18 Didakta junij-julij 2016 MENTORSTVO OTROŠKEMU PARLAMENTU / Maja Gorenc Šulc, univerzitetna diplomirana socociologinja, magistra ekonomskih in poslovnih ved / Osnovna šola Podbočje OTROŠKI PARLAMENT Otroški parlamenti so program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v vseh šolah po Republiki Sloveniji, nadgradijo se s parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu. Projekt se izvaja že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem postopku izbere- jo sami. V programu sodelujejo ob podpori mentorjev in prostovoljcev učenci in dijaki iz večine slovenskih šol (vir 1). Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovno- šolci na državnem otroškem parlamen- tu (običajno v mesecu aprilu). Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v druž- benem dogajanju. Čeprav Konvencija otrokom daje možnost za podajanje mnenj, otroci še vedno pogosto čutijo, da jih odrasli ne poslušajo ali pa jih ne jemljejo resno. V sodobni družbi imajo otroci še vedno šibak položaj, nizek status in vse prevečkrat nobe- nega vpliva na odločitve o njihovem življenju znotraj družine, šole, širše skupnosti in politike. Pravica do sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na posameznikovo življenje, je ena izmed temeljnih človekovih in s tem tudi otrokovih pravic. Zagotovlje- na je v 12. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela večina držav sveta. Skupaj z zaščito otrok in zadovoljitvijo njihovih osnovnih potreb, je participacija eno izmed treh načel, na katerih temelji Konvencija. 12. člen pravi: »… drža- ve pogodbenice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do svobodnega izražanja le- -teh v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih mnenj pa se pre- soja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo.« Program se kot oblika demokratične- ga dialoga med osnovnošolci izvaja v večini osnovnih šol po Sloveniji in poteka na več ravneh, in sicer na ra- zredni, šolski, občinski, medobčinski, regionalni in nacionalni. Na vseh ravneh poteka program na podoben način. Otroci v razredu s po- močjo učiteljev in mentorjev otroških parlamentov izrazijo, o čem se želijo pogovarjati in razpravljati glede na temo, ki so jo določili na predhodnem nacionalnem otroškem parlamentu. Izvolijo predstavnike razredov, ki na ravni šole nadaljujejo z razpravljanji in pogovori. Predstavniki različnih šol in zavodov (po navadi so to predse- dniki šolskih skupnosti) se s pomočjo koordinatorjev društev in zvez prijate- ljev mladine zberejo na občinskih oz. medobčinskih ravneh z namenom, da strnejo in izrazijo svoja mnenja in sta- lišča, o katerih so predhodno razpra- vljali na šolah. Medsebojno izmenja- jo izkušnje, ugotovitve ter oblikujejo predloge za otroške parlamente na regionalni ravni. Na regionalni ravni je potek podoben. Na nacionalni ravni pa je otroški parlament organiziran v veliki dvorani Državnega zbora RS, kjer se zberejo predstavniki otrok z vse Slovenije. Mladi parlamentarci in parlamentarke predstavijo ugotovitve, mnenja in sklepe šolskih in občinskih otroških parlamentov in v zvezi s tem sprejmejo zaključke in ključna sporo- čila, ki jih naslovijo na predstavnike vlade, ministrstev in drugih institucij oz. na tiste institucije in organe (vla- dne in nevladne), za katere menijo, da bi lahko pripomogli k uresničevanju njihovih zaključkov. Ob koncu otroci izberejo tudi temo naslednjega otro- škega parlamenta (Vir 2). V otroškem parlamentu sodeluje- jo osnovnošolci, ki so jim v šolah v pomoč