ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 779 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM SODIŠČEM NA PRELOMU IZ 18. V 19. STOLETJE Boris GOLEC Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: bgolec@zrc-sazu.si IZVLEČEK Za starejša obdobja, pred veliko reformo sodstva leta 1849, je o rabi slovenščine pred kazenskimi sodišči znanega zelo malo, neprimerno manj kakor o njeni vlogi v patrimoni- alnem sodstvu, ki je bilo pristojno za lažje kazenske zadeve. Doslej je bilo iz zgodnjega novega veka znanih in objavljenih le pet slovenskih besedil, nastalih pri delu kazenskih sodišč. Vsa so šele iz 18. stoletja, med njimi pa ena sama razglasitev sodbe. Najdba 13 slovenskih razglasitev kazenskih sodb pri mestnem sodišču v Ljubljani iz obdobja 1793–1808 pomeni pomembno obogatitev védenja o slovenski sodni terminologiji v obdobju, preden se je začel sistematično oblikovati slovenski pravni jezik. Ključne besede: kazensko sodstvo, slovenščina, Ljubljana, Celovec, mestno sodišče, prizivno sodišče, sodna terminologija LA PUBBLICAZIONE DI SENTENZE PENALI IN SLOVENO DINANZI AL TRIBUNALE CITTADINO LUBIANESE A CAVALLO TRA IL XVIII E IL XIX SECOLO SINTESI Per i periodi più antichi, prima della grande riforma della giustizia del 1849, ci è noto ben poco dell’uso dello sloveno dinanzi ai tribunali penali, incomparabilmente di meno che non sul suo ruolo nella giustizia amministrativa, competente per i reati penali minori. Per l’età moderna erano finora noti e pubblicati solo cinque testi in sloveno, nati con il lavoro dei tribunali penali. Tutti sono appena del XVIII secolo, e tra di essi c’è solo una proclamazione di sentenza. Il ritrovamento di 13 sentenze in sloveno, pubblicate presso il tribunale cittadino di Lubiana nel periodo 1793–1808 rappresenta un arricchimento significativo delle conoscenze sulla terminologia giudiziaria slovena in un periodo ante- cedente agli inizi della creazione sistematica di un linguaggio giuridico sloveno. Parole chiave: giustizia penale, lingua slovena, Ljubljana/Lubiana, Klagenfurt/Celovec, tribunale cittadino, corte d’appello, terminologia giudiziaria Received: 2021-04-18 DOI 10.19233/AH.2021.32 ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 780 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 UVOD1 O rabi slovenščine pri kazenskih sodiščih je do velike reforme sodstva leta 1849 znanega zelo malo, neprimerno manj kakor o njeni vlogi v patrimonialnem sodstvu, ki je bilo pristojno za lažje kazenske zadeve. Iz zgodnjega novega veka poznamo tako samo pet sodnih besedil, nastalih pri delu kazenskih kazenskih sodišč, in sicer tri prisežna besedila (dve individualni prisegi in prisežni obrazec), razglas priznanja krivde in razglasitev sodbe. Vsa izvirajo šele iz 18. stoletja, zapisana so bila pri deželskih sodiščih (Landgerichte), sodnih oblastvih za neprivilegirano, večinsko prebivalstvo, razen enega pa prvič objavljena šele leta 2016 v Acta Histriae (Golec, 2016, 147–176). Zaradi zvrstne unikatnosti izstopa med omenjenimi besedili edini zapis razgla- sitve sodbe, nastal septembra 1749 na krvni pravdi deželskega sodišča Hrastovec v Slovenskih goricah. Besedilo je zanimivo v jezikovnem, terminološkem in vsebin- skem pogledu, saj gre za smrtno obsodbo dveh starejših moških zaradi dokazanih homoseksualnih spolnih odnosov (Golec, 2016, 150–156). Slovenski zapis sodbe iz Hrastovca je poleg tega edini iz obdobja do konca zgodnjega novega veka, ki je nastal pred svetnim, ne pred cerkvenim sodiščem, za nameček pa poznamo eno samo starejšo sodbo v slovenskem jeziku, in sicer izrečeno leta 1675 pred cerkvenim sodiščem ljubljanske škofije (Koruza, 1972–73, 254). Odkritje kar 13 slovenskih razglasitev sodb pred mestnim in deželskim sodiščem v Ljubljani s preloma iz 18. v 19. stoletje2 pomeni glede na tako skromno bero starej- ših slovenskih sodb izjemno obogatitev. Namen pričujočega prispevka, v katerem so vse razglasitve sodb objavljene v transkripciji in sodobnem fonetičnem prepisu,3 je kratka prezentacija njihove vsebine in nastanka kot izhodišče za nadaljnjo vsebinsko, pravopisno in jezikovno analizo. SLOVENSKE RAZGLASITVE SODB IZ LET 1793–1808 Slovenske razglasitve sodb s konca 18. in začetka 19. stoletja imajo še dodatno težo, ker gre za prevode sodb dveh pomembnih sodnih oblastev. Tri sodbe na prvi stopnji je izreklo mestno in deželsko sodišče v Ljubljani, glavnem mestu vojvodine Kranjske, kar deset pa drugostopenjsko sodišče, notranjeavstrijsko apelacijsko in višje kazensko sodišče v Celovcu. Vse so bile sicer razglašene v Ljubljani, kjer so tudi nastali slovenski prevodi razglasitev. 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti (ARRS, P6-0052), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). 2 Na tem mestu sem dolžan izjemno zahvalo kolegu dr. Gorazdu Starihi, ki je pred leti besedila našel in mi nesebično odstopil njihove posnetke. Doslej so bile razglasitve v strokovni literaturi zgolj omenjene (Golec, 2020, 220–221). 3 Pri transkripciji so upoštevane vrstice izvirnika, ne pa tudi drobni sprotni popravki in pisarniške signature. Pri prepisovanju velikih in malih črk k, z in s se je bilo večkrat treba odločiti za smiselno rešitev, saj v zapisih ni jasnega razlikovanja. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 781 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Obravnavane razglasitve so sestavni del sodnih spisov, ki so z ljubljanskega magistrata, katerega sestavni del je bilo mestno in deželsko sodišče, prišli po njegovi združitvi s kranjsko deželno pravdo (1814) (Žontar, 1998, 222–223) k novoustanovljeni Mestni in deželni pravdi za Kranjsko, predhodnici leta 1850 ustanovljenega Deželnega sodišča v Ljubljani (Kološa, 1999, 115). Ob preurejanju arhivskega fonda Deželnega sodišča pred nekaj leti so se znašli v posebni seriji, ki vključuje najstarejše kazenske spise fonda iz obdobja 1707–1809.4 V serijo je uvrščeno gradivo različne provenience, med katerim prevladujejo sodni spisi ljubljanskega mestnega in deželskega sodišča, ki je kot privilegirano deželsko sodišče imelo pravico do samostojnega izvajanja krvnega sodstva (Kambič, 2017, 642). Po količini sledijo sodni spisi krvnega sodnika (Bannrichter) za Kranj- sko, in sicer sodnih obravnav različnih deželskih sodišč po deželi, pri katerih je povabljeni krvni sodnik vodil t. i. krvne pravde. Po številčnosti so na tretjem mestu sodni spisi krvnega sodnika za Pazinsko grofijo, medtem ko je drugega gradiva le za vzorec. Spisi se opazno zgostijo po letu 1770, od leta 1784 dalje pa gre izključno za ostalino iz poslovanja ljubljanskega mestnega in deželskega sodišča.5 Če vzamemo pod drobnogled zadnje obdobje 1784–1809, je ohranjenih 49 spisov različnega obsega, od katerih je slovensko razglasitev sodbe najti v 13 ali dobri četrtini (26,5 %). Mestno in deželsko sodišče v Ljubljani, pri katerem je vseh 13 obravnavanih besedil nastalo, je nekaj let pred njihovim nastankom na zahtevo absolutistične države doživelo precejšnjo reorganizacijo. Potem ko mu je stoletja predsedoval mestni sodnik (Stadtrichter) s pristojnostmi krvnega sodnika, je Ljubljana leta 1785 izgubila mestnega sodnika, čigar sodne pristojnosti je prevzel mestni žu- pan (Bürgermeister), kar v kranjski prestolnici sicer ni bila nova funkcija, je pa zdaj dobila znatno razširjeno vsebino (Fabjančič, 1944–45, 90; Fabjančič, 2012, 180–184; prim. Hoff, 1808, 124). Sestavo sodnega zbora (kazenskosodnega za- sedanja) mestnega in deželskega sodišča, najbolj neposredno razkrivajo nekateri sodni spisi.6 Del sodb ljubljanskega sodišča kot prvostopenjskega organa je šel v hitro obravnavo na notranjeavstrijsko apelacijsko sodišče v Celovcu, nastalo leta 1782 v okviru jožefinske reorganizacije sodstva. Celovško sodišče je bilo prvo v zgodovini monarhije na drugi stopnji pristojno za vsa prvostopenj- 4 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 1–4. – Gradivo je leta 2015 uredil arhivist dr. Dragan Matić. Dotlej je bilo naslovljeno kot: Neurejeno gradivo, Stari kriminalni referat. 5 Pri ljubljanskem mestnem sodišču je nastalo 88 spisov, pri drugih deželskih sodiščih po Kranjskem polovi- ca manj (44), od tega 5 v Pazinu, en spis pa pri deželnoglavarskem sodišču v Ljubljani. Mesto Ljubljana je skoraj izključno zastopano do leta 1733 s 24 od 26 sodnih spisov, nato pa jih je iz polstoletnega razpona do leta 1784 samo 14. 6 V spisu iz leta 1807 so, denimo, v zapisniku t. i. kazenskosodne seje magistrata (Criminal-Sitzung Magis- trat Laibach) navedeni: župan Jožef Kokalj, štirje svetniki – Gregor Ravnikar, dr. Franc Alborgetti, Franc Pirnat in Jožef Urbas – ter sekretar Martin Mihael Gerson (ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 3, Thomas Maren – Waidouz, 30. 1. 1807). ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 782 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 ska civilna sodišča brez razlike, od leta 1787 dalje tudi za težje kazenske primere in zato z razširjenim imenom apelacijsko in višje kazensko sodišče (Žontar, 1998, 106–107). Od 13 obravnavanih sodnih primerov ljubljanskega mestnega in deželskega sodišča jih je prišlo v obravnavo celovškega priziv- nega sodišča 10, za tri pa nadaljnji postopek ni dokumentiran in ga po vsem sodeč ni bilo. Avtorji zapisov slovenskih razglasitev sodb (v nadaljevanju so oštevilčene od 1 do 13) so bili ljubljanski magistratni uradniki. Od prvih šestih razglasitev, nastalih v letih 1793 in 1794, je vse razen ene (št. 5), ki je delo neugotovljenega uradnika, sestavil magistratni sekretar Franc Pirnat in se pod tri tudi podpisal (št. 1, 2 in 6). Isto pisavo in obliko – neposredni nagovor obsojencev v drugi osebi – srečamo pri petih besedilih iz let 1802 in 1803 (št. 7–10 in 12). Najverjetneje so delo Pir- natovega naslednika sekretarja Jožefa Urbasa, čigar ime se pojavlja v spremnih dokumentih dveh sodnih spisov (št. 7 in 9). Enako kot za razglasitev št. 5 ni bilo mogoče ugotoviti avtorstva razglasitve št. 11 iz leta 1803, medtem ko je najmlajše besedilo, nastalo leta 1808 (št. 13), prejkone izdelek sekretarja Martina Mihaela Gersona.7 Pri tem kaže omeniti, da sta se prejšnja dva sekretarja Pirnat in Urbas medtem povzpela na mesti svetnikov.8 Nobenega dvoma ni, da so bili takšni ali drugačni zapisi slovenskih razgla- sitev sodb tudi sestavni del drugih sodnih spisov, a jih bodisi sploh niso uvrstili v spise ali pa so se izgubili pozneje med škartiranjem »odvečnih« papirjev. Sledovi škartiranja so vidni v različnem obsegu posameznih sodnih spisov, od katerih vsebujejo nekateri samo sodbo. Ohranjenih 13 slovenskih besedil je prejkone ušlo izločitvi zgolj po naključju. Vse obravnavane razglasitve so napisane na samostojnem listu ali poli in imajo le redko datacijo ter podpis magistratnega uradnika. Že na prvi pogled je tako vidno, da gre za provizorične dokumente, takšne, ki so najhitreje podvrženi izločanju. Prevodi izrekov sodb, namenjeni enkratnemu dejanju, javni razglasitvi, po uporabi namreč niso bili več nikomur potrebni. Doži- vljali so občutno drugačno usodo kakor slovenske sodne prisege, ki so bile del dokaznega postopka in gradiva, zato se jih je ohranilo neprimerno več, najstarejše ohranjene pa datirajo precej bolj zgodaj (Golec, 2020, 220–221). Pred sredo 19. stoletja so prisege absolutno najmočneje zastopana zvrst slovenskih uradovalnih besedil z več kot 300 ohranjenimi primerki, med katerimi je velika večina sodnih.9 Kazniva dejanja, ki so doživela epilog z ohranjeno slovensko razglasitvijo sodbe, so v večini primerov tatvine, takih je pet, sledita dve goljufiji mlinarjev z moko, v preostalih šestih primerih pa so se storilci znašli pred roko pravice za- 7 Sodni spisi so citirani v nadaljevanju. 8 Gl. op. 5. 9 Največji zbirki sodnih priseg, ki sta obe objavljeni in obsegata skupaj 255 prisežnih besedil, sta nastali pri pat- rimonialnih sodiščih gospostva Bled (Ribnikar, 1976) in ljubljanskega škofijskega gospostva (Golec, 2005). ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 783 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Slika 1: Razglasitev sodbe Petru Ažmanu 2. marca 1793 (ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 3, Aschmann Peter). ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 784 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 radi ponarejanja denarja, roparskega napada, uboja z javnim nasiljem, detomora (med obravnavanimi primeri edina obsojena ženska), pomoči pri dezerterstvu in cestnega ropa. Na prvi stopnji je vsem sodilo ljubljansko mestno in deželsko sodišče, vendar se vsa dejanja niso zgodila na njegovih tleh. Dva obsojenca, tat (št. 2) in detomorilka (št. 11), sploh nista imela nobene zveze z Ljubljano, am- pak ju je deželsko sodišče gospostva Logatec po prijetju in zaslišanju izročilo v nadaljnjo obravnavo ljubljanskemu sodišču kot najbližjemu privilegiranemu kazenskemu sodišču s pristojnostmi krvnega sodišča. V duhu časa, ko so smr- tno kazen zamenjali z dolgoletno zaporno kaznijo (Vilfan, 1961, 402–403), je najvišja v Ljubljani dosojena zaporna kazen znašala petnajst let težke ječe prve stopnje, in sicer za roparski napad (št. 5). Od skupno 13 razglasitev sodb si bomo natančneje ogledali samo prvo, ki jo bomo edino primerjali tudi z objavljenim nemškim izvirnikom. Sam sodni primer iz let 1792–1793 je zanimivejši po vsebinski kakor po jezikovni plati. Kazniva dejanja, in sicer tri tatvine, je zagrešil mladoletnik, 15-letni Peter Ažman, sin vrtnarja iz ljubljanskega predmestja Gradišče. Zaradi uporabe sile– enkrat je vdrl skozi vrata, drugič skozi okno, tretjič pa razbil skrinjico – je bil obsojen na razmeroma visoko zaporno kazen, na šest let ječe druge stopnje s prisilnim javnim delom v železnih okovih. Dve tatvini je izvršil v domačem Gradišču, kjer je tamkajšnji trgovki z moko ukradel merico prednje oziroma cvetne moke (Mundmehl) in nekaj jajc, v isti Klosenauovi hiši št. 41 stanu- jočima Judoma pa izmaknil kos platna (Gradel), pri čemer so ga vsi zaslišani oškodovanci dolžili, da je bilo ukradenega blaga več. Slednjič je med begom v Konjšici v deželskem sodišču Svibno splezal sredi maše v župnišče, razbil kaplanovo skrinjico in odtujil pest dvajsetic. Prijeli so ga skupaj s Francem Vodlajem, s katerim si je razdelil ukradeno moko in jajca, a so Vodlaja izpustili in sodili samo Ažmanu.10 Posebej zanimivo se zdi, da sta bila v ta sodni primer vpletena judovska trgovca, ki sta sicer samo začasno prebivala v Ljubljani, saj se Judje na Kranjskem tudi po tolerančnem patentu Jožefa II. (1781) do dobe Ilirskih provinc še niso smeli stalno naseljevati, ampak so v glavnem prihajali le na letne sejme (Valenčič, 1992, 39–43). Slovenska razglasitev sodbe Petra Ažmana utegne biti sploh najstarejše slovensko uradovalno, če že ne kar prvo nenabožno besedilo, ki govori o konkretnih osebah judovskega rodu.11 Poleg tega je med 13 razglasitvami edina, ki ima v naslovu izraz sodba in ki sploh vsebuje naslov. Glede na obliko – naslov, osrednji del in datacija (nemška sta samo datum razglasitve in podpis) – ne gre za navaden zapis, ampak tako rekoč za povsem samostojno slovensko listino. 10 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 3, Aschmann Peter, 1. 3. 1793, 2. 3. 1793. 11 V slovenskem besedilu je pri Judu Marku Stegerju napačno zapisan priimek, saj se je v resnici pisal Steier (Steüer, Steyer). ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 785 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Št. 1 – 1793 III. 1. – Peter Ažman, tatvina Sodba Peter Ashmann ima Savolo treh obstaneh ta Tvine kté v drugem Grad zaitne Jezhe inu videozhemo Delu niemu umerjenmo Shelesjo Skus Schest Leit dershan biti, inu je Marie Suppanzhouke deʃset inu pou Kraizarja, temo Judo, Jonas Spiz inu Marko Stegar pedeʃsed goldi narjou inu Johann Karbizhouke Ped goldinarjou inu 42 Kraizarjou Sterjeno Shkodo povernite dou= shan, is gor uʃsigneiniam té richtne Zerenge. Od te Ceʃsarske Kraleve Gospodske tega lublanskiga Mesta ta 1vi Dan Mesza Merzna 1793 Publicirt den 2ten März 1793 Pirnat m[anu] p[rop]ria Sek12 Sodba Peter Ažman ima zavolo treh obstaneh tatvine k té v dru- gem grad cajtne ječe inu videočemo delu njemu umerjenmo železjo skuz šest lejt držan biti, inu je Marije Zupančovke deset inu pou krajcarja, temo Judo Jonas Spiz inu Marko Stegar pedesed goldinarjov inu Johán Karbičovke ped goldi- narjov inu 42 krajcarjov sterjeno škodo povrnite doužan, iz goruzignejnjam te rihtne cerenge. Od te Cesarske kraleve gospodske tega lublanskiga mesta, ta prvi dan mesca mercna 1793 12 Sekretarius, Sekretär. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 786 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Nemško besedilo sodbe Von dem befreiten k: k: Kriminalgericht der Haupt= stadt Laibach wird über den unter 29en 9ber 792. Res= pective 26ten Jäner d: J: eingebrachten Gartners Sohn Peter Ashmann, und unter eben diesen Datis angefangener hingegen am 25en Hornung beende= ter Untersuchung wegen dreÿ eingestandenen mit Aufbruch vergeselschafteten Diebstählen in einem Betrage von 117 f: 58 1/2 xr: zu Recht erkennt: Peter Aschmann solle wegen diesen 3. eingestandenen Diebstählen zu dem in 2ten Grade zeitlichen Gefäng= nüʆʆe, und öfentlicher Arbeit, in angemeʆʆenen Eisen durch 6. Jahre angehalten, und den der Maria Sup= panin mit 10 1/2 xr: den Juden Jonas Spitz, und Markus Steüer mit 50 f: und der Johanna Karbitschin mit 5 f: 42 xr: verursachten Schaden zu ersetzen schuldig, mit Aufhebung der Rechtskösten. Peter Fister manu propria Bürgermeister Josef Gollmayr manu propria Gregor Raunicher manu propria Von dem befreiten k: k: Kriminal Gericht Magistrat Laibach den 1ten März 1793. Fr Pirnat manu propria Sek.13 13 Kot v prejšnji opombi. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 787 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Slovensko besedilo se od nemškega najbolj razlikuje v prvem delu, saj je izpuščen celoten uvodni odstavek, ki govori o sodnem postopku in vrednosti ukradenega blaga. Osrednji del, izrek sodbe, je podan v dobesednem prevodu in je tako skladenjsko kot leksikalno zvest posnetek nemškega izvirnika. Brez poznavanja nemškega besedila in konteksta bi bile težko razumljive ali sploh nerazumljive naslednje besedne zveze: obstane tatvine (priznane tatvine), caj- tna ječa (časovno odmerjena zaporna kazen), njemu umerjeno železje (osebi prilagojeni železni okovi), goruzignejne te rihtne cerenge (odprava oz. spregled sodnih stroškov). Na koncu so izpuščena imena podpisnikov, članov sodnega zbora: ljubljanskega župana Petra Fistra v vlogi kazenskega sodnika in dveh sodnih svetnikov, ter magistratnega sekretarja kot pisarja. Zelo poenostavljen je naziv sodnega oblastva, privilegiranega (befreiter) cesarsko-kraljevega ka- zenskega sodišča magistrata Ljubljana, ki je v slovenskem besedilu imenovan: cesarsko kraleva gospodska tega lublanskiga mesta. Nazadnje sledita podpis sekretarja Franca Pirnata in nemški zapis, da je bila sodba razglašena (publicirt) 2. marca 1793, tj. dan po dataciji izvirnika. Kronološko druga sodba je iz istega leta 1793 in v vrsti slovenskih sodnih razglasitev prva, ki jo je izreklo drugostopenjsko sodišče, apelacijsko sodišče za notranjeavstrijske dežele v Celovcu. Avtor prevoda oziroma priredbe je bil isti ljubljanski magistratni tajnik Pirnat, tudi v tem primeru pa je šlo za tatvino. Ta sicer ni bila storjena na območju ljubljanskega deželskega sodišča, ampak na Vrhniki v sosednjem pomirju gospostva Logatec, ki je zadevo po zaslišanju storilca odstopilo v nadaljnjo obravnavo ljubljanskemu sodišču kot krvnosodni instanci. 20-letni domačin Anton Puntar, sicer nosač (Packknecht), je ponoči na vrhniškem Bregu okradel na prostem stoječi furmanski voz. Izmaknil je sodček s 1000 goldinarji v zapečateni vreči in ga na bližnjem zeljniku skušal razbiti, a so ga pri dejanju takoj zasačili. Nesrečnež je poleg te tatvine priznal še eno, ki jo je zagrešil šest let prej, ko je neki gospe Garzarolli ukradel 30 dukatov. Tudi zato, ker je šlo za ponovitveno dejanje, ga je ljubljansko mestno in deželsko sodišče obsodilo na visoko kazen osmih let težke ječe z javnim delom v okovih. Sledila je pritožba na apelacijsko sodišče v Celovcu, ki je kazen ljubljanskega sodišča občutno omililo. Puntar je dobil namreč samo enoletno zaporno kazen, za povrh lažjo ječo, ne težke. Razlogov za odločitev ne poznamo, precej verjetno pa so pri presoji upoštevali govorice o Puntarjevi popolni neuravnovešenosti (völlige Sinnesverrückung), ki jih je ljubljansko sodišče zanemarilo.14 14 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 3, Puntar Anton, 7. 12. 1792, 22. 4. 1793. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 788 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Št. 2 – 1793 V. 11. – Anton Puntar, tatvina Ta u Zelouzo Stajozha Vikʃhe richtna Gospodʃka je zhes Antona Puntarja savolo doperneʃchene Tatvine is Gnade Sposnala: Ta Anton Puntar ima savolo na sapertemu Blago per nozhe doperneʃhene Tatvine hʹ te zhasne lohkeiʃhe Jezhe, inu Ozhitnemu Delu u Schelesjo Skus 1. Letu Saderʃchan biti. Te Rihtne Spendie bodo gor uʃignene. Publicirt den 11ten Mai 793. Pirnat m[anu] p[rop]ria Ta v Celovco stajoča vikše rihtna gospodska je čez Antona Puntarja zavolo doper- nešene tatvine iz gnade sposnala: Ta Anton Puntar ima zavolo na zaprtemu blago per noče dopernešene tatvine h te časne lohkejše ječe inu očitnemu delu v železjo skuz 1 letu zadržan biti. Te rihtne špendije bodo goruzignene. Tudi pri tretji v vrsti razglasitev sodb v slovenščini gre za drugostopenjsko sodbo celov- škega apelacijskega sodišča. V tem sodnem primeru so se pred ljubljanskim sodiščem znašli trije ponarejevalci denarja, vsi trije tujci, katoličani in oženjeni družinski očetje. Prvobto- ženi Andreas Biegler, po rodu iz Luksemburga (Luxemburg in Niderlanden), je odraščal na Dunaju, se izučil nožarske obrti in se hotel slednjič naseliti v Ljubljani, kjer pa za to še ni dobil oblastnega dovoljenja. Drugi, 40-letni brezposelni kočijaž Mihael Markel, imenovan Kugelwirt, je prihajal z Moravskega, tretji, 27-letni nogavičar Ferdinand Fischer, ki se je prav tako kot Biegler nameraval ustaliti v Ljubljani, pa s Češkega, iz kraja Veselé pod Rab- štejnem (Freudenberg). Kot se je izkazalo med zaslišanjem prič, naj bi se Fischerjeva žena hvalila, da bo njen mož skupaj z Marklom izdeloval denar. Corpus delicti je bila naprava za ulivanje kovancev (Geld Guß Maschine), odkrita pri prvobtoženem nožarju Bieglerju, ki jo je policijska direkcija skupaj s prijavo in aretiranim Bieglerjem kot obdolženim ponareje- valcem denarja (ein falscher Minzer) izročila ljubljanskemu mestnemu sodišču kot kazenski instanci (Kriminalgericht). Napravo je izdelal Biegler, svinec zanjo je prispeval Markel, Fischer pa samo neke neuporabne vijake. Sodišče je bilo do še nikoli obsojenega Fischerja prizanesljivo, saj ga je obtožbe ponarejanja denarja zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo (losgesprochen), pri ostalih dveh pa ugotovilo sokrivdo (Mitschuld der Münzfälschung). Biegler je bil obsojen na osem let ječe prve stopnje z javnim delom in po prestani kazni na izgon odgon na Dunaj, Markel pa na 12 let zapora druge stopnje z javnim delom. Tudi v ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 789 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 tem primeru je celovško apelacijsko sodišče izrečeni kazni znatno znižalo in enega storilca celo oprostilo, pri čemer razlogov za takšno odločitev prav tako ne poznamo. Preseneča, da je bil oproščen prvoobtoženi Biegler, čeprav je inkriminirano napravo izdelal prav on. Tudi Markel je dobil samo štiri leta ali tretjino prvotno odmerjene kazni težkega zapora.15 Št. 3 – 1793 julij – Andrej Biegler, Mihael Markel in Ferdinand Fischer – ponarejanje denarja Ta Viʆkshe u Zelouzo stajotsha richtna Gospodʃka je zhes Andrea Bieglerja, Mihela Markelna, inu Ferdinanda Fiʃherja sovolo Narejaina teh Folsh Denarjou is Gnade sposnala: De ima Mihel Markel hʹ te zhasne terde Jezhe inu ozhitnemu Delu skus 4. leita uʹ Sheleʃjo sadershan biti, te Rihtne Spendie bodo gor uʃignene. Andreas Bieglar, inu Ferdinand Fiʃchar bode solvolo Pomaikaina tega Previʃhaine frei spoʃnan. Ta viškše v Celovco stajoča rihtna gospodska je čez Andreja Biglerja, Mihela Markelna inu Ferdinanda Fišerja zovolo narejajna teh folš denarjov iz gnade spoznala: De ima Mihel Markel h te časne trde ječe inu očitnemu delu skuz 4 lejta v železjo zadržan biti. Te rihtne špendije bodo goruzignene. Andreas Biglar inu Ferdinand Fišar bode zolvolo pomajkajna tega previžajne frej spoznan. Četrti sodni primer je zopet obravnava tatvine in, kot kaže, niti ni prišel pred drugo- stopenjsko sodišče. Ljubljanska mestna in deželna pravda je leta 1793 na enoletno lažjo zaporno kazen z javnim delom v okovih in na povrnitev škode obsodila Luko Kordeša, 46-letnega oženjenega nekdanjega konjederca (Abdecker) iz Velesovega. Kordeš je bil že dve leti zdoma, zadnje štiri tedne v Ljubljani, kjer se je v glavnem ukvarjal s konjederstvom. Policijski direkciji ga je zaradi kraje naznanil Jakob Praznik, po domače Piškur, gostilničar pri Črnem orlu v Gradišču. Obtoženi se je izgovarjal, da mu je neki France v hlevu, kjer sta prenočevala, izročil 18 tolarjev, tako kot naj ne bi bil kriv kraje dveh namiznih prtov in srajc dve leti prej, ko je eno leto in štiri mesece presedel v zaporu deželskega sodišča Križ, saj naj bi navedene predmete našel. Ljubljansko sodišče ga je spoznalo za krivega sostorilstva pri tatvini v vrednosti 33 goldinarjev in 35 krajcarjev in ga obsodilo na eno leto lažjega zapora z javnim delom v okovih. Naložili so mu tudi, da trem oškodovancem, ki jim je prodal srajco in ovratno ruto, vrne kupnino, potem ko si bo pridobil premoženje. Glede na izvirnik sodbe v nemščini, ki navaja imena okradenega in treh oškodovanih oseb skupaj z denarnimi 15 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 3, Biegler Andreas, Markel Michael, Fis- cher Ferdinand, 19. 