Leto XII.
Ljubljana,
20. junija 1962
Štev. 14
Kako v

Ne recite preveč besed, ko boste odhajali. Recite eno samo: »Nasvidenje!«
Foto: Joco 2nidaršič
Neverjetno hitro smo se letos zna-šli v juniju sredi najbolj intenziv-nega študija in izpitne mrzlice. Po-vsem normalno je, da je tudi delo ˇ študentovski organizaciji, posebno na Univerzitetnem odboru nekoliko zamrlo. Fantje prihajajo bolj pored-ko, hitro opravijo, kar imajo najnuj" nejšega in že jih ni več. Vsakomur se mudi, da bi pravočasno nabral dovolj znanja, da ne bi prišlo do padca za-stavice v časovni stiski. Vendar to mrzlično izpitno razpoloženje še ne pomeni, da je študentovska organi-zacija že zaključila za to sezono. To velja posebno za Univerzitetni odbor. Sedanja nckoliko manj intenzivna delavnost torej ne pomeni premora pred koncem in utrujenosti, pač pa le začasen predah, kajti dela je še veliko in, skoraj gotovo je, da bo potrebno pridno delati tudi v počit-»icah, če bamo hoteli v redu opra-viti zastavljene naloge. Res pa je, da bo ta vedno polna vrveža in mla~ dih ljudi polna hiša na Poljanski čez počitnice nekoliko prazna, toila le za kratek čas.
Kot že rečeno, bo imel Univerzitetni od-bor polne roke dela tudi v počitnicah. To se je še posebno pokazalo na zadnji seji predsedstva Univerzitetnega odbora. Naj samo na kratko omenimo nekaj najpo membnejših akcij, ki jih je izvedel Univer-
KONFERENCAZVEZEKOMUNISTOV   NA   FILOZOFSKI
FAKULTETI
misliio. temueč to9 Kar delansKo so
Marksistična feorija ni dogma, temveč navo-
dilo  za  delo.   Njen   uspeh   se   preverja   v
rezultatih prakse
—-• Marksistična teorija ni dog-ma, temveč navodilo za delo. Njen uspeh se preverja v re-zultatih prakse.
To so besede iz referata sekretarja fakultetnega komiteja dr. Borisa Ma-jerja, ki po svoji vsebini in aktualno-sti zasluži brez dvoma oceno odlično.
Nekoliko drugačno oceno pa za-služijo sledeča dejstva in praksa:
—  konferenca je bila le za nekaj gla-sov sklepčna. V pavzi je konferenco zapustilo okoli 25 ljudi.
—  nekatere diskusije so pokazale, da diskutantom niso znane  ali bolje rečeno  nočejo  razumeti  nekaterih najpomembnejših akcij, ki so bile
v letošnjem letu narejene na uni-verzi.
nekaterim še vedno niso jasni kri-teriji za članstvo ZK.
nekateri še vedno nočejo ali ne mo-rejo razumeti vloge komunistov v ZŠJ.
diskusije v teku leta so bile obsež-ne, sprejeti lepi sklepi, akcije pa so večkrat šepale  (brigade!).
prevečkrat se je razpravljalo o ne-kem imagiranem liku komunista, manj pa se je za konkreten lik ko munista storilo.
kadrovsko delo ni bilo najboljše, zato je prišlo do nesporazuma (isto-
časno kadrovanje človeka za fakul-
tetni komite in ZŠJ). — nizek idejni nivo članstva, (nekate-
ri ne poznajo niti programa ne sta-
tuta).
Te in vrsta drugih slabosti je na-štelo tudi precej kritično ogranizacij-sko poročilo.
Upajmo, da bo 126 komunistov, ki so zdržali do konca konference, dovolj odločnih, da v prihodnjem letu bolje zastavijo kot je bilo to letos. Ceprav je tudi letošnje delo v primeru s sta-njem preje, potrebno oceniti kot na-predek. Zlasti je potrebno pohvaliti prof. osnovno organizacijo, ki je v ve-liki meri zaslužna za razvoj fakultete.
Z boijšim in doslednejšim delom upajmo, da bo komunistom uspelo pre-mostiti prepad med kvaliteto letoš-njega referata in idejnim nivojem in kvaliteto nekaterih članov, oz. da bo ta prepad v prihodnjem letu manjši.
K. P.
zitetni odbor v počitnicah. Najprej je tu mednarodno srečanje. O tem ne bi ponovno pisali, ker je bilo dovolj povedanega v prejšnji Tribuni. Nekoliko dlje bi se usta-vili predvsem pri seminarju v Ankaranu in gradnji novega rekreacijskega študen,-tovskega centra prav tako v Ankaranu. Seminarji v Ankaranu so bili vsakoletna praksa Univerzitetnega odbora. Predlansko leto ga sicer ni bilo, lani pa je Univerzi-tetni odbor sklenil, da se seminar spet obnovi, ker je to nadvse potrebna oblika vzgoje novih kadrov za delo v študentov-ski organizaciji. Lanskoletni seminar mor-da ni najbolj uspel. Ni moj namen, da bi sedaj iskal vse vzroke za to, vendar bi hotel opozoriti vsaj na dva. Lani so nekateri fakultetni odbori Zveze študen-tov pokazali precej malomarnosti pri iz-biri kadrov za seminar. Nič "hovega no bcm povedal, če rečem, da je bilo v An-karanu nekaj ljudi, ki niso povsem vedeli zakaj so prišli na seminar. Precej je bilo tudi takih, ki pozneje niso delali v orga-nizaciji, ki jih ni bilo videti. Gotovo je, da tudi program seminarja ni bil najbolja pripravljen. Končno je to razumljivo, ker je bilo treba lansko leto začeti takorekoč znova. Čeprav lanski seminar ni najbolj uspel, je pokazal, da je nadvse potreben. Potrebnost seminarja še posebej nar©-kuje vse bolj intenzivni študij, ki nič ved ne dovoljuje, da bi kot v lepih starih ča-sih na račun dela v organizaciji zgiibljali leta. V Zvezi študentov se je tako odprlo izredno pereče kadrovsko vprašanje. Po gosto se dogaja in to bo postalo vse bolj zakonitost, da študentje ne bodo priprav-ljeni delati več kot eno leto, ker bo to preveč naporao. če imemo vse to pred očmi, potem ni potrebno dolgo utemelje-vati, da bo morala Zveza študentov veliko več skrbi posvečati ravno vzgoji novih kadrov. Le tako, če bomo imeli na razpo lago dovolj dobrih in izkušenih kadrov, bomo lahko razgibali delo v organizaciji tudi preko odborov združenj, kar nam doslej ni ravno pogosto uspevalo. Zdi se, da je v tem precej tistega, kar imenujemo vlogo   subjektivne  zavestne   sile.
Letošnji seminar obeta, da bo bolj kva-liteten kot lanskoletni. S pripravami za seminar so začeli dovolj zgodaj, poleg te-ga pa je zagotovljenih tudi nekaj res kva-litetnih predavateljev, tako da programu seminarja ne bo mogoče oporekati. Or-ganizatorji seminarja imajo tudi preeej izkušenj iz lanskega leta, tako da se stare napake verjetno ne bodo ponavljale. Ob vsem tem se seveda postavlja vprašanje, ali bo seminar metodološko tako zastav-ljen, da bo interesanten, da bo dajal do-volj možnosti za diskusijo, da bo nudU udeležencem tudi nekaj konkretnih meto dcloških napotkov za delo v organizaciji po fakultetah. Uspeh seminarja pa seveda ni odvisen samo od organizatorja, pač pa tudi od udeležencev. Ce se bodo fakultetni odbori dovolj zavedali resnosti pri izbiri ljudi za seminar in če bodo seminaristi imeli pred očmi dejstvo, da seminar niso počitnice, pač pa resno delo in priprava za jesen, potem bo gotovo bolj uspešen kot je bil lansko leto. Druga velika in nad vse pomembna akcija Univerzitetne-ga odbora je gradnja novega rekreacij-skega centra v Ankaranu. Vse kaže, da bomo dobili v Ankaranu v kratkem času lep nov tabor. Načrti predvidevajo za en-krat samo gradnjo kuhinje in menze, ša vedno bodo stanovanja pod šotori, v bo-doče pa bomo z gradnjo lahko nadaljevali, če bodo sredstva, seveda. Gradiija nove-ga tabora v Ankaranu ni majhna stvar, toda ko bo tabor zgrajen bomo lahko po-nosni nanj, ker si ga bomo zgradili sami, z družbenimi sredstvi seveda, toda ve-liko ceneje.
Tako vidite, bo v pocitnicah. še mar» sikaj drugega bodo delali fantje na Unir verzitetnem odtaoru, v«dar to ni toliko pomembno. Počitnice bodo torej zelo di-naniične in poine opravkov.
Stene Cehovia
iribuna
LIST   ZVEZE   ŠTUDENTOV   LJUBUANSKE   UNIVERZE
Za slovo smo bili radovedni, kaj bodo naši študenti delali v počitnicah. Seveda, nismo se pri tem posluževali an-kete ali statistike, ki bi nam dala naj-resničnejšo podobo o načrtih v teh kratkih treh mesecih, ki nas ločijo od dneva do novega šolskega leta. Mnogo je želja in upanj. Koliko se bo vsega tega uresničilo, je vprašanje zase in foi v jeseni lahko napisali še eno repor-tažo o tcm...
Naš način iskanja podatkov je bil zelo enostaven. Začeli smo v Naselju: potrkali na vrata, se predstavili v ne-katerih blokih in dobili zaželene po-datke. Kolegi so bili zelo prijazni... Da ne bi bilo zmešnjav, smo se že prej domenili, da potrkamo na vsako številko 13. Ker pa v Naselju ni sobe S tako nizko številko, smo zaeeli s sto-tico. Vsakemu smo zastavili vprašanje, kaj bo počel v počitnicah in če je be-seda dala besedo, je padlo vmes še kaj, kar razgovore popestri. Največ pa smo se, seveda, pogovarjali o študiju, zlasti Še z absolventi.
Naseljaši
Za uvod sem pred vrati četrtega blo-ka srečal študenta G. F., ki pa nikakor fti želel povedati svojega imena. Za-upal je samo začetnice. Povedal sem, po kaj sem prišel. študent četrtega letnika elektrotehnike je dejal: »Poto-val bom v Zahodno Nemčijo za tri mesece na prakso. Pošilja me fakul-teta... Prakso so mi omogočili preko sekcije za izmenjavo strokovnih praks.
»Kako pa izpiti?«
»Ja,« je okleval, »opraviti moram še osem izpitov. V tem mesecu bom po-skušal stisniti dva, da mi bo za zimo bstalo manj!«
RAZGOVOR Z BRAVCI 0 NAČRTIH ...
KAM V POCITNICAH?
tem pa bo odrinil na morje. V Kaštel Lukšiču bo ostal 14 dni. Tam ima žele-zarna svoj camping. Udeležil se bo treningov odbojkarjev železarne. Diplo-mirati misli pozimi.
»Se baviš s športom?«
»Rekreativno.«
»Boš drugo leto še stanoval v Na-selju?«
»Ce me ne vržejo ven, da. Po vsej verjetnosti pa bom v jeseni doma. V Ravnah.«
— x —
Njegov »cimer« Anton Hojnik, elek-trotehnik, absolvent, ima podobne na-črte: mesec dni službe, skupni trening v campingu, potem oster študij. Za nekaj dni pa bo (verjetno) le stisnil v Ankaran.
»Mislil sem, da bom uspel dobiti kompenzacijsko prakso na švedskem, pa mi ni uspelo,« je pripovedoval. »V jeseni se bom posvetil študiju in od-bojki...«
In še vprašanje obema:
»Kaj mislita o plesih v Naselju?«
In skupen odgovor: »Plesi v kavar-ni so postali enolični. Značilni so po svoji zasedbi: vedno isti obrazi. Kot bruca te še privlačijo, če pa si v Na-selju že leta in leta ... V kavarni je
jalnost   že,   a   iskrenega  prijateljstva ni.«
Malo  naokoli
Marijo Babnik, študentko II. Iet-nika germanistike sem zaprosil za raz-govor na hodniku Filozofske fakultete.
»Kam?«
»Mogoče v Nemčijo. Samo — ni-mam še potnega lista. Rada bi se na-učila dodobra nemškega jezika. Če mi to ne bo uspelo, bom ves čas počitnic doma.  študirala bom.«
Absolventka germanistike Erna Stranski je bila zatopljena v pisanje, ko sem vstopil v sobo germanskega se-minarjev.
