znano resnico, d» nij prestava nikdar и-е Л- -Х .......- beseda, da so pogodbe in oporoke '-■--feffeiA;podfäga bodočim pravdam; raavidi se, daje . naposled travno pravično soditi, škodo pa ne trpijo ti Ü gospodje, ampak 1» stranke. Nij razumeti, zakaj jth P m žene pravicoljubje in cast, da bi sa prizadevali, kolikor hitro je mogoče zadostiti postav-, zdravi pameti in naravne m o prava. ' J^PI Ker pa tema nij tako, toliko večji je dolžnost narod* samega, krepko postopati v tem obziru in z postavo v rokah prisiliti to in druge fuukciouarje, da tudi oni svojo dolžnost izpolnjevajo. Naj tedaj vsak resnobno tirja od teh gospodov slovensko pisavo, in če nočejo se udiiti, naj jih pusti, iu naj poišče drug. ga notarja, Äare» 04 to brez težavo i« zadreg, alt narod, mora za «vojo pravo vse storiti, iu dusta pretrpeti, če %'i Zmaga je koacčao gotova, kajti notranja moč prava je taka, da je ne more nobena človšks m >č uničiti ne po sili, ne zvijači, ne slepariji. Toda kakor pos*-meeni človek, mora tudi narodne poduževafct svojih pravic, svojega prava sploh, iti ga mora dejamko hraniti. Narod, kateri tako no dela in noto zanemarja, »am si jrtflio koplje. 1. - V Gorici 9. aprila. Gorica zdaj ne da ja gradiva za politično premišljevanje; potrditev volil»« r<-£ir«W po cesarju nas je postila mrzle Slovencu in Italijane, k.večemu če jo od onih 5 goriških«kuhnronoscevu listi večer namesto vsak po 5, p» 10 vrčkov pivo zvrnil na £ast nemški zmagi. Vendar pa se tu in lam Italijani po' nrašujejo: „Kaj je priiv za prav storil Coronini na Dnnaji v prid naši deželi V* Rep jo nosil Nemeem in zato nij prav nič dobil, še pvedelsko železnica ne. l)a ■ ,bi bil vsaj v muterijalnem obziru kaj dobil, odpustili fei so mu politični grehi; a tako prodira to-li mej Ita-1 lijani prepričanje, tla je trebu v boloče voliti drugače In ogibati se iistavovercev. 'tO, 18. in 19, t. m. bodo volitve v mistno starešinstvo; agitacija seje uže začela posebno na konservativni nti klerikalni strani; liberalna stranka je imela včeraj posvetovanje in je baje sklenila, da se ne udeleži volitev iu prepusti prtato polje klerikalni stranki, kiteru ima tako zdaj mestno starešinstvo v rok oh; s tem hočejo posnemati ljubljansko stare, menijo namreč, Ла bodo klerikalci za mssto шко m do storili, da se jih bode ljudstvo naveličalo in zopet seglo po libu- &: Goriške meščane pa vse to zuači, da so v politiki na jako nizki stopnji; ko je bdše Favetti na krmilu, je večina meščanov brezvoljno za njim hodila; zdaj ; ko liberalna stranka nema pravega voditelja, pa se vse lovi iu melje tisti, ki prej pride. Da je pa klerikalna stranka bolje spretna v agitacij*, to je uže znana reč in zato naj nam liberalci ne zamerijo, če jim prerokujemo slabega uspeha zmerom več, dokler se boljše ne * orgOniznjpjo. Da bi bili zdaj mi Slovenci bolje edini mej «oboj, bi lehko porabili needinost mej I'alijaiii in takrat, pred 100 leti, z bistrim očesom sprevidel, ka in narod, če se h?