6. 1793, 15. 7. 1793. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 790 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 vsotami, je slovenska razglasitev sodbe vsebinsko močno okrnjena, saj v njej srečamo le ime sostorilca Franceta N., ki se je roki pravice očitno izognil, ter Kordešu naloženo kazen. Razglasitev je datirana dan pozneje kakor izrečena sodba.16 Št. 4 – 1793 IX. 25. – Luka Kordež, tatvina Od te Lublanske Richtne Gospodʃke bo zhes Luka Kordeʃcha savolo sapopadka na te od enga guisnega Franzeta doperneʃchene Tatvine sposnano. De ima ta Luka Kordeʃch sovolo sapopadke na te imenuane Tatvine Skus en leto hʹ te lohkeiʃche zhasne Jetsche, inu ozitnemu Delu uʹ Schelesjo saderʃchan biti, inu je tem poskodvanem to Skodo povernite dolʃchan. Te Richtne spendie bodo gor usignene. Publicirt den 25ten 7ber 793. Od te lublanske rihtne gospodske bo čez Luka Kordeža zavolo zapopadka na te od enga gvišnega Franceta dopernešene tatvine spoznano, de ima ta Luka Kordež zovolo zapopadke na te imenvane tatvine skuz en leto h te lohkejše časne ječe inu očitnemu delu v železjo zadržan biti inu je tem poškodvanem to škodo povrnite dolžan. Te rihtne špendije bodo goruzignene. Neprimerno težja kazen je istega leta 1793 doletela Antona Rožiča, ki ga je apelacijsko sodišče v Celovcu spoznalo za storilca cestnega roparja. O samem postopku pred mestnim in deželnim sodiščem v Ljubljani vključno z izrečeno kaznijo ne vemo tako rekoč niče- sar. Ohranjena sta namreč le nemški izvirnik drugostopenjske sodbe in njena slovenska razglasitev. Slednja je tokrat precej zgovornejša, saj vsebuje več podatkov o postopku in višino prizadejane škode dobrih 424 goldinarjev, ki jo je bil Rožič dolžan povrniti. Sicer pa lahko razberemo le še, da je obsojeni na deželni cesti zagrešil razbojniški napad z ranitvijo (povzročitvijo telesne poškodbe), za kar ga je celovško drugostopenjsko sodišče obsodilo na petnajst let težke ječe prve stopnje z javnim delom v okovih, kar je med obravnavanimi primeri najdaljša zaporna kazen. Sodba je bila datirana 10. decembra 1793, v Ljubljani pa so jo prejeli šele devet dni pozneje in jo razglasili kak dan zatem. Na koncu nemškjega izvirnika sodbe je še navedeno, da jo je treba skupaj s priloženimi spisi poslati v Ljubljano, o njej obvestiti vojaško poveljstvo (Rožič je bil očitno vojaški obveznik) in pri deželni politični oblasti doseči, da bo obsojenec prestajal kazen na graškem Schlossbergu.17 To je tudi edini primer, iz katerega izvemo za predvideni kraj prestajanja zaporne kazni. 16 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 3, Kordesch Lukas, 24. 9. 1793, 25. 9. 1793. 17 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 3, Roschitz Anton, 10. 12. 1793, s. d. 1793. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 791 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Št. 5 – 1793 december – Anton Rožič, roparski napad [1. stran] Leta Kraileva, inu Zeʃsarska Richtna Vikshi Gosposka u Zelouzu je u Prelomlenju te pravize tega per ti meʃtni, inu Duʃeʃki richtni Gosposk uʹ Lublani uʹ Jezhi Snaidenga Raubarja na Zeʃtah Anton Roschitz ta Urtel te Strafenge na to viʃho Skleniti Sa prou Sposnala. Leta per ti meʃtni, inu duseushki richtni Gosposki u Lublani na ta 7 dan tega meʃza Julia Leitas uʹ Jezho preuʃeti, inu tukai od 25 7bra, noter da 28ga 9bra tiga leita na richtno Visho Spraschvani Anton Roschitsh ima Sa volo tega Sam od Sebe Sposnani= ga, inu tudi poklei Sche bel Svedeni= ga raubarskiga Popadvanja, tu je Tatvine na ti velki Zeiʃti, inu Szer skus Ropanje, inu Rainenje hʹ ti dougu terpejotsch terdi Jetschi uʹ pervimu Poʃtauk, inu hʹ timu videjozhimu Delu uʹ Scheleshach Skuʃi Petnaist Leit perdershan biti, [2. stran] Sravim tiega ne pa tudi von doushan bode timu poskodvanmu Primashu Preschar to Sturjeno Skodo is 4 Stu, dveiset, inu Stir guldinaro, inu 15 xr Sam poverniti. Le-ta Krajleva inu cesarska rihtna vikši gosposka v Celovcu je v prelomlenju te pravice tega per ti mestni inu dužeski rihtni gosposk v Lublani v ječi znajdenga ravbarja na cestah Anton Rožič ta urtel te štrafenge na to vižo skleniti za prov spoznala. Le-ta per ti mestni inu dužeuški rihtni gosposki v Lublani na ta 7 dan tega mesca julija lejtas v ječo prevzeti inu tukaj od 25 septembra noter da 28-ga novembra tiga lejta na rihtno vižo sprašvani Anton Rožič ima zavolo tega sam od sebe spoznaniga inu tudi poklej še bel zvedeniga ravbarskiga popadvanja, tu je tatvine na ti velki cejsti, inu scer skuz ropanje inu rajnenje h ti dougu terpejoč trdi ječi v pervimu po- stavk inu h timu videjočimu delu v železah skuzi petnajst lejt perdržan biti, zravim tjega ne pa tudi von doužan bode timu poškodvanmu Primašu Prešar to sturjeno škodo iz 4-stu dvejset inu štir guldinaro inu 15 xr sam povrniti. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 792 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Zadnji primer iz 18. stoletja je iz naslednjega leta 1794 in ga je prav tako obrav- navalo celovško apelacijsko sodišče. Kazen, odmerjena zaradi tatvine, je bila od vseh najmilejša. Gašper Gaber, 50-letni oženjeni dninar iz Šiške, po rodu iz mesta Škofja Loka, je neke noči svojemu sosedu Juriju Zajcu izmaknil razna živila, platno in usnje v vrednosti 23 goldinarjev in 47 krajcarjev. Po Zajčevi ustni prijavi je pred mestnim sodiščem najprej trdil, da je stvari kupil, in navajal, od koga, nato pa je dejanje priznal in večino ukradenega vrnil lastniku. Zanimiv je velik razkorak med sodbo ljubljanskega in dokončno sodbo celovškega prizivnega sodišča, ki je bila najbrž toliko milejša zaradi vrnjenega blaga. Potem ko so Gabru v Ljubljani prisodili kar osem let ječe prve stopnje z javnim delom v okovih, mu je apelacijsko sodišče dosodilo le tri mesece lažjega zapora, sicer prav tako s prisilnim delom in v okovih, ter mu določilo en dan posta tedensko ob kruhu in vodi. Okradenemu sosedu Zajcu je bil po obeh sodbah dolžan plačati 7 goldinarjev ter 16 krajcarjev in pol škode, za ukradene predmete, ki jih ni vrnil. Slovenska razglasitev sodbe, objavljena 18. junija 1794, enajst dni po izreku v Celovcu, je glede na nemški izvirnik močno skrajšana. Naziv sodne instance »cesarsko-kraljevo notranjeavstrijsko apelacijsko in kazensko sodišče« je, denimo, formuliran zgolj kot »ta viškše rihta«.18 Št. 6 – 1794 VI. 18. – Gašper Gaber, tatvina Od te Lublanske Richtne Gospodʃke bo zhes Luka Kordeʃcha savolo sapopadka na te od enga guisnega Franzeta doperneʃchene Tatvine sposnano. De ima ta Luka Kordeʃch sovolo sapopadke na te imenuane Tatvine Skus en leto hʹ te lohkeiʃche zhasne Jetsche, inu ozitnemu Delu uʹ Schelesjo saderʃchan biti, inu je tem poskodvanem to Skodo povernite dolʃchan. Te Richtne spendie bodo gor usignene. Publicirt den 18ten Juni 794. FPirnat m[anu] p[rop]ria Sek 19 Ta viškše rihta je čez tega Gašperja Gabra iz gnade toku spoznala: Gašper Gaber ima zovolo ponoče dopernešene tatvine h te časne lohkejše ječe inu očitnemu delu v železjo skuz tri mesce zadržan biti inu ima skuz ta cajt vsak tejden en dan sam kruh inu voda dobiti inu je Jurjo Zajco 7 f 16 1/2 xr povrnit dovžan. 18 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 3, Gaber Gaspar, 24. 5. 1794, 7. 6. 1794, 18. 6. 1794. 19 Sekretarius, Sekretär. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 793 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 S sodbo Gabru se končajo razglasitve, ki jih je sestavil magistratni sekretar Franc Pirnat. Po osemletni prekinitvi – iz vmesnega časa je ohranjenih 17 sodnih spisov, vsi brez slovenskih zapisov razglasitve – se ti spet začenjajo leta 1802. Večino, pet od skupno ohranjenih sedmih razglasitev iz obdobja od leta 1802 do 1809, je po vsem sodeč sestavil Pirnatov naslednik, magistratni sekretar Jožef Urbas. Njegovi zapisi se od Pirnatovih nekoliko razlikujejo po pravopisni in jezikovni podobi, sicer pa je njihova glavna značilnost nagovarjanje obsojencev v drugi osebi (ti, tebi, tebe). V prvem sodnem spisu iz leta 1802 je sodba celovškega apelacijskega sodišča skoraj identična s sodbo ljubljanskega prvostopenjskega sodišča. Mlinar Anton Krivic in trije njegovi hlapci so prišli v preiskovalni zapor po naznanilu nekega pekovskega mojstra, da so v erarno moko vojaškega oskrbnega urada (k. k. Militär Verpflegsamt) pri zadnjih dveh mletjih primešali smeti, kamne in pesek. Mlinar Krivic je moral zaradi dokazane goljufije vrniti 27 goldinarjev, zaporno kazen treh mesecev poleg dotlej že prestanega zapora pa so mu v Celovcu znižali na dva meseca zapora, v obeh primerih lažjega z javnim delom v okovih. Mlinski hlapec Andrej Zabovnik, ki so ga v preiskavi označili za vodjo (Anführer) kaznivega početja, jo je namesto s tremi meseci poleg že prestanega zapora odnesel s samo enim mesecem, medtem ko so drugima dvema mlinskima hlapcema, Petru Rakifu in Štefanu Kokalju, ki sta dejanje priznala, kazen v obeh sodbah všteli v dotlej prestani pripor in ju s strogim opozorilom izpustili na prostost. Razglasitev sodbe v slovenščini je tudi tokrat precej okrajšana. Tako ne izvemo, da so bili obdolženci v zaporu pri ljubljanskem kazen- skem sodišču od 16. marca, zadnji del sodbe, ki se nanaša na Rakifa in Kokalja, pa je sploh izpuščen.20 20 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 4, Krivitz Anton, Sabounig Andree, 2. 7. 1802. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 794 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Št. 7 – 1802 VII. 2. – Anton Krivic in Andrej Zabovnik, goljufija Od te vischk gosposke u Zelouze je tebi Anton Kriviz leta Strafenga skus sodbo Sposnana, de bodesch ti Sa volo obʃtane gol= fie per te moke, zhes ta, do sdei schie prestan Arrest, sche skus dvua Mes= =zha, od dneva denaschinga, ke se tebi ta Sodba povei, u te mansch jezh schelesj derschan; Sram tega bodesch tudi ti douschan, tem Zhesarkem Verflegsamt leto Moko od teh Sadnech duinech Smlei= =nech, u kateri Smeti, Kamne, inu Pesk je snaiden bil, is 27 goldinarju zhes poloscheino ratingo na Sai poverniti. Tude tebei Andre Sabounig je od te vischk gosposke u Zelouze leta Strafenga Skus Sodbo Sposnana, de bodesch ti Sa volo Golfie te moke, ke se ti met Zhesarko moko od malneska Kamna Klep, Smeti, inu pesk smeschou, u te mansch jezh u schelesj zhesch ta, do sdei schie preʃtan Arreʃt, sche skus en meszh, od dneva denaschinga derschan. Od te višk gosposke v Celovce je tebi, Anton Krivic, le-ta štrafenga skuz sodbo spoznana, de bodeš ti zavolo obstane golfije per te moke, čez ta do zdej žje prestan arest še skuz dvua mesca od dneva denašinga, ke se tebi ta sodba povej, v te manš ječ [v] železi držan; zram tega bodeš tudi ti doužan tem cesar[s]kem21 ferflegsamt le-to moko od teh zadneh dujneh zmlejneh, v kateri smeti, kamne inu pesk je znajden bil, iz 27 goldinarju čez položejno ratingo nazaj povrniti. Tudi tebej, Andre Zabovnik, je od te višk gosposke v Celovce le-ta štrafenga skuz sodbo spoznana, de bodeš ti zavolo golfije te moke, ke se ti met cesar[s]ko22 moko od malneška kamna klep, smeti inu pesk zmešou, v te manš ječ v železi čez ta do zdej žje prestan arest, še skuz en mesč od dneva denašinga držan. 21 Dejansko česarkem. 22 Dejansko česarko. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 795 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Zaradi enakega kaznivega dejanja goljufije pri moki je ljubljansko sodišče slab mesec pozneje obsodilo mlinarja Antona Zobca iz bližine Zaloga, ki je pristal v zaporu 12. junija 1802, tri mesece za Krivičevo skupino. Zobec, poleg že prestanega preiskovalnega zapora obsojen na tri mesece lažje ječe z javnim delom v okovih, se je za razliko od svojih predhodnikov očitno sprijaznil s prvostopenjsko sodbo in pravice ni iskal še v Celovcu. Tudi ta mlinar je goljufal državo, naznanil pa ga je oskrbni urad, ki je goljufiji prišel na sled.23 Št. 8 – 1802 [VIII. 20.] – Anton Zobec, goljufija Od te Zesarske Kraleve mestne glaune Richte, je tebi Anton Sobetz, Malner sram Sal= =loha, leta Strafenga Skus Sodbo Spos= =nana, de bodesch ti, Sa volo Sprescha= =ne inu obstane Golfie te moke, ke se ti pesk met zesarsko moko Smeschou, zhes ta, do sdei schie prestan Arrest, od dneva denanschinga, sche skus tri meszhe u te mansch jezh u Schelesach derschan, inu htem ozitnumu delu ponuzan. Od te Cesarske kraleve mestne glavne rihte je tebi Anton Zobec, malner zram Zalo- ha, le-ta štrafenga skuz sodbo spoznana, de bodeš ti zavolo sprešane inu obstane golfije te moke, ke se ti pesk met cesarsko moko zmešou, čez ta do zdej žje prestan arest od dneva denanšinga še skuz tri mesce v te manš ječ v železah držan, inu h tem očitnumu delu ponucan. Naslednji sodni primer iz istega leta 1802 se spet nanaša na tatvino in je le malo za prejšnjim doživel epilog na apelacijskem sodišču v Celovcu. Zaradi dveh tatvin, ene izvršene nad svojim gospodarjem in druge nad kolegom, je bil procesiran tkalski pomočnik Peter Volavc. Dejanje, zaradi katerega so ga prijeli, je zagrešil, ko je svo- jega gospodarja Franca Stroja spremljal v Logatec, kjer naj bi kupila vino. Ponoči je gospodarju izmaknil vrečo z njemu takrat neznano vsoto denarja, skrito na vozu med vrečami ovsa. Z ukradenimi 12 soldi ter 6 krajcarji in groši se je takoj napotil preko Vrhnike v Ljubljano, kjer ga je prijela policija in ga izročila mestnemu sodišču. Na zaslišanju ni priznal samo te tatvine, ampak tudi, da je pred približno tremi leti, ko je kot tkalski pomočnik delal v Guttaringu (Kotarče) na Koroškem, na ozemlju deželske- ga sodišča Althofen (Stari dvor), nekega večera ukradel kolegu (seinem Kameraden) 23 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 4, Sobetz Anton, 20. 8. 1802. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 796 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Jakobu Aichholzerju nekaj obleke in denarja. Po 160. členu (kazenskega zakona) je bila za takšno dejanje zagrožena zaporna kazen od 8 do 12 let prve stopnje, pri čemer je sodišče upoštevalo storilčevo priznanje, dotedanje lepo vedenje in obljubo, da bo Aichholzerju povrnil škodo. 6. septembra 1802, ko je bil že deseti mesec v preiskoval- nem zaporu, ga je obsodilo na osem let lažje ječe z javnim delom in mu naložilo, da mora Aichholzerju plačati 36 goldinarjev. Celovško apelacijsko sodišče mu je osem dni zatem izreklo bistveno nižjo kazen: poleg že prestanega zapora samo tri mesece lažje ječe z javnim delom v okovih ter 12 udarcev s palico na začetku in koncu prestajanja kazni, oškodovanega tkalskega pomočnika Aichholzerja pa je napotilo, naj pri Volavcu sam išče odškodnino po redni pravni poti (s civilno pravdo).24 Št. 9 – 1802 po IX. 14. – Peter Volavc, tatvina Od te vischk Gosposke u Zelouze, je tebi Peter Vollauz ta strafenga Skus Sodbo Sposnana, de bodesch ti Sa volo toje obstane, inu Svishane Tadvine na tojem gespodarje, inu toim tovarsche, u te lachke Jezhe u schelesach sche skus tri mesze, zhes tojo do sdei schie preʃtano jezho, derschan, inu htem ozit= numu delu ponuzan, per tem pa bodesch ti od Sazetga toje Strafenga is 12, inu na Sadne toje Strafenga spiet 12 Palz postrafan. Tem Tekauschkem Gkesel Jakob Aichholzer pa je negova Skoda, ka= tiro je on Skus to Tatvino jemu, zhes tebe obsojenga po ordnenge tuje Skus praudo, na prei obderschana. Od te višk gosposke v Celovce je tebi, Peter Volavc, ta štrafenga skuz sodbo spo- znana, de bodeš ti zavolo toje [= tvoje] obstane inu zvišane tadvine na tojem [= tvojem] gespodarje inu tojim tovarše v te lahke ječe v železah še skuz tri mesce čez tojo do zdej žje prestano ječo držan inu h tem očitnumu delu ponucan, per tem pa bodeš ti od začetka toje štrafenga iz 12 inu na zadne toje štrafenga spjet 12 palc poštrafan. Tem tekavškem gezel Jakob Aichholzer pa je negova škoda, katiro je on skuz to tatvino jemu, čez tebe obsojenga po ordnenge, tu je skuz pravdo, naprej obdržana. 24 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 4, Vollautz Peter, 6. 9. 1802, 14. 9. 1802, 1. 10. 1802. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 797 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Iz istega leta 1802 je zanimiv primer sodbe zaradi nenamernega uboja, ki ga je v opitosti zagrešil eden od štirih obsojenih mladeničev iz Šiške. Štirje Šiškarji, Janez Inglič, po domače Preszopavc, Ignac Čepelnik, po domače Markovič, Franc Klemernčič, po domače Gričar, in Janez Bizovičar, po do- mače Ločan, so iz krčme pri Učanu sledili nekemu domačemu dekletu, ki je šlo ravno mimo s fantom z Viča, Janezom Babnikom, po domače Šetino. Ob enajsti zvečer so se fantje oborožili s palicami, obkolili dekletovo hišo in pri zadnjih vratih vdrli vanjo, da bi vsiljivca iz druge vasi po sicer nedovoljenem vaškem običaju (Dorfsitte) prestrašili in ga spravili na plano. Prvoobtoženi Inglič je nesrečnega Vičana pri sprednjih vratih ubil, pri čemer je tudi sam prislužil rano, ki jo je bilo mogoče pripisati silobranu. V preiskavi so po zaslišanju storilcev in prič ugotovili, da ni šlo za naklepni umor ali sovražnost (maščevanje), ampak za mladostniško razgretost pod vplivom vina. Glede na mladost, dotedanje lepo vedenje in okoliščine so jo šišenski fantje po razsodbi ljubljanskega mestnega in deželskega sodišča odnesli z razmeroma milimi kaznimi. Janez Inglič je bil zaradi uboja in javnega nasilja obsojen na štiri leta lažje ječe prve stopnje z javnim delom v okovih, drugi trije fantje pa zaradi javnega nasilja na tri mesece enako strogega zapora. Poleg tega so morali lastnici hiše, v katero so vdrli, Mici Kepič, po domače Glazerci (Glase- rin), povrniti škodo 34 krajcarjev, za prestani strah in udarec pa plačati še 10 goldinarjev deželne veljave. Plačilo sodnih stroškov v višini 2 goldinarjev je sodišče naložilo samo Ingliču, medtem ko jih je ostalim fantom odpustilo, ker so bili brez sredstev. Petega obdolženca Simona Komana je zaradi pomanjka- nja dokazov oprostilo obtožbe. Celovško apelacijsko sodišče je kazen vsem obsojenim še omililo, saj je Ingliču namesto štirih let dosodilo le enoletno zaporno kazen, drugim trem fantom pa po en mesec. Mico Kepič je napotilo, naj išče povračilo škode in zadoščenje po redni pravni poti. Razglasitev sodbe v slovenščini je kot običajno vsebinsko okrnjena v prvem delu, ki navaja kronologijo sodnega postopka.25 25 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 4, Inglitsch, Tschepelnik, Klementschitz, Wesovitscher, 17. 8. 1802, 17. 9. 1802. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 798 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Št. 10 – 1802 IX. 19. – Janez Inglič, Ignac Čepelnik, France Klemenčič in Janez Bizovičar, uboj in javno nasilje Od Od te vischk gosposke u Zelouze, je tebi Janes Inglitsch szer Prestopauz ime= nuan, leta Strafenga Skus Sodbo u gnade Sposnana, de bodesch ti Sa volo te ozitne guaute, inu ubivaina u Schiske, u te lochke jezhe Skus enu letu u schelesach derschan, inu htem ozhitnumu delu po= =nuzan; per tem se ti doushan spos= =nan, te mestne Richte Sa te jezhne unkostenge dua goldinarja poverni= =ti. Tudi vam treim, tuje tebi Naze Tsche= =pelnik Szer Markovitsch imenuan, tebi Franze Klementschitz Szer Gri= tschar imenuan, inu tebi Janes We= sovitscher Szer Lotschan imenuan, leta Strafenga Skus Sodbo u gnade Sposnana, de boste vi terje Sa volo perneschene ozitne Guate u Schischke, u te lachke jezhe, skus en mesz u schelesach derschan, inu htem ozhit= numu delu ponuzan. Mitze Kepeschke pak bode na prei obderschanu, leto ne Sterjene Skodo, inu Sa dost Sterjeine, zhes te tri obsojene po ornenge iskati. Odte višk gosposke v Celovce, je tebi, Janez Inglič, scer Prestopavc imenvan, le- -ta štrafenga skuz sodbo v gnade spoznana, de bodeš ti zavolo te očitne gvaute inu ubivajna v Šiške v te lohke ječe skuz enu letu v železah držan inu h tem očitnumu delu ponucan; per tem se ti doužan spoznan te mestne rihte za te ječne unkostenge dva goldinarja povrniti. Tudi vam trejm, tu je tebi, Nace Čepelnik, scer Markovič imenvan, tebi, France Klemenčic, scer Gričar imenvan, inu tebi, Janez Bezovičer, scer Ločan imenvan, le-ta štrafenga skuz sodbo v gnade spoznana, de boste vi terje zavolo pernešene oči- tne gvate v Šiške v te lahke ječe skuz en mesc v železah držan inu h tem očitnumu delu ponucan. Mice Kepeške pak bode naprej obdržanu le-to né [njej] sterjene škodo inu zadost- sterjejne čez te tri obsojene po ornenge iskati. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 799 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Slika 2: Sodba detomorilki Mici Žnidaršič, razglašena 18. februarja 1803 (ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 4, Schniderschitsch Mitza). ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 800 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Za razliko od dobro dokumentiranega nenaklepnega uboja v Šiški vemo zelo malo o detomoru, ki se je zgodil istega leta 1802 in dobil sodni epilog pred apelacijskim sodiščem v začetku nasledenjega leta. V sodnem spisu sta namreč le prvostopenjska in drugostopenjska sodba ter slovenska razglasitev slednje. Med obravnavanimi sodbami gre za edini primer obsojenke. Detomorilko Mari- jo – Mico Žnidaršič je deželsko sodišče Logatec izročilo v nadaljnjo obravnavo ljubljanskemu magistratu kot privilegiranemu kazenskemu sodišču, ki jo je po priznanju dejanja obsodilo na petnajst let ječe prve stopnje z javnim delom, primernim njenemu spolu in telesnim močem. Zaradi uboštva ji je spregledalo plačilo sodnih stroškov. V Celovcu so ji kazen skrajšali na osem let, vendar so dodali telesno kazen: vsako leto 22. oktobra, na dan otrokovega umora, bo skupaj z objavo sodbe deležna tridesetih dobro odmerjenih udarcev s šibo po hrbtu. Slovenska razglasitev te sodbe bolj kot ostale sledi izvirniku, saj omenja postopek od aretacije dalje, poleg prve sodbe iz leta 1703 (št. 1) pa ima tudi edina datacijo v slovenščini.26 Št. 11 – 1803 II. 18. – Mica Žnidaršič, detomor Ta vischi Gosposka u Zelouze je sa volo umorjena soiga lestniga otro= ka skus sodbo is gnade sposnala. Ta od logaschke gosposke tega tridesetga 8bra 1802. saperta inu drugi dan na jeb= lansko richto zhesdana Mitza Schnider= ʃchitsch bode savolo umorjena soige lest= niga otroka hé te poterpiotsh lachke jezhe inu hʹ otschitnimu delu u shellesu skus oʃsem leth sadershana jenu per temu Ersglaʃsilu te sodbe inu u sake letu na ta dua jen duesetga 8bra to je na ta dan na katiriga je ona otra= ka umorila usellej se trideset dober na mirjenech Slakuo is ʃchibo postra= fana. Te richtne spende pa bodejo gor usignene. U iblani tega 18. Feberuaria 1803. 26 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 4, Schniderschitsch Mitza, 28. 1. 1803, 7. 2. 1803, 18. 2. 1803. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 801 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Ta viši gosposka v Celovce je zavolo umorjena sojga lestniga otroka skuz sodbo iz gnade spoznala. Ta od logaške gosposke tega tridesetga oktobra 1802 zaprta inu drugi dan na je- blansko rihto čezdana Mica Žnideršič bode zavolo umorjena sojge lestniga otroka he te poterpioč lahke ječe inu h očitnimu delu v železu skuz osem let zadržana jenu per temu erzglasilu te sodbe inu vsake letu na ta dvajen dvesetga oktobra, to je na ta dan, na katiriga je ona otraka umorila, vselej se trideset dober namirjeneh šlakvo iz šibo poštrafana. Ta rihtne špende pa bodejo goruzignene. V Iblani tega 18. feberuarja 1803. Nekaj več podrobnosti poznamo o drugem sodnem primeru iz leta 1803, ko sta bila najprej v Ljubljani in nato na drugi stopnji v Celovcu obsojena ladijska hlapca (Schiffknechte) Simon Kozjak in Matija Cimerman, in sicer zaradi po- moči pri dezerterstvu. Ko sta približno pet tednov pred aretacijo prenočevala v vasi Rečica (im Dorfe Retscheche) dve uri pod Karlovcem, ju je pri njuni ladji v sami srajci in hlačah pričakal ubegli vojak Matija Gabrina iz karlovškega pešpolka nadvojvode Rudolfa in ju prosil, naj mu ostrižeta lase in data nekaj hrane. Moža sta mu ugodila in mu zapovrh izročila 12 krajcarjev in več kosov obleke. Iz sodnega spisa ni razvidno, kako sta pristala v zaporu, vemo le, da sta dejanje priznala in da je bil dezerter takoj prijet. Ljubljansko mestno in dežel- sko sodišče je Kozjaku izreklo petletno zaporno kazen druge stopnje z javnim delom, računano od dneva aretacije, Cimermanu pa poleg enega leta lažjega zapora naložilo plačilo dvojne regrutnine (Rekroutengeld) v vojno blagajno, obema zaradi nudenja potuhe pri dezerterstvu (Vorschubleistung zur Deserzi- on). Celovško apelacijsko sodišče je Kozjaku kazen znatno znižalo, saj mu je poleg šestih mesecev, preživetih v preiskovalnem zaporu, dosodilo šest mesecev lažje ječe prve stopnje z javnim delom. Matiji Cimermanu je potrdilo kazen plačila dvojne rekrutnine, in sicer v višini 50 goldinarjev, mu izreklo opomin, zaporno kazen pa je že odslužil s preiskovalnim zaporom. Ker sta bila oba brez sredstev, ju je sodna oblast oprostila plačila sodnih stroškov (Kriminalkosten). V slovenski razglasitvi sodbe so, kot običajno, izpuščeni podatki o aretaciji in postopku ter s tem povezani datumi.27 27 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 4, Kosiack Simon, Zimmerman Mathia, 10. 