ZELEZAR
LETO XXV	1986
NOVEMBER	ŠT. 10
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Sadovi investicij v Jeklarni in Livarni II -Modernizacije proizvodnje od katerih mnogo pričakujemo
Sprejete odločitve za modernizacijo proizvodnje se uresničujejo. V Jeklarni nova conti naprava že daje prve sarže. Od nje pričakujemo predvsem kvalitetni in količinski skok proizvodnje jekla. V tozd Livarna II prav tako moderniziramo proizvodnjo, saj si bomo le na ta način omogočili obstanek na tržišču specialne in modularne litine.
Kova trižilna conti naprava, ki je že dala prve sarže in bo omogočila kvaliteten in količinski skok proizvodnje v Jeklarni
Veličasten pogled od zadaj na novo conti napravo, ki bo kmalu pričela redno
obratovati
Temelji za avtomatsko formarsko linijo v Livarni II
Nova talilna peč v izgradnji v Livarni II - plod domače pameti
Nov čistilni stroj, ki močno olajšuje.naporno čiščenje ulitkov
REZULTATI POSLOVANJA JANUAR - SEPTEMBER 1986
Ob obravnavi rezultatov, ki smo jih dosegli v obdobju devetih mesecev 1.1. je potrebno upoštevati, da je prisotna okrog 100 % inflacijska rast, daje vprašljiva realnost tečaja dinarja, da so sedanje obrestne mere nerealne... Industrijska proizvodnja upada, prav tako upada produktivnost, izvoz, narašča pa trgovinski primanjkljaj.
• V Železarni Štore smo v obdobju januar Hseptember t. 1. dosegli
99,7	% od načrtovane skupne proizvodnje, za enako obdobje, kar predstavlja 283.003 ton. Produktivnost izražena v tonah na uro, znaša 0.05832 t/h in je za 1 % večja od načrtovane. Povprečno je bilo zaposlenih 3.577 delavcev, kar je za 0,3 % manj, kot smo za to obdobje načrtovali.
FINANČNI REZULTAT POSLOVANJA	v 000 din
BESEDILO	Doseženo I.-IX. 1985	Doseženo I.-IX. 1986	Indeks	9/12 GN 1986	Indeks
1	2	3	3:2	4	3:4
1. CELOTNI PRIHODEK	32.476.779	66.456.529	205	71.910.913	92
od tega IZVOZ 2. PORABLJENA	3.450.253	5.964.882	173	7.418.728	80
SREDSTVA	28.342.660	56.220.374	198	60.315.529	93
od tega: amort. skupna	1.595.732	3.251.828	204	2.545.486	128
min. amort. s tehnološ.	1259.978	2.631.761	209	2.545.486	103
posp. amort. brez tehn.	335.753	620.067	185	-	-
3. DOHODEK	4.134.119	10.236.155	248	11.595.384	88
4. OBV. IZ DOHODKA	1.527.252	3.756.884	246	3.274.090	115
5. Cisti dohodek ZAČASNA RAZPOREDITEV:	2.606.867	6.479.271	249	8.321.294	78
- za osebne dohodke	2.137.392	5.163.738	242	4.449.116	116
- SSP: stanov, del	62.625	136.330	218	269.392	51
- SSP: za potrebe v DO	40.995	92.818	226	166.827	56
- SSP: SIS nemat. proizv	31.643	29.371	92	43.086	68
- REZERVNI SKLAD	101.101	275.606	273	391.535	70
- POSLOVNI SKLAD	420.115	1.032.346	246	3.080.150	33
6. IZGUBA	187.204	250.938	134	78.812	318
Celotni prihodek je ugotovljen na podlagi predpisov o plačani realizaciji, pri čemer pa je vpliv neplačane oz. nezavarovane realizacije zanemarljiv, saj znaša le 13.795 tisoč dinarjev in še to v pozitivnem smislu. Pri prodaji na domačem trgu smo dosegli načrtovane cene 90 % in pri izvozu 92,7 %. V devetih mesecih 1.1. smo izvozili za 14.547 tisoč $, od tega 74 % na konvertibilno področje, 26 % pa na klirinško področje. Za leto 1986 smo načrtovali 19.800 tisoč $ izvoza, tako smo v obdobju januar 4 september realizirali le 73,5 % načrtovanega izvoza. V navedenem obdobju smo uvozili za 10.601 tisoč $ ali samo 57,6 % od načrtovanega letnega uvoza, tako da znaša stopnja pokritja uvoza z izvozom 1,37. Kupcem smo priznali reklamacije iz naslova kvalitete za 75.543 tisoč dinarjev ter iz naslova kvantitete za 10.039 tisoč dinarjev. Struktura celotnega prihodka je naslednja: eksterna realizacija na domačem trgu 43 °/o, izvoz 9 %, prodaja proizvodov in storitev med TOZD v DO in iz naslova svobodne menjave dela 44 °/o, drugi prihodki 4 %.
Porabljena sredstva, ki jih pokrivamo iz celotnega prihodka v večjem delu predstavljajo ovrednoteni potroški surovin, repromateriala, kovinski ter nekovinski dodatki. Porabo vrednotimo praktično po dejanskih nabavnih cenah, ker razlike med obračunskimi in dejanskimi nabavnimi cenami poračunavamo praviloma z rezultati. Efekte revalorizacije zalog surovin in materiala, drobnega inventarja ter zalog iz proizvodnje vnašamo v poslovni sklad posameznih TOZD. Efekt iz naslova revalorizacije v obdobju januar-september 1986 znaša 3.160.070 tisoč dinarjev, kar v celoti in še s presežkom 199.023 tisoč din zadošča za kritje povečanih nalog v tem obdobju.
Od skupno obračunane amortizacije osnovnih sredstev v višini 3.251.828 tisoč dinarjev znaša t. i. tehnološka amortizacija 530.201 tisoč dinarjev ter pospešena amortizacija 620.067 tisoč din. Ocenjujemo, da smo amortizacijo, ki bremeni celotni prihodek ter je tako v celoti neobdavčena, obračunavali v primerni višini in to glede na potrebe v DO, kakor tudi stopnjo inflacije v tekočem letu.
Dohodek smo v devetih mesecih letošnjega leta povečali v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 148 % kar pomeni, daje realno povečan za približno 48 %, vendar kljub temu zaostaja za načrtovanim kar za 12 %. Delno je nedoseženi načrtovani dohodek posledica obračunane pospešene amortizacije, katere nismo načrtovali, delno pa nedoseženih prodajnih cen, večjih stroškov.... Obveznosti iz dohodka so se v obravnavanem obdobju 1.1. povečale v primerjavi z enakim obdobjem 1. 1985 za 146 %, tako daje njihova rast za 2 odstotni točki manjša od rasti dohodka, od načrtovanih pa so večje za 15 %.
Čisti dohodek je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta večji za 149 %, za 22 % pa zaostaja za načrtovanim. Ob periodičnih obračunih doseženi čisti dohodek sicer razporejamo za osebne dohodke in sklade, vendar je ta razporeditev začasna, dokončna pa šele ob obravnavi zaključnega računa za celotno koledarsko leto. Za že izplačane bruto oseb-
ne dohodke smo razporedili 80 % čistega dohodka, kar je za 2 odstotni točki manj kot v devetih mesecih 1.1985, ter za 27 odstotnih točk več, kot smo načrtovali. Masa izplačanih bruto osebnih dohodkov se je v letošnjem letu v primerjavi z devetmesečnim obdobjem lanskega leta povečala za 142 %, kar je za 6 odstotnih točk manj od rasti dohodka v tem obdobju in je torej v skladu z resolucijskimi usmeritvami.
Za sklad skupne porabe smo ob devet mesečnem obračunu razporedili skupno 258.519 tisoč din, kar je glede na predvideno porabo v letu 1987 premalo in bo potrebno ob dokončni razporeditvi čistega dohodka po zaključnem računu nameniti za navedeni sklad vsekakor več. Del čistega dohodka, obvezno razporejen za rezervni sklad, znaša 275.606 tisoč dinarjev in ostanek čistega dohodka za poslovni sklad 1.032.346 tisoč din. Z izgubo je zaključila poslovanje TOZD Livarna strojne litine in to v višini 250.938 tisoč din. Ob obravnavi periodičnega obračuna bo ta temeljna organizacija morala ugotoviti, ali se izvajajo ukrepi iz sanacijskega programa, če le-ti ne zadostujejo, je treba ukreniti vse potrebno za dopolnitev sanacijskega programa.
Skupna akumulacija (poslovni sklad, rezervni sklad, pospešena amortizacija brez tehnološke, minus izguba) znaša 1.677.081 tisoč din, kar je za 150 % več kot v enakem obdobju 1985 leta, vendar le 40 % od načrtovane akumulacije. Delež akumulacije v dohodku je 16,4 %, kar je za 1 % več kot v enakem obdobju preteklega leta, vendar 44 % manj kot smo načrtovali.
