je izvoljen za gla/ ega tajnika '.r. J. Kužnik.
Br. Vidrih predlaga za glavnega blagajnika A. Krajca. Ker ni proti kandidata, br. Kraje je izvoljen enoglasno.	,
NADZORNI ODBOR
Nominirani so: M. Otoničar, F. Pavček, A. Lavrič, M. Novak, A. Hočevar, V. Vidrih, P. Gregorič, J. žužek, M. Skube in F. Tekavc, Zahvalijo se: Tekavc, Skube, šu-žek, Gregorič in Novak. Izvoljeni so: M. Otoničar, F. Pavček, A. Lavrič, A. Hočevar in V. Vidrih.
Br. Tekavc predlaga, da se plača dnevnica tudi za nedeljo. Sprejeto. Br. žužek resignira iz Glavnega Odbora. Vzrok pristranost.
Predsednik napove eno minuto molk v počast umrlim članom. Zatem zaključi Konvencijo ob 9.30 zvečer, na kar vsi zapojejo pesem: "Hej Slovani".
Zapisnikarja: Edvard Troha in Frank Sparemblek.
Timmins dne 13 septembra 1944.
Naznanilo' članstvu odseka št. 12
Mladinskemu Oddelku odseka št. 12 VPZ. Bled v St. Catharines naznanjamo, da se ima vršiti sestanek ki je že delno dogovorjen za dan 5 novembra t.l. in ker je važno, da se člani omenjenega oddelka sigurno udeleže tega sestanka,, da se za-črta celokupni program, katerega se bode vprizo-rilo za Božič, naprošamo roditelje članoke mladinskega oddelka, da jih zasi-gurno puste ali pa sami pripeljejo z seboj dne 5 novembra k rojaku Peter Stark ob 2 uri popoldan. Upam da vsaki ve, da Peter Stark ima svoj dom na 8 glavni cesti med Beamsville in Vi-neland.
Sedaj pa še nekaj za odrasle člane omenjenega odseka, kar naj si vsak dobro zapomni, da se je na zadnji Konvenciji sklenilo, da mora vsak odsek VPZ. Bled odposlati mesečni asesment v Gl. Urad najkasneje do 25 v mesecu. Zatoraj naprošam članstvo naj vpošteva ta sklep ter ob pravem času plača asesment ne kasneje vsaj do 23 v mesecu, ker na ta omenjeni datum jaz moram odposlati ako hočemo da je točnost,, konečno pa je članstvu vseeno, plačaj danes ali pa jutri v tem ozaru. Za one, ki so odaljeni ie po-stavlien brat Joseph Primožič, da pobira asesment za okolico Beamsville, kateri vam tudi podpiše plačilno knjižico.
Priporočam tudi, da se člani udeleže redne seie v decembru, ker bodo kot navadno volitve odbora za bodoče leto. Touej pridite za gotovo!
Bratski pozdrav članstvu VPZ. Bled.
Jos. Pogorelec."
NA DELO DA NAPOLNIMO LADJO Z HRANO,O-BLEKO IN ZDRAVILI ZA NARODE V JUGSAVIJ1!
USPJESI / ZADACE
Rezultati našeg rada za pomoč brače nam u staroj domovini do sada jesu slijedeči:
Prvo, sabrali smo oko 140 hiljada dolar,a, od čega je 115 hiljada dolara primio glavni ured. Ostalo je na rukama odbora i kolonijama.
Drugo, odječe se sabralo dosta veliku količinu, a je-dan dio več je i otpremljen.
Treče, na organizacionom polju su takodjer dobri uspjesi. Zapisano je več preko 2000 članova. Prisajedinilo se oko 70 organizacija. Odbori Viječa uspostavljeni su i djeluju u svim večim mjestima.
Možemo li biti zadovoljni sa svim uspjesima? Kad pogledamo koliko nas u Kanadi ima, ili još bolje, koliko nas je u ovom radu do sada sudjelovalo i doprinašalo, pa pak se još uporedimo sa brojem i uspjesima naše brače za istu stvar iz Sjedinjenih Država, onda možemo kazati, da su to dosta dobri rezultati.
Ali kad se sjetimo potreba našeg naroda u popalje-noj i razorenoj, ali junačkoj domovini, pa pogledamo kolike su tu još mogučnosti za irad, koliko još ima naših zem-ljaka J zemljakinja, koji još nisu ništa učinili ni dopri-njeli, pa onda ogromne simpatije za naš narod medju Kanadjanima opčenito i koliku se pomoč od njih može dobiti, onda moramo kazati, da možemo i moramo još mnogo napraviti.
Radom ne smijemo prestajati. Kakve su naše za-dače? Najprije treba nastojati, da se čim prije prikupe novčana obečanja. Ta su obečanja iznosila više od 180 hiljada, a mi smo prikupili oko 140 hiljada. Znači, ima još preko 40 hiljada za prikupiti. Trebali bi dapače nastojati dostiči svotu od 200 hiljada dolara.
Na prikupljanju odječe mora se raditi neprestano, i oko toga posla okupiti što veči broj naroda, ne samo našeg, nego i drugih narodnosti.
što se tiče zapisivanja novih članova,, opčenito se polučilo dobro, ali ima-mjesta, pa i čitavih krajeva, koji u tome pogledu zaostaju. Pitanju prisajedinjenja organizacija nije nigdje posvečeno dovoljno pažnje. Ima još dosta veliki broj manjih mjesta i naseobina gdje treba uspostaviti odbore Viječa.
Sve u svemu, do danas se prilično polučilo, no moglo se više i bolje. Radom treba ne samo nastaviti, nego pri-hvatiti življe i energičnije. Neka nam budu za primjer naša brača u staroj domovini.
S. Miošič, tajnik.
Sault Ste Marie
V. M. i F. J. M. ' B. M S. V. I M, 1 S. ' J.
V. i A. I. B. M. G. A. J. P. I. T. L.
I
(Priloži za mjesec july i august)
Savez Kanadskih Hrvata ...........-............................. $150.00
Odsjek 855 H. Bratske Zajednice .................-..... 22.00
Milkovič ............ $75.00
. Vučetič.......................65.00
Šestok ................................................55.00
Krmpotič ................40.00
. Liverič ....................................30.00
Simič.....................25.00
. Tomljanovič............20.00
Tavurec............................16.25
Prpich ......................15.00
Yakasovič........................15.00
Bulat.................-..........15.00
Maich (Longo)	14.50
Ivacko ..................14.00
Polich .....................10.00
M. Filipovič ............10.00
Galekovič ................10.00
Naslovar ....................10.00
Tatalovič ................10.00
Stilin ........................10.00
Pari o w ............................10.00
Wychopen ....._..........10.00
Kapac..........................10.00
Pahanic......................10.00
Dubravčič ........................10.00
J. Cunič II ..............	10.00
L. Filipič........................	10.00
J. Farkaš....................	5.00
M. Katovčič...........-.....	5.00
M. Glibota ................	5.00
J. Vratarič ..............	5.00
S. Vresk .....-.................	5.00
M. Marinovič ............	5.00
N. Trbovič .............	5.00.
P. Glibota ..................	5.00
B. Malesh...........—.....	5.00
J. Prpič .............-.....	5.00
F. Paljevič .....—.....	5.00
P. Yukich........................	5.00
J. Franolič ........;....	3.75
S. Pandžič ..................	3.75
J. Pandžič .................	3.75
N. Kremenič.................	3.75
J. Glavaš---------------------	3.75
S. Jambrošič ........	3.75
J Radulič ...................	.. 3.75
J. Matešič ..............	3.75
G. Jukič (Kreljica) 3.75	
Leiters to the Council of Canadian South Slavs to Aid Free Yupslavia
HEBREW CONGREGATION ROUYN—NORANDA
Dear Sir: —
I have been requested by my organization to express to you it's keen interest in and wholehearted support for the Canadian Council for Aid to Jugoslavia.
My co-religionists feel that your people in Jugoslavia have made and are of course continuing to make a splendid and vital contribution to the war-effort of the United Nations, having played therein a role which will undeniably live in history. It is fortunate that the present military outlook encourages the belief that the many sacrifices made by your people will not be in vain.