Če onukati in napredovati, potrebuje pred vsim dobrih ljudskih šol i ijudsk b učiteljev. In ta mož je Janez N e p. graf Edling, rojen v AjdovŠČinij glavar v Loki, c. kr. stud. reft-reut na Kranjskem, pozneje carski komom.k iu dvorni svetnik na Dnnaji, direktor Ijnblj. akademje operosorum in đan društva Arkad cev v Gorici, ki je »p sal več knjižite za ljudske Šole i ljudske učitelj? v slovenskem in nemškem jiziku. Pisal je, se ve da, fc.kor vsi pisa- • telji iz Markove dobe. Za poskašajo samo naslov ene . njegovih knjig: .Zern ali vonuzetek teh me^odneh bu-»fjÄi pozzebnu za duželske nčenike u'cLsarst h kraile-eveh dušellah (zkusi, Janeaa Nepomuka Ed! in ga.) „Dunej, stiznenper zlnhtuinm Gozpodu Jošefnod Knrz-. .boecka 1771*} , ' "TSf Sicer pa je bil tudi pesnik ta prvi i zaluji gro-fovski slovenski pisatelj; L 1781. je v Augsburgu izdal-pesen: „Der laoez and die Laibaob, eine Idylle." A ne samo nemške, tudi slovenske je pell V Pohlinov' - zbirki: „Skupspravkuje krayoskeh pizanic od lepel : „umetnost, V Lublani per Ivan Fnd. Egerj«, clužel MnOmu ztiskavcn (l)tt je grof Edling tudi eno za krožil. tvenil je namreč Devovo nemško pesen : „Lubezen Jožefa tt« И _ A Vse te Štiri pisatelje, ktere sem z večo ali mi-njO; pravico prisvojil goriškim Slovencem, za kar mi bodo, če ne drug vsaj tisti slovenski veljaki i prvaki na Goriškem hvaležni, kterim je „goriško domačiastvo« -krepost vseh krepostij, j»prekosil Valentin Stanič, Cigar živenje i značaj opisati, Čigar literarno, rodo- in sploh Človekotjubno delanje narisati, je namera tega „Sočmega" feuilietonO. Dobro vero, da bi se o blagem Staniču dalo več povedati, nego je rneoi znanega; vem, da bi posebno kedo izmej njegovih starejih prijateljev i znancev mo' '-1 111 ' ' . # • *) Ša&riik: I. 1. etr. 26. in 88. — Opomeniti moram^te m tukaj bohoričico poveod 90 Markovi sistemi (Kop. 1.1. rtr. ^ gajico prepisal. vsaj jK) zvezi z cao ali drtgo stranko en par naših kandidatov spravili v mestni zastop; sicer pa s časoma mora priti do tega, da postanemo v mesta faktor, s kateq^Jtal®»! morajo računi ti. Kafiot a^ -kooca vsi meščani bili polni hvale za novega po ^ eis ta, grofa Karola Coro a inj 1, bas tako je uže zdaj večina proti njemu in celo nekt«ri mestni svetovalci, njegovi prijatelji, шо nasprotavajo, ker se je krivega storil nekterih netaktnost"j. Posebno je mrmranje zbudilo neko proteiiranjo dunajske stavbiue banke, pri kateri so deležniki uek-teri svetovalci in župan sam. V Gorici je teška ža-panovnti; goriški župan mora b;ti spretna politikar, če se hoče držati; tudi mora biti župan delalen in taleu-tiran mož, posebno xiaj, ko вз Gorica razvija in je Ueba mnogo" novih naredeb v zrnisl« vsestranskega nnpredlia. - t O čmetu se čudne pripoveduj-jo; sliši se, Лл so nekteri Kražjvoi z nekim pismom tako ruočno presijo :*anj at»t#, «In je k j odpotoval na svoj kraški dom dabirnvno je bi uže sklenil, da bi tako postopal, kakor U.mniin, to jr, da ho glasoval za vnolno reformo; to vetit a.cor ne poročimo kot vorjemo; a pripovedoval jo je javno neki poslan»t in Ornelov dober znanec in nekdanji kutntfi'tta Dunaji. — Celi jiost smo imeli v Gorici opero italijansko; pevci so pab tako, t.>ko; godlu jc bila dobra, posebno рц se je dopadln občinstvu godba v operi „Maitu*. -Slovencem godbi in p *tje kaj dodadn in zatorej s» ne samo me t.ii Slovenci, auopafc tudi iz dežele pridno obiskovali opero; kaj bi ki le bilo, ko bi se enkrat ljubljansko dramatično društvo pokazalo na tukajšnih deskah, ki pomenijo svet? Od vseh krajev bi privreli naši Slovenci poslušat domače glase. Posebno bi „Jamska Ivanka" pri nas furore delala. Zu kaj pa ne bi enkrat poskusilo dramatično društvo v Gorici k ij napraviti, saj hodijo še Nemci na tukajšnje gledališča predstavljat: tako bride na pr.sem to prazaike Bukovics se svojim nemškim gladališčnim društvom; bd je uže lani, nij sicer ilostu evGiika olnesel, pa