Št. 8 Gilbcrt Ilj-nnooots. - za Avgust l9bl _ Leto I. ARIJ/JVO W£BOVZETJC M Le.ontu je Lilo l?;>o« neka’ posecnega. Vsen, ni : TjLsti dusvi >ri s ° . ono sili tam, o6 učo_ ec seu&j iivo v spominu. V soboto večer, tista prococija ob jezeru, dolga vrsta samih gloriji *ih otrok, z lučkami v rokah, s pcs_ijo na ustih in z . olitviio v .srcu, polno najlepših želja za harijo, ob prilika iwTOi.-ia.vja« V gladki j ezersi; t ; ledini so so luči še- podvojile j vsa.a je viciela sestrico, bob v zrcala 1 .. Pas so se zadajali ro^ars h zvonovi in vžj ulovili gladino, v ritmu potrkavanja, icot bi vzdrhtala otj voaelga tistega večera in radostnega pričakovanja prihodnjega dne. parila, naša Kati bo kronana. bi videl igro na prostem? bi videl sebi enake, v narodnih nočah kifečdtišprod ..arijinL_ oloarje •? i-.ar zdi se m, ca si želel ostati še eri kariji tisti večer. Kako so angeli umili nebo za dru; o jutro, ko sc jo vračala orocesiia nazaj k votlini, o pet pesem na ustih, -olitev v srcu vseoljo v očeh. Karija, .uša Mati bo kronana. bi razumel w ovor aše;..a Prevzvišenega pri . uši? *•' .'.ase kr ie je zastonj, če vii r.is^o I ariji v veselje, ki smo njeno vese in ,.i o. .o njena krona, to ni nismo |*.ariji v veselje, poten, ..arija ni .a larone. kaj vpraša vsak sebe* kako je z menoj? Praznik lp. aug.usta je spomin na prvo . srijino kronanje. Ko je umrla, jo je njen Sin vzel s telesom v nebesa, ji dal krono na glavo, jo postavil za Kraljico zemlje in nebes. To je Marija še danes in tega se spominjamo, ko jo kronamo. Tega se spominjamo tudi na ta lepi njen praznik v augustu. kislim, da Ti bo ta praznik lotos več pomenil kot druga leta. Po vsem tem,^kar si videi v Lenontu in pozneje,, slišal onjnem, boe gotovo voljan storiti vse', da boš “ariji v veselje, da boš Kigej v past, da boš njena krona,, Veš kaj ona želi? Tvoje nedolžno otroško vdano 3rce« S tem jo boš napravil največ veselja za njen god. Horda boš zjutraj tega praznika san ostal doma, V Ameriki je to navaden delavnik. Drugi bodo šli na delo. Ostal boš sam z Nebeško Materjo* kako po domače se lahko pomeniš z Njo, Obljubi ji, da ji boš v veselje, da boš tale kot ona želi, pa boš dokazal, da jo imaš rad., To bo najlepši dar Njej za god, to bo krona za tvoj*, Mater- Kraljico, JH0LV H0iLIL“ v ‘ 3reda Sve tlic Stanko Dolšina. Prvi trenutek sem bila nekoliko razočarana. Predstavljala sem 3 i Holy Hill kot naše božje poti: visoko goro, na kateri kraljuje kot golobček bela cerkvica. Ko pa smo se zapeljali na podnožja hribca, v lep senčnat gozdič, kjer je naš prijatej spravil avto, sem ko j postala dobre volje. V lepih ovinkih nas je gozdna pot mimo križepotnih postaj pripeljala k mogočni cerkvi. Po velikem s+opnjišču vstopiš v njeno krasno notranjščino. Posebno mi je bil všcČ oltar in živopisona cerkvena oknu, ki so po pripovedo¬ vanju našsga prijatelja stala ogromnega denarja. Po sv. maši smo se povzpeli ne stolp, raz katerega je krasen razplod! no oko¬ lici, zeleni in Sisti-Ie tam daleč na jugovzhodu se vleče temna črta dima in sopare - liilv/aul&e. Podali smo se k našemu avtu, kjer nam jo soproga našega a- meriškega prijateja pripravila zakusko. Zapeli smo seveda in kaj knalu se jo krog nas zbralo polno znanih in neznanih sorojakov.