Our congregation also vvishes to express it's deep satisfaction at the fact that in reconstructed Jugoslavia there are indications that your Jewish citizens will be accoreded fair and ejual treatment and that every con-sideration will be given to Jevvish refugees in your midst. Yours very truly, M. J. Garmaise Secretary.
NORANDA-ROUYN UNITED CHURCH
Dear Sir: —
I had the pleasure of receving youir national orga-nizer, Mr. Nikola Kovacevich, and of hearing from him something of the work that you have been doing for your people in Yugo-Slavia. The world has been cheered by the courageous stand that the Slavs have made against vastly superior forces„ by the energy with which they have prosecuted their war against Hitler, by the sacrifice with which they have earned their peace and freedom. The world' has been shocked by the suffering, and the misery that they have borne. At long last the light of a new day is dawning; it is our sincere hope that it will be a better day for ali; that it will be a day of peace, freedom and prosperity; that nations and peoples, great and small, may live long togetherin the bonds of fellowship and understanding.
With every good \vish to you and your people, I am yours very sincerely Egerton Austing.
COUNCIL OF CANADIAN SOUTH SLAVS TO AID FREE YUGOSLAVIA CANADIAN FREE YUGOSLAVIA FUND
Sponsored by
COUNCIL OF CANADIAN SOUTH SLAVS TO AID FREE YUGOSLAVIA INTERIM STATEMENT OF RECEIPTS AND DISBURSEMENTS April 1944 to August 31. 1944
Receipts
Contributions in money Contributions of Dominion of Canada 'Victory' Bonds, par value
Total Receipts Disbursements
To Canadian Red Cross Society, for the purchase of medical supplies for ship-ment to the Yugoslav Liberation Army of Marshal Tito To St. Maurice General Store Reg'd, for clothing,- in storage pending arrangement of shipment to Yugoslavia
Total Disbursements
Balance
Balance in Canadian Bank of Commerce Held in safety deposit box at Canadian Bank of Commerce;
Dominion of Canada Bonds, par value Cash on hand for deposit
82,573.45 16,050.00
98,623.45
50,000.00 887JOO
50,887.00 47,736.45
31,641.44
16,050.00
45.01 47,736.45
Note: Interest coupons attached to Dominion of Canada Bonds have not been cashed up to the date of this State-ment.
Certified correct, subject to our Report dated
September 28, 1944.	John I. Suteliife and Co.
Chcrrtered Accountants,
ADMINISTRATION FUND
INTERIM STATEMENT OF RECEIPTS AND DISBURSEMENTS April 1944 to August 31, 1944
Receipts
Contribuitions prior to June 12, 1944, received by Organizing Committee	1018.50
Convention, Delegates' Fees Donations Affiliation Fees Membership Dues
Total Receipts
Disbursements
Wages Rent
Telephone Telegraph
Office Supplies and Expense Postage
Safe Deposit Box
Printing
Travelling
Typewriter Office Furniture
Convention: Supplies, Badges, Rent, etc. Total Disbursements
Balance
Balance in Bank Cash on hand Petty Cash Fund
Certified Correct, subject to our Report dated September 28, 1944.
114.00 1420.00 200.00 183.00
2935.50
706.20 64.00 18.94 40.51
154.21 75.20
5.00 208.85 450.55
62.50 86.50
1723.46
149.00
82.75
1955.21 980.29
925.29 5.00
50.00 980.29
John I. Suteliffe and Co. Chartered Accountants.
Arvida Quebec
Odsjek 666 Hrvatske Bratske Zajednice............$50.00
Savez Kanadskih Hrvata .......................„....________________ 50.00
Po 151 dolar:
T. Kapac; Po 150 dolara: Matija šimanovič; Po 30 dolara: N. Belinak; Po 25 dolara: G. Stilinovič; Po 20 dolara: K. Marohnic, S. Grubišič, I. Bruketa; Po 15 dolara: I. Kramarič, V. Kelečič;
Po 10 dolara:
S. Polič, M. Jelušič, I. Stipčič, M. Matašič, I. žauhar, I. Kovačevic; Po 5 dolara: I. Kuzmanovič. RIVERBEND, QUE.
Po 30 dolara:
I. Kezele; Po 20 dolara:
T. Grbac.
Hansen i Hearst, Ont
Po 50 dolara:	J. Blašuk,
Dušan Milinkovič,	N. Sušina,
Frank Plavetič;	N. Lavrenti,
Po 10 dolara:	J. Beuduk,
Mile Naglič,	A. Repak,
N. Tomkiv Djaber;	V. Klecun,
Po 5 dolara:	J. Melik;
A. Antonchuk,	Po 4 dolara:
J. Vasil,	A. Slivka;
N. Panigarchuk,	Po 2 dolara:
T. Ginaljuk,	A. Kozik,
A. Baranchuk,	T. Bilecki,
J. Kozlo,	K. Lichot;
MEAD, ONT.	Po 1 dolar:
Po 50 dolara:	T. Matel,
Srečko Vukelič.	KING, ONT.
Tomo Vukelič.	Po 20 dolara:
R. Kašiluk,	John Muth.
ATLIN, B, G.
Po 100 dolara 84 centa:
Matt Snayder;
Po 50 dolara:
Matt Kombol;
Po 30 dolara 91 cenat:
Frank Matic;
Po 25 dolara:
Tomo Prpič,
Steve Ivančič;
Po 10 dolara:
Karlo Tomičak;
Po 3 dolara:
R. H. Cowe;
Po 2 dolara:
Tony Kozinsk,
Ed. Bencon.
HUDSON, ONT. Po 25 dolara:
J. Duda; Po 10 dolara:
J. Brozovič; Po 5 dolara:
S. Zrinšcak, M. Gašpič; Po 2 dolara:
Mrs. R. čulumovic.
THOROLD, ONT. Po 10 dolara:
Milan Zelkovič, Marko Bačič.
BRADFORD, ONT. Po 30 dolara:
T. Brnčič.
IMENA PRILAGACA
Ovo je druga lista imena prilagača za fond po-poči narodima Jugoslavi-je.
I ovaj put smo nastojali da imena prepišemo što točnije, ali se 'bojimo, da če pogrešaka svejedno biti, kao što ih je bilo proš-log puta. Kod imena i bro-jaka pogreške se lako do-gadjaju.
Tih bi pogrešaka, me-djutim, bilo mnogo man je,
kad bi imena bila točno ispisana u prvom redu p« onima, koji ih Šalju. Proš-log puta je večina pogrešaka baš otuda nastala. Trebalo bi zato nastojati, da sva imena budu ispisana pisačim strojem ili tiskanim slovima.
Za sve što bude pogreš-no u ovom broju, treba pisati na glavni ured Vijeca, a ne uredništvu novina.
Vancouver
Srpski Prosvetni Dom ............................................. $100.0
Georgia Ogranak L. P. P. (prije $100.00) 100.00
Aeronautical Lodge I. A. of A........................... 182.79
Gnijezdo 480 Poml. H. B. Z................................... 50.00
Po 250 dolara:
John S. Radoševič;
HAMILTON, ONT. Po 300 dolara:
Slovenci sa piknika.
Po 200 dolara:
Anton Anzulovič,
Po 158 dolara:
Frank 'Požarič;
Po 150 dolara:
Dušan Narančič; Po 105 dolara:
Ante (Bum) Starčevič;
Po 100 dolara:
Teodor Lucich, Ivan Pezel, Nikola Vicich, Josip Pavičič, Marijan Polič, Ivan Grškovič, Ivan Košuljandič; Nikola Jurinčič, Simo Krnjaja, Ivan Sertič, Luka Mesič, Nikola Jurinčich;
Po 75 dolara:
Steve (Dude) Miloševič; Marijan Kanj ar;
Po 67 dol. 92 centa:
Tomo Staničak;
Po 60 dolara:
B. Skobalj, Ivan Grdina;
Po 50 dolara:
Mate Blažičevič, Martin Oreškovič, Anton Kirinčič, Jakov Brnič Jakov Lončarič, John Ruzich, Jože V. Marinkovič, Famj,lja Butorac, Gabre Jurich, John Krpan Ivan Rukavina, George Bevandič„ Todor Kangrga, Rade Radakovich,
SYDNEY, N, S.