vendar h»čd še letne poskusiti. Slovensko gledališče bi bilo uže kot novost tuli od Lihov obiskovano, mej tem ko so jtm nemške prestave popolnoma antipatične. Sliši se sicer, da gre pogovor v ljubljanskih snko-lovskib in dramatičnih krogih, da bi se napravil leto» en izlet v Gorico;'v tem slučiji bi se lehko dalo en par predstav v gledališču. Naj bi tedaj mero lajni gospodje iz Gorice stopili v dogovore z nekterimi voditelji obeh mn ljublj. društve; zagotavljamo sokolove e in dram iturge, da se bodo dobro imeli v Gorici. - Celi post smo imeli lepo v rem", samo včeraj in predvčerajšnim je deževalo in je bila toča, po Im bali je celo sneg padel; bdi sinu se, da nam to vreme vse pridelke vjrnroe; a danes je nžo zopet krasno vreme iu Gorica se blesketa v rajskem pomladanskem svitu. Škode *adju je slabo vreme le malo storilo. *} V resnici eo je a konca tako mislilo; a včeraj so liberalci po viharni seji sklenili, da ee udeleže volitve in so tndi postavili kanil ill ate. Draga stranka je liberalcem Se celo ponujala nek kompromis, a liberale! so to poauilbo odbili z d ostavko m, da noče noben liberalen kandidat biti voljen po klerikalcih. UR KO, W01 шШШ' mm gel priobčiti veliko karakterističnih dat, pisem in drugih zanimivih reči j iz njegovega živenja: tola ker se nihče ne oglasi, morda bodem vsaj nekaterim prijateljem slovenskega napredka na Goriškem ustregel, ako jim podam životopis in kratek obris Stan i če v eg t javnega, blngosti i prosveti goriško-slovenske ga naroda posvečenega delanja. Posnel sem ta listek nekoLko po Slomškovem spisu o Staniču, nekoliko pa izvira iz lastnih mojih preiskav. Paulus. Nektere opazke ruskega profesorja. Spfc&I prof. S. IBnuilouin «le Coiirlena}'. (Nadaljevanje.) XVI. V tem oddelku moj h popisovanij bočeni pregovoriti nekaj o beračih iu beračiji v teh krajih, kat»re sem imet priliko obisk j vati. Pri tem moram poprej« naznaniti, da ne bom pisal ne zoper berače in beračijo, ne na njih korist, ampak bom le kou^tutiral to, kar sem videl. Samo to si dovolitn opaziti, da noben človek, ki nij izgub i vere, ne more biti zoper berače; nasprotno, On mora Šteti beračijo i» berače za eden neobhodno-potrebnih pogojev, da bi pobožni krščani mogli_ vsestransko skrbeti za svoje izveličanje. Saj kateüsem nči nas, du najbolje mogočna orodja, da bi zaslužili si milost božjo, so molitvu, post in dajati vbogaj-me (miloščinja). Saj tista ideja je tičala v snovanji raznih beraškth samostanov. - Če pa v zadnjih časih število oßcijaluih beračev postaja zmerom manjšo, je to nasledek le zmerom nižje stopinje (Vörsk*i vnetosti; — kar je gotovo v zvezi, mej dragim, z močnim gibanjem proti samostanom iu menihom. Gospodje, ki s tako vnetoätjo delajo zoper tfe koristne zavode ir. zoper be-obropati Človeštvo velike in z ni- Iz Kopriva na Krasu, 4. aprila. [Izv. dop.] Jako nas je veselil », ko smo v Vašem listu čital , da je „Sočm" odbor sklonil skLcati javni občui zbor v ue-deljo '27. t. in. v Sežano. Zagotavljam Vas, da se bode tega shoda udel žil>j шпо^о udov društva, pa tudi mnogo dražili Kiaševcev, posebno pa županov ш starešin. Pobtično društvo „Sjči4 so je pri nas priijuoilo, tj Vam bode dokaz pri občnem zboru v Sežani, kur se menda ne motim, če izrečem, da bo ie v Sežani še mnogo novih udov k društvu pristopilo, kajti mi Ksa-ševci bomo stali zmerom za takimi 101 o ljubi, kakoršea je predsednik našega političnega d uštva. Naši „gospodje,to je samo nek