Leto oktobra Dfn ianaja vsak dan popoldne, IrvzemSt nedelje m r^"^* — Inaeratl do 90 petit i Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, veCJi tnserati petit tsta Din 4—. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narode lelja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKA VN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva nilca it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126 PODBDŽNIOI: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kooenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — m — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. OTVORITEV REDNEGA ZASEDANJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA Danes je bilo v obeh zbornicah s čitanjem kraljevega ukaza otvor-jeno redno zasedanje — Vlada je predložila nov zakon o zaščiti kmetov Beograd, 31. oktobra. Danes dopoldne sta se sestala senat in Narodna skupščina k otvoritvi rednega zasedanja Narodnega predstavništva. Zasedanje je bilo otvorjeno s čitanjem kraljevega ukaza v obeh zbornicah. Senat Seja senata se je pričela oto 9.20. Prisotni so bili vsi člani vlade. Seji je predsedoval predsednik dr. Ante Pave-H6, ki je takoj po preči tanju zapisnika podal besedo ministrskemu predsedniku g. dr. Milanu S r š k i č u, nakar je ta p reči tal naslednji kraljev ukaz Mi, Aleksander L, po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, na predlog predsednika našega ministrskega sveta in na osnovi člena 32. ostave ter po zaslišanju našega ministrskega sveta določamo in odrejamo, da se seje senata, sklicane za redno zasedanje 20. oktobra 1932, otvorijo .31. oktobra 1932 s čitanjem tega ukaza. Predsednik ministrskega sveta naj Izvrši ta ukaz. ALEKSANDER I. Podpisi vseh članov vlade. Senatorji so poslušali čitanje ukaza stoje ter so ob koncu priredili živahne ovacije Nj. Vel. kralju. Senat je nato takoj prešel na drugo točko, to je določitev dnevnega reda prihodnje seje. Prihodnja seja se bo vršila danes popoldne. Na dnevnem redu bo izvolitev stalnih odborov, to je verifikacijsikega, administrativnega, imunitetnega, finančnega in odbora za prošnje in pritožbe. Narodna skupščina Narodna skupščina se je sestala ob 10.30. Navzoči so bili skoro vsi narodni poslanci z izjemo nekaterih, ki so na oolezenskem dopustu. Seji je predsedoval predsednik dr. K os ta Kumanudi, navzoči pa so bili vsi člani vlade. Po otvoritvi seje je predsednik takoj podal besedo ministrskemu predsedniku dr. Milanu Sršlriću, ki je prečita! ukaz o otvoritvi rednega zasedanja. Ukaz je sličen onemu, ki je bil prečrtan v senatu. Poslanci so poslušali čitanje ukaza stoje in priredili dolgotrajne ovacije. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je bilo prečrtano večje število prošenj in pritožb, nakar je predsednik sporočil, da je minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in z ministrom pravde predložil Narodni skupščini v uzakonitev načrt zakona o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev Novi zakonski načrt vsebuje odredbe, ki predvidevajo odgoditev, odnosno novo ureditev plačila kmečkih dolgov in prisilnega izterjevanja. Za gotove primere, ki jih zakon podrobno našteva, je predvideno tudi znižanje kmečkih dolgov. Ena izmed najvažnejših je določba o maksimiranju obrestne mere. Zakon pooblašča vlado, da od časa do časa v skladu s splošnimi gospodarskimi in finančnimi prilikami določi višino obrestne mere. Zakon predvideva nadalje na eni strani zaščito denarnih zavodov, na drugi strani pa zaščito upnikov denarnih zavodov, to je v prvi vrsti vlagateljev. Na prihodnji seji Narodne skupščine bo . izvoljen poseben odbor, da ta zakon prouči in poda svoje poročilo. Po prečitanju nekaterih Interpelacij je bila seja zaključena in prihodnja seja določena za četrtek ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu bo izvolitev stalnih skupščinskih odborov ter izvolitev odbora za proučitev zakona o zaščiti kmetov. Prepovedan kongres komunistov v Sofiji Zaradi prepovedi komunističnega kongresa je prišlo do hudih spo" p ado v na sofijskih ulicah Sofija, TL otobobra. g Včeraj] bi se bB tonel vrejtt fcn&aj Kongres komunistične stranke, ki pa ga je policida prepovedala. Ker se jte UUo bati, da bodo komunist! fcfcjeb tjeran sknšMi imeti sv»od kamgres, je polioijja. že v zjso^,- ih [Jutranjih urah uvedla obsežne varnostne mere. Močni policijski oddelki so obkoMi delavski del im izvedi: štjevime h ione preteka/ve. Mnogo ko-mtmistijčmh poslancev in senatorjev ter sttnaciKrindih fmnkoionarjev je blAo aretira- nih. Akcija so je nadaljevala ves dna to tudi zvečer je Mo v delavskem mestnem dedu vse potao po&icije. V dvorana, kjer so naaneravaJi: zborovati komunisti, se je m-bornda poldoiga. Delavske ssup me, ki so hotele namesto kom »resa prirejati zborovanja, je polioioa razgnala. Pri tem je prišlo na več mestih do hudrth spopadov, pri katerih je marala končno policija rabiti tndti oTožoe. Policaja navaja, da znaša celokupno število aretiranih 150. Makedonstvujušči se bodo medsebojno iztrebili Sprti skupini Vanče Mthaftova In Protogerova sta d napovedali borbo na nož Beograd, 31. otet Današnje >Vreme« poroča iz Sofije, da je skupina Vanče Mihaelova skienđa pomoriti vse še žvve člane Protogerove skupine makedonstvujii-šerh. V to svrho je že prispelo v Sofijo 130 pristašev Vanče Mihajlova. ki imajo nalogo, da izvršijo te smrtne obsodbe. Pristaši Protogerova so imeli včeraj na periferiji Sofije v Knjaževu sestanek, na kate ram so sklenili, da sprejmejo to borbo na nož m njmov voditelj Krsta Pop T odoro v je prečita! smrtno obsodbo nad vsemi Sani skupine Vanče Mibajlova. Eden izmed protogerovcev, kš je po- begnil v inozemstvo, je izdcuvfl, da bo Vanče Mihajdov sigurno ubit Tokrat ne bo mogei niti smrti. Vanče Mihajfcov ie imel včeraj v Custendihi sestanek z znanim sofijskim profesorjem Ivanom Džosevom, ki organizira napade na Jugoslavijo. V Custendilu sta se dogovorna glede nadaljnje akcije proti Jugoslavija. Vanče Mihaj-lov je sprejel v teka letošnjega leta iz neke tuj* države, ki ie z makedoostvidb-Sčirrri v tesnit zvezah, že nad pol mffičona levov z natogo, da organizira atentate na objekte v sosedni državi BoJgarrJe. Nesreča bana Nikolica Beograd, 31. okt. Na povratikn iz Sen-ie, kjer je prisostvoval slovesnemu od~ fcrirju spomenka kratim Petru, se je včeraj popoldne hudo ponesrečil ban dunav-sfre banovine g. Nikolifi. Iz Semte se *e odpeli al otorog 15. proti Novemu SadiL Zaradi deževja je bila cesta zelo poteka. V bližini Baškega Petrovega sela je na nekem ovinku avto zadrsej, zaradi česar 5e počila desna zadanja guma. Avto je z vso silo treščil ob brzojavna drog, tako da je bana in šoferja v loku vrgflo iz avtomobila. Ban Nikolić si je limnM desno nogo pod kolenom, dočim je dobii šofer hude notranje poškodbe ni je obležal nezavesten. Nesrečo je opazil neka pastirček, ki je takoj stekel v Baško Petrovo selo in obvestil o tem župana. Na lice mesta so prihiteli s privatnim avtomobil om ter prepeljala bana v sanatorij v Stari Bečej, šoferja pa v državno bolnico v Novem Sadu. Iz državne službe Beograd, 31. oktobra, p. Vpokojen je Fran Rogač, skladiščnik pri železniški direkciji v Ljubljani. — Za profesorja v V. skupini je imenovan Vasilij Mirk, dosedaj honorarni profesor trgovske akademije v Mariboru. — Premeščen je za kontrolorja mer pri sreskem načel s t vu v Celju Drago-tm Horvat, dosedaj v Beogradu. Herriot o francoski gospodarski politiki Vlada ]e Izdelala veflk gospodarski načrt, Id pa ne bo spreineuB francoskih gospodarskih odnošajev z dragimi thlavami Pariz. 31. oktobra, g. Mfatotoatai predsednik Herraot se Je na poti v Španijo ustavJl v Poitierau, krter Je *mel gporvor, v katere je med drugam omenili, da vsebuje načrt državnega proračuna za L 19SJ pred vsem omejitve vojaških izdatkov. Vlada je po izjavah Herraota za dalekosežne raz-orožirtvene ukrepe, vendar na bo sedanja varnost Francije le tedaj prezadeta, če ne bo nadomeščena m povečana z novimi jamstvi. Vlada je fedetaia veHk načrt za obnovo notranjega ©oapodaratva, pri čemer pa ne namerava netanovid Izrazitega francoskega goapodaratm. Zato ima ▼ i4-dnku potitiko i3m«KJara«)a, ki naj hi ak> neia na medsebojnoetl m zaHMain ukrepih, m poarednd pcobeavdocrizenL Franctja je ie pozatiivuo prtepanrada v Tmu—nni, ženevi im. Strese, ter istraja todi nadalje na piiia davanju, da bi preprečila podajgaanje kritičnega položaja na ■azizulKt^ni konferenci. In tekmovanje v oboroževanja po— mesnih držav. V zvezi s tem zeti, da bi postal francoska načrt sremsče za skupno delo vseh, ki so odločni te dobre vetje Predtožitev francoskega razorožlt-venega načrta Pariz, St oktobra, g. Vojn* minister Paul Boncour bo dne 3. novembra v 2ane-vl predložil francoski razorožitvsni nacrt in bo Imel dan pozneje zeio popolsn o njem. Volk v beograjskem predmestju Beograd, 31. oktobra. V beograjskem predmestju se je pripetil nocoj dogodek kskorimega dolgo ne pomnijo. V hlev Viaj-ke Popoviča. se je prikradel volk in raztrgal 40 ovc Po sledovih sklepajo, da je moral b*fci volk izredno vefrk *n močan. Priredili so danes skupno s pohedjo velik Sov, da bd ga ujjeH. Stroga sodba zaradi železniške nesreče Moskva, 31. oktobra. Včeraj je bala proglašena sodba v procesu zoper železniške nradnuke in nameščence, ki so bili obtoženi zarads zeleznJAse nesreče pri Lob. đanovu. Kakor znano, je bito pri tej nesreči 36 mrtvih te 51 ranjenih. Po pet-nnnjGm posvetovanju je sodftsde obsodilo postajen ače in ifca zaradi nedopustnega vmešavanja v poaie službujočega prometnega uradnika na smrt, prometnega uradnika pa n« 8 let ječe, ker je dopustil, da ss js postajen ačelnlk vmešal v njegovo poslovanje. Neki Železniški čuvaj je bH obsojen na 6 let zapora, kretnic ar pa na prisilno delo s 15-odstotjiim znižanjem ptada. Pokrajinski zlet v Ljubljani leta 1933 te lov a d išče bo v Tivoliju, kjer bo 4050 telovadcev Ljubljana, 31. oktobra Načelništvo Saveza SKJ je sklicalo v soboto 28. t, m. sestanek za določitev zle. tidča. za I. pokrajinski zlet V Ljubljani leta 1933., ki se bo vršil v proslavo 70-letnice obstoja I^ubljansikega Sokola. Na letnem telovadi šču Loiibljaiuslcega Sokola v Tivoliju so se zbrali člani tehničnega odbora z načelnikom bratom Miroslavom Ambrozijem, ki je vodil og-led telovadi-šča. Na sestanku so bili navzoči tudi prvi pođstarosta SKJ brat EngeJbert G»npl, načelnica sestra E9za Skalarjev«, pocLna-čelnik brat Jeras ter zastopnika Ljubljanskega Sokola br. Ahčin in br. Cebular. Brat načelnik Ambrožič je takoj konstatira!, da je telovadi šče Ljubi j ansk ega Sokola v vsakem ozdru primerno za izvršitev telovadnega nastopa. TeJovadišče je v sredini mesta in glavno, garderobe in zJbiralisča bodo na veleserknekem pro- storu, tako da ne bodo telovadni oddoJkf raztreseni. Tutfi za formacije bo zelo iBjodno, ker bodo telovadci in telovadke v senci im bo odpadlo postajanje rva vročem solncu. Telovadišče se bo še pred zimo splaniraJo in posejalo z angleško travo, kar bo napravilo telovačhsee prijetno *n brez prahu. Tribune bodo Štiri, in sicer vezane, kakor so bile na vsesokotelkem zletu v Pragi. Ko se je ogledalo telovadiSče, je komisija Se proučila dohode za telovadne oddelke m za obcinetvo. Kakor je razvi. oktobra. AA. Vojno ministrstvo poroča, da so našli v Chacu okoli 600 bolivijskih vejakov mrtvih. Nedavno so prišli trije čisto izčrpani Bolivijci do paragvajskih predstraž in povedali, da se je 170 bolivijskih pešcev in 4 oficirji izgubili v džungli. Paragvajci so takoj poslali pomožne čete iskat izgubljene vojake. Našli so 100 trupel. Mislijo, da so bolivijski vojaki umrli od žeje. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2311.69 _ 2323.1o, Berlin 1363.47 — 1377.27, Bruselj 799.41 do 803.35, Curdh 1108.35 — 1113.85, London 188.42 — 190.02, Newyork ček 57.26.31 do 5754.57, Pariz 225.77 — 226.89, Praga 170.01 __ 170.87, Trst 293.79 _ 296.19. INOZEMSKE BORZE C uri h: Pariz 20.36%, London 17.02%, Newyork 588.62, Bruselj 72.15, Milan 26.54, Madrid 42.50, Amsterdam 208.60, Berlin 123.20, Sofija 3.74. Praga 15.36, Varšava 58.10, Bukarešta 3.06. Stran 2. /SLOVENSKI NAROD«, dne 31. oktobra 1932 Stev 94* 10 LETNO DELO DELAVSKE ZBORNICE Delo, ki je o njem polagala včeraj račune ta važna ustanova, Je ogromno in zelo važno Ljubijana, 31. oktobra. Ze 10 let imamo Delavsko zbornico, ki je nedvomno najpomembnejša socijalna ustanova, ker je branik in zastopnik pravic najštevilnejšega sloja prebivalstva, delavstva, čigar delo m žrtve ga upravičujejo, da se tudi poteguje za mesto v dru^bL, kakršno m« pripada. DZ je bila najprej konstituirana kot začasna; po zakonu je bilo določeno, da začasne L>Z izdelajo le pravila m organizirajo volitve ter tako preidejo v definitivne ustanove. Toda pravila »o bila potrjena šele skoraj po 4 letih, s cimer je bila položena zakonita osnova za izvedbo volitev ter definitivno konstituiranje zbornice; volitve so bHe 4. dec. 1925, upravni odbor se je konstituiral 7. marca 1936. Poslovna doba sfcapščine in upravnega odbora je potekla v marcu ]c*2r>. od tega datuma pa po od-reddbi ministrstva socijsilne politike ni bilo več skupščin. Nedavno je ministrstvo odredJlo, da se do 1. novembra zopet skli-čcjo skupščine ter rešijo svoja finančna vprašanja. Delavdce zbornice so vedno stremele, da .se razmere čim prej normali-SET-ajo; ako DZ ni v ožjem stiku z delavstvom, kot mora biti po zakonu tedaj se lahko zgodi da ji delavstvo več ne zaupa in da je več ne smatra z;1, res svojega razrednega pred^'avnika. Zato je naša zbornica pozdravila zadnji ministrski odlok, poslala je pa tudi ministrstvu deklaracijo članom plenurna v kateri utemeljuje zahtevo po volitvah v DZ. Delo naše DZ, o katerem včerajšnja sfcumsčana ni mo£la razpravljati, ki ga je opravila v desetletju, je tako važno za spdošnost, da mora biti .poučena o njem tudi šćrša javnost. Predvsem moramo omeniti študijsko delo zbornice; ie prvih letnih zborničnih poročil razvidi-mo, da je statistični oddelek izdelal dve obsežni, eksaktni študiji, ki se bavita z analizo socialne in gospodarske- strukture v zvezi z našimi delavskimi vprašanji, V sledečih poročilih so pa študije o važnejših industrijskih pano-gah. Slede Stadije o mezdni stat:s::ki. davčnem vprašanju, o mezdah zasebnih nameščencev, posebno pozornost so posvečali problemu brezposelnosti (izšli sta dve brošuri, ki ju je založil zbornični tajnik), z vso skrbjo in vnemo so sledili zakonodajnemu delu ter sodelovali z izkušnjami in študijami — marsikaj je dosegla naSa I>Z za delavstvo s posredovanjem pri ustvaritvi obrtnega in rudarske^ «a zakona — sploh je pa tega dela preveč že za naštevanje. DZ je sodelovala zadnja leta skoraj pri vseh ureditvah kolektivnega mezdnega gibanja. V letnih poro.' 'ih so ta mezdna gibanja opisana, da se lahko poučiš najbolje o mezdnem gibanju delavstva v naši banovini. Za pravno zaščito delavstva je storila DZ tudi izredno mnogo. Pri sodelovanju DZ s strokovnimi organizacijami so se zavedali, da so te organizacije njena hrbtenica, zato je DZ nudila svobodnemu strokovnemu pokretu vso podporo. In pravilno zagovarjajo tc načelo, češ, da bi brez te kooperacije zbornica bila ie birokratiCnc. za delavstvo brezpomembna ustanova. Čeprav zakon ne predpisuje, da DZ mera podpirati brezposelne: vendar je DZ smatrala za dolžnost, da iz svojih sredstev pomaga neposredno blažiti bedo brezposelnih. Zlasti je zbornica aktivno sodelovala v borbi za vzpostavitev javnih borz dela. ko so bile ukinjene. Prevzela je razpuščene ustanove za svoje ter dosegla s centralnim tej* nF'vorn DZ, da so se BD reorganizirale. V desetih letih je naša DZ izdala za brezposelne iz svojih sredstev 950.000 Din. Tudi prosvetno delo zbornice morama občudovati. Najmočnejše so odraža to delo v zborničnih knjižnicah, v ljubljanski in mariborski, ki imata 18.968 knj:g, in ki sta jih izposodili okrog 310.000kr.at Xe smemo tudi prezreti, da DZ skrbi za izobražanje gospodarskega ter socijaine-ga položaja delavstva z delavskimi domovi: v Ljubljani m Celju ima svoji zgradb\ v Mariboru je pa za svoje delo najela prostore v zgradbi ekspoziture Ol'ZD. Mnogo sn je DZ prizadevala, da dobi delavstvo v Ljubljani in Mariboru domova ;n v njij"j BD poslovne n ros tore. Četudi smo se ozrli na to delo površino, lahko razumemo, da je upravni odbor D'Z lahko stopil pred zborovalee s povsem mirno vestjo in celo s ponosom. Udeležba je bila lepa, izmed 60 članov plenuma se jih je udeležilo rkupščine 53. Čeprav na dnevnem redu ni bilo volitev in še mnogih drugih aktualnih vprašanj, vendar je očitovala resnost zborovaIcev — samih preizkušenih norcev za delavske pravice — da se zave dajo pomembnosti zborovanja. Predsednik DZ g. M. Cobal je pozdravil tovariše in posebej zastopnika banske uprave g. dr. Karlina in zastopnika Inspekcije dela g. Barago, ugotovil sklepčnost in pozval zborovalce, da počaste spomin mrtvih tovarišev. Omenjal je. zakaj ni bilo tri leta skupščin in da se mora to zborovanje vršiti po ministrskem odloku, zato se pa naj zborovale i drže strogo dnevnega reda. Ko je napovedal še dnevni red, so sledila p^-očila uprave. Poročal je blagajnik g. R Čelešnik o finačnih vprašanjih zbornice, pred njim je pa tajnik g. F. Uratnik poroča3 na kratko o spremembah v plenumu in upravnem odboru, ki so nastale v zadnjih treh letih. Skupščina ni mogla sklepati o proračunih, ki jih je sestavljali upravni odbor po navodila ministrstva za zadnja tri leta. Proračuni so morali biti tako sestavljeni, da se po svoji globalni vsoti m sestavi niso bistveno zvišali in ne spremenili od proračuna za poslovno leto 1929/30, ki ga je odobrila zadnja skupščina. Morda bi se ta ali ona postavka lahko zvišala ali znižala kot je "jo klobuke in jih raztrosijo na krajih, kjer po njihovem mnenju morajo uspevati gobe. Dobro poznajo zemljo ter votlo, kakšna je najprimernejša za gobe. Takšno zemljo čuti £obar ž> pod nogami, pozna jo pa tudi po rastlinstvu, mahu ter drevju. Zato pravi gobar gre naravnost po eobe v tiste gozdne predele, kjer res rasto, ne da bi se mudil drugje in iskal gobe kar na slepo srečo. Gobarji pa tudi vedo za posamezna torišča, kjer rasto gobe vedno, čeprav jih skoraj vsak dan potrgaš. Na ta torišča ljubosumno pazijo, da bi jih ne izvohal kdo drugi. Sploh je pa med gobarji huda konkurenca, ki je pa sicer povsem tiha. Drusj drugega se boje. zato odhajajo v gozd zelo zgodaj, da bi jim kdo ne pobral gob. Najprej jih pobero na svojih toriščih in šele potem jih sredo iskat drugam. Izredne dobre gobarske sezone. pravi gobarji niso posebno veseli, ker se tedaj natepe preveč ljudi v gozdove ter jib moti pri neoviranem nabiranju eob. In neštetokrat jjm >lajikiz pobero sobe tudi na tori- ščih, ki jih izvohajo po naključju. Nepoklicni gobarji tudi sicer ne vedo nabirati gob ter pomandrajo travo, v kateri gobe rade raste, gobe pulijo s koreninami vred, da na tistem mestu več ne rasto in sploh grobo greše zoper gobarska pravila. Toda gobarji si ne morejo pomagati, ker v gozdovih glede gob ni lastninske pravice. Kdor prej pride, prej melje. No, zaradi gob se menda niso še nikjer stepli kot se sicer tako radi zaradi zasebne lastnine. Ko gobe rasto bolj zmerno, pridejo na račun le pravi gobarji. Tedaj se gobarji ne boje, da bi jim hodil kdo »v zeljec. Marsikdo izgitbi kmalu veselje brskati za gobami, če ne najde niti ene, najsi se še tako trudi, Kot je umetnost iskati gobe, ni tudi kar tako jih sušiti za prodajo. Če hočeš gobe prodati, jih moraš' sušiti nekoliko drugače kot za domačo porabo. Za kg suhih gob ie treba zelo mnogo svežih. Če jih pa sušiš tako, kot za svoj želodec, jih je treba še več kot 6icer. Že pri rezanju gob se pozna ta sušilna politika. Zase jih nareže gobar na tanko, za prodajo pa čim bolj na debelo. Kajti, če so gobe narezane na debelo, se preveč posuše ter so lahke kot pero. Gobarji pa poznajo še druge trike, da nasuše čim težje gobe. Nekateri so pa takšni, da je kar žalostno govoriti o njih. Za prodajo namreč gobarji ne čistijo gob tako, kot bi bilo treba. Blato je mnogo težje od gob, zato ga radi puste na njih. Marsikdo se najbrž tolaži, da ni tako hudo, in da ni mogoče sušiti blata na gobah, ker bi se vendar poznalo- Vidite, to je baš zkraiek, da se suho blato na suhi gobi ne pozna, kjer je prav tako belo kot goba. No, koeno pa tisti prah na gobah tudi ni takšna nesreča, ker*ga ni toliko, da bi kdo zadavil z njim — kot pravijo gobarji — iu ga kuharica itak spere, če je dovolj snažna. Uobarji si pač pomagajo kot si vedo in znajo. Tn nabiranje gob je mnogim podeželskim ljudem edini vir bornih dohodkov. Gobarji pa tudi niso tako slabi ljudje, kot- bi kdo sodil po tem, kako suše gobe. Niti na misel jim ne pride, da bodo s- tem škodovali ljudem, če bodo nasušili nekoliko umazane gobe. Sploh pa mislijo mnogi, da gredo gobe v kemične tovarne, kjer izdelujejo iz njih barve, saj jih ljudje ne morejo toliko pojesti ... Jutri ob 11. dopoldne ZKD film V KINU MATICI! INGAGI Življenje gorile v pragozdu! Gorila ugrabila žensko in jo zavlekla v svoje skrivališče! Med skromnimi križi Jesemkse, 31. Oktobra, 2e pred 10 dneva so so začele pomika/td po rarzn«ih potih na pokopališče skupine žen, deklet in otrok e tarbucami in kopuni čami v rokah, da okrase grobove svo-jCh dragih. Iz zabojev so na-trosM rodovitno prst, poruivaLi plevel, popravi.:.} gomile in posudi drobne stezice z belim in finim peskom. Na jeseniški nj*ivu večnega, mem so redki on!, ki so živoM v bogastvu iin ia-obM&u, redki on.i, kri (?ih je utsoda obdarila s slavo oni sijajem pa jih je morda izenačila z onimi, ki so živeli v pomanjkanju in trpldenju. Z redkim! izjemami so visi nagrobna spomemiiki Jn nagrobna križi skromni, kakor so bili skromniji in urug način, poleg onih, ki so sami obupali nad seboj ter niso bili deležna cerkvenega pogreba. Vs»l pa, ki jih je usoda zanesla na ta božji vrt z vseh strani, so našli tu evoj milr, smrt jih je zdiTužila vse brez raaiitke. Med posetnmkj pokopališča zadnjih dni viidimo tud>i pogosto »taroke, ki polagajo cvetje na gomile svotrih dolgoletnih ži*v-TftiiHfliffii družic Tu pa tam se čuje pritajen vzdih, utrne se solza, kj orosi grob, ki hrani njene kosti in vzbuja spomine na srečo mladih dni. Pa se ozre v stran In išče mesta, kjer bo kmalu zazijal nov grob in sprejel v svoje naročje tudi njega. Taiko pa sede ob gomilah tn se pogovarjajo s svojimi pokojnimC in se potapljajo v spomine na lepe, skupno preživele duri, spomine na prestane bridkosti im trpljenje pa je že davno zabrisal čas. Na praznšk mrtvih skoraj ni groba, ki bi ne bil lepo okrašen in bi ne gorela Lučka na ntfieni. Najdejo se skrita im dobra srca, ki skrbe za gomile pozabljenih in zapuščenih im njim neznanih ljudi, ki jih je usoda prinesla kdove odkod na ta prostrani božji: vrt. Jesen in otroci Po kmetsko sovražim asfaltne ceste mest s kričečimi izložbami. Pred njimi stojijo kakor pred komedijantskimi panoptiki ženske s nomazanimi ustmi in obritimi obrvi, kakor da so postavliiene tjakaj za vabo. Vsako jesen se mi zdi, da bodo podrld te šotore in pojde vsa tuja navlaka v daljne kraie. Ker pa le ne gredo, se umaknem jaz tja pod Rožnik, kjer so še njive in travniki in kjer diši po zrelem listju. Vsako jaitro romam v mestni bazar preko Tivolija in gledam otroke, kri se igrajo v pesku. V pisanih kiblicah prenašajo pesek z enega kupa na drugega. Kako revno je niihovo veselje! Varuške posedajo ob strani po klopeh in kakor koklje venomer svarijo svoje varovance: »Saša! Krilo si umažeš!« »Stoian, ne poklekuj!« *Z lopatico nasiplji, Bojanček! KaKo umazane roke imaš!