Po 100 dolara:
Matt Petranovich, Ivan Gašparac; Po 50 dolara:
Tony Gašparac,, John Tomlaftiovich;
Po 25 dolara:
Tony T. Tomlanovich, Nikola šimac, Mate Candrlič, Dragutin Rački.
VAL D'OR, QUE. Po 25 dolara:
Blaž Popovič; Po 10 dolara:
Martin Rauh.
STELLARTON, NS.
Po 50 dolara
Petar Hečimovič,
Po 10 dolara:
Ante Mrkonjič, Kate Mrkonjič;
Po 1 dolar:
Andrew MacKinnon, Mary Halo.
NORANDA, QUE.
Po 30 dolara:
Savez Kanadskih Srba; Po 20 dolara:
Tomo Kupina, Sa zajedničkag piknika $81.80.
CREIGHTON MINE, ONT. Po 500 dolara:
Demokratski Odbor; Po 25 dolara:
Mirko Jalšič.
PORT COLBORNE, ONT.
Po 10 dolara:
Port Colborne Refinery Workers Union.
Ante Borgin, Dane Sikich, Walter Vidas, Mary i John Kovich Vido Pezich, Mate Blažičevič, Tony Malinšek, Frank Gorenc, John Legat, Tony Karlovič, Familija Barac, Obitelj K. S. Zore, Franjo i Ana Domijan, Ivan Car (Musa), Dmitar i Milka Rajčevič, Steve Perica, Djuro Mastelica, Petar Kosovich, Josip Domijan, Zlatko Domijan, Tome Gržetič, Jakov Farac i obitelj, Ivan Strčič, Martin župan, Josip Borojevič, Stevo Jerkovič (Kovač), Ivan Vukelič (Injo);
Po 40 dolara:
Ivan i Franka Manestar;
Po 35 dolara:
Tony šajat.
Po 30 dolara:
Ivica Pivac, Juraj Domijan, Mile i Kata Kalanj, Mile (Den) Kovačevic, Nick Lončarič, Toma Car, Toma čanič, Ivan B. Car; Po 25 dolara: Jure štimac, Jožo Tolj,
Burrard Shipyard Worb, Stipič Hečimovič, Nick Kopajtič, ml., Karlo Kučan Tom Pavletič, Filip Matos, Bob Krešič, Nedo Soraich, Jože Kukar, John Badovinac, Frank Aleksich, Toma Car (Sluzina),
Po 25 dolara:
Jvan i Mary Malatestinič, Luis Backran, Toma Stepancich, Jovo Matich, Stojan Košutič, Josip Katnič, Mile Mesič,
John Kirinčič pok. Vinka, Tonica i John Baldigara,
Po 20 dolara:
Nick Fanuko, Mihael Buble, Dan šimrak, Mile Marušič, Petar Dobrila, Ivan Katnič, (Nino), Kalistro Manester, Joe Zokol, Joe Košir,
Mrs. Marion Govorčin, Mate Katnič;
Po 15 dolara:
Luis Kusel, Marko Pezdirc, Bartol i Ruža Polonijo;
Po 10 dolara:
Juro Stanich, Baltazar Kružich, Joe Žagar, Luka šikič, Joe Miharija;
Po 5 dolara:
Nikola Stevens, Mike Silich, M. Vidulich, Jack Bencina, J. Mosner; John Filo;
Po 2 dolara:
Mr. E. Johnson. Rudolf Dodič;
Po 50 centi: Washington Taxi.
CAMDIAX FRIENDS SUPPORT THE
CAMPAIGN TO AID JUGOSLAVIA
FROM NORANDA MINEŠ, NORANDA, QUE.
Dear Sir:
I was pleased to meet Mr. Nikola Kovacevich and to learn of the campaign which he is organizing to provide funds for the relief of distress in Jugo-Slavia.
The heroic struggle which the Jugo-Slavs have made against our common enemies, and the trials and suffering they have endured, make it a duty of the more for-tunate peoples who have not suffered the ravages of war to provide aid and comfort to Jugo-Slavia, and I wish vou every success in your efforts to this end.
Yours very truly,
R. V. Porrett,
Assistant General Manager.
FROM ROMAN CATHOLIC CHURCH HOLY NAM.E, Kirkland Lake, Ontario.
Dear Sir:
Your representative, Mr. Nikola Kovacevich, called on me today and explained the aims of your Organization.
Yugoslavia and its people have been despoiled of everything by the ruthless Nazis during the years of occu-pation. Today those people are in need of the veiry ne-ciaties of life.
I am avvare of the relief that has been given to the people of Yugoslavia through the efforts of your organization ,and also of the need of further donations for food, medicine and clothing.
Ihope that your Organization will meet with success in its drive for funds to carry on this noble work, of brin-pg relief to the stricken people of Yugoslavia.
Yours very truly, K. McMahon, P. P.
FROM MAYOR OF VAL D'OR, QUE. Bear Sir:	i
Your representative, Mr. Nikola Kovacevich, Nati-il Organizer of your campaing has explained to me he purpose of his visit in Val D'Or, which is to brdng help to your country men. —
This is to assure you that we are in full symp.athy
vitli this movement and wish him well. _
Yours thruly„ J. E. Berard, Mayor.
OMEGA GOLD MINEŠ LIMITED Larder Lake, Ontario
Dear Sir:
Your representative, Mr. Nikola Kovacevich, visited with us today and explained the nature of your organization and the excellent programme of rehabilitation work you expect to accomplish in War ridden Yugoslavia. It is indeed a most woirthy project. He has further explained that a broad appeal is being made to ali Yugosl,avs in this country for assistace in this relief.
There are many people of Yugoslavia in this district ,and I feel sure that your local drive will meet with success. We wish you every success in your good work. Yours truly,
OMEGA COLD MINEŠ LIMITED F. J. 0'Connell
Manager.
FROM HAMILTON LABOR COUNCIL Dear Sir: —
I am instructed by the Hamilton Labour Council C. C. Lto asure you that we heartily endorse your appeal for »tance and are requesting our delegates to convey re-mest to their respective Local Unions and to support your tave as fully as possible.
Your invitation to affiliate will be considered at a Mer date as will bi the question of more substantial support.
Assuring you again of ouir support of your project id wishmg you every success, I am, Yours veiry truly, M. T. Montgomery Secretary.
CANADIAN MALARTIC GOLD MINEŠ LIMITED Malartic, P. Q.
Dear Sir: —
I vas very pleased to meet your representative Mr. Mola Kovacevich and hear his address at the Malartic Mary Club. He gave us an idea of the sacrifice and fflering that the war had inflictedi on the people of Ju-foslavia. Mr. Kovacevich also outlined the campaign tbich is being inaugurated to raise funds for the purchase of medical supplies to be sent to these people. ( I certainly feel that such a humanitarian service de-«rve the support and cooperation of ali of us. We have in our employ a number of men from Jugoslavia andl otliers m our district whom I know person,ally. I have the highest admiration for them and can say that I fully appreciate their anxiety toward their friends and rela-tives in their native country. I offer my best wishes for the succes of their campaign.
Yours very truly, J. P. Milleubach Manager.
THE CANADIAN RED CROSS SOCIETY — SUDBURY
Dear Sir:
Through good Jugoslav friends in Sudbury, I have come to know of your Society and its aims and objects. It gives me pleasure to wirite you andi offer my best wishes for the important work you are engaged in. There are many Jugoslav people here and they are always friendly and helpful. They are good Canadians but they have the natural love for the old land and work and pray that ali its people may become united and go forvvard to peace and security dn honour of the great and historic past of Slovenia„ Croatia and Serbia.
Yours sincerely, J. S. Jones
President, Sudbury Branch.
CHURCH OF THE HOLY TRINITY — SUDBURY
To whom it may concern:
This is to certify that I give my full support to the drive sponsored by the Canadian South Slavs to Aid Yu-goslavia.
Henry J. Murply P. P.