ter, so sUwr začeli „Sočo" list in društvo pidkopav.ui, airWjn» vsaj na Krasq in meada tuli V.pavskem ne bole »rafala." Ti gospodje vabijo društvenike sv, Mohorja k sebi tn j;b nagovarjajo, da naj stopijo k nekemu novemu društvu, saj se plači (umo 6 soldov na me^ec itd. Ko .jim pa odgovarjajo, da jet uže društvo z ime-no ti „Soča", kojo noatrudlj vo dela г i kmetijiki stan, >lu tu li njim „Soči" dohaja, se zagrozijo oni gospo* dj1, da je „Siča* brezverna, da so Sočaui od veteol» «topli in da delijo proii njej itd. Ker pa k»j tneega >ni injs no zapazili iu še шј»шо čitali, da bi bita nSočaH proti veri p sala, odgovarjamo navadno, da (o nj rus ia vsi smo prepričani,) d» je vse laž, kar so o „Soči" od neke straut slabega govori. Na gorenjem Krasu, gotovo ne bolo out gospodje ntibenegi uda uloviti, kajti „lovijo4 jih v pravem pomenu besed»*, ker nemajo pri nas notienih tal na političnem polji; ravno tako menda bodo prav malo opravili 11% Vipavskem, Moram pa dostaviti, da nijso prav vsi naši „gospodje* taki rogovileži, nekoliko jih tudi boje minah, kateri se toliko ne mešajo v posvetno reči 111 ue delajo nemira. V- Politični pregled* Kakor smo naprej videli, se je zgodilo: cesar je potrdit volilno reformo tia vesolje vseh usta v over cev. Ko je minisiterski predsednik naznanil potrjeuje v drž. «boru, so so vsi ustavoverni poslanci vsi gin-jeni objemali. Ustavoverni listi pa pojo himno novi dobi in poročajo o velikem veselju, o razsvečavah itd. iz nekterih gnjezd veliko Cizlajtunije; Če so je zbralo v kaketn kraju, - kakor v Novem mestu kacih 10 ustavovornih uradnikov, katerim je vsaka prilika ljuba, da pri kozarcu vina politizirajo, pa jo uže „Nene freie Presse" pisala, da je bilo občno veselje itd. In veudar nij bilo mogoče še na Dunaji in Gradcu komtindirati nstavoverne razsvečave; vse je bilo mirno, kakor dane bi so bilo nič zgodilo. Lju- čim nenadomestljive tolažbe, katere vsako nožno srce nahaja v tem. da nekaj iz vse svoje lastnine deli ubogemu bratu, ki za to se svojimi molitvami pripomaga k izvelič iiiju ue samo dajalca, ampak tudi vseh njemu dragih duš. Uničevati podobue zavode in rokodelstva poineoju — kratiti krščansko Viujemnqst. N<»jve6 beračev in najbolje razv.ito navado beračiti opazil sein blizu Gorice iu v celi vipavski dolini; pa skoro se inore reči, da čim dalje ud Gorice, tem man-je je beračev in beraätva. -V goriški okolici in v vipavski dolini beračijo ne samo berači rokodelci (bera-či-profe^ioaisti), ampak tudi znomeniti del vseh prebivalcev. Posebno vidi se> to v večjih krnjih, kder je z ene strani večja revščina, z drugo strani pa prihaja več tnjeev in prebivalstvo živi deloma od lahkega, brezskrbnega zasložka. Taki kraji so, mej drugim, Solkan, Svet Križ, Ajdovščini itd. V teb krajih je dasta pogte lati celo jako Čedno in ^spodobno oblečenega otroka, da bi precej rekel: „Ca jim je všeč, naj mi dajo en sold," ah pa: BNaj ini dajo en sold", ali pa slednjič kar, naravnost: „En soldi4 - V enem o-menjehih krajev jo sedel pred eno hišo mestni državljan, stari pijanec osladnega obraza; videč me, je zav-ptl: „Naj uii dajo ea sold za žganje!