Stev. 107._ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In prazn!kihv ob 5 zjutraj. LredniStvo: Ulica Sv TrančiHci Asiikegi §t. 20, L ntdafr. — Vsi (fcpisi naj se pobijajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se oc sprejemajo in rokopisi se ne vračaj a. fzćajstelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koftsard| Hrta .Edincsti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge S ctrejenim porc«vora v Trstu, ulica Sr. Frančiška AsUkegi it 2CL Telefon vred«iiMva in »prave ftev. 11-57. Ferofnina znaSa: Za celo leto........K 24.— Z» pol leta............. » ♦ • * 12.— rs tri mesece.............. • • • ■ 6.— za nedeljsko izdaje za celo leto. SJM iz pel leta.............. • • . 2.00 V Trstu, v nedsHo, IS. mal. travna 1916. Letnik XLI. Posasteene Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zaatarete Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na mili m etre v fflrokostt ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . . .- •....... . . . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vr«t . . ......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......• 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Is upravi .Edinosti«. — Plača in tofi se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega it 20. — Poštnohranilnlčai račun SL 841.652. Prežlefl nuMSifr dogodkov. Ruska bojišča. — Letalski boj nad Cr-novicami. Drugače razmeroma mirno na naši severovzhodni fronti. Ruski napadi na nemški fronti pri Dvinskem in ob Ser-veču brezuspešni. Zapadno bojišče. — Angleški napadi pri St. Eloi, francoski na levjem bregu Moze odbiti. Na desnem bregu Moze in v Wo-evri srditi topovski boji- Italijanska bojišča. — Laški napadi na Mrzlem vrhu odbiti. V plockenskem odseku živahno delovanje minovk. Lahi so srdito obstreljevali vrh Col di Lana, v suganskem odseku so bili zavrnjeni. Balkanska bojišča. — Nič pomembnega. Turška bojišča. — V Iraku mir. V Kavkazu boji med patruljami. Drugače nič posebnega. __ Base uradno poročilo. DUNAJ, 15. (Kot.) Uradno se razglaša: 15. aprila 1916«, opoldne. Rusko bojišče. — Včeraj zjutraj ob 5 se je pojavilo sedem sovražnih letal, med nitmi štiri bojna letala, nad Črnovi-cami in železniškimi napravami severno mesta. V obrambo je vzletelo nekaj naših letal, katerim se je posrečilo po dveur-nem, nad Črnovicami se vršečem zrač-rem boju, da so na 30 korakov sestrelila eno sovražno bojno letalo. Sovražno bro-dovje je pobelilo. Zadeto letalo je v padcu pristalo pri Bojanu med ruskimi in našimi črtami in je je uničil naš topovski ogenj. Sovražni opazovalec je mrtev. Naša letala so se vrnila nepoškodovana. Drugače je včerajšnji dan i v Galiciji i v ostalih odsekih naše severovzhodne fronte notekel razmeroma mirno. Italijansko bojišče. — Na Mrzlem vrhu so naše čete zavrnile ponovne sovražne napade na pridobljene preupostojanke. V plockenskem odseku so dane« ponoči živahno delovale rninov-ke. Vrh Col (H Lana živahno obstreljujejo Lahi. Sovražne približevalne poizkuse v suganskem odseku smo zavrnili. Jugovzhodno bojišče. — Nespremenjeno mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoter, fml. PgrožiSo Cotiorna. DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 13. aprila: V Ledrski dolini se je posrečilo sovražniku, da je v noči na 12. t. m. z nepričakovanim srditim napadom vdrl v del po nas osvojenih jarkov na Monte Sperone. Zvečer 12. t. m. so izvršile naše čete po močni artiljerijski pripravi protinapad, ki Jim je o-mogočil po I j u tem boju, da so zopet zavzele postojanko in zopet napredovale na pobočjih Monte Sperone. V Suganski dolini je naša pehota v majhnih, sijajno poteklih bojih vzela sovražniku 22 ujetnikov, med njimi dva častnika. V bovški kotlini je v noči na 12. t. m. sovražnik srdito napadel naše postojanke pri Ravnem lazu, a smo ga ustavili s svojim ognjem in končno s protinapadom vrgli nazaj. Enaka usoda je zadela sovražen napadni poizkus na Javorčku. Na kraški planoti so se naši drzni oddelki približali sovražnim strelskim jaricom med Sv. Mihelom in Sv. Martincmi in so jih razdejali z eksplozivnimi bombami. Na vsej fronti traja artiljerijski dvoboj. Naš topovski ogenj je povzročil v fortu Luserna ponovno težko škodo, zanetil v caldonaškem odseku požarje in razpršil sovražno kolono v Le-penjski dolini (ob Sočt). DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V zadnjem odstavku italijanskega dnevnega poročila 12. aprila omenjeni uspehi italijanske artiljerije se o-mejujejo na to. da je bilo v Ukvah nekaj hiš po strelih in požarju več ali manj poškodovanih. Ni bilo niti izgub niti milita-rične škode. Tudi trditev Cadornovega poročila 13. aprila o bojih na Monte Sperone so neresnična. Pri našem napadu smo imeli opravka le s sovražnim artiljerijskim ognjem, ne pa s pehotnim protide-lovanjem. Iz italijanske postojanke, ki srno jo dobili skoraj brez strela, smo se ume-knili prostovoljno in neovirano. O kakem italijanskem protinapadu ni bilo niti sledu. Car na frenti. PETROGRAD, 15. (Kor.) Car Nikolaj je II. aprila dospel v Kamieniec Podolski, kjer so ga sprejeli novi vrhovni poveljnik general Brusilov in drugi poveljujoči generali. Car je popoldne v avtomobilu sel nadzorovat čete, ki so na široki poljani napravile ogromen četverokot, obstoječ iz vseh vrst orožja. Car je na belcu počasi jahal ob fronti polkov, ki so navdušeno vzklikali svojemu vrhovnemu vojnemu gospodu, nakar so vse čete defilirale pred njim. Car Nikolaj je nagovoril več polkov in se jim zahvaljeval na požrtvovalnem službovanju ter izražal uve-rjenje da poteptajo trdovratnega sovražnika. Car je posetil nato mesto Chotin, kjer je šel v bolnišnico in razdeljeval odlikovanja. 12. apftta je car Nikolai nreptedo* I val eno v tem okolišu taborečih Četnih divizij. Tekom pregledovanja sta se pojavila dva sovražna aeroplana, ki sta letela proti diviziji, ki jo je pregledoval car. Ruska artiljerija je nemudoma začela streljati in je prisilila letali, da ste se o-brnili. Rusi proti romunskemu prebivalstvu Iz vojnega tiskovnega stana poroča c. kr. korespondenčni urad: Naslednje, zadnje dni dospelo uradno poročilo tvori nov dokaz* kako kruto ravnajo ruski kuituronosci posebno z romunskim prebivalstvom. Rusko armadno vodstvo še vedno ni prenehalo prebivalstva po ruskih vojakih zasedenega sovražnega ozemlja stiskati na vse mogoče načine in ga izpostavljati najneverjetnejšim zlostavljanjem. Značilno je, da je v zadnjem času zopet romunsko prebivalstvo postalo žrtev ruskih mučil-cev. Šele prejšnji teden so nasilno evakuirali vse iz Romunov obstoječe prebivalstvo Bojana, nekega kraja v Bukovini ob besarabski meji, kjer je bivalo 5000 Romunov. 2e v poletju minulega leta so nagnali skupaj vse mladeniče in može v Bojanu in so jih uporabljali za najtežja okopna dela ob rusko-romunski meji. Sedaj so tudi vse starčke, žene in otroke z brahijalno silo izvlekli iz njihovih hiš in jih odpeljali. Od prošle nedelje do petka so vsaki k rat opolnoči Kozaki naložili večje Število prebivalcev na vozove in jih odpeljali v notranjost Rusije. Izvlekli so iz postelj celo težko bolne ljudi in jih pometali na vozove. Otroke so trgali iz rok materam in spravili so jih potem drugam. Vse svoje imetje je moralo romunsko prebivalstvo pustiti tamkaj. Živine ljudje niso smeli vzeti s seboj. Morali so jo pustiti doma. Samo za veliko živino so dobili kupce pri ruski intendanci, ki je plačala najvišjo ceno 0 (?) rubljev za zelo veliko in pitano govedo, ki je bilo navadno vredno po 1000 K. Manjša živina, prašiči, perutnina. je morala ostati tam in so jo porabili ruski vojaki, ne da bi jo bili plačali. Še iz lanjske letine polne žitnice romunskega kmetskega prcbivals-tva so ali požgali ali pa so jih odprli za kozaške konje, ki so pozobali vse zaloge. Tako uničene zaloge žita se cenijo na več milijonov. Kmetsko prebivalstvo, ki je brez moči moralo