- Popoldne smo se udeležili molitev križevega pota, katere je vodil nonsignor Gabrovšek, naš miluauški župnik, ki je imel v cerkvi tudi lopo pridigo v sovenskem jeziku. Danes počiva ta dobri goG spod mrtev v ameriški zemlji in gotovo so pri Bogu spominja tudi nas, ki smo romali z njim. Počutili smo se tako, kot bi bili kje doma, sredi Slovenije, ne sredi maerike. Prekmalu se je dan na¬ gnil proti večeru. Naš prijatelj nas je peljal proti domu po dru gi cesti - mimo lepe"vasi" Peeuaukce, sloveče kot letovišče Mil- v/aučanov. Spominja od daleč na naš Bled. Sredi njega je namreč otoček, seveda brez cerkvice. Bil jo že mrak, ko smo prispeli do mov vsi navdušeni nad lepi dnevom. A /\ \ / l ^ w A / •» * ) ' 'O r Ltn t? /Jv - j ) / /— N v^hP-^ Aj £CV) P k ,/^^y / ‘red kralja on el are otopi 'La- daj , teko govori au: ‘k.raljično mi daj J” *.raij stari zgrozi so, pr_;Sura». i uuee« kr a 1 i ic no . k oi ondc žu n; v ~ i k_< vj * e urovnin pa S palico c. rit pr ion j; blisk in grmenje, ^rad cel trsso so« 1 . . s/ v i ui j ic no z a a u.p>. 1 j j v lotosov G.VCJ/, odpeljal s seboj jo v j^r o>v i. j ic ni s jot • V vrtu tam ona čarobnem deliti« kralj stari pa jočL, m rio ao bi. \\ \ »• ' (0/\LJ£ PRIH. - p - llilena Polonc C_5 PftPATflJICAMI v~ LEPO/VTU 2 $. junija smo Sli v Lcmont, to 00 Ameriške Brez j-.;. Ze vos nesoč 3 cu sc veselila tor težko čakala tega dne. To je bilo mojo prvo romanje v življ.nju. V mislih sem že štela prijateljice, o ka-•: terih 3 em mislila , da bodo prišle, pa sem 30 precej zmotila, ker tiste, ki sem jih pričakovala, so ostala doma, pač pa so prišle dru¬ ge, na katere sem že skoro pozabila. Z Gilbcrta jc šlo precej ljudi, največ novih Amerikancev. Pri nas je šla vsa družina. Peljali 3 mo sc s svojim avtom, samo mama jc šla z avtobusom, da jc bil prostor za g. Iliha, ki jc pomagal bratu vo¬ ziti. Bilo nas je poln avto, tako, da smo ponoči bolj slabo spali. Vozili smo se 14 ur. Pc poti smo občudovali lepe kmetije in mesta. Kmalu od Dulutha 3 mo že zagledali drugačen svet kot je v Minnesoti. ^ Vse bolj valovito je. Govedo 30 je paslo po travnikih in tudi ponoči jc živina pod milim nebom. V Lcnontu smo zagledali že ob prihodu mnogo znancev. Jaz sem bila zelo vesela, k.r sem prvič v življenju videla našega škofa. Z, vsakim sc je prijazno razgovarjal. Vsakdo je dobil svojega prijatcla ali znanca šc iz taborišča.. TaJco 3c_ tudi jaz dobile, svoje prija.tcljice ter sc z njimi po¬ govarjala. hekaterih skoro ni 3 cm spoznala, ker so bile ostrižene. Po¬ vedalo so mi, kje stanujejo, kam hodijo v solo. Fri nekaterih imajo že 3V0jo novo hiše, pri drugih avtomobile. Tudi jaz sem jim povedala, kje živimo in da hodim tudi v sovensko šolo, kjer izda.jano svoj lase, " minnesotski Zvon”. Nekaterim sem dala. ovoj naslov, da si bomo lah¬ ko dopisovale. Šle smo skupaj v procesiji in občudovale sme lopi Lc¬ mont, lepo jazorcc, ki jc napravljeno in podobno Blojalcomu•pZcSru, gamo to jejbolj majhno. Spominjale smo sc onih časov, ko smo še v ta.borišču živele, llorsikatcra si je me.lo drugc.čc predstavljala Ameriko. Pri lepi lurš:n votlini smo se ustavilo in se spomnilo na, film, ki smo ge. na Koroško: glodalo- o Bernardki. Ga n je prehitro minil, danes so spominjam šo marsičesa., kar bi . jim še povedc.la ali jih vprašala. Preden smo odele in sc poslovile, so mi nekatere naročalo , naj drugo loto, čc bo le mogočo, spet pridem da. si bomo spet povedala, kaj bomo doživ lo^ ta čas, ki v Ameriki silno beži. Vike. Bc.jele. ZA ck. r>oe iUdORJU po o . iO 0 . p' ; fc0 Zlkor jo oribližno dobre pel ur. c d Gilb_rt co hodiš cit ničeti i. laiio pouk pri n..s n. alc^rju - v -ovr ut ne. tu— dčn, dvakrat pu ne. Gilbortu. Oh, suj -idin, du veste, de. jo v xjso rilci težko hoditi peš, ee. riu z ut o, ker o o vsakdo vozi, no, ce_pc.k ob e t r on i cesto jo pre.v slabo. pot, ker no računajo ne. pešce. Zelo ju trobe, paziti, de. clo* voke. Ho oplazi kee. e.vto, ki po blislcovo drvi. Tu po poti , .otijo otroke raznovrstno nevšečnosti in dobro¬ to. Ilcccca junije, jc bilo ...nogo dele. c pobi j cenjen gosenic; saj sto že dišali, kaj in kdo jo "Ar^ywuru n . Ta gosenica j.: precej dolga, n. »■'-Zuio zuiono barvo, i*o v.jsto j^u-ivO uJ ^r;o slo iz eno strani ozde. c oz costu n c. drugo str c. n. o^-ocotn-... ni s „o Vocioli, ivuuco cico— £ dljiva jo ta zivr 1 . Pa cuo nekoga. d i iu z c.