* Шrokov tega razvitja beraštva blizu Gorice jo treba iskati pied vsim v veliki revščini tukajšnjega prebivalstva, drugič pa v vednih «vezali z večimi mesti, Trstom in Gorico, kar vleče za soboj mej drugim take rečeno „demoralizacijo» ljudstva. Da nij tu uzrok močnejši religijozni duh goriške-, ga prebivalstva, se razvidi uže iz tega, da, na printer, na Gorenjskem, kder je ljudstvo veliko več religijozno, skoro nij beračev, iu namreč vsle l tega, ker nij tam tako velike revščine in drugih t. p. okoljščin. - Samo v Bledu j'3 dosta razvita beračija, česar uzrok je veliko število tujcev, obiaknjočih ta lepi gorenjski kiaj, in dajočih lahki in brezskrbni zaslužek mestnim prebivalcem. Zato, na primer, v Bohinju nij aem Vido! cel 6 enega berača ne. -Ш ТТТ: bljauske mestne oeete je stew srbelo po iiftlti de.. nionstiaeiji, pa bali so se Mamaže in tako jo ostalo pri muleakostmh telegramih. Taeega učinku tedaj nij .bilo, kakoršneg^ so prepričakovali ustavoverci v lastnem, m v t;ifcSrui opozicije. Toinveč pa se ne-ktera ustavo ver na glasila po pijanosti! iztrezujejo in začinjaje premišljevati; to trezno premišljevanje pa jih pripelje do dvoma, da. z volilno reformo se nijso popolnoma ahi&li opozicije; ampak da zadnja uže zopet zbira sv^je moči za borbo na novem polju. Vsi federalistični listi; , „Vaterland", aWanderer," „Politik" in driigi češki in poljski so jako hladnokrvno sprejeli novico o potrditvi volilne reforme ; vsi pa so v tem edini, da je treba zdaj velike edinosti in vztranjega delovanja na federalistični strani. Direktne volitve so postale fakturn in faktor, g katerim je treba računi ti; volili-bomo vsi in a-gitirali na vso moč, da z našimi kandidati zmagamo, Za zdaj jo tedaj bojni klic federalietov: „Delajte hitro, pripravljate se uže zdaj m nove volitve v državni zbor, postavljate povsod zanesljive kandidate in ne cepite se mej soboj za rad postranskih vprašanj; vsem naj bode pred očmi le glavni cilj - zmaga federalistične stranke." Mi goriški Slovenci, dasiravno nas je 132000, zamoremo z gotovostjo računiti samo na enega slovenskega poslanca, mej tem ko 68000 Italijanov lehko računi na ostale '6 poslance; vendar pa za-moremo v mestih in trgih in tudi pri drugi skupini kmetskih volUcev toliko uplivati, da pride kak zanesljiv federalist, in ne zopet kak centralist Coroni-ni-jevo baže na Dunaj. S tem, da spravimo odločile federalist?, če tudi nijso prav nuže narodnosti, smo užedoeta koristili veliki opoziciji. Cehi, Poljaki, Slovenci in sploh vsi federalist! bodo volili in stopili v akcijo; odločeno za »daj pa nij de, ali pojdejo v državni zbor; to bodo še le kesneje odločite razmere; po končanih volitvah se bodo še le šteli federalist! in tam na Dunaji skloniti, kako jim je postopati, da ložeje pridejo do zmage. Tako postopanje je opravičeno v okolsčinah i.t je zdaj popolnoma opravičeno, odkar vlada veča edinost mej celo državnopravno opozicijo. Prvo vprašanje, katero stavimo našim poslancem na Dunaj naj bode tedaj to, če hočejo zložno postopati z veliko opozicijo; vse drugo koristolovje moramo za zđaj pustiti pri miru. Državni zbor je zadnje dni sprejel postavo, po kateri sme ministe rat vo začasno ustaviti porotne sodni je; s tem činom je pokazat čudno liberalnost; pa saj smo uže navajeni Jaži-liberalizma: menimo, da je. nij postave sklenene v državnem zboru, v kateri ne bi bili pustili ustavoverci kaka vratca samovoljnosti Ravno tako bkoro sij beračijo v cirkjljanski okolici, akuravno ta okolica spada mej dosta revue. Uže več nuj !e se beračev v tudi revni tominski okolici, kar je gotovo v zvezi s tem, dn Tumiu in bližnje vn«i leže na veliki cesti, da so sploh mestni prebivalci v večji dotiki s tujci, ter da v velikem Številu gredo vsako leto iskat