gledati, kako se uničuje njegovo imetje, se je večkrat upiralo in ni hotelo zapustiti svojih domov. Tiste, ki so se upirali, so toliko časa tolkli z biči, dokler se niso dali odvesti, ali pa so jih pometali na vozove. Krik in jok zlostavljanih Romunov se je slišal kilometre daleč. Vse te evakuacije so izvrševali samo ponoči, da ne bi z romunske meje, ki je oddaljena samo neka} kilometrov od Bojana, opazovali zlostavljanja romunskega prebivalstva. Prošenj veliko žena in starčkov, da bi jih prepeljali na Romunsko* namesto v Rusijo, niso poslušali. Le zato. ker so podkupile spremljajoče jih Kozake, se je posrečilo nekaterim kmeticam, da so pobegnile na Romunsko. Plačila, ki so jih zahtevali ruski vojaki kot podkupnino, so bila ogromna. Tako je neka kmetica, ki je za svojo edino kravo dobila 80 rubljev. morala dati polovico vojaku, ki jo je spremljal, kot podkupnino, da je ni mučil več in odpeljal v Rusijo. Po izpovedbah ruskih vojakov, ki so spremljali množico, je ugotovljeno, da se je nasilna, z zlostavljanjem zvezana odstranitev romunskega prebivalstva izvršila na povelje ruskega ar-madnega povejjnjštva. mM uradno poročilo. BEROL1N, 15. (Kor.) WoMfov urad poroča: Veliki glavni stan. 15. aprila 1916. Zapadno bojišče. — Močan sunek nasprotnika proti rupnim postojankam južno St Eloi je bil po boju z ročnimi granatami odbit popolnoma. V Argo-nlh in vzhodno odtam deloma živalmi artiljerijski boji In boji z minami. Na levi strani Moze so se sovražni napadni nameni proti našim postojankam na »Mrtvem možu« in južno Vranjega in Cumier-skega gozda, ki so jih pripravljali z močnim ojačenjem artilerijskega ognja, mogli v našem uničujočem, z obeh bregov Moze na pripravljene čete združenem ognju izvesti samo z nekaterimi bataljoni proti »Mrtvemu možu«. Ob težkih izgubah so razpadli napadni valovi pred našimi črtami. Posamezni do naših jarkov prodrli ljudje so padli tu v boju moža proti možu. Na desnem bregu Moze in v Woevrski ravnini je bistveno ostalo bojno delovanje omejeno na srdite topovske boje. Dva slabejša sovražna napada z ročnimi gra-naiami jugozapadno trdnjave Douaumont sta ostala brez uspeha. Vzhodno bojišče.— Včeraj ponovljeni krajevni ruski napadni poizkusi severozapadno Dvinskega so imeli isto usodo kot prejšnji dan. Ob Serveču, jugovzhodno Koreličev, smo z močnim o* gnjem uveden sunek slabejših sovražnih sil obrezuspešili z lahkoto. Balkansko bojišče. — pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Francoska razočaranja glede pomladanske ofenzive. BERLIN, 15. (Kot.) Po poročilih vojnih poročevalcev so že meseca januarja metali franooski letalci proglase, v katerih so opominjali terensko prebivalstvo, naj zapusti vasi, ker se lirične velika francoska ofenziva proti Metzu. Tudi iz iz-povedeb francoskih ujetnikov izhaja, da je bil namerovan predor proti Metzu in je 15. dan meseca aprila določen za ^ri-četek naskoka. Potek vojne pa je kruto prekrižal francoske račune. Namesto nameravanega napada je stopila prisiljena obramba Verdima preti nemškemu navalu. Lahko si le misliti razočaranje Francozov, ko je nemški napad nezadržno-uspešno napredoval vkljub ogromnim žrtvam, ki so jih zahtevale z neizmernim materijalom in poldrugoletuim ogromnim naporom od Woevrske ravnine do Moze zgrajene utrdbe. Potopljene ladje. BERN, 14. CKwj Kafcor se poroča iz Palme, je španski paralk »Maliorca« vzel na krov 28 mož ¥>osaclke nekega angleškega parnika, ki ga je potopil nemški pod-vodnik. LONDON, 14. (Kor.) Kakor poročajo LIoyds, je bM pomik -»Ohioa potopljen po podvodniku. Del posadke je dospel na suho. _ S nam Milit CARIGRAD, 14. (Agence TcL Milit) Glavni stan lavlja: Iraška fronta. — Mirno. — Kavkaška fronta: Sovražno patruljo, ki je napadla. enega naših oddelkov v Coroški dolini, smo prepodili, pri čemer Je Izgubila vse svoje moštvo izvzemšl kakih SO mož. Ob tej priliki smo ujelf enega poročnika in e-nega moža. Med poizvedovalnimi oddelki v drugih odsekih na tej "fronti Je prišlo do prask. Drugače se ne da poročati nič pomembnega. Položaj Tewnshendnve armade. BERN, 14. {Kor.) »Journal de Geneve« dobiva naslednje posebno poročilo iz Londona: Več fcot štiri mesece Vlada že izredno vznemirjenje saradi usode v Kut el Amari obkoljenih čet generala Town-shenda. Vsi podzknsi, da bi se jim prišlo na pomoč, so se ponesrečili do sedaj. Ne ve se, ali se še more vzdržavati Town-shend, ali pa če je prisiljen, da ukrene kaj drugega, da si pwmaga sam. Nahaja se v podobnem položaju kot general Gor-don v Chartumu, ko je angleška armada poizkušala zaman, da bi bila prišla ž njim v zvezo. Težave vojevanja v Kavkazu. BERN, 14. (Kor.) O težavah vojevanja v Kavkazu poroča petrograjski posebni poročevalec »Tempsa« med drugim: V okolici Urmije so naletele ruske Čete na Velike mase KufcIov, kfi so dodeljene rednim turškim četam. Kurdska plemena vodijo pravcato četasko vojno, ki se popolnoma prilagoja krajevnim razmeram in povzroča našim zaveznikom resne težave, ker kvari a^hore Eveze, nadleguje zadnje straže in tako nekako zavlačuje prodiranje proti Bagdadu. Z balkonskega bojišča. SOLUN, 13. (Reuter.-Kor.) Artiljerijski dvoboj v odseku Gjevgjeiija-Dojran se je zopet pričel. Dvajset irancoskih letal je vrglo davi 150 bomb na sovražne postojanke pri Podgorici, vzhodno Gjevgjelije. Letala so se vrnila nepoškodovana. KOLIN, 15. (Kor.) *Kolnische Zeitung« javlja: Kakor se poroča iz Soluna, odpravljajo zavezniki prisilno vse grške orožnike iz vasi ob m«|i. Razorožujejo jih vpričo prebivalstva in jih s stražami pošiljajo v notranjost Macedonije. Vlada je odredila, naj se orožniki vrnejo od meje v Solun. Srbska armada v Solunu. MILAN, 15. (Kor.) »Secolo« poroča iz Soluna: Prvi reorganizirani oddelek srbske armade je predvčerajšnjim na krovu dveh parni kov dospel s Krfa semkaj. Parnika ostaneta za enkrat nekaj dni zasidrana pri Kara Barnu. Mizoztnsko zbornico. HAAG, 14 (Kor.) Odgovarjajoč na vprašanja v drugi zbornici, je minister notranjih stvari napovedal zakonski načrt, ki določa, da se ure v poletnih mesecih pomaknejo za eno uro naprej. Izjavil je nadalje, da vlada ne namerava preiskave v vprašanju »Tubantije« prepustiti lastnikom ladje, temveč da jo bo nadaljevala sama in objavila izid. liMjteiki parlament Gornja zbornica. ROTTERDAM, 14. (Kor.) >Rotterdam-sche Courant« javlja iz Londona: Lord Milner je v gornji zbornici vložil isti predlog na poklic splošne vojaške dolžnosti kot Carson v dolnji zbornici. V torek se bo vršila razprava o predlogu. Danes bo kabi&et sklepal o oolitikr novačenja. LONDON, 14. (Kor.) »Star* javlja: Kabinet se je odločil proti splošni vojni službeni dolžnosti; toda vsi mladi moški, ki dosežejo starost 18 let, se pokličejo v vojaško službo. Romanska zbornico. CURIH, 15. (Kor.) Italijanska zbornica je v včerajšnji dopoldanski seji rešila proračun gospodarskega ministrstva. V popoldanski seji je odgovarjal državni podtajnik za oboroževanja na vprašanje o porabi javnih zbirk za letala, da se je za to nabavilo že 96 letal in da se ostala četrtina nabranega denarja uporabi tudi za nabavo letal. Državni podtajnik notranjega ministrstva je zagotavljal, da se natančno preišče podaništvo v Italiji ostalih tujcev in da je boj proti špijonaži urejen zadovoljivo. Nato se je začela razprava o proračunu ministrstva zunanjih stvari. Posl. Cavagnari je govoril o postopanju z lastnino italijanskih državljanov v Avstriji. Preden je predsednik Marcora podal besedo prihodnjemu govorniku, je priporočal poslancem, naj govore kolikor mogoče kratko. Posl. Colonna di Cesaro je poudarjal radovednost, kake sadove obrodi pariška konferenca in je označeval posledice balkanske politike četvero-zaveze, zlasti Italije, ki ne bi bila nikdar smela dopustiti ustanovitve samostojne Albanije pod nemškim knezom. Govoril je proti vsesrbskim aspiracijam na obal Jadranskega morja in zahteval, naj vodi Italija na