6. 1803, 24. 6. 1803. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 802 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Št. 12 – 1803 VI. 24. – Simon Kozjak in Matija Cimerman, pomoč pri dezerterstvu Od vischk Gosposke u Zelouze je tebi Simon Kosiak ta Strafenga Skus Sodbo Sposnana, de bodesch ti Sa volo, ke Se ti od Erzherzog Rudolfoga Infanteri Regimenta tem Gmaine Soldate Anton Gabrina deserzione per loschnast dau, inu na prei pomago, Satu, u gnade, u te lachke jezhe, zhes ta do sdei schie preʃtan Arrest, Sche Skus Schiest Meszhu, od dniva denaschen= =ga, htem ozitmu delu u Schelesach derschan. Tudi tebi Mathia Zimmermann je od vischk Gosposke u Zelouze ta Strafenga Skus Sodbo Sposnana, te se ti douschan, Sa volo, ke se tu= =di ti tem gmen Soldato Anton Ga= =brina deserzione per loschnaʃt dau, pa lè, ta doppelt Regrout dnar is piedeset Guldinarie u to Zesarko Soldaschko Kaʃso plazet, inu te je ta do sdei schie preʃtane Arreʃt Sa Strafengo dol puschen, inu podesch, koker se bode tebi sdei, od tie nasche jeblanske Richte ta prau nauk se na prei dau, stoiga Arreʃta on spuschen. Od višk gosposke v Celovce je tebi, Simon Kozjak, ta štrafenga skuz sodbo spozna- na, de bodeš ti zavolo, ke se ti od ercherzog Rudolfoga infanteri regimenta tem gmajne soldate Anton Gabrina dezercione perložnast dau inu naprej pomago, zatu v gnade v te lahke ječe čez ta do zdej žje prestan arest še skuz šjest mescu od dniva denašenga h tem očitmu delu v železah držan. Tudi tebi, Matija Cimerman, je od višk gosposke v Celovce ta štrafenga skuz sodbo spoznana, te se ti doužan zavolo, ke se tudi ti tem gmen soldato Anton Gabrina dezer- cione perložnast dau, pa le ta dopelt regrut28 dnar iz pjedeset guldinarje v to cesar[s]ko soldaško kaso plačet, inu te je ta do zdej žje prestane arest za štrafengo dol pušen inu podeš, koker se bode tebi zdej, od tje naše jeblanske rihte ta prav nauk ze naprej dau, s tojga aresta on [= ven] spušen. 28 Dejansko regrout, vendar gre za francizem, ki se tudi v nemščini izgovarja kot regrut. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 803 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Najmlajša razglasitev sodbe je iz leta 1808, sodbo je izreklo apelacijsko so- dišče v Celovcu, izrečena pa je bila za kaznivi dejanji cestnega ropa in poskusa ropa. Dejanji, ki sta se zgodili v neposredni bližini Ljubljane, sta v sodnem spisu precej natančno dokumentirani. Pred mestnim in deželskim sodiščem so se znašli trije cestni roparji, in sicer Martin Zajc iz Šmartnega, imenovan Kocjan, Martin Taškar, po domače Mihovc, in Jurij Košir, po domače Majdalenik, doma na Ježici. Vsi trije so bili udeleženi pri ropu na Dolenjski cesti in pri poskusu ropa na Viški cesti, medtem ko obtoženima Zajcu in Koširju ni bilo mogoče dokazati roparske- ga napada pri Zalogu, za posledicami katerega je napadeni naslednji dan umrl. Taškarju se je po vsem sodeč uspeli izogniti roki pravice, druga dva sostorilca pa sta plačala veliko ceno. Prvostopenjsko sodišče je Koširja obsodilo na 11 let težke ječe ter mu naložilo plačilo sodnih stroškov v višini 112 goldinarjev in 24 krajcarjev, kakor tudi 12 goldinarjev sodne takse. Martinu Zajcu je sodišče za isti dejanji in delitev naropanega blaga prisodilo 12 let težke ječe, plačati je moral 105 goldinarjev in 23 krajcarjev sodnih stroškov ter 12 goldinarjev sodne takse. Apelacijsko sodišče v Celovcu je Koširjevo kazen potrdilo, Zajcu pa jo je z dvanajstih let znižalo na osem, vendar naj bi bil deležen še telesne kazni, in sicer 20 udarcev s palico na začetku, sredi in ob koncu prestajanja kazni. Slovenska razglasitev drugostopenjske sodbe je glede na nemški izvirnik vsebinsko nekoliko okleščena. Njena posebnost je od vseh najdaljše, zelo svobodno, opisno poimeno- vanje apelacijskega sodišča v Celovcu: »Ta cesarsku krajlevna čez obsojejne teh hudadelnikov gori postavlena vikši gosposka v Celovci«.29 29 ARS 307, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 4, Seitz Martin, Koschir Juri, 29. 12. 1807, 28. 3. 1808. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 804 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Št. 13 – 1808 po III. 28. – Martin Zajc in Jurij Košir, cestni rop in poskus ropa Ta Zeʃsarsku Kraileuna zhes Obʃsojeine teh Hudadelni= =kou gori postaulena vikschi Gosposka ú Zelouzi je zhes hu= =dobnu Dianjie teh od lete meistne Gosposke savolo sturjeniga Ropa reʃsojenih Martina Saitza, szer imenuvaniga Kotziana, inu Jurja Koschirja, szer imenuvaniga Maidalenicka to Sodbo te Strafenge tocku sklenila: Ti Martin Seitz gmen imenuvan Kotzian imasch sa= =volo tega obstajozh, inu pravizhnu resgledanga ú Tovarscht= =vu Micha Taschkarja szer imenuvaniga Michoutza, inu Jurja Koschirja szer imenuvanga Maidalenicka doperne= =scheniga Ropa, inu dalei savol skuschanga Ropa skus Napreizhakanjie na vischki zesti, inu Partenjie tega ve= =deozh sropanga Blaga skus 12. Let ú teshki Jezhe per= =derschan, Ti Juri Koschir szer imenuvan Maidalenig pak imasch savol tega obstajozh, inu pravizhnu super tebe resiskaniga na dolenski zeʃti ú Septembru 1806.tiga Lei= =ta u Shpanovije Micha Taschkarja szer imenuvanga Mi= =choutza, inu Martina Seitza szer imenuvanga Kotzia= =na sturjeniga Ropa, inu po letem ú Meʃszu Octobru skuschanga Ropanja na vischki zesti skus 8. Leit ù Teschki Jezhi perdershan, inu ú Sazhetku, Sredi, inu Hkonzu toje Straffenge, uʃsakikrat is 20.mi Palzami poshtrafan biti. Ta cesarsku krajlevna čez obsojejne teh hudadelnikov gori postavlena vikši gosposka v Celovci je čez hudobnu dijanje30 teh od lete mejstne gosposke zavolo sturjeniga ropa rezsojenih Martina Zajca, scer imenuvaniga Kocjana, inu Jurja Košir- ja, scer imenuvaniga Majdalenika, to sodbo te štrafenge toku sklenila: Ti, Martin Zajc, gmen imenuvan Kocjan, imaš zavolo tega obstajoč inu pravičnu rezgle- danga v tovarštvu Miha Taškarja, scer imenuvaniga Mihovca, inu Jurja Koširja, scer imenu- vanga Majdalenika, dopernešeniga ropa inu dalej zavol skušanga ropa skuz naprejčakanje na Viški cesti inu partenje tega vedeoč zropanga blaga skuz 12 let v težki ječe perdržan, ti, Juri Košir, scer imenuvan Majdalenig, pak imaš zavol tega obstajoč inu pra- vičnu zuper tebe reziskaniga na Dolenski cesti u septembru 1806-tiga lejta v špano- vije Miha Taškarja, scer imenuvanga Mihovca, inu Martina Zajca, scer imenuvanga Kocjana, sturjeniga ropa inu po letem v mescu oktobru skušanga ropanja na Viški cesti skuz 8 lejt v težki ječi perdržan inu v začetku, sredi inu h koncu toje štrafenge usakikrat iz 20-mi palcami poštrafan biti. 30 Dejansko dianje. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 805 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 PRAVOPISNE, JEZIKOVNE IN TERMINOLOŠKE ZNAČILNOSTI BESEDIL Pravopisnih in jezikovnih značilnosti besedil se bomo samo dotaknili, več pozornosti pa bo namenjene pravni terminologiji ter teže razumljivim besedam in besednim zvezam. Gledano v celoti je v pravopisu veliko odstopanja od takratne knjižne norme in bohoričice, kakor je bila rokopisna uradovalna slovenščina tega časa na- sploh manj pod vplivom knjižnega jezika in veliko bolj izraz »individualnih pravil« (prim. Golec, 2005, 284; Golec, 2020, 221). Skladnja besedil na škodo razumljivosti in jezikovne prožnosti precej dosledno sledi nemškemu izvirniku, pri čemer so nekateri manj pomembni deli včasih tudi izpuščeni. Pogosto so besedila oprta na nemščino tudi besedotvorno, najsi gre za kalke ali za prevzete izraze. Po splošnem vtisu je vseh pet piscev prihajalo z območij dolenjske narečne skupine, pri vsakem pa je opaziti tudi določene individualne značilnosti, ki jih gre večinoma pripisati posameznikovemu domačemu idiomu. Franc Pirnat, sestavljalec petih razglasitev sodb iz let 1793 in 1794 (št. 1–4 in 6), je pisal: lejt, lejta, skuz, tejden, neznani avtor besedila iz leta 1793 (št. 5) pa lejta, lejt, lejtas, skus, skuzi, tejden. Pri zapisovalcu petih priseg iz let 1802 in 1803 (št. 7–10 in 12), najverjetneje Jožefu Urbasu, beremo: skuz, žje, položejno, dvua, enu letu, trejm, terje, perložnast, šjest, pjedeset. Neidentificirani avtor ene same razglasitve sodbe, nastale leta 1803 (št. 11), je rabil oblike: skuz, vsake letu, jenu, otraka, sestavljalec najmlajšega besedila iz leta 1808 (št. 13), prejkone sekretar Martin Mihael Gerson, pa: v Celovci, mejstne, toku, imenuvaniga, imenuvanga, pravičnu, reziskaniga. Zanimivo je, da se toponim Ljubljana in pridevnik ljubljanski pojavljata v treh oblikah: lublanski (št. 1 in 4), jeblanski (št. 11) in Iblana (št. 11), pri čemer sta zadnji dve delo istega pisca. Glede črkopisno-pravopisne podobe kaže poudariti ugotovitev, da so vsi pisci precej dosledno zapisovali šumevec [č] z bohoričičnim sestavljenim grafemom zh; zaradi majhnega števila pojavitev sta delni izjemi avtorja besedil št. 5 in 11. Dva druga sestavljena grafema za isti glas, nemški tsch in prilagojeni tsh, se v glavnem pojavljata v lastnih imenih, ki so jih tudi v slovenskih besedilih pisali po nemški normi (Roschitz, Koschir, Schischka), tu in tam pa je [č] pred samoglasnikoma [i] in [e] zapisan še kot z. Veliko večja neenotnost vlada pri za- pisovanju šumevcev [š] in [ž], med katerima ni dosledno razlikoval noben pisec. Pirnat je bil za oba glasova najbolj naklonjen pisanju sh, rabil je tudi sestavljene grafeme sch, ʆch in ʆh ter grafem s, za glasovno zvezo [šk] enkrat sch in enkrat sk, za glasovno zvezo [šp] pa sp. Urbas je za razliko od Pirnata praviloma tako [š] in [ž] pisal kot sch, samo izjemoma sh, pri glasovni zvezi [šk] tudi sk in za [šp] sp. Najbolj dosledno je rabil znake za šumevce pisec zadnjega besedila (št. 13), pri katerem je glas [č] vselej zh, druga dva šumevca pa skoraj vedno sch; [ž] enkrat sh, [š] pa trikrat sh in v glasovni zvezi [st] s. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 806 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Terminološka podoba razglašenih sodb je, vsaj kar zadeva pravno terminolo- gijo, precej enolična, kar je glede na naravo in obliko dokumentov razumljivo. V glavnem srečujemo najbolj splošne pojme s področja sodstva in prava, pa tudi drugo izrazje je zastopano dokaj skromno. V nadaljevanju so tabelarično prikazana poimenovanja sodnih oblastev, ka- zenskosodni in drugi pravni izrazi in besedne zveze ter nazadnje, zaradi težje razumljivosti, še nekateri drugi izrazi in besedne zveze. V pomoč nadaljnjim preučevanjem so predstavljeni skupaj s kontekstom in z nemško predlogo. Poimenovanja sodnih oblastev Poimenovanja sodnih oblastev Cesarsko-kraljevo mestno in deželsko sodišče v Ljubljani cesarsko kraleva gospodska tega lublanskiga mesta (št. 1) Od te Cesarske kraleve gospodske tega lublanskiga mesta – [NEMŠKO: Von dem befreiten k: k: Kriminalgericht der Hauptstadt Laibach] lublanska rihtna gospodska Od te lublanske rihtne gospodske (št. 4) – [NEMŠKO: von dem befreüten k: k: Kriminalgerichte der Hauptstadt Laibach] mestna inu dužeska/dužeuška rihtna gosposka v Lublani (št. 5) per ti mestni inu dužeski rihtni gosposk v Lublani (št. 5) – [NEMŠKO: bei dem Stadt= und Landgericht zu Laibach] per ti mestni inu dužeuški rihtni gosposki v Lublani (št. 5) – [NEMŠKO: bei dem Stadt= und Landgerichte zu Laibach] cesarsko kraleva mestna glavna rihta Od te Cesarske kraleve mestne glavne rihte (št. 8) – [NEMŠKO: Von dem Magistrat der k. k: Hauptstadt Laibach als befreiten Bann und Kriminalgericht] mestna rihta te mestne rihte (št. 10) – [nemško: bei dem Stadt= und Landgericht Laibach] jeblanska rihta na jeblansko rihto (št. 11) – [NEMŠKO: an das Stadtgericht zu Laibach] od tje naše jeblanske rihte (št. 12) – [NEMŠKO: ni navedbe] mejstna gosposka od lete mejstne gosposke (št. 13) – [NEMŠKO: von dem Laibacher Stadtmag:] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 807 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Cesarsko-kraljevo notranjeavstrijsko apelacijsko in višje kazensko sodišče v Celovcu v Celovco stajoča vikše rihtna gospodska Ta v Celovco stajoča vikše rihtna gospodska (št. 2) – [NEMŠKO: das k: k: i/oe Appellazions= und Kriminalobergericht] viškše v Celovco stajoča rihtna gospodska Ta viškše v Celovco stajoča rihtna gospodska (št. 3) – [NEMŠKO: das k: k: I: Ö: Appellazions= und Kriminal Obergericht] Krajleva inu cesarska rihtna vikši gosposka v Celovcu Le-ta Krajleva inu cesarska rihtna vikši gosposka v Celovcu (št. 5) – [NEMŠKO: das k: k: Inner Oe Appell und Kriminalobergericht] viškše rihta Ta viškše rihta (št. 6) – [NEMŠKO: das k: k: inneröisterreiechiche Appellazions= und Kriminalobergericht] višk gosposka v Celovce Od te višk