513
Ventil 14 /2008/ 6
Zanimivosti iz 3. slovenskega foruma inovacij
nane. Prav slednjemu, kako pripeljati
inovacijo k uspešni realizaciji, je bilo
posveïenih veï predavanj in okroglih
miz.
Strokovno javnost in mnoge ljubitelje
letalstva pa je razveselilo priznanje
podjetju Pipistrel, d. o. o., kot ino-
vativnemu podjetju in njihovemu
izdelku dvosedežnemu elektromo-
tornemu letalu, ki je že prestalo
uspešen polet. Tudi to inovacijo kot
mnoga prejšnja letala, ki so bila iz-
delana v Ajdovšïini, lahko uvrstimo
med strateške inovacije, saj s svojim
razvojnim delom podjetje uspešno
prodira v svet ultralahkih letal.
Tudi ostala podjetja s priznanjem za
inovativnost – Indramat elektromo-
torji, Izoelektro, Iskratel, ETI Elektro-
element, Domel, Iskra Avtoelektrika,
Trimo in Acroni v svoje strateške na-
ïrte uvršïajo stalen razvoj in podpi-
rajo inovacije tako v razvoju svojih
izdelkov kot v poslovanju.
Forum je predstavil tudi 30 izbranih
inovacij posameznikov inovatorjev,
podjetij, raziskovalnih inštitucij in
univerze. Seveda pa ne smemo še
mimo inovacij, ki so jih predstavili
mladi, ki so tekmovali na razliïnih
nateïajih in se predstavili na raz-
stavi.
Podjetje Indramat elektromotorji,
d. o. o., iz Škofje Loke je prejelo
priznanje in se je uvrstilo med deset
najbolj inovativnih podjetij. Predsta-
vili so dva izdelka: transformator sis-
tema za uporovno toïkasto varjenje
in paket linearnega motorja.
Avtorji izuma transformator sistema 
za uporovno toÏkasto varjenje so
Anton Šolar, dr. Beno Klopïiï, Rado
Lisjak in Thomas Klinger.
Predmet inovacije je transformator
srednjefrekvenïnega sistema za upo-
rovno toïkasto varjenje. Sestavni ele-
menti v transformatorju so konstrui-
rani tako, da omogoïajo lažjo izde-
lavo teh elementov in tudi hitrejše
sestavljanje z vijaïenjem, obenem pa
izboljšajo njegove lastnosti. Tehnolo-
gija izdelave je okolju prijazna.
Sekundarno navitje je sestavljeno
iz tako imeno-
vanih E-ovojev,
ki so izdelani iz
bakrene plošïe,
so enostavni za
izdelavo in vg-
radnjo, omogo-
ïajo zelo dob-
ro hlajenje se-
kundarnega in
posredno tudi
primarnega na-
vitja.
Napredno hlaje-
nje usmerniških
diod na izhodu
transformatorja
je izvedeno posredno preko kon-
taktnih plošï, ki jih hladijo sestavni
elementi s kanali z veliko hladilno
površino.
Z izumom so dobili lastni varilni tran-
sformator z zelo veliko specifiïno
moïjo, ki je zaradi edinstvenih kon-
strukcijskih rešitev boljši in cenejši
od konkurenïnih. Edinstvena kon-
strukcija varilnega transformatorja je
zašïitena z dvema mednarodnima
patentoma.
Transformator srednjefrekvenïnega
sistema za uporovno toïkasto var-
Transformator za toÏkasto varjenje (vir: Indramat)
DOGODKI – POROČILA – VESTI
Rdeïa nit tokratnega foruma je bila
povezanost inovacij in okolja. Ved-
no znova se pojavlja vprašanje, ka-
ko usmeriti razvojno in raziskoval-
no delo, da bi ohranili zdravo in ïlo-
veku prijazno okolje ter obenem
napredovali v industrijskem razvoju.
Izkorišïanje dobrin za industrijski
razvoj namreï ni vedno tudi okolju
prijazno. Zgraditi je zato treba lok
med znanostjo, inovacijami in varo-
vanjem okolja. V ta namen je treba
razvijati znanje in ga uporabiti tudi za
varovanje okolja. Pridobljeno znanje
in inovacije pa je treba povezati s
podjetništvom, saj se inovacije osmi-
slijo šele z njihovo uporabo. Forum je
zato še posebej nagradil podjetja, ki
razvijajo okolju prijazne izdelke.
Kljub resnosti problema okolja je bila
uvodna okrogla miza prežeta z vpra-
šanjem sreïe. To pa zato, ker je bila
na tokratnem forumu predstavljena
inovacija na podroïju igralništva.