vzhodu proti vsakomur brez-obzirnejšo politiko, da poudarja narodnostno načelo in na njega podlagi stremi po splošnem, trajnem miru. Posl. Carotti je zahteval konzulstva, pri čemer naj si Italija jemlje za zgled nastopanje avstro-ogrskih in nemških konzulov v varstvo njihovih rojakov. Romunsko zbornico. BUKAREŠT, 13. (Kor. — Zakasnelo.) Finančni minister Costinescu je predložil zbornici zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da najame notranje posojilo 150 milijonov, vrnljivo v 40 letih. Predlog opozicije na uvedbo parlamentarne preiskave v tihotapski zadevi je bil po daljšem posvetovanju izročen odsekom, kar Je toliko, kot da je bil odklonjen. Ministrski predsednik je poudarjal, da je pač res, da ob tako velikem obsegu tihotapstva z živino ne more biti govora o navadnih tihotapcih, vendar se pa ne sme pretiravati. Vlada je proti parlamentarni preiskavi, ker postopa sama v vsakem slučaju. Poživljal je opozicijo, naj ne razburja duhov, temveč naj z vlado vred poizkuša vplivati pomirjevalno. Tekom razprave je ugotovil minister notranjih stvari, da se ni izrazil, kakor se mu očita, da so možje vseh strank na višjih mestih bili soudeleženi pri tihotapstvu. Rekel je, da se je trdilo to.__ Romunsko-nemške gospodarske zveze. BUKAREŠT, 14. (Kor.) Iz štirih članov sestoječi odsek pod vodstvom Alima-nesehteana odpotuje jutri v Berolin, da nakupi za romunsko industrijo in romunske trgovce potrebno blago, kakor se je določilo v predkratkim sklenjenem dogovoru. Izvoz Iz Rusije v Romunske ni prepovedan. PETROGRAD, 14. (Petrograjska brzojavna agencija. — Kor.) Nemško časopisje je objavilo vest, da je ruska vlada razveljavila vsa izvozna dovoljenja v Romunsko. Pooblaščeni smo, da v polni meri zanikamo to neresnično vest. Angleška ne da premoga Grški. KOLIN, 14. (Kor.) »Kolnische Zeitung« javlja iz Aten 13. t. m.: Foreign Office je sporočil grškemu poslaniku v Londonu, da je angleška vlada z ozirom na možnost, da bi zadovoljila vsem nujnim željam po premogu, prisiljena, da daje prednost tistim parnikom, ki izvršujejo za Angleško in njene zaveznike koristne vožnje. Dasi-ravno želi Angleška, da bi dajala grškemu trgovinskemu b rodov ju vse olajšave, obžaluje vendar, da mora splošno ustaviti dobavo premoga crnim ladjam, ki se ne zavežejo, da se vrnejo na Angleško. Konference v Berolinu BEROLIN, 15. (Kor.) Avstro-ogrski minister zunanjih stvari baron Burian je danes nadaljeval konference v državnim kancelarjem pl. Bethmann-Hollwegom. Opoldne je državni tajnik zunanjih stvari pl. Jagow priredil v čast baronu Bu-rianu zajtrk, ki so se ga udeležili državni kancelar pl. Bethmann-Hollweg, državni podtajnik zunanjih stvari Zimmermann, državni podtajnik notranjih stvari dr. Richter in ravnatelj trgovinsko-politične-ga oddelka zunanjega urada dr. Johannes. Baron Burian se vrne zvečer na Dunaj. Odhod ogrskih ministrov z Dunaja. DUNAJ, 15. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza, finančni minister dr. Teieszky in poljedelski minister baron Ghillany so odpotovali včeraj v Budimpešto. - Zahteve avstrijskih Nemcev. DUNAJ, 14. (Kor.) Program, ki ga je izdelal dunajski »Deutsche Klub« s sodelovanjem nemških narodnih svetov sudetskih in alpskih dežela pod naslovom: »Zahteve avstrijskih Nemcev za preureditev po vojni«, ki se o velikonoči predloži raznim političnim korporacijam in javnosti, podaja te zahteve v štirih poglavjih, ki vsebujejo predloge o stališču posameznih kronovin monarhije napram monarhiji in ined seboj, ustvaritev jezikovnega zakona, zahtevo temu zakonu odgovarjajočega šolstva, ureditev narodnostnih zadev v sudetskih in južnih kro-novinah in smotreno Jadransko politiko v svrho notranje okrepitve države, čemur naj tudi rabi smotrena upravna reforma. Program se bavi nadalje z vprašanji uprave in zahteva zlasti izpremembo dr-žavnozborskega opravilnika v svrho zmožnosti razpravljanja, glede razmerja z Ogrsko pridržanje dualizma in dolgoročno ureditev gospodarskega razmerja obeh držav monarhije, nadalje kolikor mogoče tesno izpopolnitev dosedanjega zveznega razmerja med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, med drugim ustvaritev gospodarske in carinske skupnosti s primernimi prehodnimi določbami in združenje v skupni trgovinski in prekomorski politiki Glede na odnošaje Avstro-Ogrske napram sosednjim državam se bavi program končno z ustanoyitvijo velikega srednjeevropskega gospodarskega območja. Na sestanku omenjenega kluba, ki se je vršil nocoj iai ki se ga je udeležilo tudi več poslancev, je poudarjal klubov načelnik, dr. Geyer, da ne gre morda za ustanovitev kake nove stranke, temveč da program zasleduje namen, da pripravi politično skupno delovanje vseli nemških strank in da stremi po edinosti vseh Nemcev Avstrije. Poročevalec in posamezni govorniki so obširno razpravljali o raznih zahtevah, pri Čemur je posebno dr. Eger iz Ljubljane poudarjal pri razpravi načrta jezikovnega zakona, da so se i alpski narodni sveti i nemški narodni svet za Češko strinjali s predloženimi načeli. _ Naš vojni minister v Skadru. DUNAJ, 14. (Kor.) »Albanische Kor-respondenz« javlja iz Skadra: Vojni minister vit. Krobatin, ki je 1. aprila prispel semkaj, je bil sprejet ob izrazih velike radosti in velikih ovacijah. Vse hiše so bile v zastavah. V pristanišču so sprejeli vojnega mčnistra zborni poveljnik pod-maršal Trollmann, velika množica ljudstva, predstavitelji oblasti in šolska mladina. Mestna godba je svirala cesarsko pesem, ki jo je množica spoštljivo poslušala. V mestnem hotelu je bila prirejena pojedina, ki so se je udeležili tudi predstojniki veroizpovedanj in predstavitelji mestnih oblasti. Tekom pojedine so bile izrečene napitnice cesarju, vojnemu nif-nistru in zbornemu poveljniku. Nato je odšel vojni minister v spremstvu zbornega poveljnika in drugih častnikov na Tara-boš. Ko se je vrnil, se je vršil na avstro-ogrskem konzulatu čajev večer, ki so se ga udeležili glavarji veroizpovedanj in predstavitelji oblasti. 2. aprila zjutraj je vojni minister zapustil mesto. Vračunavanje vojaške službe pri učiteljstvu. DUNAJ, 15. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja cesarsko naredbo, tičočo se do-ločeb o vračunavanju vojaške službene dobe pri dopuščanju k usposobljenju za ljudske in meščanske šole. Naredba odreja, da se tekom sedanje vojne v vojaško službovanje pritegnjenim, v šolski službi nameščenim učnim osebam pri zaračunavanju za pridobitev učnega usposobljc-nostnega izpričevala za splošne ljudske ali meščanske šole potrebne dveletne, oziroma triletne porabe v praktični šolski službi vojaško službovanje zaračuna do najvišje izmere enega leta. Nadvojvoda Josip, Boroevič in Hans častni meščani Reke. REKA, 14. (Kor.) V današnji seji oh V činskega zastopa je bil nadvojvoda Josip v priznanje njegovih zaslug za obrambo domovine imenovan za častnega nic-* ščana mesta Reke. Tudi general pehote Svetozar pl. Boroevič in poveljnik mornarice, admiral Anton Haus, sta bila imenovana za častna meščana. Izročitev diplome zagrebškega častnega meščanstva Boroeviču. ZAGREB, 15. (Kor.) Včeraj so župan rloljac, podžupan Kontuk in mestni tajnik! Premelič odpotovali v glavni stan generala pehote pl. Boroeviča, da mu izroče diplomo o častnem meščanstvu, ki ga mit je podelilo mesto Zagreb. Italijanski parlamentarci odidejo v Pariz. LUGANO, 15. (Kor.) 25 italijanskih par-, lamentarcev, ki odpotujejo h konferencam v Pariz, je izvolilo za predsednika Luz-zattija in določilo za predmete posvetovanj kontrabandni obrat v prid centralni-, ma vlastima po nevtralnih državah, ladijsko tovornino, menjalni kurz in jadransko vprašanje. / Stran II. .EDINOST« štev. 107. V Trstu, dne 16. malega travna 1916. Princ Avgust Viljem Pruski na Bolgarskem. SOFIJA, 14. (Agence Tel. Bulgare.) Princ Avgust Viljem Pruski, ki se mudi že nekaj časa v Sofiji kot gost bolgarskega kralja, je bil imenovan za podpolkovnika a Ia suite v 12. pešpolku, čigar polkovnik-imetnik je njegov oče, cesar Viljem. Kako ravnajo s češkimi vojnimi ujetniki na Ruskem. PRAGA, 15. (Kor.) »Pravo Lidu«, glasilo čeških socijalnih demokratov, objavlja mesta iz pisem čeških vojnih ujetnikov na Ruskem, iz katerih izhaja, kako slabo ravnajo žnjimi Rusi, in se v njih izraža upanje, da izgine po vojni poim slovanske ljubezni. Slab vtisk nemške note v Ameriki LONDON, 14. (Kor.) »Times« javljajo iz Washingtona, da je nemška nota napravila tamkaj slab vtisk. Otvoritev panamskega prekopa. LONDON, 14. (Reuter. — Kor.) Panamski kanal, ki je bil sedem mesecev za-prt, se danes zopet otvori.______ Pretresljiva obtožbo. Ravnanje z avstro-ogrskimi vojnimi ujetniki v Srbiji. C. kr. korespondenčni urad nam je do-poslal naslednje poročilo: Že tekom vojne v Srbiji so prihajale večkrat zelo žalostne vesti o krutem ravnanju z astro-ogrskimi vojnimi ujetniki v tej deželi. Avstro-ogr-ska vlada je tudi ponovno energično protestirala proti kršenju mednarodnega prava in vseh zapovedi človekoljubja. Sele v zadnjem času pa se je izvedel ves obseg srbskega barbarstva proti vojnim ujetnikom, ki so bili brez obrambe. Ko je bila srbska armada pregnana z Balkana, je c. in k^ vojno ministrstvo kar najhitreje poslalo vSrbijo in Macedonijo pomožne misije, da bi izmed avstro-ogr-skih vojnih ujetnikov, ki so jih zapustili tamkaj, še rešilo one, ki so preživeli nečloveško ravnanje. Te komisije so našle razmere, kakršnih bi noben kulturni človek v dvajsetem stoletju ne bil smatral za mogoče. Ena teh pomožnih komisij je pod po-veljništvom c. in kr. majorja Otokarja Caške odšla v Skoplje in odtam v zelo težavnem transportu v Bitolj. Misija je vzela s seboj potrebni zdravniški materijal in za 6000 mož popolnih oblek, sanitetnega materijala, desinfekcijske aparate, vojaške pekarne itd. Iz svojih glavnih postaj je pošiljala različne pomožne ekspedicije v druga macedonska mesta in posrečilo se jej je, da je rešila veliko sto vojnih ujetnikov in jih oddala v rezervne bolnišnice. Ekspedicija je tudi v raznih mestih pustila stalne pomožne postaje, da bi tako mogla oskrbeti, tudi še ljudi, ki bi dospeli tjakaj naknadno. Iz poročila voditelja ekspedicije, majorja Čaške, izhaja, da so vojni ujetniki prihajali na pomožne postaje v skrajno pomanjkljivih oblekah, popolnoma omr-šaveli in oslabeli. Po njihovih izpovedbah je veliko tisoč vojnih ujetnikov zlasti v Albaniji umrio zaradi pretrpljenega pomanjkanja, zlostavljanja in nalezljivih bolezni, ali pa so jih enostavno posekali, Če niso mogli več naprej. To poročilo po*x>!nJuje izpovedbe stoterih zapisnikov, sestavljenih z onimi osebami, ki so se nahajale same v srbskem ujetništvu in so bile osebne priče srbskega barbarstva proti ujetnikom. Med njimi se nahaja avstro-ogrski pol k o vri zdravnik dr. Ivan Gagulič, ki je tako-Ie opisal razmere v Dibri, kamor je bil poslan: »Avstro-ogrske vojne ujetnike, ki so jih Srbi pustili tu zaradi bolezni, kakih 250 mož, so po prihodu zmagovitih bolgarskih čet našli v sosednjih vaseh in v praznih hišah v mestu v kar najbednej-šem položaju. Prepuščenih usmiljenju prijaznega jim prebivalstva, zaradi večte-denskega stradanja in mraza omršavelih do kosti, je izpočetka umiralo vsak dan okoli 20 mož za splošno oslabelostjo ali pa črevesnih boleznih, ki nastajajo vsled daljšega pomankanja. Brez perila in obleke, brez obutve so ležali ubožci skriti v tukajšnjih zapuščenih hišah in so pričakovali čim hitrejše rešitve iz svojih nadčloveških muk.« Zdravniku se je posrečilo, da je rešil še ostale bolnike. Daleč preko te kratke vesti pa gre prava tragedija skupne bede, ki io vsebuje poročilo enoletnega prostovoljca me-dicinca, nadlovca Karla Ountherja in ki se mora imenovati prava mnoštvena mo-ritev, ki so jo zakrivljali Srbi na avstro-ogrskih vojnih ujetnikih. Ta enoletni prostovoljec je zašel v ujetništvo in so ga kot medicinca uporabljali v srbski glavni bolnišnici v Nišu. Iz njegovega poroOila posnemamo naslednje glavne točke: iKako se je ravnalo pri ujetju: Ce so zašli avstro-ogrski vojaki v ujetništvo, so srbski vojaki in civilisti ravnali žnjimi prostaški in nečloveški. Vsi porabni predmeti so se jim odvzeli, da, celo plašči, hlače in čevlji, posebno pa vrednostni predmeti. Kogar so osumili, da je skril, uro in denar, so vzeli na stran* in ga oro-pali, grozeč mu, da ga ustrele takoj. Takega ravnanja so se deloma udeleževali tudi srbski častniki. Ce se je pritožil kdo, so se častniki večinoma smejali in niso storili ničesar. Nekateri srbski častniki so •Ji dovoljevali šalo, da so postavljali vojne ujetnike v vrsto in potem klofutali. Nastanitev ujetnikov: Za nastanitev u-jetnikov v Nišu so uporabljali hleve, skladišča in lope. V prostorih, ki bi bili zadostovali kvečjemu za 8000 mož, je bito stlačenih 20.000 ujetnikov. V nekem hlevu za 90 konj je bilo nastanjenih 2500 ljudi. Stotine ujetnikov je moralo tekom meseca decembra cele tedne prebivati vse noči na prostem v globokem blatu in najve-. Čjem mrazu. Poleg tega pa je še deževalo | skoraj neprestano. Zboljšalo se je šele po božiču. V Nišu je ostalo samo 8000 mož v hlevih in skednjih. Kakšni so bili ti prostori, se ne da popisati. Pol leta je že tisoče ljudi ležalo v njih, nikdar jih niso čistili, tudi enkrat niso dali sveže slame. Bili so polni nesnage In po tleh m jaslih, lesenih stebrih in stenah je kar gomazilo uši. Take slabe razmere glede nastanitve pa so vladale po prihodu decemberskih ujetnikov po vsej Srbiji. Povsod so bili najnesnažnejši in najbolj razpadajoči hlevi dobri dovolj za nastanitev ujetnikov. Tedanji poveljniki se nikakor niso zanimali za blaginjo ujetnikov, da, zdelo se je celo, da so hoteli, da naj bi poginilo čim največ obsovraženih »švabov«. Tudi srbski Rdeči križ in tuje misije so križemrok gledale to počenjanje. Sele tedaj ko je pegasti Iegar, ki je imel v ujetnikih najpriprav-nejša tla za razširjevanje, izbruhnil tudi povsod pri civilnem prebivalstvu in v bolnišnicah, so ukrenili nekaj protiukrepov. Šele sedaj so se začeli ozirati na pritožbe avstro-ogrskih zdravnikov, so razdelili ujetnike po deželi in so jim dali boljšo hrano m oskrbo, vsled Česar je umrljivost padla do najnižje meje. Posebnega ujetniškega taborišča niso napravili nikdar. Moštvo se je enostavno razdelilo v batoljone in stotnije, ne da bi se delala kaka razlika v Šarži, tudi pri enoletnih prostovoljcih in kadetih ne. Kot nižji poveljniki so poslovali ljudje, ki so razumeli deželni jezik, brez ozira na šaržo. Poraba ujetnikov: Ujetnike so uporabljali kot kaznjence za najumazanejša in najnižja dela, tako tudi za čiščenje kanalov, brez ozira na inteligenco in šaržo. Proti vsemu mednarodnemu pravu pa so uporabljali številne ujetnike tudi za o-kopna dela tik ob fronti. Meseca januarja in februarja, ko so se bah v Srbiji nove ofenzive, je moralo nekaj tisoč ujetnikov v Moravski dolini, pri Valjevem m več drugih obmejnih krajih kopati kritja, Izu-čeni delavci in rokodelci so morali izvrševati težka dela v državnih in zasebnih obratih. Večina je morala težko delati na polju in jih je poginilo tisoče zaradi predolgega delovnega Časa, pomankanja o-skrbe in odpočitka. Mezda se je plačevala samo za dela na železniški progi Niš-Kragujevac, drugače so ujetniki morali delati vse zastonj kot sužnji, šele po več mesecih se je določil delovni čas in počitek. Prehrana: Hrano je povsod določeval divizijski poveljnik in je bila stvar zato zelo samovoljna. Dobivati bi se bilo moralo vsak dan en kilogram kruha in dvakrat topla menaža. Ta prehrana pa se je večinoma skrčevala na kar najmanjšo izmero, tako da so tisoči poginili zaradi premalo hrane, samo če so dobili kako tudi samo po sebi lahko bolezen. Ko so vojire ujetnike vlekli s seboj skozi Albanijo, je prenehala vsa oskrba in prehranjevalnina, ki je znašala 1 dinar 50 par, se je znižala na polovico. Glavni transport avstro-ogrskih vojnih ujetnikov je odkorakal 17. novembra I. 1915. iz Prištine, ne da bi bil dobil tudi le za par dni kruha. Na poti do Elbasana je dobil vsak mož 19. novembra 8/s kilograma koruznega močnika z Va kg sirove koštruno-vrne in 6 sirovih krompirjev; 21. novembra v Prizrenu 6 krompirjev; 29. novembra v Dibri iVz kg kruha in 2. decembra v Strugi 1 kg koruzne moke. Računano po srbskem vojaškem tarifu, se je torej v 18 dneh izdalo za ujetnika 2 dinarja. Ker je bilo na vsej poti videti ogromne zaloge živil in so poveljniki transporta pred odhodom dobili popolne oskrbne pristojbine za vse vojne ujetnike, je jasno, da so se ti poveljniki še v zadnjem trenutku nesramno obogatili na stroške ubogih vojnih ujetnikov. Bila sta to podpolkovnik Ra-dornir M. Kavamarkovič in stotnik prvega razreda Jovan Urban. Po tem transportu in dogodkih v Srbiji se pač more reči, da je avstro-ogrskih ujetnikov v Srbiji ostalo živih komaj nekaj nad 20 odstotkov. ^onec jutri) Politika Romanske. Poročevalec »Berliner Tageblatta«, dr. Leo Lederer, piše v svojem listu med drugim tako-le o politiki Romunske: Pred letom dni je nekdo označil politiko Romunske z besedami: »Ne s premaganci!« To velja tudi danes. Toda med vsemi strankami Romunske je stranka »samonevtralcev« sedaj gotovo še najmanjša. Velika množica politikov misli, da Romunska vedno ne bo mogla izhajati s sistemom nevtralnosti, ne samo ker vstop Bolgarske v svetovno vojno in u-ničenje Srbije ogrožata ravnotežje na Balkanu v škodo Romunske, temveč tudi zato, ker mora Romunska iz političnih in gospodarskih vzrokov za čas po voini i-skati naslonitve na eno obeh skupin vlasti, ki se danes vojujejo. Vendar pa je dejstvo, da fe đosedaj izostala napovedana splošna ofenziva če-tverozaveze, napravilo globlji vtis na Romune, kot pa hočejo priznati sami. Poleg tega pa se gospod NIcu Filipescu ni vrnil s svojega ruskega potovanja v BukareŠt v onem navdušenju, kakor so pričakovali njegovi prijatelji. Filipescu je poštenjak in tudi njegovi nasprotniki morajo spoštovati čistost njegovega značaja. Vkljub svojemu temperamentu se mu ni posrečilo, da bi hlinil navdušenje, ki ga ne občuti, in če je izjavil, da je ono, kar je videl na ruski fronti, prekašalo vsa njegova pričakovanja, se ni lagal. Gospod Filipescu je pač odpotoval na rusko fronto s kar najmanjšimi pričakovanji. Seveda pa se ne more prezreti eno: vkljub francoskim neuspehom pred Ver-dunom, kljub ruskim porazom na vzhodu, še ni izginilo popolnoma upanje na veliko ofenzivo četverozaveze. Še le ljudi, ki menijo, da pariška konferenca iznova razsvetli francoske, angleške in ruske generale. In misli, ki sedaj boječe marsikedaj uhajajo tudi v Besarabijo namesto v Sed-mograško in Bukovino, se zasedaj še vedno strašijo slike ogromne ruske kroglje ki si išče izhoda na morje ia se vali proti Dardanelam, Ne glede na tow da bo Rusija po vojni morala iskati druge cilje in da jih tudi bo iskala, da je za rusko krogljo še marsikak drugi izhod odprt, da Rusija že danes gradi železnice proti severnim morjem in se sigurneje kot kedaj skuša ustanoviti v Perziji. In tudi iz primera Bolgarske se Romanska še ni dala poučiti do danes, da strah pred Rusijo niti slovan-sko-pravoslavne dežele ne more ovirati v zasledovanja njenih nacionalnih koristi. Vsekakor pa se je že ojačila misel, da bi se Romunska v tej vojni povečala z osvobojeno Besarabijo. Malodušni ljudje se boje namere, da bi iskala Romunska povečanja tam, kjer je edino mogoče po današnjem položaju, ker se boje, da bi Romunska ne mogla trajno obdržati Besarabijo Pozabljajo, da sta se Nemčija in Avstro-Ogrska pokazali dovoli močni, da bi žnjima zvezano Romunsko, ki bi zopet stopila na njuno stran, preden bo prepozno, mogli obvarovati vsake škode. Dopisnik pravi nato, da morda prinese to izpremembo nadaljnji razvoj vojne, a da si skoraj ni mogoče misliti izpremembe romunske politike brez izpremembe v vladi. Vsekakor je Romunska v zadnjem času stopila v ožje gospodarske stike s centralnima vlastima* In končno Romunska, prisiljena po razinerab, danes ne zoperstavlja več tako onega pasivnega odpora proti razširjenju svojtfc gospodarskih odnošajev napram centrakdan vlastima, kakor ga je še pred nekaterimi tedni. Te razmere, pravi dopisnik, sicer niso idealne, vendar pa ni treba, da bi vzbujale v nas skrbi. Počasi deluje tudi na Romunskem za nas sila, ki jo drugače naši sovražniki tako radi jemljejo v zakup kot zaveznico: čas. AprovfzodjsKe stvari Kal dobimo prihodnji teden ? Prihodnji teden, od 17. do 22. t. m. (34. teden razdeljevanja) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na en odmerek izkaznice za živila: 1 kg koruzne moke po K 0*76 kilogram, y2 kg fižola . . . po K 0*96 kilogram. Bela moka se bo razdeljevala od ponedeljka, 17. t m. zjutraj dalje in sicer na izkaznice za kruh in moko, veljavne od 17. do 30. t. m. Izkazati se Je treba z izkaznico za živila. Ode. Z že Izdanimi izkaznicami se more dobivati olje do sobote, 22. t m. Slanina In na dobavljati po naročilu. Izjeme so dovoljene Ie v toliko, da se omenjene uniionnske stvari smejo brez omejitve prodajati ali po naročilu dobavljati obrtnikom, ki imajo pravico izdelavafi ali prodajati te predmete. Varujmo narodni značaj naših kraiev! Kdor nc spoštuje se sam podlaga je tujčevi peti!! V krajih po bližnji in dalnji okoiici Trsta žive Slovenci od pamtivekov. Da, celo več! Znano nam jc, da je pradavna slovenska posest segala daleč notri v sedanje mesto. Volti di Chiozza so bili sve-toivanska posest in sploh okoličanske njive. Via Torrenie == Na potoku, Barriera Vecchia = Stara Sranga, Piazza dclla Legna = Lesni trg. In tako dalje. Slavna in do nedavno nepremagljiva gospodovalna stranka je štopnjevaje brisala sledi pradavnega slovenskega prebivalstva. Celo slovensko okolico je označala samo z italijanskimi spakedrankami n. pr. Prošek = Prosecco, Skedenj = Servola, Kadili = Chiadino, Carbolja = Chiarbola itd. Posegala pa je še dalje. Kažipotne napise je na tržaških tleh prirejala po svoje, n. pr. Per Corgnale, Per Sessana, Per Divaccia, Per S. Giuseppc, Per Bagnoli itd. itd. Zunanje občine so se v zadnjih pedesetih letih radi tega često-krat, a — brezuspešno pritoževale. Sedaj pa, ko so se razmere izpremenile, bi bilo umestno, da se uvede akcija za pravilno označbo slovenskih krajevnih imen. Stvar naj vzamejo v roke avtonomne oblasti in korporacije (Županstva, polit, društvo »Edinost«, razna druga društva, naši poslanci) in naj sestavijo spomenico na c. k. vlado, zahtevajoč, da krivice in falzifikacije odpravi. Dobro bi bilo, da bi se v tem listu oglasil kdo s primernimi nasveti in navodili. N. V. Poizvedovanja po vojnih ujetnikih. Informacijski urad za vojne ujetnike nas prosi za objavo sledečega pojasnila: Opozarja se, da nima prav nobenega smisla, da se obtačajo ljudje z vprašanji glede bivanja vojnih ujetnikov na ujetniško upravo, oziroma do poveljništva ruskih ujetniških taborišč, ker uprava, oziroma poveljništva ruskih vojno-ujetniških taborišč nuna pravice do direktnega reševanja takih vprašanj. Poizvedbe glede vojnih ujetnikov je naslovljati izključno samo na pristojna deželna pomožna društva, oziroma na informacijske urade deželnih pomožnih društev Rdečega križa. Imenovana društva so podružnice informacijskega urada za vojne ujetnike na Dunaju, ki je z Rdečim križem v Petro-gradu v stalni zvezi in ki je edino upravičeno in kompetentno mesto, potom katerega se eventuelno lahko — ako so dani potrebni predpogoji za to, to se pravi, ako se v vpoštev prihajajoča imena in podatki ne nahajajo v obstoječih izkazih — občuje z ruskim Rdečim križem. Direktna korespondenca z Rdečim križem v Petro-gradu nI dopustna. Čehi in Slovenci V izdanjih od 30. in 31 marca smo objavili članka pod naslovom* »Na potu do velikega cilja«, kjer smo z zadovoljstvom pozdravljali uspešno napredovanje v akciji za narodno koncentracijo na Češkem. V zaključku drugega članka smo to syoje zadovoljstvo V Trstu, dne 16. malega travna 1916. »EDINOS1« štev. 107. Stran III. utemeljevali naglašujoč, kolikega pomena je močan, utrjen in odločen češki narod tudi za nas Slovencc: za naša stremlje nja, za našo bodočnost — in olajšanje naše zasledovanje dela med Cehi. Češki je, da tudi češki listi pazno zasledujejo naše zasledovanje dela med Cehi. Češka listi prinašajo citate iz pripomb slovenskih listov o snovanju na Češkem. Tako je n. pr. praška »Union« dobesedno in v posebnem članku ponatisnila naša tu gori omenjena izvajanja. To so razveseljivi pojavi zanimanja drug za drugega. Iz zanimanja prihaja medsebojno izpoznava-nje, a iz teea se stesnuje sodelovanje. In tega bomo krvavo potrebovali v nedalj-njih časih. Češko rodoljub je. V ponedeljek je umrl v Pragi veleindustrijaJec Milan Kasa-lovskv, ki je v svoji oporoki podal sijajen dokaz rodoljub j a — požrtvovalnih dejanj. Šolski družbi »Ustredni Matice Školska« je zapustil 200.000 K, obrambnemu društvu »Narodni Jednota Posuina vska« 20.000 češki cesar Fran Josipovi bolnišnici za otroke tudi 20.000 K. S tem pa-trijotičnim činom na smrtni postelji si je pokojnik postavil najlepši spomenik, narod bo blagoslavljal njegov spomin, a imovitnikom je ostavii sijajen izgled, kako treba uveljavljati svojo ljubezen in zvestobo do naroda. Tržaška posojilnica in hranilnica naznanja p. t. občinstvu, da sprejema podpisovanje za vse svoje kiiente na 4. vojno posojilo po originalnih pogojih v svojih uradnih prostorih. Podružnica »Croatiae«, zavarovalne zadruge v Zagrebu, naznanja, da je svoj urad zopet preselila iz Ljubljane v Trst, ulica Lavatoio l/II. ter da začne redno uradovanje v ponedeljek dne 17. t. m. Pogreša se Marij Jamšek, pešec 97. pešpolka 13. stotnija. Zadnjič je pisal dne 11. junija lanjskega leta. Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da sporoči to njegovi materi J. Jamšek, Zatičina, Dolenjsko, ali pa bratu J. Jamšek, via Coroneo 5/11. Trst. Magdaienska podružnica CMD sklicuje za danes ob 3 popoldne redni občni zbor v otroškem vrtcu pri Sv. Mar. Magd. Zg. Po občnem zboru prosta zabava na vrtu pri »Tirolcu«. Tedensko zdravstveno poročilo. V tržaški občini je bilo v času od 8. do 15. t. m. zaznamovati 3 slučaje davice in 3 slučaje Iegarja. Svetoivanska mladina ponou svojo prireditev danes v nedeljo 16. t. m. ob 5. pop. v dvorani pri Živcu na Sovranišču z raznovrstnim zanimivim vzporedom. — Cisti dobiček je namenjen v korist „Tednu Rdečega križa-. Preplula se hvaležno sprejemajo. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 17. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo proparali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca decembra 1914., na bele listke, in sicer od št. 213.900 do št. 214.700. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abra-ma. ulica Campanile št. 11. I. nadstropje. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljejo naj se v Narodni dom. Zgodili so se slučaji, da so bil dolžniki nad takim skrajno nepremišljenim početjem tako razkačeni, da so si drugod izposodili denar ter ga posojilnici vrnili. DrugI zopet, imsjoči več deležev, so večino istih odpovedali. Vlagatelji pa so se nekateri sploh uradnih dni izogibali in so nalagali le takrat, če dotične klepetajoče osebe ni bilo v pisarni posojilnice. Kaj je storiti, da se taki nedostatki v korist posojilnice odpravijo? Opomini načel-stva v sejah načelstva ali tudi drugače navadno ne zaležejo nič, kajti „navada je železna srajca". Najboljše in najkorenitejše sredstvo je, da se pri prihodnjem občnem zboru taki odborniki izbacnejo in volijo molčeče osebe. Le na ta način se zopet povzdigne ugled zadruge, ki je pred vsem potreben. Kjer se gre za blagor zadruge, ni ozira jemati na nobeno osebo, ki škoduje z nepremišljenim govorenjem zavodu, in naj si bodi še tako petičen magnat. F K. Knližeonost In umetnost. „Guida per le vie, piazze, androne ecc. di Tries'e" je naslov majhni knjižici, ki se dobiva po vseh tobakarnah in knjigarnah v Trstu po 40 vin. komad. Z ozirom na izpre-membo imen več ulic v Trstu je knjižica prav priporočljiva. „Strenna Pasquale 1916". Augurio Pa-squale; editore Emilio De Angeli. Centesimi 20 Zbirka vel konočnih misli, črtic, dovti-pov itd. Dobiva se po vseh knjigarnah, papirnicah in tobakarnah. DnrcvL — Ženska C. M. podružnica na Vrdelci je darovala pol čistega dohodka „Čajevega večera" za sirote padlih. Darovi za jugozapadno armado. Vojno-oskrbnemu damskemu odboru so došli sledeči darovi za naše hrabre vojake na jugozapadni fronti: Sudolf Stainer, Ernest Krausz iv Julij Greger, vsak po K 30, zbirka cesarskega komisarja mesta Trst K 717*49, zbirka potniškega urada avstr. Lloyda na Dunaju K 250, dr. Karel Enenkel K 20, Alfred pl. Pollitzer K 200, ga. Kost. Costi K 20, Josip Posselt K 10. Skupaj K 1307*49. V naturalijah so darovali: ga. Kost. Costi, ravnateljstvo evangeljskih šol in dr. Henrik Ferrari. Darovi, došli ces. komisarju. V počastitev spomina Henrijete Rastelli: tvrdka Rothermann & Engeloann, naslednik Hoeltzer & Wegenast K 30 v korist osrednjemu uradu za varstvo otrok in mladinsko oskrbo, Ivan vitez pl. Scaramanga K 50 za okrepčevalnico v Štanjelu-Kobdilu, Anton Sponza iz Pule K 20 za vdove in sirote padlih TržaČanov. — Avgust in Bice Lipizer K 20 za velikonočne darove našim vojakom na bojišču. Avgust in Bice Lipizer v imenu svojih otrok Renata, Katarine, Avgusta, Evgenija, Marije, Ju-Iiiane, Edvarda in Marija K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Tvrdka Savel D. Modiano K 1.293 50 in sicer K 916'20 v poravnavo podpor, izplačanih njenim delavcem iz sklada za brezposelne od 14. marca do 8. aprila t. L, in K 377'30 kot dar imenovanemu skladu. 42. izkaz darov za okrepčevalnice, do-šlih c. kr. nam. predsedništvu: Župnik Karel Čigon v Vojščici K 10, »Agruma-ria«, delniška družba za uvoz sadja K 1000, občinski urad piranski K 100, Mihael vitez pl. Galatti in soproga Julija pl. Galatti K 200. Skupaj K 1310. Doslej izkazanih K 21.560'64. Celotna svota K 22.870*64. Na detelo samo za preprodajalce. Nogavico, sukanec, pip®, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne Bvetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, Žlice,^ razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent ELnopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVZ. ulica S. Nicolo 62 štev. 19. If II mi fO m lakljo vsake vrste po n^vi^jih cenah. RUPlUCm J. Stebel Trst, ul. Torrente 36. 175 Hfinilloifl žakjje vsako TOte. Jakob Margon, RUPUjem uL Soli tari o SL 21 (pri mestni bolnišnici). ZDRAVNIK Med. Dr. M Perničlc ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Oiulia št. 76 E (zraven Dreheijeve pivovarne). 12G Učiteljica es« Mftrfffflnffl iztJeltJj° opremljene klobuke, o-nUUlJlItlJU bleke in preuredbe po nizki ceni. L lica Maiia Teresa 45, I. nad. 202 203 PCfrOljGOG ^ ^CIlP'ajem v vsaki Ste v. 1. množini. M. Kuret, Settefontane 2U4 MSlSlIrana " Pr08tim ubodom se odda nad. vr. št. 3- takoj v ul. Commerciale čt. 14, L 317 Me Hleft. Veličam za dobrodel- _ _ ne namene, fonografi, plošče vsakih jezikov, baterije, električne svetiJjke, vojaška posoda. Barriera 19. 192 Kupim škropilnico ie rabljeno, ne pokvarjeno. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 194 Odda Jamar. te takoj meblirana, zračna m solčna soba v nI Giulia Stev. 66, ficogiietto 30, Villa 193 »stilno in Proda se mesarijo. Hila ima 7 sob, 3 kuhinje, mesnico in veliko ebokano klet. Pred hišo zelei^adni vrt a dobrim studencem, sadoi vrt in 3 veliki hlevi. Zraven 21 m dolga 7 m Široka uta Današnji številki prilagamo vabilo Živno-stenske banke za popisovanje četrtega vojnega posojila. ^ESKO - BUDJEViSKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzotna Češka- gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste Stev. 14, vhod v ulici Giorzio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo* venski iedilni listi. " HALI OGLASI:: □□ □D □□ *e računajo po 4 sto t. besedo, hlastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Kaj manj ia : pristojbina znala 40 stotink. . nn □□ □□ Gospodarstvo. Uradna tajnost pri denarnih zavodih. Skoraj samo ob sebi umljivo bi bilo, da morajo člani načelstva in nadzomištva strogo varovati uradno tajnost v poslovanju zadrug. Vendar temu ža! ni pri vseh zadrugah tako. Najdejo se še posamezne osebe, ki ne znajo molčati in po vasi raztrobijo, kakšno svoto je kdo vložil, koliko si je izposodil ali koliko je še na obre>tih dolžen. Tak?no nedopustno početje lahko zelo Škoduje vsakemu denarnemu zavodu. Zakaj? Ozrimo se na vlagatelje! Nikomur ni ljube, če se zve, koliko ima raloženega denarja, kajti zvedo to lahko zaupniki davčne oblasti, če prav plačuje rentni davtk posojilnica sama, in naznanijo, koliko dobiva obresti od hranilnih vlog. Zlasti se še boje vlagatelji sedaj v vojnem času, da bi se zvedelo, koliko imajo naloženega denarja. Slednjič še omenimo, da lahko med kmeti postanejo ob nedeljah pri kapljici rujnega vinca nepotrebni prepiri, če eden od vina s a lko ginjen drugemu predbaciva naložen dtnar. Zdaj pa se ozrimo na dolžnike! Tudi tem ni ljubo, ako ve vsa vas, koliko so dolžni v posojilnici na kapitalu ali na obrestih. Vsakega dolžnika več ali manj tare dolg, katerega bi se rad čimprej odkrižal. Marsikaterega je celo nekoliko sram, da Je dolžen in mu je na tem mnogo ležeče, da tega ne zvedo sosedi. Ta rahločutnost je povsem umljiva. Ako nekateri člani načelstva pregledujejo natančno konto hranilnih vlog, konto posojil in seznam zaostalih obresti, je prav v tem slučaju, da opozorijo na nevarnosti kredita, stanje porokov itd., ter o tem govore v sejah na e s:va. Nedopustno pa je, ako pre-Šnofajo zadružne knjige samo z n menom, da li sami ah njihovi sorodniki govore po va i. ^IOUČHSRd iz<3eIu.ie po nizki vr^ta 7. ceni. Traversale al Bosco Stev. 8 197 TP^finfnn v Aequedotto, primerna za lrgUt/iHU iestvine in kolonijalno blago, pre skrbljena s policami se odda takoj ali pa 24. avgusta v najem. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 198 ftffMAnrnfn v sredini ulice Acquedotto v L MuHUvUllJc nadstr., sestoječe iz 6 sob U kanje se odda t koi ali pa 24. avgusta. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 199 Hfoflfll* begunec se priporoča za vsakovrstna IVIcPtir stavbinska dela po nizki coni. — Ulica Farneto 29. 2(>l z gled. odrom. Vsa poslopja so krita z opeko in oddaljena od cerkve 2 minuti, 10 minut o ddalj ena leži vsiika parcela s gozdom, njivami in travnikom, ki daje 19 vozov »ena. Proda se tudi SO oralov velik travnik tik okrajne ceste. — Pojasnila daj«? Marija Tratenjak, Sv. Jnrij ob ščavnici Sp. Štajersko. 101 V ulici Glorslo Ocrsorl 18 s; B""Ja teri plaCuj« na St«v. trgovac ka-K S O "SO kg. Pozor 188 (ICfflfAllVftllO slamn ke priporoča gospodom V&IMUVftlHC trgovcem in Blav. občinstvu Fr, CEIiAli. tovarna v Stob pošta Domžale pri .Ljubljani. 77 CfDlfIflf papina /a ovitke, papirnatih vre- V&sluU Čic lastne tovarne. Valčki raznih barv iQ velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. 159 Ivan Križmančič !-pro^ saia K 2 80, cipro K 2 S0. crema maršala K 2 80. Aniaro Istria K 2*S0, pelikovac K 2-80, tropinoveo navaden K 2 80, tropinovec fini K 4, slivovic K 3 60. brinievec K 3*60, konjak K 3*60 liter, refošk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah 180. 12 S33i Pozor! Kupujem v vsaki množini odrezke že rabljenega ali novega sukna, cunje, vrvi, volnena in vatirana pokrivala po visoki. Skladište ulica Oelsi štev. 5r V sedanjem času je jako priporočljivo, da se potrosi denar samo v dobre svrhe. Kdor hoče imeti za mal znesek lepo sliko naj obišče Artistični fo-tografični zavod v ulic! Aquedotto št. 27. Jamči se za hitro in točno izvršbo. Frafellfi Rauber TRST, Via Torrente štv. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za ČevljarjčT*Specijaliteta potreilin za sedlarje. Trst, ulica Solitnrlo licu. 11 Ob priliki v ei se proda v ulici Solitario št. 27 vino, špirit in razne likerje. — Cene zmerne. Trst ulica Solitario stev. 27 HIIS^IIOJ! Hotel in restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cene zmerne. I Trgovci — Poxor I li lila (nel 10.000 kg se Še dobi od 10 kg naprej po K 2-20 kg. K. Brandt v Lju&fljanf, Celovška cesta 82. r ZOBOZDRAVNIK | Dr.J.Čermak I se le preselil In ordinira sedal v Trstu, ul. Poste veccliie 12, vogal ulice delle Poste. Mw\i zobovbrez bolečine. Plombiranje. UMETNI ZOSJE. Podpisujte avstrijske vojne posojilo 2 Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu == sgsrejeras prijave za Natančneje informacije daje u svojih Ulica Casernsa it. 11 □ uradih ■12, 3» Podpisujte gi?str!iMs© volno posolile Veliko skladiile moških in deških obisk Trsti ul. Se@rs@r»i št* 4 vegal Bogata izbera moških oblek. — Deške obleke v modernih barvah „GAMBETTA". — Kostimi na risbe in „marina". — Hlače za delo. Moško perilo po nizki ceni brez povišanja — KB. Ker prcđojalna nima velikih stroškov, prodom po nizkih cenah. — | nofl laeBSBiiii Sveta dolinesf vsakega pafr pfii kar največ mme lev da p@ci Četrto Prijave sprejema in dale pojasnila Zivnostenska banka9 p^dryinica v Vie Harie Teresa 20, lastno poslopje. Uradne ure od 9 do dop. in od 3 do 5 pop. SlROLINuRo€he Prsne bolemi« oslovski ka&elj9 naduha, influenca Kdo naj jemlje Sirolin ? t Vsak, Ki Irpl ne frejnem keiliu. > 1 Vad uil j ivi .kaferijn Sirolin tns^no la£jeieobverovefiseboiexnl#i»9ofordfav»tf. J piehč« nadoho-X Osebe s kroničnim ke/arom bronkijev. j H. $krofuxn. otroci pn kafenh u&nkujeSirolin ki 9 Sirolinom ozdrave. » t ugodnim vspehom nesplosnl poćufek. Ju dobi 9 ^ vseh lekarmh S rti/iHin rl |*»i 1 »fc-r«" * ^ ' "J . -r ' SKLAPižŽ S. OHLER & Cs SKLADIŠČ Največja skladIŠCa v katerih se dobi vsi predmeti. Vsakdanji prihod novosti. "M W Vsakdani! prihod novosti. Trst, Corso 16. Velikanska izbera I — Najboljše blago I — Najnižje cene! Trst, Corso 16. Stran IV. »EDINOST« štev. 107. V Trstu, dne 16. malega travna 1916. Četrto avstrijsko vojno posojilo posolilo In 5 u davku M NAZNANILO Vsled cesarskega ukaza z dne 4. avgusta 1914. L drž. zak. št. 202t o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila za izredne vojaške priprave povodom vojskinih spletek se izdaja kot Četrto avstrijsko vojno posojilo I. Štiridesetletno davka prosto 51!* % razdolžno državno posoliSo II. Davki prosti 5'k °|o zakladni listi, plačljivi dne 1. junija 1913. I. skupni iznos posojila se določi na podlagi uspeha, katerega bo imelo javno podpisovanje. |B Davka prosto S^o razdolžno državno posojilo je razdeljeno v serije po 5,000,000 kron in se izda v kosih po 100, 200, 1.000; 2.000, 10.000 in 20.000 kron. Kosi so datirani dne 16. aprila 1916, imajo na sebi posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg besedila pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Zadolžili listi se glase na imetnika in se obrestujejo g na leto i. a. počenši s 1. junijem 1916 v polletnih zakasnelih obrokih 1. junija in 1. decembra vsakega leta in imajo 29 kuponov, od katerih zapade prvi dne 1. decembra 1916 in talon s katerim se morejo svoječasno dvigniti pri blagajni državnih dolgov brez stroškov in pristojbin ostali kuponi. Obresti od 16. aprila do 31. maja 1916 se plačajo odbitnim potom. Obrestovanje povračilu zapadlih državnih zadolžnic neha z dnem dospelosti glavnice. C. kr. finančni minister si pridržuje pravico, da sme počenši z dnem 1. junija 1926 pomnožiti žrebanja ali pa povrniti še neizžreban znesek brez žrebanja proti trimesečnemu odpovednemu roku v imenovanem znesku. Odpoved se razglasi v uradnem listu „Wiener Zeitung". Plačilo obresti in vračilo glavnice državnih zadolžnic se vrši brez vsacega davčnega, pristojbinskega ali kakega drugega odbitka proti proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oz. državne zadolžnice oddajo c. kr. blagajni drž. dolgov na Dunaju. Radi zastare ugašajo obrestni listi v 6 letih izžrebane ali odpovedane zadolžnice pa v 30. letih od dospelostnega roka. Razpečavanje davka prostega S1^0^ razdotžnega državnega posojila ni podvrženo efektnemu prometnemu davku. ||a Davka prosti 5 ,[2 °jo državni zakladni listi se glase na imetnika in se izdajo v delih po 1.000, 5.000, 10.000 in 50.000 kron; datirani so z dnem 16. aprila 1916. 