> i e ci a i i s. vso ob j e uono or 'j v j -o, z ut e so so Solilo nee urug, s t r. .n • >1 obrani cest •o, in s .-v. vrazniia. no suouc ie:oi v c.li golazen. Na Jlcorju deželi, z;:.u s£> noji c-.soici pridno pokon- ■ •> 4 1 f.- • ^ i ■ lr<* T -? Ir -1 • v» . , v • 1 . , , . "J .' C. —i, lL j • •' ^ ul Oui U _.ivO O O Xg , pa so n;— poVouali, da jo bil po poti k .r pravi pdd j, se. no ne. nož, tcavec vse, kar jo prilezlo pod nogo, se jo pokončalo. Hitro o^ co pobe-haii, ^uiiico sovražnikov jo v s esc od njih uničil* Proti koncu junija so bilo jagode velike, .-vire. na poti K naa:. , Miu^> iranči in Milena - v niteli ns.birat, us. jih bodo nesli vsed: svoji ^au.i. Ma^a uoisdjica i*_a težko službe, varovati vce co na poti naj no pripeti. Zlesti je hudo, kadar pridejo na polovi- co potu, dc --Otu. Tu jc prostor cuo z c cvtouobil., d c sc lckko ^ 1 • V «» orosi. , ua srečavajo. d., le., - n^;. :a.u no skrb ciu cprouljr.lc. Gilb rčen- r.ti u;j. i...., n.v.3-. uciio liicc,. Ve i 3 ;c pcutcli in £lodcli, c- prikuje, od. nasprotno struni c.li od zcdr.j l;.ulc uvte ir. kc cuo sc ČOZ :.:ost r.c. dnu; etru:. ČLcr L, dc jih kri:. . vta neleži in ri- -j v - ■ - i u c. iioruu povedati n Č otr.c’ :: _l.:orju j..... .11 n„.ro- ....c pri. Ir . n.c. ju povodulu, dc v eiC-lvA. e -rty". o >o v , orv..nz ; _.u.j. 1 i- n 4 " <-\ O k ' ~ J u - - L '-J J- u alu lopo povostico. To p c. vol lU.di Ml d on p.;, tudi r:c vr poriudouo trgovini j ^ naicu^ 11... olaii.ul_.iia, ^ i o iCv n. .o • • ou o. iO A j o j ^ o. 1 i in popili^ V:.to ncu. povjd ui in l> ._.r u j ^ i • Tu uccjoc s,..o iuuli pri nas košnja, kravica hoče biti prc**' - '* icrbljOna za zine in nas o.ta jc predlagal, naj bi iioeli 14 dnevne per-^ itnic~. kleorčanjo s:_o jih res Moli, n_; pa Gilbcrč..ni, ker ti hoče j prednjačiti* Ta o~ tu .ura- povedati, da jo volile "hopsasa 11 , kadar ircarco večji .otroci pouk - takrat pa ...ali skačejo, ec lov_, kričijo. Vsi 3 d a j ic pa žu zopet roden poide in ni Čudno, naučili, ircel kaj vas uči in kaj delate, kar v kinn. Ta drugi strani je male vas Sparta. Ta j- bila časih velik?., a kadar o o 'rudniki izčrpani, so ljudje navadno proc-iijo in trite tr:_ ni n.pr. več šele, pač 'pa hodijo v tc. kraj lot.viščarji na po? :o, .ev>vkO : . ...ii U\J I 'J • - Jll-i h'eiu. VvPOiP J-JL JKAP JLLii J V JuhJi U. O L/J i g prosi., časih dovoljenje. ha to kopališče opremlja učitcli trikrat nr. toacn: v poheaeijok, srečo in v potok.’ Te jo žk r, hi - m - „ . k . , 1 _ ... J .njr tšol X L L o iQeeie u r f j lLJČ N1 Po temnem hodniku se je brez luči tiraj e romikal naprej'. Zagledal je medlo 0 v j O i v L) 3 • lil 0 ^ i i t . . 0 L> c U, ■ v. K C.C 1' i c r. a prihr.ja- :;VvUjo;. m primi c. vi r.u KI r7m/(-< iiii r^TTn p o- C/' * %j 1 J. O' m C/čar , k i. jo m m i v ccuci, j . V^/I’ C.vjl.j 0 C. iv. K. d.i'1-. *j»_.» 