zaslužka po belem svetu. a«>y Za pripov» davanje pravljic i. t. p. plačil sem navadno, iu v tem nij nič čudnega, ker noben uij zavezan tratiti ča&astonj zato, kar vleč temu ali onemu znanstvenemu norcu. Pa vendar sekteri kmetje in kmetice nijso hoteli vzeti od menu denara, ter ali so bili zadovoljni z vmjra ali pa žginjeLi ali pa tudi celö so mi povedali popolnoma zasio-.j. Podobne o sobe srečal srm s!:oro v vseh okoicah: tako mej drugim v Malih Žab-ljjtli, v Ajdovščini (kder sicer so mi pripovedavuli skoro sami gospodje), v Itibemberku,- v Bledu, v Smokuči, v Bohinjski Beli, v Bohinjski Cešuici in Srednji vasi, v Bohinjskem Nemškem Hutu, Podbr'om, v SlržiSčah, v Cirkucm, v Učeli, posebno pa v Bohinjskem liro Ju; v Šebreljah, v Podmelci, v gorenji Kamenici pri Tomtnu itd. Skoro povsod sem nahajal veliko deli kalnost v tem obziru. — Z druge strani pa no morem ne -omejiti brezsrammh tiijatev nekterih iudividuvov. Tako, pa primer, tista ženska, katera se je jokata, prodavši dušo hudiču, je precej tirjaU od mene, da bi za nje nenmuo blebetanje plačal jej krajcarjev rekoč: .Kaj mi dajo moj Ion,* a po njenem mnenji hudičev Ion no move biti manjši o l 30 kr. Iz tega se mej drugim razvidi, da denarje od budča ali pa antikrista moremo $rati, tamo da bi se mu no podpisali, z drugimi besedami, da se hudič mora oslepariti. En mož \ Cirk-1|апаквт , Orehku je tiijal skoro za vsjiko besedo_J0 krajcarjev; gotovo^so mu njegove sicer jako malo vredne besede čisto zlato in srebro, itd. Sicer pa, kakor s^m uže omenil, ne morem se tožiti na brezsramnost izvrševat nih organov. J?, tega pa sb vidi, da so vse nase ustavno pravice le navidezno pravice, m đa smo v praksi ra slabšem^ nego smo bili pod .absolutizmom. Cesar je sprejet ogrsko in avstrijsko delegacijo; na ogovnr obeh predsednikov je odgovoril, da so naše razmere % drugimi državami jtiko ugodno роз1а1е posebne pa shodu ti oh cesarjev v Bsrolinu in da mora obisk skoro vseh vladarjev ob času dunajske razstave te razmero le se izboljšati. Konečno je cesar priporočal delegatom ministerske predloge. Puljaki so resnič.io prišli, v delegacije; a usta- voverci jih tam grdo gledajo, svoje mrženjo so jim pokazali s tom, da nijso ni enega volili v odsek, „Neue freie Presse" pravi, in po pravici, da so Poljaki s prihodom v delegacije uničili svoj izstop iz državnega zbora in da bodo morali zopet stopiti v državni zbor, če nočejo zgubiti svojih mandatov tudi kakor delegatje, Poljaki utegnejo tedaj še sramoto doživeti, da jih ustavoverci bacnejo iz delegacij. Audrassy je delegacijam predložil skupni proračun, potem postavni načrt zarad zvišauja plač skupnim uradnikom in rudeče bukve, to zbirka diplomatič-nili pisarn z vnanjimi državami, se vo da samih takih pisem, ki nemajo posebne važnosti, knjtl važna pisma ostanejo tajna. Rndefie bukve so tedaj samo formalnost, z njimi daja minister znnaujih zadev poelaucem račun o zuuanji politiki, pa na tak način, kakor so ga dajali nekteri stari župani pod Bachovo dobo ubogim občinurjmn. Državni wer še nij rnzpuščen, ampak samo odložen; delegatje so se tudi odpeljali čez praznike domov, in še le potem jim jo prišlo vabilo k svatbi nad vojvod tujo Gizole 20. t. m, Kakor so čita, bode predsednik Hopfen zduj postal povabilo vsakemu poslancu posebej na dom. Ruska armada so uže pomika proti Kivi; kina-lo teduj pride do vojske, Rusija ne boile mirovala, dokler vseli nemirnih narodov v Aziji ne