ravnatelji, mentorji, učitelji, svetovalni delavci ... Izven šole pa sodelavci Zveze prijateljev mladine Slovenije. Osnovnošolci zaključujejo svoje razprave na državnem otroškem parlamentu. Organizator nacionalne- ga programa otroškega parlamenta je Zveza prijateljev mladine Slovenije. MENTORSTVO OTROŠKEGA PARLAMENTA Delo mentorja otroškega parlamenta je zelo kompleksno. Poslužuje se delav- nic, plakatov, objav v šolskem časopisu, na šolskem radiu, intervjujev, anket, vprašalnika, študij literature za učence in učitelje, skrinjic, bralnih kotičkov v šolski knjižnici, okrogle mize, zložen- ke, akcije zbiranja izdelkov, bralnih delavnic, oglasne deske, likovnega ustvarjanja, lutkovne predstave, igre vlog, filma, stripa, zbiranja fotograf- skega materiala, člankov in drugih objav v medijih, debat, predavanj ra- znih strokovnjakov, osebnih zgodb, dneva odprtih vrat, medpredmetnega povezovanja, projektnega dneva, iz- kustvenih ali kreativnih delavnic idr. Dobro mora poznati (Strehar 2011): - Temo otroškega parlamenta. To so nacionalne teme in teme, ki jih predlagajo učenci. Največkrat so povezane z aktualnimi pojavi v družbi, s pravili skupnega bivanja in težavami odraščanja. Mentor se mora najprej sam dobro teoretično podkovati o določeni temi. Izho- dišča obravnav tem so dogodki o šoli, aktualen film, pesem, obiski institucij (političnih, družbenih), gostje, aktualni dogodki v družbi, v kraju, raziskave na šoli, na oddel- kih, izkušnje učencev … - Metode, načini obravnave tem. Mentor v OP uporablja različne metode dela, manj je frontalnega učenja, veliko več je izkustvenega. Pogoste metode dela in pristopi so: raziskovalno delo, razprava, okro- gla miza, debata, sodelovalno uče- nje, vodenje, organiziranje. Učenci naj bi pred naštetimi dejavnostmi pridobili teoretično znanje, kako opravimo raziskavo, kako razpra- vljamo, kako vodimo okroglo mizo, Didakta junij-julij 2016 19 moderiramo, sodelujemo v skupini, vodimo sestanek, napišemo zapi- snik, organiziramo dejavnost … Kako usposabljati in opremiti učence z znanjem in veščinami za predstav- niško funkcijo, na primer: - Za javno nastopanje. Predstavniki učencev javno nastopajo na sestan- kih razrednih ur, na okroglih mi- zah, ko predstavljajo sebe in svoj program, ko vodijo delavnico na oddelku ali skupščini. Pred nasto- panjem se je potrebno z učenci pogovoriti in praktično izpeljati nji- hov nastop ter evalvacijo nastopa. - S komunikacijskimi spretnostmi. Poslušanje, argumentiranje, razpra- vljanje, diskutiranje. Predstavniki učencev se na oddelčnih sestan- kih, na zasedanjih OP, na sestankih SUŠ učijo poslušati, argumentirati svoje stališče ter tako razpravljati o temah. - S spretnostmi kritičnega in argu- mentiranega razmišljanja ter sli- kanja pozitivnih rešitev. Učence je potrebno spodbujati h kritičnemu in argumentiranemu razmišljanju, toda ne h kritiziranju. Njihovo raz- mišljanje naj vodi v rešitev problema. - S spretnostmi sodelovanja, timske- ga dela. Učenci marsikatero dejav- nost izpeljejo v timu, na primer vodijo razredno uro, delavnico, pripravijo power point predstavi- tev, igro vlog, delovne liste … Po izpeljani dejavnosti z učenci izvede- mo evalvacijo in refleksijo, kako so se počutili, kaj so kot posamezniki in drugi prispevali k skupini, kaj bi spremenili, na kaj so ponosni … 20 Didakta junij-julij 2016 - S spretnostmi preprečevanja in re- ševanja konfliktov, posredovanja. - Učenci se spoznajo z osnovami me- diacije in jih znajo uporabljati v vsakdanjem življenju. - Priprava na sestanek, zasedanje. - Učence