PORT COLBORNE REFINERY WORKERS UNION
Dear Comrade Miosich:
Enclosed you will find a cheque for $10.00. This is a donation from our local to your organization to assist in its great work.	»
Yours very sincerely,
G. R. Cowper, Financial Secretary.
FROM MAYOR OF NORANDA, QUE.
Dear Sir:
I yesterday had a visit from your organizer, Mir Nikola Kovacevich,, in which he explained at some length the efforts you were making to relieve distress .among the suffering people of Jugo-Slavia.
I am most heartely in sympathy with the movement. I have followed with a great deal of admiration the re-sistance offered by those people in Jugo-slavia, who re-fused to submit to the will of the invader.
We have in our own community a cosiderable number of »people who came to Canada from Jugo-Slavia and I have always found them ready and vvilling to co-operate with us in our numerous war efforts.
I am pleased indeed to extend my best wishes for success in the work you have undertaken.
Yours very truly, Mayor, J. A. Carter.
EAST MALARTIC MINEŠ, LIMITED
Dear Sir: —
I would like to express to you the pleasure I had of listenmg to your representative, Mr. Nikola Kovacevich, your organizer for the Canadian Council of South Slavs,, speak at the Malartic Rotary Club.
I have known and worked with a large number of your countrymen in the Canadian mining industry and would like to in express to you my appreciation of their efforts to in everyway assist their people in Yugo-Slavia to fight for their country's liberty.
Yours very truly, D. M. MacLean,
Manager.
TOWN OF MALARTIC, QUE.
Dear Sir: —	x
I have enjoyed meeting and hearing your national orgamzer Mr. Nikola Kovacevich, who explained the 'ldeals and objects of your organization.
Such a worthy humanitarian service deserves the complete cooperation of each and every right thinking thlS w-orld and 1 vish Y°u every success in vour nv?? fff1i,,aign' 5ay your CUP be filled to running 111 fr	people maY be accorded the
311 comforts of life after these courageous sacrifice
iT- u V m?s that made their hves desirable and for which thew have bravely fought.
May the day of liberatdon be close at hand so that
you may start upon your work, as the good Samaritan to
these sore!y tned people,, in the very near future.
Yours sincerely„
W. B. Hetherington, Mayor,
Arntfield, Quebec.
FRANCOEUR GOLD MINEŠ LIMITED Arntfield, Quebec.
Dear Sir: —
CountrvnierfhaondJhat have been visitin^ the North t,ountry m the interest of organizing for the relief of
fellow countrymen in Yugoslavia.
This letter is to endorse the excellent work that von
are domg and to say that the cause is a worthy one Manv
fe pountrymen have come to Canada and have cS
hasand	\mea*UVeJn the Pi°neer|ing work that
f °ne m the opening up of the mineš. Because of this and because of the part your country has
?l0nf Wlt5 uthe aJlies in the present struggk for Zi\d frefd:om' I heartily endorse your efforts and will be pleased to render any assistance you may requre from time to time, m connection with same.
Yours very truly,
John W. MacKenzie,, Manager,
Francour Gold Mineš Limited.
TOWN OF LARDER LAKE, ONT.
Dear Sir: —
Your representative Mr. Nikola Kovacevich called on me to-day. As head of our municipality I am glad of the opportunity of endorsing your movement in such a worthy cause.
The people of your country have shown great bravery and have suffered much. I therefore .appreciate the great work you are doing and you have my very best washes. Yours very truly, A. A. Howard, Mayor of Larder Lake, Ont.
AN APPEAL TO SUDBI)RY CITIZENS
DONATE CLOTHES FOR THE PEOPLE OF FREE YUGOSLAVIA
Mjesni Odbor Vijeca u Sudbury izdao je apel na gradjane toga mjesta, da doprinose odječu za narod Jugoslavije. Taj letak ov-dje objavljujemo sa že-ljom da se i druge naše kolonije ugledaju u Sud-bury i iz da ju slične letake, odnosno apele.
The Canadian Council of South Slavs to Aid Free Jugo-Slavia, Sudbury Branch, has started a campaign to collect old and new clothing foir the people of Free Jugo-Slavia.
Winter months are fast aproaching. Clothes are es-sential to keep the children, women and men warm. Our Council is trying to do ali it can to bring them aid. Won't you on your part help in this work ?
. The people of Jugo-Slavia who have heroically fought against the German Nazis ,and are now driving them off their land are in dire need of medical aidl and clothing. Men, Women and children of Jugo-Slavia who refused to be slaves and who from the beginning fought the German invaders when they set foot on their soil„ need our help.
GOLDEN MANITOU MINEŠ LIMITED Val d'Or, Quebec, Canada.
Dear Sir: —
+ 1-Wis^t0	my Pleasure in meeting your renre
sentative Mr Nikola Kovacevich, National Organizer of the Council of Canadian South Slavs ur^anizer ot
h»0„Your. Peo.PJe. resident in the mining country have been an mspiration to us in their generous efforts to raise funds for the relif of their felIow cZtrymeTand their fightmg forces under Marshall Tito. I hearHv endorse the cause for which you are working and wiH render
a success1S P0SSibIe in °rder to help
Free Jugo-Slavia has in ;he course of the war united ali the nationalities within its borders. In the struggle against the fascists, have ali nationalites, Croatian, Ser-bians, Slovenes and other minorities have united for fmal libiration of their land.
In Canada a broad movement representing Groati-ans, Serbians, Slovenians, las been launched to help the needy and the suffering in their homeland.
Yours very truly, Golden Manitou Mineš Limited Andrew Robertson, Manager.
CORPORATION OF THE TOWNSHIP OF TECK Kirkland Lake, Ontario.
Dear Mr. Travica:
I understand from your Mr. Nikola Kovacevich that
0f1y0-Ur 0^ranization to collect Clothing to be sent to. Yugoslavia as soon as possible
on A*™-?"™ t^ "ie Vugoslavs of this'district and al other catizens will be glad to support such a necessary cause. I will be glad' to co-operate in every way. Yours sincerely, M. A. Shipley — M. Reeve.
DEBMTMENT OF NATIONAL WAR SERVICES
umnus
Dmt Hr.'Drqahart,
OTIiri, J»l, ITto. IMt.
a.»U.	51» BV Strast (»oo. 108), Toronto 1.
b,	liriutlon, BO that I «l*lt t.It rttf U>« .biiTtS imrl.t, j«a .arlMbllHr oT jolnlng th.lr foro«\lt» .n-M.r caar.ltt*, b.ttar toom t„ v tr,.rt».,t,
Ot Canadtu Unlt* llll.a Bali« luni. lugoaiar. »oulaT. »fr.»»U4 b, a—Ittaa .11 .in^rl « tSt Jo«!^ rim »rt	n>r to. r.U.f of <U.tr..Ml pao,!. ""^
■»•n lt aould ca ponlbla to Hal Rprll«..
.t. • •	B,ld	or Canadian South Slava to
n:.• lrJ* }■	»-a. »ut u..,	..
u !. !' " th!lr 'r"oh"" M » t°tal of about .50,000.00 U to. tol, aai tha, muuM >a to arranga aattan ao tMt tbl. uot o t Bosa, ooold b« apant lnCam,da u^l th. prooaad« .blpp.a to TueoaU.la at tK aarll.at poaalS. iant >«••» »a aaad Uara 1» T.r, tmt,	'	'
^ ...	harawlth oopr or a lattar tatad tha
! rt « tbla nontb addraaaed to >a b, »r. Stapha. Koalah t» Saaratnrr of tha Counall or Ouiaal« South Sl.T. to ila
S?""" "»th	»50,000.00	to Jh.
Jrt.r ot tha Canadian Bat Croaa Boolat, and o.rtltlad b» tha bul whlot) lt 1. dTam Tir., th. Canadian Bank or
Toronto Branah. I had told tha gantlonan that lr Jb.I aould aaad na a ohaou. dr.™ to th. ofdir or touT i?i? 1 *™*M	aoqulrlaa and do ararrthlu
•ltol« a, poa.r to aa.t wlth th.lr r«lu.rt.	^
I h.T. ud. eo-ulrlaa or to« D.p.rta«it ot minul ITfalr., and am plaaa^ to aa, that that D^aj^-i«t »«14 har. ao objaotloc to u. a^lpn.at or Dadloal Nppll.a to Tugoalarla.