1. in nosijo posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in protipodpis predsednika in člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistvena vsebina besedila pa je dodana v deželnih jezikih. Državne zadolžnice se obrestujejo s S1^0^ na leto i. s, počenši s 1. junijem 1916 v polletnih naknadnih obrokih dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta in so plačljivi dne 1. junija 1923. L Kosi imajo 14 kuponov, od katerih prvi zapade 1. decembra 1916. 1. Plačevanje obresti in vračilo glavnice se izvrši brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali kakega drugega odbitka proti oddaji zapadlega obrestnega kupona, odnosno drž. zaklad nega lista pri e. kr. blagajni drž. dolgov na1 Dunaju. Obresti . od 1.6. aprila do 31. maja 1916 se plačajo odbitnim potom. Radi zastare ugašajo obrestni listi v 6. letih, glavnica pa ▼ 30. letih od dospelostnega roka. Razpečavanje 5 ^ ^ davka prostih državnih zakladnih listov ni podvrženo efektnemu prometnemu davku. NA DUNAJU, dne 16. aprila 1916. ---C. kr. finančni minister. Vabilo na subskripcilo. SiMrlpcija se začne 17. aprila 1916. L la se znMJitl v ponedeljek 15. mola 19161. ob iz. ari opoldne. Podpisovanja se sprejemajo na sledečih mestih: pri c. kr. poštno-hranilnlčnem uradu na Dunaju in vseh njegovih hiralnicah (c. kr. poštnih uradih), vseh državnih kasah in davčnih uradih« pri avstro-ogrski banki, glavnem zavodu na Dunaju in njenih podružnicah v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, in pri ekspozituri iste vLublinu, dalje pri Anglo-Oester. Bank, Dunaj; Wiener Bank-Verein, Dunaj; K. k. priv. Allgem. Oester. Boden-Kredit-Anstalt, Dunaj; K. k. priv. Oester. Credit-Anstalt ffir Handei u. Gewerbe, Dunaj; Allgemeine Depositenbank, Dunaj; Nieder-Oesterr. Eskomptegesellschart, Dunaj; K. k. priv. Oesterr. Landerbank, Dunaj; K. k. priv. Bank und Wechselstuben-Aktien-Geselschaft „Mercur", Dunaj; Bankhaus S. M. v. Rothschild, Dunaj; Unionbank, Dunaj; Jadranska banka, Trst; K. k. priv. AUgem. Verkehrsbank, Dunaj; Banca Commerciale Triestina, Trst; Bank Fur Ober-Oesterreich und Salzburg, Linz; Bank ffir Tirol und Vorarlberg in Innsbrunk; Bielitz-Bialaer Eskompte- und Wechsler-Bank, Bielitz; Bohmische Eskompte-Bank, Praha; Bohmisch e Industrfal-Bank, Praha; K. k. priv. Bdhmische Union-Bank, Praha; Galizische Bank ffir Handei und Industrie, Krakow; Industriebank ffir das Kdnigreich Galizien und Lojdomerien samt dem Grossherzogtum Krakow; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Landesbank des Konigreiches Boh m en, Praha; Landesbank des Kon greiches Galizien etc.; Landvvirtschaftliche Creditbank ffir Bohmen, Prag; K. k. priv. Mahrische Eskompte-Bank, Brfinn; Mahrisch-Ostrauer Handels- u. Gewerbe-Bank, Mahr.-Ostrau; Oesterr. Industrie- und Handels-Bank, Dunaj; K. k. pr. Steiermarkische Eskompte-Bank, Graz; Ustredni banka českyh spofttelen, Praha; Wiener Lombard- und Eskomte-Bank, Dunaj; Zentralbank der Deutschen Sparkassen, Praha; Živnostenska banka. Praha in pri tuzemskih podružnicah teh bančnih zavodov ob uradnih urah dotičnega zavoda. Podpisovanja se morejo vršiti tudi s pomočjo drugih bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov, privatnih bankiriev, kreditnih zadrug in njihovih zvezah. Za podpisovanje veljajo naslednja določba: 1. Podpisovalna cena je določena: za štiridesetletno 57,7« davka prosto razdolžno državno posojilo s 93*/, za S1/,9/, davka proste, dne 1 junija 1923 plačljive državne zakladne liste 95*507,. 2. Podpisovanje se vrši na temelju zglasilnega obrazca, ki se dobi brezplačno pri imenovanih zavodih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno ne da bi se rabil zglasilni vzorec m sicer v tej obliki: „Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročujem na Nom. K......četrtega 5V.V.nega avstrijskega vojnega posojna v { privih državnih zakladnih listih ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v zmislu dodelitve. Istočasno polagam znesek ,.....- 3. Dodelitev se bo naznanila čim pred po zaključeni subskripcij ter se bo ob enem podpisnik o tem obvestil. Biralnice si pridržujejo pravičo, da smejo z dovoljenjem finančnega ministm določiti višino zneska vsake posamezne dodelitve. 4. Za dodelene obveznice spadajoči iznos se mora tako-le vplačati: I. pri dodelitvi do K 200 takoj pri zglasitvi s celim zneskom, 2* Pf* dodelitvi čez K 200, pri zglasitvi I07„ dne 15 junija in 15 julija 1916 po 20V,, 16 avgusta 1916 2570 m dne 15. septembra 1916 ostanek cele protivrednosti. 5. Zglasitve na gotove oddelke se zamore samo toliko upoštevati, kolikor smatra hiralnica da more ustrečL 6. Oddaja se vrši pri oni hiralnici, ki je sprejela dopisovanje. 7. Do izgotovitve definitivnih kosov se izročijo podpisnikom začasni listi, kateri se bodo O svojem času zamenili z definitivnim! kosi brez da se zaračuna pristojbina za nameno Za podpisovanje pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in pri po njem pooblaščenih biralrecah (c. kr. poštnih uradih) veljajo pogoji, ki jih izga posebno c. kr. poštno-hranikiični urad. 8.) Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenkasse) dajeta proti predložitvi zadolžnic oz. začasnlc tega vojnega posojila kakor ročna zastava, posojila do 757® nominalne vrednosti, po obrestni meri, ki je znižana za l/, °/ot namreč po vsakokratni oficijelni eskomptni obrestni meri. Ta udobna obrestna mera ostane pa v kreposti do sedanjega privilegija avstro-ogrske banke t. j. do 31. decembra 1917. Omenjena dva zavoda delita posojila po oficijelni eskomptni obrestni meri tudi na drage pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za plačilo izneska, ki je bil podpisan na podlagi tega povabila. Za podaljšana posojila te vrste, se računa tudi znižana obrestna mera i. s. do 31. decembra 1917. V povračilo posojil, ki so bila dvignjena tekom gorioznačenih plačilnih rokov pri« kreditnih zavodih (banke, posojilnice i. t. d.) ako je dokazano v namen tega vojnega posojila, boste dovoljevali avstro-ogrska banka In blagajna 2a vojna posojila tekom vojne nova posojila po fiksni 5 70 obrestni meri do 31, decembra 1917. Vrhu tega dajeta avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila pod prej imenovanimi pogoji onim strankam, ki izkažejo tekom plačilnih terminov glasom prospekta, da so vzeli pri drugih kreditnih zavodih (bankah, posojilnicah 1. t. d.) ali pri kaki bančni tvrdki posojilo, v svrho podpisanega tega vojnega posojila, za povračilo istega v znesku, ki ostane do trenotka prošnje, novo posojilo s fiksno 57, obrestno mero in podaljšata rok s to obrestno mero do 31. decembra 1917. 9.) Vlada bo skrbela, da bo glasom 8. točke od avstro-ogrske banke in blagajnice za vojna posojila do 31. decembra 1917 veljavne ugodnosti po preteku tega roka, nudila kaka od vlade naznačena banka gledĆ davka prostega 57* 7« razdolženega posojila do 30. junija 1921 in glede davka prostih 57,7, državnih zakladnih listov do 30 junija 1919. Blagajna vojnega posojila je pooblaščena glasom § 6. odst. 3. ces, nar. z dne 19. septembra 1914 drž. zak. št 248 z ozirom na predpisana pravila cesarske naredbe, dajati posojila tudi proti hlpotekarnim terjatvam, ki nudijo zakonito jamstvo (§" 1874 a. b. zak.). NA DUNAJU, meseca aprila 1916. 1.