1K ..XX po V , iv j O jo 01 i , CK. G !;dar ni vIcLgI tak:' lo' votlino kot jo or. m vpraša ovčarja, i:jo jo ukradel to 1 o o g ?vcke. Ovčar jo tri«: g j vedel, da jo tr. o£rok bil u- grabljen. Dvi; nil jo ovčko in jo.dal Henriju v narečje tor *r:u ^vo¬ ki, k. i;:a So :.um e ovac, r. nobeno ni ukradel* “Otrok no or.o o- ct-ti^tu, r.'zrrji gr. bedo ickr.li", d uidi in p.v>cij.o dočlcr. k neke¬ mu puečr.vnilcu, ki j v etr.n vd Puč r.vili!: j: iuol leno ničico, V* » • v K-i : kr r t o v ;c.a±, v o dal. nje i-rrr.ccn vrt, cadnjo Liubi Bor - 11 - Deček j- šol s puščc.vnik z.: n,- vrt. Vos ztcuCvj j j v pr ..Sov .1, ko je • • viz-1 l-pe rdeč-, tol- in ..-dr- cv-tlic-j ter zeleno travo;" Kje oi pr. vso to ulcrei.-l.? Veš, jaz o e... delal cvoti.de in liste iz papirja, pa nikdar ni s > bile 'tak.' i-po ,001 so to. " Puščnvnik je k ..a. j nogcl spr eti d .-poved-ovati ubo^onu dečku: , "Henrik, to vsfi je fr .rodil ljubi 5 op, od n. j ege. inc_..o vso." "Kd. pr. jc Bog., kje živi?" vprašr. Henrik. i Puscc.vniic j- uil zelo žalost—n, ico j- Vod.ol, a a ta ub e p 1 ocr-n nič ne v£ o Bogu. Vpračr.l ga je: "Ali več norda, kdo jo tvoja rmna ir kje jc ostala?" 1 *Ko voz. kje jc njen? olike pr. iz.ou, tako rad bi je vi- e i n L. ^ i. • Puščavnik ogleduj- oliko in pravi: "Plmenita, dobra izgloda tvoja IZZA, takoj j - nore.vr. poiskati. " Marjan Kosez. Za 1P julij j- bil-o napovedano veliko r ..anje - srebrni jubilej kroneuija Harije Po:žagaj v Lenontu. Žc končen r.ajc se je začelo z^ire’ jc rozzerjev, ker jc bilo trejge. najeti poseben e.vt-bus za telo dolgo vožnjo. V začetku nože bolj oddaloč poslušal in si nislil: "Oh, da b 1 tudi jez nogel iti." Vso lažje jc bilo za ni c. j šega bratca Francija, ki oc kar pririne in. n^-odneha* dokler nc zraga. Končno cc odločil:' ata, da grezzo vsi, hišico pa prppustiro' v vitstvo Rcnokorjevi zrni, zlasti pa kravico, ki 00 no da ker tele o ze.prcti kot hiša, nc da bi er oglasile, zjutraj in zvoper. Tožko con čeJcr.l odhoda, štol sen dneve in nazadnje žc ure. Avtobus jo žo čeke.l na rozze.rjc. Vožnje, jc bile. lepa, tudi nebo jo bilo lopo,,čisto. Po nekaj urah vožnjo po drže.vi V/isconcin oc jc polagona ze.čelo nračiti. Skupno eno ze.pcli nekaj Marijinih pesni, odnolili rožni venoe in večerno nolitov. Kzzalu nato so nekateri zaspali, zlasti noj bratec si jc privoščil speuijc kot d oz-.a. Sredi . avtobuca co pogrnili zz.ene. odejo ih blazin®. Lahno zibenjc ne. avto¬ busu nu jc povzročilo še trdnejše oranje. Po štirih urah vožnje, e.li še preje jc voznik ne.ve.dno ucte.vil, de. doz-, so prczre.čili in na noka.torih poste, j-h z zalo okrcpče.li. Bratoc za te postajo ni vedol, ker je vožnje največ proo.a.1 in dr. no bi Izoli noze.žol jo noga konce rez. da sc : :u ni potlačil Iz--Iz uc., al i c tir T It jc nekdo nr.vc.dno pazil, kost ob iztoku in ^etopu potnikov. 7 soboto ob 10 c: :o dosegli naš cilj# Ilc. san -stenskem, pragu nos je žc šakale. skupine. r m.arj^v, franc ickrnov in m duhovniki ne.o Provzvi Prvi ne. obi; oni, bil Ve bil, ko cc: jih zro ledr.la. 30 di 1 pri Mariji v ccm.ectanoki kapeli# Začet. go je e v _ C' o. masa, pri kateri sen snel . .iniotrirc.ti# in e ev• ...o. j : jo bilo ljudsko petje, ki ra jo vodil g# p# Odilo, ki zna tako peti, da go kar vcc trccc# nikoli v življenju ne bore pozabil vcc to, kar cen doživel v Lemontu# Lepo je bilo, ko smo cc srečali z načini znanci in ci skupno ogledali kraj z okolico# Zdelo cc mi je, kot bi go nahajal na hribcu done.# Drevje jo dajalo prijetno senco romenjen, krona vsega pa je ..c.lo jezera - Blejsko jozorcc - z otočkom# Po nje:; plove čolniček, ki to dni res ni počival prav nic# Ixa gornji štreni jezera je votlina z lurško Gospo in Bernardko# Fo kratki stezici eno prišli v Asiško dolino, ki jo krasi ee; nanjsa lurcka votlina in Kalvarije* Preko širnega travnika, žitnega polja smo prispeli do o eno stana, še preje do n f arr.c n in sirotišnico# Spored za soboto jo bil precej velik# Procesija z lučkami okoli jczcrq. k lurško votlini jo bilo. nepopisno lepo.