« Plašne oči šibkih otrok zro vdano v svo-ie krotilke. Kaj je čudno potem, če so tako redki ponosni ljudje in tako pogosti izbruhi: sirovosti! Kadar gledam te poslušne otroke, se spomnim ukročenega leva, ki sem ga bil videl pred leti v cirkusu. Tako so ga navadili, da mu je dajal desetletni deček glavo v odprto žrelo. Veliko let je lev ^ odpiral na povelie svoje močne čeliiusti. Vst so se čudili levji poblevnosti in občudovali krotitelje. Čez nekaj tednov sem pa čital, da je lev nenadoma stisnil čeljusti in zdrobil dečku glavo. Vse le ugibalo, zakaj. Nazadnje so ugotovili, da je lev že ves teden slabo sr>al in se mu je le zazdehalo prav tedaj, ko je imel deček glavo v njegovem žrelu. Prav tako mora biti z dresiranim mestnim otrokom, da iz samega dol-gočajsja Uganda sirovosti. Kako drugače je v otroškem raj.u tam v predmestju. V samih srajčkah teka otro-čad kliub poznemu oktobrskemu dnevu vriskajoča po travnikih in njivah. Kmetski tam daleč nekje pa so kakor bogovi. Vse je njihovo. Popoldne oživijo sočni pašniki, kakor v pravici. Pisane črede krav, vodičev in teHčev pokimavajo v mehki paši. Pastirji sedijo okrog ognjev in peče«io repo in krompir, da so od črne pečemke umazane roke,, srajce in lica, da še še boM živo odraža blesk zdiravih oči... Pa še mi poderimo neprijazne šotore po mestih in pojdimo gledat; kako rase zdrava mladost! Saj bi šli, kaj ne, toda... Razumem! Zaradi ugleda ne gre. In pa Š© zato ne, ker so malčki tako srakani v lepih obleJkcah. Neka razlika pa tudi mora biti med stanovi. Predvsem v otrokSh ... Iz Tržiča — Smrt slovenskega humorista Fridolina Žolne-Frana Milčinskega je tudi v Tržiču prav bolestno odjeknila. Posebno žaluje mladina, ki je vsa navdušena čakala, kdaj ji bo v radiu govoril in pripovedoval svoje pravljice veliki pokojnik. Njegovi spisi, v kolikor so po šolskih in drugih knjižnicah, so stalno izposojeni. — Lepa jesen privabi skoro vsak dan kakega tujca v naše mesto, ki pohiti dalje na Kofce ali na Zelenico. Zeleniškemu oskrbniku g. Joeifu se je tudi pridružila smola. Pred kratkim so ga morah* operirati na slepiču. Vnetje slepiča je med Tržičani zelo pogost pojav. Letos se je gotovo podvrglo operaciji slepiča iz našega mesta nad 15 ljudi. — Zelo imenitno je bilo, kar je napravila razpuŠčena tržiška godba v nedeljo, ko je bila proslava balkanske vojne v meščanski Soli. K sodelovanju so bili vsi povabljeni, le Krekova mladina se ni odzvala. Pač je godba priredila pred cerkvijo sv, Andreja koncert. Ves čas koncerta pa nismo slišali nobenega slovenskega ab' slovanskega komada, temveč same prečudne koračnice. — Nesgoda malega otročička. Rveletni sinko g. Globočnika Franca je na kamenitom hodniku tako nesrečno padel, da si je visoko v kolku zlomil levo nogo. Z 1 ravni k dr. Pance je odredil prevoz v bolnico. Mladi ponesrečenec se drži prav junaško, čeprav je živ kot živo srebro. KOLEDAR Dan««: Ponedeljek, 31. oktobra, katoličani: Volbemik; pravoslavna, 18. oktobra. Jutri: Torek, 1. novembra, katoličan t: Vsi svetmiHkn, LoubomnJ; (pravoslavni, 19. oktobra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pesem noči. Kino Ideal: Quo varios? Kino Dvor: Pal tn Patachon kot dediča. Predavanje dr. B. škerlja ob 18. v pre_ davalmicti. mmnetrailoškoga insrtriiturta na u verzi. JUTRIŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pesem noči. Kino Ideal: Quo vadtjs? Kino Dvor: N eptreniatgddifvra. ZKD: ^Ingagik ob 11. don. v tonu Mar ttd Sokol !., Tabor: Spomdinaka žaJma svečanost za umrknoji čland ob pol 14. v veliki divonani na Taboru. DE2URNE LEKARNE Danes: Leustek, Resi jeva oesta 1; Bo-hunec, Rihnska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Jutri: Drr. Pi-ccoM, Dumai^ska cesta 6 in Baikaroič, Sv. Jaikoba trg 9. &atpod sita in rešeta Črv si in med črve se pokos« je še ometan z ilovico, bi se najbrž ne pulili '/& zavarovance v PrlekLja. EHmnik pač ne vzbuja posebne pozornosti pri zavarovalnih agentih in kdo bi si melriL da so na svetu tudi leseni dimniki! V* neki obrtni šoli je diiak iz PH-efoije ccnenirl to posebnost, pa se mu je uoiteig pomilovalno nasmehnil in ga vpra« M, če se mu blede. No, Prlekom se pa to ne zdn nič izrednega, da imajo njihove hiše lesene dimrvike in j'tm tudi ne pride na misel, da so takšni dimniški neprimerni zaradi požar«. Res je težko ugoto\-rti. kokko peže-tov gre na račun k**enih dimnikov. Lahko le ugotovimo, da je še zdaj mnogo starinskih hiš s temi posebnimi dHmnSki. k": sc bile po več sto let v nevarnosti, da pogore. če so leseni dimmki nevarni. Nizke so starinske prleške hiše n od ognjišča do d'cn-nika nad streho ni da'eč. Pozmi kurija v kmečkih pečeh, t.foo da je v njfih r-koraj takšna vročina kot v pavžih, toda še zdaj stoije po 300 let stare lesene hiše in na T\'y.b. čepe popolnoma črni leseni d;mn f;.i, da nt ugane takoj, iz česa so, če nisi domačin. O dimruiku lahko rečemo, da je prvi glasnik civilizacije, pa tudi, če hočeš, kulture. Divja plemena ne poznajo dimnikov, re « jih nrso še osvojila od civiliziran-.e v. Divjaška koliba ima aamo odprtino za d'm z strehi, če je pod njo ognjišče. Sicer pa divjak je presno hrano, ogenj rabi le predvsem, da si peče na njem meso. Cim si je človek zgradil hišo, ki ni več koliba, pri ka* teri se že Jcaže ,misel za stavbarstvo, je saoel graditi tudi dimnike, da je odva.hl dim smotreno iz bivahšoa. Iz lese je b*k> nekdaj r.ajležje pa tudi najceneje zgredati hišo v PclekJji, kjer ni kamna. Gradbcnri materijei je les, ilovica :'n stetna. torej to, kar ima človek pri rokah. Starinska prie&ka hifia z lesenim dimnikom iz okolica Sv. Andraža Hiša je 1-eeena, krita s alamo in ometena z ilovico, »to tudn dihnnik ne more biti iz drugačnega materijala. Opeko so sicer poznah* v Prlekiji rudi že v starih časih, tota. ali si naj graditelj deia opeko samo zaradi dšmmka, ko je pa tudn lesen dober?! Lesene dminaške ceva pa nbo narejene 4z kakšnega čudovitega nezgorljivega lesa, o kakršnem sanjajo graditelji že tako dolgo. Tud« bukovina in hrastovi na sta nezgorljf-ve. slasti rvi nevamo»ti, 5e je les ometan z ilovico. Pletene stene prtrv tako ne morejo z goreti, ker so ometane z ilovico, ki j« najboljša maita za leseno steno, ako ji je primešana slama aLi pleve. Ko pa začne ta malta odpadati in zublji ližejo gol les. je les že tako prepariran, da se ne vname. Počasi namreč zogleni in se prepoji s katranom in drugimi stranskimi produkti, ki nastajajo prti izgorevanju lesa, da «e ne vname tako hitro kot bi marsikdo mislil. Zdi se. da je ta les čedalje bolj odporen proti ogriju. Sicer si pa strokovnjaki naj razlagajo to nevnetljivost kakorkoli, dejstvo ;e, da zaradi lesenih dimnikov v Prlekiji bi nič ved požarov kot bi jah bilo si cer. Kdor miskU da je požar neizogiben, če se vnamejo saje v lesenem dimniku, se tudi moti. Dognano je, da so se vnele saje že vecfare: v lesenih dimnikih, toda če je nastal požar, je začela naprej goreti slamnata streha, vneta po iskrah, dimnik je pa zaoel goreti pozneje, ko je bila vročina že izredno huda. Ljudje pa tudi zelo pazijo, da se ta.ie ne vnamejo ter pogosto ometa jo in ometa vajo dimnike. Tu in tam lahko všdaa tudi češoe plet**ne drmruke, ki so že skoraj povsem razpadli, vendar se ne vnamejo. Zdaj seveda ne gre« d« več taksnih, famoznih dimnikov in starinskih hiš je čedalje manj, ker se podirajo same, kjer jih ne podirajo ljudje No, pogori joh rudi precej, a kot rečeno, ne zaradi dfcmnikov samih na sebi. nego zato, keT lesena, s slamo krita hiša lažje pogori kot zidana. Esiet lahke ugotovi, da so te starinske hiše po svoje lepe in da se v njih očituje estetični čut naših prednikov, prepro* strh ljudi, ki niso posečah* umetnostnih šol in ne študirali umetnostne zgodovine. V Prlekiji imajo seveda tudi zidane dimnike, posebnost so pa lončeni dimnici, to je dimniški nastavki, ki štrle nad streho. Te nastavke lončarji oblikujejo na različne načane — izdelujejo jih še zdaj — vedno se pa v njihovih izdelkih kaže čut za lepoto. Praktičen je takšen dimnik, ki ga graditelj kmalu postavi na spodnjo cev, ne da bi ga bilo zadati, pa tudi lažji je precej od zidanega. Lončeni dimniki pa niso primitivni kot se zde pleteni, temveč dokazujejo, da je bilo lončarstvo v Prldkaji že zdavnaj na visoki stopnji. Značilni čebelnjaki; posamezne košnice so ogmjene s slamnatimi plašči, ki so pritrjeni z obroči in obteženi z lonci. Ta ali oni se bo seveda obregnil nad primitivnostjo prleskih hiš ter se smejal Ie» senim in pletenim dimnikom in ne bo mu šlo tudi v glavo, da so te čudne hufce pokrite s starimi lonci, Čeb8lnjaki. Res, primitivni so ti čebelnjaki, priznati je pa treba, da v njih pogine manj Čebel kot v modernih čebelnjakih, ki jih je tudi v Prlekiji dovolj, ker je v njih toplo, da čebele dobro prestanejo zimo. To so s slamnatimi plašči odeti cebelni koši. Ko še čebe'arji niso poznali panjev, škatel, so imeli čebele v drevesnih panjih in kradli so med čebelam iz votlih dreves. Ime panj je ostalo Pletli so pa tudi čebelam koše ali košnice, in sicer na isti način kot slamnjače (peharji), a imajo zvončacto obliko. Ne zagovarjam primitivizma, toda zakaj naj bi tafco prezirali *a-monikJost svojega rodu, to, kar je raslo iz nas in kar nas tudi poleg drugih značilnost opravičuje, da se slcMčujemo na svojo na* rodnost?! 3 zvezde FILMSKEGA NEBA Lilian Harvev Willy Fritsch Willy Forst SPOJENE S SLADKO GLASBO SLOVITEGA KOMPONISTA TJFTNIH OPERET R. W. HETMANNA V NAJNOVEJŠO NEPOZABNO OPERETO LJUBEZNI IN HUMORJA LAVI SEN Pred praznikom vseh mrtvih RomanJe na pofcopaHšče se Je že začelo — Za promet Je poskrbljeno vzorno I4trb]jana, 31. oktobra, Kot da danes ljudje mrtalrijo le na mtntme, Je bMo na Suvfftekem tram nsflrupi-čeno sramno cvetja in selenča. Res dobi nas trs vsako teto pred praznikom mrtvi.h posebno lice. ko ga jesensko cvetje preplavlja s tu£numd barvami, vendar se najbrž ni se ndkdar tako razmahnila trgovina s cvetjem kot Letos. Prodajale je bdio od dne do dne več, danes so pa povsem zasedte trg. Sani cvetAlend trg oe ie ves teden pretesen, »lasti kme&kl, za vrtnarje je mnogo premalo prostora, oetakl trzni prostor jpe mora triti vsaj nakotfko prost za žcvila. Zaito so danes prodajale kmečke prodajalke vence iz zimzelena todtt na terasi ob tnomoetou, cvotjje pa celo na Poljanskem nasipu ob jubVlešnem mostu. Vsepovsod je bilo samo cvetje, venci, zelenje, dovazaJii so ga pa &e vedno, ko je bul trg že popolnoma zaeeden. Kuipoi so težko itji za kupčijo. Prodajalke so dova*ade cvetje s po-sebndm ponosom, češ, kdo ima še lepšega, ko so ga pa iprtpeijaJe na trg. so poparjene iskale primerne prostore, saj je bilo že povsod vse zasedeno in povsod je bd.k> cvetje sveže, krasno razcveteno. Sar dek>valoi so pa pokazani izredno iznajdlX-vost, najsi ao bifii poklicni vrtnarji aii ,amaterji< No, vrtnarja so imel; seveda krasne umetne vence iz umetnega cvetja ali 12 samega zelenja, kakršnih ne zna izdelovati kdorsibodi ln #h tudd ne sme. Ljudje so se morali ustanalčati pred tako krasnami izdeitoi. čeprav niso nameravald ničesar kupiti. Toda prodajalci so bili tako ustreKjifvi, da al se jim zelo težko iz-muzmi'1, Č4m ao ti začeli ponujati cvetje, ki si ga lahko tabrad kakršnekoki barve, al* vence, o katerih so trdriJu vrtnarji, da ao izredno poceni, kupen so pa boječe vpraševali po cenah. Prodajalci so ponujali cvetje tako, kot da Ifridtje morajo md-siJrta predvsem na mrtve, in danes so upa-ld, da bodo zaslužili vsajj nekaj, saj so doslej tako maJo. Toda ljudje so misliM na denar prav tafeo, kot na mrtve. Prvo je pac denar in potem sede pride vse drugo kar velja med ljudnnd sa lepo ter plemenito. Zato je letos tudi toiiko tega blaga, s katerim bi nad ljudje dokumentirali evo-j psertetnj čut. prodajajo* pa M radi z njom sastntitf. Nakatkor pa ni ta popisiva a cvet-dem znak konjunkture, će hočemo rabit: gospodarske termine, moramo reci, da se ikaAe tudfi v tem pogledu nadrprodukoija. In komur roji v glavi, da je danes mednarodni dati varčevanja, bi najbrž pomi-aTU. da ljudde talko malo kupujejo ovotje, ker pač danes varčujejo. Cvetje bodo prodajali še jutri dopoldne na trgu. Tedaj bodo cene nedivomno ne-koliko padle, s čimer ljudje najbrž računao, ker Je bfcbo danes v nrumerd s ceMmf grmadami cvetja in zelen*ja tako malo .kupčij. Prodajadoj so danes sicer tudi že znartno popuščali pni cenah, a le v poznih tržnih urah, vendar se cene v splošnem nfieo apremenitte. Najcenejše so bile krt-zaovteme v šopkih, po 2 do 5 Din, v lončkih so pa jih ponujali še vedno od 6 do 15 Din. '^epi umetni venoi so bili od 20 do 50 Din. Sploh so pa bile cene najrazličnejše, kot je bala tudi rzredno bogata izbira. Skoraj naj'več so še prodale kmečke prodajalke, ki so prodajale vence ia smrečja, jelenovega jeziika -i«td., ter sploh zelenje. 10 Din za velik smrekov venec da marsikdo raje kot sa šopek cvetja in pni kmeticah lažje zbarantaš kot pri vrtnarjih. Kljub vsemu so pa številni prodajaln* vseeno nekaj zaslužili, kajti na pokopališču je mnogo cvetja, tu in tam so grobnice kar zasute z njim in venoi. Denar torej ostane med živimi, ki ga ljudge isr dajo za mrtve. »In to je glavno. Včeraj je bilo pokopališče pri Sv. Krizu še polno obiskovalcev, polno je bilo pa tudii otrok, postopačev tn revežerv, W l so ponujali svoje usluge z lopatamd ta mo-' tkkamu. Večina grobov je že okrašen'h, povsod se beli nov pesek in zelene nove ruše. povsod cveto krizanteme. Množice, ki so prihajale in odhajale, so posebno hvalile red na cestah. Vsi avtobusi so vozali le v eni smenl fen le po eni strani ceste, da ni bito v gneči nobene zmede in nevarnosti, stražniki na konjih so pa nadzorovali ves promet, ki je v resujci vzorno urejen. Tudi vse ceste je mestna občina ostrgala blata in #h očediila, da jutri ne bo treba gazit! po blatu in skakati čez lule, obiskovalo; pokopališča bodo pa var-ni tudd pred blatom izpod avtomobilov. Zamorca smo dobili Ljubljana, 31. oktobra. Ljubljančani, vštevši seveda tudi Ljubljančanke, so veliki prijatelji vsega eksotičnega, se praivi, precej romantični so še, toda kaj hočemo, ko pa šele zdaj postajamo velemestni. No, sicer pa nas tudi ne ogreje vsaka ponižna senzacija ter govorimo le o pomembnejših. Zdaj pa, ko torej postajamo velemestni, postaja Ljubljana temu primerno internacdjonalna. Doslej so bdi mestni prebivalci sicer tudi nekoliko internaci-jocalni, ker so govorili v neštetih jezikih, samo pomislite, kako se moramo včasih zgražati zaradi tega. Vendar pa večina meščanov govori le v devetindesetih slovenskih jezikih, saj je Ljubljana metropola milega slovenskega rodu I Pa naj še kdo reče, da ni senzacija za naše mesto, da smo dobili za someščana pristnega zamorca, črnega kot škorenj! Zamorce vidimo pri nas le v kinu in cirkih, da bi se pa naselili za stalno v Ljubljani, bi nihče ne hotel verjeti, čeprav marsikdo tako ljubi naše mesto, da ga noče zapustiti, čim ga je videl. Čitatelji se še nedvomno spominjajo velike senzacije, ki je bila v Zagrebu, ko je tam gostoval cirkus Gleich. C:rkuška uslužbenca sta se poročila, m sicer je vzel pristni zamorec pristno Mariborčanko. Ta zamorec se je pa zdaj naselil v Ljubljani. Pu6til je cirkus in njegovo slavo, saj je Ljubljana tako lena in g. Jean Lukas, tako se namreč zamorec piše. ki je francoski državljan, rojen L 1904 v Duali (Kamerun), pravi, da mu je Ljubljana še posebno ljuba, ker je njegova žena Slovenka. Hudo je res, da je g. Lukas že poročen, bo vzdihnila ta mM ona Ljubljančanka, vendar bo pa v orijentamem salonu na Gospo-svetski cesti, kjer bo zamorec prodajal krasne perzijske in druge preproge, nedvomno vedno živahno, kar pa tudi zasluži podjetje samo na sebi, ki ima v zalogi res krasne izdelke. Z zamorcem se pa bodo ljudje rudi lahko pogovorili, saj govori S evropskih jezikov. Narodu* ^Malisče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto. Torek, 1. novembra: Zločin in kazen. Iz- ven. Znižane cene. Sreda. 2. novembra: Lopes. Red Sreda. Cetirtek, 3. rKrvembra: Goapa Inger. Red A. PeteSk, 4. novennjbra: Zaprto (generalka). Sobota, 5. novembra: Veeeti vinograd. — Premiera. laven. s Na praznik V»eh svetnikov oe isjra v nasi drami Kraamopoljskega dramatizacija Dostojevskega, romana Zločin in kazen. Resna, globoko občutena vsebina tega dela je zelo primerna na večer praznika, too se spominjamo caJOi rajnih. — Predstava se vrfti iasran abonmaja in vo-rja£) satajo mlBane PRIDE! PRIDE! Kot ni brez dela produkta, tako ni brez žrtev močnih pobud. Imajo za avoj red dne 2. t m. Bartokm) dramo Lopez v refi£ prof. Šesta. V soboto, dne 5. t m. bo v nafti drami premiera ene naJboIJMh veseloiger zadnJBi dveh sexon: VsssH vinograd. Igra je predelana sa aJovsnski oder. Rajajo ima prof. test. Veselo Igra je raredno zabavna in je po?sodt k^erkoH je bDa igrana, dosegla naJreCgl uspeh. OPERA Začetek ob 90. url Ponederjek, SI. oktobra: Zaprto. Torek, 1. novembra: RJgotetto. laven. — Znifiane Sreda, 2. četrtek, 3. novembra: Zaljubljen v tri oranže. Red C. Petek, 4. novembra: Zaprto. Verdijeva opera Rigoletto se ponovi prvič v letošnji sezoni na praznik dne 1. novembra. Vlogo Vojvode igra ta večer prvič na našem odru g. J. Gostič. Naslovno vlogo dvornega norca Rigoletta poje g. Primožič. Opero dirigira kapelnik Nef-fat. Predstava je izven abonmaja in veljajo znižane operne cene. Prokofjev: zaljubljen v tri oranže. Prva moderna opera, ki je bila pred štirimi leti uprizorjena na našem odru. Zaljubljen v tri oranže, je takrat dosegla naravnost ogromen uspeh. V eni sezoni je bila tolikokrat uprizorjena, kakor ma-1 okat ero drugo operno delo. Z oranžami je gostoval naš celotni operni ansambel predvsem v Zagrebu in v Beogradu in kritika je z najtaskavejgimi besedami po. hvalila tako delo samo, kakor tudi izvajanje. Prva predstava v deloma novi zasedbi in deloma novi inscenaciji v režiji prof. Šesta bo v četrtek, dne 3. novembra za red C. Zborovanje stanovanjskih najemnikov Ljubljana, 31. oktobra. Včeraj so bili po vseh večjih krajih države shodi za ureditev stanovandskega vprašanja in tudi v Ljubljani so najemniki skoraj napolnili veliko dvorano Undona. Zborovanje je vodil predsednik Društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani g. Ceferin, jrovorili so pa tudi tajnik društva g. Erman, zastopnik organ iza ciije g. Branko Knrelac iz Zagreba in g. Svetek za Strokovno komisijo ter občinski svetnik Liskozar, ki je opozarjal na velike investicije mestne občine v stanovanja, obenem pa opozarjaj, češ da so stanovanjski najemniki tudi sami mnogo zakrivali, da ie stanovanjska zaščita ukinjena, obenem je pa tudi izrekel željo po uvedbi stanovanjske zaščite. Končno so zborovalci sprejeli resolucijo, 16 se obrača na ministra za socijalno politiko, naj organizaciji da čimprej na razpolago osnutek zakona o stanovanj-sikih najemnikih, da zavzemo svoje stališče, čimprej naj se pa izda tudi zakon, ki bo pooblastil bana, da izdela v svoji kon> petenci uredbo z zakonsko močjo o ma-ksfanirainu najemnim stanovani. lokalov, trgovskih in poslovnih prostorov v svojem področju tako, da se vse najemnine preračunajo nt predvojno zlato podlago m iz te nato znižajo za 30%. Občinskim otjfastvom naj se poveri kontrola nad izvajanjem tega zakona v izogib primerov nefoiafttosti tako s strani hišnih posestnikov kakor stanovanjskih najemnikov. Zakon naj določi povrnitev selitvensh stroškov slatini stanov atajsiefan najecnnćkoni, katerim je laso odrovedano stanovanje ali lokat iz dotHčkarskega ali nesodjalnega vzroka. V oftčitfsafli svetih naj se določi mesto zastopnika stanovanjskih najemnikov, katerega nominira organjaacaa do-tičnega kraja. Z zakonom naj se prepove oddajanje zdravja škodrjivih stanovanj in prostorov. Vse pogodbe* ki nalagajo najemniku investicije ka poprave že pred vseJi*viio obstoječih nedostaikov, naj se pravno veljavno ukinejo, za nadalje pa rrjfli sklepanje snroo prepove. Doslej običajni rok plačevanja do 8. vsakega meseca naj se okme aH podaljša do konca me-TafcojBnja ztkonslra uredba naj pre-veako driožac*o v časa od 1. no- vembra do 1. maja. Amortizacijski rok za zgradbe naj se podaljša na dO let in s tem reši propada tiste lastnike hiš, ki so z maJim kapitalom ali velikim kreditom zgraditi hiše ter se pri tem obvezali odplačati kredit v 10 do 15 letih. Resolucija zahteva tudi zaščito vlagateljev pri bankah ki posojilnicah. JAN KIEPURA v filmu bajne krasote, očarljivega petja, humorja in ljubezni PESEM NOČI Magda Schneider, Fritz Schultz, Ida Wiist Otto Wallburg, FIlm, ki bo očaral vse dosedanje gledalce! Predstave danes ob 4., &8 in }410 — jutri na praznik ob 3., 5., %8 in *410 zvečer. Radi stalno razprodanih predstav je nabava vstopnic v predprodaji nujno potrebna! Elitni kino Matica Telefon 2124 Z Jesenic — Prebivalstvu Jesenic in okolice, slovenski Narod« objavlja v zadnjem času vse vesti iz kulturnega, gospodarskega, narodnega in športnega gibanja iz vsega našega industrijskega središča. Tudi v bodoče bo objavljal vse vesti, predvsem pa bo posvečal vso pažnjo delavskim vprašanjem, od katerih Je v glavnem odvisen splošni napredek našega kraja. >Slovenski Narod« je najcenejši slovenski dnevnik. Vsaka številka stane 1 Din, naročnina za ves mesec pa 12 Din, ali posamezna številka borih 50 par. Pokadite dnevno eno cigareto manj, pa boste imeli skozi vse dolge jesenske in zimske večere v rokah dober list, ki sa vam vsak večer dostavijo kolpolterji na dom, ali ga dvignete sami v podružnici >Jutra< pri Mesarju. Če stanujete v okolici Jesenic, sporočite to upravništvu »Slovenskega Naroda« v Ljubljani, da vam list dostavlja po poŠti in kamor lahko nakazujete po pošti denar za naročnino- V zadnjem Času smo poslali mnogim Jeseničanom in Javoraičanom list na ogled. Mnogi so se na list naročili^ one pa, ki se na list iz raznih razlogov ne morejo ali ne mislijo naročiti, prosimo, da nam to po dopisnici sporoče, sicer jih bomo smatrali kot naročnike. Cim več bo na Jesenicah in v okolici naročnikov in čitateljev našega lista, tem več bomo iz teh krajev poročali. Usluga za uslugo! — Težko iivljenje in beda staronpokojen-cev in njihovih rdor. Izmed vseh slojev, ki jih v teh Časib tare beda in siromaštvo, se gotovo najhuje prizadeti starou pokoj enei bratovskih skladnic, ki dobivajo na mesec po 4 do 6 Din pokojnine, od pokojninskega zavoda za rudarje v Ljubljani pa mesečno od 112 do 150 Din doklad. Da s tem denarjem ne morejo dostojno živeti, je samo ob sebi umevno. Nekateri njih živijo pri svojih sinovih ali omoženih hčerah, kj pa večinoma* same komaj životarijo. Gorje pa onim, ki nimajo nikogar na stara leta. Ali naj z 112 Din plačajo stanovanje, ah' naj si kupijo žaiTtla, obutev, obleko ali krarđa/vo, ali pa naj gredo živi v zemljo. Mnogi so trpeli dolga desetletja kot rudarji v globokih rovih ali kot delavci pri plavžih in strojih ter dati iz sebe vse življenjske sile v prospeh podjetja in večali bogastvo gospodarjev. V prejšnjih časih so se staroupokojenci na nekoliko lažji način prebijali skozi življenje, saj jim je podjetje dajalo zelo poceni živila in skoraj zastonj kurivo, sedaj pa, ko so izgubili še to, čakajo samo še na smrt, da Jih reši gladu in trpljenja. KID, ki je močno, bogato in renomirano podjetje, bi storila lepo gesto, če bi dala tem ubogim siromakom, ki so dali vse življenjske moči iz sebe za razvoj podjetja, na zimo vsaj kurivo. — čudne pojme o javnih potih in apre-hodBšcnh srna nefloi gospod, ki gradi ob SkJadisČai vSUA posJope na trgovino. Namesto, 4a bi preostalo kamenje, zdrob-ifreno opeko in drugo navlako zvozili stran, pa je v»e skupaj razmobal po poti, oes, saj so sabo Ijuoje *okad, da bodo v«e to pohodili On izromaJA, jaz sam na ad bom ptr.r.raoil nekaj ko/al^v, Ki bi iHh sicer dad sa prevoz teh odpajlk^f. — v«em onm, ki se hočejo udeleži M pplrsdltev »Marlboi sfcsnš tedna« dne 5, 6. *n 7. novembra, Jamtfamo, da. se dobo lflgttiiiiiiMtie za čenrtinsko vožnjo pni g. Ivami Marhovien. Obrtniška uifoa. — Sokolsko društvo Jesenice priredi t soboto dne 6. novembra ob 20. uri telc-*adno akademijo s siedectan sporedom: 1. molka a—aeeai: stDopinoke pcoste va$e četveric, 2. ataneoe: sedaane vse« e saau 8. člena: dre«, 4. fiainl ssanlrs, S. ftsnsM na-naAeaa: rajaJne vaje s gMMJptmfc 6. Mani: tekmovalne proste vaje, 7. člsnftee: yPJes nrax<, 8. časni: >Eg*ptske sme«. Sodeluje satanski orkester. Cim bolj boš upogfcaJ hrbet, tem bolj bodo podati po nJem udarci. Stran 4. /SLOVBRSEJ n aao o«, one 31. oarmnia xnoz stev 248 OraHttocnl historijski vekrfihu po istoimenskem Quo vadiš? NOVA ZVOČNA APARATURA H. SIENKIEVVICZA Predstave danes ob 4., 7. bi L-ilO, jutri na praznik :>b 3., 5., H8 in ^41© zr. ZVOČNI KINO IDEAL Dnevne vesti — Dan atedenja. Danes je po vsem svetu dan Sledenja. Predsednik Zveze hrenom«? kraljevine Jugoslavije Rudolf Erber je izjavil, da smatra sveza po svoji ustanovitvi sa svojo dolžnost, posvetiti v prvi vrsti vso pozornost propagandi šte-decna po vsej državi, kakor delajo že već let vse zveze komunalnih hranilnic v dru-ge državah Zato je zveza ukrenila vse potrebno, da se tudi pri nas proslavi ta dan kot dan sledenja. Namen tega dne je istočasno, sporazumno in solidarno v vseh državah naglasiti pomen m svrbo štede-nja tako v življenju poedinca, kakor v žtvijenju narodov in vsega človeštva, obenem pa opozoriti javnost na dan, ko je bil ustanovljen sporazumno s predstavniki hranilnic iz mnog* držav mednarodni zavod za sledenje kot »kunna ustanova as pcvadigo sledenja po vsem svetu. Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije ne išče v proslavi današnjega dne svojih posebniti interesov. Njena želja je samo opozoriti na velik gospodarski, sociami in kulturni pomen št eden ja. — Nova potniška tarifa na železnicah. Prometni minieter ing. Laza Radivojević se je ustavil na poti is Beograda v Sarajevu in je dal novinarjem pojasnila o nekaterih perečih prometnih vprašanjih. Na vprašanje, ali namerava vlada glede na občutno nazadovanje potniškega prometa Izdati prevozno tarifo na velike razdalje, je minister odgovoril: Lahko vam povem, da se vprašanje potniške tarife zdaj proučuje. Pripravljajo se še nekatere izpre-membr in olajšave, ki smo jih v praksi že imeli, re ■slogi so pa gospodarsiki ter često tudi kulturni in nacionalni. Treba je naglasiti, da smo giede voanime potniških vlakov, kar se Uče III. razreda, najcenejša država v Evropi. Samo perijocfičnih im drugih voznih listkov z določenim rajonom po pavšalni ceni nimamo. Na vprašanje, ali dete ministrstvo na povzdigi tujskega prometa potom uvedbe čim večjega števila, izletniških vlakov z minimalnimi voznimi cenami, je minister odgovoril: * Vprašanje teh vlakov se bo uredilo v najkrajšem času m definitivno z nabavo motornih vozov, odnosno avtobusov na tračnicah, kar bo bolj pritegnilo potniški promet na železnice.« Na vprašanje, ali Dodo avtobusi konkurirali Železnicam, je minister odgovoril: »Z uvedbo novih motornih vozov, odnosno avtobusov na tračnicah bo onemogočena knkurenca avtobusov, ki močne konkurirajo železnici na cestah, vedečih ob železnici sami.« — Promocija. Na medicinski fakulteti zagrebške univerze sta dames promovirala za doktorja vsega zdravilstva gg. Miroslav Hribar in Marijan Svetluč, oba iz Ljubijane. Mladima doktorjema iskreno čestitamo! —Iz državne shižbe. Za banskega svetnika banske uprave moravske banovine je imenovan upokojeni sreski načelnik v Šmarju pri Jelšah dr. Herbert Kartati: v višjo skupino so pomaknjeni uradnik kaznilnice v Mariboru dr. Franjo Jankovšč. učitelj kaznilnice v Mariboru Miško Cizelj in duhovnik kaznilnice v Mariboru Pavel ZavadBal. — Prepoved /uha.j»n.ia v krčme. Okrajno sodišče v Gornjem gradu je prepovedalo najemniku v Karnici Ivanu Kakerhi zahajanje v krčme za eno leto. — Čiščenje deteljnega »emena. Banska uprava dravske banovine poroča, da je pričela 15. t. m. delovati banovinska postaja za čiščenje deteljnega semena v Ljubljan:. Postaja, ki obratuje v zrebčar-ni na Selu pri Ljubljani, sprejema od interesentov, kmete valcev m trgovcev de-reljno seme, ki vsebuje predenšeo (cuscu-ta), v čiščenje proti pristojbini 1 dinarja za vsako kilo očiščenega semena. Uprava postaje je v Ljubijani. Gosposka uhca št. 15, tel. 2047 in 3426. Upravljanje postaje urejata pravilnik za ustanovitev za vsdrževajvje postaje in poslovnik postaje, ki ju bo kr. banska uprava < bjavila v Službenem ristu. — Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih želeanic v Ljubljani sprejema do 5, novembra ponudbe glede dobave 6000 kilogramov pečatnega voska, 60 kg ilu-stracijske barve. 20 kg valjčne mase, 30 kilogramov steklarske barve za numera -torje. 200 kg bencina, 2400 komadov sveč in 500.000 komadov transparentnih trakov. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. novenabra ponudbe glede dobave 200 kg bakra. Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. novembra ponudbe glede dobave 1 ventila »Odm«. 4 komadov krogličnih lečisč. 70 kg bele kovine, 5 komadov smirkovih plošč. 30 komadov listov za locenjsko žago in 100 komadov kovinskih žagic; do 14. novembra pa glede dobave 10 komadov karborun-dum plošč. 100 kg pocinkane žice, 40 komadov visečih ključavnic. 100 komadov kalijevih patron za reševalni aparat Drae-ger. 50 komadov vrtalnih konic sa električne vrtalne stroje tn glede obdelave oel za drobilec. Oglasi so na vpogled pri Zbornici TOl. Dunajsko pranje, *i etlolikan je, _ Včerajšnji izletniški vlak na Dolenjsko Je "bul prav slabo zaseden, iz LJubljane se je odpeljalo na Dolenjsko komad 85 izletnikov. Zadnja nedelja je bila pač v mesecu in tudi trgatev na Dolenjskem je že Končatna. Poleg tega je bik) tako nesigurno vreme, da si nihče ni upad na daljše izlete. Izlet niškii vlak na Dolenjsko bo voziil samo še jutri, potem bo pa najbrž uknaijen. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Vfceraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 27, v Splitu 20, v Beogradu 14, v Mariboru 11, v Ljubljani 10 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.4, temperatura je znašala 7 stopinj. — V »mrt zaradi nesrečne ljubezni. V Zagrebu si je končala včeraj življenje 22-letna služkinja Anka TramAak. Napila se je oetove kisline in je v strahovitih mukah umrla. V smrt jo je pognala nesrečna ljubezen. — Včeraj si je hotela v Zagrebu končati Življenje delavka Barica Tvankovič. ki se je tudi napHa oetove kisline, pa so jo še pravočasno prepeljali v bolnico in ji iaprali želodec. — V Savo je skočila, v soboto opoldne je skočila v Zagrebu z železniškega mostu v Savo 20-letna služkinja Rozalija Penezič. Ker v njeni ročni torbici niso nađi nobenega pisma, ni znano, kaj jo je pognalo v smrt. — šestletna deklica utonila, v vasi Demerju blizu Zagreba je utonila včeraj v mlaki 6-letna Mirka šantek. Otroci so se igrali v mlaki in dekletce je padlo v vodo. V vodo je padla tudi neka starejša deklica, ki se je pa rešila. — Priporoča se \ *em pevskim društvom »Venec krasnih koroških moških zborov*, dosedaj Se nikjer objavljenih, torej čirsto novih. Naročila naj se naslovijo na samozaložnika Lovra Horvata, nad-učitelja v Kamniku. Cena 15 Din. 571/n _ Bluze, lamsko perilo, torbice, roka viee tn nogavice trna v krasni izbkrj tvrdk,i MILOŠ KARNICNIK, Starj trg 8. EDINA TRGOVINA ČEVLJEV V SELENBlKGOVI ULICI »TEMPO«, oddelek za gotovino LJUBLJANA, deienburgevs ni. 4, dvorišče Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Fravnz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče sc zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode. ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik bo., »Franz Josefova« grenčica se dobi v Y3eh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj še vesso so majhne komedije s selitvijo bran jo vk od škofij^kega'zidu pod mestno tržno lopo. V soboto so se namreč branjevke nekoliko zravsale pod tržno lopo — prav za prav za prazen nič, a z muhe je nastal takšen ?lon, da je ena prizadetih prosila stražnika za intervencijo. Toda kaj more opraviti stražnik pri vročekrvnih branjevkah! Prva intervencija je bila brezuspešna, drugi? se pa stražnik ni hotel več mešati v čudne branjevske spore. Nekateri trde. da vse te komedije izhajajo iz nenavadne nesreče, ki je zadela branjevko pozimi: s strehe škofijske palače je zdrknil sneg na stojnico nesrečne branjevke in jo porušil. Branjevka Je tožila za odškodnino- Tožena stranka je reagirala tako, da je poskrbela, da branjevske stojnice ne bodo več v nevarnosti, no. pa jih morajo podreti-Ostale branjevke. ki se morajo seliti, se zelo jeze na povzročiteljico vseca tepa goril, na branjevko. ki Je zahtevala odškodnino. Pa .ie nastal strašen razdor med branjev-kami, vsaka malenkost povzroči prepir in niti Salomon bi ne mogel razsojati v takšnih sporih. —lj Pevcem ljubljanskih zborov« Na praznik Vseh svetih dopoldne ob 11. skupna vaja v prostorih Ljubljanskega Zvona v Mestnem domu (vhod ie leve strani nasproti finančne direkcije). Arhivarji naj prineso seboj note: J. Ferjančič »O, Gospod«, Z. Prelovec »Zadnje e*ovo«, P. S. Vtthar »V slovo junakom«, O. Dev »VV gred« in Z. Prelovec >Oj Doberdob«. Popoldne ob 3. pojemo na pokopališču pri Sv. Križu. Uprava Hubadove tupe JPS. —ij Vabilo k prireditvi srn pokopsilsčn in talni masi. Zveza bojevnikov ima kakor vsako leto tudi 1. novembra pet vojaških grobovih na ljubljanskem pokopa, liscu tamo svečanost. Vršilo se bo petje žalostink. govor m moHtvc. Naslednji dan 2. novembra ob 9. uri ajutraj pa imata Udruženje vojnih invalidov m Zveza bojevnikov skupno žalno maso sa padle in umrle v frančiškanski cerkvi. Poginemo vojne in vdove invalidov, da se obeh prireditev udeleže v čim večjem številu, prosimo pa tudi ves ostalo občinstvo, naj se blagovoli udeleatti. Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v LjuMjani. —lj SponOiiesta žaftaa m>og—ss> na vojaškem pokopališču pri Shr. Kria*> se bo vrtMa letos na dan Vseh svetnikov po na-slednijsm sporedu: 1. abori sapo jo žsioatioko. 2. Libera. 3. Govor kšvtega vojnega kureča Fr. Bonača. 4. Pavel aCj Datoesdnfec. Cenj. občinstvo proakno. da ne bodi po grefomn in da se pokori rediteljem. V sredo, dne S. novembra ob 9. uri se bo v frančiškanski cerkvi brala mesa zadušnica za vse v svetovni vojni padle in umrle borce. Osrednji odbor Zvene bojevnikov. —4i Stanje brezposelnosti. Pretekli teden ie bile pri Borzi dela v Ljubljani re-gietrirairih 2696 breaposeinih in sicer 1692 moških in 1003 ženske. Šleviio breapo-seknn je torej zopet nekoliko naraslo. Največ je nezaposlen* trgovskih pomoč-nflen*. potem pisaroMon uradnikov, občutna je pa slasti gospodarska kriza v kovinski Industriji, kaH*i š4ev4to brezposelnih k$k*čavn4čar?ev, Hvarjev, strugar-iev m drugih je vedno večje. Veliko je tudi nezaiposderrrh pekov in kroiacev, ki kđijub sezom irknajo dela. Poleg zabeleženih brezposelnfh je v mestu tudi okrog 1800 nekvaliftciranih delavcev brez dela in zaslužka. —hi Drogi obrok zemljarine. Po dolo-ciki k S. 148 pravita»ka za izvrševanje zakona o neposrednih davkih dospe zem-ljarina v plačilo m se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih dne 15. avgusta in dne 1. novembra vsakega leta. Dne 1. novembra dospeva tcurei rok za plačilo drugega obroka zeml'jaruie. Vsi 2em4jarini zavezam davkoplačevalci se zaradi razpisa rnuiistrsfcva financ z dne 28. okt. 1932 St, 84121/HI pozoveio, da do tega roka izpolnijo svojo davčno dolžnost in plačajo drugi del zemljarine .v katerem slučaju ne bodo imek nobenih stroškov. —lj Na sadnem sejmu v LJubljani od 5. do 7. novembra v pav. »J« na velesej-mu se bo prodajalo samo trpežno, pozno jesensko in zimsko namizno sadje v ameriških zabojih po približno 20 leg;. Vse sadrje bo najakrbneje odbrano ra pregledano m le plodovi brez napake se vlagajo v zaboje. Za vse tiste, ki nimajo posebne shrambe, je nakup v zaboje vloženih ja-boKk zelo ugoden in praktičen, ker nakupljeno robo shranik) lahko v zabojih v kakršnemkoli prostoru, kjer ne zmrzuje oziroma ne znaša toplina nad 8° C. Tako shranjevanje zimskih jabolk, skrbno vloženih v zabojih in kolikor mogoče dobro zavarovanih pred za manjim zrakom, se izvrstno obnese. Na ta način lahko shranimo razmeroma velike količine jabolk na majhnem prostoru. Pri takem prezimova-nju jabolk imamo raameroma prav malo izgube, ker le redkokatero jabolko segni-je, sploh pa ostane vsa roba čvrsta m sočna tja do pomladi. Kdor se torej hoče založiti za zimo a skrbno izbranimi in lepo vloženimi jabolki najboljših sort, naj ne zamudi te prilike. —Id Ljubljanskega Sokola je zadela zopet tenka iaguba; neizbežna usoda mu je is njegovih vrst iztrgala dolgoletnega, zvestega ustanovnega člana brata dr. Konrada V o duška. Bratje m sestre! Ko vam javljamo to žalostno vest, vas obenem pozivamo, da se pridružite društvenemu odposlanstvu, ki bo blagopokojnima spremilo na njegovi zadnji poti. Sadni sprevod se bo vršil v ponedeljek ob pol 16. uri iz hiše Gradišče 8, kjer se zberemo. Obleka civflna m znak. Blagopokoj-niku Časten spomin. —lj Prvo letošnje predavanje Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se vrsi danes ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi kralja Aleksandra. Predaval bo g. ćkr. B. škertj o uplđvu podnebja na spolno do ao revan je ženske. Opaeovanja veljajo za enkrat predanem za Evropo in bodo podkrepljena z novim gradivom te Norveške, ki ima posebno uarodtao geografsko lego za tovrstna razdekavanja. —lj Nova filmska operet**! Nismo Se pozabin lepih Urinih operet ^Valček ljubezni«, >3 + 1 = 2«, »Kongres plese«, že se nam napoveduje nova opereta, ki ho po mnenju kritikov in časopisnih poročil zasenčila vse prejšnje. V novi Ufini opereti, m se imemrje »Plavi sen« (tako se imenuje po plavolasi naši znanki Lilian Harvey), nastopajo v glavnih vlogah kar trtje najtoorjSl m na^rjubsi nafti znanci, m sicer Lilian Harvey, WiUy Frrtsch in Wifli Forst. Za smeh, zabavo in dobre dovtipe pa skrbi znani humorist Paut Horbiger. Muaiko za to opereto je komponlral znani operetni skladatelj R. Wemer Hevmann, ki je v svoje novo delo vložil zopet nekaj poskočnih g ager Je v. »Plavi sen« je sijajna s humorjem prepletena borba dveh miadih fantov, čistilcev oken, za eno in isto oboževanko Kdo jo dobi, boste videli v fiflnau. »Plavi senc je predzadnji film v Ameriko odhajajoče Lđhaa Harvegr in je zato se tem borj zanimiv, ker je v tem stojam delu pokazala dražesna* umetnica vse svoje tilsuln m sposobnosti. Premiera filme bo v E9rtnem kteu Matici v četrtek. —lj Jutri na premik ob 11» dop. veie-zafrimlva ffbneka uaatjanjs ZKD v Elit-nem kinu Matici. V fiksni »Ingagi«, ki ga bo predvajala ZKD jutri ob 11. dop. ter še dva dni e*> 14.18 bomo videli velesa-nknivo 0 v ljenje v pragoenSi. ^Tngagi« se imenuje gorila, strah m trepet pragonda. Najnapetejsi pnzor, ko gorila, moćan, orjaški samec, ugrabi aensko; aenska je iahaje setatčav ki Jna mbijo zamorci za zasAMapajaiajs svojih auiftenih koale. Le s težavo se je lovcem posrečilo resiti ubogo zamorko Iz nevsjmsga otrjema. —lj Umetnostno agodevlnako društvo v k^kibtjaDfi priredi v sredo 2. novembra popokan? ob treh oaaed poslopja mestnega magistrata le starejših h ki r okoisoi. Voda! bo spomenoeki konservattor g. dr. Fr. StoeJe. POvabkj«ni so prijatejoi umetnosti brez izjeme, če bo deSevado se ogled pretoči. Sestanek pred magistratom. —tj Društvo skrb za mladino v Ljubljani priredi kakor običajno vsako leto tudi letos štetje poeetnikov grobov. Vse obiskovalce grobov prosimo, da darujejo vsaj po en novec, da se bo lahko ugotovilo število obiskovalcev. Vsi nabrani denarni darovi se bodo po rabi h za pomoč in obdaritev najrevnejše dece. —aj Društvo »Soča« vabi svoje člane na XII. redni letni občni zbor, ki se bo vršil 8. novembra v salonu pri »Levu« ob pol 21. uoi z naslednjim dnev ra redom: Nagovor predsednika, poročilo lajoika, blagajnika načelnika prireditvenega odseka in nadzorstva, sprememba društvenih pravil, volitve novega odbora in nadzorstva ter slučajnosti. V primeru nesklepčnosti se bo vršilo zborovanje pol ure kasneje, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov. 573,n —lj Martinov večer sentpeterakih CM podruanic bo v soboto, dne 5. novembra v steklenem salonu kolodvorske restavracije. Na sporedu je godba, bogat srečo-lov, licitacija goeke in dr. Prijatelji CM družbe, ne pozabite priti! Zadnji družabni večer je bi) lep, še lepši bo ta. 572/n —lj V smrt v duševni zmedenosti. Davi se je po Poljanski cesti in v Hradeoke-ga vasi raosirila vest, da si je končal življenje snam mitnički paznik na Poljanah, že priletni Ivan Benedikt, stanujoč v Hra-deekega rani st. 64. Mož, ki je bil neko. liko zmeden, je br! videti v zadnjih dneh precej potrt. Davi ga je sena pogrešila, po dolgem iskanju ga je pa nasla obešenega v kleti domače hiše. JPokHcan je bil blianji zdravnik dr. Mis, seveda je pa bila vsaka pomoč šaman, ker se je Benedikt obesil že pred nekaj urami. Zdravnik je ugotovil, da je Benedikta istočasno zadela tudi kap. Poleg tene zapušča tudi dve hčerki, ki sta pa poročeni. Kaj je gnalo nesrečneža v smrt, ni znano, jasno pa je, da je dejanje izvršil v trenutni duševni zmedenosti. —IJ Izgubljeno. Danes med 9. in 10. je tritla jssubloena okrog glavne pošte večja vsota denarja v Urah. Denar ni last osebe, ki ga je tegu bita in zato prosi pošte nega natktttetta, da ga odda proti nagradi v naši upran; ali na pofcfccaji. Iz Celja Kdor zaničuje se sam. Podlaga je tujčevi peti Ali res ne verujete, da izdeluje tovarna TE0KAR0VIĆ, PARAČIN najfinejša sukna iz čiste volne po cenah, ki bodo preprečile uvoz inozemskih izdelkov. Obiščite skladišče tovarne: Gradišče št. 4. — Na drobno in debelo! Iz škofje Loke — Na prvj seji učiteljev-vrtnarjev se je odbor za šaofijeloški okrag konstituiral takole: predsednik, šolskii uprav, v škof ji Loki g. Jakob Roj;ic; tajnrlk, šolski upravitelj v Gabnku g. Ivan Grum; gospodar, šol. uipra>v. iz Poljan g. Janko K oksid, odbora ikii pa so gg. Drago Kavčič, šolsk. upraviiftelo iz žabniioe; Bdivard Vidic, šol. uprav, iz Reteč; Ivam Mrahelčič, šoIskjI uprav, iz Sele in Franc Rebolj, šolski upravitelj na Trata. Sestava odbora daje največje upe, da bo lepo započeto delo za povzdtgo šolskega, in preko tega vsega vrtnarstva, rodRiio lepe uspehe. _ Beseda o kolesarjih. Nekateri naši koiesaovi, večinoma najmla^šu, so zares brezobzirni. Vsak je iaipoetavtljem nevarnosti, da ga kar na lepem podere takle dlir-kač. Ozke ulice in pa ostri ovrimkii so tem Itfudem deverta briga. Povsod vozijo kot bC šlo za stavo. Nič nenavadnega xxi, da so povzročili Kolesarji zastoje čase več nesreč, posebno med šolsko mla<1fao. Njiih. žrtve so postaji v par dneh Doltfak Veai-ceslav s Trate, Hantrnafn Drudov^k s Starega dvora in Oblak Jože iz škofje Loke. Slednjega so moral; zaradi krvoivritve pre-pefcjati celo v botottoo. Eden kolesarjev je bitf taeo »duhovit«, da je nekega šolarja s kolesom lovil po cesti, dokler ga ni podrt. K srečn pa je opazoval dogodek orož osa, km si je kolesarja zabeležili. In take reč| se kar ponavljajo. V izogtb nadaJo-njsm brezobzirnostim kolesarjev je nastopilo tudd upraviteljstvo deške šole s posebno vk>go na pristojne oblasti, ki bodo že naprav Me red. — Nesreče in nezgode, žonta Mirko, sin snage na sresk; itzpoetavi, je šel na Suho po msako. Pri Spanovd hiši se je utrgala žeteaaa veriga, ki je Ml nanjo prkkienien pes. Pes se je aaletei naravnost v Mirka in ga hudo ugriznil v nogo. — Mali Pavel Kosu h j pol 11. so se zbrali v veliki dvorani Celjskega doma zastopniki civilnih in vojaških obiastev. uradov, šol. korporacij in društev ter mnogo drugega narodnega občinstva ie Oelja in okolice, zlasti mladine. Ko je dijaški orkester i-Slojre« odigraj koračnico, je starosta celjskega sokoleke-ga društva dr. Milko Hrašovec pozdravil vse navzoče, nato pa se je spominjal ustanovitelja Soikolstva dr. Miroslava Tvrša in orisal njegove velike zasiluge za nacionalno prebujenje in osvobojen je Slovanov. Svoj govor je zaključil s klicem »Slava Miroslavu Tyršu! Slava kumanov-sfltian junakom!« Orkester je zaigral državno himno, moški zbor Celjskega pevskega društva pod vodstvom pevovodje g. Segule pa je zapel Adamičevo »Zdravico«. Prof. Milan Fabjančič je v krasnem, vznesenem govoru predoči! trpljenje srbskega naroda po kosovski bitki in priprave za osveto, ki je bila izvršena pred 20 leti v kumanovski bitki. Takrat so bili položeni temelji naši državi, kff je velika in Id bo še večja. Ko je orkester zopet zaigral himno in ko so zapeli pevci, je spregovorili podpolkovnik g. Vojislav Bojič, ki se je bil udeležil zmagonosne balkanske vojne, o pomenu kumanovake bitke za jugo-stavenski narod ter o vojaški pripravi in i^edbi hitite, ki je odločila usodo turSks-ga polmeseca v Evropi. V počastitev spomina padlih junakov je sledila minuta molka; nato so pevci OPD zapeli še hrvatsko pesem >E>omovima«, orkester pa je zaigral venec srbskih in črnogorskih pesmi. —c Frizerski strokovni tečaj. Celjska podružnica Saveza brivskih in lasuljarskih pomočnikov in pomočnic bo priredila trimesečni tečaj za železno ondnlacijo. ki se bo vršil dvakrat na teden v poslopju Delavske zbornice v Razi ago vi ulici. Podružnica namerava prirejati tudi strokovna predavanja. Ker se bodo tečaj in predavanja začela v najkrajšem času, naj se pomočniki in pomočnice, ki se zanimajo za stvar, čimprej zglasijo pri g. Josipu Kučanu, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. —c Nedeljski nogomet v Cel.hi. V nedeljo 30. oktobra ob pol 11. dopoldne se je pričela na športnem igri&ču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena tekma med SK Atfletik in SK Jugoslavijo iz Celja. Atletiki, ki so igrali fair in s premočjo, so porazili moštvo SK Jugoslavije, ki je igralo precej sirovo v razmerju 4:0 (1:0). Sodnik g. JanežiČ je sodil zadovoljivo. Tekmi je prisostvovalo okrog 100 gledalcev. Ob 15. se je pričela ob prisotnosti okrog 200 gledalcev prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Šoštanjem. Laščam, ki so bili stalno v premoči in so nudili lepo igro. so zmagali z rezultatom 3:0 (2:0). Sodnik g. Svetek, ki je sodil dobro, je v prvem polčasu izključil dva igralca SK Šoštanja —c Nesreča pri sekanju drv. V Zavod-ni (Cesta na grad) pri Celju si je 13-letni zidarjev sin Aleksander "VVeissbacher v sredo pri sekanju drv presekal levi kazalec do kosti. Deček se zdravi v celjski bolnici. —c Izguba. Dne 26. oktobra opoldne je bila izgubljena na Polulah pri Celju rdeča usnjata listnica z raznimi listinami na ime posestnika Julija Kramerja iz Zagrada in 80 Din gotovine. Torek, 1. novembra 9.30: Razorožitve, problem in vzgoja (Brbin Boje). 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11: Operni dueti, pojeta gg. Jože Gos ti č, Marjan Rus. 12: Čas, poročila, plošče. 30: Prenos iz Prage. 22: Čas, poročila. 22.15: SaJonski kvintet. 22.45: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 2. septembra. 12.15 Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (gdč. Vencajzova); 18: Salonski kvintet; 19: Ruščina (dr. N. Preobraženskij); 19.30: Karitativno in narodno delo (Etbin Boje); 20: Samospevi gdč. Angele Megla; 20.30: Samospevi g. Jože Liko vi ča; 21: Komorni pihalni kvintet; 22.15: Cas, poročila; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, S. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Italijanščina (dr. Leben); 19: Kako bi pravilno uredili denarstvo (prof. Pen-gov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. N. Kuret); 20: Pevski koncert društva »Lira« iz Kamnika; 21.30: Pevski koncert ge. Zlate Gjungjenac-Gavella, primadone ljubljanske opere; 22: Fantje na vasi; 22.30: Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Petek, 4. septembra. 11.15: Šolska ura: Bajke o Gorjancih (Viktor Pirnat); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Ivan Kacijanar (dr. K. Capuder); 19: Francoščina (prof. N. Kuret); 19.30: Gospodinjska ura: O domačnosti (M. Kmetova); 20: Zgodovina filozofije (dr. Fr. Veber); 20.30 Prenos iz Beograda; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 5. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Gim-nastične vaje (Ciril Soukal); 18.30: Angleščina (ga. Orthaber); 19: Poglavje iz sociologije (dr. A. Gosar); 19.30: Planine in planinci v gornjesavski dolini (Jos. Van-dot); 20: Pevski oktet Ljubljanskega Zvona; 20.45: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila; 22.15 Klarinet koncert, izvaja g. Be-ranek; 23: Napoved programa za naslednji dan. >SLOVENSKI NAROD«, dne 31. oktobra 1932 Stran S Bodite vedno pripravljeni na smrt Glas mrtvih nas kliče k borbi, k intenzivnejšem« življenju Te dsni romajo po širnem svetu živi k mrtvim. To ni žalostna pot, če izvzamemo one primere, too je mrtvi šele nedavno odšel od nas in ko je rana, ki nam jo je zadala njegova smrt, še živa. Enkrat v \&Lu, ko počastimo spomin mrtvih, pozabimo ali bi vsaj^ morali pozabiti na vse, kar nas veže na svet, zlasti pa na vse strasti, na medsebojno sovraštvo in na pehanje za posvetnimi dobrinami. Ljudje umirajo, narodi pa ostanejo, človeštvo živi in nadaljuje delo, ki so ga započela prejlnja pokolenja. Način, kako praznujemo praznik mrtvih, izvira šele iz najnovejše dobe. Naši predniki ga niso poznali. Praznik mrtvih so sice»r praznovali, toda na ta način, da so se veselili, mrtvim so pa nosili na grobove v posodah jestvine. V Franciji se je ta navada ohranila v Bretanji še do konca preteklega stoletja. Naši predniki so hodili na pokopališče, toda pred pokopališči so bili komedijanti, vrtiljaki in sploh zabavišče, kakor na sejmih ali v našem Tivoliju. V Parizu je neki pisatelj še v začetku preteklega stoletja očital ljudem: »Z ostanki jedil pokriti in z vinom politi nagrobni sponi etri k i molče protestirajo proti profanaciji.« Ali si morete zdaj misliti, da bi odšla rodbina na grob svojih dragih obedovat in da bi ne imela niti toliko pijetete, da bi za seboj pospravila papir in kosti? Onim, ki ne odobravajo poveličevanja preteklosti, je vsaj to dobrodošlo, da iialiko po pravici pravijo: »Glejte, vsaj v tem pogledu s m u mnogo boljši od prednikov.« Napisi na nagrobnih spomenikih so večkrat zelo zanimivi, pa tudi kuri-ozni. Nekje stoji na grobu velika vaza, na ndi je pa napisano: »Polna je solz zvestobe in hvaležnosti.« Seveda pa v nji nikoli ni bilo solz, temveč le deževnica. Na nekem drugem pokopališču spi večno spanje dekle, ki ima na nagrobnem kamnu napis: »Vdana celibatu je živela kot mati«. Netki mož ;e napisal svoji ženi na nagrobni spomenik: »Tu počiva moja žena. Oh, kako dobro je to za njo in za moj nrir.« Neki drugi mož je pa napisal: »Spomin na mater, ki ji je zadal smrt zadnji plod zakonske ljubezni«. V mnogih nagrobnih napisih je skrita resnična tragedija. Na skrbno negovanem grobu stoji lep spomenik, na nJem pa napis: »Oba mučenika na zemlji sta združena v nebesih«. To je napis na grobu francoskih zakoncev Lesurque-sovih. Mož je bil po nedolžnem gibo-tiran. DeIacroix, ki je vse žavjjeiije molčal, si je prepovedal vsak nagrobni napis. KBub temu ga pa ima tn glasi se: »Prijatelji, verjemite, da spim.« Grobovi niso nič mračnega, strašnega, zlasti na pokopališčih po kmetih ne. Nasprotno, pokopališča so večinoma zeJo lepa, na človeka vT>hvajo pomirjajoče m na njih najdeš marsikaj, kar ti pokaže življenje v čisto drugačni luči, kakor ga vidiš sicer. Posebno lepa in življenjske filozofije polna so breraniska pokopališča v Franciji. Bretanci žive s svojimi mrtvimi, pri niih je kult mrtvih in smrti najbolj razvit. Po smrti hodijo naprej z živimi, mrtvi so vedno in povsod prvi. Zato so mnoge grolmice lepše od cerkva. Toda mrtvi neizprosno opominjajo žive, da bodo morali tudi oni umreti. Na grobnicah, pokopališčih, kapelicah in mrtvašnicah v B-retanji vidimo napije: »O. grešniki, spokorite in poboljšajte se, dokler še živite, mi nimamo več časa za to.« Ali pa: »Molite za nas. pokojnike, saj pridete tudi vi k nam.« Ali: »Smrt, sodni dan in pekel — človek zadrhti, če pomisli na to — nespameten je pa oni. ki na to ne m\sli, ko vendar ve, da bo moral umreti.« Toda ljudje so lahkomiselni in taki napisi navadno prav nič ne vplivajo na nje. Glas mrtvih, ki kličejo te dni k nam u svojih grobov, zasutih s cvetjem, ie tih, pomirjajoč in vzpodbujajoč. Mrtvi nam kličejo: »Živiite tako, kakor da bi morali umreti jutri, delajte pa. kakor bi večno živeli. Uživajte življenje, delite m sprejemajte ljubezen!« Glas mrtvih kliče k življenju, k borbi, k intenzivnemu življenju. Veliki Shakespeare, ki nam daje odgovor na vsako vprašnje življenja, je dejal: >«3., 6., 9. uri zvečer Luciano Albertini v filmu senzacij Nepremagljivi Prva Napoleonova ljubezen Napoleonovi življenje Pisci so za-beležili doslej tri poraze slavnega vojskovodje, pri Aspernu, pri Leipzigu in \Vaterioou. Zdaj se je pa izkazalo, da je doživel Napoleon lrud poraz takoj v začetku svoje karijere, ko je bil še kadet vojaške šole v Valencii. Tam se je nekega dne v družbi seznanil s 14 ah 15 letnim dekletom, ki se je takoj do ušes zaljubil v njo. Zgodovina je nam ohranila samo njegova pisma dekletu, ki mu ie bilo ime Ema; iz pisem je razvidno, da se je Napoleon zaman potegoval za njeno ljubezen. To je bila prva Napoleonova ljubezen in č u dno je, da je imel smolo baš pri prvi, diočim se mu pozneje ni bilo treba pritoževati, da bi ga ženske ne marale. Štirikrat je poskusiJ, pa ni šlo. Končno je napisal še peto in zadnje pismo s prošnjo, naj mu prejšnja pisma vrne. Dekle je pa ostalo neizprosno in mu pisem ni hotelo vrniti. Nad 100 let je minilo, predno je našel ta pisma zbiralec Barbett, ki jih je pa iz spoštovanja do Napoleona zaklenil v predalček svoje pisalne mize tako, da so prišia na dan šele zdaj po njegovi smrti. In tako se je pridružila ženskama, ki sta temeljito posegli v Napoleonovo živHenje, namreč Jose-fini in Mariji Louisi, še tretja, mlado dekle, ki pa seveda v Napoleonovem življenju ni igralo nobene vloge. Kratka sreča Na čuden način se je poigrala usoda s siromašnim natakarjem Sigmun-dom Ehrlichom v glavnem mestu bivše Bukovine. Gre za kruto šalo usodne pomote, ki mu je nekega jutra položila v naročje skoraj pol milijona lej. torej za siromaka ogromno premoženje in nepričakovano srečo, ki je pa trajala samo en dan. Na vrata tesne Ehrii-chove sobice je potrkal nekega jutra pismonoša in izročil ubogemu natakarju dopis Narodne banke z obvestilom, da je prišlo na njegovo ime iz Berlina 4S0.000 lej. Ko se je natakar otrese! prvega presenečenja, se je spomnil na prijatelja, ki se je pred leti izseli« v Ameriko in mu pred odhodom obljubi1, da bo mislil nanj, če obogati. Prostodušni natakar je bil prepričan, da mu pošilja denar prijatelj, ki je gotovo postal v Ameriki milijonar. Ves srejen je odšel v banko, kjer so mu denar res izplačali. Tako je poravnal vse dolgove, si nakupil novih oblek in tudi svojo rodbino je temeljito založil za zimo, nekaj tisočakov je pa razdelil med najsiromašnejše prijatelje. Potrošil je 28.000 lej in zvečer je legel k oo-čitku s prijetno zavestjo, da je bogataš in dobrotnik. Toda zjutraj na vse zgodaj ga je zbudil iz sladkega sna uslužbenec Narodne banke, Češ, naj se takoj zglasi v banki. Jam so mu povedali, da je bil denar namenjen Zigmundu Ehr.i-chu, trgovcu s kožuhovino iz Leipziga. Ehrlich je seveda kot poštenjak takoj vrnil banki denar, razen onih 28.000 ki jih je potrošil že prvi dan. Pomoto je bila zakrivila banka in zato mu je rada odpustila onih 28 tisočakov. Kjer nič ni, še vojska ne vzame. Ubogi natakar je pa padel z neba radosti na tla bridkega razočaranja. Edino dobro ie, da se je z rodbino vsaj pošteno oblekel, da ga čez zimo ne bo zeblo. Esperanto V svrho propagande so se zatekli letošnje jeseni k esperantu zopet velesejmi v Budimpešti, Leipzigu, Lvovu, Lvonu, Parizu, Grazu in Libereu. Znani ključi esperanta t kratki propagandni učinki esperanta s slovarjem najnujnejših debel, so izšli doslej v 22 jezikih, pripravljata se pa izdaji v arabščini in flanderšciui. — Oficijelni vestnik >Belgijskega turističnega kluba<, ki šteje nad 260.000 članov, je začel a Člankom ravnatelja g. Avrila iz Nizze priobčevati informativna poročila o esperantu in njega pomenu za turistiko. — Na univerzi v Valenciji je bila ustanovljena stolica esperanta, ki jo vodi prof. M. Capilliure. — daj je na svetu že 24 uMc, ki nosijo ime očeta esperanta dr. Zamenhofa. V zadnjem času 6o dobila Zamenhofo ulico mesta Amiene, Barcelona, Bratislava, Cagnes sur Mer, Kaunas in Olomue. — Po prizadevanju »Tiskovne službe«, ki je bila ustanovljena pod vodstvom znanega eaperantskega delavca d Ginze pri Zvezi češkoslovaških esperantistov v Pragi, je bilo lani priobčenih skoro 13C0 poročil o esperantu in njega uspehih v češkoslovaškem tisku. — Mednarodni >Espe-rantski dom« v Aspremontu v južni Franciji, ki je postal zelo priljubljen med esperan-ti»ti in neeaperantieti, je pose ti lo v prvem letu 58 gostov iz 16 drŽav. _ V Budimpešti je bila te dni ustanovljena »Zveza prijateljev esperantske knjigec, ki hoče preskrbeti svojim Članom najboljšo esperantsko literaturo, a prihodnje leto pripravlja članstvu sest knjig, med njimi tudi originalno in zelo važno delo >E»perantska enciklopedija*. V tej knjigi bodo zbrani točni podatki o svetovni zgodovini esperantskega pokreta in o najpomembnejših esperantistih s slikami. Enciklopedija bo obsegala nad 600 strani. — Japonski institut v Tokiju je izdal novo obširno učno knjigo o esperantu, ki je tudi boeato ilustrirana. Ali se vaši lasje cepijo na konicah? To je neprijeten pojav, ki kaže, da so lasje izsušeni ter da se cepijo in sekajo zaradi kodranja ali pa zaradi čiščenja z neprimernimi sredstvi. Negujte take lase redno s »Crno glavo«, po umivanju pa jih temeljito izpirajte s priloženim sredstvom >Haarglanz, pa bodo lasje postali spet prožni in zdravi. To boste sami opazili na krasnem sijaju. Potem lahko lase spet brez skrbi ondulirate. *Crna glavač s sredstvom »Haarglanzc in očali proti peni je na razpolago v treh vrstah: za svetle, temne lase in za j>extrablondS1o-vemski Narod« naročiti, naj uztpoMi polož-mico, ki jo je dobia v prvi poslani številki, ali pa naj sicer Ust takoj vrne; ilst ffim pošljemo na ogled še danes in v sredo. — Uspela proslava. So&olako drušibvo, češka beseda in JC liga so prdreddJd preteklo soboto zvečer v telovadnici Narodnega doma proslavo češkoslovaškega ln jugoslovanskega narodnega osvobojenfla ter 201etnilco klimamavske zmage. Dvorana je hiJa popolnoma zasedena; prosdave se je udeležilo tudi dđdaStvo vlšjtih razredov grimeazilje. Tako šrtevdilen ofodek je postal v Kranju zlasti v zadnjem času kar idealen, želeti bi morali, da bi bila dvorana ob vsaki narodnu BiLi kulturni prireditvi tako polna, ne pa da zeva napol prašna zaradi! nezavednositi in n<*obaiirnosrhi našega meščanstva. SLavmosrtmd nagovor je imel starosta Sokolskoga društva br. Stanko Zavr&niik. Govor je bil lepo sestavljen, jedrtnait čin zaniimiv. V kratkih pote z ah brez suhoparnih priimesii je označil snmlsel, pomen in namen proslave. Nato se je vršil koncertni del proslave, fcfi ga Je vešče vodrtl br. Albin Fatein. Sokolski orkester je zadgral zelo efektno fa/ntaaioo iz Goumodove opere Faust. Nato je zapel ženskji zbor štiri zelo nežne Qo občutene moravske, dvospeve s spromloevanjem klavircja. Mešan zbor je zapel nato čuvstveno Adamičevo pesem Zapuščeno, moški zbor pa Aljaževo Na bregu in Zajče-vo Zrfajeko-Framikopaaiko. Končno je orkester temperamenitino odigral eriklus ruskih narodnih pesmu in s tem zaključil program. Vobče je podreditev vsestransko uspela. — Avtomobilska nezgoda. Voerad zvečer malo pred eedmo uro se Je pripetila blizu Nakia, pri križišču ceste in železn.:-ce, preeea huda avtomobilska nezgoda. Danes smo Imeli v Kranju tržni dan, zato so že včeraj gonili živino in svinje od vseh strani na kranjski živinski sejem. Gonjač Anton Mom, doma iz Koprivnice pni Mariboru, star 37 let, je gnal tiri svinje v smeri proti Kranju. VodlU jih je praviikio po lepo strani ceste. Kar priivozi za njdm Pečarjev tovorni ajvtomoba Združenih opekam iz LJubljane. Ko je šofer zagdedal pred seboj svrinje, je začel voziti počasneje. Kakor pripoveduje neki kolesar, ki je bil pni nezgodi! navzoč, je ušla gonjaču ena izmed svtinj na sredo ceste. Gonjač se je zbad, da mu ne bi prići a pod avtomobil, zato je skočili zanjo in jo nagnal zopet na levo stran. Tedaj pa ga je preitel avtomobil, ga podrl jn mu šel čez levo nogo ter nnu jo zdrobil, šofer je ustavil, naložil ponesrečenca na avtomobjJ in ga pripekal najprej v Kranj. Tu ga je pregledal zdravnik g. dr. B. Fajdiga, ki Je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bol-nGoo. >»LOVBKSKI NAROD«, dM XL oktobra 1083 Mev 24£ 90 Robert se je pa izorehajal ves razburjen po boivaTjii. Oditi ni hotel, boječ se, da bi zaradi svoje nestrpnosti ne zamudil ugodne prilike. Cas je hitel, a moža s pismi ni bilo od nikoder. Spomnil se je, kako željno ga pričakuje Caumen, in končno je sklenil oditi, kajti bik> je izključeno, da bi pričakaj moža s pismi. Bik> je jasno, da sta ga lopova, ki sta imela pisma v rokah, pošteno po-negn&a za nos. Na drugi strani pa ni iAo dvoma, da ta pisma za lopova niso imela nobenega pomena, ker m-mojda vedeti, kaj se skriva za Zakao" se torej nista vrnila, zakaj nn oni, ki se je z njim domenil, ni prinesel pisem? Pa vendar nista zavohala tajne teh rišem in sklenila iztisniti iz njega še večjo odkupnino? AM pa sta sta bila nenadoma aretirana v hipu, ko sita se vrnila domov tako, da mu nista mogia prinesti pisem ki dovršiti svojega tzsiijevalinega dela. Zločinov sta imela gotovo na vesti še mnogo tako, da bi ne bilo čuda, če bi jo vtaknili pod ključ. A kam so izganifca v tem primeru dragocena pisma? Morda sta pa hotela iz strahu pred policijo opraviti ta posel brez vsake nevarnosti? Roberta so te domneve tako zbegale, da ni vedel, kaj početi. Vrnil se je domov. Carmen ga je čaikaia vsa bleda od strahu sama v saiončTcn, kjer je plakala pred Helenino sliko. Robert ji je povedal, da ni ničesar opravil, in zakonca sta prebedela noč v solzah. Tako se ni dalo več živeti. Vest ju je pekla tako, da nista imela nikjer obstanka. Helena ie morda mrtva, ubita, ramorjena. AK pa še živi!... To bi bilo se hujše... Obsojena po njuni krivdi na zapuščenost, v sramoto. Mati, ločena od svojega otroka, žena, ki jo je mož zapodil od hiše, mož, ki ga je vroče ljubila. Vsaka soLza uboge mučenice je bila huda kazen, ki Jo je pravična usoda namenila njima, pravima in edinima krivcema. In rudi vse trpljenje zavrženega otroka je zahtevalo kruto kasen. Treba je bilo na vsak način najti mater. Najti je bilo pa treba tudd otroka. Toda v prvi vrsti in najprej je bilo treba dotoka usodna pisma, ki so bila najboljši dokaz, da je bila nesrečna žena po nedolžnem obsojena; edino ta pisma bd lahko razveljavila kruto obsodbo in privedla Heleno zmagoslavno in oprano sramote nazaj k rodbinskemu ognjišču. Potem bo pa Ram on prepričan, da je nedolžna, in vsi trije bodo «ika«* nesrečno mater in njenega otroka, da ju rešijo neznosnega žrvijenja. Robertu in Carmen je bilo treba šteti v dobro, da nista oklevala. Sklenila sta zapreti svoj dom in umakniti se iz družbe, čim bo storjen prvi korak na poti k cilju, ki sta mu posvetila svoje življenje. Ce bo treba, izstopi Robert iz vojaške shižbe in uniči tako svojo bodočnost, samo da bo imel proste roke. hi ta sklep ni bil posledica neobrzdanega, nepremagljivega notranjega nagnjenja. Tu je bila omadeževana časmikova Čast. Šele v tem trenutku je Carmen spoznala strašne posledice svojega zakonolomstva... tistega zakonoiom-stva, ki ji ie njegovo sramoto doslej zakrivala vroča ljubezen, ne da bi jo mogla izbrisati zakonska zveza z Robertom. Sicer pa — kateri grešnik more uganiti, kakšne bodo postedice njegovega greha? Poleg tega niti Robert, niti Carmen nista več mogla prenašati groznih rmrk srečnega in zadovoljnega življenja, nista mogla živeti v medsebojni ljubezni in uživati sladkosti življenja, ko pa njun brat ves obupan nikjer ni mogel najti miru, a Helena in njen otrok sta propadala osamljena in zapuščena. Dan za dnem, vsak hip sta videla v duhu izmučene obraze teh mučeni-kov. Vsaka, še tako brezpomembna beseda, vsaka Časopisna vest. nami-gavanie na prav kar odkriti zločin, aretacija zločinca, iz Seine potegnjeno truplo žene ali otroka, ki v njem niso mogli spoznati utoplrienca — vse to je vplivalo na oba tako, da ju je oblival od groze hladen pot. Videla sta Heleno vso obupano, izmučeno in izčrpano, kako sega po samomorilnem orožju, da bi končno našla toli zaželjeni mir. Mislila sta na nedolžnega . otroka, ki je moral zaveti po njuni krivdi med zločinci. A ponoči sta v težkih sanjah često videla svoje žrtve. Helena se je otožno smehljala in šepetala Carmen: — Ah. sestrica... rešrla sem te sramote... ti sa mi pa tako nehvaležno poplačata mojo udanost. Ubogi otročjček je pa vpraševal v svoji otrođd prostodušnosti: — Teta, zakaj si pa storila to, da nimam zdaj niti papana. tasti mamice, in da sem postal ničvrednež, ki so ga morali zapreti v jedo... Saj ti nisem storil nič hudega. Tudi Robert je imel strahotne sanje. In često je pomislil, da bi rad s svojo smrtjo odkupil dokaz svojega pregrešnega ijubavnega razmerja s Carmen. da bi rad s kroglo v srce potrdil svojo krivdo ki Helenino nedolžnost, samo da bi R anion ne dvomil več o resničnosti njegovih besed. Toda kad pomaga vsa dobra volta, če se pa zlo ne da popraviti niti s smrtjo? in vendar... kako rad bi bii popravil zlo. Toda kako? Sag sploh ni vedel kje sta Helena in zavrženi otrok. Ne, ne. Krivca morata poskrbeti, da se krivica čim prej popravi. Umreti sploh nimata pravice. Njuna dolžnost je združiti zopet moža z ženo in sina z očetom v krepkem objemu odpuščanja m pozabe. Dejali smo že, da sta bila zelo zadovoljna, ko se je Ramon odločal preživeti s siroto nekaj časa v Penhoetu; Ramonova odsotnost je bila voda na mJin njunih načrtov. Lahko sta se z vso vnemo lotila svojega iskanja, ne da bi Ramon kaj opazi. In tako sta začela tudfi Robert in Carmen mrzlično iskati izgubljenega otroka, obhodila sta vse bolnice in ječe, iskala sta sledove celo po pokopališčih; kakor pred njima Helena in Ramon sta napenjala vse sile, da bi našla nesrečnega otroka, toda tudS ntruno prizadevanje je hfk> zaman. Polkovnik d" AJboize je imel dobre zveze in ni mu bilo težko iznoslovati na policiji, da so mu dali na razpolago nekaj najspretaejsth moči. Od tistega večera, ko je Ramon odpotoval, so policijski agenti neprestano oblegali glacierski okraj. Ponovili m aretirali so mnogo sumljivih potepuhov, med njimi seveda tudi nekaj zločincev. Toda Panoufle, Slirnak m Zefyrina, ta prava tolovajska aristokracija, stanujoča v lastni hiši, se niso bali, da bi jih policija vtaknila pod ključ. D' AJboize je preiskal s pomočjo policije vse snrnijive hotele tega zanemarjenega okraja in neštetokrat se je njegovo srce krčilo ob pogledu na nepopisno bedo in kričeče krivice, ki so se godile tem ubogim nomadom civilizacije. Zagovornikom tujih nageljčkov Odgovor rta članek »Cvetje, Ljubljana, 31. oktobra. Prav -nespriticen oas ©o si izbrala tista, ki v pokrajinski zadrugi vrtnarjev oblače, za odgovor na »Cvetje, ki skriva kačo«. Najbrž so imeiri gospodje preveč opravka z odgovorom, da so pozabili na praznake mrtvih, ko prodajo največ cvetlic v vsem letu po najboljših cenah. Brez dvoma so prevneti zagovorniki tujega cvetja v hudi zadtregi za pameten in utemeljen odgovor, ker njim v prid ne govori nič drugega razen pohvala tistih dajatev, ki &o o njih sami trdiLi, da jih prete uničiti. Sami eedaj zagovarjajo carine in trošarine na uvožene cvetlice prav kakor mi. zato naj jih pa država in občina kar brez premišljanja podesetordte., saj bo ustreženo obema stranema, posebno gotovo pa iiispiratorjem depLasiranega »Cvetja, ki skriva trgovsko reklamo«. Hinavščrna se vsaka sama kaznuje in tudri osmeši. Tudi na gospodarske strani naših vrtnarjev mislimo in prav tako tudi na pcmoč onemogla Dalmaciji z ustanovitvijo zadrug za vzgojo zimskega cvetja.. Vprašanje ud samo silno pomembno z narodno gospodarskega stališča, temveč je še bolj . -r.žno z naerijonalno državnega vidika. Ideja vzgoje zimskih cvetlac v naši eolnčnd Dalmaciji je rešilna za to deželo in že Avstrija jo je pospeševala z ustanovitvijo poizkusnega vrta ki ga je pa uničila svetovna vojna. Prav lahko zavzamemo vodilno mesto v evropski tr^vind z zimskim cvetjem, ki donosa predvsem Italija ogromne in to igraje zaslužene dobičke v krajih, kjer so parcele in delovne moči zaradi največjega tujskega prometa v Evropo aikio drage, pogoji za kulture zim» akah cvetlic ptf prej slabši kot pri nas. Konkurence se nam ni treba bati, ker so naši opustošeni vinogradi, kjer se vinogradništvo prav tako ne izplača, tudi če jih vzorno obdelujemo, prav za prav zastonj, a izstradani dalmatinski seljak je vesel vsakega grižljaja kruha, saj ga lakota vendar goni z rodne grude celo tja v južnoameriško euž-nost. Dolžnost države je, da jih organizira v zadruge, vi jih pa naudite gojiti zimsko cvetje! Dalmacija si bo naglo opomogla in vrnile se bodo trume bednih izseljencev v domovino, ki bo imela dosti kruha za nje, in trdni Dalmatinci bodo branila svojo blagoslovljeno zemljo do zadnjega diha in tudi iahko obvarovali naš sinji jugoslovenski Jadran pred pohlepom kogarkoli! Da, tudi strategija je v vprašanju vzgoje zimskega cvetja... Takih misli so tudi slovenski, hrvatski in jugoslovenski nemški listi, ki so naš članek posneli, zato pa lepo mirno na delo, za katero se v svojem šibkem zagovoru sami zavzemate! Naših misli so pa tudi tisti, ki so pni ljubljanskih trgovcih pokupila toliko tulip, da 00 bile že razprodane. ki skriva trgovsko reklamo« Skoro smo se prenaglili, ko smo vas pozvaii, da naučite dalmatinske kmete gojiti zimske cvetlice. Vsi strokovnjaki od svetovnih Vilmorina in Pareva. vsi vrtnar« ski leksikona in najznamenitejše učne .Knjige do našega »Domačega vrta« in do cenikov v vseh jezikih vedo in pravijo, da lahko pri* pravimo hijacinte, tulipe ter druge čebulnice, zlasti pa šmarnice v cvet že o božiču, gotovo pa taJcoj po novem letu, le vi te_*a nočete znati. Kaj naglo se tega naučite tudi iz starih številk našege lista ali pa cd privatnih ljubiteljev, ki so vas v marsičem že davno prekosili. Letos ste seveda Čas že zamudili, a prehiteli sta vas najmanj dve uvidevni ljubljanski vrtnarski firmi ^Korsika n Keše), ki 6ta že pred našim člankom imel: za težke tisočake holandskih Čebulic. Zamu- šlagere, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. 4185 POSESTVO lepo, sadonosno in vinogradno, a pritiklfnami, naprodaj. — daje Ignac Petrovič v Zgornji Polskavi. 4109 SLUŽBE SALONSKA GODBA 3 gdč. in 2 gospoda — violine, celi o, klavir, bas in jazz — isce mesto v Sloveniji- Godba je prvorazredna za klasik o in ples. Poje srbske sevdalinke, hrvatske in slovenske pesmi. Nastop takoj. — Slavko Raskaj, kapelnik, Zagreb, Poste restante. 4128 TRISTANOVANJSKA HMA nova, visokopri tlična, blizu mitnice v Zgornji Šiški — naprodaj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. ^32 ŽAGA IN MLIN z nekaj zemlje, blizu farne cerkve naprodaj za 25.000 Din. — Naprodaj je tudi posestvo 24 oralov v dobrem stanju tudi ▼ bližini farne cerkve. Več pismeno. — E. J. Stumpf, Konjice. 41H STANOVANJE DIN 300.— mesečno; 2 sobi, kuhinja, stranišče drvarnica 50 m vrta. — Poizve se: Gledališka ulica 8 (pri hišniku). 4103 POSOJAMO plošče in gramofone »ŠLAGER« Ljubljana, Aleksandrova e. 4 (prehod >Victoria« palače) WRwi RADIOAPARAT »Philips«, skoraj nov, tricevni, z zvočnikom, najmodernejši, na popolni priključek, poceni prodam. Pojasnila daje: Štefan Oblak, Bohinjska Bistrica 94. nov, dobro ohranjen, dva meseca rabljen PISALNI STROJ, ki je stal 6000.— Din ter istega prodam sedaj samo za 4800 dinarjev, ker ga več ne potrebujem. — Naslov v upravi »SL Naroda«. 4083 VRC VAGONOV SENA ga v bale, ter nekaj detelje in ■sna is njtv, postavljeno na postajo Rakek aH Velike Lašče, proda Josip Zabukovec, Nova pri Rakeku. 4111 P&ZNO Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. BRZOPOPRAVLJALN1CA popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, fielenburgova uL 6L 4. dvorišče. 917T TELEFON 2059 PREMOG SUHA DRVA Bohoričeva 5. afrik modroci spalne fotelje, Ono LJUBLJANA. Marijin trs Telefon 2623 REALITETNA PISARNA GRAŠEK JOŽE se je preselila iz Kolodvorske ulice na MASAHYKO-VO CESTO Štev. IZ (palača Vzajemne ■zvarov* Inice) FTGE v mestu a Din 5.—, zunaj mesta a Din 3.50 kg. — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 5. 4088 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLLJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. Mošt sveča pošiljka, vseh vrst stara vina v priznano najboljši kvaliteti — se toči na Cankarjevem nabrežja 5 in Breg 2 I. A. Sunara. Vezenine — zavese najnovejši slog, — niftke cene Matek & Mikei LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, trici kiji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroški j vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska c 4. Vence, šopke, krizanteme dobite najcenejše in najlepše iz lastne vrtnarije v cvetličarni oirsitea Aleksandrova cesta, (palača Dunav) Miklošičeva cesta (poleg Uniona) Kličite telefon 2489 ali 2341 Oglejte si lastno vrtnarijo na Vrtači 3 12667 Urejuje: Za »Narodno -SWl ljubljeni.