naj mentorji še pred sestan- kom in zasedanjem učijo o namenu sestanka, načinu vodenja, sestavi vabila, dnevnega reda … - Spretnosti demokratičnega vodenja. - Učenci naj se spoznajo s posame- znimi elementi, kot so: dnevni red, sklepi, dogovori, usmerjanje, raz- prave, časovne omejitve govorcev, vljudni in sovražni govor, bonton, spoštovanje drugačnosti, pravica do drugačnega mnenja … - Spretnosti pogajanja. Učence spod- bujamo k predlaganju sprememb, izboljšav in jih opogumljamo, opol- nomočimo k temu, da naj poskuša- jo doseči soglasje, sporazum prek predloga med sabo ali z učitelji. - Načrtovanje. Učenci se ob podpori mentorja učijo načrtovati letni de- lovni načrt za otroški parlament. Posamezne akcije in dejavnosti načrtujejo že na začetku šolskega leta ter določijo nosilce dejavnosti in časovne termine. Letni program dela jih zavezuje k realizaciji na- črtovanega. Seveda pa vsako po- samezno dejavnost načrtujejo tik pred izvedbo. - Organiziranje. Skupina učencev s skupnim ciljem izpelje dejavnost. Teoretična znanja in delovanje predstav- nikov učencev Črpamo jih lahko iz teorije o debati- ranju, kjer se naučijo govornega na- stopanja, postavljanja tez, argumenti- ranja, diskutiranja, poslušanja; pravil sodelovanja v skupini; obiska institucij, prireditev in aktivnega sodelovanja na njih (državni zbor, okrogla miza, miza o problemih mladih …). Metode in modeli za razvijanje moral- nega učenja Temelji moralnega učenja – razvoja so v socialnem učenju po Banduri (posnemanje drugih), razvijanje mo- ralnega presojanja v skladu z razvojno stopnjo mišljenja (Piaget, Kohlberg) in na celostni izkušnji (humanistič- na psihologija), Marentič Požarnik (2000, 17–21) naniza primere metod in modelov, primernih za razvijanje moralnega učenja: - Razjasnjevanje vrednot, čustev, stališč do vprašanj (spoznavno po- dročje), npr. zdravja, prijateljstva, uspeha, okolja … pri čemer se men- tor ne opredeli. Učenci nadaljujejo povedi Pripravljen bi bil umreti za …; Pripravljen bi se bil stepsti za …; Le prijatelju bi zaupal, da … Da pa ne pride do vrednotne nevtralnosti, mora slediti poglobljena razprava. - Analiza vrednot (oblika reševanja problemov). Logično mišljenje in odločanje o tem, katera akcija bi bila v dani moralno problematični situaciji najbolj primerna, poteka v naslednjih fazah: a) učenci ugotovijo, za kateri problem gre; b) predlagajo različne možne rešitve; c) postavijo hipoteze, kakšne bi bile posledice takšne rešitve; č) se odločijo za eno od možnosti; d) utemeljijo svojo odločitev. V pogojih zaupnega in sproščenega ozračja učitelj vodi razpravo. Ni ene najboljše rešitve, učenci se srečajo z negotovostjo in vrednostno presojajo: - Razpravljajo o moralnih dilemah. Učencem predočimo moralno di- lemo, ki sproži kognitivni konflikt, učenci navajajo argumente za svojo predlagano rešitev. Osnova je Kohl- bergov stopenjski model moralnega razvoja, namen pa je izboljšati mo- ralno sklepanje in presojanje. - Pogovor o nasprotujočih si stališčih. Gre za analizo problema z več per- spektiv, kjer se učenci vživijo v kožo drugih. Najprej predelajo ustrezno literaturo, v skupini se opredelijo o bolj ali manj sprejemljivih stali- ščih in jih razvrstijo od najbolj do najmanj sprejemljive. - Variante razprav: možganske ne- vihte, debate za ali proti. - Igre vlog, simulacije najbolj resnič- nih problemov v šoli. - Socialne igre in vaje v socialnih spretnostih, posebne oblike moral- nega presojanja in prosocialnega vedenja, na primer kako urejevati spore, kako pomagati socialno iz- ključenim, kako prositi in ponuditi pomoč … - Metode sproščanja, vizualizacije, kar pospešuje notranjo umirjenost in samozavedanje. - Izkustveno-doživljajsko zasnovan pristop, na primer socialne izku- šnje, kot je srečanje s pripadniki drugačnih. Izkušnja je prvotno vezana na celostno doživljanje in šele kasneje na analitično razlago. - Akcijski pristop – uvajanje v vre- dnotno pomembne akcije, ki so humanitarne akcije, prostovoljstvo. Vse opisane metode spodbujajo razvoj veščin aktivnega delovanja v skupno- sti, razvoj kritičnega mišljenja, moral- nega presojanja, oblikovanja moralnih vrednot in odgovornosti. Didakta junij-julij 2016 21 ZAKLJUČEK Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovo- rili, predstavili svoja mnenja, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Ob tem pričakujejo pozornost tako šolskih kot lokalnih oblasti ter vladnih in nevladnih organizacij, ki morajo prisluhniti pobudam mladih. Cilji otroških parlamentov so pred- vsem: uresničevanje Konvencije Zdru- ženih narodov o otrokovih pravicah; vzgoja in izobraževanje mladih za ak- tivno in demokratično državljanstvo ter multikulturnost; nudenje možnosti mladim za aktivno obliko participa- cije v družbi; »okrepitev glasu« otrok; razvijanje komunikacijskih spretnosti; razvijanje sodelovalne kulture; raz- vijanje sposobnosti za odločanje in sprejemanje odgovornosti; usmerja- nje učencev v samostojno sporočanje, vrednotenje, iskanje in povezovanje informacij; spodbujanje učenja, ki vodi do razvoja samostojnega, kritičnega in ustvarjalnega mišljenja; razvijanje od- govornega odnosa učencev do soljudi, do naravnega in družbenega okolja. Za mlade je dobrodošel, ker gradi na vrednotah spoštovanja, sprejemanja, dogovarjanja, poslušanja, podpiranja, zaupanja in spodbujanja. Kajti ni do- volj samo imeti mnenja o določeni temi, pomembno je tudi delovati v pravi smeri. Pri izvajanju programa otroških par- lamentov otroke/učence spodbujamo k izražanju lastnih mnenj o aktualnih vprašanjih, s katerimi se vsakodnev- no srečujejo in se učijo razpravljati strpno, upoštevajoč mnenja vseh udeležencev. Predstavlja možnost za integracijo znanj in vedenj, ki so jih otroci pridobili; je oblika in metoda izkustvenega učenja. Gre za razvijanje komunikacijskih spretnosti, socialnih veščin in zmožnosti za razreševanje konfliktov, zmanjševanje agresivnih oblik reševanja problemov. Po mnogih letih mentorstva otroškega parlamenta priporočam vam, mentor- jem, da se vam ni treba tako truditi, otroci se bodo naučili več, če bodo do spoznanj prišli sami. Literatura E-priročnik za mentorje in koordina- torje otroških parlamentov (2012). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije. Metodični priročnik za mentorje otroške- ga parlamenta, ki je nastal v okviru regijskih izobraževanj za mentorje otroških parlamentov v letu 2009. Ljubljana: ZPMS. Otroški parlament. Dostopno na http:// www.zpms.si/programi/otroski-par- lament/ 21. 10. 2015. Sciarra D. T. (2004) School Counseling – Foundations and Comtemporary Issues. Belmont, USA: Brooks/Cole- -Thomson Learning. Strehar K. (2011) Skupnost učencev šole in šolski parlament med idejo in pra- kso. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Šepetavc K. (2008) Vplivnost šolskega svetovanja na šolsko in poklicno od- ločitev učencev. Ljubljana: Filozof- ska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Viri Vir 1: http://www.zpms.si/ programi-in-projekti/ otroski-parlament/ Vir 2: http://www.zpms.si/programi- -in-projekti/otroski-parlament/