# Zgodovinska igra Harije Pomagaj pa nos jo popeljala ne. Brezje,v domovino# V nodoljo sem bil pri treh glavnih : .ašrli# Ob lOuri smo so zapeli zbirati pred seme etanom in duhovniki so na nosilih nesli sliko Marije Pomagaj v Lurško votlino, kjer je bila maše,# Provzvišoni pa 00 pridigali in povedali, koko moreno živeti, da bomo lopi biseri v Marijini kroni# Ob dveh popoldne jo bilo kronanje Morije,fant30 v narodnih nož eh pa so odnesli slike nazaj v kapelico# ^red ccmoctonon orno prejeli šo zadnji ble.goslov in romarji bo so polagoma zace¬ li razhajati# Ob 5 uri popoldne 30 bil tudi naš odhod, slovo jo bilo težko# Zemo v resnici ni bilo lepšega doživetje, v Ameriki*:.:.. V mnogih srcih jo vzplamtela tihe. želja, da bi so drugo leto zopet cošli na lomontskom gričku# i\iC.C.C. iiCC.VOC £V DAN' DA Pl/VEVILLU Varle ponedeljek kram pouk ne. Pinovillu. Kalu po deveti, uri žo čakajo nekateri ar. poste.jnlišču* Celo nr.jrmnjči modo tjr., . .od nji_..i jo nar in Vid::.or jev Janezek, ebe Krictinci in cel; Perčičev irr.li Andrej čele črler. te... Odrr.eli tcleoj odvzem jo torbico e knjigarn, včasih je zr. nalc'V njijkaj sladkega, lerieor po: r.rr.ačc, elr.dleorčlei in čpkolada. Vrhu klanca pr. čeka Franci z avtor., da popelje to "dolgo" pot do Krulčevih, vao družbo. Vec ec rado pelje. Najprej prideta na vrsto Krulčev Kortin in Perčičev Peter, to ota upcnca prvega razreda. Ilartinck ao navadno zank.a, če bodo najr.anjei slišali kaleo pravljico. Veste, to vei radi poslušano. Od Krulčevih pa k nar., ker poloti je cola navadno pri nas. Zdaj pridejo na vreto naš i^ najr.anjei. Naj pr c j poslušajo pravlji¬ co, a ne niclitc , da v naši eoli ne rolki?* Vedno pred in po pouku. Nato pa ec uče z a nastop, ker bo konec cscca avgusta vede od njih nekaj povedal. Ko odidejo reali, pridem na vrsto večji, tudi r.cnc so vzeli r.cd ec. Učkm sc iz zoni jcpiaa o naši dor ovini, o zgodovini Slovencev, berem in obnavljam in ura je že ena proč, ko gre: e 'n kosilu. Takoj prideta spet naša "prvčka", da pišeta in sc učita verouk £y£aj.1^.ŽebšbirtL3evejVSngi-jbti* se*&če£cil r zaiijiso-ih -4* razred. u jo pa najtežja zadeva lopo branje. Včasih sc pa preizkušajo tudi v računstvu, zlasti v poštevanki. In kc sc bliža ura "pet" sre pa vsi: srednji in večji skupaj, da poslušano cerkveno zgodovin in sc učim iz kotekizra. Tu sc tudi r.arcikaj pogovor j aro in večin-; govorkro, kako je bilo ne. Korošker.* Ko rrinc pouk, pa sc še pogovorim o : .isi jonsko;:: delu* tudi • doklicc im; .o svojo odbornico, Anico Krulčevo, ko nas o por.iij j a, de norem rroliti v a mcijonc in zbirati znc.:kc v ta na en. Ga« poij.cn.-.' učiteljica hiti ne. postajališče, tor;, okrog jo zdc.j precej borovnic in vsi h it kr o nr.birc.t. Lepe je o ponedeljkih na Pinovillu. % BILO P« ' TIRt xVG 1 Xi wvJ 1 -/ ^ * Pb^a^aj na tira i... Zl oližalu ■ Vejili tar; v . V O 11UC ih a - pih božjih i)otih na Sv. horo, na Sv. Vilarje, i: i.ariji J- 3c;_a j c nic vcc no cpoi.iinja;. lepe božje i poti uči Rrezjo, ker ec—. bila eoara noi.-aj p lota, no eo : .c vzcii % c ccboj# V nae i o love no ki želi cen clieala tole: K c. Brezjah go * *. vicglc pri Marijine... oltarju priče raznih ^zdravi j c n j Jbcrgle, zahvalne olike, r .JLico in dru£_i jpo^iuki na o z kr avl jen je. V Begunjah na Gorenjo KC*.i j o z iv o 1 a o o o e o a r ei no jp a nacoKui a J 1 ic ci*** ic*r x j c. Luotik# njena nioica o o tal a j nae pr e l»i jc^licovo xu 1 C 0 je neG.il Oxe i o w l lic l»o \ ^iimu^ijo, j o col liO ^ t o t o ivjL at na er e z jo# i';ekoc £,u «3^ prečila *i ar i ■ j. a Luctm, naj jo \ za__*c *-♦ coboj, bil*.. j^ bolna in nx_^ lu hoditi# Rcc jo je popeljal na Brezje, kjer je zaupno prožila Harije ponoči in j : tudi dobila# Mre. Lojzka Gru:.;, njena hči živi v Brooklynu in je povedala, da go dol £0 čaoa vicclc aa.-inc borple pri Marijine;- oltarju- v znale zahvale# In ko je pred več leti obickala ovoj rojetni kraj, je por Gnala na noče lepo Brezje# Kako cen želela, ko goli brala ” Lcuontckc odlove n , roi.ati v Lcaont# Leteč ob ?5 letnici kronanja Ilari jc^Po;_.r £aj o on bila talce srečna, kot nalokdaj v življenju. Z uciuo ovc. Sli tja in vgo pot a ca. v ;.iclih že atola znanke, ki jih " bo:;, ta.: arcčala# Pred cerkvijo oc naa rca žo pozdravljali znanci, noč njiac naa Provzviecni, nnoro patrov frančiškanov in takoj g::o odeli k gv. ...ači, ki jo je daroval Father Dol Sina# Ko Gioo ec arcčali z anopi; _c znanci in prijatelji, eno ai vedeli toliko povedati in vci c:.;o bili crcčni, da aroo ac Goeli po toliko:., času# Kcizbriacn bo .^atal apo;:in na procoeijo z lučkaioi, na duhovno irro. na eridiro# .Sličali ca.o aac, da bi bila krona v katero bi vložili Vcc biacrc tora cveta, brez vre dno ati, če nioao ni ca;.i Marijina la* ena# rdne bo: :o at ali v veri kot jo ctala Marija ped križe::;# t - 15 - Po^.l^iiO uO oran zo •■..oklice iz Chicago kronale llarijC Ponašaj pri lurčico vatlini in ko o :_3 sc poslavljali od kje, ji Jiali z robčki v zadnji pozdrav. Hoja zolja pa je, da bi če in še obiskala Harije Po:_a;- na lepe::, lcnontckca gričku. ono liila fet!„ar JKodai° pciseiooa Poloti ,.o vsi nuj ra. j ši zunaj na soncu# T i^ra.c Scved; Pa mi no rano tudi po. .g ari .i pri delu# na nehki travi# Polce pega nerano pa o c pasti krave, ca j veste, da jih vsi na Pincvillu# Kačo kravice hočejo sveže travo# Navadno izpusti ata našo kravo ob pol ccdnihhzjutrajj ko otroci še spimo# Dokler spi...o in zajtrkujočo, se^pascjc ze krave na pašniku, ki je gon. Do o si..c vire pa c ze počasi pripravino m T ... 0 pustino krave zunaj ograje in pazijo nesi je# Zraven se pa tudi lahko igrano, najrajši z 'žogo. Naši kravi je inc 11 Bcauty n in je rdečkaste barve« veliko rege, da izgloda.kraljica krav ned drugini, ki so brez njih# ^časih pašev: največkrat pa pasov, skupaj s Krulčevo Ilinico in Ivanko# pa tudi zredi,da hudo# Jok c razlog kale Sna kravica zgubi# 30 pačnilcu in Perčičev da kravice ni tor Včasih sc Joj, talar at jo Peterček je ves iz sebe, kadar vidi, kiuvitt xu kjer bi norala biti# cctc, pa je ne gre takoj iskat, teče proti donu, a nani le r!c upa povedati, pač pa sc huduje nad kravico, ki si je privoščila nal sprehod po okolici# In kadar jo najde, je vos srečen in pozabi na vse, kar ji je zapretil. Zvečer ženeno krave ob osnih v hlev# Potov: sc še vale poirrano, navqdnc sc lovino in skrivono, da sc števni# Starci klicati, ih srvc pa talce utrujeni, da že v;cd roditvijo zadrcivljcao i. nas nora] Ve še ponoči sc včasih sanja, kako k bi delale škode drugod# Dnevi, ki jih prcvijcno n rcv.o k večerji in nolino rožni venec. ' * 1 r ^ zavrača-O icravicc, da ne i, so res lepi, saj pa tud. ni nilc daleč od dov ale hip nas lahko starci pokličej o - 16 - Povedati pa mora.., da ni pri pači po:..a£a tudi oootric*. ki jo i:_a naša krava prav rada. Sc en -ogcc tega lo-T, brezskrbnega živl.jonja, pa bo trcba,v celo injtravica □c bo morala zadovoljiti z malim ograjenim pašnikom. • /uiic : E a Jože Paternoet __ - , , _ . O MAJMANJSlh LJUDEH P4£i/oo /2 A^ciiešd/i/e Sledeči.članek .nipiaal misijonar liartin Gusindc, ko jo obiskal Pigme jcc-r najmanjše ljudi ne. cvetu v njihovem laatriom bivališču neprodirni džungli. Džungla Pigmcjccv jo brezupna goščava. Colo kadar stoji concc visoko na nebu, prodre sao motno, svetloba skozi debelo in cvetočo streho košatih dreves. Vsak dan, od ene do pet ur, epremini dež tropično afriško džunglo v močvirje. Ilokrota nima nobene priložnosti, da so izsuši ali izhlapi. ■£)ih razpadanja in plesni jo skoraj zadušljiv. Nisem bil tam več kot nekaj ur, pa je bilo vso, kar sem imel (obleka, kuhinjaokc potrebščine, konj) pokrito.c plesnijo. Vročina je bila neznosna. Sam Pigncjci lahko prenašajo to podnebje; ostali svet sc ga izogiblje. Ti ljudje so najmanjši od človeških rodov, bivših in današnjih. Odrasli moški dosežejo povprečno velikost 57 inčev, ženske 5^ inčev. Iliada mati z dvema otrokoma je bila ena izmed prvih, ki so me srečali in ta je bila 3ca.o 47 inčev visoka. Velike glave Pigmcjccv, kratke noge in dolge, suhljate reke niso nič kaj v sorazmerju s trupli jnihovih teles. Kljub temu pa so bistroumni in gibčni. Lahko plezajo na Nobela' drevesa, sc ^avihtijo na trte plazilkc in potujejo iz ene veje na drugo v čisto pravilnem razmerju časovne in krajevne razdalje. Njihovo dnevno življenje je stalno ickanjc hrane, kajti v džungli ni mogoče gojiti poljskih pridelkov niti rediti živine. Vsako jutro si morajo poiskati kaj in to -u- karlcoli ji- - nudi ne-rava. Živali niso tako otovilnu v k,- -no C i ljudje mislijo; Pi^jci lovijo največ -mjhnc .antilope, . pavijane (opico), ptiče, kače (teko debelo kot clevocka roka), k* carje in žabo. ICjih.vo orožje se enostavni loki m pincic.^ "oda izurjeni lovci sežejo sen in tj., tuui po oulicun m v * c ii nesreči položiti na tla ccl^ slona. ^ J x (Daljo prihodnjič) FP.RN MU.CIN5KI --’ J C C -KC.1 z c. - O ni ustrelil no lol.Volc C.t.C.1 J • Gr^Cp jLC. j j r^G sir-tc.. ^ ro hruško n^ dobi—, čo ukaz in poželjivo gledal ne. hrušk*,. ,Ji zr:.c'.n: lovce .odvod ni ni ^oti^cel hruške, brucke niso bide žal jot. "Teka. j~ na. cv^tu, n vzdihne, "debrta T '~\r i u rcčancko re.vnam z družine, v zdrvelo, pc. cc bo- ! Sc—i m~ čilije v ctr-^oct.” Fe Jekli¬ ne :_ to:., dru- n t.;d; L palico. ! ’P'lica, " ji ze.pova, "crc^ . .1 Krvavi, g c.c e • P^jbi in ud uri lovce, naj vendar že obreži ne lene—e.tinoc p otr-usul brucko, de b^do bruck go de 7 C - -,'r, 1 in -,v A.c.J-O » Palica go do tel prikloni in zapleše ckozi vret:,. iCc. or egu potakne ne lovca in tolcbi ne vgc štiri. L^voc je pobere, ctrke. ^reh z njo in j- vprc.cc, kam go ji teko nudi. "3h, n odvrin palica in i-o.lo .r:e je jo, "ned to mo jo podel, kor no ctroljec ne .odvode, ki ne j petroso hrušk o, de. bedo GO hruške pe.de le. " baj nismo neumni, " go zasmeje levoc, "de bi go pretep: li, da- o, jutri jez tebe, kakor cc b; c en jelo goc c živi—e lopo v g1 ima ti lop; In gos^d jo cokel in cokel, predol j brede m keker gospod, žirr 1 clin_.. Ji nič cc ni zganilo: brucke go . irno visele prod oknei.., medved ni potrccol drevesa, lovec ni spražil v —odvede., police, ni naklestile lovce. Todej gg jo gospod rezcrdil: "Glej, gl.j," je dojel, družine g o :..i torej ucitno upire. No,počekej,dhel, jez ti pocvetLJ Ogonj ukaže... ti, pejdi in brez uoe.il jonje ožgi pelico, de. bu police udarile po lovcu, de bo lovec ctrcljel ne —odvede, de bo medved p otročji hru¬ ško, de. bedo brucko pedale# 11 Ogenj go prikleni teke