gosposke v Celovce (št. 7) – [NEMŠKO: das k: k: inneröisterreiechiche Appellazions= und Kriminal Obergericht] Od te višk gosposke v Celovce (št. 9) – [NEMŠKO: das k: k: Inner Oe Appell und Kriminalobergericht] Od te višk gosposke v Celovce (št. 10) – [NEMŠKO: das k: k: Inner Oe Appellazions und Kriminal Obergericht] Od višk gosposke v Celovce (št. 12) – [NEMŠKO: das k: k: I: Oe Appell und Kriminalobergericht] viši gosposka v Celovce Ta viši gosposka v Celovce (št. 11) – [NEMŠKO: das k: k: I: Oe Appell und Kriminalobergericht] cesarsku krajlevna čez obsojejne teh hudadelnikov gori postavlena vikši gosposka v Celovci Ta cesarsku krajlevna čez obsojejne teh hudadelnikov gori postavlena vikši gosposka v Celovci – (št. 13) – [NEMŠKO: das k: k: i. oe. Appell und Kriminal Obergericht] Kazenskosodni in drugi pravni izrazi in besedne zveze ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 808 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Kazenskosodni in drugi pravni izrazi in besedne zveze priznano (priznanje krivde) obstano zavolo treh obstaneh tatvine (št. 1) – [NEMŠKO: wegen dreÿ eingestandenen […] Diebstählen] zavolo obstane golfije (št. 7) – [NEMŠKO: wegen der verübt eingestandenen und rechtlich erhobenen Verbrechen des Trugs] zavolo sprešane inu obstane golfije te moke (št. 8) – [NEMŠKO: wegen der geständig und erhobenermassen unternommenen Sandmischung] zavolo toje obstane inu zvišane tadvine (št. 9) – [NEMŠKO: wegen dem einbekannt verübten, gesetzlich erhobenen Verbrechen des Diebstahls] samo od sebe spoznano zavolo tega sam od sebe spoznaniga […] ravbarskiga popadvanja (št. 5) – [NEMŠKO: wegen des einbekennten […] rauberischen Angrifs] obstajoč zavolo tega obstajoč inu pravičnu rezgledanga […] dopernešeniga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen des geständig und rechtlich erhobenen […] verübten Raubes] zavol tega obstajoč inu pravičnu zuper tebe reziskaniga […] sturjeniga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen des geständig und rechtlich erhobenen […] verübten Raubes] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 809 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 goljufija golfija zavolo obstane golfije (št. 7) – [NEMŠKO: wegen der verübt eingestandenen und rechtlich erhobenen Verbrechen des Trugs] zavolo golfije te moke (št. 7) – [NEMŠKO: wegen den verübt einbekannten gesetzlich erhobenen Verbrechen des Trugs] zavolo sprešane inu obstane golfije te moke (št. 8) – [NEMŠKO: wegen der geständig und erhobenermassen unternommenen Sandmischung] prestan zapor prestan arest čez ta do zdej žje prestan arest (št. 7 – dvakrat, 8 in 12) – [NEMŠKO: über den bereits ausgestandenen Arrest (št. 7); über den bisher ausgestandenen Arrest (št. 8); über den bereits ausgestandenen Arrest (št. 12)] prestana ječa čez tojo do zdej žje prestano ječo (št. 9) – [NEMŠKO: über den bereits ausgestandenen Arrest] izvršeno/storjeno/zagrešeno dopernešeno zavolo dopernešene tatvine (št. 2) – [NEMŠKO: wegen des […] begangenen Diebstahls] na te […] dopernešene tatvine (št. 4) – [NEMŠKO: an einem […] verübten Diebstahle] zovolo ponoče dopernešene tatvine (št. 6) – [NEMŠKO: wegen zur Nachtszeit verübten Diebstahls] zavolo tega […] dopernešeniga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen des […] verübten Raubes] pernešeno zavolo pernešene očitne gvate (št. 10) – [NEMŠKO: wegen des begangenen Verbrechens der öffentlichen Gewalt] tatvina, kraja tatvina zavolo treh obstaneh tatvine (št. 1) – [NEMŠKO: wegen dreÿ […] Diebstählen] zavolo dopernešene tatvine (št. 2) – [NEMŠKO: wegen des […] begangenen Diebstahls] tu je tatvine (št. 5) – [NEMŠKO: ni navedbe] zovolo ponoče dopernešene tatvine (št. 6) – [NEMŠKO: wegen zur Nachtszeit verübten Diebstahls] tadvina zavolo toje obstane inu zvišane tadvine (št. 9) – [NEMŠKO: wegen dem einbekannt verübten, gesetzlich erhobenen Verbrechen des Diebstahls] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 810 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 razsoditi, razsojeno iz gnade spoznati iz gnade spoznala (št. 2, 3) – [NEMŠKO: aus Gnade dahin zu mildern befunden (št. 2); aus Gnade dahin zu schöpfen befunden (št. 3)] iz gnade toku spoznala (št. 6) – [NEMŠKO: aus Gnade dahin zu schöpfen befunden] spoznati bo […] spoznano (št. 4) – [NEMŠKO: zu Recht erkannt] na to vižo za prov spoznati na to vižo skleniti za prov spoznala (št. 5) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] štrafenga skuz sodbo spoznana le-ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 7 – dvakrat) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] le-ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 8) – [NEMŠKO: zu Recht erkannt] ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 9) – [NEMŠKO: das Urtheil aus Gnade dahin zu schöpfen befunden] ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 12) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] štrafenga skuz sodbo v gnade spoznana le-ta štrafenga skuz sodbo v gnade spoznana (št. 10) – [NEMŠKO: ni navedbe] skuz sodbo iz gnade spoznati skuz sodbo iz gnade spoznala (št. 11) – [NEMŠKO: das Urtheil aus Gnade dahin zu schöpfen befunden] sodbo te štrafenge skleniti to sodbo te štrafenge toku sklenila (št. 13) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] obvezan doužan se ti doužan (št. 10) – [NEMŠKO: schuldig sey] sodba sodba sodba (št. 1) – [NEMŠKO: ni navedbe] le-ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 7 – dvakrat) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] se tebi ta sodba povej – [NEMŠKO: ni navedbe] le-ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 8) – [NEMŠKO: zu Recht erkannt] ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 9) – [NEMŠKO: das Urtheil aus Gnade dahin zu schöpfen befunden] le-ta štrafenga skuz sodbo v gnade spoznana (št. 10) – [NEMŠKO: ni navedbe] skuz sodbo iz gnade spoznala (št. 11) – [NEMŠKO: das Urtheil aus Gnade dahin zu schöpfen befunden] per temu erzglasilu te sodbe (št. 11) – [NEMŠKO: bei Kundmachung dieses Urtheils] ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 12) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] to sodbo te štrafenge toku sklenila (št. 13) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] urtel ta urtel te štrafenge (št. 5) – [NEMŠKO: das Strafurtheil] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 811 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 ponarejanje denarja narejajne teh folš denarjov zovolo narejajna teh folš denarjov (št. 3) – [NEMŠKO: wegen Münzfälschung] težka ječa časna trda ječa h te časne trde ječe (št. 3) – [NEMŠKO: zum in ersten Grade zeitlichen harten Gefangnisse] dolgo terpejoča trda ječa v pervimu postavk h ti dougu terpejoč trdi ječi v pervimu postavk (št. 5) – [NEMŠKO: zum langwierig harten Gefängnis im ersten Grade] težka ječa v težki ječe (št. 13) – [NEMŠKO: im schweren Kerker] v težki ječi (št. 13) – [NEMŠKO: im schweren Kerker] lahka/lažja ječa časna lohkejša ječa h te časne lohkejše ječe (št. 2) – [NEMŠKO: zum zeitlich gelieden Gefängniß (št. 2); zum im ersten Grade zeitlich gelieden Gefängniß (št. 6g lohkejša časna ječa h te lohkejše časne ječe (št. 4) – [NEMŠKO: zu dem im ersten Grade zeitlichen gelieden Gefängniße] manša ječa v te manš ječ (št. 7 – dvakrat, št. 8) – [NEMŠKO: zum im ersten Grad zeitlich gelieden Gefängniß (št. 7); zu dem im ersten Grade zeitlich gelieden Gefängniße (št. 8)] lahka ječa v te lahke ječe (št. 9, 10 in 12) – [NEMŠKO: in zeitlich gelieden Gefängniß (št. 9); zum im erster Grade zeitlich gelieden Gefängniß (št. 10); zum zeitlich gelieden Gefängniß im ersten Grad (št. 12)] v gnade v te lahke ječe (št. 11) – [NEMŠKO: aus Gnade zum zeitlich gelieden Gefängniß im ersten Grad] lohka ječa v te lohke ječe (št. 10) – [NEMŠKO: zum in erster Grade zeitlich gelieden Gefängniß] poterpioč lahka ječa he te poterpioč lahke ječe (št. 11) – [NEMŠKO: zum im ersten Grad anhaltend gelieden Gefängniß] 1. stopnja težje ječe dolgo terpejoča trda ječa v pervimu postavk h ti dougu terpejoč trdi ječi v pervimu postavk (št. 5) – [NEMŠKO: zum langwierig harten Gefängnis im ersten Grade] 2. stopnja ječe v drugem grad cajtna ječa k té v drugem grad cajtne ječe (št. 1) – [NEMŠKO: zu dem in 2ten Grade zeitlichen Gefäng=nüʆʆe] trajajoča/neprekinjena ječa poterpioč lahka ječa he te poterpioč lahke ječe (št. 11) – [NEMŠKO: zum im ersten grad anhaltend gelieden Gefängniß] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 812 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 javno delo [NEMŠKO: zur öffentlichen Arbeit] videoče delo k […] videočemo delu (št. 1) očitno delo k […] očitnemu delu (št. 2, 3, 6) k […] očitnemu delu (št. 4) h tem očitnumu delu ponucan (št. 8, 9, 10 – dvakrat) h očitnimu delu (št. 11) h tem očitmu delu (št. 12) videjoče delo h timu videjočimu delu (št. 15) biti zaprt držan biti k té v drugem grad cajtne ječe […] držan biti (št. 1) – [NEMŠKO: zu dem in 2ten Grade zeitlichen Gefäng=nüʆʆe […] angehalten] bodeš […] v te manš ječ […] držan (št. 7 – dvakrat) – [NEMŠKO: zum im ersten Grad zeitlich gelieden Gefängniß […] angehalten werden] bodeš […] v te manš ječ […] držan (št. 8) – [NEMŠKO: zu dem im ersten Grade zeitlich gelieden Gefängniße […] angehalten werden] bodeš […] v te lahke ječe držan (št. 9) – [NEMŠKO: in zeitlich gelieden Gefängniß angehalten […] werden] bodeš […] v te lohke/lahke ječe […] držan (št. 10 – dvakrat) – [NEMŠKO: zum im erster Grade zeitlich gelieden Gefängniß […] angehalten werden] bodeš […] v te lahke ječe […] držan (št. 12) – [NEMŠKO: zum zeitlich gelieden Gefängniß im ersten Grad […] angehalten werden] zadržan biti h te časne lohkejše ječe […] zadržan biti (št. 2) – [NEMŠKO: zum zeitlich gelieden Gefängniß […] angehalten werden] h te časne trde ječe […] zadržan biti (št. 3) – [NEMŠKO: zum in ersten Grade zeitlichen harten Gefangnisse […] anzuhalten] h te lohkejše časne ječe […] zadržan biti (št. 4) – [NEMŠKO: zu dem im ersten Grade zeitlichen geliedern Gefängniße […] verschafft werden] v h te časne lohkejše ječe […] zadržan biti (št. 6) – [NEMŠKO: zum im ersten Grade zeitlich gelieden Gefängniß [...] angehalten […] werden] bode […] v te lahke ječe […] zadržana (št. 11) – [NEMŠKO: zum zeitlich gelieden Gefängniß im ersten Grad [...] angehalten […] werden] perdržan biti h ti dougu terpejoč trdi ječi [...] perdržan biti (št. 5) – [NEMŠKO: zum langwierig harten Gefängnis im ersten Grade […] angehalten werden] v težki ječe perdržan […] biti (št. 13) – NEMŠKO: v težki ječe (št. 13) – [NEMŠKO: im schweren Kerker angehalten werden] v težki ječi perdržan […] biti (št. 13) – [NEMŠKO: im schweren Kerker angehalten werden] v ječi znajden v ječi znajdenga (št. 5) – [NEMŠKO: gefänglich innliegenden] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 813 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 železni okovi njemu umerjeno železje njemu umerjenmo železjo (št. 1) – [NEMŠKO: in angemeʆʆenen Eisen] železje v železjo (št. 2, 3, 4, 6) [NEMŠKO: in Eisen] železa v železah (št. 5, 8, 9, 10, 12) [NEMŠKO: in Eisen] železo [v] železi (št. 7) [NEMŠKO: in Eisen] v železi (št. 7) [NEMŠKO: in Eisen] v železu (št. 11) [NEMŠKO: in Eisen] oprostitev sodnih stroškov, oprostiti sodne stroške goruzignejnje te rihtne cerenge iz goruzignejnjam te rihtne cerenge (št. 1) – [NEMŠKO: mit Aufhebung der Rechtskösten] rihtne špendije goruzigniti Te rihtne špendije bodo goruzignene (št. 2) – [NEMŠKO: von den Kriminalkösten […] losgesprochen] Te rihtne špendije bodo goruzignene (št. 3) [NEMŠKO: von Bezahlung der Kriminalkösten […] losgesprochen] Te rihtne špendije bodo goruzignene (št. 4) – [NEMŠKO: mit Aufhebung der Criminalkösten] rihtne špende goruzigniti Ta rihtne špende pa bodejo goruzignene (št. 11) – [NEMŠKO: von Vergütung der Kriminalkösten […] enthoben seÿn] sodni/zaporni stroški ječne unkostenge za te ječne unkostenge (št. 10) – [NEMŠKO: die ihn betrefenden Kriminalkösten] pomanjkanje dokazov pomajkajne tega previžajne zolvolo [sic!] pomajkajna tega previžajne (št. 3) – [NEMŠKO: aus Mangel hinlänglichen Beweises] oproščen (plačila stroškov) frej spoznan frej spoznan (št. 3) – [NEMŠKO: Untersuchung […] für aufgehoben erklärt] povzročena škoda sterjena škoda sterjeno škodo (št. 1) – [NEMŠKO: verursachten Schaden] né [= njej] sterjene škodo (št. 10) – [NEMŠKO: ihre Entschädigung] sturjena škoda to sturjeno škodo (št. 15) škoda, katiro je on skuz to tatvino jemu negova škoda, katiro je on skuz to tatvino jemu (št. 9) – [NEMŠKO: den ihm zuständig allfällig zustehenden Entfremdungs=Betrag] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 814 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 zadoščenje zadoststerjejne zadoststerjejne (št. 10) – [NEMŠKO: ihre […] Genugthuung] povrniti škodo sterjeno škodo povrnite sterjeno škodo povrnite doužan (št. 1) – [NEMŠKO: verursachten Schaden zu ersetzen schuldig] škodo povrnite to škodo povrnite dolžan (št. 4) – [NEMŠKO: [specificirani predmeti] zu vergütten schuldig seÿn] sturjeno škodo povrniti to sturjeno škodo […] sam povrniti (št. 5) – [NEMŠKO: den verursachten Schaden zu ersezen] udeležba (pri kaznivem dejanju) zapopadek zavolo zapopadka na te […] dopernešene tatvine (št. 4) – [NEMŠKO: wegen an einem […] verübten Diebstahle genohmenen Antheils] partenje zavolo […] partenje tega vedeoč zropanga blaga (št. 13) – [NEMŠKO: wegen […] Teilnahme an wissentlich geraubten Gute] naropano blago zropano blago zavolo […] partenje tega vedeoč zropanga blaga (št. 13) – [NEMŠKO: wegen […] Teilnahme an wissentlich geraubten Gute] oškodovanec poškodvan tem poškodvanem (št. 4) – [NEMŠKO: samo imena oškodovancev] timu poškodvanmu (št. 5) – [NEMŠKO: dem beschädigten] kršenje prava prelomlenje te pravice v prelomlenju te pravice (št. 5) – [NEMŠKO: ni navedbe; ustreznica: das Recht brechen] kazenska sodba urtel te štrafenge ta urtel te štrafenge (št. 5) – [NEMŠKO: das Strafurtheil] sodba te štrafenge to sodbo te štrafenge toku sklenila (št. 13) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] prevzet v ječo v ječo prevzet v ječo prevzeti (št. 5) – [NEMŠKO: in gefängliche Verwahrung übernommenen] obravnavan v kazenski (krvnosodni) obravnavi na rihtno vižo sprašvan na rihtno vižo sprašvani (št. 5) – [NEMŠKO: banngerichtlich prozeßirten] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 815 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 cestni ropar ravbar na cestah ravbarja na cestah (št. 5) – [NEMŠKO: Straßen Raübers] preiskan zveden še bel zvedeniga ravbarskiga popadvanja (št. 5) – [NEMŠKO: wegen des erhobenen […] rauberischen Angrifs] sprešan [= sprašan] zavolo sprešane inu obstane golfije (št. 8) – [NEMŠKO: wegen der geständig und erhobenermassen unternommenen Sandmischung] zvišan zavolo toje obstane inu zvišane tadvine (št. 9) – [NEMŠKO: wegen dem einbekannt verübten, gesetzlich erhobenen Verbrechen des Diebstahls] rezgledan zavolo tega obstajoč inu pravičnu rezgledanga […] dopernešeniga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen des geständig und rechtlich erhobenen […] verübten Raubes] reziskan zavol tega obstajoč inu pravičnu zuper tebe reziskaniga […] sturjeniga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen des geständig und rechtlich erhobenen […] verübten Raubes] položen račun položejna ratinga čez položejno ratingo (št. 7) – [NEMŠKO: über vorläufige Rechnungspflege] roparski napad ravbarsko popadvanje zavolo tega […] ravbarskiga popadvanja (št. 5) – [NEMŠKO: wegen des […] rauberischen Angrifs] rop ropanje skuz ropanje (št. 5) – [NEMŠKO: ni navedbe] rop zavolo sturjeniga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: im Verbrechen des Raubes] zavolo tega […] dopernešeniga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen des […] verübten Raubes] zavol skušanga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen […] versuchten Raubes] zavolo tega […] sturjeniga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen […] verübten Raubes] poskus ropa skušan rop zavol skušanga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen des […] versuchten Raubes] skušano ropanje zavol […] skušanga ropanja (št. 13) – [NEMŠKO: wegen des […] versuchten Raubes] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 816 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 prežanje (v zasedi) naprejčakanje skuz naprejčakanje (št. 13) – [NEMŠKO: mittels Vorwartung] ranitev rajnenje skuz […] rajnenje (št. 5) – [NEMŠKO: mit Verwundung] razglasitev sodbe erzglasilo/erzglasilu te sodbe per temu erzglasilu te sodbe (št. 11) – [NEMŠKO: bei Kundmachung dieses Urtheils] sodbo povedati (obsojencu) ke se tebi ta sodba povej (št. 7) – [NEMŠKO: ni navedbe] kaznovan/kaznovana poštrafan bodeš […] poštrafan (št. 9) – [NEMŠKO: gezüchtiget werden] imaš […] poštrafan biti (št. 13) – [NEMŠKO: gezüchtiget werden] poštrafana se trideset dober namirjeneh šlakvo iz šibo poštrafana (št. 11) – [NEMŠKO: mit dreißig wohgemeßenen Rutschenstreichen gezüchtiget werden] prestajanje kazni štrafenga bodeš […] od začetka toje štrafenga […] inu na zadne toje štrafenga (št. 9) – [NEMŠKO: zu Anfang, und zu Ende der Strafzeit] ta do zdej žje prestane arest za štrafengo dol pušen (št. 12) – [NEMŠKO: der bereits ausgestandene Arrest zur Strafe eingerechnet seÿn] imaš […] v začetku, sredi inu h koncu toje štrafenge (št. 13) – [NEMŠKO: am Anfang, Mitzte und zu Ende der Strafzeit] kazen štrafenga ta urtel te štrafenge (št. 5) – [NEMŠKO: das Strafurtheil] le-ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 7 – dvakrat) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] le-ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 8) – [NEMŠKO: zu Recht erkannt] ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 9) – [NEMŠKO: das Urtheil aus Gnade dahin zu schöpfen befunden] le-ta štrafenga skuz sodbo v gnade spoznana (št. 10) – [NEMŠKO: ni navedbe] ta štrafenga skuz sodbo spoznana (št. 12) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] ta do zdej žje prestane arest za štrafengo dol pušen (št. 12) – [NEMŠKO: der bereits ausgestandene Arrest zur Strafe eingerechnet seÿn] to sodbo te štrafenge toku sklenila (št. 13) – [NEMŠKO: das Strafurtheil dahin zu schöpfen befunden] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 817 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 udarci s palico (kazen) palce bodeš ti iz […] 12 palc poštrafan (št. 9) – [NEMŠKO: mit 12 Stockstreichen gezüchtiget werden] imaš […] iz 20-mi palcami poštrafan biti (št. 13) – [NEMŠKO: mit zwanzig Stockstreichen gezüchtiget werden] udarci s šibo (kazen) šlakvi iz šibo se trideset dober namirjeneh šlakvo iz šibo poštrafana (št. 11) – [NEMŠKO: mit dreißig wohgemeßenen Rutschenstreichen gezüchtiget werden] obsojenec obsojeni čez tebe obsojenga (št. 9) – [NEMŠKO: wider den Inquisiten] civilna pravda ordnenga po ordnenge, tu je skuz pravdo, naprej obdržana (št. 9) – [NEMŠKO: im ordentlichen Rechtsweg] ornenga po ornenge iskati (št. 10) – [NEMŠKO: im ordentlichen Rechtswege zu suchen] prepuščeno, naspoteno na naprej obdržano po ordnenge, tu je skuz pravdo, naprej obdržana (št. 9) – [NEMŠKO: im ordentlichen Rechtsweg angewiesen] bode naprej obdržanu (št. 10) – [NEMŠKO: wird das Recht vorbehalten] pravda pravda skuz pravdo (št. 9) – [NEMŠKO: im ordentlichen Rechtsweg] javno nasilje očitna gvauta zavolo te očitne gvaute (št. 10) – [NEMŠKO: wegen des begangenen Verbrechens […] der öffentlichen Gewalt] očitna gvata zavolo pernešene očitne gvate (št. 10) – [NEMŠKO: wegen des begangenen Verbrechens der öffentlichen Gewalt] uboj ubivajne zavolo […] ubivajna (št. 10) – [NEMŠKO: wegen des begangenen Verbrechens des Mordes] detomor umorjene sojga lestniga otroka zavolo umorjena sojga lestniga otroka (št. 11) – [NEMŠKO: wegen Kindmordes] zavolo umorjena sojge lestniga otroka (št. 11) – [NEMŠKO: wegen verübten Mordes an ihrem eigenen Kinde] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 818 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 aretirana, zaprta, pridržana zaprta tega tridesetga oktobra 1802 zaprta (št. 11) – [NEMŠKO: gefänglich eingezogene] izročena čezdana na jeblansko rihto čezdana (št. 11) – [NEMŠKO: an das Stadtgericht zu Laibach […] eingelieferte] umoriti umorila na ta dan, na katiriga je ona otraka umorila (št. 11) – [NEMŠKO: am Tage des verübten Mordes] pomagati pri dezertiranju dezercione perložnast dati dezercione perložnast dau inu naprej pomago (št. 12) – [NEMŠKO: Vorschubsleistung zur Desertion] dezercione perložnast dau (št. 12) – [NEMŠKO: ni navedbe] v prestajanje kazni všteti pripor do zdej žje prestane arest za štrafengo dol pušen ta do zdej žje prestane arest za štrafengo dol pušen (št. 12) – [NEMŠKO: der bereits ausgestandene Arrest zur Strafe eingerechnet seÿn] izpuščen on [= ven] spušen podeš [= bodeš] s tojga [= tvojga] aresta on spušen (št. 12) – [NEMŠKO: des Verhaftes zu entlaßen] opozoriti/posvariti ta prav nauk ze naprej dati se bode tebi ta prav nauk ze naprej dau (št. 12) – [NEMŠKO: über vorläufige nachdrückliche Ermahnung und Wahrnung ] sojenje zločincem obsojejne teh hudadelnikov čez obsojejne teh hudadelnikov (št. 13) – [NEMŠKO: ni navedbe] zakonit pravičen zavolo tega obstajoč inu pravičnu rezgledanga […] dopernešeniga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen des geständig und rechtlich erhobenen […] verübten Raubes] zavol tega obstajoč inu pravičnu zuper tebe reziskaniga […] sturjeniga ropa (št. 13) – [NEMŠKO: wegen des geständig und rechtlich erhobenen […] verübten Raubes] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 819 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 zločinec hudadelnik teh hudadelnikov (št. 13) – [NEMŠKO: ni navedbe] zločin hudobnu dijanje čez hudobnu dijanje (št. 13) – [NEMŠKO: im Verbrechen] procesiran/obsojen rezsojen zavolo sturjeniga ropa rezsojenih (št. 13) – [NEMŠKO: in peinlicher Sache der [...] im Verbrechen des Raubes prozessirten] sostorilstvo tovarštvo v tovarštvu (št. 13) – [NEMŠKO: in der Gesellschaft] španovija v španovije (št. 13) – [NEMŠKO: in Gespannschaft] vedoma, zavedno vedeoč zavolo […] partenje tega vedeoč zropanga blaga (št. 13) – [NEMŠKO: wegen […] Teilnahme an wissentlich geraubten Gute] Drugi izrazi cesarsko-kraljevi vojaški oskrbni urad ta cesar[s]ki ferflegsamt tem cesar[s]kem ferflegsamt (št. 7) – [NEMŠKO: dem k. k. Militär Verpflegsamt] cesarsko-kraljeva vojna blagajna ta cesarka soldaška kasa v to cesar[s]ko soldaško kaso plačet (št. 12) – [NEMŠKO: in die k. k. Kriegskaße […] zu bezahlen] gospostvo Logatec logaška gosposka od logaške gosposke (št. 11) – [NEMŠKO: von der Herrsch: Loitsch] pešpolk nadvojvode Rudolfa od ercherzog Rudolfa infanteri regiment od ercherzog Rudolfoga infanteri regimenta (št. 12) – [NEMŠKO: des Erzerzog Rudolphis: Infanterie Regiments] vojak (navaden) gmajn soldat tem gmajne soldate (št. 12) – [NEMŠKO: dem Gemeinen] gmen soldat tem gmen soldato (št. 12) – [NEMŠKO: dem Gemeinen] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 820 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Drugi izrazi zločinec hudadelnik teh hudadelnikov (št. 13) – [NEMŠKO: ni navedbe] zločin hudobnu dijanje čez hudobnu dijanje (št. 13) – [NEMŠKO: im Verbrechen] procesiran/obsojen rezsojen zavolo sturjeniga ropa rezsojenih (št. 13) – [NEMŠKO: in peinlicher Sache der [...] im Verbrechen des Raubes prozessirten] sostorilstvo tovarštvo v tovarštvu (št. 13) – [NEMŠKO: in der Gesellschaft] španovija v španovije (št. 13) – [NEMŠKO: in Gespannschaft] vedoma, zavedno vedeoč zavolo […] partenje tega vedeoč zropanga blaga (št. 13) – [NEMŠKO: wegen […] Teilnahme an wissentlich geraubten Gute] rugi izrazi cesarsko-kraljevi vojaški oskrbni urad ta cesar[s]ki ferflegsamt tem cesar[s]kem ferflegsamt (št. 7) – [NEMŠKO: dem k. k. Militär Verpflegsamt] cesarsko-kraljeva vojna blagajna ta cesarka soldaška kasa v to cesar[s]ko soldaško kaso plačet (št. 12) – [NEMŠKO: in die k. k. Kriegskaße […] zu bezahlen] gospostvo Logatec logaška gosposka od logaške gosposke (št. 11) – [NEMŠKO: von der Herrsch: Loitsch] pešpolk nadvojvode Rudolfa od ercherzog Rudolfa infanteri regiment od ercherzog Rudolfoga infanteri regimenta (št. 12) – [NEMŠKO: des Erzerzog Rudolphis: Infanterie Regiments] vojak (navaden) gmajn soldat tem gmajne soldate (št. 12) – [NEMŠKO: dem Gemeinen] gmen soldat tem gmen soldato (št. 12) – [NEMŠKO: dem Gemeinen] ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 821 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 najden, odkrit znajden v kateri smeti, kamne inu pesk je znajden bil (št. 7) – [NEMŠKO: ni navedbe] zadnji dve mletji zadne dujne zmlejne od teh zadneh dujneh zmlejneh (št. 7) – [NEMŠKO: von den letzten zwey Körnermahlungen] klep mlinskega kamna od malneška kamna klep od malneška kamna klep (št. 7) – [NEMŠKO: Mühlstein Abschärfung] tkalski pomočnik tekavški gezel Tem tekavškem gezel (št. 9) – [NEMŠKO: dem Webergesell] dvojna rekrutnina ta dopelt regrut dnar ta dopelt regrut dnar (št. 12) – [NEMŠKO: das doppelte Rekroutengeld] sicer imenovan, po domače imenovan scer imenvan scer […] imenvan (št. 10) – [NEMŠKO: vulgo] scer imenuvan scer imenuvan (št. 13); scer imenuvaniga (št 13 – trikrat); scer imenuvanga (št 13 – trikrat) – [NEMŠKO: vulgo] gmen imenuvan gmen imenuvan (št. 13) – [NEMŠKO: vulgo] deželna cesta velka cejsta na ti velki cejsti (št. 5) – [NEMŠKO: auf offener Landstraße] V zvezi s terminologijo se bomo pomudili pri najsplošnejših oziroma najpogosteje rabljenih