Ugotavljamo, da so finančni rezultati, doseženi v devetih mesecih letošnjega leta z upoštevanjem danih pogojev gospodarjenja zadovoljivi, vendar precej zaostajajo za načrtovanimi. Delno so slabši finančni rezultati v primerjavi z načrtovanimi tudi posledica pogojev gospodarjenja, saj so žal znane ugotovitve, da se slabo uresničujejo ukrepi iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in da so se notranje gospodarske razmere še poslabšale. Sigurno pa k izboljšanju finančnih rezultatov do konca letošnjega leta lahko pripomoremo poleg povečanja cen jekla (od 1. 10. dalje) in predvidenega povečanja cen livarskih izdelkov (od 1. 11. dalje) tudi vsi delavci Železarne Štore. Dobri finančni rezultati nam lahko omogočijo tudi večje osebne dohodke in večje sklade, ki pa so nam potrebni za realizacijo že sprejetih ciljev, tako v gospodarskem načrtu za tekoče leto, kot tudi v srednjeročnem načrtu za obdobje 1986-1990.
Vodja DS za finančne in računovodske posle Košec Franja, dipl. oec.
PROIZVODNI REZULTATI
V	SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE
V	MESECU SEPTEMBRU
1.	Železarna Jesenice
V TOZD Plavž so letos prvič presegli planske obveznosti, TOZD Hladna valjarna Bela pa je po dolgih letih pod planirano količino proizvodnje.
Navadno proizvodnja v prvem popočitniškem mesecu poraste, vendar letos, podobno kot že lani, na žalost ni bilo tako. Kljub temu, da pregled doseganja sorazmernega plana kaže dober rezultat, nam gospodarski načrt, (ki ni sorazmeren), nalaga večje obveznosti in upošteva bistve-
(Nadaljevanje z 2. strani)
ne spremembe v tekočem mesecu. V tem mesecu so bili končani ali pa prestavljeni redna letna vzdrževalna dela v treh večjih TOZD (Valjarna Bluming-štekel, Valjarna debele pločevine in Valjarna žice in profilov).
Septembrsko nižjo skupno proizvodnjo pripisujejo predvsem prenizki proizvodnji hladno valjanih trakov. Tudi izvoz ne dosega planiranih ciljev, zato je odbor za gospodarstvo, na pobudo komercialnega sektorja, z željo povečanja izvoza v zadnjih treh mesecih letošnjega leta, sprejel sklep o dodatni stimulaciji za vse zaposlene v železarni v primeru preseganja zastavljenih ciljev.
Levji delež pri doseganju planiranih obveznosti ima tudi veliko število zastojev in pomanjkanje delavcev v vseh TOZD.
V	septembru je bila preskrba z vložkom zadovoliva, izjema je bila kasnitev dobave v Hladni valjarni.
V	TOZD Jeklarna so skupno mesečni načrt presegli, vendar na račun martinarne, ki ga presega z 8,2 %, elektrojeklarna pa za enak odstotek za planom zaostaja. Razmeroma dobro so izpolnili kvalitetni program, še vedno pa je zelo nizek izplen.
Planirano količino je močno presegel tudi kontiliv z odlitimi 4.675 tonami gredic.
TOZD Valjarna Bluming-štekel je v septembru obratoval zelo različno. V prvi polovici meseca je bilo obratovanje zelo slabo, tako, daje moral odbor za gospodarstvo železarne na izredni seji sprejeti sklep o izrednih okoliščinah te TOZD. Položaj se je močno izboljšal v drugi polovici meseca in je TOZD skupno planirano mesečno proizvodnjo dosegel 99 %. Problem še vedno predstavlja brušenje blumov in slabov, ki otežuje pripravo programov nadaljnjega valjanja. Vzrok je v čestih zastojih in pomanjkanju delavcev.
Ta problem spremlja na splošno skoraj vse proizvodne TOZD in zato bosta nov TOZD - storitve in kadrovski sektor morala tema dvema problemoma posvetiti več pozornosti;
TOZD Valjarno debele pločevine že dolgo pesti problem utesnjenosti kot posledica novogradnje (kalilna peč), ki bi morala biti zaključena že v mesecu juliju. Primanjkuje tudi naročil navadnih kvalitet in debelin, ki ne potrebujejo termične obdelave.
Slaba proizvodnja TOZD Hladna valjarna Bela je pokvarila septembrski uspeh cele železarne. Plan skupne proizvodnje so dosegli le 74 °/o, Vzroki za ta neuspel mesec so poleg subjektivnih tudi v kroničnem pomanjkanju delavcev v adjustaži, pomanjkanju dinamo trakov v začetku meseca (izpad avgusta v Jeklarni), prepoznem prejemu toplo valjanih trakov iz CSSR ter povečanih zastojih in predelavi SISL linije.
Tudi v ostalih TOZD planiranih mesečnih količin niso v celoti dosegli, še enkrat naj poudarimo veliko pomanjkanje delavcev, ki je železarni postal eden izmed največjih problemov.
2.	Železarna Ravne
V	TOZD Jeklarna je neizpolnjevanju mesečnega plana proizvodnje surovega jekla kriva okvara na 10 tonski elektro peči. Tudi izplen, ki je bil slabši kot doslej (pada poprečje tež na velikih pečeh) in ga pripisujejo slabi tehnološki disciplini na vlivališču, vpliva na nedoseganje. Poraba elektrod in električne energije je nad poprečjem, previsok je tudi izmeček. Oskrba s surovinami in ostalim materialom je bila zadovoljiva.
V	Jeklolivami zahteven asortiment, premajhne količine tekočega jekla in prepočasna izgradnja livarne težke litine vplivajo na zaostajanje proizvodnje za planom. Z nizimi prodajnimi cenami ne pokrivamo niti materialnih stroškov.
V	Valjarni so ves mesec trajala redna letna vzdrževalna dela, kar je vplivalo na precej nižjo proizvodnjo gredic kot so načrtovali.
Tudi v Kovačnici so skoraj ves mesec opravljali redna letna vzdrževalna dela. Izpad proizvodnje so omilili s troizmenskim delom na kovaškem stroju. Izmeček je ta mesec občutno nižji.
V	Jeklovleku še vedno primanjkuje vložka in tudi delovne sile.
V	SID so zaradi pomanjkanja naročil za obdelovalne ulitke in odkovke proizvodni plan dosegli le 88,7 %. Proizvodnja valjev in delov za vozila, kjer je dovolj naročil, je potekala zelo dobro, visoke so bile tudi interne dobave.
TOZD Industrijski noži zaradi zahtevnega, drobnega asortimenta proizvodnega plana ne dosega, a finančni rezultati so ugodni. V prihodnjih mesecih bodo začeli z izdelavo nožev za SZ, s tem pa se bo povečal tudi količinski obseg proizvodnje.
V	TOZD Bratstvo se je ta mesec proizvodnja le nekoliko popravila in za mesečnim načrtom zaostaja za 12 %.
3.	Železarna Štore
Skupna proizvodnja je v mesecu septembru znašala 34.056 ton in je od planirane količine višja za 8 %.
Elektroplavž posebnih težav v proizvodnji ni imel, tudi oskrba s surovinami je bila dobra. Od 4.356 ton proizvedenega grodlja so 2.832 ton prodali zunanjim kupcem.
V	Jeklarni so imeli težave s sistemom za odpraševanje dimnih plinov in hladilnih elementov obeh peči. Zaradi nepričakovanih zastojev je izpadlo 400 ton proizvodnje.
V	asortimentu Valjarne I je bil ta mesec pretežen del FL in ST ogljikovih jekel z dobro doseženo storilnostjo. Valjarni II je v septembru primanjkovalo ustreznega vložka in naročil za program premera 38 do 50 mm. Tako je bil menjan proizvodni program valjanja, kar je povzročilo zastoje in izpad proizvodnje.
V	Livarni I so imeli sredi meseca večjo 4-dnevno okvaro BBC-1, kar je povzročilo izpad 70 ton valjev. Večja okvara BBC-2 je nastala konec meseca in bo vplivala na proizvodne količine v mesecu oktobru. Livarna II kljub dobremu delu ni uspela nadoknaditi velikih zaostankov iz prejšnjih mesecev predvsem zaradi težav na formanju, kjer je zaloga ulitkov prenizka, še naprej ostaja glavni problem pomanjkanje delovne sile.
V	obdelovalnici valjev zaostaja proizvodnja valjev za SZ za planirano dinamiko. V okvari je bil eden od karuselov in CNC stružnica.
Obdelovalnica litine je za planom ta mesec močno zaostala. Razlogi za to so v izpadu matrice, kije Livarna I ni uspela vliti, velikemu zastoju na ključnih strojih zaradi mehanskih in elektro okvar, pa tudi zaključili so naročila na lažjih programskih strojih za TAM Maribor.
4.	Plamen Kropa
V	mesecu septembru so izdelali 695 ton gotovih proizvodov in s tem sorazmerni mesečni plan presegli za 4 %. Poslovni uspeh Plamena dokazuje tudi pogled na zunanjo vrednostno realizacijo, ki v devetih mesecih sorazmerni plan presega za 7 %, glede na lansko leto pa je višja za 93 %. Tudi v izvozu so glede na SOZD nadpovprečno uspešni, saj sorazmerno planirano vrednost dosegajo 87 %, kumulativno pa presegajo za 39 %. Pohvalna je tudi slika količinskega izvoza, kjer so v devetih mesecih letošnjega leta izvozili za 27 °/o več kot v istem obdobju lani.
5.	Tovil Ljubljana
Nekoliko boljšo sliko je v tem mesecu ustvaril tudi Tovil. Mesečni količinski plan proizvodnje so presegli za 5 % in v devetih mesecih izdelali enako količino izdelkov v istem obdobju lani. Posledica tega je tudi višji odstotek doseganja planirane zunanje realizacije, saj ga ta mesec presegajo za 20 %, kumulativnega pa za 8 °/o.	.«*»,
6.	Veriga Lesce
Proizvodni plan so dosegli 90 °/o, plan prodaje pa 137 %. Količinska odprema je za 10 % večja od proizvedene količine, kar pomeni, da so se zaloge gotovih izdelkov zmanjšale.
Planirane količine niso dosegli zaradi velikih popravil strojev, za izdelavo lesnih vijakov do premera 3 mm, pomanjkanja kapacitet pri snežnih verigah, težav pri termični obdelavi, pomanjkanja naročil pri nekaterih stojalnih vijakih in cilindrih, pnevmatskih razvodnikih in ventilih. Močno je proizvodni plan (za 88 %) presegla TOZD Vzdrževanje.
ANALIZA POSLOVANJA SOZD SŽ V SEPTEMBRU 1986
1.	Proizvodnja
V	mesecu septembru smo v železarnah izdelali 18.636 ton surovega železa, kar je 5 % več kot smo določili s sorazmernim planom, za 1 % smo pod lansko proizvodnjo istega obdobja, planirali pa smo za 12 % višjo proizvodnjo.
Obrnjena slika je pri surovem jeklu, kjer smo s 70.475 tonami mesečni plan dosegli 98 °/o, kumulativnega 96 °/o, glede na isto obdobje leto preje pa smo izdelali za 1 % več.
Skupna blagovna proizvodnja v septembru znaša 62.105 ton. V devetih mesecih smo s 578.694 tonami izdelali za 1 % več kot v istem lanskem obdobju. V prvih devetih mesecih smo prodali za 1 °/o manjšp količino izdelkov kot je bilo izdelanih. Od tega so železarne zaloge zmanjšale za 1 %, predelovalke pa povečale za 1 °/o.
2.	Prodaja
2.1.	Zunanja realizacija
Zunanja vrednostna realizacija SOZD SŽ je v mesecu septembru znašala 24.1 mia din in je že za 7 % presegla sorazmerni mesečni plan. V primerjavi z letom 1985 je v devetih mesecih višja za 86 %, glede na plan za to obdobje pa zaostajamo za 2 %. Na zaostajanje vpliva nižje doseganje železarne Jesenice, Verige in Žične.
Pri pregledu po DO ima najboljši rezultat železarna Štore, sledi pa ji Plamen. Na nizek rezultat SOZD vpliva slaba uspešnost železarne Jesenice (vzroki so opisani v začetni problematiki) in zato glede na mesec avgust dosegamo nižji obseg prodaje primerjane z lanskim letom.
2.2.	Izvoz in uvoz
2.2.1.	IZVOZ
V	mesecu septembru imamo na izvoznem področju nekoliko boljše rezultate kot mesec popreje. V devetih mesecih smo izvozili za 98.037 ton raznih izdelkov, kar je v primerjavi z letom 1985 za 16 % manj (v avgustu za 18 %), plan pa smo dosegli 80 % (v avgustu 79 %). Med DO seje najbo-
(Nadaljevanje na 4. strani)
PROIZVODNI REZULTATI V SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE V MESECU SEPTEMBRU
(Nadaljevanje s 3. strani)
lje odrezal Plamen, ki lanskoletni obseg presega za 4 %, mesečni plan pa za 27 °/o. Med železarnami pa je svoje izvozne obveznosti najbolje izpolnjevala železarna Jesenice.
Vrednostno smo v septembru izvozili za 9.1 mio $ blaga in s tem avgust presegli za 1.3 mio $. Obenem je to najboljši mesec v letošnjem letu. V primerjavi z letom 1985 smo v devetih mesecih izvozili za 14 % več blaga. Glede na mesečni plan smo uspešnejši od predvidenega izvoza za 4 %, v prvih devetih mesecih pa za planom še vedno zaostajamo za 18 % (v avgustu za 20 %).
Zanimiva je struktura izvoza po železarnah. 46,5 % celotnega količinskega izvoza odpade na železarno Jesenice, kar pa je vrednostno le
31.7	%. To kaže, da železarna Jesenice izvaža precej cenejše proizvode kot železarna Ravne. Tudi predelovalke izvažajo manjšo količino dražje vrste izdelkov.
2.2.2.	UVOZ
Vrednost uvoza v mesecu septembru znaša 8 mio $, od tega 3,6 mio $ iz konvertibilnih držav in 4,4 mio $ iz klirinškega področja. Uvoz je glede na plan za 25 % nižji. V devetih mesecih smo uvozili za 72,5 mio $ blaga in s tem lanskoletni obseg v istem obdobju presegli za 11 °/o, planirano količino pa smo dosegli le 76 %. Pri razdelitvi uvoza na opremo in rezervne dele ter reprodukcijski material in ostalo še vedno velja ista razdelitev: 76 % odpade na surovine in repromaterial.
V	strukturi skupnega uvoza SOZD kar 56 % odpade na železarno Jesenice, 22,9 % na Ravne 14,6 % na Štore in le 5,8 % na vse štiri predelovalke.
Pokritost uvoza z izvozom v tem mesecu znaša 115 %, od tega iz konvertibilnega področja 83 % in klirinškega 239 %. V primerjavi z mesecem avgustom je stopnja pokrivanja veliko boljša. V prvih devetih mesecih pa je stopnja pokritosti uvoza z izvozom 89 % in je boljša kot v prvih osmih mesecih.
3.	Kadri in OD
V	septembru je bilo v SOZD SŽ zaposlenih 19.439 delavcev. Mesečno poprečje znaša 19.249, kar je 3 % več kot lansko leto in za 2 % manj kot smo planirali.
Poprečni OD v SOZD je bil 111.504 din in je za 123 °/o višji kot v istem obdobju lansko leto. V primerjavi s planom smo ga presegli že za 13 %. Za poprečjem zaostajajo predelovalke, IB, SŽ in DSSS.
Glede na mesec avgust je poprečni OD višji za 2,7 %, mesečni pa za
1 %.
4.	Produktivnost
Količinski kazalec nam kaže nekoliko nižjo uspešnost kot v mesecu avgustu (iz 3,39 na 3,37), vrednostni pa je višji (iz 1,22 na 1,25).
Glede na planirano vrednost sta oba kazalca višja od predvidenih. Prvi za 1 %, drugi za 7 °/o.
ZANIMIVOSTI
Uspešno izveden referendum v železarni Ravne
Vsako zmago je treba prespati, saj je tako njena ocena realnejša. Uspešno izveden referendum o spremembah sistema OD je zagotovo zmaga, in to z več vidikov.
Predlog sprememb in dopolnitev sistema OD je 6-tisoč članskemu kolektivu razlagala manjša skupina (okoli 20) strokovnih in vodstvenih delavcev po istem konceptu, z enakimi tekstovnimi in vizualnimi pripomočki, po temeljiti predhodni pripravi.
Tako je bil na minimum zmanjšan rizik različnih interpretacij, na dodatna vprašanja so bili dani enotni odgovori. Nosilec aktivnosti je bila stroka!
Štirje različni vidiki te »zmage« so:
a)	Prvi je inovativen pristop k vsem pripravljalnim aktivnostim, ki ga označuje strokovnost,
b)	drugi je inovativnost samega predloga sprememb in dopolnitev sistema OD, kije tudi določen unikat v gospodarskih delovnih organizacijah in kot tak primeren za prodajo znanja na tem področju,
c)	tretji je pozitivna politična klima v kolektivu, ki dosega dobre poslovne rezultate,
d)	in četrti je ambicioznost kolektiva, na katero lahko sklepamo s pozitivno odločitvijo za predlog, kije v svojem bistvu ena sama odprta možnost, ki je ob svoji uveljavitvi večini nekaj prinese, za vse ostalo pa se bodo morali na svojih delovnih področjih izboriti.
