jROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ^^ZnO. 887.CHICAGO, ILL., 11. SEPTEMBRA (September 11), 1924. LETO—VOL. XIX. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Bockweli 2864. LETOŠNJA VOLILNA KAMPANJA IN SOCIALISTIČNA STRANKA. Eugene V. Debs. V Zedinjenih državah še ni bilo politične kampanje, ki bi vzbujala med ljudstvom toliko pozornosti, delala vladajočemu razredu toliko strahu in ki bi imela za delavski razred tolikšno važnost kakor letošnja predsedniška kampanja. Prvič v zgodovini ameriške politike se je odtrgalo miljone delavcev, industrialnih in a-grikulturnih, od starih kapitalističnih strank; odrekli so se pripadanju tem strankam; izdali so proglase na svoje razredne tovariše, v katerih jasno povdarjajo, da sta obe, republikanska in demokratska stranka, brezupno korumpira-ni in sovražne delavcem in kmečkemu ljudstvu sovražne interesom ameriškega ljudstva. In to je zelo važno spoznanje. Izrekli so se za svojo politično akcijo v tej kampanji in se zavzeli za združenje vseh progresivnih sil v novi stranki, ki se bo v bodočih bitkah borila za emancipacijo ameriškega ljudstva. Radi teh dejstev in radi posledic ki imajo nedvomno priti, pomeni letošnja predsedniška tekma preobrat v ameriški politiki, novo poglavje, v ameriški zgodovini. Mi se ne udajamo iluzijam. Mi vemo, da je ta ločitev delavske mase od strank njihovih gospodarjev šele začetek nove dobe v naši politični evoluciji. Ako bo to gibanje uspelo, odvisi, če .ga bomo znali obrniti v prave direkcije, speljati na prava pota, da se bo lahko razvilo v silo, ki bo v stanju izvesti veliko nalogo in izpolniti nade ki se stavijo vanj. Pomniti moramo, da je to res težka naloga in zahteva vso sposobnost, energijo, .potrpežljivost in prevdarnost, kolikor jo je v oblasti zavednega delavstva, ako hoče izvršiti to veliko delo tako kot mi želimo da se ga izvrši. Velike mase delavcev so se letos ločile od kapitalističnih strank in socialistična stranka •iirn je ponudila roko v sodelovanje, ker iščejo l>ota v politično osamosvojitev. Odločila se je boriti ob strani tega delavstva v njegovi borbi kruh in boljše življenske razmere; odločila se je za to sodelovanje, ker je njena naloga organizirati delavske mase industrialno in politično ter jih vzgojiti na razredno zavedni, podlagi, da se vsposobijo za popolno osvoboditev iz mezdne sužnosti. V teh masah delavcev je le malo socialistov, toda ker so se'uprle kapitalističnim strankam in jim odpovedale pokornost, ker so se izrekle za samostojno politično akcijo, so nam prišle naproti in mi smo sklenili delati z njimi. Socialistična stranka ne rabi pred nikomur opravičevati tega koraka. Izvršila je svojo dolžnost, in kdor izvršuje dolžnosti, se mu ni treba opravičevati. Socialistična stranka ni pričakovala, da bo ta njen korak splošno odobravan. Vedela je, da jo bodo gotovi elementi kritizirali in grajali, drugi obsojali, in zato ni razočarana. Nekaterim se naše sodelovanje s temi masami nesocia-lističnih delavcev ne dopade, ker smo socialistična stranka, pa se boje, da bi se od nas ne navzele socialistične vzgoje. Drugi se togo te in rohne, ker je s to taktiko "izdala" delavstvo, "zatajila" razredni boj in degenerirala v "ma-loburžvazno reformistično stranko". Socialistična stranka stoji med tema dvema taborama kritikov in napadalcev trdna in neomajana na svojih tleh, svesta si, da je na pravi poti. Kritike in obsojanja, ki lete nanjo od teh dveh elementov, to potrjujejo. Nismo pričakovali in ne pričakujemo, da se v novem gibanju ne bodo pojavili nesporazumi. Vedeli smo, da se bodo dogajali, kajti nobeno gibanje, posebno ne tako kot se je pričelo letos med maso ameriškega delavstva, ni brez zaprek in brez nesporazumov. Gladkih potov v delavskih pokretih ni. Mi nismo vsem po godu. Mnogo takozvanih "progresivcev" ve zelo malo o socializmu in so nasprotni vsakim stikom s socialistično stranko, ker jo ne poznajo, ker ji ne zaupajo, ker ji pripisujejo vsakojake zlobne namene, ampak to je bilo pričakovati. S toleranco, požrtvovalnostjo in vztrajnim, premišljenim delom bomo odstranili mnoge ovire in druge bomo premagali polagoma, ko se bomo v skupni kampanji drug z drugim bolje spoznali in se naučili delati skupaj za skupne interese. V državah, kjer bo to gibanje imelo skupno listo kandidatov, ki bo sprejemljiva za vse, se bomo držali omenjene taktike. Kjer bo to nemogoče, bo socialistična stranka, kakor doslej, nominirala svoje kandidate in vršila svojo kampanjo. Socialistična stranka ostane samostojna, avtonomna skupina. Stala bo nekompromisno, kakor doslej, na svojih fundamentalnih načelih, irv to je glavno. Ta in prihodnji mesec pomenita najvažnejšo in največ obljubljajoče periodo v zgodovini naše stranke. Ali se bo njeno članstvo zavedalo velikih priložnosti in delalo skupaj kakor še nikdar poprej, da bo skovalo iz njih čim večje uspehe? Vsak član je potreben v tej kampanji. Od vsakega se pričakuje, da bo vršil svoje dolžnosti neumorno do konca kampanje in pomagal kupičiti miljone glasov za neodvisno politično akcijo in za ameriško delavsko stranko. Po končani kampanji bomo imeli pred seboj nadvse važno nalogo, — zgraditi delavsko stranko, in socialistična stranka mora biti do takrat toliko ojačana, da bo lahko, da bo vodilna moč pri tem velikem delu. Čas jačati socialistično stranko je danes, sedaj, takoj! Napravimo jo močno za izvrševanje nalog, da bo lahko služila kot vodnica a-meriškemu delavskemu gibanju. Utrjujte svojo lokalno socialistično organizacijo, širite svoje časopisje in gradite svojo stranko, da ji omogočite izvršiti njeno veliko zgodovinsko nalogo! t^® ^ Ako čitaš Proletarca, pa spoznaš, da je dober list in te zanima, tedaj ga pokaži še tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to izvedel, kar izveš ti in se naučil, česar se učiš ti. To bo duševni dobiček zate in zanj. Krpanje raztrgane Evrope. Piše Anton Garden. ALI VAM, JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? Tekoča številka "Proletarca" je Q Ce je številka poleg vašega nas- ^ lova manjša kakor je tu ozna- ' • čena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tern prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! Londonska konferenca zaveznikov je prejadr preko nevarnih pečin, na katerih se je večkrat nah jala, ne da bi nasedla nanje in se razbila. Sklicana bila na prizadevanje Ramsay MacDonalda, minist ^ skega predsednika angleške delavske vlade, ki s^' vsemi močmi trudi izvleči obubožano Evropo iz ek Z nomskega kaosa, v katerega jo je vrgla vojna in poVoT na histerija imperialistov in militaristov. Namen te konference je bil napraviti sporazumne dogovore izvajanje takozvanega "Davvesovega načrta," ki naj b' pripomogel Nemčiji pričeti s ponovnim odplačevanjem vojne odškodnine. Prenehala jo je plačevati p0 fran_ c os k i okupaciji Porurja, Francozi pa so ga okupirali z motivacijo, da kaznujejo Nemčijo vsled njenega obotavljanja in izbegavanja plačevanju vojne odškodnine Kljub dejstvu, da tvori prihod angleške delavske stranke na vlado in zmago strank levice v Franciji novo dobo diplomacije, ki se razlikuje od diplomacije kakršna sta zastopala Clemenceau in Poincare ter Lloyd George in Marquess Curzon, je bilo vprašanje sporazuma za izvedenje Dawesovega načrta vseeno trd oreh za konferenco. Listi so parkrat poročali, da se Damoklejev meč, viseč nad konferenco, vsak čas odtrga, kar bi pomenilo razbitje konference in pogre-zanje Evrope v še večji ekonomski kaos. Konferenca se ni razbila, pač pa je dosegla zadovoljiv medsebojni sporazum; tisti, ki upajo da bo Da-wesov načrt izvlekel Evropo iz gospodarske krize, mislijo, da je londonska konferenca storila velik korak k stabiliziranju Evrope. Ali toliko časa, dokler se bodo sporazumi in pogodbe za kolektanje vojne odškodnine od Nemčije sklepale na podlagi točk nesramno krivične versaill-ske pogodbe, toliko časa ne bo in ne more biti nikake garancije za gospodarsko stabiliziranje Evrope; niti se ne bo bnez poštenega revidiranja omenjene pogodbe doseglo afektivne poti za splošno razoboroženje, in garancij za mir v takih razmerah ne more biti. Prvi pogoj za dosego afektivne, trajne gospodarske stabilizacije, za dosego splošnega razoboroženja in odpravo imperializma in militarizma je temeljito poru-šenje barbarske versaillske pogodbe, odprava krivic, kigode potom te pogodbe raznim narodom in v največji meri nemškemu, ter priznanje, da so bile vse večje v vojno zapletene države enako odgovorne za zadnje svetovne klanje. Dokler se to ne zgodi, ne bo možnosti za stabilizacijo gospodarskega življenja v Evropi in krivice premaganim deželam, osobito Nemčiji, se bodo nadaljevale. V takem stanju pa ne more biti govora o splošnem razoboroženju. Tajne pogodbe, sklenjene med vojno in pred vojno, ki so bile objavljene po ruski revoluciji, dokazujejo, da ni bila samo Nemčija odgovorna za vojno, pač pa vse evropske velesile, največ pa caristična Rusija, sklepajoč na podlagi že objavljenih pogodb. Ko se objavijo še angleški in, drugi tajni dokumenti, oziroma pogodbe, bo morda ta slika nekoliko spremenjena, toda dejstvo ostane, da so vse evropske velesile enako krive zanetitve svetovnega vojnega požara. Zavezniška diplomacija, ki je formulirala nesramno versaillsk0 pogodbo, je ob času pogajanj za premirje obljubila Nemčiji časten in pravičen, mir;'vedela je, da ni sanio Nemčija odgovorna za vojno, kljub temu je vrgla vso ■vdo za svetovno klanje na premagane države in jim - [ožila kazen v obliki versaillske in drugih podobnih "ogodb. Nesramnost tega čina more samo cinik pravilno opisati. Od časa, ko je Nemčije formalno sprejela to "krpo jrja» — takozvano versaillsko mirovno pogodbo — sLr je storila pod pritiskom sile, kajti voliti je imela ed sprejetjem pogodbe ali pa pustiti zavezniškim rinadam popolnoma zasesti Nemčijo — je glavno nrašanje zaveznikov kako dobiti čim več vojne odškodnine od gospodarsko uničene Nemčije. S tem namenom so se vršile že mnoge večje in manjše konference brez prisotnosti oropanih držav, katerih edina pravica je podpisati pogodbo ali dokument, ki ga sestavijo drugi ne oziraje se na njihove interese. Dokler ;e Nemčija mogla ali hotela plačevati vojno odškodnino, toliko časa so Francija, Belgija in druge zavezniške dežele prejemale nemško blago in dobile nekaj miljard zlatih mark. Ali francoskemu kapitalizmu, Šovinistom in militaristom ni bilo toliko za nemško vojno odškodnino kot pa za popolno gospodarsko in socialno vpropast Nemčije. Pod pretvezo, da Nemčija zaostaja pri odplačevanju odškodnine in se mu izbe-gava, je Francija nekako marca prošlo leto okupirala Poruhrsko okrožje, ki ima za Nemčijo enak pomen kakor pittsburghško okrožje za Zedinjene države. Ruhr je najbogatejši kraj Nemčije. V Porur;ju se nahaja večina nemških rudotopilnic, železolivaren, koksovih peči in v zemlji pa bogate plasti premoga. To okrožje se po pravici naziva pljučni organ nemškega in.dustrial-nega sistema; brez njega bi bila Nemčija do malega uničena, kar je priznala tudi medzavezniška komisija izvedencev v svojem takozvanem "Dawesovem načrtu". Z okupacijo Porurja se je francoski kapitalizem zelo približal svoji želji: polastiti se najbogatejšega in-dustrialnega okrožja v Evropi in ob enem Nemčijo gospodarsko uničiti. Zadnje volitve v Angliji in Franciji so za enkrat preprečile izpeljavo načrtov francoskih imperialistov. Po prizadevanju Ramsay Mac Donalda in vsled "tajne želje" mednarodnih bankirjev, posebno Morganovih interesov, je bila izbrana posebna medzavezniška komisija ekonomskih veščakov, katera je izdelala repa-racijski načrt, vsebujoč točke za sistematično odplačevanje vojne odškodnine in za ekonomsko rekonstrukcijo Nemčije in indirektno Evropo. Ta načrt je znan pod imenom "Dawesov načrt", ker je komisiji načeljeval ameriški bankir "Hell'n Maria" Dawes. Ta načrt v glavnem določa: Vse nemške državne industrije, npr. železnice, monopoli, finance itd., pridejo pod popolno nadzorstvo in delno upravo zaveznikov; Nemčija mora imeti dovolj visoke dohodke za odplačevanje odškodnine in v ta namen mora izvesti dovolj visoko obdavčenje, zavezniki pa ji garantirajo 8200,000,000 posojila, da si bo z njim pomagala na noge. Z drugimi besedami: Nemčija je bila najprvo oropana potom versaillske pogodbe, ki je še vedno sveto Pismo zavezniških imperialistov in džingoistov, posebno francoskih. Po triletnem odplačevanju odškodnine, ki je z vsakim letom naraščala, je Nemčija z njo nekoliko zaostala, kar je dalo francoskim militaristom pretvezo za okuipiranje najbogatejših nemških pokrajin; ta korak imperialistične Francije je pognal Nemčijo Sospodarsko v pravcati kaos. Vprašanje kolektanja yojne odškodnine od Nemčije je prava zagonetka. Če Je Nemčija gospodarsko oslabljena, ne more plačevati, in tedaj zavezniki (v prvi vrsti Francija) kažejo svetu: Glejte jo, vedeli smo da se bo branila plačati!—-Ne morejo pa se sprijazniti z mislijo, da je treba Nemčiji pustiti živeti in ji dovoliti vsaj do gotove meje neoviran gospodarski razvoj. Interes Evrope jih je prisilil "pomagati" Nemčiji. Če se njene finance in industrija zopet postavi na noge, bodo imeli koristi tudi zavezniki, pred vsem Francija, ker ji bo Nemčija v sta- . nju plačati vojno odškodnino. Za gospodarsko rekonstrukcijo Nemčije so ji potrebni vsi industrialni kraji, predvsem Ruhr, ki ga ima zasedenega Francija. V Londonu je obljubila, da bodo francoske okupacijske čete odp'ozvane tekom enega leta. S tem da je prišlo do sporazuma med zavezniki na eni strani in na drugi med Francijo in Nemčijo, se je omogočilo aplikacijo Davvesovega načrta in tako preprečilo povečanje ekonomskega kaosa v Evropi; ob enem je s tem sporazumom storjen prvi korak, ki bo mogoče pripomogel k gospodarski obnovi Evrope. Ako se doseže zadnje, bo pomenilo le začasni oddih, kajti dokler ne bo versaillska pogodba temeljito revidirana ali zavržena, ne bo n.a evropskem kontinentu nikake trajne gospodarske stabilizacije. Clemenceauvova Francija bo branila to pogodbo, istotako vsa tolpa zavezniških militaristov in imperialistov. Njihova šovinistična in imperialistična morala ni dostopna treznemu mišljenju; krivic, ki so jih storili celim ljudstvam in vsemu delavstvu, noče priznati. Nemčija se bo zopet postavila na noge; v industriji in financah bo postala nevarna tekmovalka drugim industrialnim državam; njeni izdelki bodo poplavljal svetovne trge in izvzete ne bodo niti zavezniške dežele. Ampak Nemčija ne bo hotela dolgo biti molzna krava zaveznikov in njen proletarijat še veliko manj suženj mednarodnega kapitalizma. Mac Donald ve, kakor ve vse razredno zavedno delavstvo, da je sedanji sporazum, dosežen na londonski konferenci, samo začasnega pomena. Tudi kot tak je boljši kot pa nadaljna negotovost in polno ozračje eksplozivnih snovi, ki bi, ako se bi užgale, pognale Evropo v nepopisno bedo in anarhijo. Tega se posebno zaveda angleško delavstvo in njegovi voditelji. Ker za enkrat ni preostajalo drugega kot sprejeti "Dawesov načrt," ali pa zreti še na večji kaos v Evropi, je prizadevanje angleške vlade za sprejem tega načrta lahko razumljivo. Toda pri vsem tem je dolžnost zavednega delavstva nadaljevati z borbo za odpravo nesramne in barbarske versaillske mirovne pogodbe, da se kolikor mogoče popravi storjena krivica in se prepreči nadalj-ne krivice. Dokler ne bodo vse dežele smatrale te pogodbe za umazan dokumnt, toliko časa ne bo trajne stabilizacije ekonomskega življenja, ne razoborožnja in ne miru, posledice te krivične pogodbe, skrpucane v Versaillesu, pa trpi delavsko ljudstvo in jih bo trpelo, dokler jo ne odpravi. Najstarejši dnevnik "slovenskih delavcev v Ameriki" rad povdarja, da je neodvisen. Neodvisnost pa je čudna stvar, ki se jo težko natančno definira. Nekateri n. pr. tudi trdijo, da ni razredov in da smo si to besedo izmislili socialisti za zavajanje delavcev. Ampak razredi obstoje! Pride pa čas, ko ne bo več razredov, pa tudi "neodvisnih" časnikarskih prostitutk ne bo več. Kakor je vse na. svetu plod razmer, tako je plod teh razmer tudi prodano časopisje. S socialistično družbo bodo odpravljeni vzroki, ki so v današnji gospodarski uredbi odgovorni za prostitucije. SEMINTJA. Mobilizacijski dan. — Klanje na Kitajskem. — Skrajševanje distanc. — Važna konvencija. — Razlika preobratov. — Proces konsolidiranj. — Debs ponovno izpuščen iz "zapora". — Propaganda in tisti ki jo plačujejo. Jutri, 12. septembra bo mobilizacijski dan, prvi te vrste v deželi, ki se je dolgo dobo opravičeno ponašala, da nima militarizma po modelu evropskih držav in Japonske. Danes ga ima. Njena armada ni številično jaka, toda njen aparat je militarističen. Njena vojna mor-narnica je druga na svetu. Politika njene vlade je militaristična in imperialistična. Kljub temu dejstvu nam militaristi zatrjujejo, da bo mobilizacijski dan posvečen svetovnemu miru. Ali ni nekoč nekje nekdo dejal: "Za vojno se je treba pripraviti v mirnem času"? m # * Kitajski vojni lordi so zapleteni v civilno vojno, v resnično vojno. Oborožili so par sto tisoč Kitajcev, jih izvežbali in poslali na fronto v okolici Šangaja, kjer so bore, ne da bi vedeli čemu in v čigavo korist. Vojni lordi vedo, ali pa morda ne vedo. Če bi vedeli, bi skušali napraviti v veliki Kitajski mir, jo spravili v red in se rešili tujih imperialističnih vplivov, ki jo izmozgavajo. # # * V Genovi, Švica, zboruje Liga narodov, dete versaillske mirovne pogodbe, koncesija Wil-sonu, in razpravlja o potih in sredstvih kako preprečiti vojne. MacDonald je govoril proti "obrambnim" zvezam, ker imajo v sebi kal vojne. Take zveze smo imeli 1. 1914, toda vojne niso preprečile. Priporočal je zastopnikom raznih držav, naj se zedinijo za prisilno razsodišče. Herriot, zagovornik načela obrambne zveze med državami, je sprejel MacDonaldov načrt. Med državniki in parlamentarci, navzoči na liginem zboru, jih je mnogo, ki so odkritosrčni nasprotniki vojne in bi jo radi izolirali, skušajo jo proglasiti za zločinsko, za kaznjivo dejanje, kakor je umor, če ga izvrši posameznik po svojem lastnem nagonu, kaznjivo dejanje. Takih državnikov v prošlosti nismo poznali. Pojavili so se v novejši dobi, znamenje, da vojne ne bodo večne spremljevalke človeškega rodu. # * # Tri velike države, Nemčija, Rusija in Zedinjene države, še niso v Ligi. Zadnja noče pristopiti, dasi bi bila sprejeta z odprtimi rokami. MacDonald je priporočil sedanjemu zboru, naj sprejme Nemčijo za članico Lige, čim prej tim bolje, in priliko za pristop naj da tudi Rusiji, ki bi po njegovem mnenju bila pripravljena pristopiti. Francija nasprotuje takojšnjem pristopu Nemčije v Ligo, in proti Rusiji je §U mnogo ugovorov. Ampak če bodo hoteli, da s^ bo Liga razvijala v ligo narodov, v šolo medse6 bojnega spoznavanja, bodo morali vsem drža~ vam odpreti vrata. * * # Nemčija dobi posojilo, menda kakih $200-000,000, in njena industrija se pripravlja na te kmo z industrijami drugih dežel. To vzruja in. dustrialce v Franciji, Angliji, Skandinavskih in drugih deželah. Boje se, da radi nizkih plač ki jih prejemajo nemški delavci, ne bodo mogli konkurirati produktom nemške industrije, ki jih bo radi cenejše produkcije v stanju več ali manj izpodriniti s svetovnih trgov. Francozi hočejo kljub temu mizerno Nemčijo, Anglija bi rada, da si Nemčija opomore. Današnji svetovni problemi se še zmerom rešujejo s stališča kapitalistične gospodarske uredbe, s stališča kapitalizma in se bodo še precej časa. Toda socialistični vpliv, socialistična misel je že precej prodrla v njegovo zgradbo in v tem je tolažba za človeštvo. # * # Ameriški avijatiki, na poletu okoli sveta, so dospeli v Zedinjene države. Parnik Mauretania je priplul iz Ne\v Yorka v Cherbourg, Francija, distanca 3,098 milj, v petih dneh, eni uri in devetinštirideset minutah, nov rekord v skrajševanju razdalje. Brzojavne naprave se izboljšuje-' jo. Radiotelefon raznaša človekov glas, zvoke godbe, petja, po vsi prostrani deželi, in kmalu ga bo po vsem svetu, ne iz mnogih, ampak iz ene ali par central. Brzovlaki drve po kontinentih in skrajšujejo razdalje. In vendar so si narodi še tako tuji, nepoznani in nezaupni. Tehnika je napravila čuda. Vsaka večja iznajdba pomeni v nji preobrat. V glavah, ki jih nosijo ljudje na svojih vratovih, se ne dogajajo tako hipni preobrati. Zato je napredek tehnike mnogo hitrejši kakor napredek človeka. # * # Dne 7. oktobra prične v Londonu 24. redna konvencija angleške delavske stranke, ki bo važnejša kakor pa je npr. kongres moskovske internacionale, dasi se o nji ne bo niti od daleč toliko pisalo. Razlika med njima je v tem, da je angleška delavska stranka stranka dela in moskovska internacionala organizacija propagande. In delo je mnogokrat važnejše, kakor pa propaganda brez vsakega konstruktivnega dela. # * * Ameriški železniški sistemi, to je posamezne železniške družbe, se združujejo v večja o-mrežja, centralizirajo se in s tem izločajo medsebojno konkurenco. Tak je proces kapitalizma in ne more biti drugačen. Delavstvo nima vzroka, da bi se borilo proti konsolidacijam kapitalističnih podjetij. Boriti pa bi se moralo za po-družabljenje stvari, ki bi morale biti ljudska posest in železnice so ena izmed takih stvari- Eugene V. Debs je oproščen iz svoje zadnje ječe, iz sanatorija, fizično ojačan. Zdravniški oskrbi se je posrečilo, da se je staremu borcu Iga delavska prava vrnila moč, ki si jo je izčrpal na zadnji agitacijski turi. Gl. stan stranke Ig je zavzel paziti na Debsa, da pri delu ne bo gcl preko svojih moči. Debs, ki je prošli teden predsedoval par sejam našega kampanjskega odbora, je ooln zaupanja v razvoj naše stranke in ima razne načrte, ki se jih bo izvajalo v tem ju prihodnjem letu. Debsa ni uklonila ne ječa, ne bolezen, ne delo, ne napadi iz leve in desne — zadnji čas posebno iz leve. In dela za svojo stranko, za socializem, in se ne ozira na izbruhe sovražnikov. # * # V Zedinienih državah je okoli 15,000 kino-je v polnem teku, kajti socialisti računajo na zmago in njihov boj v volilni kampanji, kar se tiče kandidatov v državne urade, je naperjen proti sedanjemu govern.erju Blainu in vsem kandidatom, proti katerim ima soc. stranka svoje kandidate. Podpirajo jih unije, kajti wisoonsi.nska delavska federacija je skoro vsa pod socialističnim vplivom. Dnevnik "Leader," ki izhaja v tem mestu, je za socialistično propagando v Wisconsin,u ogromnega pomena. Vsaki dan prinaša število člankov na uredniški strani, ki so vredni da jih delavci čitajo. Našim rojakom v Wisconsinu priporočam, naj se nanj naroče. Naročnina je §3 za pol leta. Naslovite: "The Mil-waukee Leader," Mihvaukee, Wis. Socialistični kandidat v 5. kongresnem okraju je Victor L. Berger, sedanji kongresnik. Pri primarnih volitvah je dobil okoli 10,000 glasov, par tisoč več kot pa pri primarnih volitvah I. 1922. V 4. distriktu je socialistični kandidat za kongresnika Leo Rrzycki, ki je pri primarnih volitvah dobil okoli 6,000 glasov. V Milwaukee County ima soc. stranka enaindvajset kandidatov za poslance v legislaturo, in tri kandidate v wisconsinski senat. Šest izmed socialističnih kandidatov v legislaturo v. tem okraju so člani sedanje legi-slature. Socialistični kandidatje v druge državne urade so: Peter Gille za podgovernerja: Ida Fenske za državno tajnico; Geo. Eaglehill za državnega blagajnika; Robert A. Hess za generalnega pravdnika. Kandidatje v urade okraja (county) Milwaukee: Max E. Bin.ner za okrajnega klerka; Cassimir Ko-walski za okrajnega blagajnika; Edmund T. Melms za šerifa; S. N. Franklin za koronerja; Geo. Mensing za distriktnega pravdnika. Razun v te ima soc. stranka kandidate v vse druge okrajne urade. Socialistična kampanja v Wisconsinu je v teku in socialisti smo v boju ne z namenom da dobimo nekaj deset tisoč protestnih glasov ampak da ZMAGAMO! To je vzrok, da je socialistična stranka v tej državi jačja in vplivnejša Ijot v drugih državah. Zaveda se tudi, da je brez razširjenega časopisja agitacija otežko-čena, zato ima svoj dnevnik, ki ima v tem mestu nad 50,000 naročnikov in razširjen je tudi po ostalem Wis-consinu; naročnike ima po vseh krajih Zedinjenih držav. Zadnji piknik milwauške soc. organizacije je poselilo do 50,000 ljudi. Naših zimskih priredb se udeleži od 15 do 20,000 ljudi. Ti uspehi so se dosegli s smotrenim organizatoričnim delom in enaki uspehi bi se v prošlosti lahko dosegli tudi v drugih mestih, ako bi bilo pred leti med članstvom naše stranke več razumevanja za konstruktivno delo in manj neplodnega frazarstva. Nedavno se je tu vršil piknik in shod W. P., na katerem je govoril njen predsedniški kandidat Foster. Udeležilo se ga je kakih 800 oseb, večinoma nedržav-Ijani. Govoril je kot govore vsi agitatorji W. F. proti socialistom in par stotin ljudi mu je ploskalo. "Raz- galil" je La Folletta in ga pridno napadal, dasi bi hvalil, če bi hotel sprejeti Fosterjevo indorsiranje I Socialistično gibanje med slovenskim oziroma ju goslovanskim delavstvom v Milwaukeeju pa je "p0(j ničlo". Aktivnosti so v glavnem umrle in čakamo, kje se bo pojavil kak energičen agitator, ki nas bo obudil in spravil na delo za stvar, za katero smo bili tu včasi precej aktivni. Med našimi rojaki je po mišljenju mnogo socialistov, težavno pa jih je držati v organi zaciji; toda težave so povsod. Ako torej nimamo ničesar pokazati, je iskati vzrok v naši malomarnosti in brezbrižnosti. Ko je postal tukajšnji list "Slovenija" last hrvatskega prosvetnega kluba, oziroma ko je prišel pod oblast jugoslovanske komunistične organizacije, je obljubljal organizirati tukajšne Slovence v komunistični klub, ali obljuba se ni izpolnjena. Njihov klub je danes slabši kot je bil ob ustanovitvi, dasi mu je hrvatska kom. organizacija nudila vso mogočo pomoč. Od takrat pa je tudi hrvatska organizacija zelo padla v članstvu. Slučaj, kakor ga je opisal v nekem dopisu Frank Smerdu, se je dogodil torej tudi pri nas, kljub temu, da ima nasprotna struja svoj lokalen list. Lahko bi opisal še naše lokalne razmere, naše razprtije, razne akcije s katerimi se trudijo sedaj eni sedaj drugi, poskuse ustanoviti to ali ono, pa bom za enkrat rajše končal. — N. N. Eugene V. Debs zopet na fronti. CHICAGO, ILL. — Prošlo pomlad so prihajale v javnost vznemirljive vesti, da je E. V. Debs nevarno bolan in da je le malo upanja da okreva. Še predno je šel v ječo, Js. bil rahlega zdravja, kajti agitacija je u-morno delo. V zaporu se je Debsovo zdravstveno stanje poslabšalo in ko je bil izpuščen, je bil poslan v sanatorij, da se mu vrne fizična moč. V nekaj mesecih je okreval in šel na agitacijo. Nastopil je v skoro vseh večjih mestih Zedinjenih držav in govoril tisočem in tisočem delavcev. Proti koncu prošle zime je nenadoma opešal, ker je šel preko svojih moči z agitatorič-nim delom. Shodi, na katerih bi imel nastopiti, so bili odpovedani, stari Debs pa je ležal na bolniški postelji v svojem domu v Terre Haute, Indiana. Okreval je toliko da je šel ponovno v Lindlahrjev sanatorij za na-turno zdravljenje. Ves čas je bil v stikih z gl. uradom soc. stranke, korespondiral je z raznimi sodrugi in zasledoval naše gibanje s čita njem časopisov. Danes je Debs zopet zdrav, toda stranka bo skrbela, da se Debsovo zdravje ne bo spravljalo v nevarnost s prenapornim agitatoričnim delom. Debs bo še nastopal na shodih, toda poredkoma. Pisal pa bo stalno v liste in se udeleževal sej in strankinih zborov. . Dne 4. septembra je predsedoval seji kampanjskega odbora socialistične stranke, ki se je vršila v Chicagi. Člani odbora in gostje, ki so bili na seji, so bili vzradoščeni, ko so videli pred seboj zopet čiH'ga Debsa, ki jih je bodril k delu in dajal sugestije ter SL' udeleževal razprav o načrtih kampanje za pojačanj^' naše stranke. Bila je interesantna seja. Debs je dejal, da sedaj ni čas za malenkostne stvari, ampak za velik® načrte in veliko delo. Vsi smo soglašali z njim, kaj'1 če kedaj, je danes čas žetve za socialistično stranko, kajti sejala je dolgo. Obžaloval je, ker ne more iti na agitacijo in govoriti z delavci osebno kot je govoril tolikokrat. Debs veruje v moč tiska in apelira na svoje sodruge, razširijo svoje liste. Ali še bolj verjame v živo besed0' agitacijo od ust do ust. Priporočal je, naj se pošlje i a agitacijo kolikor največ mogoče govornikov in go-Minic; dopovedati moramo delavstvu, da je njegovo esto v socialistični organizaciji, kajti brez nje ne jnore biti pravega delavskega gibanja. ;■ Zaključili smo organizirati govorniške ture po vseh krajih Zedinjenih držav. Vsi socialisti, ki so sposobni govorniki in zmožni agitatorji, so pozvani v akcijo in vsi so se J' odzvali. Razun teh ima stranka na potu stalne govornike in organizatorje. ; Socialistična stranka se je zadnje čase reorganizirala v petih državah: v Nevadi, Goloradi, Montani, Idaho in Wyomingu. To je, v teh državah so bile soc. postojanke, toda številično ne dovolj jake, da bi se strnile v državne organizacije. Danes funkcionirajo kot take in so prejele čarter. Seja je obširno razpravljala o agitaciji, katere namen je ameriškemu delavstvu pojasniti nujnost samostojne politične akcije in mu dokazati, da je skrajni Jas, da prekine vse stike s kapitalističnimi strankami. Glavni stan naše»stranke bo izdal serijo okrožnic (ene so že dotiskane in se razpošiljajo), s katerimi vrši to propagando. Brošura "Trinity of Plunder" (izšla je (udi v slovenščini in se jo dobi pri Proletarcu) je izšla v novi izdaji (prejšnje so že vse razprodane) in se jo dobi v angleščini na gl. stanu stranke. Najtežje vprašanje za stranko je, kako dobiti gmo-tiia sredstva, kajti brez teh je agitacija v velikem obsegu nemogoča. Socialistične organizacije po posameznih krajih vrše veliko delo in vodijo razveseljive kampanje, ki bodo gotovo uspešne, ampak za celoten uspeh je potrebno, da ima tudi centrala dovolj sredstev za splošno kampanjo. Ko je Debs čul poročilo strankine tajnice je dejal: "Prepričan sem, da bodo naši sodrugi in somišljeniki razumeli veliko nalogo, ki jo ima naša stranka v ameriškem delavskem gibanju, ko jim natančno pojasnimo situacijo. Se-nikdar se niso Obrnili od svoje stranke in se ne bodo sedaj. Vsikdar so ji stali ob strani in ji priskočili na pomoč vselej kadar jo je rabila in ji bodo sedaj. Moji sodrugi ne bodo pustili, da bi imel gl. stan vezane roke v tem velikem momentu-Članstvo naše stranke je enako lojalno svoji stvari kakor je bilo pred vojno in med vojno. Vem da me v tem kritičnem času ne bodo dezertirali — da ne bodo pustili izpred oči priložnosti, ki jo ima ameriška socialistična stranka." Najnujnejša potreba stranke sedaj je finančna pomoč, da bo v stanju vršiti agitacijsko delo in pojačati organizacijo pred januarsko konvencijo. Oktober, november, december, to naj bodo meseci dela, — vsak &an naj bo agitator, odločen, da bo storil kolikor največ mogoče za socialistično stranko in osvoboditev ameriškega delavstva iz klešč kapitalističnih strank. Vsej drugo pride pozneje, četudi polagoma, toda si-Hurno. Chas. Pogorelec. TAJNIKOM KLUBOV J. S. Z. ; y Tajniki in drugi odgovorni funkcionarji klubov J. S. Z. naj skrbe, da bo vsaka prireditev naznanjena v Proletarcu. Poročajte tudi, kako je "spela. Glasilo J. S. Z. je ogledalo aktivnosti na-*ih organizacij. To ogledalo pa ne more biti po-Polno, ako klubi ne obveščajo javnosti od časa do časa o svojem delu. RAČUN RAZPECANIH ZNAMK J. S. Z. za mesec avgust 1924. DRŽAVA IN MESTO S s 11 I I S K N P M -rj 3 £ OJ 0 n 4j 3 ■S n u — o J 03 h '3 » S *> K' t. ft. 5 « Do ►i Carlinville ......... 10 Chicago, No. 224.. Springfield 10 3 Chicago No. 20..... 15 15 Waukegan ........ 10 . . Chicago No. 1...... 40 10 Nokomis .......... 6 2 Virden ................ INDIANA: Universal ......... 12 . . Blanford ......... 5 2 KENTUCKY: Members at large ............... KANSAS: Gross ............. 2 MICHIGAN: Detroit ........... 30 MINNESOTA: Dhisholm .......... 20 OHIO: Cleveland .......... 40 Girard ............ 20 Glencoe ........... 5 Warren ........... 10 RENNSYLVANIA: 3ygan .............22 Avella ............ 4 Renton ............ 2 Herminie .......... 10 Lawrence ......... 21 Library ............ 11 Slovan ............ 4 Southview ......... 27 Meadowlands ...... 16 Lloydell .......... 8 Verona ........... 7 Homer City ......... West Newton ...... 9 Moon Run ......... 20 WISCONSIN: Sheboyean .......... 5.45 ............ 4.40 ............ 1.95 ............ 9.75 ............ 3.00 ............ 15.50 ............ 2.50 ............ ..........$16.88 $13.50 $ 1.20 .60 3.00 3.80 .80 .50 3.60 ................. 10.70 2.20 2.47 1.90 ..... 1.10 2 10 2.00 .75 .60 9.00 3.75 3.00 6.00 2.40 2.00 1 4 4 2 4 10 12.00 ...... 6.00 ...... 1.85 ...... 3.00 9.50 .60 3.70 2.00 4,00 7.60 6.60 3.30 1.65 4.40 7.00 4.70 4.70 8.10 5.15 3.80 2.10 .25 3.40 6.00 24.62 19.70 .60 1.00 2.20 1.00 .50 1.40 2.30 1.30 1.40 1.80 1.90 1.60 .20 1.30 1.10 2.00 .75 1.80 399 84 32 $149.10 $60.37 $48.30 $1.00 $55.40 Rednih Dualnih Izjemnih Znamk no roki 1 augusta Prejeli iz gl. stana ...... Skupaj ................ Razpečanih tekom meseca. Na roki 31. augusta 1924.. 339 55 13 1,000 300 200 1,339 355 213 399 84 32 940 271 181 TAJNIŠTVO J. S. Z. KNJIŽEVNI VESTNIK. "POD LIPO", 8. štev. (avgust 1924), ima sledečo vsebino: G. Mazzini: Udruženje — napredek. Tone Maček: Valovom. — Čulkovski: V celici. — Emil Zola: Markizina ledja. — Abditus: Francoski utopični socialist St. Simon. — Ivo Šorli: Gašperčkove zgodbe in do-godbe. Historicus: Pred tridesetimi leti. — Maksim Gorki: A. P- Čehov in dame. — A. K.: Delavec — srbski pesnik. — Historicus: Gustav Habrman o Že-leznikarju. — Ignacij Mihevc: Iz mojih mladih let. — Listek. — Na platnicah: Gh.: Razstave in razstave. — Ljubljanski velesejem. "Singing Jailbirds", drama v štirih dejanjih, Upton Sinclair, Pasadena, California. Pisatelj je vzel za podlago tej drami pogone losangelske policije in cali-fornijskih oblasti v splošnem, proti delavskemu gibanju. V podobi drame je podal sliko brutalnosti, ki jih uganjajo nasilniki napram radikalnemu delavstvu v Californiji, ki se noče ukloniti, temveč vztraja in kuje svojo unijo, ki ga bo osvobodila. Cena igri 25c. Govorniki in organizatorji v socialistični kampanji. Socialistična stranka se poslužuje v agitaciji med drugimi tudi potovalnih govornikov in organizatorjev. Ti služijo v pomoč lokalnim organizatorjem in pripravljajo v neorganiziranih krajih teren, za ustanovitev novih postojank. Med potovalnimi govorniki in organizatorji je v severozapadnih državah aktiven EMIL HERMAN, ki bo prirejal shode ves čas kampanje. Herman je že leta aktiven v socialističnem gibanju in med vojno je bil obsojen radi "veleizdaje". Izpuščen je bil iz zapora približno isti čas kakor Debs. ALFRED BAKER LEWIS prireja shode v novo-angleških državah. ALBERT WEISBOBD, direktor Socialistične mladinske lige (Y. P. S. L.) bo nastopal na shodih in, sodeloval pri organizatoričnem delu v državah Nove Anglije. LILITPI WILSON je na agitaciji od soc. konvencije sem v Illinoisu in Indiani. Nastopila je na mnogih shodih, ki so bili povsod uspešni. Meseca septembra se bo mudila večinoma v Indiani. LENA MORROW LEWIS bo v tem in naslednjih mesecih na agitaciji v Iowi, Nebraski, Coloradu in v Utah. Do zadnjega časa sta spadali državi Idaho in. Ne-vada pod Mountain States District Organization (organizacija socialistične stranke, vključujoča več držav), katere tajnik je sod. O. A. Kennedy. V Idahu in Nevadi se je socialistično gibanje tako poživelo, da so se soc. postojanke v obeh reorganizirale v državne organizacije, katerim je bil pred kratkem izdan čarter iz gl. stana. Sodruginja Lewis bo par tednov na agitaciji v teh dveh državah. AUGUST CLAESSENS, znan po vsi Ameriki, je ta mesec na agitaciji v Pennsylvaniji. Potem gre na govorniško turo v državo New York. ROSS D. BROWN je črnec po plemenu in eden izmed najboljših oratorjev socialistične stranke. Sedaj je na agitaciji v Pennsylvaniji, od kjer bo šel v New York. Pred nekaj meseci je bil na govorniški turi v Illinoisu. W. A. TOOLE je na agitaciji v Baltimoru in okolici. RYAN WALKER, kartonist, nastopa n,a shodih v vzhodnih državah. Sod. Walker na shodih govori in riše ob enem. Razun teh imajo posamezne socialistične organizacije svoje agitatorje in govornike, ki so vsi na delu za pojačanje naše stranke in za izvolitev soc. kandidatov. -Sledeči sodrugi in sodruginje nastopajo od časa do časa na shodih v svojih okoliših in v drugih krajih, v kolikor jim dopušča čas: Harriot Stanton Blatch, New York. Victor L. Ber-ger, Mihvaukee. Joseph D. Cannon, New York. Abraham Cahan, New York. Wm. A. Cunea, Chicago. Thomas M. Duncan,, Milwaukee. Morris Hillquit, New York. Daniel Hoan, Milwaukee. Wm. Karlin, New York. Ca-meron H. King, San Francisco. Algernon Lee, New York. Leo Krzycki, Milwaukee. Meyer London, New York. James Oneal, New York. Charles Solomon, New York. Jacob Panken, New Yor,k. Louis Waldman, New York. Seymour Stedman, Chicago. Joseph W. Sharts, Dayton, Ohio. B. C. Vladeck, New York. John M. Col-lins, Chicago. Birch- Wilson, Chicago. Leo M. Harkins, Philadelphia. May Harris Mainland, New York. ty. j>J Snow, Chicago. Patrick L. Quinlan, Cliicago. GeoVo' Koop, Chicago. George R. Kirkpatrick, Chicago. Vsi V govorniki nastopajo pod avspicijo socialisti^ stranke. Med govorniki K. P. P. A. je precej socialistov katerih glavna naloga je agitirati za izvolitev naših kandidatov in razgaljati kapitalistične stranke ter Za. vajalce delavstva. Socialistična stranka je aktivna in raste! Ni čuda da je njeno sodelovaje s KPPA. tako vznemirilo re' publikan.ee in demokrate. Toda najhujše šele pride! Tudi W. P. in njeni kandidatje rohne proti socialistom Radi bi nas oblatili, pa jim blato, ki ga mečejo na nas, pada nazaj in so se sami umazali. Radi bi nas p0'_ kopali,, pa si sami kopljejo grob. Socialističnega gibanja se ne more uničiti. Sto "delavskih voditeljev" za Coolidga. V ameriških listih je bilo z velikimi črkami sporočeno začudeni publiki, da bo na delavski dan obiskalo predsednika Coolidga nad sto "delavskih voditeljev," ki ga bodo zagotovili, da bo ameriško delav stvo glasovalo za Coolidga, za fašista Dawesa in druge republikanske kandidate, ki jih je potrdil Wall Street. Potem so veliki dnevniki prinašali slike teh "voditeljev", pravzaprav pajace ki so stali v Beli hiši pred Coolidgom ravno ko jim je pripovedoval, da živi ameriško delavstvo v boljših razmerah kot katerokoli drugo na svetu — in za svojo prosperiteto se ima zahvaliti republikanski stranki in ameriškim institucijam, seveda takim kakor si jih predstavljajo privatni interesi. Neuki ljudje, ki ne berejo drugega kakor kak kapitalistični dnevnik, so morda verjeli, da se je našlo sto "delavskih voditeljev," ki bodo agitirali za Coolidga. Res je da je poprečen unijski voditelj konservativen, ampak letos so prignani v položaj, v katerem jim ni lahko agitirati za republikansko ali demoikra' sko stranko. Zato je bila ta novica toliko bolj inte-resantna. "Delavski voditelji," ki so prišli v Washington p< vedati Coolidgu, da lahko računa na njihovo pomoč so bili v resnici prostituirani bivši odborniki unij in navadni "političarji", kakršnih je po ameriških mestih vse polno. Za romanje v "VVashington so bili najeti in potne stroške jim je plačal kampanjski odbor republikanske stranke. JIB Zastopali niso nikogar razun sebe in do danes ni še nobena unija indorsirala Coolidga ali Davisa. Taki najeti "delavski voditelji" so le pesek v oči delavcem volilcem, ki ne čitajo nobenega delavskega lista. Ako kapitalisti privolijo v povišanje plač delav cev, ostanejo še vedno kapitalisti. Kjer je delavstvo močno organizirano, so mu kapitalisti pripravljeni dajati koncesije. Nobenega dvoma ni, da bodo koncem konca kapitalisti delavce proglašali celo za del svoj, družine, za katero je treba očetovsko skrbeti; da je treba skrbeti zanje kot za dober avtomobil, za konje, za kokoši itn druge take stvari, ki se izplačajo. Samo enega kapitalisti ne bodo dovolili nikdar — to je, da postanejo delavci lastniki svojega orodja in svojega dela. — To si bo moralo delavstvo izvojevati samo p°" tom gospodarske in politične organizacije. brez naslova Iskra. t. "Delavski dan, ki ga praznujemo v Zedinjenih državah vsak prvi pondeljek meseca septembra vsako leto, je čisto ameriški delavski praznik. Ta dan nima ničesar skupnega s takozvanim 'delavskim praznikom', katerega praznujejo v Evropi rdečkarji. Prvi maj je izum nemških socialistov in popolnoma tuj Ameriki, Zato ga v Ameriki tudi nihče ne praznuje, razven nekaterih inozemskih delavcev, ki še ne vedo ameriških šeg in običajev ..." * To je en odstavek iz Lojzetovega "editoriala" v njegovi "Domovini". Pire se je spokoril in postal iz liberalca klerikalec, ker mu to bolj nese. Ali k spovedi bi moral večkrat iti in iskati pokoro za svoj smrtni greh, ki je v tem slučaju nevednost. Zadnjič je pisal, da so socialistični glasovi padli od dveh miljonov na osem sto tisoč. Sedaj pa je odkril zgodovinsko dejstvo, Ug je 1. maj izum nemških socialistov. Kongres ameriških delavcev 1. 1888 v St. Louisu je sklenil, da naj se vsako leto praznuje 1. majnik kot delavski praznik. Leto pozneje pa je mednarodni socialistični kongres v Parizu napravil iz njega svetovni delavski praznik. Ameriški kapitalizem je bil prebrisan, bolj prebrisan kakor delavci, pa je polagoma naipravil iz prvega pondeljka v septembru ameriški delavski praznik, praznik pobratimije med delavci in delodajalci, in tako je ameriške delavce odvrnil od praznovanja 1. maja, ki je bil izum ameriških de- f-javcev, ne pa nemških socialistov. * | V nevednosti in v potvarjanju ima Lojze vrednega tovariša v nekem Chas. Novaku, ki si je vzel za nalogo * odrešiti pennsylvanske premogarje izpod socialističnega jarma. Razlika med Charlejem in Lojzetom je v "tem, da je Lojzetova zgodovina znana in zato delavstvu s svojimi editoriali in potvarjanji ,ne more biti škodljiv, medtem ko je Charlijeva prošlost še zapečatena knjiga in če ga kdo vpraša kaj je bil poprej, se raz-togoti in pravi "pssst, psst, — ne povem — aha, vi ste špijoni!" Tako na lep način reši svojo "revolucionarno" čast in kosmato prošlost, če sploh ima kakšno prošlost. * - Slovenski frančiškani so v svojem lističu odkrili senzacionalno vest, da si je La Follette pridobil glaso-|;Ve ameriških katoličanov, zato ker je okrcal klanske maškare. Toda kdo so ameriški katoličani? Tisti kato-| ličani, ki so se tepli v New Yor,ku za kandidaturo '' Predsedniškega kandidata Smitha, so danes s katoli-čanom Smithom vred na agitaciji za Davisa in Bryana. Ameriški katoličani! Farsa 1 Glasilo kovertic je navidezno za La Folletta, ker je p^estrahopetno, da bi bilo ^ kandidata, za katerega se je izrekla večina katolikih poglavarjev. Razun tega misli, da bo pridobilo "aročnike, češ, glejte, mi smo že napol radikalen list, mi smo napol krščanski socialisti. Godlja, ki zelo ne-Prijento diši, — taka je taktika slovenskih klerikalcev. V Lorainu zboruje konvencija Jugoslovanske Ka-HMke Jednote. Nekateri "neodvisni" listi so ji na- pisali v pozdrav lepe članke, eden je bil priobčen celo v okvirju, eden ji je zložil v počast pesem — pa kakšno! Bog se usmili takih pesnikov! Zakaj so nekateri teh listov tako vneti za bodočnost JSKJ.? Bogaini, glasilo bi radi! Sedaj je "G. N." glasilo JSKJ. Toda zakaj ne bi bil v bodoče Pirčev list, ali pa morda "Naš Dom," kateremu v počast je "G. N." na predvečer lorainske konvencije posvetil članek in pojasnil kaj in kako je s tem "Novim Do- "G. N." je list iste sorte kakor Pirčeva "Domovina". Toda če se busineški interesi križajo, se včasi kaj izve, kar dokazuje, da jim je končno vendar bolj za privaten business kakor za "mili naš narod" in za "interese slovenskega delavstva". Pire je svoječasno dobil v tisk "Glasilo KSKJ." kar je za eno slovensko tiskarno že velika pridobitev. Dal je najcenejšo ponudbo in "G. N." "sumi," da pri tem nekaj ni bilo prav. Ko je Pire omenjeno glasilo enkrat srečno imel pod streho, se je slavnemu gl. odboru KSKJ. potožil, da mu prinaša izgubo in je apeliral na usmiljena katoliška srca, naj mu dajo nekaj malega več za tiskanje glasila kakor mu plačujejo. Pa so mu dovolili. * "G. N." je sprožil te reči pred konvencijo JSKJ., da bi jo opozoril na slabosti, ki jih imajo morebitni tekmovalci, ki bi radi glasilo JSKJ., pa bi ga "G. N." ne dal rad iz rok. Kaj briga te liste združenje, politika, vera in prohibicija, če je vprašanje businessa v ospredju! * W. P. je imela v mestu Milwaukee shod, na katerega pa ni bilo ljudi, dasi je bil glavni govornik W. Z. Foster. "Radnik" in druga glasila W. P. se jeze na mil-wauške socialiste