vdano, de oblizne tle, in dvigne iz eobe# A glej, izpred vret opazi, kako co objeme, j o drevo in ...odvod in lovec in palice pr ci prisege jo večno prijetcljetve. To ge teko ograjo, de skoči ne klop in g plamenečo besedo ickrono nazdravi vročemu bre.toljubju, ki že.ri vsem v vnetih orcih. Gospod p e jo čakal če in čc, čakal teko dolge, de je naposled obupal. Vstal jo, odprl vrata in otopil ne. preg. Stopil je ne preg in potegnil capo - ali ni mu bilo trebe kaj roči: ogonj ge. zagleda, čine- c klopi, smukne zbegan so:.:, silen; tja, osmodi palico, da lopne rojStrcGonc. po lovcu, puška poči in pogodi s ospoda v nore, medveda v sc v 0 , koomcic zatuli, so zaloti v c.revo in. bruck usujejo. Prek njih pa so c.rov;, .ec.voc 1: hi. u - sonc im.r lov_c, palica in opo£j in gospod: j Cvirne ne. streho in jo zapali,; ve c •>s k družina po bor ne, ostaneta le ne gospod in hruška# Gospod cede v travo $ žc.loctch ci briše rano in .gleda v i ir c c z hišo« Hruške, pa ne utrpi, da bi ne razodela ovoj' modrosti: n Kaj ti pravim, gospod? S ca: bi ci bil šol po . hruško, pa bi vespa topa ne bilo* 11 božične voščilnico, znamke in tudi na molitev za misijone nismo pozabili# Eno škatl^o to zbirke sem podal na naslov g patra v Indijo, seveda molitve niso šlo v zbirko, te c:.o podali naravnost prod prestol ljubega Bo p a# To bodo gledali popancki, kaj e. ;o poslali# Vso one, ki jih oskrbujejo in gospodič misijonarje, lopo pozdravljamo# Albin Medved * Tudi deklice hočemo pridno po.apati p# patrom pri njihovem, težke: dolu# Vemo sicer, da nas bode dečki v zbiranju prekosili, a trudilo sc bomo,da jih bo; o dosegle vsaj pri : .olitvi in v nabiranju znamk* Kolcaj podobic sue dale v skupno zbirko, gospodu patru pa bomo poslale seznam nemih molitev in žrtvic# Vabi..., vse, ki bor o ilinncs otoki Zvon, da sc nem pridružijo .in sodelujejo z na .i ter nem o uspehu poročajo, s.li - 20 - n:, j piše jnaravnost g. . .isijonor j j:.. Pri tej priložnosti sc lopo zahval ju je: .o gdč.karici J ‘o:_ažič z c. lopo nisijonske koledarčke# ^ica Krulc in I lil o na. Dolanc 7* 'uredo/ioi>« *urcč<*- “Minnesotski Zvon“vabi in slovensko .iadino k d Vao nas voze in velika :..i-col “D01i0VIKA n ,nji opisovanju bo: .o :ili, .stali zveo jojili g in ovojema lepega uaterinoga jezik tene, kjerkoli bo:..o živeli. Ta :..oooc ao ao oglasili naši alov. gdč# učiteljici Kuno jev i iz Littlc Falla Kov/ Yerk. Čudili ono ao, kako lopo jo bilo piaeno piano. Prod kratkin pa jo piani Jaki Okern is D rooklyna in A ,roai, naj bi pošiljali Zvon tudi ijjoau, ker ao v družini trije bratje, ki ga bode radi brali.- Kot vidite, jo ta Številke obširna, največ radi poročil iz rouanja v Let.ont, da bone na ta način tudi :..i proslavili lepi praznik Harij inče a Vnebovzetja. V avgustovi številki prineseno zaniniv prevod o: naj. en j š ih ljudeh na ovotu. Ker opisuje vso to uisijonar Kart in Gušindo, s:: ga uvrstili v Misijonski lcotičok. Prevod jo oskrbel Jože PaternoJ ki jo lotos graduiral na tukajšnji “High School”in sicor z odlični / us poho:.:. v avgustovi štovilki s: ..o začeli objavljati lopo lutkov^ip- pravljico “Čarovnik Kofondež n , ki jo je pisal in risal prijatelj mladino iz Iiilv/auicoo, gotovo boste uganili kdo jo Goričan. | " Kdo pa dola hišico v nebesih? Vpr ašj črneli Janezek svojo :..a .ico. Manica : .olei in no zna takoj odgovoriti. "Oh, nadaljuje Janezek: n Ali no 3V. Jožef saj jo nizar? n "liinnsotski Zvon” izdaja slov. nladina na Gilbortu in Pinevillu. Uro ja in riše: Franci Medvod rpA -1.-^ » t v, a. 0 —, n . 1 4. • i x«— i j l\.0 u wi- II