Podjetje Elektronïek, d. o. o., ki
je dobilo priznanje kot inovativno
podjetje, je namreï predstavilo svo-
jo inovacijo na podroïju igralništva
– igralni avtomat G4 Organic Card
06/07 za Black Jack, kjer si lahko
poskusil sreïo. Izdelek je visoko-
tehnološki stroj in je plod razvoja
domaïih strojnikov, elektronikov in
programerjev. Pri tem po besedah
Joca Peïeïnika, ki jih je izrekel na
okrogli mizi in podelitvi priznanj,
poznamo tri vrste inovacij. Mnenja
je, da so to lahko podporne inovacije,
ki nastanejo kot potreba po tehnolo-
škem razvoju podjetja, in inovacije
pri razvoju izdelkov in njihovi izbolj-
šavi. Kot najpomembnejše je navedel
inovacije, ki imajo strateški znaïaj, in
predstavljeni avtomat je za podjetje
strateška inovacija, saj priïakujejo,
da jim bo uspel strateški preskok pri
prodoru na svetovni trg te tržne niše.
Na koncu pa je dodal, da je žal vse
preveï sanjskih inovacij, ki nastajajo
v krogih, ki niso povezani z realnim
življenjem in proizvodnjo, najveïkrat
pa se tudi ne osmislijo. Vsekakor pa
so inovacije tiste, ki morajo imeti
osnovo v lastnem delu in razvojni
viziji in morajo biti poslovno narav-

514
Ventil 14 /2008/ 6
jenje z enosmernim tokom je na-
menjen za prigraditev na robotsko
roko. Ta varilni transformator uspešno
izdelujejo in prodajajo v glavnem
avtomobilski industriji. Z njim so
prodrli tudi na ameriški trg, na primer
v podjetje General Motors.
Podjetje Indramat elektromotorji,
d. o. o., iz Škofje Loke in avtorji Rado
Lisjak, dr. Ingolf Groening, dr. Cristian
Kaehler so prejeli priznanje za izum,
ki rešuje problem prevelike valovi-
tosti sile pri sinhronskem linearnem
motorju, obenem pa še omogoïa
veïjo specifiïno moï motorja.
Bistvo iznajdbe je v pomožnem vme-
snem zobu na listu primarnega dela
sinhronskega linearnega motorja, ki
omogoïa veïjo specifiïno moï mo-
torja pri nespremenjeni temperaturi
navitja in manjšo valovitost sile mo-
torja, kar je zelo pomembno pred-
vsem pri uporabi motorja za direktne
pogone osi pri obdelovalnih strojih.
Uvedba pomožnega zoba, katerega
oblika in višina sta izbrani tako, da
ne moti osnovnega magnetnega polja
oziroma ga celo izboljša. Omogoïa
najveïji mogoïi odvod toplote iz na-
vitja motorja na paket in preko paketa
na hladilni sistem motorja.
Pomožni zob omogoïa tudi veïjo me-
hansko stabilnost motorja, saj je pa-
ket bolj odporen na upogib zaradi
delujoïih razpornih sil. S tem sta bili
doseženi višja kakovost izdelkov in veï-
ja konkurenïnost na svetovnem tržišïu.
Izum je patentiran.
Na forumu inovacij vedno sodelujejo
tudi univerze in raziskovalni inštituti.
Med njimi je kar precej zanimanja,
še posebno mladih, pritegnila pred-
stavitev Fakultete za strojništvo Uni-
verze v Ljubljani Lasersko merjen-
je in izdelava tridimenzionalnih 
oblik – LASMIL glej sliko na str. 515.
Avtorji inovacije so dr. Ivan Vengust,
dr. Matija Jezeršek, dr. Drago Braïun,
Alojz Kapler, Mirko Klanjšïek, izr. prof.
dr. Janez Diaci in
izr. prof. dr. Peter
Butala.
Sistem LASMIL
omogoïa hitro,
enostavno in na-
tanïno merjenje
tridimenzional-
nih teles in izde-
lavo njihovih re-
plik. Sestavljajo
ga brezdotiïni
laserski meril-
ni sistem, nami-
zni raïunalni-
ško krmiljeni
(CNC) frezalno-gravirni stroj in pro-
cesni krmilnik z ustrezno program-
sko opremo in uporabniškim vmesni-
kom. Uporaben je za merjenje zelo
zahtevnih oblik objektov, ki so lahko
tudi iz mehkih in krhkih materialov ali
v vroïem stanju, pri katerih kontakt-
ni naïin merjenja ni primeren. Integ-
racija s CNC-krmiljenim obdeloval-
nim strojem omogoïa hitro, natanïno
in uporabniku prijazno izdelavo re-
plik, ki jih lahko tudi enostavno mo-
dificiramo ali izdelamo v merilu gle-
de na original. Ta originalna rešitev
odpira številne nove možnosti v in-
dustriji, medicini, umetnosti, arheo-
logiji, izobraževanju in drugod.