I alao analoaa oop, or « -11»» of ■•dloal ■•rjll.i aon organu, iMri-, .hlah U.t la Mntlon.d u ■r. kloiloh a lattor.
1 mmlA appraolata lt T ar, »uob lr ,ou -ould b»l»«t tb. raquaat an: alao -ould Tar, nuoh lila lr Too " enoogh to aotn *l^«. ar r.quaat dlroo« to Kr. t .ho« I a« andlns . oop, or thla l.ttur.
/2.... p.t.o.
' tb«ek«, Z a>.
t UbljL^A
hnu C, OtfdMrt, U<]., CIHM,
bMlln OodttM, h teMla M C mm 0ooi«tr» Btmt,
m«, 0« Uric.
Ottawa, ^uly 27th, 1944.
Dear f.r. lllosich,
Thla oory la for your lnformetion, and to ž.cknowledpe the receipt of your letter &na che-ut d-ted the 23rd of thla nontU.
Clncerely youra,
V^VUJDLt
Stephen l.loalch, Eaq., Secret&ry,
The Council of Cantdlan South Slavs
to Aid Free Yup,03lavlu, Roc-: 108, 31® Bav Street, TORONTO, Ontario.
r ta^srsse*. * ^
•rriCE OP THE MINISTER
DEPARTMENT OF NATIONAL WAR SERVICES
Ottava, August J, 19^4.
Denr V.r. Mloslch:-
May I refer to niy minute of Juljr 27th, on cooy of « registered letter of the same drte addre8sed to Kr. Norman C. Urquhart, Chalrman, Executlve Comnlttee, Canadian Red Croes Soclety, 95 Welleiley Street, Toronto. -It le a raatter of great pleasure to rtie to be able to lnform you th^t on the 2nd of this .nonth Yr. Urouhart advlsed me of the receipt of your $50,000.00 cheque whlch I had sent him together wlth the llat of druga you would like purohased.
. He le taklng the necesaary stepa whlch wlll enable him to lmpleirent your requeat as soon as oosplble.
Slncerely youre.
Stephen Mloslch, Esa., Secretary,
The Council of Canadian South Slava
to Aid Free Yugoslavla, Room 106, 319 Bay Street, TORONTO, Ofttarlo.

®l)r fflanabiaii Sri (Erosa dorirtij
KV 9465
Sornnlo. m^u.t lOtb.194!..
Council ot Canadlu South Sla.* to aid Tr.a Tu«o«l*Tla. bo. 106, 319 Bajr St.. Torooto, 1, Ont. Dear.lral
We deaire to tuknovledge n-ith thankt the tum o/
t 50,000.00
flft/ ThouMnd
-0S/100 DolUlT,
being for purcbaaa of Kafiloal Suppllaa to tha To^otlar Llb.ratloo o t Nar.hall Tito.
Obaqo. dat.d Jvlj Parabla at Oanadlar. Bank of Coaaare«, Toronto.
YoMr$ faitltfutl]/,
THE CANADIAN RED CROSS SOC1ETV

, The Council of Canadian South Slavs to Aid Free YugosIavia has purchased $50,000.00 worth of medical supplies for Yugoslav Liberation Army of Marshal Tito.
V i j e č e Kanadskih Slavena za Pomoč Slo bodne Jugoslavije je nabavilo 50 hiljada do-lara^ medikalnih po-trebština za Narodno-Oslobodilačku Vojsku maršala Tita. Na slici se vide ček, priznanica i pismo ministra ratnih poslužbi u vezi nabav-ke.
address of the godngil of canadian south slavs to aid free yugoslavia
Council of Canadian South Slavs to Aid
Free Yugoslavia,
319 Bay St. — Room 108,
Toronto 1, Ont.
TELEFON:
WAverley 5427. ČEKOVE PRAVITI
sve na ovo ime:
Canadian Free Yugoslavia Fund.
To help those who have given so much for the cause of free dom and humanity is the duty of every democra-tic citizen. Jugo-Slavian people have gained the res-pect and are honoured by ali liberty loving people. They have earned this through the heroic struggles in this People's war to rid the world of fascism. We must m turn help them alliviate their suffering and heal their vvounds.
This appeal is made for old and used clothing, aH SPARE CLOTHIN YOU MAY HAVE that is not being used. Re it men's, wo-men's, or children's articles of wear it will be gratefully ■accepted.
In helping and in giving clothing to the people of Jugo-Slavia we are not doing it for some charity sake. THIS IS NOT CHA-RITY. It is in recognition of their contribution to FRI-DOM AND DEMOCRATIC WAY OF LIFE that will be again enjoyed by ali once the fasicists are crushed.
The Sudbury Council has organized teams of can-vassers. They are going around now in a canvass from idoor to door. They will call on you. Will you try to have your bundle of clothing made up for them. If you can't get the bundle ready at the moment please send it or bring it to 370 Montague St. If you wish the bundle to be picked up just Phone 4-4452 at any-time of the day.
MACKANZIE ISLAND, ONT.
Po 20 dolara:
Josa Kolar (Musa).
LONDON, ONT. Po 5 dolara:
J. Varga (prije 100).
OTTAWA, ONT.
Sa zabave.................$82.40.
SCHUMACHER
Po 100 dolara:
Dragutin i Marija Pupič; Po 25 dolara:
Marijan Francikovic, Ivan Gašparac, Zvonimir i Danica Pupič.
Najlepši spomenik partizanskim herojem
(Nadaljevanje)
Vsak se je naučil tudi kakega posebnega dela. Naprimer Lithinov, sedanji mestni župan v Krasnodarju, se je naučil voziti z volovi. Ravnatelj velike tovarne, manifakture zeliščnega olja, popravljati čevlje in konjsko oprego. Zelo znani inžinir, postal je kovač in je popravljal puško in drugo orodje. Toda vsi so bili izvrstni jezdeci na konjih, rokovanjem z orožjem, metanjem ročnih bomb in brzostrelkami. Jelena Ivanovna, ni bila izjema. Tudi ona se je izurila kot izvrsten me-tač ročnih granat, ostrostre-lka z puško in strojnico.
Dne 8 avgusta 1942, Ign-jatov in njegova partizanska edinica, so zapustili goreči Krasnodar. Dne 20 avgusta iz dobro zavarovane votline v gorah, so poslali svojo prvo poizvedovalno zarotno skupino proti sovražniku. Pet dni zatem drugo, tretjo itd. Borba je začela v odločnem razmerju. Z naglico prigliževala se je zima. Partizani so se zavedali, da potrebujejo živino za hrano, več konj, kot so jih imeli za potovanje in poizvedovalno službo. Edine vžitna hrana v gorah so bila jabolka, hruške, borovnice, orehi in divji med. Najmlajši med njimi Genii, 17 let star sin Ign-jatov, precej živahen, energičen in bistroumen vodja, se je-prostovoljno napotil v dolino po Nemcih okupirano ozemlje, na lov za kravami in konji.
Mladi in neustrašeni lovec je opazil, kako Nemci z vso nadutostjo gonijo okrog 200 glav živine, po vaški poti. Takoj je izbral položaj, kier počaka. Ko so se približali, odplr je smrtonosni ogenj iz brzostrelke. Pet Nemcev se je podalo v pete, drugi so odgovorili z ogn-jem.Niso pa bili kos mlademu lovcu, urnemu jezdecu na konju. Kaj čmalu so ostali ležati mrtvi na potu. Nato je mladi Genii Igniatov razdelil živino v dve skupini. Eno z dvajset glav je zapodil po glavni poti, drugo po stranski stezi proti goram.
Zvijača se je obnesla. Z konjem se je zagnal za skupino po glavni poti, ter jo prestrašeno podil tako da se je začel viti oblak potnega prahu za njo. Nemška konjenica, katera se ie takoj po tem činu zapodila na lov, je sledila seveda pravec po glavni poti za oblakom potnega prahu. Ko se je pribli-žila že prav blizu, mladi Genii se je urno umaknil v grmovje, ter nato podal na stransko stezo k glavni skupini živine in jo srečno prignal v partizansko taborišče.
Poznejši lov na konje, se ni nič slabše obnesel. Zopet je Genii in topot že z svojim mlajšim tovarišem iz vasi, na enak način dosegla sta uspeh. Ko sta se približala vasi Mekarek, sta opazila čez polje v nasadi dinj, na trati sta ležala dva Nemca, ki sta čuvala konje. Po polju so Nemci pobirali dinje in ko so nabasali naramnike, so se podali v vas. Ostala sta le dva stražarja konj. Eden od njiju z vso strastjo je jedel dinjo, drugi se je pogovarjal z njim. Niti od daleč nista slutila nevarno-
sti. V pijani nemški nadutosti sta komotno ležala na trati, ne daleč njih so se pasli konji. Genii in njegov tovariš, sta se približala — "Po plastunski do tal" ali kakor Kozaki pravijo: z kačjo zvijačo, brez hrupa in sledu. Kaj urnim sunkom sta se zabliščala dva bodala in se zasadila globoko v telo nemška stražarja. Nista u-tegnila ziniti niti besedice. Oba sta obležala v smrtno mrmljajočih krčih. Genii in njegov tovariš sta zdaj z vrvjo zvezala konje, ter zdir-jala črez polje v gorovje.
Podati podrobnejši pregled o številu takih primerov, naskoku po noči in dnevu na sovražne posadke, uiti po čudnem naključju gotovi smrti, mlajših in starejših partizanov te edinice, bi zahteval večji prostor. Hkrati povedano, ni minil dan, kateri b,i ne prinesel nekaj novega, nekaj neverjetnega in naposled težko primerjajo-čega.
Nekega dne so zajeli nemškega pilota, katerega poškodovano letalo je treščilo na tla v hribih. "Ako te izpustimo, je dejal Ignjatov, da se povrneš k svoji edini-ci, kaj boš ti storil za uslugo?" Nemec po svoji nadutosti je trdovratno odgovoril: "Zdaj ko vem kje se vi nahajate, jaz pridem nazaj z bombnikom in vas pometem iz lica zemlje."
"Toda vi ste precej počasni," je odvrnil Ignjatov, nadutemu Nemcu. Nismo si pa prizadeli večjih skrbi z njim, dasi je pa tipični izraz nemške nadutosti in superi-ornosti za ono dobo, je pritrdil Ignjatov.
Dva sina heroja
Prišel je pa najbolj dramatičen trenutek te partizanske edinice, katerega se bodo spiminjala za dolgo dolgo dobo let nadaljna po-kolenja. V svoji delavnici inžinirji so izdelali novo bombo, neprimerno nikjer pri drugih partizanskih oddelkih in poglavitno vsled vzroka, da so drugi partizanski oddelki po drugih krajih dostikrat bili brez bomb. To je bila avtomatična bomba, katero je sprožila le gotova teža. Značilno je medtem, da navadni kozaški voz je šel lahko preko zakopane bombe na potu in je nebi sprožil. Toda tovorni avto, jo je sprožil. Kaj navadno pred kolono tovornih avtov, so Nemci vporab-Ijali poizvedovalno skupino z navadnim avtomobilom. Toda teža navadnega avtomobila ni zadostovala, da sproži bombo. Posebno pa pripravna je bila za razst-relbo tovarnega ali potnega vlaka.
Ta iznajdba je bila*z posebno natančnostjo. Nemške sile pri Novorossisku so bile v kritičnem položaju. Cementno tovarno so držali Rusi, namreč prag — kateri je bil že na papirju narisan, za spojitev z Japonci v Indiji. še bolj dosperaten položaj je bil nemške komande, ker so Rommelove sile bile zaustavljene v Egiptu. In je tako zaključila poslati oj.ačanje v Novorossisk brez zadržka.
(Se nadaljuje prihodnjič)
Ponavlajmo solske naloge
Vabilo na koncert
Odsek priredi Tambolo
Navadno slišimo ta ali oni je srečen, recimo pri igri, tamboli ali pa kako drugače. Da res poizkusimo svojo srečo, odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi Tambolo v sredo svečer dne 1 novembra.
Čisti dobiček je name njen za vzdržavanje prostorov in pa prebitek za pomoč našemu trpečemu narodu.
Zatorej' uljudno vabimo Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe,, da se za razvedrilo vdeleže precej zanimive zabave.
Topot se bo delilo "srečo" le onim, ki bodo res zadeli prave številke. Nagrade bodo primerne kot navadno in da ni kdo prizadet vsled sreče, naj se vdeleži zgoraj omenjene zabave.
ODBOR.
Vse-slovanske demokrat ske organizacije v Hamilto nu, prifede veliki Koncert v nedeljo dne 5 novembra v znak osvobojenja vsih slovanskih zemelj izpod nazi-fašistične tiranije in pa 27-te obletnice obstoja velike Sovjetske Unije. Koncert se vrši v Palače Theatru, King St.
Koncertni program vsebuje izbrane koncertne komade z strani raznih slovanskih narodnih skupin, poleg tega bo govoril prvi tajnik Sovjetske ambasade iz O-ttawe, Nikolaj Dmitrovič Belohvostikov.
Uljudno so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi sobrati Hrvati, Srbi. ter drugi Slovani, da skupno manifestiramo slovansko solidarnost vred z drugimi narodi v borbi proti fašizmu.
Pričetek ob 7 uri zvečer.
Odbor:
(Iz 4 str.) rih smo nosili in pili vodo, njene reke, kjer smo se kopali, njeni travniki, kjer smo semo in mrvo kosili,, polja, kjer smo orali, želi pšenico, kopali krompir; pa vinogradi, kjer smo trgali grozdje, prešali in vživali v rani mladosti dobrine narave z skrbnostjo in ljubeznijo očeta, matere, strica,, tete in svaka. Nam so poznane gornja vas, dolnja vas, cerkev na hribčku, trgovina v mestu, sejmišče, nam je poznana tudi krčma pod lipo,, ob večji svečanosti smo se zbrali od vseh strani, zapeli pesem in se razšli vsak na svoj dom. Dom pa je le dom, če tudi majhen z stisnjenimi izbami, eno kuhinjsko omaro, ene burki je pred staro pečjo — vendar je le dom in če je svoboden, brez krute in nasilne tujčeve oblasti, je "Mili moj dom"!
Nam je poznana Slovenija! In ravno zdaj smo klicani, da ji prihitimo v pomoč, da ji pomagamo. Ali nam je potreben zopet in zopet poziv? Ali nas ne more zdramiti spomin na rojstno domovino? Ali nas ne pretresa zavest ob pomisli na tako strašne žrtve, ki jih dal naš narod, za svobodo Slovenije, za njene stare meje? Kako naj bomo v tem oziru sebični?
Da — rojak! Vse to so vprašanja, na katera je treba pomisliti predno si dovolimo svobodo in se drznemo obrekovati voditelje in gibanje, kateri delujejo za pomoč našemu narodu. Stokrat je bolj pametno, tudi možakarsko je, da človek dokler ni prepričan da govori resnico o eni ali drugi zadevi,, da molči. Ako je kdo materijalno prizadet, ni treba obrekovanja. Iščimo zadoščenje pri merodavnih oblasti ako nismo pripravni odpustiti storilcu. Toda n£ enak način je stokrat napačno zamolčati ime dotičnL-ka, kateri moralno in materijalno škoduje narodnim interesom, bodisi z hujskanjem, obrekovanjem ali pa
V Geraldtonu smo pridno na delu
Geraldton — Prosim uredništvo, da priobčite nekoliko naslednjih vrstic o našem delu za naš narod v starem kraju. Iz večjih naselbin je razviden prav lep primer, kako neumorno delajo za svoje brate in sestre. Tako smo tudi po manjših naselbinah na delu. Zbiramo obleko, obutev in drugače denarne prispevke.
Tukajšne rojakinje, namreč žene, smo se že nekoliko krat zbrale, da očistimo zbrano obleko in pripra-vimo^a zaboje. Ker je malo mesto, ne bo nas vzelo dolgo časa., zbrati in urediti zbrane darove, da se jih odpošlje ko pride parnik.
V ta namen smo priredile "Bingo party", da nakupimo potrebno blago za otročje oblekce. Za naše hrabre borce pletemo tople nogavice, jopiče itd. Upam, da so tudi po drugih manjših mestih naše žene na delu, le žal temu, da se prav malo katera oglasi. Edinost pa nam je najboljše seznanjajoče sredstvo, da zvemo po širni Kanadi,, kaj delamo v tej in kaj v oni naselbini. Mogli bi se večkrat oglasiti iz manjših mest. K a"j rado se pa zgodi, da se nihče ne oglasi po več mesecev. Zvra-čamo drug na drugega odgovornost in se tudi pritožimo kaj radi, češ nisem sposoben itd. človek pa, ko se poda z dobro voljo za kakršno koli delo, tudi dopis, bo nekaj skup spravil. Zato je potrebno da drug drugjemo pomagamo in se tudi učimo med sabo.
Zaenkrat naj zadostuje in ako mi bo priložnost dopuščala, bom pa drugo pot pisala več.
Iskrene pozdrave vsem čitateljem Edinosti.
Ela Garbas.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
zbiranjem peščice okrog sebe, da z tem ovira vsled svoje ozkosrčnosti in zavisti, napredek narodnega gibanja in dela.
Ostati po strani in sam za sebe, ne olepšuje človeka,, niti njegovo okolščino, tembolj ga pači. Individualna neodvisnost izumira, na e-nak način, kakor tudi stop-njema izumira narodni se-peratizem. Raja se nova družba z novimi načeli in sporazumom za povojni svet, za posamezne narode in pri tem tudi za posameznika. Skupnost, sloga, edinost,, vzajemnost in sporazum — je nova doba.
Ravno tako ne olepšuje človeka, kateri rad obreku-je in se služi z izmišljeno lažjo. Stopnjema se odstan-juje od zapopadene človeške
dostojnosti in je kaj kmalu spoznan med ljudmi, kot navadni gobezdač, kateremu ni zaupati tudi vsake stote.
človeka, olepšuje njegovo vedenje, poštenost, pre-mišljenost in pa njegova skrbnost, delo in požrtvovalnost.
Rojak, zakaj stojiš ob strani? Zakaj nisi aktiven, zakaj ne pomažeš svojemu narodu? Zakaj prigovarjaš, ko sam nisi storil prav ničesar? Z čem moreš opravičiti svoje nasprotovanje narodnemu pokretu? Daj — povej? Povedi jasno in glasno, ne za vogalom — na odru pred narodom povej, kaj mis/iš in kakšne namene imaš! Da te narod sliši — da te spozna!
Delavec.
POMAGAJ BRAT - POMAGAJ SESTRA!
Windsor — še nikdar nisem pisala z takšnim veseljem pismo, kot danes. Na javnem shodu je naznanjeno da pride parnik v naše luke, da ga natovorimo z darovi in prispevki.Pomisli-te, za pomoč hrabrim bojevnikom v Jugoslaviji, kateri se tako junaško bore in kateri so z svojo neustrašeno borbo na veke okrasili ime našega naroda pred celim svetom.'
Dosedaj smo že nabrali preko 130 ton moke, pol tone čebule, krompirja, riže, medecine itd. Kar je pa še bolj značilno, zbrali smo
Razkrita nemška zver-• stva v Estoniji
Tallin — Po osvobojenju mesta Kloogu, 18 milj od glavnega mesta Estonije, so razkrita nova zverstva nemških vojakov v taborišču. Ljudje v okolici taborišča so potrdili dokaze sovjetskega razkritja.
Dva dni pred begom iz Tallina, so Nemci dne 19 septembra pognali 300 jetnikov v gozdove po drva in hlode. Iz teh so naredili podlago grmadi, na kar so ukazali žrtvam, na se vležejo na drva in hlode, ter jih na to postrelili in potem zanetili ogenj.
Tej grupi vjetnikov so sledile druge in se je proces na ta strašen način ponavljal. Še danes se tam nahaja masa sežganih trupel. Med žrtvami so bili moški,, ženske in otroci. Trdi se, da so Nemci na ta način masakri-rali čez tri tisoč ljudi.
Javni shod v Torontu
$65.00, ki so jih prispevali nemškega porekla posamezniki. Imamo zbranega že nad 300 dolarjev, delamo pa na tem, da zberemo še več. Izvolili smo odbor 30 članov, katerega je dolžnost, da razvrsti delo med nami in skrbi za večji uspeh našega dela.
Za omeniti je tudi,, da je število darovalcev vedno večje in je upati, da se tudi poslednji zdrami sedaj, ko se govori za pomoč našemu narodu na radio iz prižnice shodih itd., ne samo medi našo narodnostjo, marveč tujci. Le malo je onih, kateri bi ne prispeval prav ničesar, kadar ga obiščemo in mu povemo zakaj se gre. Zatorej tembolj bi bilo in tudi bo obžalovanja vredno tisto ime, katere se je popolnoma odtujilo od svojega naroda.
Ker je parnik že na potu in nam z tem nudi temvečjo priložnost da bodo naši prispevki prišli kaj v kratkem v pomoč našim bratom in sestram,, zberimo kar največ moremo. Naj odplovi iz naših luk z zbrano obleko, kruhom in zdravili, naj tolaži tisočere v starem kraju, da smo na to stran oceana z delom, duhom in požrtvovalnostjo na njihovi strani, za uresničitev prerojene svobodne federativne Jugoslavije.
Iskrene pozdrave Slovencem in Slovenkam po širni Kanadi.
Katarina Crnek.
PISMO IZ STAREGA KRAJA
Lokalni odbor Sveta za pomoč Jugoslaviji, sklicuje javni shod v nedeljo dne 29 oktobra. Shod se vrši v Co-mmunity dvorani 386 Ontario St. Začetek ob drugi uri popoldne.
Svrha shoda: Poročilo tajnika od lokalnega odbora o dosedanjem uspehu in tudi bodočem delu za pomoč narodom Jugoslavije. O tem predmetu bo govoril br. Andrej Josipovič. Nadalje bo govoril br. Edvard Jardas o potrebi kupovanja vojnih bondov za sedmo vojno posojilo.
Vsled tega se uljudno vabi vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, da se zagotovo udeleže javnega shoda. Posebno se naprošajo oni rojaki in rojakinje, kateri so pripravni kupiti vojni bond in z tem pomagati vojnim naporom naše nove domovine Kanade, kakor tudi narodom Jugoslavije.
Odbor Sveta.
DOBER PRIDELEK SLADKORNE REPE
Chatham — Poljedelski urad naznanja dober pridelek sladkorne repe letošnje leto, kakor zvišanje cene in sicer $11.00 napram $6.85 v letu 1939 za tono.
Tudi pridelek koruze se je dobro obnesel, kakor poroča poljedelski urad. Po nekaterih področjih je pridelano precej večji odstotek koruze kakor lanskega leta.
Bari, Italija. 30 septembra 1944
Dragi tovariš Matešič:
Naznanjam, da sem prejel Tvoje cenjeno pismo, katero smo z posebno vnemo či-tali in se radovali velikemu podvzetju v zbiranju pomoči za naš trpeči narod.
Vaše de/o je važnejše kakor si morda na videzno kdo misli. Naš narod že tri leta vodi krvavo in neizprosno borbo na življenje in smrt, do pred nedavnim brez kakršne koli pomoči od zunaj. Zato Vam bo jasno, da je izčrpan fizično in materijalno do kosti.
Zunanji in notranji teroristi niso prizanašali komur koli. Pobijali so množično nedolžno prebivalstvo, poži-gali domove in vasi, ter ropali imetja v taki meri, da je težko opisati. Kakšna nečloveška dela so vršena nad narodom z strani raznovrstnih rabljev, ne najdemo v celi povesti primera.
Zato je Vaša pomoč, ki jo Vi tam nabirate za svoje krvne brate in sestre, ne samo neobhodno potrebna, ampak moralno in materijalno nujna. Pomislite na opustošena polja, požgane časi in domove, vničeno o-rodje in živina. Kako pričeti obdelavati zemljo zopet praznih rok, brez orodja, brez hrane, strehe in ob/eke. Storite svojo človekoljubno dolžnost, kakor bomo mi storili svojo v krvavi borbi za svobodno zedinjeno Novo Slovenijo v bratski družbi svobodne demokratično federativne Jugoslavije.
Iskrene pozdrave vsem izseljencem v Kanadi!
Sgt. John Stark.
■p »»i
Junaška obramba Sevastopola
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J, Smrke )
Za dobo 250 dni, je junaško mesto odbijalo brezštevilne napade nemških čet z nepodobnim pogumom in trdnostjo. Skozi zadnjih 25 dni je sovražniki srdito] brezprestanka napadal na mesto na kopnem in iz zraka.1 Odrezani po kopnem od zaledja, preizkušene težkoče i dobivanjem municije in hrane, pomanjkanje letališč iij tudi drugače nezadostne zračne obrambe, sovjetsko pehotno moštvo,, mornarji, poveljniki in politični častniki, so izvršili čudež v vojaški hrabrosti in junaštvu pri obrambi Sevastopola.
V	juniju so Nemci vrgli 300.000 mož, več kot tankov in 900 letal proti odličnim branilcem Sevastopola.
V	jedru glavna naloga branilcev Sevastopola je bila, kako najboljše pritegniti in držati kolikor več mogoče nemških fašističnih čet na sevastopoljskem odseki fronte, ter kako uničiti kolikor več mogoče sovražne ljudske in materijalne moči.
Kako uspešno je sevastopoljska posadka izvršila to nalogo, je razvidno iz sledečih resničnih podatkov. Samo v zadnjih 25 dni napada na sevastopoljsko obrambo 22,1 24, 28„ 50, 132 in 170 nemške pehotne divizije in štirje posebni polki, 22 tankovska divizija in posebna brigada na oklopnih vozilih, 1, 4, in 18 rumunska divizija, ter večje število drugih formacij,, je bilo popolnoma strtilT
Skozi to kratko dobo Nemci so zgubili okrog Sevastopola, 150.000 častnikov in mož, od katerih ne mani 60.000 je bilo ubitih, več kot 250 tankov in okrog 25» topov je bilo uničenih. V zračnih bojih nad mestom več kot 300 letal je bilo izstreljenih iz zraka. Skozi celo dok obrambe (8 mesecev) Sevastopola, je sovražnik izgubil 300.000 mož ubitih in ranjenih.
Nemške čete so trpele ogromne izgube v bitkah a Sevastopol in kar so dobili, ni bilo drugega kot razvaline. V dobi več dnevnega bombardiranja v masah nemški letala so enostavno razrušila mesto.
Sovjetske čete so izgubile od 7 junija do 3 julija, 11,000 mož ubitih, 21.099 ranjenih, 8,300 pogrešanih, 3 tankov, 300 topov in 77 letal. Moštvo, poveljniki in ranjenci, so bili izpraznjeni iz Sevastopola. Vojaška in politična važnost obrambe v patriotični vojni sovjetskega ljudstva, je ogromna. Z potegnjenjem in držanjem velikih nemških in rumunskih čet, branilci mesta so zmešali vse načrte sovražnemu glavnemu poveljstvu, železna trdno« Sevastopoljčanov, je eno od najbolj važnih vzrokov, dj se je izjalovila nemška bahava spomladanska ofenziva. Nemci so izgubili na časti,, točnosti, ter ogromne izgub« v moštvu in vojnem materijalu.
Sovjetske čete so izpraznile Sevastopol. Ampak obramba Sevastopola, bo v zgodovini patriotične vojne Sot--jetske Unije eno najbolj bleščečih poglavij. Sevastopolj-čani' so dodali mnogo slavnim vojaškim tradicijam naroda Sovjetske Unije. Nesebična hrabrost in požrtvovalno! z katero so se borili proti sovražniku, ter samozatajevajj je branilcev Sevastopola, navdušuje sovjetske patriote ^ nadaljnemu delu junaštva v boju proti nagnjusenemu sovražniku.
Slava glavnih pobornikov in organizatorjev junašh^ obrambe Sevastopola. Podadmiral Oktjaberski, generalni major Petrov, divizijski komisar Kulakov, divizija komisar Čuhnov,, generalni major Riži, generalni majof Morgunov, generalni major Ostrijakov od zračneT^ generalni major Novikov, generalni major Jermačento od zračne sile generalni major Kolomijec, generalni major Krilov in Polkovnik Kopitokhin, bodo zapisani v zgodovini patriotične vojne proti nemškim fašističnim m bojnikom, kakor najsvetlejši njeni strani.
Sovjetski Informacijski Urad.
Zastava Sevastopola (Aleksij Tolstoj.
Zastava Sevastopola je bila sneta v noči dne 2 Julija. Skozi zadnje dni obrambe mesta — mesta,, katerega tnj dicije odsevajo slavo Rusije — posadka z jezo katera j« gorela v srcih, ne meneč se za smrt, se je bojevala z zot mi m nohti v predmestju in ulicah Sevastopola v namerni da pridobijo še par ur, da bi izpraznili čete in civilno prebivalstvo, ter da plačajo Nemci še dražje za ljubljenj mesto, katero oni sedaj zapuščajo.
(Se nadaljuje prihodnjič)
SEDMO VOJNO POSOJILO ZMAGE
POJASNITEV URED NIŠTVA
Toronto — Minuli ponedeljek je začela kampanja sedmega vojnega posojila, za en bilijon in 300 milijonov dolarjev. Poročilo finančnega odbora kljub temu da je kampanja v živem teku, naglasa potrebo kupovanja vojnih bondov sedmega vojnega posojila, katero je zna-čilnejše in pomembnejše od prejšnjih. Kajti prejšna vojna posojila so bila namenjena založiti vse fizične in denarne moči za zmago nad fašizmom. Sedmo vojno posojila poleg že vidnih znakov zmage nad sovražnikom, je posojilo da dovršimo delo tudi po zmagi, kar pa je posebej važno če pomislimo na daljši kredit o-pustošenim državam v Evropi.
Kadar kupimo vojni bond, nismo z tem prav ničesar poklonili komur koli,, tembolj posodili smo svoj denar, za katerega dobimo obresti in tudi izplačilo bodisi po preteku določenega termina ali pa tudi prej. Med tem obrestni kuponi so izplačljivi po oreteku šest mesecev, za vsak kupon zaporedoma po mesecih izplačanih 75 centov recimo za vojni bond $50.00. To pomeni da lastnik bonda odreže kupon ob terminu kakor je označeno na istem, katerega vnovči brez da bi bila zmanjšana vrednost bonda.
Poleg obrestnih dohodkov v bondih je obenem de-
V tem istisu lista kakor I smo zadnjič o tem poročali smo poleg konvenčna zapisnika Zveze Kanadskih Slovencev in Vzajemne Podporne Zveze Bled. priobči tudi dve strani Sveta Kanadskih Južnih Slovanov in sicer v hrvaškem jeziku radi preobloženega dela v tiskarni in nezadostne delovne moči za prestaviti v slovenski jezik, na črkosta' stroj. Pri seznamu imen rovalcev za pomoč narodom Jugoslavije, bi bilo trebi predstaviti poleg imen tudi označitev denarne vsote iti To bi zahtevalo večjega dela v tiskarni oziroma črko-stavnem stroju, za kar pa nezadostujejo dosedaj vpo-sleni črkostavci, kateri morajo opravljati redno delo pri sestavljanju časopisov.
Čitatelji bodo imeli vsaj deloma pregled iz raznih pisem mestnih županov, duhovnikov in ravnateljev posameznih podjetij, kateri odobravajo in so pripravni nuditi pomoč narodom Jugoslavije podvzeto z strani Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Poleg tega tudi pregled darovalcev iz posameznih mest in naselj.
Uredništvo Edinosti.
nar naložen v najbolj varno | hranilnico.
Zatorej kupimo čim vojnih bondov sedmega vojnega posojila za pospešitev I popolne zmage nad fašiz-1 mom, ter povrnitev pov nega sveta v svobodno in srečno življenje.
s