Taka ambicioznost kolektiva pa je lahko samo pozitivna za nadaljnje doseganje zastavljenih ciljev.
Vzpon na Mont-Blanc
Bela gora ¡Itako se ji pravi po naše, je resnično beli biser v osrčju Savojskih alp, bolj francoska kot italijanska, čeprav tvori mejo med obema sosedoma. Pred leti so pod goro zvrtali predor (12 km), kije znamenito mesto Chamonix (Šamoni) še bolj približal svetu. Mesto je resnično lepo in lahko mu nadenemo izraz ljubko. V njem se stalno nekaj dogaja. Nebo je polno živobarvnih padalcev in zmajarjev. Na bližnjih skalnih stenah (plezalni vrtec) alpinisti - začetniki iz vsega sveta pričenjajo svoje prve plezalne korake. Turisti - planinci si ogledujejo mesto, se ustavljajo pred bogato okrašenimi in založenimi izložbami trgovin in trgovinic. Ponudba je resnično bogata, cene pa za nas visoke - previsoke in zopet občutimo nizko vrednost dinarja.
Oči in misli vseh planincev so uprte v mogočni beli masiv Mont-Blanca. Gorniki iz vseh delov sveta, ki so prišli v Chamonix, si želijo na njegov vrh. Za vzpon pa je poleg splošne pripravljenosti potrebno lepo vreme (brez padavin). V mestu na več krajih nekajkrat na dan razobesijo vremensko napoved, na katero se resnično lahko zanesete. Poleg ugodnega vremena so za vzpon potrebni še: primerna oprema (cepin, dereze, vrv so tako nujni kot lačnemu kruh), zadostna zaloga hrane in pijače, telesna in duševna pripravljenost in če poti ne poznamo, gorski vodnik. Mimogrede, v Chamonixu deluje vodniška organizacija stara nad 160 let. Toda tudi vodniki so za nas predragi (za vzpon na Mont-Blanc zahtevajo od 1.400 do 2.500 frankov po osebi, kar znaša približno do 150.000 din). Če naše želje po vzponu ustrezajo vsem zgoraj navedenim pogojem, se na Mont-Blanc odpravimo po običajni poti, in sicer: iz Chamonixa se povzpnemo z gondolo na planoto Bellevue (Belvi) (1.800 m), kjer vstopimo na gorsko železnico. Z vlakom se pripeljemo na višino 2.300 m, kjer se prične hoja. Po dokaj zložni poti v uri in pol prispemo na planoto Tête Rosse (tet ros) 3-000 m, kjer se prične najnevarnejši del poti do koče na grebenu Dôme du Goûter (dom di gute). Pot je zares izpostavljena (plezalna) in nikjer zavarovana. V centralnih Alpah velja pravilo: »Vzemi si narave toliko kot zmoreš!« Torej, če poti ne obvladaš, si najemi vodnika ali pa odstopi. Mnogo planincev je tu končalo svojo življenjsko pot, tudi naši rojaki. Omenjeno pot premagamo v dveh do treh urah in pri koči Dôme du Goûter dosežemo višino 3.871 m. Koča je oskrbovana in če v njej uspeš prenočiti na pogradu, si imel zares srečo in udobje. Kadar je koča posebno nabita (v sezoni je vedno), si lahko zadovoljen, če zavit v spalno vrečo ujameš nekaj spanca na tleh pod mizo. Višina blizu 4.000 m je ža kar spoštljiva in mnogih se loteva višinska bolezen (glavobol, bruhanje in zaspanost).
Če je vreme ugodno, se ob 2. uri zjutraj prične prebujanje in priprave na nadaljevanje poti proti vrhu. To je področje večnega snega in ledu. Hodiš sicer po blagi strmini (40°), vednar se neznansko vleče. Redek zrak, pomanjkanje kisika, povečuje napor. Noge postanejo trde, težke. Nahrbtnik, naj bo še tako lahek, vedno predstavlja breme. Po dveh do treh urah prispemo preko Grande Plateau do bivaka na sedlu Valeau, 4.307 m. Od tod se prične zadnja vzpetina proti vrhu. Planinci (nekateri že veliko prej) se navežejo v naveze, na čevlje pripašejo dereze, ker na teh strminah preprosto ne smeš zdrsniti. Če se ti to pripeti, in če se ne znaš ustaviti s cepinom, si izgubljen. Vsi napori so pozabljeni, ko dosežemo vrh 4.807 m. Ob lepem vremenu (sam sem bil na vrhu ponoči ob 22. uri ob hudem viharju). Z vrha sestopimo najprej do bivaka na Valeau, od tam pa, da se izognemo skalnemu delu poti, se spustimo po blagem snežišču, kjer prečkamo ledenik Bosson. Pot je atraktivna in spoštljivo nevarna (ledeniške razpoke) — ledeni obup v derezah.
Ko se v Chamonixu ozreš nazaj proti vrhu, se ti usta razvlečejo v nasmeh s prijetnim občutkom zmagovalca nad goro, ker lahko bi bilo tudi drugače!
DRAGO ŽLOF
Specialistični študij v ZDA
Seminar, ki gaje organizirala Gospodarska Zbornica Slovenije, je bil razdeljen na tri dele, in sicer:
1.	Pripravljalni del v času od 1.6. do 17. 6. v Ljubljani. Profesorja iz New York State University iz Potsdama sta udeleženca študija seznanila z osnovnimi elementi ameriškega trženja s poudarkom na:
-	marketingu K||- računovodstvu lip- financah
‘ ^ pravu
-	ter temelju poslovnih iger z uporabo osebnega računalnika.
2.	Študijski del
Ta del je trajal v ameriškem univerzitetnem mestu Potsdam v ameriški zvezni državi New York State na univerzi pod istim imenom.
Predavanja so bila razdeljena na štiri dele, in sicer na:
a)	Marketing oz. trženje
Več predavateljev je podalo temelje ameriških gospodarskih tokov, ki se izražajo skozi štiri P ali
-	proizvod (product)
||||- prostor (place)
-	promocije (promotion)
-	cena (price)
-	in vodilo vsega POTROŠNIK (customer)
Teoretične predstavitve so bile podkrepljene s primeri (case), kjer smo morali udeleženci odigrati aktivno vlogo v zagovarjanju podjetniških poslovnih politik, ki so bile predstavljane.
b)	Računovodstvo in finance, kjer so bile prikazane osnove ameriškega denarnega poslovanja z elementi beleženja poslovnih dogodkov, branja zaključnih računov, bilanc in borznih poročil.
c)	Pravo
Pri tem predmetu so bili opisani temelji pravnega sistema ZDA, ki se močno razlikuje od evropskega oziroma našega. Poleg 50 državnih obstajajo še federalni pravni predpisi in sodna praksa, na osnovi katere se rešujejo nastali problemi. Generalno se Američani radi tožijo, zato je pri njih število pravnikov izredno veliko. Posredovanje pravnikov pri sklepanju pogodb je normalno in se te prakse poslužuje zelo veliko firm. Pravno je izredno zaščiten tudi potrošnik, saj lahko izredno uspešno iztoži vsakega proizvajalca za škodo, ki mu jo je povzročil nabavljeni proizvod celo po kupčevi malomarnosti. Odškodnine za škode, nastale s po-trošnim blagom, so lahko izredno velike (nekaj milijonov $). Podobna situacija je pri industrijskem blagu ali proizvodih, kjer igra pomembnejšo mesto 100 % kvaliteta na vsej kupljeni količini kot cena.
d)	Računalništvo
Tukaj smo se seznanili z uporabnimi možnostmi PC oziroma osebnih računalnikov s programom Lotus 1, 2, 3. Analize izdelane na teh malih računalnikih v mnogih ameriških firmah pomagajo oblikovati poslovno politiko, in to kratkoročnega in dolgoročnega značaja.
Izredno veliko število programov, ki se že dobijo na tržišču za te PC računalnike, omogoča podprto analitiko, ki omogoča sprejemanje stro-kovnejših odločitev kot sicer.
V	času predavanj sta bila organizirana dva strokovna izleta, in sicer v Washington in New York.
V	Washingtonu smo obiskali in opravili krajše razgovore z:
-	US Department of Commerce
-	US Yugoslav Economic Council
-	US Department of State
-	International Bank for Reconstruction and Development
-	Ambasada SFRJ Washington
-	Pravna pisarna Silverman.
V	New Yorku smo obiskali in poslušali predavanja na:
|I| Irving Thrust Bank
-	Stock Exchange - borza vrednostnih papirjev
-	Jugoslovansko gospodarsko zbornico
-	Pravno pisarno Attorney
-	Chemical Bank - borza valut
-	Pravno pisarno Baker McKenzi
Osnovni namen teh ogledov in razgovorov z vodilnimi uslužbenci so bili dodatna ali praktična predstavitev ameriškega gospodarskega utripa, možnosti in nevarnosti vstopa na ta trg in zlasti kako vodilni strokovnjaki iz ZDA ocenjujejo poslovanje z Jugoslavijo kot celoto ali samo z nekaterimi podjetji.
3.	Tretji del bivanja v ZDA je bil namenjen praksi v ameriških podjetjih.
Prakso sem opravljal v multinacionalni družbi Armco.
Armco ima svoj sedež v Moris Townu v državi New Yersey, glavni proizvodni program je deljen na proizvodnjo;
Hg ogljikovih jplj elektro
-	nerjavečih jekel in proizvodov iz njih
-	orodja za naftno industrijo, gradbeništvo in konstrukcije.
Proizvodnjo ima locirano v več zveznih državah Amerike, obrate ima pa tudi v Italiji, Filipinih, Čilu, Urugvaju itd. Armco Kansas City, kjer sem opravljal prakso, ima proizvodni program deljen na proizvodnjo toplo valjanega paličastega jekla, plošč, blomsov, žičnih vrvi
-	sistema za mletje s kroglami, palicami in procesno kontrolno opremo.
Armco Kansas City kot tudi vsi ostali deli te multinacionalke se srečujejo z izredno krizo, ki je prisotna v vsej ameriški črni metalurgiji, kjer ni osnovni cilj zmagati, ampak preživeti. V nekaj letih so zmanjšali število zaposlenih iz 60.000 delavcev na 30.000. Izdelali so programe prenove in preoblikovanja proizvodnega procesa z računalniki, uvajajo uporabo osebnih računalnikov in se dogovarjajo s sindikati delavcev o možnih zmanjšanjih mezd, kajti v povprečju zasluži delavec v črni metalurgiji 22 $ bruto na uro, ker je precej več kot v ostalih industrijskih panogah.
Praksa v Armco Kansas City je bila sestavljena iz ogledov proizvodnega procesa in razgovorov s posameznimi oddelčnimi vodji. Ti so predstavili posamezne funkcije delovanja firme od sprejemanja dolgoročnih do kratkoročnih odločitev. Informacije o sprejetih odločitvah se prenašajo računalniško, prav tako teče na njem ves poslovni proces. Za povečanje učinkovitosti skušajo vključiti tudi delavce s procesom »Labor Ma-nagament Participation«, kjer naj bi delavci aktivno sodelovali pri proizvodnem procesu.
V	povečanju produktivnosti je usmerjen tudi plačilni sistem, ki pozna tri kategorije:
1.	urno plačilo, kije sestavljeno iz bazne postavke plus doplačila za storilnost; v to kategorijo spadajo delavci iz neposredne proizvodnje, ki so člani sindikata;
2.	neizvzeti; plačilo je sestavljeno iz osnove in malega doplačila; v to skupino sodijo uradniki, kvalitetna kontrola, zavarovanje ..., ki niso člani sindikata;
3.	izvzeta kategorija; plača je sestavljena iz osnove in doplačila, kije odvisno od doseženega podjetniškega profita. Sem sodi prodajno osebje, inženirji, managerji itd.
Za odnose med sindikatom in upravo podjetja skrbi zaposlen delavec. Vsako leto predstavniki sindikata z upravo podjetja določajo plačilne postavke za urna plačila.
V	Armcu imajo dodatne' programe, ki naj pomagajo delavcem pri odločitvah o razporeditvi ostanka plače, in to od varčevalnih programov do nakupa delnic, zavarovanja, pokojninskega sklada do zdravniške pomoči.
Nekaj dni prakse v Kansas Cityu je bil namenjen ogledu posameznih podjetij in ustanov po posebnem programu Gospodarske zbornice tega mesta, in to:
borzo za žito (Board of Trade)
-	Formland - podjetje, ki dobavlja farmarjem semena, gorivo, gnojila, itd.
-	Federal Reserve Bank - banka
-	Foreing Trade Zone - brezcarinska cona v prostorih bivšega rudnika
9S TWA-base - remontna baza za avione
-	Ford Motor Company Assembly Plant - montaža avtomobilov ob uporabi preko 50 robotov
-	Farmo, kjer 6 ljudi obdeluje 300 ha zemlje in goji 10.000 prašičev.
Zadnje dneve prakse sem izkoristil v New Jersey za skupen sestanek
z UNITED Tradom podjetjem Intertrada v New Jersyu. To predstavništvo že posluje preko 20 let in med drugim zastopa tudi Tomos, Tovarno Usnja Vrhnika, Železarno Jesenice itd. Predstavniki United Trada ocenjujejo, da ima tudi Železarna Štore proizvoden program, zlasti na področju litine, ki bi bil interesanten za ta trg. Zato je bilo dogovorjeno, da se bodo neobvezno nadaljevali razgovori v Jugoslaviji s posebej za to pripravljenim programom.
4.	Ocena programa
Specialistični študij, organiziran preko GZD v ZDA, je po moji oceni popolnoma dosegel nameravan cilj. Teoretične osnove najrazvitejšega tržišča na svetu, dopolnjene s praktičnimi izkušnjami, so odstranile dileme o tem, daje ta trg za nas nedosegljiv zaradi izrednih zahtev, po drugi strani pa potrdile dejstvo, daje za vsak proizvod, s katerim bi želeli prodreti na ta trg, potrebno vgraditi 100 % kontrolo v celotni proces proizvodnje. Trženje na tem trgu je podrejeno zakonu ponudbe in povpraševanja, ki neusmiljeno reže dohodek tistim, ki se ne znajo prilagoditi tržnim razmeram. Državni protekcionizem zaradi velikega deficita ZDA dviga bariere, zato zlasti tradicionalno veliki izvozniki v ZDA iščejo kooperacijske poti za svoj obstoj na tem tržišču.
Zaščita potrošnika je dosegla izredno visoko stopnjo, tako da lahko kupec vrne kupljeno blago celo nekaj dni po nakupu brez obrazložitve. Ob okvari, napaki ali škodljivem dejstvu proizvoda ima kupec pravico do izredno visokih odškodnin, ki jih ponavadi tudi iztoži.
Vse navedeno in še mnogo več pa ni možno spoznati drugače, kot oditi na takšen trg in ga spoznati iz teoretičnega kot praktičnega vidika; zato sodim, daje ta pot edina pravilna in bi se morala nadaljevati. Mislim, da je potrebno zahtevati od GZS, da s takšnim načinom izobraževanja nadaljuje, saj bo le tako najučinkoviteje tuje znanje prešlo k nam in bodo lahko poslovne odločitve bazirale na poznavanju in ne samo na ocenah potencialnega trga.	Žolnir Ivan, dipl. oec.
Obravnavane inovacije
Komisija za racionalizacije tozd Livarna I je na 1. seji dne 2. septembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Logarja Viktorja, dipl. ing. iz TOZD M št. 789, »NADOMESTITEV EL. MAGNETNIH VENTILOV S POVRATNO ZAKLOPKO«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 2,390.167 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
2.	Za inovacijo tov. Šlatavca Jožeta iz tozd F št. 795, »ODPRAVA ARMATURE ZA KOKILO Fe-Cr«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1,464.091 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c.
3.	Inovacijski predlog tov. Mlakarja Franca, dipl. ing. in Tuciča Vasilija, dipl. ing. iz DS PP za tozd F št. 1235, »KROMANITNA VALJČNA LITINA«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
4.	Inovacijo tov. Tacerja Marjana iz tozd F št. 1315, »NAVIJANJE ŠARA«, se sprejme.
Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
Komisija za gospodarjenje tozd Livarna II je na 6. seji dne 5. septembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Za inovacijo tov. Vrečerja Cveta iz DS PP za tozd G št. 993, »STRELNI KOLEKTOR ZA PROIZVODNJO JEDER ZA ULITEK PESTO KOLESA - JEDRARNA TOZD LIVARNA II«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 349.673 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb.
Komisija za gospodarjenje tozd Transport je na 4. seji dne 12. septembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Inovacijski predlog tov. Počivavška Jakoba in Bariča Milana iz tozd N št. 1327, »IZTOVOR ANTRACITNE MASE Z VILIČARJEM NA DEPO PLAVŽ«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje tozd Vzdrževanje je na 2. seji dne 12. septembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Pertinača Draga iz tozd L št. 727, »NASTAVEK ZA SNEMANJE ZOBNIKOV S HIDRAVLIČNIM SNEMALCEM«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 463.122 din in faktorja Ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Inovacija tov. Kavčiča Franca, met. ing. iz tozd D št. 1305, »MAZALNA GLAVA ZA PLOŠČATE MAZALNE NASTAVKE«, se sprejme.
Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a.
Komisija z gospodarjenje tozd Energetika je na 7. seji dne 18. septembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Za inovacijo tov. Hladnika Jakoba iz tozd M št. 672, »SPREMEMBA OBLIKE KONTEJNERJA ZA ODVOZ PRAHU«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1,440.570 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
Komisija za gospodarjenje tozd Jeklovlek je na 3. seji dne 11. septembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:'
1.	Za inovacijo tov. Krajnčana Marjana iz tozd E št. 1120, »RACIONALNEJŠA UPORABA ODPADNEGA OLJA«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 455.280 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c.
2.	Za inovacijo tov. Hernavsa Emila, ing. in Trafele Franca, ing. iz tozd E št. 689, »POVEČANA KAPACITETA BRUŠENJA NA BRD 60«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1,264.601 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
3.	Inovacijski predlog tov. Ocvirka Leopolda in Hernavsa Emila, ing. iz tozd E št. 1317, »REKONSTRUKCIJA VPETJA IN POGONA TRANSPORTNEGA KOLUTA«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
4.	Inovacija tov. Hernavsa Emila, ing. Kolarja Marjana in Ocvirka Leopolda iz tozd E in tov. Šumeja Antona iz tozd L št. 1318, »UREDITEV MESTA ZA RAZREZ PALIČASTIH PROFILOV«, se sprejme.
Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
5.	Inovacija tov. Hernavsa Emila, ing. Ocvirka Leopolda iz tozd E in tov. Šumeja Antona iz tozdLšt. 1319, »ODPREMA ZA DODAJANJE IN IZMETA VANJE PRI REZALNEM STROJU RS 11«, se sprejme.
Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
6.	Inovacija tov. Kalkana Osmana, Nunčiča Jožeta in Čaterja Stanis-lavgfiz tozd E št. 1330, »SISTEM ODCEJANJA OBRUSKOV«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a.
Komisija za gospodarjenje tozd Valjarna I je na 6. seji dne 25. septembra 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Za inovacijo tov. Krumpaka Mirka iz tozd L št. 1333, »SPREMEMBA NAČINA MAZANJA DRSNEGA LEŽAJA GROBE PROGE«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 286.583 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
NA ROBLEK BOM ODŠEL
Tako pravi Avsenik v istoimenski pesmi in tako so se odločili tudi pri organizacijskem odboru za pohode v Verigi — Lesce. Pohod železarjevje bil organiziran 20. 9. 1986, smer pohoda: LJUBELJ - ZELENICA - BE-GUNJŠČICA (2060 m) - KRPIN v dolini DRAGI (TAM KJER MURKE CVETO). Vodja pohoda JANKO KRALJ - le kdo od pohodnikov ga ne pozna? Kralj v pravem pomenu besede.
Ob 5.45 nas je avtobus potegnil iz Štor do mejnega prehoda Ljubelj v Karavankah. Brr, kako je bilo mrzlo, povsod vse belo od slane, pa nas to ne moti, samo daje lepo vreme! Nekaj korakov od sedežnice, od tam pa okoli dvakrat po 10 min. in že smo bili na Zelenici. Po okrepčilu smo se podali na pot - proti sedlu Begunjščice. Po poldrugi uri hoje smo prispeli do njega oz. nanj, od tam pa po svoji odločitvi - levo na vrh (45 min.) visok 1657 m. Od planinskega doma je čudovit pogled na STOL ter levo
Počitek na sedlu Begunjščice
od njega na Triglavsko pogorje. Vreme je bilo kot naročeno. (Verjetno je Janko tudi to uredil.) Po izdatnem počitku smo se napotili proti dolini v Krpin. Čez dve uri in polje bilo konec hoje. Po enolončnici in pivu smo si ogledali folklorno prireditev. Tu je bilo namreč tudi srečanje folklornih skupin iz ŠTOR, RAVEN, JESENIC in VERIGE; po tej prireditvi pa planinski ples. Igral je priznani ansambel KARAVANKE. Priznati je treba, da so se »verigarji« odrezali. Doslej je bil to najlepši pohod, res »kraljevski«, še posebno ker so predstavili srečanje folklornih skupin s 13. 9. na 20. 9. in s tem popestrili »likof« pohoda.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam letos pripravili te čudovite ture v gorski svet, kjer smo se sprostili in naužili lepot naše domovine. Posebna zahvala tov. Marjanu Kavki, ki vodi štorske pohode železarjev, kot tudi ostalim vodnikom iz Raven, Jesenic, Žične, Tovila in Verige, da so nas varno vodili in naj se ve, da do sedaj še ni bilo nobenih resnih poškodb. Na to so lahko ponosni. Še se jim bomo zaupali, do takrat pa lep planinski pozdrav!	Stanc
Cilj pohoda - Roblekov dom
ŠTORSKA ŠOLA -VČASIH IN SEDAJ
V KOMISIJI ZA OHRANJANJE TRADICIJ DELAVSKEGA GIBANJA TER ZGODOVINE ŽELEZARNE IN KRAJA, BRSKAMO NAPREJ PO PODATKIH IN STVAREH, KI JIH POČASI, A VZTRAJNO, PREPREDA PAJČEVINA. TOKRAT VSE, KAR SE VE (ALI NE VE) O ŠOLI:
Do leta 1891 v Štorah ni bilo šole, otroci iz Štor so do tega lega hodili v pol ure oddaljeno šolo na Teharje oziroma tudi v Celje. Že od leta 1885 je v Štorah.obstajal privatni nemški otroški vrtec, katerega sta ustanovila lastnika podjetja »Berg und Hiittenvver Štore« gg. Karl Neufeld in Joh. Wetzer. Ta vrtec je imel prostore v tovarniški hiši. Leta 1891 seje v Štorah ustanovila samostojna osnovna šola. Vzroki ustanovitve samostojne šole so bili naslednji: prebivalci so si za svoje otroke iz praktičnih razlogov želeli nemške vzgoje in nemškega pouka. Neprestano so se pri tedanjemu ravnateljstvu tovarne oglašale delavske delegacije s prošnjo za posredovanje pri lastnikih podjetja za ustanovitev in vzdrževanje nemške šole.
Tako se je leta 1891 zgradila šolska zgradba. Ob ustanovitvi je bila šola organizirana kot privatna nemška dvorazrednica, ki jo je .vzdrževala tovarna s pomočjo nemškega Schulvereina.
Nemški vrtec je bil zaprt 29. 4.1921. Še isto leto (5. 12. 1921) je bil ustanovljen slovenski otroški vrtec.
Z začetkom šolskega leta 1907-1908 seje šola razširila v trirazredni-co. Leta 1919 je bila kot nemška trirazrednica razpuščena. S šolskim letom 1919/20 je v Štorah bila slovenska dvorazrednica, 1920/21 je postala ponovno trirazrednica, 1921/22 pa že štirirazrednica. Redni pouk je trajal nepretrgoma do 5. aprila 1941, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo.
Med drugo svetovno vojno je bil pouk v privatnih hišah. Pouk je bil okrnjen, povprečno dve uri na teden. Šolsko poslopje je bilo zasedeno z nemško vojsko.
Po osvoboditvi je bil pouk vršen v petih oddelkih, v šol. letu 1946/47 pa v šestih oddelkih.
Leta 1950/51 se je sedemletna šola preimenovala v nižjo gimnazijo in osnovno šolo; leto 1954/55 je šolsko poslopje postalo pretesno. Zato so učenci 3. in 4. razreda gostovali v barakah v gozdu nad šolo, ki pa niso odgovarjale niti šolskim niti higienskim predpisom. Na pobudo direktorja železarne tov. Andreja Svetka je tovarna zgradila provizorij (četverček), ki ga je dala v uporabo osnovni šoli, dokler se ne zgradi nova šola. S šolskim letom 1957/58 sta se združili bivša osnovna šola in nižja gimnazija v osemletko pod enotnim vodstvom. Pouk je obiskovalo 455 učencev. Število učencev se je iz leta v leto večalo. Leta 1962 sta se šoli Kom-pole in Teharje priključili Štoram in tako postali podružnični šoli. Šolski prostorje postajal iz leta v leto pretesen, zato je bilo nujno misliti na novo šolsko zgradbo. Temeljni kamen za novo šolsko zgradbo je bil postavljen septembra 1965. leta, 5. septembra 1967 pa je bila otvoritev nove zgradbe z 20 učilnicami, dvema specialnima učilnicama, kuhinjo, jedilnico in upravnimi prostori. Leta 1967 je bila osnovna šola Svetina priključena k Štoram.
Osnovna šola Štore je torej centralna šola s podružničnimi enotami Svetina, Kompole in Teharje. Odločitev, da v Celju prva preide na celodnevno obliko dela, je bila zato, ker so Štore delavsko središče in je šola s svojim delom in odprtostjo že od vsega začetka zagotavljala uspeh. OŠ Štore pa je tudi primer, kako je možno pomembno družbenopolitično akcijo izpeljati pod izredno težkimi pogoji in so uspehi možni le z veliko prizadevnostjo vsakega posameznika.
Prvotni program prehoda celotne šole na COŠ s podružnicami vred ni bil realen, zato-se je družbena skupnost Celja odločila, da so po vsebinskih pripravah v letu 1974 in 1975 v Štorah pričeli z novo obliko dela le učenci od 1.-4. razreda. Takrat je bila modernizirana kuhinja. Učenci so še jedli na hodniku. Novo prizidano jedilnico so začeli uporabljati šele v letu 1978. Kljub težkim razmeram so delavci šole akcijo nadaljevali in istega leta celodnevno obliko dela uvedli v 5. razrede.
Pogoji za organizacijo in za delo so vseskozi težki. Šola je s svojo prizadevnostjo in s pomočjo združenega dela v Celju vsa leta postopno obnavljala opremo in nabavljala AV sredstva. V svojih prizadevanjih ne preneha. V šolskem letu 1979/80 so pričeli s COŠ tudi učenci 6. razredov. V letu 1980 je šola dobila prizidek, sekundarno telovadnico - večnamenski prostor, ki je vsaj delno olajšal delo. Vzporedno je tekla akcija modernizacije podružničnih enot in že leta 1981 je pričela s celodnevno obliko dela podružnična enota Svetina. Tu so se začele težave, saj vsaka nadaljnja širitev COŠ zahteva večja finančna sredstva, kar pa ni omajalo delavcev pri svojem delu. Šola že ima pripravljene načrte za izgradnjo prizidka z dodatnimi učilnicami in zunanjimi površinami. Poudariti je treba dobro zastavljeno delo koordinacijskega odbora za COŠ v KS Štore, ki je s svojim delom veliko prispeval k dosedanjim uspehom.
Kljub težkim razmeram, saj na šoli obstaja celodnevna oblika dela, pa tudi poldnevna šola, podružnične enote, kombiniran pouk in podaljšano bivanje, so delavci šole s svojo inventivnostjo ustvarili režim, ki upošteva vse smernice za moderno šolo in omogoča vsakemu učencu vsestranski razvoj. Pedagoški delavci so danes prekaljeni delavci, pri svojem delu ustvarjalni, požrtvovalni in dobri mentorji. Svojo skrb posvečajo vsakemu učencu. Veliko je individualnega in diferenciranega dela. Po-
Ob otvoritvi nove šole 2. 9. 1967
sebno skrb posvečajo učencem, ki imajo specifične učne težave in omogočajo nadarjenim učencem nemoten razvoj. Rezultat takšnega dela so dobri vsakoletni učni rezultati, lepi dosežki učencev na posameznih področjih in tekmovanjih. V srednjem usmerjenem izobraževanju izdelujejo skoraj vsi učenci.
Ob izvajanju nove oblike dela se je popestrila tudi interesna dejavnost učencev. Vsak učenec na šoli se je vključil najmanj v dve interesni dejavnosti. Na razredni stopnji potekajo v tečajni obliki,Jako učenci od 1. do 4. razreda obiskujejo v enem šolskem letu najmanj štiri različne interesne dejavnosti. Po štirih letih spoznajo različna interesna področja in ustalijo svoje interese. Od 5. razreda dalje učenci v veliki večini vztrajajo pri istih interesnih dejavnostih in si svoje interese poglabljajo. Vzporedno z razvojem interesnih dejavnosti so začeli iskati mentorje za posamezna področja. Danes imajo kar 26 zunanjih mentorjev, ki redno enkrat tedensko prihajajo v šolo med učence, organizirane v 56 skupin in 33 različnih dejavnosti. Na šoli pridno delajo mladi raziskovalci. V šolskem letu 1982/83 so se v občini predstavili s šestimi nalogami, v šolskem letu 1983/84 pa s štirimi. Vse naloge so bile nagrajene. Pionirji so del okrasnega vrta spremenili v zelenjavni vrt. Del površin so posejali s kulturami, ki jih prodajajo šolski kuhinji, drugi del pa so posadili z zdravilnimi zelišči. V tej zvezi so se povezali z lekarno v Štorah in s Hmeljarskim inštitutom v Žalcu, od koder dobivajo sadike in strokovne nasvete. Ob začetku šolskega leta 1984/85 so ustanovili računalniški krožek. Mentorja so dobili iz železarne, računalnike pa: enega je kupila šola, enega podarila Raziskovalna skupnost občine Celje in enega Železarna Štore.
Osnovna šola Štore je danes center dogajanj v svojem okolju. S svojo aktivnostjo je dosegla izredno sodelovanje z vsemi KS in društvi. Praktično ni več političnega, kulturnega ali telesnovzgojnega dogodka, kjer ne bi sodelovala tudi šola. Še posebej je treba poudariti, daje na šoli žarišče kulture. Dislocirani oddelek glasbene šole je v tesni povezavi s pihalnim orkestrom Železarne Štore, tako da ima šola danes tudi svoj lasten pionirski pihalni orkester. Učenci so nosilci vseh kulturnih prireditev v kraju, tesno sodelujejo tudi z amaterskim gledališčem Železarne Štore.
Nova oblika dela jim je tako prinesla večjo odprtost šole v KS in tesnejše sodelovanje z največjo delovno organizacijo v kraju - železarno. Sodelovanje se je močno povečalo ob ustanovitvi pionirske zadruge LIPA. DO železarna je ob tej priliki imela velik posluh: pomagala je finančno in materialno. V železarni učenci dopolnjujejo svoje znanje v laboratoriju, na ŠKIMC Štore pa je organizirana v delavnicah proizvodna praksa.
Pionirji znajo prisluhniti tudi kraju. Tako so v okviru MČRK in v povezavi z RK KS Štore organizirali pomoč starejšim občanom. To humano delo opravljajo pionirji že od leta 1974. Po šolskem letu 1983/84 je redno obiskovalo osemnajst pionirjev petnajst starejših občanov KS Štore. KS Štore pripravlja vsako leto v šoli srečanje starejših občanov. Ob tej priliki pripravijo pionirji program in darila, ki so izdelki učencev. -
Posebno skrb posveča šola sodelovanju s starši. Med prvimi v Sloveniji so ustanovili svet staršev in organizirali učne ure za starše. Prvi svet staršev je bil izvoljen že leta 1972. Tako so danes starši aktivni oblikovalci in preko mentorjev tudi izvajalci programa. V starših ima šola velikega pomočnika pri izvajanju programa prehoda na COŠ.
Svoje bogate izkušnje delavci šole pridno prenašajo na učence Srednje pedagoške šole in študente PA Maribor.
Uspehi šole so vidni in so rezultat prizadevnega dela vseh zaposlenih. V veliki meri tudi zato, ker je na šoli dobro organizirano samoupravno življenje učencev in učiteljev. Slednji, kolikor jih živi v Štorah, nesebično delajo V političnih in samoupravnih organih kraja. Ker bo v letu 1987 dvajsetletnica delovanja šole obeležena kot osrednji dogodek ob krajevnem prazniku, se želi OŠ Štore ob tej priliki poimenovati po svojem »patronu« v Osnovno šolo »ŠTORSKI ŽELEZARJI«. V odbor za pripravo je Odbor za delo s pionirji imenoval iz železarne tovariša Halerja in Žibreta.	Jok
MNENJE SODELAVCA:
Še nekaj o Rabu in pravilniku o letovanju
Sezona letovanja na Rabu je za nami, prav tako je za nami ogromno izrečenih besed pred pričetkom letovanja in med letovanjem. Veliko pohval je bilo izrečenih in tudi napisanih v knjigi »pritožb in pohval«, ki se je nahajala v jedilnici počitniškega doma na Rabu in mirno lahko trdim, da si osebje na Rabu z upravnikom na čelu to tudi zasluži, pohvala pa gre tudi tozdu DPG.
To je ena plat medalje, kaj pa druga?
Želja vseh letujočih na Rabu je, to je razvidno tudi iz knjige »pohval in pritožb«, da počitniški dom OBDRŽI kuhinjo z jedilnico. To je hkrati tudi zahteva delavcev in ne samo pobožna želja. Absolutno sem prepričan, da imamo sedaj KPO v takšni sestavi, pa tudi ostale politične strukture, da bodo ta problem rešili v dobro vseh delavcev železarne.
Ker delam v železarni že veliko let, mi je zelo dobro poznano, kako smo zaradi neumnosti in neodgovornosti nekaterih ljudi, ki so bili takrat »št. 1« v železarni, zapravili dom »Marjan«, kije letos odlično obnovljen in le močna volja lahko pomaga, da se človek dobesedo ne razjoče. Ravno tako smo bili (zanj ne znam več najti pravega izraza) ob še en objekt: »PENDE«. Samo za glavo se lahko primeš, kaj vse smo izgubili na Rabu.
Toda pri moji veri, tem ljudem, ki so zapravili »PENDE«, ne bomo postavili vikenda na Svetini!
Kaj pa pravilnik o letovanju!? Pravzaprav je pravilnik v redu, le 13. člen, ki navaja število točk za letovanje, bo potrebno v najkrajšem času »življenjsko« popraviti. Pa pojdimo po vrsti:
L Čas, ko prijavljeni ni koristil počitniških kapacitet:
-	preteklo leto ni letoval	10 točk
- dve leti ni letoval	15 točk
- več kot dve leti ni letoval	20 točk
nekateri mlajši še nikoli niso letovali, pa vseeno ne pridejo v ožji izbor. Rajši bi za vsako leto, ko ne letuješ, dobil 1 točko, za dve leti 2 točki itd.
2.	Število delovnih let:
¡BS- za vsako leto skupne delovne dobe 1 točka
-	za zaposlenega zakonca v DO ŽŠ 10 točk
Za delovno dobo se strinjam, ne morem pa se strinjati in se nikoli ne bom, daje lahko žena ali mož, ki delata v železarni 25 ali 30 let, vreden zares le 10 točk. Midva z ženo, ki delava v železarni, imava možnost letovanja samo preko železarne, torej nimava možnosti letovanja drugje, medtem ko drugi zakonci to imajo, če so zaposleni v različnih podjetjih. Če bi bilo realno in pošteno, se bi tudi zakoncu, zaposlenemu v ŽŠ, morala priznati delovna doba Če ima iste dolžnosti, mora imeti tudi iste pravice. Verjetno bi se komu zdelo smešno, če bi eden od zakoncev delal samo 4 ure na dan, češ saj jih »oni drugi« dela 8.
3.	Pogoji dela:
-	od 4-6	5 točk
Smešna odločitev!
TEKMOVANJE V STRELJANJU Z MK PUŠKO V POČASTITEV KRAJEVNEGA PRAZNIKA ŠTOR
V počastitev krajevnega praznika Štor je KO ZRVS v sodelovanju s strelsko družino Kovinar pripravila tekmovanje v streljanju z MK puško.
Prijavljenih je bilo deset tričlanskih ekip..
Organizatorji so kot nagrade za tri prvouvrščene ekipe podelili priznanja, za tri najboljše posameznike pa lepa knjižna darila.
Vsak tekmovalec je imel na razpolago 12 strelov, od katerih je 10 štelo za uvrstitev.
REZULTATI EKIP:
L MEHANSKA OBDELAVA - II. EKIPA	216	krogov
L Mate Topič	76	krogov
2.	Ivo Grajžl	71	krogov
3.	Silvo Jazbinšek	69	krogov
II. LIVARNA I L Zlatko Cmič
2.	Vili Dečman
3.	Franc Arih
210 krogov 74 krogov 73 krogov 59 krogov
III. VALJARNA II L Stanko Lah
2.	Daniel Bračko
3.	Robert Meze
209 krogov 75 krogov 75 krogov 59 krogov
IV. ENERGETIKA	197 krogov
L Srečko Kranjc	72 krogov
V. MEHANSKA OBDELAVA - I. EKIPA	188 krogov
L Zdravko Šeliga	67 krogov
VI. ZRVS ŠTORE -
II. EKIPA	165 krogov
1. Ivan Štor	62 krogov
Veliko nas je v obratih, ki imajo I., II. ali III. grupo, vendar nimamo niti plačane grupe, niti 5 točk »za na morje«, pa kljub temu delamo pod isto streho in v istih pogojih kot tisti s IV. grupo, le z uteho, da je v železarni pač tak način nagrajevanja in vrednotenja dela.
4.	Število družinskih članov:
-	2-članska družina	5	točk
|f 3-članska družina	10	točk
H4-članska družina	15	točk
-	5-članska družina	20	točk
To točko lahko imenujemo »točka za ŠPEKULANTE«. Koliko mam, atov, starih mam in tet je na ta račun prijavljenih. Veliko teh »ožjih članov« železarne od znotraj še videli niso, pa so deležni dopusta na Rabu. Veliko je tudi primerov, ko ravno dan pred odhodom na dopust ti »ožji« člani nenadoma »zbolijo«, točke pa seveda kljub temu ostanejo. So tudi primeri, ko niti pri dveh zaposlenih zakoncih v železarni ne prideš v seznam na oddih na Rabu. Dejstvo pri vsem tem je, da ne glede ali imaš enega ali pet otrok, mora biti zagotavljena streha nad glavo in tu TOČKOVANJA NE SME BITI! (Tudi komisiji bi olajšali delo).
5.	Udeležba v NOB:
- za vsako leto udeležbe v NOB	2 točki
Tu ne vidim nič spornega.
In zaključek:
Prihodnje leto bo potrebno formirati podkomisijo, ki bo razporejala nerazporejene (tu mislim na RAB). Letos je bilo v vsaki dekadi samo nekaj tistih, ki so bili prvotno »dokončno« razporejeni, drugi pa so bili razporejeni naknadno; verjetno samo na osnovi lepih obrazov, brez zadostnega števila skupnih točk. Tudi ti naknadni dopustniki niso bili nikjer objavljeni in ni bilo možnih pritožb. Tako sem slučajno iz pogovora zasledil, da so letovali tudi s po pet točkami manj, kot sva jih zbrala midva z ženo. Samo, žal, midva za te proste kapacitete nisva vedela in tako se seveda nisva imela možnosti naknadno prijaviti.
Potrebno po podpreti pobudo IO sindikata ŽŠ, ki se zavzema za plačilo pogojev dela od 1-6. Menim, da se morajo ti pogoji realno ovrednotiti. Res je bila podana tudi kritika s strani IO sindikata ŽŠ, da se rangi-rani odnosi rušijo. Saj ni čudno, ko pa je za enako delo (ponavljam: enako delo) razlika tudi od 2-3 range. Kar pa je še najbolj žalostno, da strokovna služba in usklajevalna komisija »NE MORE« uskladiti nekaj rangov več kot v enem letu).
Pa še na kratko o delitvi regresa za dopust:
Železarna je precej solidarna pri delitvi regresa. Sicer ne gre tu za velike vsote, pa vendar. Sosedov Janez je svoji Micki prinesel »zaslužen« regres, čeprav je sama sramežljivo priznala, da železarne še od zunaj ni videla, kaj šele od znotraj. Nekaj časa sem godrnjal, pa me je sodelavec Mujo, oče šestih otrok, potolažil in dejal, da je to kar v redu.
EC-KO
Objavljamo članek o letovanju, kije kritičen, pa vendar tako razmišljajo mnogi naši sodelavci: Prav gotovo se bodo v dogovor nanj oglasile strokovne službe.
VIL JEKLARNA -
I. EKIPA	150 krogov
1. Franc Plahuta	63 krogov
VIII. JEKLARNA -
II. EKIPA	141 krogov
L Roman Grabner	59 krogov
IX.	ZRVS ŠTORE-
I. EKIPA	132 korogov
1. Roman Zapušek	57 krogov
X.	OSNOVNA ŠOLA - ŠTORE
(PIONIRJI).	76 krogov
L Jože šelih	42 krogov
Urednik	
10 NAJBOLJŠIH	POSAMEZNI-
KOV:	
L Mate Topič	76 krogov
2. Stanko Lah ,	75 krogov
3. Daniel Bračko	75 krogov
4. Zlatko Črnič	74 krogov
5. Vili Dečman	73 krogov
6. Srečko Krajnc	72 krogov
7. Ivo Grajžl	71 krogov
8. Silvo Jazbinšek	69 krogov
9. Zdravko Šeliga	67 krogov
10. Drago Gajšek	67 krogov
Tekmovanje sta vodila tov. Boris Malec in tov. Vili Dečman tako kot je treba: varno, rutinsko in tekoče.
Josip ČAGALJ
Popravek: V prejšnji številki ŽELEZARJA je v članku: Otvoritev, ceste v Laško vas izmed nagrajencev pomotoma izpadel tov. Karlov-čec Bojan
ŠTORSKI ŽELEZAR — glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) — tisk Aero Celje — TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.