»Moji načrti niso kdovekaj. Z izpiti sem v zaostanku, zato bom študirala in upam, da mi spomladi diploma ne ubeži. če naredim izpit nemškega je-zika, bom šla v septembru k morju.«
Izredno je poudarila: »Takrat ko bo grozdje!« Zdelo se ji je pomembno in je rekla, da moram to zapisati.
— x —
Tehnično kemijo študirata Damja-na Kastelic in Alenka Knap. Nihče bi
Še prej kot je začela prava brigadirska akcija v naselju, so štulentje že razvažali zemljo in jo ravnali ob poteh. Pravijo, da so
že lani sklenili, da bo vsakdo prispeval 10 prostovoljnih delavnih ur za ureditev okolice blokov. čeprav se nekateri »fini« delu
izmikajo, pa akcija vseeno napreduje. Kar ne bodo  storili stanovavci Naselja,  bodo  dokončali  brigadirji.
»Si bil kdaj v brigadi?« sem vpra-
Sal.
»Enkrat!«
»Se udeležuješ zabav v Naselju?«
»Na plese ne hodim,« je naveličano
rekel, »druge prireditve pa obiskujem.
Všeč so mi bile dramske prireditve.« »Kaj misliš o kuhinji v menzi?« »Hrane je premalo. Ni toliko važna
kvaliteta, samo da je dosti. če si na-
basan, si sit.«
Dekleta
Ličen Anica je študentka drugega let-aika ekonomije. Stanuje v 5. bloku.
»Kam poleti?«
»Obeta se mi potovanje v Italijo,« je re-kla zavita v haljo. »V Perugi bom en mesec na jezikovnem tečaju, ki ga organizira filo-zofska fakulteta. Ko se vrnem, bom šla v brigado v Ankaran. K sreči imam že vse izpite, manjka mi le statistika.  Ce ...«
V sedmem bloku sta me v sobi 113 pri-jazno sprejeli Nerat Albina in Slavica Bre-celj.
Albina je študenka Akademije za upo-dabljajočo umetnost; julija bo potovala za 25 dni na Poljsko. Potovanje ji je omogoči-la Ppčitniška zveza. »Po potovanju se bom zaposlila, da si kaj prislužim,« je rekla Skromno. »Lani sem na Velesejmu v Za-grebu dekorirala in aranžirala, potem pa sem bila nekaj časa že pri Zavodu za spo-meniško varstvo.«
Na stenah sobe so visele njcne slike. Jed-kanlce, olje, grafika. »Včasih prodam tudi kakšna slik'co,« je rekla. »Ce se bi morala Se enkrat odločiti za življenjski poklic, bi Spet izbrala slikarstvo. Toda tucli biologija nii je všeč,« je menila. »-Ljubim naravo, naj-raje  pa  slikam  ljudi...«
Slavica pa v počitnicah ne misil nikamor. Studentka slavistike ima še štiri diplom-ske izpite. Februarja bo diplomirala. Upa, da bo v Kranju dobila službo. »No,-« je po-pravila prvotno izjavo, »za kakšen dan pa le pojdem  v  planine.«
»Hodiš v kino?«
»Oh,« se je zasmejala, »¦ s filmi scm na tekočem . . .*•
Jtipendist
železarne   Ravne   je   Avgust   Verčko. Do avgusta bo v službi v železarni, po-
premalo prostora, zato kdor ne more plesati, pije. Tudi cene v bifeju so pre-več poskočile, zato ni čudno, če Kartca bolj prosperira.«
V prvem bloku sem v sobi 113 za-lotil Dominika Poženela pri študiju. študent fizike — posebno zdaj ko ima še par izpitov do diplome — nima po-sebno velikih načrtov. Počitnice bo prebil pri knjigah in se bo v jeseni odpravil na zagovor. študiral bo doma, v šoštanju. Lani je bil poleti na praksi v Hottingenu v železarni.
»Se je v tvojem življenju zgodilo kaj bistvenega v zadnjem času,« sem ga vprašal za slovo.
»Nič posebnega, samo poročil sem se!«
Jerica Trojer je študentka II. letni-ka arhitekture. Simpatična Maribor-čanka je povedala, da si še ni prav razdelila počitnic. Vsekakor pa: do 15. julija so še izpiti, potem pa nekam k obali; njena želja: Budva.
»Taborit bi šla, pa nimam šotora,« je rekla. »Ko se vrnem, bom doma po-magala pri gospodinjstvu. Mogoče se bom kje zaposlila. štipendije ni-mam ... V jeseni bom spet v Naselju.«
»Rada plešeš?«
»Na plese ne hodim pogosto. če pa že grem, potem na Bellevue. Moja zaba-va je kino.«
»Ti je bil v zadnjem času kakšen film prav všeč?«
»Saj so bili sami jugoslovanski in madžarski na sporeda!«
»Katera oper ti je najbolj všeč?«
»Nabucco.«
^lmaš asociacije?«
»Ne, arije so zelo lepe.«
»Verjameš   v  prijateljstvo?«
»Med dvema spoloma ni pravega prijatelistva, razen Ijubezni. Med de-kleti pa je prijateljstvo redko. Kolegi-
jima ne bi prisodil na prvi pogled, da sta že absolventki. Za pogovor smo se domenili v laboratoriju na Vegovi ulici. Damjana si je tako-le razdelila čas po-čitnic:
a)  malo učenja,
b)  malo v Ankaran (4—5 dni),
c)  s starši v Malinsko v avgustu, č) absolventski izlet v jeseni. »Praksa v inozemstvu me ne mika,«
je rekla.
»Kaj misliš o študentovskem kul-turnem življenju?«
»Kaj preveč živahno ni,« je menila. »Imamo pa več kulturnih prireditev v letniku: zalitja ...«
»Kako?«
»No«, je rekla, »saj to ni samo pitje. Včasih je še kakšen kulturni program, pa ples ...«
Potem je še povedala,  da  se štu-dentovskih  prireditev   ne  udeležuje. Na plese tudi ne hodi. Njena najmilej-ša opera pa je vsekakor »Madame But-terfly«.
Njena kolegica Alenka, sestra na-miznoteniške reprezentantke Knapove iz Kraiija, bo kot štipendistka tovarne Sava iz Kranja mesec dni v službi v tej tovarni. Potem bo šla na morje ta-borit. Letos, pravi, si bo privoščila tri tedne.
»Sama?«
»Ne, smo družbica. če bi morala iz-birati med taborenjem ob morju ali v planinah bi vedno izbrala morje.«
Potem je povedala, da se vsak dan vozi iz Kranja v Ljubljano in da ni bila še nikoli v brigadi.
»če imam kaj prostega časa, se od-peljel najraje s kolesom v tiaravo,« je zaključila  temnolasa  Alenka.
Še drugi
Na biotehnični fakulteti sem srečal Mar-tino Zanjkovič iz II. letnika agronomije. se predno sva se pričela pogovarjati o počitni-cah, je vsa vesela povedala da je zelo zado-voljna, ko^je napravila izpiti iz matematike. Tako ji za pogoje ostanejo le trije izpiti. Dva t»o opravila še junija, tretjega pa v je-seni. In počitnice? Julija za en mesec k šti-penditorju, potem pa bo doma pomagala. »Imamo   2,5   hektarje-    posestva,«   je   rekla.
»Sla bom tudi v lokalno brlgado, ki jo Je organiziral Prleški študentski pokrajinski klub. . . Naš letnik bo nekje blizu Kranja na njivah izločal krompir po 15 septembru, ko ga napadejo bolezni. Zaslužili bomo de-nar, da bomo lahko uresničili našo željo: potovanje v severno Italijo in eez Koroško domov.
»Plešeš twist?«
»Ne. Všeč pa so mi folklorni plesi.«
»Najljubša popevka?«
»-Mandolina,   ki   jo   poje   Betty   Jurkovič«
Tudi Janez Soklič, prav tako agronom, Ljubljančan, nima posebnib načrtov, vendar vseeno:
»Julija bom razvažal mleko, za nckaj dni pa se povzpnem na Triglav. Ko bo čas, bom šel v Savinjsko dolino obirat hnnelj. V septembru  pa  bom  šel   pogledat  na  morje.«
»Imaš kakšno prometno sredstvo in šo-ferski izpit?«
»Moped in izpit zanj.«
»Kam pa drugo leto?-«
»V Anglijo na prakso!«
»Ti je kakšna od slovenskih narodnih pes-mi izredno  pri srcu?«
Malo je pomislil. Saj so vse lepe . . . »Rib-niška,« je rekel, »-kadar jo zapoje Sloven-ski oktet.«.
Pravnica Majda Por se bo v počitnicah za dva meseca zaposlila in zraven študirala. Za vpis v tretji letnik so pač potrebni vsi iz-piti iz prve stopnje.
Edo Furjan, absolven prava pa je po-vedal:
»Ce ne naredim civilistike, bom šel do-mov in v kleti študiral. Vseeno pa si bom poiskal kakšno službico, zaslužil kakšne »>pfenige« in jih nesel v Ankaran, no in . .. saj veš . . .« Zraven se je prisrčno smehljai. Popularni Edo počitnic ne jemlje preveč tragično.
NA  DIVU
Vsake stvari je enkrat konec. Tudi inter-vjuja. Na splošno pa lahko damo naslednje ugotovitve:
—   da bo  večina  intervjuvanih  in  neinter-vjuvanih večji del počitnic posvetila šitudiju;
—   da   si   marsikdo   želi   -prakse*   v   ino-zemstvu;
—   da so  enomesečne  službice  kaj  mikav-na stvar;
—  da bo v  juliju in v avgustu splošna in-vazija na Jadran;
—  da se bomo še srečali v Ankaranu.
\dej  Munih
Veselih ur in prijet-nih doživetij tudi letos ne bo manj-kalo. Turistični Ja-dran bo (kotvedno) nudil nova poznan-stva, zlato sonce, slano morje in sla-ne cene.
Festival mladosti v Helsinkih
Program se bo koncentriral na tri glav-ne oblike aktivnosti: seminarji, specializi-rana srečanja in znanstvene konference ter mednarodni študentovski klub. V svojem končnem komunikeju je pripravljalna ko-misija izjavila, da program »odgovarja stvarnemu karakterju festivala — odprte-ga vsem, ne glede na raso ali nacionalnost, brez tendenc, da bi kdorkoli imel premoč nad drugim«. Predvideni trije seminarji bodo politične, vzgojne in kulturne nara-ve. Izhodišče prvega bo tema »O vlogi študentov v boju za nacionalno neodvis-nost in za rešitev političnih, gospodarskih in socialnih problemov kolonij in nerazvi-tih držav«. Tu bodo izmenjali ideje, mne-nja in izkušnje študentje vsega sveta o problemih, ki se danes pred nami razgri-njajo vedno bolj na široko.
»Principi demokratizacije šolstva in pri-lagajanje potrebam našega časa« je na-slov drugega seminarja, za katerega pri-. pravljalni odbor smatra, da bo pomagal pri rešitvi mnogih problemov naperjenih pro-ti svobodnemu izobraževanju v tistih de-lih sveta, kjer študentje še nimajo svobod-nega dostopa do univerz ali kjer obstojajo šolski sistemi, ki so pomanjkljivi jn ne računajo na potrebe našega spreminjajoče-ga se sveta.
Eden najbolj uspešnih seminarjev na preteklih festivalih v Moskvi in na Du-naju, na katerem je sodelovalo 10.000 od vseh 34.000, je bil študentovski seminar o kinematografiji. Predlogu, da bi ta seminar ponovili še v Helsinkiju, so nekateri člani pripravljalnega odbora nasprotovali, češ da bo ta seminar zanimal sartio študente iz držav z visoko razvito kinematografijo. Kasneje je bilo razloženo, da ne bodo pre-vladovali samo tehnični in specializirani aspekti filmske idustrije, ampak bodo na-šli mnogo zanimivosti tudi obiskovalci ki-nematografov. Tako so se odločili, da bo ta seminar tudi na letošnjem festivalu.
Drugi del festivalskega študentovskega programa bodo specializirana srečanja in znanstvene konference s področja gospo darskega planiranja v različnin socialnih sistemih, principi moderne arhitekture in njena  aplikacija  na  Finsko.
Znanstvene konference bodo obsegale teme za katere se smatra, da zanimajo veliko večino študentov. Tako bodo raz-pravljali o poletih v vesolje, o bioloških pogledih človeškega življenja v enaindvaj-setem stoletju in tako dalje. Posebna sre-čanja so pripravljena tudi za študente književnosti, da bi raapravljali o njenih modernih smereh. Od udeležencev se bo zahtevalo posebno zanimanje za literaturo. Specializirana srečanja so pripravljena tu-di za nekatere veje študija in o študentov-skem gledališču.
Mednarodni študentovski klub si je za-gotovil tradicijo že na festivalih na Dunaju in v Moskvi, zato bo nadaljeval svoje delo tudi letos. V okviru tega kluba bodo or-ganizirani plesi, debatni večeri, pa tudi svobodna tribuna, v okviru katere bodo predstavniki različnih študentovskih orga-nizacij razlagali svoja hotenja, principe in aktivnosti. Ta klub bo ob pomoči finske študentovske zveze prispeval tudi k sezna-njanju s študentovskim življenjem na Fin-skem. Tu bodo organizirane tudi konferen-ce Združenih narodov in njenih speciali-ziranih organizacij.
Celoten program so poslali vsem ude-ležencem Festivala in pričakujejo, da ga bodo po njihovih pripombah še dopolnili in izboljšali. Tako bodo dane vse možnosti za visok uspeh študentovskega programa na osmem festivalu.
Večerne ure 19. septembra niso bile v Rimu nič nenavadnega. Ob prvem mraku so se kot vedno prižgale tisočere svetlob-ne reklame. Stotine restavracij, hotetov in barov so sprejele množico turistov. Za drag denar si dobil vsa plemenita vma, liitre avtoraobile, lepe žeae ... mesto ob Tiberi na višku  sezone.
Tedaj je nenadoma zrak pretresla eks-plczija. Kmalu je sledila še druga deto-nacija, nato pa še tri. Ljudje so se pre-strašeno in vprašujoče spogledovali. Kaj se je zgodilo? V različnih delih Rima so eksplodirale bombe, vendar niso zahtevale človeških žrtev. Skoraj v istem času je pokalo v Kiminiju, Monzi, Veroni in dru-gih italijanskih mestih.
šofer avtobusa na 99. progi se ni malo prestrašil, ko je v njegovem vozu zaresalo skozi zrak in so mu krpe usnja zletele preko ušes. Mislil je, da je trčil v bencin-sko cisterno in da so mu šteta sekunde. Vendar se ni nič zgodilo. Avtobus se je ustavil, dim se je razvlekel. Od strahu tr-di potniki so panično izstopili, pa vendar-le trdo prijeli za ovratnik mladega moža, čigar aktovka je zaradi čedne bombice, malo  prezgodaj   sicer,  zletela  v  zrak.
Pri vsej prizanesljivosti do bogatih nemških. turistov je bilo to vendarle pre-več. Mladi mož, malo okajen, je pri na-vzkrižnem zasliševanju izdal inaena svoje kompanije.  Hitra preiskava je  omogočila
Studentje - teroristi
zajeti skupino zahodnonemških in av^rij-skih študentov v Italiji, ki so z oombami v kovčkih in torbah predstavljali vsaj do takrat nenavadno in neznano vrsto turi-stov.
Reakcija italijanske policije in javnosti je bila zelo kisla. čeprav naboji niso bili takšne jakosti, kakršne uporablja OAS in niso zahtevali človeSkih žrtev, so bili atentati v Bolzanu in drugih krajih sever-ne Italije zadostno opozorilo. Tu so hem-ški in avstrijski neofašisti minirali dalj-novode, prekinili telefonske zveze, priha-jalo je do oboroženih. spopadov, v kate-rih so bila odkrita mnoga skrivna skla-dišča orožja. Pred italijanskim sodiščem so se znašli sami mladi ljudje, v glavnem študentje. Tu je bil 22-letni Hellrnut Win-tersberger z Dunaja, s pajdaši M. Rainer in Richar Schacha. Mladostni Scliacha očividno ni bil zadovoljen z idealom do-navske monarhije. Hotel je vključiti še Apeninski polotok. Ob strani so stali še državljani Zvezne republike Johannes Klein in August Schlegel iz Niirnberga. Potem Hellmut Golovitsch iz Linza, ki je med obravnavo povedal, da je bil včlanjen v avstrijsko neonacistično mladinsko or-ganizacijo Bund der Heimatjugend, ki je v tesni povezavi z zahodnonemškimi re-vanšističnimi organizacijami.
Zahodni Nemci so pri zaslišanju izpove-dali, da so imeli narnen v italijanskih me-stih vzbuditi paniko in tako pritiskati na
oblasti, da bi priznale »neodvisnost in svo-bodo« pokrajinam severne Italije, ker so le-te v zahtevah zahodnonemških. in av-strijskih revanšistov Južnotirolsko pod-ročje. Vodilne niti za akcije izvirajo iz tako imenovanega »Kulturwerk Siidtirol«, »Berginsel-Bund« in drugih znanih sre-dišč. študentje so izjavili, da dob"^ajo inštrukcije iz Nurnberga. Innsbrucka in Dunaja. Prav tako denar, na roko po osemdesettisoč lir.
Primitivizem teroristov se je izkazal, ko je Wintersberger skušal zamolčati članstvo v športnem klubu Olympia. Pri Clympii se ne ukvarjajo s športom, am-pak je to neonacistična organizacija, ki so jo pred kratkim oblasti prepovedale in voditelje aretirale.
Avstrijska vlada je nedavno morala na-stopiti proti tem nemškonacionalnim na-cističnim organizacijam, ki so zakrivile dogodke v Italiji, strele v avstrijskem parlamentu, onečaščenje židovskih poko-pališč v Innsbrucku in drugod ter druge izpade. S tem v zvezi je pomemben po-datek, da je v zadnjih volitvah 20 odstot-kov avstrijskih štUdentov oddalo svoje glasove za neonacistično FPO, kar priča o hitrem razširjanju bacila, ki ga tvorijo reakcionami katoliški klerikalizem, mili-taristično velikonemštvo in protikomvtni-1 stična gonja,
Po Forumu F. D.
Kako bodo študentje sodelovali pri lefošnjem svetovtiem festivalu mladine in študcsitev? Kaj so študentje za ta festival pripravili? Upamo, da se bodo organizacijske izkušnje prefšnjih festivalov izkazale tudi letos v Helsinkiju od 27. julija do 5. avgusta.
Festivalski pripravljalni odbor, ki ga se-stavljajo predstavniki 16 nacionalnih unij sn mednarodnih zvez, je začel s konkretnimi pripravami že preteklega novembra v Helsin-kiju. Odbor se je pri pripravah sreccil z občutnlmi težavami, tako s krajem fesfavcsla, scsg finska študenfcivska zveza pri prspravah ni hotela sodelovcsti, kakor tudi s siBnfgn programom, sc?j je hoielo ustreči čfniv©€ željam m prlčakovcnijem. šludentovski pro-gr( n naj bi čimbolj nazorno prikcizoval sedanje stanje v tnecliiarodsiesn šfudentov-skem gibanfu.
DEVET VPRAŠANJ  PREVAJAVCU   ANTONU   SOVRETU
43.000
France Grivec

Sklenili smo obiskati nekatere naše naj-vidnejše pisatelje in jih predstaviti našim bravcem. Kot prvega smo pred kratkiin obi-skali pisatelja Antona Ingoliča, v letošnji zad-nji številki pa bomo predstavili našega naj-boljšega, neumornega prevajavca iz klasike, profesorja ANTONA SOVRETA. Ceprav živi-mo v modernem, stehniziranem času, je zani-manje za kulturne dragocenosti, predvsem pa za literarne bisere, ki nam jih je zapustila klasika, silno veliko, presenetljivo; lahko tr-dimo, da skoraj tako kot za sodobno literatu-ro. Vzrok temu moramo zopet iskati v seda-njem načinu življenja, ko se človek, utrujen očl vsakodnevnega napornega dela in naglice, ki ga obkroža, rad zateka po razvedrilo v klasiko.
Ko sem obiskal prevajavca na domu, se je ravno ukvarjal z Ajshilom, vendar je bil za razgovor takoj pripravljen...
'     »Mi lahko poveste nekaj o vašem življenju?«
— Najbolj pomembno je menda to, da sem se ro-dil, in to 4. decembra 1885. Izhajam iz majhne, za-kotne vasice šavna peč med Zidanim mostom in Hrastnikom. Moji predniki so bili mali kmetje in so se morali vse življenje ubijati za svoj vsakdanji kruh... Oče ni hotel ostati dofha, zaposlil se je na železnici. Dolgo let je bil čuvaj na čuvajnici številka 561 (te številke ne bom nikdar pozabil!)
V družini nas je bilo osem otrok in ko smo hodili v šolo, smo morali vsak dan pešačiti v Zidani most, eno uro tja in eno nazaj. Potem pa, ko se je oče po-nesrečil, smo se preselili v Krško (1897), kjer sem še nekaj časa obiskoval osnovno šolo, nižjo gimna-
zijo pa v Celju. To je bila t. i. utrakvistična gimna-zija, vendar je bilo v njej kaj malo slovenščine (slo-venski jezik in verouk), vse drugo je bilo nemško.— Višjo gimnazijo in maturo sem napravil v Ljubljani (1906).
Kam po maturi? Ker sta me grščina in latinščina zelo zanimala in ker sem se silno lahko učil na pa-met, sem se odločil za klasično filologijo. Seveda sta oče in mati — predvsem mati — ves čas na tihem upala, da se bom spametoval in postal »go-spod«...
Na Dunaju sem bil menda pet semestrov. Reči rnoram, da so tedaj slovanski študentje zelo težko postali člani seminarja in tako nas profesorji niso kdo ve kaj poznali. Zaradi tega sem presedlal v Gradec, kjer sem v naslednjih štirih semestrih kon-čal potrebne naloge. Še pred diplomo sem bil v letih 1912-13 suplent v Ljubljani na Poljanah. Ko je imela Avstrija 1913. leta oster konflikt z »veliko državo« črno goro, so nas delno mobilizirali. Tako sem na črnogorski meji prebil šest mesecev.
Naslednje leto sem bil suplent na novoustanov-ljeni slovenski gimnaziji v Gorici, kjer me je tudi zatekla vojna. No, in potem sem bil vsepovsod, po frontah in špitalih; nazadnje sem bil kot »okupator« črne gore pri generalnem guvernerstvu v Cetinju. Bil sem kotarski zapovednik in sem upravljal osem občin!

Po vojni sem služboval na najrazličnejših gimna-zijah in ker se ravno nisem kdo ve kako strinjal z režimom, so me stalno premeščali, dokler nisem 1938. leta pristal v Beogradu kot državni inšpektor za klasična jezika.
Spomladi 1941 sem nameraval oditi v Italijo na študijski dopust. Napisati sem namreč hotel rim-sko zgodovino (grško sem napisal že prej). No, obrnilo se je drugače, tako da so Italijani sami prišli k nam. Vojno sem prebil v prosvetnem od-delku v stalnem strahu za glavo, ves čas pa sem bil tudi aktiven član OF »brez posebne funkcije«.
Po  osvoboditvi  sem  1946.  leta jorišel na univerzo, kjer sem bil profesor do pred nekaj leti...
»Dva dogodka iz vašega življenja; najlepši in najneprijetnejši!«
—  Bom pričel kar z drugim, ker človek z nepri-jetnim rad kar najhitreje opravi. Res je, da ostanejo človeku bolj v spominu lepi kot neprijetni dogodki, vendar so bila zame najhujša leta živkovičevega re-žima 1931—32. Kdor je imel hrbtenico, je nastradal; preganjali so nas in nas premeščali iz kraja v kraj, s šole na šolo. Slovenščino so hoteli iztrebiti in je bila za nas beseda »slovenoborci« najhujša psovka.
Najraje pa se spominjam dni, ki sem jih preživel v črni gori med prvo vojno. Imenovali so me »sofra providur« in večina ljudi ni poznala mojega pravega imena. Tako sva nekoč potovala z hekim črnogor-cem. Steza se je vila pred nama v hrib in je skoraj ni bllo opaziti. Nenadoma sva trčila na velik fta-men, ki je ležal na poti in je bil že ves izlizan. Ko sem sopotnika vprašal, koliko let že leži ta kamen na poti, je odgovoril: »E, pa može da stotinu godi-na!« Prijel sem kamen in ga odnesel proč, on pa me je občudovaje gledal. Približno deset dni kasneje se je že razširila pesem o tem, kako »sofra providur« uči črnogorce delati... Na ta način je nastalo o meni v črni gori precej pesmi.