in na dnevnik "Leader", ker ni hotel oglašati shoda. So pač smešni! Socialisti naj jim oglašajo shod, zato da bi poslušal še kdo drugi kot stene napade na socialiste. "Radnik" se pritožuje nad "Leadrom," da priobčuje oglase trgovin in ne razume, zakaj ne bi oglašal tudi Fosterjevega shoda. * Naivneži, kedaj pa vi oglašate naše shode? Sicer mi sploh ne potrebujemo vašega sodelovanja za oglašanje naših shodov. Smešno je, da se morajo prito- j^llMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIimiMIIIIIMI^ | NAZNANILO = Rojakom na Izapadni strani naznanjam, E = da sem odprl moderno urejeno čistilnico = = in popravljalnico moških in ženskih oblek. = | IZDELUJEM OBLEKE | = Pomerite si jo pri meni. = Cene zmerne. Postrežba točna. | = Vse delo jamčeno. = Se priporočam v naklonjenost. = 1 ANTON BAS HA, 1 1 2607 S. Avers Ave. (vogal 26th St.), | E Chicago, III. 5 niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiililiilliiiiiiiiillliiiiiillllliilllilh" zevati nad "izdajalskimi" socialističnimi listi zato, ker ljudje nočejo priti na njihove shode. * Fišerju in, pajdašem morda ni znano, da je v Milwaukeeju zelo nerazširjen "kom." list, ki ne bi mogel izhajati brez podpore kapitalističnih tvrdk. Ta list bi imel biti glasilo W. P-, toda pod naslovno glavo na prvi strani pravi da je glasilo podpornih organizacij. Na "uredniški" strani pravi, da ga izdaja "prosvetni" klub. Na tak način mu je mogoče dopovedati bogatim oglaševalcem, da je "D. S." navaden "neodvisen" list glasilo podpornih organizacij, ne pa glasilo in last kakšne stranke. To je zavednost in ponos!! * "Radnik" se je zopet prav surovo raztogotil na "Proletarca". Po mnenju bivših "butlegerjev", ki danes načeljujejo jugoslovanski sekciji W. P., smo mi izdajalci in kapitalistični hlapci. Petemu rednemu zboru JSZ., pa je nekdo v imenu Fišerjev pisal: "____Mi vemo, da ste vi (članstvo JSZ.) od nekdaj siali na stališču razrednega boja----". Da, do- padli smo se jim tako zelo, da so nas prosili naj se združimo ž njimi. * Zinič je prišel iz Jugoslavije in pripravlja podrobno poročilo o kupčiji, ki jo je napravil "s posredovanjem sedanjega urednika D. S.", ki je bil preje urednik Veraničeve Slovenije, in tako borno enkrat na jasnem, kako se je dogodilo, da so dali tri tisoč dolarjev za list, ki bi se ga po zatrdilu Cvetkova dobilo lahko za par sto dolarjev. TAJNIKOM KLUBOV J. S. Z. Z 10. septembrom se konča glasovanje odbore J. S. Z. Vse tiste tajnike kateri še n** poslali rezultat glasovanja ali pa nominacijsL° pole za gl. tajnika, prosimo naj to store tak * po temu datumu, da ne bo nepotrebnega zavl°J čevanja z objavo rezultata volitev. TAJNIŠTVO J. S. Z. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drug6 nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2:30 v klubovih prostorih v Slov nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno pri! haja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialistih nim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, dH postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." DETR01TSK1M SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. NA PRODAJ: Hiša na 1701 S. Union Ave. — sedem stanovanj, skupna najemnina $60.00 na mesec. Cena samo $4200. Pogoji, $800 takoj, mesečni obroki po $50. Najlepša prilika priti do svojega doma._____ Za $1000 takoj, ostalo na mesečne obroke si kupite Bungalov s 5. sobami, veliko podstrešje, klet cemen-tirana, parna kurjava, vse moderno urejeno, 60 čevljev obsežno zemljišče. 5428 W. 31 st St., Hawthorne, Cicero, 111. Cena $7300. Ključi se dobe na 5424 W. 31st St._ $25 takoj in na mesečne obroke po $5 Vam kupi stavbišče (loto) 30x125 čevljev blizu Archer Avenue in Kost-ner Avenue. Imamo jih še samo 56. Cena $325._________ Za $25 takoj in na mesečne obroke po $5 se vam nudi veliko pol akra obsegajoče zemljišče v velikosti 7 mestnih stavbišč (lotov) na Joliet Ave. blizo 44. ceste, Lyons, 111., 3 bloke južno od Ogden Ave. Izmed 282 imamo še samo tri. Ne zamudite te ugodne prilike. Cena samo $675. Za $700 takoj in potem na mesečne obroke po $50 se vam nudi lepa prilika kupiti si krasen dom zgrajen iz opeke in lesa s 6 sobami in vsemi modernimi napravami. Proda se takoj. Cena $4200. FRANK J. PETRU, 1443 W. 18th St., blizo Ashland Ave. Telephone: Canal 0806. Tekom vašega življenja V vsakem važnem momentu boste spoznali in cenili ugodnosti zveze s sigurno banko; vsled tega se z zaupanjem obračajte na nas. Pošteni, zaupni in uljudni uradniki vas bodo postregli pri sledečih poslih: Vlaganje denarja, Kupovanje prvih hipotek (mortgage), Potovanje v staro domovino, Pošiljanje denarja v Jugoslavijo in v druge kraje, Kupovanje državnik, občinskih, mestnih in obrtnih bondov, Dviganje posojila za nakup domov in zavarovanje istih itd., Dedščinske posle, nasledstva, kakor tudi vse druge bančne posle, ki jih nam izročite. Kaspar American State Bank Kapital in prebitek $2,000,000.00 1900 Blue Island Ave. CHICAGO, Vogal 19 ulice. ILLINOIS IMOVINA $20,000,000.00 VARNA BANKA ZA VLAGANJE DENARJA CENIK KJIG t-,bZ iz RDEČE HIBE. (Aleksander Duma« star.), roman iz jmov francosle revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana VZOEl IN BOJI, ftrtice, vezana.. V/LBAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... JpNJA PRAVDA, (J. S. Baar) ^man, broširana ............ 74JEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v plat- KgBECO, poveat, broširana---- »SPISKI TINE GRAMONTOVE, (VI. Levstik), vezana....... ZLATABJEVO ZLATO, (Auig. Senoa), zgodovinska povest iz XVI. stoletja, vezana.......... ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana ...................... ZVONARJE VA HČI, povest, broširana ....................... ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), brošira«« . .. SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................ FRAN ERJAVEC, zbrani spi«, vezana ...................... JOS. JTJRČIČ, zbrani spisi, I. »v., vezan ...................... II. zv. vezan ................ HI. ev. vezan ............... IV. zv. vezan ................ V. zv. vezan ................ VI. zv. vezan ................ PESMI IN POEZUE. BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar) vezana ..................... L00 MLADA POTA, (Oton Zupančič), pesmi, trda vezba.......... MCDEENA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana ...................... PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba.......... POEZIJE, (Fran Levstik), vezana tOHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana .............. SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ..................... STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), vezana...............1-20 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ha- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRI- RA, poezije, broširana ...... SOLNCE IN SENCE, (Ante De- beljak), broširana ........... ■VOJEMU NARODU, Valentin " Vodnik, broširana ............ PESMI, (Peter Bezruč), trda vezba...................50 ^BOVLJE. (Tone Seliškar), Proletarske pesmi, broširana vezana.................75 ^TIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 v ZARJE VIDOVE, (Oton Zu-i, P&nčič), pesnitve, broširana.... .40 1.25 1.50 .75 1.75 .45 1.00 1.20 .40 .05 .30 1.25 2.00 1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00 Nadaljevanje z 2. strani. IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana .................. .50 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........75 ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ..........................20 DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih ......................... GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. .60 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ...................... KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75 JULIJ CEZAR, ('Wm. Shakespeare), vezana................75 MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................75 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana...................35 NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ....................... -35 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......................75 ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ................85 ROSSUM'S UNIVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50 SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana......... .75 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. 1.00 .75 .90 .50 .90 .35 .45 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana ................. 2.00 MLEKARSTVO, s črticami e živinoreji s slikami ..............75 NALEZLJIVE BOLEZNI .......35 NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ......................... .65 .50 .25 NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana ....................... NAS SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ .................... O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ................. •S« .45 .78 .10 .40 .50 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... -20 ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽENSTVO, (Alojzija Stebi) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. Sarabon), vezana.....1.25 JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM.......... KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik En-gels)....................... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Mencej) ---- KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire)........ .20 .20 .25 .40 POGLED V NOVI SVET........30 - POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, ao 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broširana 75c, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM, ■ slikami ..........................31 PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana ............1.15 EASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F. Seidl) ...................... .95 RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-gels, prevel M. Žagar)....... JJ5 REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus) broširana..................45 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala SNPJ., 364 strani, vezana v platno ......2.00 SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broširana .................... .50 SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahoar), trda vezba............... .40 SEBSKA POČETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broSirana, $1.00, vezana...........1.25 SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana...............50 USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike...........10 V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana...................29 0ADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... .10 ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho- ward Moore, prevel I. M.) ____ 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec1) ..................50 ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bes- laj) ..........................30 ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ...... ZGODOVINA 8EBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broSirani, I. zv. 85c; II. z v. 75c; III. zv. «5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 BAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ........................40 letnik 1917, vezan ........................50 letnik 1919, vezan ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broširan ....................50 letnik 1922, vezan ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letniik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c............... (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva Številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .2-5 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, 5t. 2—3—4 ..............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleivreis-Trsteniški) .. .10 PEOLETAREC, vezani letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . »j,,...................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIAL- ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Os-borne Warl Lafargue), vezana.............60 l.S« ROBERTS RULES OF ORI*«* vezana ..................^^ SAVAGE SURVIVALS, (J. ard Moore), vezana ....... SCIENCE AND REVOLUTION Ernest Unterman, vezana ' SOCIAL REVOLUTION, (h;*,! Kautsky), vezana ......... 4 STRUGGLE BETVVEEN SCIENCE AND SUPERSJ«. TION, (A. M. Lewis), vezana THET CALL ME CARPENTJOt (Upton Sinclair), trda vezba ' 17« THE CRY FOR JUSTICE, (U»- ton Sinclair) vezana ...... ga« THE DREAM OF DEBS, (Jačk London)................... THE PBOFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za privatns interes«.......... ^g THE UNIVERSAL KINSHIP, (J. Hovvard Moore) ........' 12e THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno .........2.00 HUNDRED PER CENT (Upton Sinclair). Povest patrijota.. 1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis), vezana........................ THOUGHTS OF A FOOL, (Eve-lyn Gladys), vezana . . „_,.... 1.25 Naročilom priložite poštni ali ek* presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri reeh večjih naročilih liberalen popust. ; Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. s« X MISLITE NAPREJ. Amable M. Saint-Prix, najstarejši časnikar na Francoskem, je nedavno tega umrl v 104 letu svoje starosti. Se ne en mesec pred svojim 103 rojstnim dnem je pisal svoje zadnje redne članke. Ce hočete o-stati mladi, potem kar mislite naprej. Kedar ljudje nimajo ničesar več, za kar bi živeli, začno hitro iti nazaj. Tistim, ki vedno mislijo in imajo dobro voljo, gori življenska luč do zadnjega. Seveda skrbi, strah in želodčni neredi kmalu izrabijo človeški stroj, toda za te slučaje je Trinerjevo zdravilno grenko vino najboljša pomoč. To izvrstno zdravilo izčisti želodec in čreva in jih ohrani čista, zagotavlja zdrav spanec, bistri duha in vas ohrani v dobrem stanju. "Od tistega dne, ko sem začel jemati Trinerjevo zdravilno grenko vino, se počutim boljši in močnejši vsako leto," tako nam je pisal Mr. Charles Dvorak iz Wichita, Kans. — Jesen se bliža. Tisti, ki se boji, da s prihodom hladne sezone pridejo tudi neznosne bolečine revmatizma ali nevrlagije, naj vedo, da daje Trinerjev liniment hitro odpomo-č v takih slučajih. Če vam lekarnar ali trgovec ne more postreči, pišite na Joseph Triner Compa-ny, Chicago, 111. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepib svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA-Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vseako tre tjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste 1 — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.