Izmed mladih inovatorjev želimo
predstaviti inovacijo dveh mladih
raziskovalcev Druge gimnazije Ma-
ribor, Luke Mustafa in Tima Pušnika
Jaušovca, ki sta želela prispevati k
boljši izrabi delovnega ïasa profesor-
jev in uïiteljev. Razvila sta sistem za 
avtomatiÏno preverjanje prisotnosti 
dijakov. 
Dijaka inovatorja je motila izguba
ïasa za preverjanje prisotnosti, ki je
povpreïno vsak dan 4,4 % ure. Ker
je informacijska tehnologija v šolah
že zelo razširjena, bo njuno inova-
cijo mogoïe enostavno vkljuïiti v
obstojeïe informacijske sisteme.
Sistem za preverjanje prisotnosti
dijakov temelji na RFID-tehnologi-
ji v povezavi s podatkovno bazo.
Uporabnik sistema, v šoli dijak, se
identificira z lastno RFID-oznako ob
vstopu v razred. Ob priïetku uïne
ure so podatki o prisotnosti preko
Varilni transformator na robotski roki (vir: Indramat)
Linearni motor in lamela paketa motorja (vir: Indramat)
DOGODKI – POROČILA – VESTI
uporabniškega vmesnika že na voljo
profesorju. Nekajminutno preverjanje

515
Ventil 14 /2008/ 6
prisotnosti tako efektivno zmanjšamo
le na nekaj sekund.
Sistem sta avtorja zasnovala tako, da
služi uporabniku in obenem omogoïa
nadaljnjo obdelavo podatkov. Upo-
rabnika dijaka sistem obvesti o od-
sotnosti po elektronski pošti. Sistemu
lahko dodamo tudi spletni vmesnik,
kjer je mogoïe najti gradiva, upora-
bljena pri uïnih urah in drugo. Zaradi
odprtokodne zgradbe in povezljivo-
sti je sistem mogoïe povezati z že
obstojeïimi informacijskimi sistemi.
Dokaj popularno elektronsko redo-
valnico je mogoïe prilagoditi tako,
da uporabi podatke sistema in ustvari
potrebno statistiko, tako obdelani po-
datki pa kasneje omogoïajo podrob-
nejšo analizo prisotnosti. Ti podatki
se lahko nato uporabijo pri pripravi
uïnega naïrta in posameznih uïnih
ur in zvišajo uïinkovitost uïnega pro-
cesa. Potencialne možnosti uporabe
in naïini implementacije so omejeni
le z domišljijo uporabnika. Sistem pa
je zasnovan ekonomiïno, saj je samo
nadgradnja že obstojeïe IT-tehno-
logije v šolah, tako gradnja novega
omrežja sploh ni potrebna.
Avtorja sta izdelala tudi prototipni
model, ki je bil nekoliko okrnjen,
vendar pa je uspešno prikazal funk-
cionalnost in delovanje. Za beležen-
je uporabnikov sta uporabila ïita-
lec USB RFID s sprejemno frekvenco
125 kHz in ustrezne RFID-oznake
(TK4100 read-only). Pri programski
zasnovi sta se odloïila za dinamiïen
program, spisan v PERL-u, ki na stre-
žniku obdeluje zahtevke in bazo
podatkov. Uporabniški vmesnik sta
napisala v PHP-ju. S tem sta demon-
strirala fleksibilnost same zasnove.
Po predstavitvi sistema na Sloven-
skem forumu inovacij sta se uspešno
povezala s slovenskim podjetjem, ki
jima bo omogoïilo postavitev sistema
na preizkusni lokaciji.
Bogat spremljevalni program je oba
dneva pripeljal v prostore Cankarje-
vega doma številne mlade razisko-
valce, študente in dijake. Mnoge so
zanimale možnosti in viri financi-
ranja, druge, kako preiti od ideje do
prototipa, tretje zopet okoljske spre-
membe in poslovne priložnosti in
seveda še druge teme.
dr. Dragica Noe, Revija Ventil 
dr. Beno KlopÏiÏ, Indramat,
 Škofja Loka 
dr. Peter Butala, FS Ljubljana
Luka Mustafa, 
Tim Pušnik Jaušovec, 
oba Druga gimnazija Maribor
Sistem za lasersko merjenje in izdelava tridimenzionalnih oblik (vir: LAKOS, 
Fakulteta za strojništvo)
DOGODKI – POROČILA – VESTI