ukroti In si v gornji Aziji ne prisvoji gospodarstva in prostega razvitka dvoji svetovni trgovini. S tem bo ßuska jako močna postala. Črnogorski knez bode letos sklical narodno skupčino, katera bodo sklenila novo ustavo za Or-nogoro, s tem činom stopijo Črnogorci v novo dobo; enako je knez dal izdelati nov zakonik za svojo državo in pospešuje zdaj tudi osnovo Črnogorske banke. Knez Nikita tedaj izvrstno skrbi za povzdi-go svojega junaškega narođa. V kratkem se poda knez s knjeginjo na Dunaj k razstavi. Razne vesti. < Kep utrjen imfrt postave.) Njegovo c. kr. a. Veličanstvo nij potrdilo načrta postave zastran razde- io nedelikatnost slovenskega ljudstva v tem obziru. V Avstriji, knkor tudi v mnogih družili deželah, organizirana beručtja se je vrinila celo v navadno društveno živenje. Tako, na primer, nij nič drugega ka-kur orgriniž rana beračija, „obligatoi trinkgeld" toča-jem, točakain i. t. p., katerega razmeri so odvisni od radodiirno^ti posameznih gostov. Pod kouec popišem on poseben slučaj berač je. Sedel sein v učanski krčmi z mestnim mlinarjem, g. F, Pttomuem, ter sem iz njegovih ust zapisavul razne zanimive reči, kar naenkrat prid« v tisto sobo eden c. kr. financarjev. Ta mož takoj pristopi k tnsni in začne nekaj po u<-mško blebetali, česar nijsem mogel precoj zastopiti. Pokazalo s4 je, da me je upraŠal, ali je moja knjiga, v katero sem zaplsavai, Item plana (kol-kovana)-, ker p.i nij bda, mi je prav grobijansko naznanil, da me bo peljal v finančni urad, kder bom moral plačati ne samo kolek, ampak tudi globo. Gotovo, je mislil častitljivi g. finanejer, da je popade! kakega naivnega nevednega, kateri, da b: se le oprostil globe j. dr. neprijetnostij, mu bo dobro plačal m razen tega postregel s kakim bokalom dob roga vina. Đa p i je bil ta možictdj velik prijatelj vina, to je dokazovala njegova zunaj «ost. - Ju? pa namesti tega, poslal sem po g. župana ter sem ga prosil, da bi izpodil mojega nadlegoval ca. vdd tega je g. župan naznanil finanejerju, da, če me bo nadlegoval, bo kaznovan od dotične oblast-nije za kaljenje javuega miru. ter mu je zapoved al, da bi precej šel preč. G. finaoejer, bled od strahu in šo popreje osupnen od tega, ker sem mu zaŽuga), da ga bom tožd, je začel jako ponižno prositi zamere ter je z dolgim nosom popustil hišo, v katčri ja rajtal nekaj zaslužiti. litve občnskih zemljišč lolcavškik, katerega je deželni zbor v zadnji ses:ji po živahni razpravi sprejel. Kmetijsko ministerstvo nij podira'o dotičnega predloga zaradi nekaterih prav bistvenih pemislikov. Ono se ne zlaga se ždrebanjem (lozanj^m) enakih deležev, ker se ti po tej роп ne združijo z določnimi kmetija- Ш mi, ali ker se je vsied tega ne arrotondujejo posestva} ker so v raz.lel.tvi zapopa leni t«,li gozdi menda brez ozira na §. 21. gozdne p istave, kateri določuje, Ш se praviloma no smejo deliti občinski gozdi in zadnjič zat», ker je v načrtu uže določeno, kedo se ima razdelitve u delež, ti, namreč tisti občina ji, kateri 80 zapo-padeni v načrtu pridanih imenikih, kar sepomenenju rainisterstva ne ujema вт ђ §. C3. obč- reda. < povoju».) Za pop.avljanje mosta žrez Vipavo pri Ugrii'.nTgu, kateri je uže ves razrušen in zelo nevaren, je d «žolni odbor dovolil cestnemu odboru goriš* kemu Ö0Ü0 gld. predplaču. Ker j« cestni odbor tudi nekoliko v ta nmneti v svojem letošnjem protonu preskrbe!, tv smemo nadejati, da se bo kmalu lotil пфо potrebnega predelanja mosta, (Nin»« i»