Ko je kralj Nikola v Franciji izvedel, kakšno prosvetiteljsko delo opravljam med njegovimi poda-niki, je pisal domov, da mi da po vojni cetinsko prefekturo. »Sofra providur može da radi što god hoče!«
črnogorci niso znali delati, samo nadzirati, kako drugi delajo, bili pa so pošteni. Ko sem odhajal, mi je dejal občinski predstojnik: »Nalog imam od komitov (le-ti so se bojevali proti Avstrijcem), da ne bo počila puška, dokler bo potoval sofra providur od Kotora do Reke.
»Sedaj pa bi rad zvedel še nekaj o vašem pre-vajavskem delu; kdaj ste se odločili za prevajanje iz klasičnih jezikov?«
—  Med prvo svetovno vojno je bil človek ves čas odrezan od kulture in je skoraj podivjal. Malokdaj smo dobili kak časopis, knjig pa sploh ne. Po vpjnt sem opazil, kako je v tistih kratkih letih jezik na-predoval. Dejal sem si, da se bo treba naučiti vse na  novo.  V  Ljubljani  sem pokupil  vso  literaturo, kar  sem jo dobil  in bral. Tedaj  mi je prišlo na misel, da bi pričel prevajati iz latinščine in grščine, saj je bilo tega pri nas zelo malo, skoraj nič. Tako je 1922 izšel moj prvi Edip. Nato sem prevedel še nekatere  stvari, vendar je nastala pretežna večina mojih prevodov v letih po osvoboditvi.
»Lahko poveste, koliko verzov ste doslej že pre-vedli?«
—   Lahko.   Natančno  vzeto  sem  doslej  prevedel točno 43.000 heksamentov. Torej lahko z vso pravico
govorim o strukturi slovenskega heksamentra! (No, od najinega razgovora se je število prevedenih he-ksametrov verjetno že nekoMkodvignilo).
»Ste s svojim dosedanjim delom zadovoljni?«
—  Da. Po vojni sem se zarekel, da mora vsako leto   iziti  ena  knjiga.   Sedaj je minilo   sedemnajst let, izšlo je šestnajst knjig, sedemnajsto pa preva-jam sedaj (Ajshila). Zakaj prevajam iz klasike? Za-to, ker se moram neprestano boriti za izraz. Nikdar me ne boste dobili, da bi prevajal nekaj takega, kar lahko   diktiram   naravnost v pisalni   stroj!   To   ni zame. Lotevam se najtežjih tekstov. Ravno borba za izraz, stalno »piljenje« in trud, s katerim se moram dokopati  do  vsakega čistega verza,  me  navdušuje in priteguje. Tu je treba vso zgradbo, prav vse raz-biti in nato v ,slovenščini ponovo postaviti! Preva-jam premišljeno, v prvi vrsti literarne vrhove, ker so ti najbolj pomembeni, pa tudi najtežji. Pri tem je treba vedeti to, da je struktura našega jezika po-vsem   drugačna   od   grškega, zato   je   treba   vedno znova iskati nove možnosti, nove besede in besedne zveze in te možnosti vsakokrat popolnoma izčrpati.
»Kako prevajate in koliko verzov prevedete pri-bližno na dan?«
—  Ko sem lansko leto prevajal Sofoklejevega Fi-lokteta, ki ima 1470 verzov, sem potreboval 25 dni. To je v moji prevajavski karieri svojevrsten rekord. Moja dnevna norma je približno 30 verzov, včasih več včasih manj, vendar pa potrebujem za Ajshila, ki ga trenutno prevajam, tiikrat toliko časa in tru-da. Ajshil je silno težak in je pri prevajanju potreb-na silna ekonomika izraza; ne sme biti zgoščen, ker bi bil sicer tekst nerazumljiv.
če pogledam svoje starejše prevode, vidim, da sem se stalno razvijal. Včasih sem rad uporabljal mrtve besede, vendar ne dolgo. Danes so moji pre-vodi taki kot dorski templji. Preproste, pregledne, plemenite linije brez vsakih baročnih okraskov. Ce danes še uporabljam besedo, ki ni dovolj znana, se je je vredno naučiti! Naj poudarim še to, da mora vsak prevod zaživeti, pritegniti bravca s svojo raz-gibanostjo, neposrednostjo, imeti mora nekaj, če-mur pravim »iskra božja«. Tako je z našimi ostalimi prevajavci. Nekateri dobro prevajajo, imajo lep jezik in stil, bistva umetnine, ki ji ga je vdahnil avtor,
pa ne znajo zajeti; ni tiste »iskre božje«. Tako se čutim na tem področju še vedno precej osamljenega. »In kakšni so vaši načrti? Kaj bi bilo toeba po vašem mnenju še prevesti?«
— Marsikaj. Sam imam še v načrtu izbor grške lirike, za kar imam pogodbo z DZS že šestnajst let. Rad bi prevedel tudi še Platonove Sofistes, Protago-
^
ras in Zakone. Nujno bi tudi bilo malo bolj preva-jati rimsko literaturo (Eneido, Georgika), Horaca pa bi moral prevajati popoln mojster jezika, ker je pri njem glavna forma in ne toliko vsebina.
»Kaj menite  o pouku klasičnih jezikov v seda-njem času?«
—   Pouk klasičnih  jezikov  zahteva  precej  časa, tega pa sedaj primanjkuje. Grščina je za nas bolj odmaknjena  kot latinščina, ki je marsikje  še ne-obhodno  potrebna.  Kljub  temu  pa  se  morata  ta jezika   ostati   vsaj   za   znanstveno   delo.   Predvsem pa se mora človek naučiti klasičnih jezikov v gim-naziji, tja do petega razreda, kajti potem je zaljub-ljen in se mu ne ljubi učiti — in ima prav!
»Kaj menite o današnjem študentu?«
—  Odkar ne. predavam več, nimam toliko zveze z njimi, vendar se mi zdi, da je bilo nekod znanje veliko bolj intenzivno.
ABSOLVENTI   UUBUANSKE SLAVISTIKE NA POUSKEM
Konec maja so študentje četrtega letnika ljubljan-ske slavistike na podlagi izmenjave s krakovskimi slavisti obiskali Poljsko in se pri tem seznanili z njenimi pokrajinskimi značilnostmi, z njeno bogato kulturno preteklostjo in z življenjem poljskih štu-dentov. Pot jih je peljala iz nekdanje poljske pre-stolnice Krakova, mesta, ki je najbolj verno ohranilo svojo zgodovinsko podobo — preko Varšave, seda-njega političnega in kulturnega središča k Baltske-mu morju v Gdansk, Gdinjo, nato pa še v zahodni del države v Wroclav, središče osvobojene šlezije, in ob koncu poti še v Katovice, staro šlezijsko indu-strijsko mesto.
Med ekskurzijo je prišlo do koristne izmenjave izkušenj pri organizaciji študija slovanskih jezikov, v številnih razgovorih s poljskimi kolegi pa so se ljubljanski študentje lahko spoznali s tradicionalno poljsko gostoljubnostjo, pa tudi z bogatim kultur-nim življenjem poljskih študentov.
Na sliki:   Kopernikov spomenik  pred varšavsko Akademijo znanosti in umetnosti.
John Galsworthy
VISEK VSEGA
V tistih dneh ni bilo treba stradati nobe-nemu človeku, ki je imel talent. Naslednja zgodba mojega prijatelja Bruca bi bila lahko dokaz za to trditev. Bil je že pri šestdesetih, ko sem ga spoznal in je napisal že kakih pet-najst knjig, ki so mu prinesle sloves velikega pisatelja. živel je v York Streetu, v stari bajti z razmajanimi stopnicami. Mislim, da še ni bilo pisatelja, ki bi mu bilo bolj vseeno kaj mislijo Ijudje o njem. Zanemarjal je tisk, ni-koli ni čital kritik, ampak živel v svojih sobah, ki jih je včasih zapustil tudi za več mesecev, se zopet vrnil in napisal knjigo. Bil je velik, suh moš, z obrazom podobnim Mark Tioainu, črnimi obrvmi, sivimi brki in košatimi sivimi lasmi; toda njegove oči so bile otozne, temno-rjave in so dajale obrazu nek poseben izraz duha oddaljenega od vsega posvetnega. Bil je star samec in bilo je videti, da se žensk izogiba, čeprav je moral biti zanje privlačen. Leto, o katerem pišem, je moralo biti za mojega pri-jatelja Bruca milo rečeno vražje slabo. Nje-gova zadnja knjiga je bila popoln neuspeh. Prestal je tudi operacijo, ki ga je stala veliko denarja in ga popolnoma oslabila. Ko sem ga prišel obiskat v oktobru, sem ga našel steg-njenega na dveh stolih s cigaro v ustih. Na kolenih je imel pisalni blok in vse naokoli so bili raztreseni popisani listi papirja. Sploh je bila vsa soba zelo zanemarjena. že leto dni se nisva videla, toda pozdravil me je kot bi se videla včeraj.
»Pozdravljen«, je rekel. »Včeraj sem bil v nekakšnem kinu. Ali si ti že bil kdaj?«
»če sem kdaj bil? Ali veš, koliko časa je ze kino? Od leta 1900.«
»Prav. Kakšna smešna stvar! Napisal sem pamflet o tem.«
»Kako praviš — pamflet?« »Parodijo — najbolj smešno stvar, kar si jo kdaj prebral«
Pobral je list papirja in se začel smejati.
»Moja junakinja je potomka črnke in belca. Ima čudovite oči in še lepše prsi. Ima več vrlin kot se jih da našteti z besedami in vsakdo bi jo rad dobil. Njen brat je pravi vrag, pozna vse njene temne skrivnosti in jo hoče prodati milijonarju, ki ima tudi temno skrivnost. Vse skupaj so v moji zgodbi štiri temne skrivnosti.«
»Kakšna izguba časa!« sem iskreno dejal.
»časaf« se je razbiiril. »Kaj mi pomaga čas? Nihče ne kupuje mojih knjig. Niviam de-narja. Nikar mi ne govori!«
Zopet je pobral rokopis in se začel smejati.
»Preteklo noč — na tistem kraju — so imeli — sveta nebesa! — tekmo — med vlakom in avtomobilom. Druga je bila med vlakom, avtomobilom,  letalom in  konjem.«
»Ali mi pokažeš za trenutek ta rokopis?«, sem ga vprašal. »In kdaj ga boš končal?«
»Saj sem ga že končal. Takoj sem ga napi-sal. Saj ne morem prenehati pisati take stvari, dokler je ne končam.«
Dal mi je rokopis. »Vzemi vse skupaj. Skrivnost moje junakinje je ta, da nima nič črne krvi v sebi — je najčistejša kreolka z juga in hudobni milijonar sploh ni milijonar;
in njen revni Ijubimec je bogat. Povem ti, do-bra stvar.«
»Hvala,« sem rekel suho in vzel rokopis. Zapustil sem ga ves v skrbeh za njegovo zdra-vje in revščino, ki ji nisem videl konca.
Po večerji sem prebral rokopis. Nisem Še prebral dveh strani od petintridesetih, ko sem ves razburjen vstal, spet sedel in mrzlično bral naprej. Parodija! Pri vseh svetnikih! Napisal je odličen scenarij. Bil sem razburjen. če bom pravilno ravnal, bo lo majhen zlat rudnik. Vsaka filmska družba bi se vjela nanj. Toda Bruce bi vse pokvaril. Če bi mu rekel, da je napisal pravi scenarij, bi rekel »Sveta nebesaf« in ga vrgel v ogenj. Le kako dobiti dovoljenje, da bi napravil z rokopisom, kar bi hotel? Na vsak način sem bil odločen, da mu preskrbim nekaj denarja. Toda ton njegovega glasu, ko je govoril o filmu, mi je zadajal skrbi. Brez nje-govega dovoljenja nisem mogel storiti ničesar. Tako sem šel naslednjega dne zopet k njemu.
»Pozdravljen! že spet ti? Kaj misliš o teo-riji, da so Egipčani dobili svojo kulturo iz Sahare?«
»Ne verjamem,« sem rekel.
»Neumnost! Ta pisatelj pravi...«
Prekinil sem ga. »Ali hočeš ta rokopis na-zaj ali ga lahko obdržim?«
»Rokopis? Kakšen rokopis?«
»Tisti, ki si mi ga dal včeraj.«
»Tisti! Zakuri si z njim! Ta pisatelj pravi...«
»Da,« sem rekel. »Zakuril si bom z njim. Vidim, da si zaposlen.«
»Oh, ne! Nisem. Nimam kaj početi. Pj.sa.ti se mi ne izplača več. Za vsako knjigo dobim manj. Umvl bom od lakote.«
»To je zato, ker se ne oziraš na javnost.«
»Kako naj se oziram na javnost, če ne vem, kaj hoee?«
»Zato, ker se ti ne Ijubi ugotoviti, kaj hoče. Ce bi ti predlagal način, da bi zadovoljil jav-nost in dobil denar, bi me vrgel skozi vrata.« "Zopet sem odnesel rokopis in ga doma na grobo
preuredil za film. Nisemvedel, ali naj na roko-pis napišem njegovo ime ali ne. če napišem, da je avtor neznan, bom iobil polovico slabši honorar. če bi pa napisel njegovo ime, bi bilo vse kaj drugega. Publika je naravnost impre-sionirana, če vidi ime zaanega pisatelja. Toda tega si nisem upal. No, končno sem izbral srednjo pot. Odnesel ga bom k producentu in rekel, da je delo velikega pisatelja, ki piše in-cognito in da naj izvlečejo največ, kar se da. Naslednji dan sem oinesei rokopis k znani filmski družbi. Trajalo ještirinajst dni in spre-jeli so ga. Potem sem se ves teden pogajal z njimi za honarar. Lahko bi dobil najprej 2000 funtov, nato pa še dva, ko bi začeli s sne-manjem. Toda zgovoril xm se, da mi plačajo 3000 tdkoj, tako, da bi imel manj težav z Bru-com. Končno sem podjnsal pogodbo in spre-jel ček. Vedel sem, da se bodo moje težave šele začele. Kako naj preprihm Bruca, da bo vzel denar pri vseh njegovih slabih občutkih do filma? Izmišljal sem si use mogoče izgovore, toda nič pametnega se nisem domislil. Bruce se mi je vedno zdel kko drugačen, čuden, vzvišen nad našo civilizacijo, da se mi je zdela misel, da bi šel k njernu in preprosto rekel: »To je tvoj denar za fUm, ki si ga napisal,« prav nemogoča. Kar slišal sem ga, kako pravi: »Jaz? Pisal za film? Ali «e ti ni zmešalo?«
Ne bi smel storiti tega brez njegovega do-voljenja. čutil sem, da m ne bo nikoli odpu-stil. Nazadnje sem se domislil. Vnovič sem ček v svoji banki, dal napisati ček na moje ime in tako oborožen z njin in pogodbo sem se napotil k njemu.
Ležal je na dveh stiHih, kadil cigaro in se igral z mačko, ki je plezala po njem. Zdel se mi je manj nataknjen kct po navadi in potem, ko sva nekaj časa govorM o njegovem zdravju, sem začel:
»Nekaj ti moram primti, Bruce.« »Priznati? Kaj mi moroi priznati?« »Se spominjaš  rokopsa, ki si mi ga dal pred kakimi šestimi tednli
»Ne.«
»Seveda se — o mešanki.«
Zasmejal se je: »Oh, da.«
Globoko sem zajel sapo in nadaljeval: »No, prodal sem ga in denar seveda pripada tebi.«
»Kaj? Kdo bi pa sploh tiskal kaj takega?«
»Saj ne bo tiskano. Predelan je za film — za superfilm.«
Njegova roka se je ustavila na mačkinem hrbtu in zastrmel se je vame. Jaz sem hitel:
»Moral bi ti povedati, toda ti imaš  tako zmešane pojme, da se te nisem upal vprašati. Dejstvo je, da je odličen scenarij.  Tu je po-godba in ček za 3000 funtov.« »Sveta nebesa!« je zavpil.
»Da, vem. Toda to je neumnost, Bruce. Film je prav dober izraz moderne civilizacije — naravni produkt naše dobe. Ljudem nudi zabavo in užitek. Mogoče je vulgarno in poceni, toda mi smo vulgarni in poceni in ne izplača se pretvarjati, da nismo. Vulgarna doba zahteva vulgarno zabavo in mi smo dolžni, da ji jo damo.«
Strmenje v njegovih očeh me je skoraj pa-raliziralo, toda nekako sem jecljal dalje:
»Ti ne živiš na zemlji — ne razumeš, kaj Ijudje hočejo; nekaj, da jim prežene skrbi — vsakdanjost njihovega življenja. Hočejo krvi, razburljivosti, senzacij vseh vrst. Nisi jim na-meraval dati tega, toda si in denar je tvoj in moraš ga vzeti.«
Mačka je nenadoma skočila na tla. čakal sem, da se bo zdivjal vihar.
»Saj vem,« sem dahnil, »da sovražiš in pre-ziraš film...«
Nenadoma je zagrmel njegov glas:
»Vraga! Kaj pa čvekaš? Saj grem skoraj vsak večer v kino.«
Na meni je bila vrsta, da rečem »Sveta nebesa!« In ko sem nekako stisnil pogodbo in ček v njegovo roko, sem hitro izginil skozi vrata z mačko tesno za petami.
Prevedla: T. WOLF
Osemindvajsetletni Matjaž Kmecl je asi-steat za literarno zgodovino na slavi-stičncm          oddelku
ljubljanske filozofske lakultete. V«Hlto se ukvarja z družbeno iktualnimi problemi, poleg tega pa se je uveljavil tudi kot pi-sec radijskih iger (na dveb natečajih lani in letos je dobil tri nagrade).
»Lansko leto si dobil na natečaju za radijsko igro, ki ga je razpisala RTV Ljubljana, prvo na-grado in tretjo nagrado za mladinsko radijsko igro, na letošnjem natečaju pa deljeno prvo in drugo nagrado. Kaj lahko poveš o svojem delu na tem področju in o slovenski radijski igri sploh?«
— Specifikacija radijske igre me je dolgo privlačevala. Radijska igra namreč omogoča, da z določenimi epskimi prvinami lahko dosežeš tu-di dramatski učinek. Ta zvrst zavzema svojevrst-no mesto V trikotniku lirika, dramatika, epika, 'cer lahko funkcionalno gradi dramatski konflikt prav tako z določenimi liričnimi in epskimi elementi (vezni tekst ali glasba). Epski elementi sicer v moderni drami obstajajo (Brecht), prav tako lirični (Lorca), vendar na odru niso tako dramatsko funkcionalni kot v radijski igri. Zato - seveda nudi pisanje radijskih iger piscu določene olajšave. Namesto obširnih dialogov lahko deja-nje večkrat preskoči s kratko napovedjo ali vmesno glasbo. Vendar je to samo tehnična plat radijske igre. Izpovedane možnosti pa so v drugi umetniško ustvarjavni obliki; vse je odvisno od piščevega formata. Radijska igra je lahko samo ena izmed možnih oblik umetniškega (ali manj umetniškega ali sploh neumetniškega!) izpovedo-vanja.
Tako je bilo dolgo časa docela absurdno, da je dosegla radijska ekspanzija preko 200.000 na-ročnikov v Sloveniji, torej izredno močan avdito-rij, slovenske radijske igre, razen nekaj izjem, pa vse do zadnjega, do letos, ni bilo. Letos je na natečaj radijske igre RTV Ljubljana prišlo preko 60 del različnih avtorjev. Pri tem je zanimivo, da je zasegla močan delež radijska satira, kar je v popolnem nasprotju z nekakšnim prirojenim slo-venskim strahom do aktualne satire in prav tako že nekako prirojenimi lamentacijami o otožnosti in žalostnosti »slovenskega nacionalnega karak-terja«! Mislim, da je prav današnja faza decen-tralizacije vsega našega družbenega in predvsem upravljavskega življenja najprimernejši čas za ponoven vznik slovenske satire. še več, prepričan sem, da je satira kot spremna kritika vseh mo-gočih in nemogočih človeških preformacij in de-formacij nujna, če ne celo družbeno neobhodna. Prav radijska igra se mi zdi za takšno satiro ena najprimernejših posredovavnih oblik, ker je z njo glede na njene tehnične možnosti in množičen avditorij danes domala najpopolneje uresničljiva zahteva po aktualnosti.
Doslej se je z radijsko igro ukvarjalo v glav-nem dvoje, troje avtorjev, ki so sicer prispevali nekaj pomembnih dosežkov, ki pa radijski igri vendarle še niso priborili pečata nekake kulturne enakopravnosti. O kvaliteti, zlasti izvajavski, šlo-venskih radijskih iger govore številne nagrade, ki so jih pobrale na festivalih jugoslovanskih ra-dijskih iger.
»Kaj meniš o sodobni slovenski književnosti, prozi in poeziji in o njeni vlogi v sklopu ostalih jugoslovanskih literatur?«
— Kadar govorimo o sodobni slovenski litera-turi, govorimo o starejši, srednji, mlajši in naj-mlajši generaciji. Pri tem pa se postavlja vpra-šanje, kaj predstavlja pojem »generacija«. če govorimo, recimo, o najmlajši generaciji, potem so lahko kriteriji za to »najmlajšnost« lahko različni, bodisi da gre tu za letnico rojstva, bo-disi za skupino, ki je ne glede na starostno pri-padnost vnesla v slovensko literaturo zadnjo stil-no ali idejno inovacijo, bodisi da gre za sku-pino, ki se sama tako imenuje in tako dalje. Ker ima že vsak tak vzdevek lahko hitro peiora-tivni pomen, ki lahko označuje ali zastarelost ali mladostno zaostalost, se želim temu označevanju izogniti. Zame je sodobna umetnost vsako umet-niško prizadevanje, ki izraža težnjo po izpovedo-vanju nepotvorjene, tako ali drugače večne ali pa tudi aktualne družbene človeške resnice. Pisce s takšnimi kvalitetami pa šteje, seveda sicer v nekoliko omejnem obsegu, tudi sodobna sloven-ska književnost. To se morda sliši kot fraziranje, ker je bilo že neštetokrat povedano iz različnih ust in ker se pod firmo takih besed prepogosto rado frazira, vendar je to spet ena tistih resnic, ki se jim ni mogoče izogniti in je vse, kar lahko storimo, le to, da jih vedno znova variiramo. Eden osnovnih aktualnih človeških problemov, ki vedno bolj prodira v takšno našo »pravo« književnost, je zadnji čas, enako kakor v drugih književnostih, problem modernega razdvojenega človeka — izkoreninjenca. Kjer je ta problem zajet iz slovenskih specifičnih korenin in kjer gre za ustvarjavce ustreznega formata, nastajajo teksti s sorazmerno visoko umetniško vrednost-jo (Rebula, deloma in s precejšnjimi pridržki Hofman).
Žal pa najmlajši pisci, oziroma pisateljice te-ga problema niso dojeli, Čeprav se mu nekje od zunaj v svojem pisanju vedno približujejo s tem, ko se spuščajo v popisovanje seksualno prepo--tentnih mladostniških izživljanj. Ta tako imeno-vana ženska seksualistična literatura, ki Je na-
Predstavljamo:
Niatiaž Kmecl
stala na zahodu predvsem iz življenjske blazira-nosti z vsem mogočim materialnim standardom opremljenega mladega človeka, je tam nastala iz nekega notranjega, pa čeprav samo podzavestnega spoznanja o človekovi deformaciji, ki mu jo pri-naša vse bolj izpopolnjena materialna kultura. Vse, v čemer se lahko po naziranju ali pa tudi po doživljanju teh mladih pisateljic lahko še tak človek izživi kot človek, je izrazito živalska spolna naslada. Naše mlade pisateljice (saj pisateljev skoraj ni več)) pa so v tej literaturi v vzorovanju dojele le to zunanje (spolno) obeležje in niso prodrle v srž problema. Literaturo so ob vsej teh-nični spretnosti spremenile v privatni dnevnik svojih prvih (in zato najmočnejših) seksualnih kontaktov. če sem omenil tehnično verziranost, potem to v mnogočem velja tudi za poezijo, ki jo pišejo mladi pesniki. Visoka tehnika pisanja je razvidna zlasti iz vse bolj intenzivnega izpopol-njevanja metafore. Pogosto lahko opazimo še več, da namreč novatorsko iskanje novih metaforičnih nians ali možnosti prerašča s svojo goloto v edino doživetje, ki naj bi predstavljalo človeško vsebino te poezije. Hočem pa reči, da to ni reden pojav in je vse odvisno le od etičnega in splošnočlove-škega formata vsakega mladega usfcvarjavca.
Vse to velja v prav takšni meri tudi v pri-meru, če govorimo o mestu, ki gre sodobhi felo-venski književnosti v okviru sodobnega jugoslo-vanskega književnega ustvarjanja.
»Vloga mlade inteligence v sodobni družbi?« — Na to vprašanje lahko odgovorimo z različ-nih gledišč, ker gre za zelo kompleksen in kom-pliciran problem. Odgovori, do katerih se tako dokopljemo, so pravzaprav delikatni in za aktu-alno družbo pogosto zelo heretični. Z enega od možnih gledišč sem poskušal stvar vsaj deloma pojasniti že v anketi v Delu. Tam sem vprašanje načel z eksistenčnega vidika. Eksistenčno vpra-šanje mladega humanističnega človeka, še posebej znanstvenika, sem poskušal prikazati kot simp-tom določenih premikov v družbeni mentaliteti. če kriterij za spoznanje variiram, lahko povem na kratko tole:
Če neka družba nagrajuje posameznika za njegovo delo, ne na podlagi privatnih ali raz-rednih kriterijev, marveč po tem, koliko ceni njegovo delo, potem je način in kvantiteta na-grajevanja docela jasen pokazatelj tega, koliko ga v resnici ceni in potrebuje. če je bil huma-nistični intelektualec, znanstvenik pri tem ni iz-vzet, za svoje delo zelo mizerno materialno sti-muliran, ga je s tem družba avtomatično že na zunaj zaznamovala z določeno manjvrednostjo. To pa privleče s seboj vrsto različnih faktorjev psihološkega, družbenega itd. značaja. Naj pri tem omenim samo boleče odnose med tako imenova-no tehnično, birokratsko in humanistično inteli-genco ter večvrednostne in manjvrednostne kom-plekse, ki so se pri tem množično pojavljali. Se-veda pa je docela jasno, in isto nam pove tudi
zgodovina, da se stopnja progresivnosti in histo rične družbene vrednosti nekega človeškega dela lahko zelo poredkoma ali pa sploh ne merijo po moralnem ali materialnem priznanju neke histo rične aktualne družbe. Seveda je treba reči, da so se razmere v zadnjem času tudi tu deloma iz-boljšale. Naj še enkrat ponovim, kar sem dejal o sodobni slovenski književnosti; če je mladi humanistični intelektualec res človek in če oprav-lja svoje delo iz notranje človeške potrebe ozi-roma prepričanja, potem bo seveda tudi njegovo delo, ne glede na aktualne možnosti in priznanja, opravljalo svojo progresivno funkcijo in dalo svoj prispevek k razvoju slovenske humanistične kulture, to je slovenske kultufe nasploh...
F.G.
STUDENTJE, OBIŠČITE  ANKARAN,  NAŠO ŠTUDENTOVSKO LETOVIŠCE!
NOVO V MEDNARODNEM UNIVERZITETNEM ŠPORTU
II.  EVROPSKI   ŠTUDENTSKI ŠAMPIONAT V JUDU
To mednarodno tekmovanje bo organi-zirala Univerzitetna športna zveza Belgije V Huizingenu od 26. avgusta do 1. septem-bra tega leta.
Doslej so prijavljene naslednje države: Zvezna repubiika Nemčija, Francija, Jugo-slavija, Nemška demokratična republika in Belgija. Ker je rok za prijave že pote-kel 31. maja, ni verjeti, da bi se število udeležencev občutno povečalo.
MEDNARODNI SEMINAR 0 UNIVERZITETNEM ŠPORTU
Letošnji seminar FISU (Mednarodne zveze za univerzitetni šport) bo v Ober-traunu (Tirolska, Avstrija) od 25. do 29. septembra.
Na njem bodo obravnavali predvsem vzgojne naloge visokošolskega športa. Po-leg nekaterih drugih, so na programu še naslednji referati: Vpliv športa na biolo-ški razvoj študentov; Vloga športa kot faktorja v splošnem razvoju študenta; Or-ganiziranje in oblike športa na visokih šolah.
IX. SVETOVNO MOŠTVENO ŠTUDENTSKO PRVENSTVO V ŠAHU
češkoslovaška šahovska zveza bo s sode-lovanjem Mednarodne študentske zveze (MSS) in pod pokroviteljstvom FIDE pri-redila od 7. do 22. julija letos deveto sve-tovno študentsko moštveno šahovsko pr-venstvo, ki bo v Marianskih laznih.
Nastop jugoslovanske ekipe doslej — vsaj kot nam je znano — še ni dokončno potrjen. Nasploh se naša zastopstva do-kaj neredno (predvsem zaradi materialnih težav in prezaposlenosti nekaterih šahi-stovj udeležuje teh tekmovanj.
Na dosedanjih svetovnih študentskih prvenstiph smo dosegli naslednje uvrstit-ve: Lyoh (1955) — 2. mesto za ekipo Sov-jetske zveze; Uppsala (1956) — 3. mesto za ekipama SZ in Madžarske; Zlate peščine — Bolgarija (1958) — 3.-5. mesto skupaj s ČSSR in Madžarsko, a za Sovjetsko zve-zo in Bolgarijo; Leningrad (1960) — 3. me-sto za ZDA in SZ.
Na turnirjih v Oslu (1954), v Repkjaviku (1957), v Budimpešti (1959) in v Helsin-kiju (1961) naši študentje — šahisti niso nastopili.
RGKGMETKi TURHSR NA SVEDSKEM
Od 1. januarja do 6. januarja 1963 bo švedska študentska športna zveza priredila rokometni turnir. Nanj nameravajo pova-biti vse dežele članice FISU (Medfiarodne zveze za univerzitetni šport) in članice IHF (Mednarodne rokometne zveze). V primeru, da bo prijavljenih več kot 8 ekip, bodo organizirali izločilne tekme, tako, da bo na zaključnem turnirju na švedskem igralo največ osem ekip.
UNIVERZIADA 1963 V PORTO ALEGRE
Izvršni odbor Mednarodne zveze za uni-verzitetni šport (FISU) je na zadnjem se-
stanku pregledal poročilo o pripravah za prihodnje študentske letne športne igre, ki bodo od 30. avgusta do 8. septembra 1963 v brazilskem mestu Porto Alegre.
Poleg športnih panog, ki so bile že do-slej na programu teh iger (atletika, plava-nje, skoki v vodo, vaterpolo, košarka, od-bojka, tenis, sabljanje) so tokrat dodali še telovadbo.
Ker bodo visoki prevozni stroški ovirali marsikatero študentsko ekipo iz Evrope, je sekretariat že sklenil dogovor z brazil-s?co Ietols?co družbo PANAIR DO BRASIL. Ta družba je namreč ponudila najbolj ugodne pogoje za prevoz tekmovavcev iz Evrope.
Po cenah letalskega potovanja pa lahko že danes trdno sklepamo, da bo drugo le-to v Braziliji le malo udeležencev iz Jugo-slavije, saj stane vožnja za enega tekmo-vavca na progi Rim-Porto Alegre in nazaj
»samo« — 600 dolarjev. če k temu dodamo še stroške potovanja do Rima (čeprav jih lahko plačamo v dinarjih) uvidimo, da bo naše zastopstvo na prihodnji Univerziadi res minimalno.
V najboljšem primeru bodo na to po-membno mednarodno študentsko športno prireditev odpotovali le oni, ki bodo lahko jamčili res za odlične uspehe.
UNIVERZITETHE  IGRE LATINSKE AMERIKE 1962
Kubanska študentska organizacija »Fe-deracion Estudiantil Universitaria« bo od 7. do 14. oktobra tega leta organizirala športni turnir za Latinsko Ameriko pod naslovom: Latinsko-ameriške univerzitetne igre 1962.
• študentske ekipe bodo nastopile v at-letiki, plavanju, nogometu, košarki in v baseballu.
KORISTNE POBUDE
Pred nekaj dnevi je bilo v Beogradu posvetovanje v Zvezi študentskih športnih organizacij Jugoslavije. S sfclepi tega po-svetovanja so študetnski predstavniki dan kasneje seznanili tudi razširjeni Izvršni odbor Zveze organizacij za telesno kultu-ro Jugoslavije. Napovedan sestanek v Cen-tralnem odboru Zveze študentov Jugosla-vije o istih problemih je, žal, odpadeL REZULTATI DOSEDANJEGA DELA če skušamo oceniti dosedanje delo štu-dentskih športnih organizaeij v posamea-nih univerzitetnih središčih, prizadevanje študentske organizacije za športno življe-nje med študenti in delo univerzitetnih komisij, potem lahko brez težav ugoto-vimo, da imamo v vseh središčih tako različne probleme in stanja, da jih je težko spraviti na skupni imenovalec.
Ta raznolikost ima gotovo samo slabe strani za študentski šporfni pokret, nikakor ne dobrih, ker onemogoča ka-kršnokoli enotho akcijo in delo in še posebej načrtovanje. Vsakdo pač vztraja na tistih svojih ustaljenih temeljih dela, ki so doslej pokazali vsaj kolikor toliko dobre rezultate. Morda je tudi to vzrok, PREDLOGI
| Zveza študentov mora v celoti pod-preti športno dejavnost kot del svoje družbeno politične aktivnosti (podpreti: akcijsko,   organizacijsko,  materialno).
H Zveza študentov mora podpreti pri-zadevanja za uvedbo redne telesne kul-ture v programu univerzitetnega študija in gradnjo priročnih športnih objektor zaprte vrste ob fakultetah.
0 Jugoslovanska organizacija za teles-no kulturo naj izenači študentske šport-ne organizacije z drugimi in naj prizna njihovo delo in prizadevanja v okviru splošnih iu temeljnih ciljev telesne kul-ture v Jugoslaviji (to je bilo že sprejeto!). NEPOSREDNE NALOGE Te so stvar študentskih športnih orga-nizacij, njihovega notranjega dela. Poleg prizadevanja za izvajanje predlogov, ki smo jih našteli preje, ostajajo našim orga-nizacijam še številna vprašanja, ki jih morajo rešiti. Za nekatera med njimi smo našli v Beogradu skupne rešitve: utrditi vodstva organizacij predvsem osnovnih na fakultetah, ki naj se razvijajo v moč-ne (številčno in- organizacijsko) klube; temeljna tekmovaua nai bodo joa fakulte-tah in univerzi (močno razvejana in raz-širjena); študentje naj imajo v prihodnje vsako leto le dve tekmovanji, zimske in letne študentske športne igrc. *Nedvomno bi z izpolnjevanjem tega programa dose-gli večjo enotnost v športnih organizaci-jah, dosegli močno organizacijsko osnovo in navsezadnje spodbujali študente, da bi na tekmovanjih dosegali tudi odlične športne  dosežke.
Organizacije imajo samo ENO nalogo, da vse te sklepe in priporočDa IZ VEDEJO
Povprečna ocena - prav dobro
Uspeh, ki so ga dosegli študentje ljubljanske univerze pri streljanju z vojaško puško, nam pove, da smo v fem letu do-bili več dobrih strelcev kot že leta nazaj. Posebno dober uspeh so dosegle tisie fakuliete, kjer študentje redno posečajo pouk predvojaške vzgoje in kjer so se študentje trudili za čim boljši uspeh. (Tako so n. pr. študentje rudarstva dosegli odlično oceno pri streljanju z vojaško puško na redni štev. 2.)
Prav iako so tudi skupine na kemiji, strojništvu, gradbe-ništvu in na ekonomiji dosegle prav dobre rezultate, kar nam kaže, da nimamo samo dobrih športnih strelcev, temveč tudi strelce, ki bodo  znali braniti domovino, če  bo  treba.
Vsekakor so tako veliki uspehi doseženi zato, ker so bile priprave pravočasne, trajale so nekaj ur, pa tudi študentje so stvar vzeli resno. (Nekateri so ostajali tudi dlje od določenih ur, da bi popolnoma obvladali tehniko merjenja, sproženja in zavzemanja položajev za streljane.) K pripravam so nekateri študentje sami prinašali svoje zračne puške in strelivo, da bi se či mveč naučili in da bi dosegli čim boljši rezultat. Bilo je nekaj študentov, ki so z zračno puško dosegU 93 od sto možnih krogov. Na pripravah je poleg raznih položajev v zvezi s ciljanjem in sproženjem vsak študent lahko izstrelil po 20 diabolov z zračno puško, kar je osnova za pripravo in se tak način uporablja tudi v JLA in se jc poka%al do sedaj za naj-praktičnejšega.
Letos je streljalo blizu dva tisoč študentov vseh fakultet. To na mpove, da so študentje razumeli važnost predmeta pred-vojaške vzgoje, rezultati pa nam potrjujejo uspeh, ki so ga študcntje s tako zavzetostjo dosegli. Skupen rezultat vseh fa-kultet in uspeh, ki je bil dosežen, nam da 80 «/o, kar pomeni, da je bila dosežena povprečiia ocena prav dobro. Od 20 */« sla-bih študentov je največ takih, ki slabo vidijo in taJcih, ki so streljali  prvič.
Polcg teh uspehov, ki jih študentje dosegajo iz Ieta v leto, ne smemo pozabiti dejstva, da je vsakega mladinca laže na-učiti ravnanja z orožjem, streljati ali upravljati kakršnokoli tehnično sredstvo, kakor ga prepričati o možnosti obrambe v sodobnih pogojih, ga vzgojiti tako, da išče in najde rešitev tudi iz najtežjih sltuacij. Vse to nam govori, kako potrebno jc prenašati izkustva naše Narodno osvobodilne borbe na vse mlade, pa naj študirajo karkoli.
Major Mutič Mladen
Študentje  Visoke  šole  za  telesno  kulturo  se  pripravijajo na strelišču na Rakovniku pod vodstvom majorja Mutita.
e rekel Joahim: »Ta pametni odne-ha!« in je obesil pisanje na klin. že mogoče, da je tako, obstoje pa tudi iz-jeme.   Saj  prav  iz-
jeme potrjujejo pravila.   In   čedalje bolj  se mi zdi,  da je Joahim eden od potrjevalcev —  kot izjema seveda — te-ga  pravila. Danes pa o Jestivalih. Je  bilo  in še  bo v  naši deželi. toliko razno-raznih festivalov, da so Ijudje tega le vajeni in bom tako le z malko truda obelodanil in na svitlo v javnost spravil \e nekaj o teh —¦ festivalih namreč.
Najprej ročno poglejmo v staro knjigo učenosti: Slovenski pravopis. Na strani 185, drugo geslo: festival — slavnostna prireditev, svečanost.
Jasno je, da je ta SP 1951 res še zasta-rel. Morda se danes reče festivav, morda tudi ne: a to kar stoji tam zapisano, to dandanašnji festival več ni! Kaj morem, kolo zgodovine in dinamika današnje, itomske dobe in druga kolesa so ga kot takšnega povozila.
Seveda, zmotil bi se vsakdo, kdor bi menil, da smo s feštivali pri nas za letos že opravili. Ker bo prav gotovo še kje kakšen denar preveč, pa tudi nekaj Ijudi in drugega materiala, bodo činitelji vse to porabili in naredili — ste že uganili, kaj? — i, seveda — festival. Zategadelj kopico nasvetov le-tem: Predvsem gre za izbiro kraja. Ne gre, da bi bili vsi festivali v stotnem mestu. Tako bi bili Liubljančani krivi, da se ne
zanimajo dosh za take, slavnostne prire-ditve. Naj še kdo drug deli z njimi slad-iosti in grenkobe domačega kulturnega iogajanja.
(Prijatelj Fonzelj mi ze tako zameri, — ii namreč rodom Ljubljanean — ker so vinski festival, o pardon, sejem, na pri-rner, pa tudi druge kulturne prireditve v Ljubljani!)
Torej na deželo, oziroma v provinco s festivalom, kot pravimo mi, kleni Ljubljan-žani. Tam, na deželi, pa mora biti seveda '.urizem.
In to rnora biti turizem tako razvit, da foisti ne preneha ob enajsti (23) uri zve-ler. Kajti pomisliti moramo na festivavce: \gravce in gledavce; ti namreč ne gredo ored jutrom domov. Pa ne da ne bi hoteli, impak ne   morejo.   Veste,   peš   hoja   je
utriidljiva, romanje ni več v modi. Komu-nalnih, pa tudi interkomunalnih prevoznih sredstev pa navadno ni. Spančkajo.
Mnogi poborniki festivalov pravijo, da je v takih krajih laže zvrtati denarce. S kopico žlahtnih besed, začinjenih z viso-kim kulturnim poslanstvom, (nič ne de, če dotični vsega docela ne kapirajo in po-tem nastopajo v neskladju s tem poslan-stvom) prepričajo merodajne kroge, na-rišejo plakate in festival je pred vrati.
Ko žp govorimo o festivalnih krajih. Tudi v Ljubljani imamo en tak tempelj. Z modrim piše na kamnu, da je dvorana Festivalna. torej za slavnostne prireditve, oz. svečanosti.
Kdo ve koliko le-teh so že videle žene brez sramu na onih stopnicah, takih sve-čanosti namreč. Vsako malo »boljše« bru-covanje najde tam streho nad glavo, vča-sih pa tudi srednješolci zaidejo na visoki, kulturni nivo. žal, ta nivo, vsled tkzv. suše ob nedeljah malce ponehuje. škoda!
No, ko smo se dodobra odločili za kraj, je treba dobiti v tem kraju tudi publiko. Kot že zgoraj omenjeno, to niti ni tako kočljivo. Le malo dobre volje s strani onih, ki pridejo na prireditev pod šifro »Izven in za Ljubljano«. No, pa v dvorani nafdejo prostor tudi domorodci. Vseka-kor moram po vnaprej preizkušenih recep-tih priporočiti dvorane malih izmer.
(Florijanove) marnie o festivalu
Na prlmer, ta merila so za naš kulturni krog več kot dovolj. (Kot veste, vsak malo boljši festival traja več dni. Zatorej tudi več različnih dvoran.) Za prvi dan izberi-mo dvorano za denimo 10 gledavcev, za drugi dan 20, potem pa lahko festivaltio dogajanje odkrijemo res širokim Ijudskim množicam. Naj vas nikakor ne moti obču-tek, da se potlej vse dogaja le za televizi-jo, ki ima potem več možnosti, da nam prenese celotni program. še kaj svojega dodajo zraven. N. pr. lepe slikice: kratka pavza, kvadratke, ki bežijo čez ekran, malce preveliko šahovnico (žal brez figur) in podobno.
Vsega tega gledavci, ki sede v dvorani ne vidijo, pa glej ga spaka, nič se ne raz-
burjajo vsled tega. Imajo pa ti gledavci še druge prednosti pred onimi v domačih foteljih in šlapah. Dobro je, če takšno fe-stivalno one pokrije kakšna priznana to-varna s svojimi izdelki. (čudno se mi zdi to-le. Vse naše tovarne so priznane, prizna-ni so tuii domala vsi njihovi izdelki, pa vendar je rubrika »Pisma bravcev« vsak dan polna. Pa žal ne — priznanj.)
No pa se gredo potlej ti priznani gle~ davci srečolovov ali mačka v žaklju. Vča-sih je že sama vstopnica ena srečka. To se zgodi vselej, kadar nihče natanko ne ve, kaj se bo pred radovednimi očmi in uhlji gledavcev  in poslušavcev dogajalo.
No, pa dovolj o publiki, to je o nas sa-mih. Saj sami veste, kakšni ste! če ne ve-ste, povabite prijatelja In prijateljico na kavo, vzemite nedeljski Dnevnik in izpol-nite quiz: »Kakšni ste in kakšne vas vidi-jo prijatelji?«
Opomba: O rezultatih tega quiza je brezpredmetno obveščati Tribuno ali sicer skušati izvajati nasilje nad pisce tega pred-loga, ker kot veste, Tribuna zdaj dalj časa ne bo izhajaia.
Poleg vsega drugega, neodložljivega, tvorijo eno od sestavin dobrega festivala tudi nastopajoči. Teh pa ločimo več vrst. Pri nas so v glavnem taki, ki nekaj kažejo. Od pokaži kaj znaš pa vse do najvišjih dosežkov onih, ki kaj imajo, pa kar na-enkrat ne bi radi nič več imeli. (Ti sled-nji ne nastopajo sicer oficielno, kot bi re-kel, a vseeno dobro v oko padejo.J
Začnimo pri tistih, ki kažejo svoje grlo. Mnogi odpirajo organ za proizvodnjo glasu tako, da mu vidimo tja v golt. No, pa s terai še kar gre. Ti itnajo vsaj glas in zapojo kot črednik na paši. Oni so bolf pomilovanja vredni, ki se bolestno zvijajo, Dse, telo, mikrofon, oči. žal ne morejo zvijati poslušavstva, kaj šele stroge žirije.
Tem slednjim lahko le z drobnim po-znavanjem tehnike, še bolj pa s popolnim-nepoznavanjem elektronike, takoj in učin-kovito pomogate. Le malo je treba, da ŽU ca ni več izolirana, potlej pa dobite pevca
s tresočim glasom, baš takim kot smo ga videli v inozemskem Jilmu. In kako je nalezljiva taka trepetlika. Vsak, ki ga pri-me, dela vse tako kot on, le da ne poje tako lepo. No, pa takrat se tako že nihče za to več ne zanima. Cirkus je že Vle.
Potem imamo tudi take, ki si pomagajo predvsem z raznimi trobili in tolkali. Tra-dicije vrle požarne brambe in njene ne-izogibne »plehmuzike« so še trdno vkore-ninjene v vsakem našem srcu. Zato na /e-stival nikakor ne pripusti onih, ki bi igrali na gosli. Lahko propadete že pri najmanjši dvorani, oni za deset gledavcev. Prazna vam bo zazijaia kot prazna dvorana na GR. Le tenko poslušajte!
Ne kličite takoj zdravnika, če bo izva-javec prebledel ali pa zardel preko mere v obraz. On s tem le kaže, da igra z dušo, z vso svojo dušo. Nekateri to enačijo s splošno telesno izdržljivostjo, zato so vsi ti precej glasni. žal ste vi, navadni publi-cisti fljudje iz publike), vse premalo po-učeni o bistvu te muzike in zato lahko vzamete koi suho zlato vse, zrno in plevel. Nič ni hudega, če boste s svojim prezgod-njim ploskanjem skoraj prekinili umetni-ški spored. Drugi dan bodo časniki piscdi: ta in ta je doživel aplavz na odprti sceni.
Tretji — to so pa oni, ki kažejo izur-jenost svojega telesa in udov. Vse to seve-da ob spremljavi muzike. Operne, baletne, pa tudi narodne. Z eno besedo — jolklora. (Pa ne taka, besedna.)
če hočete s folkloro doseči uspeh, mo-rate nujno poseči v nasprotni konec naše domovine. Mcdo vaje iz zemljepisa vam ta-koj pomaga, da določite najbolj oddaljeni kraj.  No, in  od tam angažirate  skupino.
Naša publika je korektna in pravi: »To, kar je domače, to je a prior slabo, (perje — po novem pravogovoru!) ti-le, ki so pa prišli od daleč, ti pa znajo!«
Morda je v tem skrivnost, da precej na-ših festivalov uspe. V nepoznavanju tvari-ne, ki se naši publiki kaže, seveda v ne-poznananju s strani publike.
Ime, reflektorji pozornice, obleka — vse to naredi človeka — in tudi festival. Toda, pri slavnostnih prireditvah ne gre brez ...
Napovedovavca, takega ali pa vremen-skega. (če so prireditve na prostem, kjer je za padavine kompetenten tisti, ki ga — pravijo, da — ni. On pa zanalašč se znese prav nad ubogimi prireditelji in na-redi nekaj takega, da bi š6 jaz verjel, da je fče seveda ne bi vedel, da ga ni.)
Prijetno kramljanje z gledavci v dvo-rani, doma pri sprejemnikih, pa tudi z nastopajočimi,  to je  njegovo  opravilo. Z
vzpodbudno besedo nagovori napovedova-vec pogumnega interpreta in na hitro opra-vi z onim, ki se mu hlače ali hlačke tre-sejo. Posel je posel, saj se je samo malo ztnotil in preskočil pripravljeno besedilo. Potem se seveda opraviči, kajti: Erarrum humanum est.
In res je tako.
Tudi Florijan se včasih zmoti, da ob nepravem času sede za pisalno one. No, pa se bo še (in že) popravil, saj bo imel v naslednji mandatni dobi dovolj prilike.
Ko je Joahim prebral »spisanje od Florjana« se je odločil odpotovati do naslednje mandatne dobe na južna morja. — Po pregovoru »Ta pameten odneha.« Florjan pa je brž dejal: »Ne boš, jaz odpotujem.« In da ne bi bilo očitno po papigi, se je odločil, da odpotuje  na  severna  morja.                           Foto:  Pij, komentar Jezni Joahim
S*> besed bi lahko sapisali k tej slikl in ne bi še vsega povedali. Kolikokrat p» bi nas lahko fotograf zasačil v tem polo žajn? Saj rii rečeno, da je Kolega zaspal v globokem snnj mogoče samo razmišlja. Morda misli na odstavke, knjige in belež-nice prtd SeboJ, morda na svoje dekle, na počitnice, na prekrokano noč, iia svoje domače, na premajhno štipendijo, na ko-lege, ki so šli v inozemstvo, na izpite in kolokvije, na čas, ki je tako skopo odmer-jen do izpita?                                         "
Ce ga tarejo skrbi in je sklonil glavd mu je najbrž neprijetno pri srcu; če pa spi samo zaradi »splošne utrujenosti«, naj v miru počiva. Naj mu bo lahka...
Numerus clausus ?
Pod tem naslovom je 30. maja 1962. ob-javil v Tribuni S. C. (?) svoj klic na boj proti nekaterim fakultetam, ki pripravlja-jo omejen vpis v prvem letniku novega šolskega leta. Najhujša taka nasprotnika demokracije naj bi bila elektrotehnika in medicina.
Tovariš S. č. že s svojimi »baje« in »menda« kaže, da slabo pozna razmere na medicinski fakulteti in da se niti ni po-trudil, da bi jih bolje spoznal. Kljub vse-mu pa je odločno za odprta vrata fakultete vsem novincem.
Tudi mi smo za odprto pot na fakulteto, toda ne v današnjih pogojih. Pisec omenje-nega članka je proti omejenemu vpisu, »ker ni nobenega razloga, ki bi ga uteme-ljeval«. Mi res lahko sprejmemo na fakul-teto še enkrat toliko novincev, kot smo jih letos, ker nam vpisnih pol ne bo zmanj-kalo. Toda, kaj pa po vpisu? Naj se ponovi letošnja farsa našega reformiranega študi-ja medicine? Tega ne želi niti naše učno osebje niti študentska organizacija, še naj-manj pa naši bruci sami. Je S. C. že sli-šal, da so na vajah magnetofoni nadome-stovali asistente? ze dolgo ima dan 24 ur, stol en sam sedež, človek eno telo in tudi Kristus verjetno ne more več nasititi lačne množice z enim hlebom kruha in vrčem vina, ker je danes že potrebno toliko ko-sov kruha, kolikor je lačnih ust.
Konec tega bojevitega sestavka predla-ga študentski organizaciji »naj dobro pre-tehta te stvari, ker se tako navdušuje za numerus clausus«. Cemu je tu potrebna beseda »navdušuje«? Mar misli S. č., da medicinci nismo študentje in člani ZŠJ, da ne priznavamo anahronizma omejenega vpisa in da smo za numerus klauzus iz ne-kih naših napačnih političnih ali cehovskih nagnjenj?
Z novim statutom smo dobili nov pro-gram in nove metode študija medicine, ki so za naše razmere prav revolucionarne.
Vse ostale medicinske fakultete previdno čakajo in pazljivo opazujejo naše uspehe in neuspehe. Novi program predvideva več praktičnega dela in. bolj neposredne stike med študenti in učitelji. 449 slušateljev v prvem letniku pa ima za posledico stanje, ki je točno nasprotje pridobitvam, ki jih zagotavlja statut fakultete. Naj se to še ponavlja in opraviči naziv »deforma«? Do-sedaj je medicinska fakulteta sprejemala do 150 novincev in že to je bilo maksimal-no dopustno število, ne optimalno. Fakul-tete pa ne moremo raztegniti tako kot so Ribničani svojo cerkev!
Nikomur se ni treba bati, da teh stvari pri nas nismo dobro pretehtali. Za ome-njen vpis se zavzema fakultetni odbor ZŠJ, fakultetni komite ZKJ pa je že davno opozarjal na nevarnost popolne deforma-cije reformiranega študija. Enako stališče zagovarja tudi naša fakultetna uprava. Vedno znova pa moramo dopovedovati, da smo za neomejeni vpis tudi mi, toda ne v današnjih pogojih.
Za konec tudi jaz predlagam S. Č., da dobro pretehta in predvsem spozna stvari, o katerih piše v študentskem listu, ker s takim pisanjem prav gotovo ne koristi ni-komur.
Jure Zalar, študent mcdicine
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Kot vidite, so celotno vprašanje v zvezi z NUMERUS CLAUSUS na medicini res dobro pretehtali. To dokazuje že njihov odgovor. O konstruktivnosti, tonu in na-činu ne bi govorili. škoda, da so tu počit-nice, sicer bi povabili še druge, naj po-vedo svoje mnenje. Sicer pa tovariš Zalar Jure, študent medicine in pisec tega odgo-vora lahko uživa, ker misli, da dovolj dobro pozna problematiko in da je s svo-jim odgovorom koristen. To je pa tudi nekaj?!                                    UREDNIK
Kaj smo
Marsikdo je letos z zanimanjem pre-biral Tribuno, saj smo poskušali brav-cem povedati vse, kar smo vedeli ali opazili, Naša rubrika PP/17, ki — mi-mogrede povedano pomeni naš poštni predal, v katerem smo pobirali pisma bravcev — pa je bil še posebno zani-miva ne samo zato, ker je bila »ostra in pištolarska«, pač pa tudi, ker smo v njej pisali o dogodkih med nami, o nepravil-nostih in napakah, o kritiki in kritikih in tako dovoljevali, da si je v tej rubri-ki ustvarila tribuna mnenj, kjer vsakdo lahko pove to, kar misli. Ker pa dose-daj ni bilo v navadi, da bi bravd »mno-žično«   sodelovali   v   tej   rubriki   in   listu
sploh, smo mnenja, da je tak način dela, ko skušamo zainteresirati bravce, kori-sten in pomeni korak k sbliževanju med Tribuno in študenti.
Kaj vse smo pisali? Začelo se je s kritiko o razstavi, govorili smo o Tri~ buni, o retoriki in pomanjkanju govor-nih sposobnosti študentov, ki nastopajo v javnosti, o odnosu med Ijudmi in ob koncu zapisali o Filmservisu. Koliko je bilo besed in kaj smo izluščili iz tegd zrna, boste vprašali?
Ko se danes poslavljamo od brav-cev čez počitnice do jeseni, ugotavlja-mo, da je rubrika PP/17 dosegla svoj namen, saj je — po razgovorih z brav-ci, ena najbolj branih rubrik v našem listu. Zaradi nje smo imeli tudi največ telefonskih razgovorov...
Ker nam ni vseeno, kakšno je javno mnenje, pričakujemo od vseh Studen-tov v prihodnjem šoUkesn letu> kar najtesnejS aodelovanj. NaSa rubrika mo-ra postati kotiček, naša pisma bravcev.
Taka ie tudi naša ielja ob stovesu. Urednik
I\OI6QI
pa taki...
Zadnjič mi je dober znanee potožil:
»S prijateljem sva se domeni-la, da bova skupaj študirala. On stanuje v Naselju. Zato sem za-vrtel telefonsko številko in po-klical blok, v katerem stanuje. Kolega, ki je na oni strani žice dvignil slušalko, me je naveli-čano (in užaljeno?) vprašal, kaj želim. Prosil sem ga, če je tako prijazen in pokliče prijatelja, ker bi rad govoril z njim. Slišal sem, kako je odložil slušalko in so se zaloputnila vrata vratarnice. Ca-kal sem lep čas in zraven po te-lefonu poslušal radio, ki je de-žurnemu preganjal spanec in dolgčas. Koncno se je le oglasil. Povedal mi je, da ni nikogar v sobi. Da je soba, v kateri spi pri-jatelj, zaklenjena. Pogledal sem na uro: bilo je točno 15.30. Poz-neje sem spet klical. Spet sem moral brez pogovora odložiti slušalko. Naslednji dan sva se s prijateljem srečala.« Med njima se je razvil približno tak-le raz-govor:
»Kje si bil včeraj, ko sva se domenila, da ti bom ob 15.30 te-lefoniral, da mi boš povedal, če imaš čas za študij?«
»Ves čas sem bil v sobi. Ob 15.30 sem zaman pogledoval na uro. Cakal sem te!«
»Nemogoče, saj te je dežurni študent v bloku iskal in mi pove-dal, da ni nikogar v sobi in da je soba zaklenjena...«
»Ja, ee mi ne verjameš...«
Podoben primer se je zgodil nekemu našemu funkcionarju. Klicali so tovariša, da pride na važen sestanek, pa ga prav ta-ko »... ni bilo v sobi...«, čeprav je pozneje zatrjeval, da se vse jutro ni ganil iz sobe.
Saj ne gre tu za vprašanje, kako v Naselju opravljajo de-žurno službo in kako jib kontro-Urajo, niti ne za štirideset dinar-jev, ki jih je porabil neznanec in za dvajset dinarjev, ki jih jc plačala družba, ko so iz predsed-stva Univerzitetnega odbora kli-cali funkcionarja, gre za vpraša-nje odgovornosti in poštenosti ter končno tudi vesti. Imperativ poštenosti, ld ni združljiv s štu-dentom...
Mogoče bosta to prebrala tu-di kolega iz Naselja, ki se jima ni ljubilo preskočiti par stop-nic...
Med organizacije ZK na ljubljanski uni-verzi, ki so v preteklem letu dosegle vidne uspehe na vseh področjih svojega dela, mo-ramo prišteti tudi organizacijo ZK na eko-nomski fakulteti. Dinamične spremembe v našem družbenem razvoju, razvijanje samo-upravljanja državljanov, nadaljnji razvoj vi-sokega šolstva, vse to so bila področja, na katerih so se udejstvovali članl ZK. Konfe-renca je pokazala, da so komunisti s svojim delom odigrali pomembno vlogo pri vzgoji ekonomista, ki bo strokovno in politično sposoben   vstopiti   v  prakso.
Posebno pozornost je Zveza komunistov posvetila idejno politični vzgoji članov in nečlanov. V ta namen je pripravila vrsto zanimivib predavanj iz našega gospodar-stva in zunanje politike v okviru svodobne katedre. V razpravah so študentje pokazali, posebna pa še člani ZK, da imajo zanesljiv ekonomski in političnl čut. Poleg tega so uvedli kot posebno obliko strokovnega in idejnega izobraževanja krožke. Pri delu krožkov je doslej sodelovalo le malo šte-vilo študentov, kaže pa, da bo v prihodnjem letu ta oblika poglobljenega študija in idej-nega   izobraževanja   zaživela.
Organizacije ZK so se po III. Plenumu ZKJ v veliki meri rešile pojavov oportu-nizma in familiarnosti v medsebojnih odno-sih, kar jih je še bolj utrdilo na vzven. Prizadevanja komunistov so se pokazala kot uspešna na področju nadaljnje vsebinske graditve fakultete. Pri tem delu so sodelo-vali vsi komunisti, tako študentje kot profe-sorji, ki so svoje delo na novem statutu fakultete pravočasno začell, medtem ko je priprava novih primernih programov posa-meznih   predmeto   zaostala.
Kljub uspešnemu delu pa so se pojaviie nekatere napake in odklon, ki jih bo orga-nizacija v prihodnje popravila. V dosedanjem delu se je vse premalo pozornosti posvečalo idejnosti pouka, kar naj bi bila ena izmed naj-važnejših nalog komunlstov v prihodnjem obdobju. Prav tako pa bo potrebno sprem-ljati študijske uspehe članov, saj so doslej le   redko   razpravljali   o   teh   problemih.
Naloge, ki so jih sprejeli člani Zveze komunistov na ekonomski fakulteti so od-govorne, vendar pa dosedanji uspehi kaže-jo,  da jih bodo uspešno rešili.
-tn-
KONFERENCA ZK NA  EKONOMSKI FAKULTET!
Uspeh-zasluga
vseh
Trlbuna - glasUo Kveze Studentov - Izdaja Oniverzltenl odbor ZSJ -Ureja urednl51d odbor - Odgovom) urednik Stane Cebovin; glavnl urednlk Nlko Tlfiar - OredniStvo in uprava, Trlbuna Poljansfea «,H. tdefon SO-123 - tekod) rafittn «00-14/3-561 - Letna naročnlna «00 dlnarjev, posameznl tzvod 50 d1n -Rokoplflov tn fotografl) oe rraia-mo - Tlsk: CV Delo. LJubliana. TomSldeva 1. tel   n-itt
iribuna