pojmih. Magistratni uradniki so imeli največ težav z ustreznim slovenskim poimenovanjem sodnih oblastev, saj so nazive sodišč prevajali na celo vrsto načinov. S pojmom sodišče se srečujemo v vseh besedilih, v nekaterih tudi večkrat in z več kot enim sodiščem. Pojavljajo se tri, poleg ljubljanskega mestnega in deželskega ter celovškega apelacijskega in višjega kazenskega sodišča še logaško deželsko sodišče, ki je poenostavljeno poimenovano logaška gosposka, saj je tudi v izvirniku izraz gospostvo (Herrschaft), ne sodišče. Terminološka variabilnost je pri ljubljanskem sodišču značilna že za njegov nemški naziv. Polni naslov V zvezi s terminologijo se bomo pomudili pri najsplošnejših oziroma najpo- gosteje rabljenih pojmih. Magistratni uradniki so imeli največ težav z ustreznim slovenskim poime- novanjem sodnih oblastev, saj so nazive sodišč prevajali na celo vrsto načinov. S pojmom sodišče se srečujemo v vseh besedilih, v nekaterih tudi večkrat in z več kot enim sodiščem. Pojavljajo se tri, poleg ljubljanskega mestnega in deželskega ter celovškega apelacijskega in višjega kazenskega sodišča še lo- ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 822 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 gaško deželsko sodišče, ki je poenostavljeno poimenovano logaška gosposka, saj je tudi v izvirniku izraz gospostvo (Herrschaft), ne sodišče. Terminološka variabilnost je pri ljubljanskem sodišču značilna že za njegov nemški naziv. Polni naslov oblastva je v nemščini izpričan na tri različne načine, kar je pri prevajanju dalo štiri slovenske različice, od najbolj zveste izvirniku (mestna inu dužeska/dužeuška rihtna gosposka v Lublani) do zelo poenostavljene (lublanska rihtna gospodska). Poenostavljanje pride še posebej do izraza v (skrajšanih) omembah sodišča sredi besedila (mestna rihta, jeblanska rihta, mejstna gosposka). Še veliko bolj prilagojeno in poenostavljeno je uradno poimenovanje celovškega apelacijskega in višjega kazenskega sodišča. Preva- jalci niso niti poskušali prevesti pridevnikov apelacijsko in kazensko, ampak so se v glavnem, tj. šestkrat, zadovoljili s formulacijo višja rihta oziroma višja gosposka in praviloma z navedbo kraja (ta vikše rihta, ta višk gosposka v Celovce idr.). Popolnejše poimenovanje srečamo štirikrat, od tega trikrat oprto na nemški izvirnik (ta v Celovco stajoča vikše rihtna gospodska, ta viškše v Celovco stajoča rihtna gospodska, le-ta Krajleva inu cesarska rihtna vikši gosposka v Celovcu). Najbolj izviren je bil pisec zadnjega besedila, ki je sploh edini skušal opisati pojem kazensko sodišče (ta cesarsku krajlevna čez obsojejne teh hudadelnikov gori postavlena vikši gosposka v Celovci). Če strnemo, so zapisovalci razglasitev sodb rabili za splošni pojem sodišče dve različici, rihtna gosposka/gospodska in rihta, ki so jima dodajali določnejšo oznako, za kakšne vrste oziroma katero sodišče gre (mestna inu dužeska/ dužeuška, mestna glavna, mestna/mejstna, lublanska idr.). Pridevnik rihtni zasledimo še nekajkrat, trikrat v besedni zvezi sodni stroški (rihtne cerenge, rihtne špendije, rihtne špende) in enkrat kot prevod za pridevnik krvnosodni (na rihtno vižo). Redkeje kot sodišče se pojavlja pojem sodba, in sicer enajstkrat v devetih razglasitvah, od tega desetkrat kot sodba in enkrat kot prevzeti izraz urtel. Samo pri prvi razglasitvi srečamo sodbo že v naslovu, medtem ko druga besedila niso naslovljena. Za razglasitev sodbe, ki je kot taka izpričana dvakrat, imamo v prvem primeru dobesedni prevod (per temu erzglasilu te sodbe), drugič, ko ni opore v nemškem izvirniku, pa poenostavljeno razlago obsojencu v drugi osebi (ke se tebi ta sodba povej). Precejšnja enotnost je značilna za pojma razsoditi in razsojeno. Uporabili so ju štirje pisci, vsi razen zadnjega ne glede na variabilnost izvirnikov z rabo glagola spoznati, a v različnih besednih zvezah (iz gnade spoznala, skuz sodbo iz gnade spoznala, za prov spoznala, skuz sodbo spoznana, skuz sodbo v gnade spoznana, bo /…/ spoznano). V zadnjem besedilu (št. 13) nadomešča glagol spoznati glagol skleniti, in sicer v besedni zvezi s sodbo – skleniti sodbo. V obravnavanih besedilih ne bomo našli slovenskih izrazov kazen in ka- znovan, ampak prevzeta nemška štrafenga in poštrafan. Štrafenga se v dveh besedilih pojavlja tudi v pomenu prestajanja zaporne kazni (od začetka toje štrafenga, na zadne toje štrafenga, h koncu toje štrafenge). ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 823 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 Kar zadeva druge slovenske kazenskosodne in pravne izraze, so bili nekateri uveljavljeni precej enotno, pri nekaterih pa je opazna velika variabilnost. Če vzamemo za primer pojem priznan za priznano dejanje oziroma krivdo (nemško engestanden, einbekennt, geständig), je slovenska ustreznica v šestih primerih, ki so delo treh zapisovalcev, tvorjena iz glagola obstati (obstan, obstajoč), le enkrat srečamo opisno izražanje: sam od sebe spoznan. Pojem preiskan (nemško erhoben), ki nastopa vedno v paru s priznan, in sicer pri treh piscih, je na drugi strani preveden na kar pet načinov: enkrat v dobesedem prevodu kot zvišan, v drugih primerih pa po smislu kot zveden, sprešan [= sprašan], rezgledan in reziskan. Kdaj je bilo kalkiranje inovativno in kdaj gre za pogosteje rabljeno besedišče tega časa, bo treba še raziskati. Na manjšo uveljavljenost izrazov kaže njihova variabilnost, npr. dopernešeno in pernešeno za izvršeno oziroma zagrešeno kaznivo dejanje ali pa videoče/videjoče in očitno delo za javno delo. Splošno znana je morala biti sintagma prelomljenje pravice (v prelomlenju te pravice) v pomenu kršenja prava (das Recht brechen), ki nima podlage v nemškem izvirni- ku in jo je uporabil neznani zapisovalec besedila št. 5. Poleg kalkiranja, ki je bilo najbrž včasih tudi provizorično (morebiti naprej- čakanje za čakanje v zasedi in zadoststerjejne za zadoščenje), so sestavljalci slovenskih razglasitev sodb uporabili veliko prevzetih nemških besed in bese- dnih zvez, kar velja zlasti za ustanove. Če se je cesarsko-kraljevo vojno blagajno še dalo za silo posloveniti kot ta cesarska soldaška kasa, se dva druga uradnika nista trudila s prevajanjem vojaškega oskrbnega urada in pešpolka nadvojvode Rudolfa. Sintagma javno nasilje je izraženo kot očitna gvauta oziroma očitna gvata, pravna pot oziroma civilna pravda kot ordnenga oziroma ornenga, pri čemer je stvar enkrat dodatno pojasnjena – tu je skuz pravdo, dezerterstvo je dezercione. Tako v jezikovnem kot v terminološkem pogledu sta bili glavni vodili ljubljanskih magistratnih uradnikov ustreznost in razumljivost prevoda. Zdi se, da so včasih laže zadostili prvemu cilju kakor drugemu, kajti težko si je predstavljati, da bi neuk človek natanko razumel določene izraze, še zlasti priložnostne kalke. Manj pozornosti so posvečali pravopisni podobi besedil, saj niso imela uradne teže in so bila praviloma namenjena le enkratni uporabi. Da bo besedilo še kdaj uporabljeno, je mogoče predvideti samo pri detomorilki (št. 11), za katero sodba pravi, da bo med prestajanjem osemletne zaporne kazni vsako leto na dan umora otroka dobila trideset udarcev s palico ob razglasitvi oziroma branju sodbe (per temu erzglasilu te sodbe). SKLEP Odkritje kar 13 slovenskih razglasitev sodb iz obdobja 1793–1808 pomeni veliko obogatitev védenja o tej vrsti slovenskih uradovalnih besedil, saj smo s področja kazenskega sodstva doslej poznali eno samo starejše tovrstno besedi- ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 824 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 lo, nastalo sredi 18. stoletja. Njihovo besedišče je dragocen prispevek k starejši slovenski sodni in pravni terminologiji. Besedilom daje dodatno težo dejstvo, da so nastala pri mestnem in deželskem sodišču deželnega glavnega mesta Ljubljana in da je večino sodb (10) izreklo prizivno sodišče v Celovcu. Njihova številčnost priča o utečeni praksi pisnega prevajanja nemških sodb v slovenšči- no, ki je tako slabo dokumentirana zgolj zaradi narave dokumentov. Za razliko od sodnih priseg jih namreč niso prepisovali v sodne zapisnike in jih največkrat niti uvrščali v sodne spise, ampak so jih takoj po nastanku izločili in zavrgli. Tako kot ni dvoma, da je imelo zapisovanje razglasitev sodb v slovenščini zelo dolgo tradicijo, je iz primerjave obravnavanih besedil razvidno, da je ustna raba slovenščine pred sodišči pripeljala do nekaterih ustaljenih pravnih izrazov in besednih zvez. Na drugi strani pa so se prevajalci oziroma prirejevalci srečevali s težavami, kako ustrezno ubesediti nemške formulacije, ki so jih poskušali izraziti v dobesednem prevodu. ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 825 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 SLOVENIAN ANNOUNCEMENTS OF CRIMINAL JUDGMENTS BEFORE THE TOWN COURT OF LJUBLJANA AT THE TURN OF THE NINETEENTH CENTURY Boris GOLEC Milko Kos Historical Institute, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: bgolec@zrc-sazu.si SUMMARY The discovery of thirteen Slovenian announcements of criminal judgments from the period between 1793 and 1808 brings a wealth of new knowledge about this type of Slovenian official texts after the only text of this kind in the field of criminal justice was known from the mid-eighteenth century. Their vocabulary constitutes a valuable contribution to the early Slovenian judicial and legal terminology before the Slovenian legal language began to develop systematically. Further adding to the significance of the texts is that they were produced by the town and criminal court of Ljubljana, the capital of the Duchy of Carniola, and that the majority of judg- ments (ten) were pronounced by the appellate court for Inner Austria in Klagenfurt [Slo.: Celovec]. The abundance of the texts attests to the well-established practice of translating German pronouncements of judgments into Slovenian, a practice that is poorly documented for no other reason than the nature of the documents. Unlike court oaths, they were not transcribed into court minutes and ordinarily not even made part of judicial proceedings files but rather were eliminated and discarded immediately after use. Most criminal offences that found their epilogue in the currently preserved Slovenian announcements of judgments were thefts—specifically, five—followed by two cases of millers’ flour fraud, and six other perpetrators were brought to justice for counterfeiting, robbery, public violence resulting in homicide, infanticide (the only female convict), aiding desertion, and banditry. Keywords: criminal justice, Slovenian, Ljubljana, Klagenfurt/Celovec, town court, appe- llate court, judicial terminology ACTA HISTRIAE • 29 • 2021 • 3 826 Boris GOLEC: SLOVENSKE RAZGLASITVE KAZENSKIH SODB PRED LJUBLJANSKIM MESTNIM ..., 779–826 VIRI IN LITERATURA ARS 307 – Arhiv Republike Slovenije, SI AS 307, Deželno sodišče v Ljubljani, B. Kazenski spisi, I. Najstarejši spisi 1707–1809, šk. 1–4. Fabjančič, V. (1944–45): Ljubljanski krvniki. Smrtne obsodbe in tortura pri me- stnem sodišču v Ljubljani 1524–1775. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 25–26, 88–104. Fabjančič, V. (2012): Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820. 4. zvezek. Župani in sodniki 1650–1785. Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana. Golec, B. (2005): Ljubljansko škofijsko gospostvo (Pfalz) – zakladnica slovenskih sodnih priseg (1752–1811). Arhivi, 28, 239–312. Golec, B. (2016): Slovenščina pred kazenskimi sodišči v zgodnjem novem veku. Acta Histriae, 24, 1, 147–176. Golec, B. (2020): Uradovalna slovenika od začetkov do prelomne srede 19. stoletja. Jezik in slovstvo, 65, 215–235. Hoff, H. G. (1808): Historisch-statistisch-geographisches Gemaelde vom Herzog- thume Krain und demselben einverleibten Istrien. Ein Beitrag zur Voelker- und Laenderkunde. Erster Theil. Laibach, Heinrich Wilhelm Korn. Kambič, M. (2017): Ljubljanske malefične svoboščine v evropskem kontekstu – ob 500 letnici njihove podelitve. Acta Histriae, 25, 3, 629–652. Kološa, V. (gl. ur.) (1999): Vodnik po fondih in zbirkah arhiva Republike Slovenije. II. knjiga. Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije. Koruza, J. (1972–73): O zapisanih primerih uradne slovenščine iz 16., 17. in 18. stoletja. Jezik in slovstvo, 18, 193–200, 244–254. Ribnikar, P. (1976): Slovenske podložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled. Ljubljana, Partizanska knjiga, Znanstveni tisk. Valenčič, V. (1992): Židje v preteklosti Ljubljane. Ljubljana, Park. Vilfan, S. (1961): Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugosla- vije. Ljubljana, Slovenska matica. Žontar, J. (1998): Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije.