Leto LXVI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek", dne 9. junija 1938 štev. 130 a' Cena 1.50 Din Telefoni uredništva in uprave: 104)1, 40-08, 10-03, 40 04, 40-08 — Izhaja vsak dan zjutraj raze«, ■ po prazniku L-ek. račun; Ljubljana št. 10.650 in 10.341' za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Sv. Andrej Bobola — zaščitnik Poljske Ko je v 16. stoletju protestantizem ravno sredi Evrope razklal evropsko krščansko občestvo, se je zdelo, da-se bo katolicizem moral umakniti v Italijo in Španijo kot v zadnji zatočišči. Preko Balkana je segala mohamedenska. I urcija globoko v Ogrsko in stegovala roko celo po Dunaju; vso severno Evropo z Nemčijo vred je grabil protestantizem; od Črnega morja čez Moldavijo, Ukrajino do Moskvo in odtod do I'in,S k g. lil švedske sc jc dvigala vedno bolj grozeče..nova velesila, Rusija, ki jc začela sanjariti o tem, da bi prenesla težišče krščanstva iz katoliškega Rima v pravoslavno Moskvo. Sredi teh silnih verskih in političnih valovanj mod zahodno in vzhodno Evropo sloji staro poljsko kraljestvo in opravlja svoje zgodovinsko, vseevropsko poslanstvo. Kot nepremakljiv stožer vseevropskega krščanskega občestva stoji Poljska otl 1. 1600—1700 na prevalu zahoda in vzhoda in iz nevidnih skrivnostnih virov najgloblje vere črpa katoliška Poljska one moči silnice, ki obnavljajo spet in spet čudež Poljske in razpršijo vse sovražno sile. Bilo je v dobi od leta 1640—1680, ko se je vse zaklelo proti Poljski, da bi njeno ime zginilo s površja zemlje. Z dvema rokama tako rekoč je nosil Rim Evropo v svojem materinskem naročju: z levo od Italije čez Španijo, Francijo, Anglijo, z desno od Ogrske, Češke, Poljske tja do Baltiškega morja. To desno roko ohromiti in odsekati jc bil namen one pošastne koalicije, ki je kot zgodovinski nestvor družila turškega sultana, moskovskega carja, švedskega protestantskega kralja, kal vinskega ogrskega kneza, pruskega luteranskega vojvodo, da so navalili od 1. 1648 naprej na Poljsko. kakor bi Poljska hotela Rimu nadomestiti strašne /gube sredi Evrope, je pripeljala v naročje Rima leta 1596 ločene pravoslavne Ukrajince in globoko tja onstran Kijeva in Dnjepra ie odmeval klic po zedinjenju krščanskega zahoda in vzhoda. Kakor vihar iz vzhoda je navalilo na Poljsko 300.000 kozakov, Tatarov in Turkov pod vodstvom hetmana Hmielnickega in je premagalo Poljake leta 1649 pri Zborovu. Rusi so navalili na Litvo in za\zeli Vilno. švedski kralj Karel X. je prihrumei od severa, lla-koczy iz Ogrske, Viljem iz Brandenburga: Varšava in Krakov sta padla nasprotnikom v roke. Toda poljski narod jo našel svojo pravo dušo: Pred Č e n s t o h o v o so se Švedi ustavili, pri Berestečku so Pol jaki v tridnevni bitki leta 1651 vrgli kozake proti vzhodu, Rakoczyja so pognali čez mejo; leta, 1656, je poljski ksalj-, prosil; Marijo, zaščitnico Poljske, vnovič za pomoč in leta 1657 so se kozaki spet podredili Poljski, Hmielnic.ki je to leto zginil s površja zgodovine. : A v teh strašnih letih so vsi ti sovražniki -požgali nešteto cerkva in samostanov, morili duhovnike in vernike, saj je bilo na zastavi ' kozakov zapisano: »Da bi v Ki jevu in Beli Rusiji ne bilo papeštva, ne Cerkve, ne uniatov, ne unije.« V strašni vojni vihri, ki je veljala predvsem katoliški Cerkvi, so duhovniki kot zvesti pastirji ostali pri svoji čredi. »Smrt katolikom, smrt jezuitom« je bilo bojno geslo kozakov in ' nu vzhodnem Poljskem v Polesju, v pripjatskih močvirjih okrog Pinska so se katoliki skrivali po gozdovih in močvirjih, jezuiti, med njimi E osebno Andrej Bobola, pa so ostali pri njih. 'aleč naokrog ni bilo nikakih potov in cest, narod je bil v verskem oziru skrajno zaner marjen, poznal je en sam zakrament: krst ili eno samo molitev: »Gospodine pomiluj«. Poročilo, ki so ga poslali v teli letih jezuiti s svojega misijonskega poclročja v Krakov, pravi: »Verniki živijo v gozdovih ob robu močvirij, divji in neolikani, skoraj brez poznanja Boga;... — — hodili smo od koče do koče..., ponujali smo se jim za pouk in ureditev življenja..., pouk o večnih, resnicah je napravil velik vtis na neolikane duše — — in želeli so spet živeti kot kristjani. — Mnogi so se izpovedali po dvajsetih in tudi po štiridesetih letih, mnogi sploh prvič... z božjo pomočjo se je nam posrečilo izkoreniniti mnogo zla in uvesti mnogo dobrega... in ko smo odhajali, so mas vsi blagrovali in blagoslavljali..., češ: Vi ste pravi duhovniki,, vi ste možje, ki. so prišli i/ nebes. Kar je nanje napravilo največji vtis, je bilo to, da nismo ničesar zahtevali za nas...«: Tako se glasi poročilo teli misijonarjev. Takšno je bilo življenje Andreja Bobole od I. 1651 — (657. Skrival se je po'skednjih, pridigoval, krstil, poročal, poučeval je... Med zanemarjeno, duhovno obubožano rajo se je najboljše počutil. Cele vasi so se na njegovo gorečo besedo spreobrnile, tako da so mu dali nasprotniki primek: lovec duš. Bil je sicer že 64 let star, a apostolsko pešpotovanje, post ob kruhu in vodi mu ni bilo preveč truda za reševanje duš. Vedel pa je, da ga čaka muče-ništvo. Pisal je leta 1652 pri odhodu v Pinsk sobratu: »Grem mučeništvu nasproti.« Meseca maja 1657 je vdrlo v mesto Pinsk 2000 kozakov in vsi katoliki z duhov niki vred so zbežali v gozddve in močvirja. Toda kozaki so jih lovili po okolici in tako so ujeli dne 16. maja 1657 tudi Andreja Bobolo. Ko so ga zaman pozivali, na j odpade od vere. so ga najprej bičali do krvi, mu izbili nekaj zob, tako da mu je kri lila iz ust: zvezanega med dvema konjema, so ga gnali v naglem teku v mesto Janov, tako da je večkrat padal; z ndaivi so ga hudo ranili na glavo; s sabljo mu odseka kozak tri prste na desni roki: v mestu so ga vlekli v mesnico in ga tam položili na mesarsko mizo; tam so ga mučili z ognjem, 11111 zatikali igle ali bodičaste konice pod nohti v kožo. V posmeh mašniškenin maziljenju so 11111 odrli kožo na dlaneh, nu glavi, kjer je imel tonzuro. na prsih. kji*r je nosil prekrižano štolo. Potem mu odsekajo znova tri prste in izderejo eno oko. Ko je na poziv, naj zataji vero, odgovoril: »Spreobrnite se. dragi sinovi, kaj vendar delate ..,« so 11111 iztrgali jezik... Po dveurneni mučenju so gu obesili za noge. da je mahedral z dol visečo glavo v krčevitih sunkih sem in tja. Končno so odrezali vrv in Nj. kr. Vis. knez Pavel na ljubljanskem velesejmu Ogledal si je vse njegove zanimivosti, zlasti oddelek „Cesta" Nj. kr. Vis. knez Pavel pred modelom mostu čez Taro Ljubljana, 8. junija. Ljubljanski velesejem je danes s svojim obiskom počastil Nj. Vis. knez namestnik Pavel. Za njegov obisk so oblasti in uprava velesejma zvedele šele zadnji trenutek, ker je prišel tako rekoč nenapovedano. Zastopniki oblasti in velesejniske uprave so ga pričakovali pri-glavnem vhodu, toda knez namestnik; je dal zapeljati svoj avlo pri stranskem vhodu v Latterinanhov drevored. Knez •namestnik - je bil oblečen v sivDandia< po imenu. Predsednik vlade Chamborlain se misli še pred koncem tedna vrniti v London in sklicati nujno sejo vlade, ki bo obravnavala te napade na angleške parnike .številni londonski listi predlagajo, naj za-tno angl. oblasti pleniti nacionalistične španske parnike v angleških vodah. Vendar pa je zelo malo verjetno, ker izjavljajo, da jc mnogo več angleških parnikov v španskih vodah kot pa Španskih v angleških. (Verjetno pa je, da Fran-rova letala ne bombardirajo ladij angleškega Imperija ampak le tiste ladje ki so jih razne tuje narodnosti dale v zadnjem času več registrirati v angleških pristaniščih, da morejo pluti pod angleško zastavo. — Op. ur.) be, polagajo še pismeni in ustni izpit iz slovenščine ali srbohrvaščine in ustni izpit iz matematike. Sprejemni izpit se polaga pred izpitnim odborom, katerega predsednik je ravnatelj ali njegov namestnik. Za pismeni izpit iz slovenščine ali srbohrvaščine predloži predmetni učitelj deset nalog, izmed katerih izbere eno izpitni odbor pred pričetkom izpita. Čas za izgotovitev naloge sme trajati največ dve uri. Sprejemni izpiti bodo od 28. avgusta do 4. septembra zaključno. Po teh pravilih naknadni in popravljalni izpiti niso dovoljeni. Pravila so objavljena v današnjih »Službenih novinah« ter so dobila obvezno moč. Pravila o protesoiih-volonteri h Belgrad, 8. junija. Prosvetni minister Magara-ševič je na podlagi § 38, točka 8, finančnega zakona za leto 1938-39 predpisal pravila o dolžnostih suplentov volonterjev. Po teh pravilih se suplenti volonterji sprejemajo v službo zaradi tega, da ne bi izgubili zveze s stroko, za katero so se pripravljali, in da bi dobili pogoje za pravočasno polaganje profesorskega izpita. Suplenti volonterji morajo za postavitev vložiti prošnje neposredno pri prosvetnem ministrstvu, oddelek za srednje šole. Prošnji morajo biti priloženi vsi dokumenti, ki so potrebni za vstop v državno službo. Na posamezni šoli bo lahko postavljenih največ 5 suplentov volonterjev, iz vsake stroke po eden. — To pa zaradi tega, da bodo lahko dobili potrebno število tedenskih ur iz predmetov svoje stroke. Tedenskih ur bodo morali imeti najmanj 6, vse ostale ure bodo pa honorirand kakor honorarni nastavljencl. Suplent volonter pa ne bo mogel imeti več kakor 10 honoriranih ur. Vsi se morajo držati vseh predpisov, ki veljajo za srednje šole. Vlah ubil delavca Celje, 8. junija. Med Apnenikom in tremerskim mostom se je danes dopoldne pripetila ob železniški progi nesreča, katere žrtev je poslal oče štirih nepreskrbljenih otrok, 44-letni delavec Štefan Bokan iz Otovc pri Murski Soboti. Skrb za družino ga je prisilila, da je zapustil dom in se odpeljal v Celje, kjer je našel skromen in trd kruh pri regulacijskih delih na Savinji. Danes je vozil z vozičkom tik ob progi gramoz, katerega spravljajo delavci iz struge Savinje ter ga nalagajo ob železniški progi. Zaradi velikega ropota, ki se razlega po dolini zaradi regulacijskih del, ni slišal, ko je vozil s samokolnico po deski, da je pridrvel za njim osebni vlak. V trenutku, ko je izpraznil voziček, mu je spodrsnilo, vanj je butnil železniški stroj ter ga vrgel v velikem loku 10 ln pol m od proge, da je takoj mrtev obležal. Strojevodja je vlak takoj ustavil ter pogledal delavca, ki pa je bil že mrtev. Na kraj nesreče je kmalu prišla železniška komisija, nato še policijski nadzornik g. Zavec ter zdravnik g. dr Podpečan. Bokan ima prebito lobanjsko dno in zlomljen tilnik. Pripeljali so ga z avtofurgonom v mrtvašnico, na okoliško pokopališče. Pokojni zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Prvi otrok ima 6, drugi 4 leta, zadnja dva, ki sta dvojčka, pa sta šele 5 mesecev 6tara. Smrtna nesreča motociklista Nekaj kilometrov od Radovljice proti Jesenicam se je v nedeljo zvečer ponesrečil Silvester Pogačnik, strojnik pri KID in sin železničarja Pogačnika iz Podnarta. Ponesrečenec je po nekaj urah izdihnil. Očividec, ki je prvi prišel na mesto nesreče, pripoveduje o nesreči naslednje: Srečal sem ga na binkoštno nedeljo v Ljubljani na velesejmu. Zvečer sem vozil nazaj na Jesenice. Vozil je s svojim motorjem pred menoj. Vozil je enkrat s silno brzino in me prehitel, drugič je zopet zaostal. Ze v Kranju sem ga posvaril, naj se z motorjem ne zaletava tako in naj bo previden. Ko sem vozil okrog pol desetih zvečer skozi Radovljico, je bil pred menoj kak poldrugi kilometer. Dva kilometra iz Radovljice, ko ima cesta rahel ovinek, pa zaslišim klice njegovega sopotnika, delavca Al. Praprotnika iz Koroške Bele. Klical je in mahal z rokami, češ: Silvester mi je obležal. Ustavil sem in 6 svetilko posvetil v jarek ob cesti. Od ceste za 1 m vstran je telegrafski drog, v katerega se je moral zaleteti z vso silo, kajti dva metra od droga proč je ležal na hrbtu, krvavel iz ust in hropel. Motor, ki je bil ves rai-bit, je ležal tri metre od njega in je bil obrnjen nazaj proti Radovljici. Za menoj je privozil moj prijatelj. Z njim sva ga potem naložila na avtotaksi, ki je prišel tudi mimo, in pripeljali smo ga v Radovljico k dr. De-beljaku, ki se je trudil, da bi ponesrečencu rešil življenje. Dr. Debeljak je odredil prevoz v bolnišnico brntovske skladnice na Jesenioe. Ponesrečeni Pogačnik pa je ostal nezavesten in po 14 vrata izdihnil za vedno. Njegov sopotnik za vzrok nesreče ni mogel nič povedati. Pravi, da se ničesar ne spominja kakor to, da Je pokojnega večkrat opominjal, naj počasi vozi. Od samega strahu je bil njegov sopotnik vee zmeden. Po mojem mnenju ponesrečeni ni obvladal vozila in sta ga s Praprotnikom šele preizkuševala. Neprevidnost in preveliko vnetje la ta šport je zahtevalo zopet svojo žrtev. Belgrad, 8. junija, m. 11. in 12. Junija bo v Pančevu proslava 100 letnice obstoja cerkvenega pevskega zbora. V tem pevskem zboru je svoječas-no deloval kot dirigent tudi znani slovenski skladatelj Davorin Jenka Srčen sprejem ameriških Slovenk Slovensko katoliško ženstvo pozdravlja svoje ameriške tovarišice Ljubljana, 8. junija. Slovenska Ljubljana je danes prav prisrčno sprejela številne članice Slovenske ženske zveze iz Chicaga, ki so obiskale »staro« domovino. Kolo-" dvor. in peron sta bila polna občinstva. Ameriške Slovenke, kakih 30 po številu, so dospele čez Ocean z največjo in najbolj moderno ladjo sveta »Normandie«, od pristanišča pa so potovale do Jesenic ter so davi prestopile domača tla. Na ljubljanskem kolodvoru je pričakovalo ameriške Slo-..venke vse polno občinstva, med temi soproga gosp. bana ga. Natlačenova, soproga g. pomočnika bana i3ga. , Majcnova, zastopnik g. bana komisar Fink, za glasbeno društvo »Ljubljana« predsednik gosp. dr. Logar in častni predsednik g. Šturm, šef borze dela g. Vončina, zastopnica Zveze krščanskih ženskih društev gdč. Anica Lebarjeva, zastopnica Katoliškega ženskega društva (za Ljubljano) gospa Logarjeva, zastopnik mestne občine dr. Brile j, gdč. Cilka Krekova v narodni noši, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman in gdč. Krista Hafnerjeva, ..za dekliške krožke gdč. Pogačnikova in Pregljeva, poslevodeči podpredsednik Rafaelove družbe župnik Zakrajšek ter drugi predstavniki in predstavnice. Ob prihodu je zaigrala godba »Zarja« koračnice. Med splošnim navdušenjem in pozdravljanjem so ameriške Slovenke izstopile. Na peronu jim je bil pripravljen prisrčen sprejem. Ameriškim Slovenkam so tukajšnje žene in dekleta — nekatere v narodnih nošah — izročile krasne šopke cvetja, nato pa jih je pozdravil v imenu g. bana izseljenski komisar g. Fink. V imenu Krščanske Ženske zveze je pozdravila ameriške Slovenke gdč. "Anica Lebarjeva, ki jim je prav tako želela prisrčno dobrodošlico in prijetno bivanje v domovini ter zaključila svoj govor: Bog vas živi, ameriške Slovenke 1 ' V imenu mestne občine in mesta Ljubljane je izrekel svoje pozdrave g. dr. Brilej, v imenu Društva za varstvo deklet in kolodvorskega mi.sijo-ha pa ga. soproga pomočnika bana Majcnova. "V imenu Prosvetne zveze jih je pozdravila ga.'ravnateljica Krista Hafnerjeva, v iinenu Rafaelove družbe pa je imel topel nagovor župnik p. Kazimir Žakrajšek. V imenu došlih ameriških Slovenk se ]e prisrčno zahvalila ga. Pogačarjeva iz Milhvauke, nato pa še ga. Alojzija Čebularjeva iz Clevelanda, Tej je doma iz Mokronoga. Ga. Čebularjeva je sestra ugledne ljubljanske trgovke ge. Strojanškove ter je bilo svidenje med obema gospema prav prisrčno. Na kolodvoru je bila tudi ga. Kušarjeva, znana ameriška slovenska javna delavka na socialnem ln narodnostnem polju. Tudi svidenje s to gospo je bilo prisrčno. Družba francoske linije je pripravila ameriškim Slovenkam na vrtu kolodvorske restavracije malico, nato pa so se ameriške Slovenke razšle. Obljubile pa so poprej Kazimiru Zakrajšku, da se udeleže raznih izseljenskih slavnosti, ki bodo v kratkem v Ljubljani. Sprejem ameriških Hrvatov Z istiin vlakom kakor ameriške Slovenke, so dospeli čez Jesenice tudi ameriški Hrvatje, člani pevskega zbora »Zora« iz Chicaga. Teli Hrvatov je bilo okoli 90, vodil pa jih je Halaš. V Evropo so prispeli s Cunardovim parnikom »Georgic«. V kratkem odmoru, kolikor je stal vlak na ljublj. postaji, Predsednik hrvatskega pevskega društva »Zore« .». se zahvaljuje za sprejem jih je toplo pozdravil v imenu g. bana komisar Fink, v imenu mestne občine dr. Brilej in v imenu tukajšnje hrvatske naselbine g. Perčinlič, ki jim je tudi sporočil pozdrave ljubljanskega društva »Napredak«. Pri sprejemu je bilo navzočih mnogo Hrvatov, ki bivajo v Ljubljani. Za pozdrave se je toplo zahvalil predsednik g. Halaš. ki je naglašal, da je hrvatska pesem tista, ki veže Hrvate v domovini s Hrvati v Ameriki. Izrazil je veselje ameriških Hrvatov, da so v Sloveniji doživeli tako lep sprejem. Ljubljanski Hrvatje so ameriškim Hrvatom izročili lep šopek cvetja, kombiniran v narodnih barvah. Slovenski teden ma Jesenicah Veličasten začetek na binkoštni ponedeljek zvečer Binkoštni ponedeljek 1938 bo ostal veličasten mejnik v zgodovini gorenjske prosvete. Manifestacije slovenskega in katoliškega duha ob začetku slovenskega tedna na Jesenicah so živa priča, kako klen je Gorenjec, kako čvrsto priraščen k narodni celoti in kako obsežno je njegovo kulturno poslanstvo. Večer binkoštnega ponedeljka je odprl vrata gorenjskih prosvetnih domov na stežaj. Ogenj je vzplapolal po dolinah, simbol naše rasti in zavesti, simbol našega prosvetnega življenja. Kljub dvomljivemu vremenu, ki je grozilo z nevihto, se je gorenjsko ljudstvo zbraio po vaseh, da dostojno sprejme nosilce ognja — slovenske fante — v dokaz, da je veselo ognja njihovih src iti življenja, ki mu ga le-ti prinašajo. Ob pol osmih zvečer so v Kropi pričeli. Na trgu se je zbralo prebivalstvo v polnem številu. S slavnostnim govorom župana so prenesli ogenj od Večne luči v cerkvi na štafetno baklo. Ob frene-tičnih vzklikih navdušenja je stekel prvi tekač, spremljan od kolesarjev in kontrolnega avtomobila. Brezhibno, po do sekunde odmerjenem času so se vršile predaje. Vsepovsod polno navdušenega ljudstva, polno mladine. Na progah od vasi do vasi, ki so navadno prazne, je vrelo življenje; peš, na kolesih, motorjih, vozovih je spremljalo prebivalstvo sleherne vasi svoje ljubljence do prve sosedne vasi in še dalje in se potem navdušeno vračalo in prepevalo. Ob pol devetih, ko so zagoreli kresovi po vrhovih, se je življenje vzpelo do vrhunca. Po vaseh so plapolale zastave; ljudstvo je večkrat kar preplavilo ceste in se zgrnilo krog tekača in sjiremljevalcev, da so se komaj prebili skozi. Nihče ni mislil na bližajočo se nevihto, nihče ni bil truden, nihče brezbrižen. Vse je živelo, gorelo in soplo v navdušenju. Pričetek štafete z Bleda je bil še bolj svečan. Ob spremijevan,ju godbe je bila prižgana štafetna bakla na otoku. Po govoru se je razvil sprevod v čolnih z otoka in krenil ob cesti ob jezeru do šta-fetnega mesta. Po govoru predsednika fantovskega odseka in igranju godbe je stekel prvi tekač. Sledili so isti |>rizori kot na |>rogi Kropa-Jesenice, povsod navdušeno ljudstvo, povsod mladina, povsod vriski prekipevajočega življenja. Tretja štafeta izpod Triglava je odprla vse vrelec življenja od mejnega pota do Jesenic. Povsod železen red in disciplina. Nevihta je grozila, toda prihrumela ni, ?aj bi tudi ne mogla zaustaviti silnega poleta slovenskih fantov, ne mogla bi zajeziti vala navdušenja, ki je razgibal vso Gorenjsko do temeljev. Jasenice so nestrpno pričakovale. Že h godbenemu koncertu se je zbralo nad 2500 ljudi na Krekovem stadionu, ki je bil veličastno razsvetljen in okrašen. Ko so prvi glasniki javili dohod štafet, se je vse razgibalo. Nato so lialik šumečemu valu prihrumeli kolesarji, motorji in avtomobili. Svečani trenutek je zajel prisotne in obenem z bliskom na nebu so zadonele fanfare. Vse tri štafete so s krvavordeče gorečimi baklami dospele jired žaro. Vse je obstalo, onemelo. In ta trenutek, ko je slehernemu ganotje prekipelo iz srca, so izvenele pod nebo besede slovenskega fanta: »Pričnimo v imenu Boga, Očeta naroda, v imenu materine besede in v znamen-nju naše sedanjosti!« Fantje so prižgali žaro in prenesli ogenj gorenjske prosvete na kres, ki je v ogromnih zu-bljih zagorel sredi stadiona. Godba je zaigrala »Hej Slovenci«, ki jo je stoje pel ves stadion. Prosvetni referent g. Stanko Savinšek je nato pozdravil predsednika pokroviteljskega zbora Gorenjskih županov g. Tina Markeža, jeseniškega župana, dalje radovljiškega župana g. Resmana, župana iz Gorij, jeseniškega duhovnega svetnika g. Kastelica itd. Nato je v klenih in samozavestnih besedah poudaril namen slovenskega tedna, živo prikazal neklonjivost in plodnost slovenskega duha in jezika in podčrtal bolečino, ki sili k odporu in ki daje tako plodnost slovenskih fantov. Sledile so točke godbe in pevskega zbora in simbolični prikazi fantov in deklet. Ko je godba zaigrala za zaključek himno slovenskih fantov, je silen val navdušenja razgibal tisočglave množice. Slovenski teden se je veličastno pričel. Tabor v Smartnem pri Kranju V nedeljo, 12. junija, bo priredila katoliška mladina iz kranjske dekanije v Smartnem pri Kranju velik okrožni tabor. Ob pol 8 zbirališče na Laborah na vrtu j>. Drakslerja. Ob pol 9 sprevod k sv maši, po končani službi božji bo tabor. Ob 2 bodo pete litanije in blagoslov, ob 3 telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov ter naraščaja. Po telovadnem nastopu bo prosta zabava. ^^ ccvVUio ^ porabi ^ ^ Dr, Stojadinovič se odpeljal v Belgrad Ljubljana, 8. junija. Snoči oh 10 sta potovala z Gorenjskega skozi Ljubljano v Belgrad ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič ter gradbeni minister Dobrivoje Stoševič. Na kolodvoru sta oba državnika izstopila ter se prisrčno poslovila od g. bana dr. Marka Natlačena ter drugih odličnih osebnosti, ki so bili zbrani na kolodvoru, med temi predsednik društva za ceste dr. Vrhunec, član banovinskega odbora JRZ dr. Ažman, glavni urednik »Slovenca« dr. Aličin z več člani uredništva, zastopniki mladinske organizacije JRZ. Po prisrčnih pozdravih sta se ministrski predsednik in gradbeni minister odpeljala proti Belgradu. 30 letnica Prosvetnega društva v Železnikih Praznik 30 letnega dela v Prosvetnem društvu so železniški prosvetarji proslavili zelo svečano. Na binkoštno nedeljo zvečer se je zbralo izredno veliko ljudi na prostornem trgu pred cerkvijo. Slavnost se je pričela s pozdravom gostov, nakar je sledil govor rojaka in dolgoletnega društvenega delavca g. prof. Franceta Koblarja, ki je poudaril povod ustanovitvi Prosvetnega društva, se spomnil glavnih delavcev, tako ustanovitelja pokojnega kaplana g. Riharda Smoleja, pokojnega g. župnika Marčiča, ki je društvu priskrbel streho in še drugih. V svojem govoru je označil g. prof. delo in naloge prosvetnega društva, ki naj vzgaja »Bogu otroke, domovini sinove, nikomur hlapce«. Po govoru so uprizorili prosvetarji narodno igro »Mi-l^lovo Zalo«. Med odmori je igrala godba selškega prosvetnega društva. Naslednji dan je bil ves posvečen slavnostnim prireditvam. Ob 10 je imel v cerkvi lep govor in sv. mašo predsednik Prosvetne zveze univ. prof. g. dr. Fr. Ks. ert na Dol., 7. jun. Danes popoldne so bili pri Hribarju v Kam-nju kot običajno vsi na njivi. Doma pri otrocih je ostala le stara mati. Triletni Brunoslav, ki se je z drugimi otroci igral na vrtu, je pa pri tem padel v vaško lužo in utonil. Ko je stara mati prišla iz hiše, je bil otrok že mrtev. Spet en dokaz, da je treba luže, zaradi katerih je bilo že toliko nesreč, zavarovali z ograjo. Konj pred drvečim brzovlakom V torek 7 junija ob 9 zvečer se je peljal z vozom posestnikov sin Ivan Čebulj iz Komende po Giišfejskem klancu proti Kranju. Ko je konj pripeljal dO zapornice pri novem železniškem nadvozu; so bile. zapornice zaprte zaradi prihajajočega vlaka s postaje Kranj. Konj se je Topotanja koles prestrašil, skočil je pokonci in pri tem strgal vajeti, nato je preskočil zapornico in zdrvel po progi pred brzovlakom. Ko je konj čutil, da je vlak tik za njim, je odskočil in pri tem zadel v drog in vodovodno črpalko, pri čemer je dobil hude poškodbe, da so ga morali ustreliti. Pri skoku konja čez zapornico se je voz prevrnil in voznik je dobil poškodbe na glavi. Čebulja so prepeljali k zdravniku v Kranj. Že v včerajšnji številki našega lista smo na kratko poročali, da je v mariborskem stolnem iii mestnem župnišču umrl častni kanonik in konzi-storijalni svetnik ter dolgoletni župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici vlč. gospod Jernej Frarigež v 79. letu starosti. Pokojni gospod kanonik se je rodil v kmetski družini v Framu pri Mariboru dne 18. marca 1859. Po; končanih .gimnazijskih študijah jo vstopil v mariborsko bogoslovje, kjer je bil 10. julija 1880 pog^cijtjn z^mjgnika, Istega leta»je nastopil svojo prvd službeno • mesto- kot' kaplan v Vuzenici ob Dravi. Naslednje leto je odšel za kaplana k Sv. Juriju t>b"SFatnrri, odkoder je lota- 1S9'i-bil-prestavljen za kaplana na Kapelo pri Radencih, kjer je Ostal 5 let. Dne 1. aprila 1897 je l>il imenovan za provizorja pri Sv. Marjeti oh Pesnici, 13. junija istega leta pa župnik, kar je ostal do svoje smrti, nekaj dni manj ko 41 let. S smrtjo gosfioda častnega kanonika Frange-ža je iz vrst lavantinske duhovščine odšel eden najstarejših duhovnikov, ki si je v teku svojega mašil i kovanja pridobil nešteto zaslug za cerkev, ki ga je v zahvalo večkrat odlikovala s cerkvenimi častmi. L. 1912 je bil imenovan za duhovnega svetovalca, 1. 1930 je poslal konzistori jalni svetnik, odlikovanje častnega kanonika pa je dobil 1. 193G, ko je obhajal svojo zlato mašo. Najbolj plodovito je bilo delo g. kanonika v njegovi fari, kjer je 41 let župnikoval in vzgojil dva rodova. V svoji fari je vzorno pastiroval v šoli, v cerkvi in izven cerkve. Vso do zadnjega časa je kljub visoki starosti z velikim veseljem opravljal katehetsko službo na domači šoli. Izven šole pa je mladini posvečal svojo |>ozornost in ljubezen v katoliških mladinskih in |)rosvetnih društvih. Znana je bila njegova ljubezen do domače cerkve, ki jo je le|)o prenovil in vedno skrbel za njeno lepoto. Izkazal se je tudi kot izboren gospodar, saj je imel vkljub visokim letom vzorno urejeno župnijsko in liadarbilisko gospodarstvo. Med svojimi duhovnimi sobrati je bil silno priljubljen zaradi plemenitih odlik svojega značaja in velike gostoljubnosti, ki je mnoge duhovnike vedno in vedno privabljala v šmarješko žuji-nišče k dobremu duhovniku — starčku. Za g. kanonikom globoko žalujejo lavantirtskl duhovniki, zlasti pa žaluje za njim osirotela fara, ki je bila z vso ljubeznijo navezana na svojega dušnega pastirja ter mu ob vsaki priliki izkazovala zasluženo spoštovanje. Naj dobri Bog obilno poplača pokojnega duhovnika za vse njegovo plemenito delo, žalujočim sorodnikom, prijateljem in faranom pa naj da svojo tolažbo! Pogreb g. kanonika bo v petek dopoldne ob desetih pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Trije pobegli ptički zopet doma Žalostna povest o pokvarjeni mladini V nedeljo smo poročali o pobegu treh otrok od doma iz Zg. Šiške, ker so se zbali kazni za nepošten obisk, ki so^ga napravili skozi okno v pritlično stanovanje hišnega gospodarja in odnesli z nočne omarice GO dinarjev. Otroci so se potepali po mestu, nato pa so sklenili obiskati Kranj. Poti seveda niso poznali, saj je bil najstarejši član oz. članica te triperesne deteljice stara komaj trinajst let. Zgrešili so pot in se znašli zvečer v Vevčali. Pri nekem kmetu so prosili za prenočišče. Smilil se mu je ta drobiž, pa jim je dovolil, da so smeli prenočiti na seniku. V mladih glavicah pa se je porodil tatinski sklep, menda v zahvalo za kmetovo usmiljenje. Ko so domači že spali, se je tatinska družbicn splazila v hišo. Odnesli so, kar so pač dosegli. Tri steklenice alkoholnih pijač in nekaj jedil ter tako otovorjeni nadaljevali pol v širni svet. Vročina pa jim je izsušila jezičke in grla, pa so se potolažili 7. alkoholom iz ukradenih steklenic. Posledice so bile seveda obupne. Alkohol je vse tri tako zmešal, da jih noge niso več držale in so pop,-ubili kot snopi v obcestni jarek ter skoraj neza\, tni zaspali Ljudje, ki so hodili mimo, so se zgražali in končno poklicali "ljubljansko policijo, ki je odbrzela unnje z »Marico«. Potovanja je bilo konec, iz omedlevice pa so se zbudili šele ob 10. zvečer na policiji, kjer so jih prevzeli starši. Vsa dolga poučna pridiga na polici j i in doma pa se jih niti za las ni prijela. Ko jih je mati naslednji dan poslala v šolo, so napravili novo lumparijo. Izkoristili so ugodno priliko in ukradli devet knjig. Nato dva dni niso šli v šolo, domači pa še slutili niso o novem grehu otrok. Šola jo prijavila tatvino policiji in sum je takoj padel lia te otroke. Pri starših se je zglasil policaj, otrok pa seveda ni bilo doma. Na stražnlkovo vprašanje, kje so otroci, je mati odgovorila, da jih je poslala v šolo. Stražnik in zastopnik šole sla pojasnila materi, da otrok že dva dni ni na spregled. Ko pa so se otroci vrnili iz šole doniov, jih je mati trdo prijela in končno so morali priznati, da so ukradli onih devet knjig. Prodali jih še niso in jih je šola dobila nazaj. Vse to je tako žalostno, da kriči po ureditvi njihove vzgoje. Te otroke je nujno potrebno oddati v primeren zavod, ki jim bo izbil iz glave voljo za tatinske prigodo. Saj so ravno v tistih letih, ko je pomoč lahko še uspešna, če pa bomo odlašali, bomo dobili iz sedanjih malih uzmovičev poklicne zločince. f pravile 7 Zadnjič je »Slovenec« pisal o ialoslnem primeru, ko je iena ila v smrt zaradi tega, ker je njen mož verjel grdemu obrekovanju zoper njo. To je eden lakih primerov, ko je lahkomiiljena časti-kraja razdrla družinsko srečo in uničila celo človeško življenje. Samo en primer — ker prepričan sem, da bi listi morali polnili svoje stolpce dan za dnem z mnogimi tragedijami, ki se odigravajo v dušah posameznikov, v drulinah in v druibi, ako bi hoteli zapisati vse taloslne primere in posledice obrekovanja. Kaj pravite, g. urednik, ali niso za slučaje tastikraje mnogo prenizke sodnijske kazniP V novem kazenskem zakoniku so poostrene kazni za tatvino. Še mnogo ostrejše bi morale biti kazni za obrekovanje in natolcevanje, ker so to v družabnem in nravstvenem pogledu neprimerno hujM zločini kakor tatvina premoženja. Tal vzame neko količino tuje lastnine, a okradenca v njegovem družabnem ugledu in položaju nikakor ne oškoduje. Obrekljivec pa svojo žrtev velikokrat družabno ubije, vzame mu dobro ime, stanovsko čast, izloči ga iz družbe, onemogoči mu, da bi se povzpel svojim sposobnostim primerno, mnogokrat pa ga tudi telesno in duševno uniči. Toda največkrat prizadeli obrekljivca niti ne more za jezik prijeti, ker zanj ne izve, medtem ko se lah širijo kot vihar med ljudmi. Z neverjetno Inhkomišljenostjo, večkrat pa s pretkano zlobo se posvečajo temu umazanemu poslu. Pri narodu, ki je tako nagnjen k zavisti in nevoščljivosti, kakor smo Slovenci, je obrekovanje posebno močno razvilo. Na jhujše pri tem je dejstvo, da je vest mnogih za ta zločin čisto otopela. Vsi ponosni so na svojo vrlost in krepost, ker morda ne nečishtjejo in ne kradejo in nobenega niso ubili. Toda niso prav nič manjši grehi, ako mirne duše porabijo vsako priliko, da kradejo čast in dobro ime svojemu bližnjemu in s posebno naslado razširjajo vesli, ki maiejo ugled in dobro ime bližnjega. To so nevarni in škodljivi tipi v človeški družbi, ki bi jih morali vsi dobro misleči bojkotirati, a sodišče po možnosti kaznovati z najhujšimi kaznimi. različno blago in ostanki po Izredno nizkih cenah pri tvrdki J.C.MAVER LJUBLJANA Stritarjeva ulica — Za mesec junij — posvečen presvetemu Srcu Jezusovemu — priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeča premišljevanja in mo-litvenike: Premišljevanje o božjem Srcu Jezusovem, 31 premišljevanj spisal p. M. Holeček, 16 din; Posvečena družina (Vrtnice za leto 1938), spisal J. Langerholz, 15 din, vez. 22 din; Dobri Zveličar (Vrtnice za leto 1937), spisal J. Seigerschmid, 16 din, vez. 28 din; Vrtnice, junijska pobožnost v čast Srcu Jezusovemu, spisal J. Zabukovec, 15 dinarjev, vez. 22 din; Presveto Srce Jezusovo, kratka premišljevanja za mesec junij, spisal M. Juhar, 14 din, vez. 21 din; Nevesta presv. Srca Jezusovega — Sv. Marjeta Marija Alacoque in če-ščenje božjega Srca, spisal dr. J. Valja vec, 8 din; Obljube Srca Jezusovega, spisal R. Pate, 8 din; Pri božjem Srcu, premišljevanje za prve petke devetih služb, molitvenik z rdečo obr. 16 din, z zlato 20 din; Presveto Srcc Jezusovo, kralj in središče vseh src. II. izdaja, molitvenik, rdeča obreza 28 din, zlata 40; Kraljevanje Srca Jezusovega v družini, govori o. Mateja Crowley-Boeveya (Nebeške rože II. zv.), 10 din, vez. 15 din. 16.—24. junija: Berlin, Miinchen. »Okorn«. — V spomin na umrlega g. Božidarja Guština daruje tvrdka »OleunK, Ljubljana, po naši upravi 200 din mariborski mestni občini za reveže. Nelaon Eddy ROSALIE ♦ KINO MATICA Danes ob 16., 1915 in 21-15 uri Koledar Četrtek, 9. junija: Primož in Felicijan, mučenca. Petek, 10. junija: Kvatre. Margareta, kraljica; BogomiL Osebne ©esll = Promocija. G. Janko Grampovčan, višji pristav prometnega ministrstva je dne 4. junija letos bil promoviran na Ekonomskomercielni visoki šoli v Zagrebu za doktorja ekonomskih in komer-cielnih znanosti. Njegova doktorska teza, v slovenščini, je obsegala 240 strani in je imela naslov: »Gravitacije kot geosociološki temelji pro-metnotarifne politike železnic«. Odličnemu znanstvenemu delavcu v prometnih vprašanjih iskreno fcostitamo k uspehu 1 = Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani g. Peter K e r š i č je odšel na daljši bolezenski dopust. Nadomestoval ga bo sodnik g. T. A v s e c. — Imenovan je uradniški pripravnik IX. pol. skupine Boris Stanislavski za uradnika mojstra-risarja v voj. geografskem institutu. mti a. & e. Skaberne Ljubljana — Svetovna obrtniška razstava v Berlinu. — Zveza slovenskih obrtnikov sporoča vsem obrtnikom, da bo priredila avtobusni izlet na to razstavo v dneh od 25. junija do 2. julija t. 1. Prijave sprejema še do vklj. 12. t. m. Vožnja, skupni vizum, prenočišča z zajtrkom za 8 dni in vstopnina bo veljala od 1300—1400 din. Po možnosti se bo vožnja še znižala, ker je upati na primerno podporo za to potovanje. Vsak, kdor se prijavi, naj od svojega okraja preskrbi potrdilo, da mu oblast ne zabranjuje prekoračiti državno mejo. S prijivo naj pošlje tudi 2 sliki, ki jih potrebujemo za vizum. Izlet bo z najudobnejšini avtobusom, v katerem je za 35 oseb prostora. Na tej svetovni razstavi razstavlja 36 držav in med njimi tudi naša. Med potjo si bomo ogledali tudi druge kraje, kakor Mtinchen, Dresden, Prago, Dunaj itd. Obrtniki, ne zamudite prilike in pohitite s prijavo. Točen spored potovanja dobi vsak interesent v pisarni ZSO., Ljubljana, Kolodvorska ul. 25. 26.-29. VI.: Trst. Prijave do 20. t. m. »Okorn« — V nižjo šolo vojaške akademije bo sprejetih letos 315 gojencev. Kandidati ne smejo biti mlajši od 18 in rie starejši od 22 let. Prošnje je poslati Upravniku vojaške akademije najkasneje do 5. septembra t. 1. — V nižjo šolo intendantske akademije bo pa sprejetih do 50 gojencev. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. avgusta. Oba razpisa z vsemi potrebnimi podatki in navodili sta objavljena v »Službenem vojnem listu« stran 735—750, ki je interesentom na vpogled pri pristojnem voj. okrožju in na vseh orožnlŠkih postajah. — Člani Narodnega gledališča v Mariboru gostujejo z izborno in sniehnpolno veseloigro »860 zena« v petek, 10. junija ob 20 v Slovenski Bistrici v hotelu »Beograd«, v nedeljo, 12. junija ob 20 pa v Rušah v Sokolskem domu. — Preskrbite si pravočasno vstopnice! 19. junija: Trst. Prijave do 13. t. m. »Okorn«. — Na Doberdob, Kalvarijo, Oslavije, pokopališče v okolici Gorice ter na Sveto goro poromajo bivši vojaki, svojci in sorodniki padlih dne 9. in 10. julija t. L — Vlnk odhaja iz Ljubljane 9. julija preko Postojne in Trsta v Gorico, vrača se pa dne 10. julija iz Gorice (kolodvor Monte Santo) po dolini Soče skozi znameniti predor pod Črno prstjo, preko Bohinjske Bistrice in Jesenic v Ljubljano. — Ker bodo celokupni predvideni stroški za potni list, vožnjo, prehrano in vstopnino znašali le 180 din za osebo, bo s tem vsakomur omogočeno udeležiti se tega romanja po nekdanjih krvavih poljanah in na licu mesta počastiti spomin dragih, ki se niso več vrnili iz svetovne vihre. — Vsa nadaljnja pojasnila tega edinstvenega izleta bodo objavljena v dnevnih Časopisih. Prijave, opremljene s sliko, sprejema Zveza bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ulica 93. — ŠVICARSKE URE, zlat nakit in briljanti pri Čuden, Prešernova ulica 1. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Ljubljana V četrtek, dne 9. junija 1938 Gledališče Drama: četrtek, 9. junija: Lopovščine. Red Četrtek. — Petek, 10. junija: Zaprto. Opera: Četrtek, 9. junija: Zaprto. — Petek, 10. junija: Ob 15. Rigoletto. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 do 2 din. Prireditve in zabave Na pobudo izredno agilnih članov Ljubljanskega komornega kvarteta bo v ponedeljek, dne 13. t. m. v frančiškanski cerkvi koncert, pri katerem sodelujejo poleg kvarteta gospa Zlata Gjun- ?;jenac, Aleksander Kolacio in Pavel Rančigaj. Ce-otni koncertni spored je zanimiv po 6voji sestavi, pa tudi zaradi odličnih solistov. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta točno ob 8 zvečer. Odkritje Adamičevega spomenika. Pred začetkom koncerta zaigra godba Sloge pod vodstvom dirigenta Svetela Smetanovo Slavnostno predigro, nakar odkrije dr. Vladimir Ravnihar v imenu Glasbene Matice Emil Adamičev spomenik. Sledili bodo govori, polaganje vencev in poklonitev zastav. Adamičeva proslava je v soboto, dne 11. t. m. ob pol sedmih zvečer pred parkom v Vegovi ulici. II. sklepna produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo jutri, v petek, dne 10. t. m. ob Četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice za 3 dinarje. K produkciji vabimo starše in mladino. Ceneno bivanje nn Jadranu CVn|)gMIII|A P»nstor. »n-to iolrlto Krasna mirna lega brez prahu ob morju ♦ (PIRANO-TMtST Sestanki Fantovski odsek Sv. Peter se udeleži drevi ob 8 svečanosti prevoza svetinj sv. Andreja Bobola na kolodvor. Člani, ki imate kroje, pridite v krojih. Zbirališče za cerkvijo sv. Jožefa. Po sprevodu kratek informativni sestanek v društvenih prostorih šempetrske prosvete. Pridite vsi. Prosvetno društvo Ljubljana-mesto. Drevi ob pol 8 bo kratek sestanek članov vseh odsekov v sobi v GosfKjdaraki zvezi. Po sestanku se udeležimo nočne procesijel Vsi člani in članice, točno in polnoštevilmol Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva cesta 1, mr Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Poizvedovanja Na binkoštni ponedeljek je bil pozabljen v večernem vlaku Rakek—Ljubljana fotoaparat s torbico. Naprošam najditelja, naj ga odda proti nagradi upravi Rokodelskega doma. Mednarodni mladinski tabor V zadnjih dneh meseca Junija 1938 se vrši v Ljubljani mednarodni mladinski tabor in mednarodne tekme. Ker bo v teh dneh LJubljana polnn tujcev iz naše države ln zamejstva, ne bodo mogli dobiti vsi prenočišč v hotelih. Zato prosi stanovanjski odsek za mladinski tabor, da mu ljubljanski prebivalci naznanijo, ako bi v času prireditvenih dni mogli odstopiti kako sobo domačim ali tujim gostom. Vsak naj v prijavi točno navede ulico, hišno številko, stopnišče, nadstropje, število sob in postelj ter ceno za sobo (posteljo) za eno noč. Prijave je poslati na: Stanovanjski odsek za mladinski tabor. Ljubljana. Miklošičeva cesta 7. — Tam se sprejemajo prijave tudi osebno. Tri besede: kvalitetno, moderno, poceni, so vodHna mise ko izhirava blago za svoje odjemalce Potrudite se v najino trgovino in prepričali ne bostel i BRATA VLAJ, woi»owa ulica s 1 Društvo prijateljev poljskega naroda vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže prevoza poljskega mučenika sv. Andreja Bobole. Zbirališče danes ob pol 1 pred glavnim kolodvorom, in zvečer ob 8 pri cerkvi sv. Jožefa. Slovesnosti se udeleži tudi poljski generalni konzul iz Zagreba g. Pol. Pridite vsi! 25.-29.: V Dolomite. Prijave do 20. t. m. Okorn 1 Moste pozivajo vse člane in članice v krojih ter narodne noše. da se udeleže polnoštevilno tabora na Viču v nedeljo, 12. t. m. Zbirališče je v Ljudskem domu ob 7 zjutraj, odkoder bo skupni odhod ob pol 8. Bodite točni f 26.-29.: V Idrijo. Prijave do 20. t. m. Okorn. 1 Ljubljanskemu prebivalstvu! Naše mesto bo te dni imelo prvič priliko, da pozdravi zastopnike trgovskega stanu iz vse države in tudi veliko skupino trgovcev iz bratske Bolgarije, ko se zbero na III. kongresu trgovcev kraljevine Jugoslavije. Ljubljana bo z veseljem sprejela nad 4000 gostov iz trgovskih krogov in jim izkazovala vso svojo gostoljubnost, ker se popolnoma zaveda velikega pomena obiska tako važnega stanu. Vabim lastnike hiš in vse prebivalstvo, da v čast udeležencem III. kongresa trgovcev okrasi hiše in okna z zastavami 10., 11., 12. in 13. t. m., torej v petek, soboto, nedello in ponedeljek, ko se bodo gostje mudili v našem mestu in okolici. Podpredsednik mestne občine ljubljanske: dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Modoma bluze, Karničnik. Nebotičnik. 1 Vsedržavni trgovski kongres. — Združenje trgovcev obvešča: Bolgarski gostje ter prvi udeleženci vsedržavnega trgovskega kongresa prispejo v Ljubljano že v petek, dne 10. t. m. z brzovlakom ob 9.30. Trgovce ter ostalo občinstvo naprošamo, da se tega oficielnega sprejema udeleži v čhn večjem številu. Hišne posestnike vljudno naprošamo, da v počastitev gostov vsedržavnega trgovskega kongresa izobesijo zastave. Uprava. Maribor m Romarji k Sv. Trojici: Avtobusi vozijo točno v soboto ob 18 in v nedeljo ob 5, Pridite pravočasno! Kdor gre peš, naj bo do 15 v baziliki Matere Milosti. m Novi veliki zvon za frančiškansko baziliko bo ulit prihodnje dni v Biihlovi livarni zvonov v Račah, m Tombola Kričanske ženske zveze, ki jo je preprečil na binkoštni ponedeljek naliv, bo nepreklicno v nedeljo, dne 12. junija, in sicer ob vsakem vremenu. m Zaradi iskre — 20.000 din ikode. Sredi poldneva je začelo goreti gospodarsko poslopje poeestnice Marije Dikavčič v Brunšvajgu pri Račah. Domači pastir je razločno videl, kako je šinila iz dimnika na hiši iskra ter jo je veter zanesel na suho, od sonca razgreto slamnato streho gospodarskega poslopja, v naslednjem trenutku pa so se na hlevu že pojavili plameni. Gasiti zaradi pomanjkanja vode ni bilo mo« goče, Škode je 20.000 dinarjev, m Dekliški krožek za mesto ima drevi ob pol 8 v Domu svoj sestanek, m Učni tečaj za krojenje 2ensldh oblek. Julija in avgusta bo v Mariboru tečaj za krojenje ženskih oblek, ki ga bo vodil banovinski učitelj g. Al. Knafelj iz Ljubljane. m Plesni večer baletne skupine Mercedes Goritz-Pavelič bo v kratkem v mariborskem gledališču. m Absolventom trgovskih akademij. Redni občni zbor »Kluba absolventov trgovske akademije« bo v sredo, dne 22. junija ob 20 v posebni sobi hotela Zamorc z običajnim dnevnim redom, m Krajevni olimpijski odbor vabi zastopnike športnih klubov k sestanku v petek 10. junija ob 20 v lovski sobi hotela Orel. Na dnevnem redu je razgovor o letošnjem olimpijskem dnevu, ki bo v nedeljo 19. junija. m Občni zbor Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev bo v nedeljo, dne 12, t. m. ob 8 zjutraj. Med članstvom, katerega so razgibale že zadnje volitve delegatov, vlada za ta občni zbor izredno veliko zanimanje. Borba med obema skupinama postaja sedaj vse bolj zanimiva ter se vrši predvsem za delegate s podeželja. m Umrl je v Cvetlični ulici 9 znani mariborski trgovec g. Božidar Guštin, star šele 56 let, Naj počiva v miru. m Huda nesreča pri klavnici. 40 letni Ivan Prah iz Ranče je prignal v mariborsko klavnico svojo kravo. Pred klavnico pa se je živinče zaletelo v gospodarja. Krava je Praha podrla na tla ter ga tako obdelala, da mu je zlomila več reber. Praha so reševalci odpeljali nezavestnega v bolnišnico. m Stroga obsodba ciganskih tolovajev. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bil zadnji proces proti ciganskim razbojnikom iz Prek-murja. V bodoče bodo cigane sodili pri novem okrožnem sodišču v Murski Soboti, Zagovarjala se je 12-članska ciganska razbojniška tolpa, ki je izvršila vsega skupaj 56 vlomov, ropov in tatvin. Sodbo pa je okrožno sodišče razglasilo šele včeraj ob 11 dopoldne. Obsojeni so: harambaša te tolpe Horvat Vincenc na 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Horvat Jožef »Ričet« na 6 let robije in trajno izgubo častnih pra- ob 16, 19.15 in 21.15 uri in v petek ob 10. uri (ker večer, predstave radi koncerta odpadejo) KINO UNION 22-21 Po istoimenskem flangltofcrjavem romanu DIVJI LOVEC Zadnja prilika — zato ne zamudite; 27.-28: VI. Trst. Prijave do 20. t. m. »Okorn«. 1 Koncčrt Akademskega pevskega zbora so najprivlačnejše kulturne in družabne prireditve v Ljubljani. Naši akademiki-pevci, ki se ne_ ustrašijo nikdar nobenega dela, nam vsako leto pripravljajo nova presenečenja, iz katerih odnašajo tisočeri poslušalci nepozabne vtise. Vsak nastop j Akademskega pevskega zbora vzbuja povsod izredno pozornost. Tako se nam obeta tudi na petkovem koncertu v unionski dvorani lep večer izbrane slovenske narodne pesmi, ki jo bo podal APZ pod vodstvom najboljšega našega interpreta narodne pesmi g. Franceta Marolta. Pohitite z nakupom vstopnic, ki so v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži. Današnje slovesnosti v časi sv, Andreja Bobola Včeraj objavljena navodila dopolnjujemo s sledečimi: Ob prihodu salonskega voza s sv. telesom poljskega mučenika Andreja Bobola zaigra godba dravske divizijski oblasti na kolodvoru pozdravno koračnico. Kolodvor bo okrašen z našimi in poljskimi zastavami. Nato slede pozdravi škofijstva, mestne občine in drugih oblasti in zastopstva poljskega naroda. V imenu občinstva deklamira akademik Roger: Pozdrav poljskemu bratu. Nato zapoje pevski zbor ravnatelja mgr. Premrla: Glejte, kako umira pravični. Gg. duhovnike in redovnike prosimo, da prinesejo s seboj na kolodvor rokete za opoldanski sprevod s kolodvora in prav tako za večerni sprevod iz cerkve sv. Jožefa na kolodvor. Zbirališče ob pol 1 na kolodvoru pri vhodu poleg restavracijskega vrta, zvečer ob četrt na 8 v zakristiji cerkve sv, Jožefa. V opoldanskem sprevodu sodeluje tudi mladina uršullnsklh šol. Zbira se na Resljevi cesti. Dekliške Marijine družbe naj se udeležijo opoldanske procesije čim številneje in s svojimi prapori. Zbirajo se na Resljevi cesti med skupino redovnic in splošno skupino žena in deklet. Marijine družbe mož in fantov vabimo, da sodelujejo tudi že pri opoldanski procesiji in to pod svojimi prapori. Zberejo se na Masarykovi cesti in sicer na hodniku ob vrtovih med Kolodvorsko in Resljevo cesto ter s čelom ob Kesljevi cesti. V procesiji gredo tik za redovniki. Akademiki! Akademsko mladino vabimo, da se v čim večjem številu udeleži današnjih slovesnosti v čast sv. Andreju Boboli. Za opoldan- I sko procesijo se zberite na hodniku Resljeve ce- j ste med splošno dijaško skupino in Lichtenturno- , vini zavodom. Možje in fantje! Večerna procesija iz cerkve sv. Jožefa na kolodvor je vaša zadeva in stvar vaše časti. Udeležite se je tedaj v impozantnom številu^ z baklami, ki jih boste dobili pri cerkvi sv. Jožefa. Člani Marijinih družb naj gredo tudi zvečer za svojimi družbenimi prapori. Člani fantovskih odsekov v kroju! Naša četa koraka zvečer na čelu procesije. Vabimo ne le brate iz Ljubljane, temveč tudi iz okolice, da se zberejo drevi točno ob osmih za cerkvijo sv. Jožefa, kjer se uvrste v Četo. Fantovski odsek sv. Jakob-Ljubljana. Drevi odpade napovedani fantovski sestanek. Vsi bratje naj se udeležijo procesije v čast sv. Andreju Boboli. — Predsednik. Zbiranje za opoldansko procesijo mora biti končano najkasneje do tri četrt na eno. Skupine, ki bi prišle kasneje na zbirališče, bodo uvrščene v procesijo kot zadnje. — Za večerno procesijo bo zbiranje takoj po slovesnosti v cerkvi vzdolž eole Zriniskega ceste. Vse udeležence prosimo, da radi sledijo navodilom rediteliev. vic, Cener Vendel na 8 let robije ter trajno izgubo častnih pravic, Kokaš Josip na 2 leti robije in 4 leta izgube častnih pravic, K. Jurij na 8 mesecev zapora, C. Adam na 2 leti in pol zapora, Horvat Janez »Zuža« na poldrugo leto strogega zapora in tri leta izgube častnih pravic, C. Aleksander »Šani« na oddajo v po-boljševamico, Cener Ignac »Naci« na 5 mesecev strogega zapora, Kokaš Josip mlajši na 4 mesece strogega zapora. Proti Horvat Matiji in C. Rudolfu je bilo postopanje izločeno. V tolpi so bili štirje mladoletniki, stari 16 do 18 let. Gledališče Četrtek, 9. junija: ob 20 »Divji lovec«. Red C Celje c Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi dne 19. in 20. junija izlet z avtobusom v Gorico, Sv Goro, Trst in Postojnsko jamo Celotni stroški (vožnja, hrana, prenočišče, vstopnine in takse) so preračunani za osebo na din 450. Interesenti naj se takoj priglase v društveni pisarni v Cankarjevi ulici ter oddajo dve fotografiji legitimacijskega formata in osebne podatke ter plačajo naprej stroške za vožnjo in oskrbo, c Razstava risb in ročnih del na državni realni gimnaziji v Celju bo odprta od četrtka 9. junija do nedelje 12. junija. c Kino Uniou: »Tajnosti dvorca Vogelod«. c Dražba sena. Na občinskih travnikih za dne 9. junija je objavljena javna dražba sena, ki pa se preloži in bo 13 t. m. ob treh popoldne pri mestnem pokopališču v čretu in ob 5 popoldne na Sp. Lanovžu. c Avtomobilski karambol na Zg. Hudinji. V torek okoli 5 popoldne se je peljal z novim avtomobilom g. Rcš iz Celja po državni cesti proti Vojniku. V Zg. Hudinji pa je zgubil oblast nad volanom ter je avtomobil z vso silo butnil ob ograjo ter podrl tri kamnite stebre. Sunek je bil lako močan, da je vrglo avtomobil z desne strani čez cesto na levo, kjer je treščil v drevo. Avtomobil je precej razbit, vendar se vozniku ni pripetilo nič hudega, c Kino Metropol: »Plešem za tebe«, c V Ojstriški vasi pri št. Juriju ob Taboru je umrl v 70. letu posestnik Lcskovšek Alojzij. Pogreb dragega pokojnika, ki je bil dolgoleten naročnik »Slovenca«, bo danes ob 10 dopoldne v št. Juriju Naj v miru počiva, svojcem naše iskreno sožalje! c Napad iz zasede. Ko se je na binkoštni ponedeljek vračal okoli 10 zvečer 20 letni delavec Stante Stanislav iz Podgorja pri Sv. Juriju ob j u ž žel. domov ga je na Ritniku napadel A. Z. in ga zabodel z nožem v hrbet, da je Stante nezavesten obležal. Ptai Umrl je g. p. Jeronlm Slrnminger, vikar kapucinskega samostana. Pogreb bo v petek okrog 10 iz samostana. Pokojni se je rodil 21. jan. 1876 pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v mašnlka Je bil posvečen 20. julija 1898. Nuj mu sveti večna luč! Uboj. 27 letni posestnikov sin Kramberger Janez iz Trnovskega vrha je bil v nedeljo na tomboli gasilske čete pri Sv. Rolfenku v Slovenskih Goricah. Po tomboli so se fantje zbrali v gostilni Horvat, kjer je bila veselica. Eden izmed fantov je vrgel med gasilce svinjska čreva. To je bil povod, da so se fantje zgrabili in začeli pretepati. Najhuje je bilo med Krambergerjem Jnnezom in Čehom Martinom, ki sta se srporekla. Čeh Je počakal Krambergerja okrog pol 11 na prostem in ga je s samokresom ustrelil trikrat v trebuh. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišuiču, pa je kmaiu poaiegei poškodbam. Narodna banka o gospodarskem položaju Iz najnove^ega četrtletnega poročila Narodne banke posnemamo naslednje ugotovitve o položaju našega gospodarstva v prvem četrtletju 1988: Tudi v prvem četrtletju 1938 ee nadaljuje močni gospodarski polet iz leta 1987, čeprav je v gotovi meri počasnejši. Okrepitev gospodarske delavnosti se vidi posebno v okrepljeni rudarski in topilniški proizvodnji za 19.5, oziroma 27.6% v primeri a prvim četrtletjem 1987, v povečanem številu zaposlenih delavcev v industriji za 4.2%, številu natovorjenih vagonov za 16%, v povečanju virmanskega prometa pri Narodni banki in Poštni hranilnici za 14.7%, povečanem prometu na borzah za 19.8%, povečanem obsegu zunanje trgovine za 1.9% in velikem povečanju vlog v denarnih zavodih za 1 milijardo din. Pri tem je posebno važno veliko povečanje drl dohodkov za 15.7%, kar je posledica znatno okrepljene gospodarske delavnosti in povečanja kupne moči širokih ljudskih slojev. Končno kot posebno značilno za povoljni razvoj gospodarstva je omeniti neenaki skok cen kmetijskih proizvodov na eni in industrijskih proizvodov na drugi strani. Rastlinski proizvodi so v ceni narasli za 28, živina in živ. proizvodi za 5, industrijski za 7.6% v primeri s 1. četrtlet)em lani. Ce 6e upošteva, da je prišlo to četrtletje do ' večje oprostitve zamrznjenih hranilnih vlog s pomočjo posebnih posojil, danih denarnim zadovom in kmetijskim zadrugam od Narodne banke in Poštne hranilnice, tedaj tudi razvoj bankarstva ni tako nepovoljen, kot je bil lani v prvem četrtletju. Edino nepovoljno dejstvo za razvoj gospodarstva je v znamenju našega izvoza 11.9% in povečanju uvoza 18.6% odn. v pasivnosti naše trgovinske bilance za 187.7 milij. din, dočim je bila bilanca za prvo četrtletje 1937 aktivna za 227 milij. din. Iz četrletnega poročila Narodne banke posnemamo nadalje še tele važne ugotovitve: Denarni promet je bil likviden, kar se vidi tudi v naraščanju vlog za 1 milijardo dinarjev. Posebno ugodno podčrtava poročilo dejstvo, da so zamrznjene vloge v denarnih zavodih padle od 1935 na 1936 od 4.808 na 3.844 milij. din, lani pa od 3.844 na 3.264 milij. din, kar pomeni zmanjšanje za približno 25% v teku zadnjih dveh let. Dne 23. februarja 1938 je potekel rok za vlaganje prošenj za zaščito, ki je bil podaljšan samo za zadruge. Do tega dne je vložilo prošnje za zaščito: 310 zavodov je prosilo za odlog plačil, 20 sanacijo in 36 za izvenkonkurzno likvidacijo. Dovoljen je bil odlog plačil 246 zavodom, sanacija 18 in izvenkonkurzna likvidacija 48 zavodom. Kupčije na velesejmu Ljubljana, 8. junija. Tudi danes je bilo veliko zanimanje za vele-eejmske razstave, posebno ko je obiskal razstavo »Cesta» in druge oddelke Nj. Vis. knez namestnik Pavle. V kupčijskem oziru »o rezultati zadovoljivi in beležijo n. pr. precejšne kupčije poljedelski stroji, motvoz, peči, štedilniki, stoli in parketi poleg drugih predmetov. Tudi za šole postaja velesejem važen vzgojni faktor ln vsako leto ga obišče več žol. Tako smo danes videli pri skupnih obiskih tele šole: Ovsiše, ljubljansko Vrtačo, Javorje, Barje, Bela cerkev, Št. Vid-Grobelno, Dobrna, Breznica Velike Lašče, Dobrniče, Zagorje ob Savi, Rečica, St. Peter na Medvedjem selu, Zasip, Ko-stelovo, Šmartno pri Kranju, Toplice-Zagorje, Lo-kovee, Rimske Toplice, Dol pri Hrastniku, Gorje pri Bledu, Poljanska dolina, Nevlje, Gorenji Lo- fatec. Trgovske šole: Učni zavod — Christof. Me-Sanske šole: Črnomelj, Ribnica, Jesenice. Gimnazije: Kranj, Ljubljana. Šola za zaščitne sestre Ljubljana, strokovna nadaljevalna šola Ljutomer. * * Električni Čudež. V paviljonu je razstavljen moderen univerzalni aparat Nixe, ki bo posebno zanimal nase gospodinje. Ta aparat s posebno 10 delno garnituro posode omogoča kuhanje za 3—4 jedi naenkrat za 3—6 oseb. Poleg tega pa prinaša se velikanski prihranek na času in elektriki, ker potrebuje za kuho polovico manj časa kot običajno. Poleg tega prihrani mnogo tudi na popravilnih otroških, ker se lahko sestavni deli hitro dobijo za nekaj dinarjev. Poleg tega pa lahko ta aparat služi tudi še v druge namene: za električno obsevanje, sušenje las, ogrevanje prostorov in za po-grevanje jedi in vode za pomivanje. Pri tem je ve« postopek brez nevarnosti, higieničen in čist. Uporaben je zlasti ponoči, n. pr. za hitro kuhanje itd. Aparat je torej vsestransko uporaben ter je mogoča nabava tudi manjšim gospodinjstvom. Aparat izdeluje tvrdka Nikolaj J. Seewann v Gradcu, elektrotehnična tvornica in izdelovanje aparatov. ^ Zelo veliko pozornost je vzbudila »Dolmar« žaga, ki jo razstavlja tvrdka Dovžan zunaj paviljona »E«. Kot rezilo pri omenjenem stroju služi rezkalna veriga ln prereže hlod, ki je 80 cm debel, v eni dobri minuti, medtem ko je treba sicer za to celih dvajset minut. — Prav tako si lahko ogleda vsakdo, kako se z navadno mizarsko tračno žago hitro reže jeklo in vee druge kovine, kar je za izdelovalce karoserij itd. nekaj nepogrešljivega. — Tesar se lahko poslužuje stroja kljub temu, da nima na razpolago električnega toka. Tudi ta stroj je v pogonu. — Zastopstvo Dovžan Ivo, Ljubljana, Celovška c. 34. — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ojl. reg. S. br. 30474/35. Neizpremenjene cene žita Ljubljana, 8. junija. Ze nekaj časa opažamo na našem trgu, da so cene žita neizpremenjene. Zaradi napovedanega uvoza blaga se niso pojavile večje ponudbe, kupci pa so še naprej rezervirani. Blaga pri trgovcih nI in se nahaja le še pri producentih. Za manjše količine so bili kupci nekateri mlini. Stanje posevkov se ocenjuje zelo ugodno. Škod sploh ni bilo in splošno prevladuje mnenje, da bo znašal pridelek 10—12 met. stotov na kat. oral. Verjetno je, da bodo nekateri kraji vzornih kmetij dosegli tudi 15—16 stotov. Tudi tržni položaj za koruzo je neizpremenjen in je povpraševanje samo za domači konzum. Le nekaj koruze je šlo za izvoz skozi naša obmorska pristanišča. Povpraševanje za moko je slabo, ker hočejo popolnoma porabiti svoje zaloge. Znižanje cen kruha v Ljubljani Zaradi znižanja cen pšenice in moke so bile pretekli teden tudi znižane cene kruha v Ljubljani in sicer na ta način, da se je povečala teža kosov: tako stane 80 dkg težak hleb belega kruha 4 din (prej samo 77 dkg), 40 dkg težak 2 din (prej 38 dkg), 20 dkg težak 1 din (prej 19 dkg). Iz tega se vidi, da je cena belega kruha znižana od 5.20 na 5 din. Nadalje je znižana cena polbelega kruha (rženega) od 4.80 na 4.60 din in so primerno povišane tudi teže posameznih hlebcev. 1 kg črnega kruha stane 4.40 (prej 4.60) din. V naslednjem vidimo gibanje cen v zadnjem času: 1 kg kruha belega polbeL Črnega Od 12.4.1937 do 9.5.1938 4.50 4.— 3.50 od 9. do 16 maja 1938 4.80 4.30 4.20 od 16. do 30. maja 1938 5.20 4.80 4.60 od 30. dalje 5,— 4.60 4.40 Ali bo zmanjkalo v naSi državi sladkorja? Z ozirom na vesti, da bo zmanjkalo v naši državi do prihodnje kampanje sladkorja, izjavlja Zveza sladkornih tvornic: Zaloge domačih tovarn so znašale dme 1. junija 1938 2400 vag., od katerih je polovica kristalnega sladkorja. Podvzeti ukrepi so šli za tem, da sc kristalni sladkor, čeprav v omejenem razmerju, varuje do nove kampanje, ker bi ga lahko odkupili nekateri ljudje v spekulativne svrhe, kar ne bi bilo v interesu siromašnih potrošnikov. Lanska potrošnja od junija do konca avgusta je znašala, računajoč normalni dvig 400—500 vag. Naše tvornice bodo mogle, kakor že večkrat v prejšnjih letih, s kampanjo okoli 25. avgusta, tako da bi kasneje že razpolagale z novim sladkorjem v dovoljnih količinah. Zato ni nobenega razloga za vznemirjenje zaradi pomanjkanja sladkorja. Poštna hranilnica v maju. Število vlagateljev se je povečalo za 3.588 na 501.957, vloge pa so padle od 1.354.4 na 1.296.07 milj. V čekovnem prometu je število računov naraslo za 96 na 25.621, vloge so znašale 1.831.6 (1.694.0) milij. din. Promet na čekovnih računih 7.651.34 (7.730) milij. din, od tega brez gotovine 54.34%. Spored trgovskega i kongresa v Liubtiani Petek, 10. junija: Ob 9.30 sprejem gostov iz Bolgarije in Osrednjega predstavništva na ljubr ljanskem kolodvoru; 15 30 ogled Ljubljane in okolice; 18.00 promenadni koncert v Zvezdi; 20.00 slavnostni koncert Akademskega pevskega zbora v veliki dvorani hotela Union. Po koncertu pozdravni večer Sobota, 11. junija: 8.00 Otvoritev kongresa v dvorani na Taboru; 11.00 promenadni koncert v Zvezdi; 15.00 nadaljevanje kongresa; 18.00 promenad, koncert v Tivolskem parku; 18.30 Monstre-koncert Ilubadove pev župe pred Glasbeno Matico ob odkritju spomenika skladatelju Adamiču; 20.00 V operi: »Gioconda«, V drami: »Izpit za življenje«. Nedelja, 12. junija: 9.00 Svečano zborovanje kongresa v veliki dvorani hotela Union; 11.00 promenadni koncert v Zvezdi; popoldne ogled velesejma; 20.00 v operi: slavnostna predstava: >Go-renjski slavček«, na prostem; 20.30 »Lažnik« (na Napoleonovem trgu). Ponedeljek, 13. junija: Izleti in ekskurzije po Sloveniji. Vse informacije glede prenočišč, izletov in vseh drugih prireditev se dobe v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica (telefoni: 31-97, 44-36 in 47-71). - Stanovanjski odsek je na glavnem kolodvoru, levo ob izhodu (telefon 41-50). Nadaljevanje regulacije Savinje. Kr. banska uprava je razpisala licitacijo del za IV. etapo regulacije Savinje (od 22.290 do 23.820 km). Proračunska vsota je 2,256.453.07 din. Licitacija bo 4 julija. Zadružna zveza v Zagrebu, število članic Zadružne zveze v Zagrebu je lani naraslo za 21, odpadlo je 8 članic, tako da je skupno število članstva naraslo od 226 na 239. Bilanca Zveze izkazuje za lansko leto 24.748 din čistega dobička pri vlogah 1.8 milij. din in bilančni vsoti 16.2 milij. din. Odlog plačil je dovoljen Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru r. z. z o. z. za 6 let od 19. februarja 1938 dalje. Odlog velja za stare terjatve do 26. oktobra 1937, obrestna mera 2% brutto. Vpisi v trgovinski register: Vodovodna zadruga v Češnjicah z. z o. j.; Stavbna zadruga »Je-ženski dom< na Ježici z. z o. j. (predsednik Fran Strah); Vinarska zadruga v St. Barbari v Halozah z. z o. j. (predsednik Grobler Franc); Kmetijska strojna zadruga z o. j. Vrhnika-okol. (predsednik Verbič Josip). Borza Denar Dne 8. junija 1938 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani 238 denar, v Zagrebu 237.20—238.80, v Belgradu 237.45—239.05. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.40—29.10, v Belgradu 28.75 denar. Nemški čeki so ostali neizpremenjen! na 14.40 do 14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za konec junija in julija 14.35—14.55, za konec avgusta 14.38-14.58. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.313.723 dinarjev, v Belgradu 1.332.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,772.000 din. LJubljana — tet Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark . . . Bruselj 100 belg . . . Curih 100 frankov , > . London 1 funt .... Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 frankov . . . Praga 100 kron .... Trst 100 lir .... . aji . • « • • * t • a • 4 0 i • • • • primom: 2416.15—2430.75 1756.53—1770.40 740.19— 745.26 996.45—1003.52 216.21— 218.27 4343.50—4379.81 121.09— 122.53 151.83- 152.94 229.44— 232.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.185, London 21.7325, Newyork 438.875, Bruselj 74.30, Milan 23.10, Amsterdam 242.45, Berlin 176.325, Dunaj 41, Stockholm 112.05, Oslo 109.20, Kopenhagen 97.025, Praga 15.24, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfore 9.60, Buenos Aires 114. Vrednostni naoirii Ljubljana. Drž. papirji: 7'/, investicijsko posojilo 99—100, agrarji 62.50—63.50, vojna škoda promptna 482—483, begluške obveznice 92.50 do 93.50, dalm. agrarji 92—93, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 94.50—95.50, 7% po- Kulturni obzornik Razstava slovenske likovne umetnosti v Mariboru V6i, ki so ustvarjali moderno slovensko umetnost, so se zbrali na mariborski razstavi. Menda prvič so zbrani vsi — od začetnikov slovenske moderne do mladih »Neodvisnih« —, kar daje razstavi posebno zanimivo obeležje ter poučno sliko o razvoju likovnega ustvarjanja pri nas in posredno o razvoju slikarstva in kiparstva evropskega zapada, odkoder so prihajale v zadnjih petdesetih letih vee pobude, ne samo nam, temveč umetnostim vseh narodov. Korlfej slovenske likovne umetnosti, Rihard Jakopič, ki zavzema centralno mesto na razstavi, stoodstoten slikar še danes med najekstremnejšimi, ki s smelo kompozicijo in močno koloristično eks-preslvnostjo predstavlja v svojem slikarstvu vse razvojne faze od impresionizma pa do današnjega dne. Matej Slemen je v razstavljenih figuralnih kompozicijah pokazal vse odlike virtuoznega reševanja forme, sloneče na absolutno slikarskih temeljih. Matija Jama in Ferdo Vesel spadata tudi v to grupo začetnikov našega modernizma. Ko se je impresionizem izčrpal, ko od pointi-lizma, ki je sliko razkrojil v najmanjše dele, naprej pot ni bila mogoča, se je pojavila v francoski umetnosti nova struja, da na novo reši problem forme s sintetično graditvijo slike. Cezanne je razbite slike oblike spet povezal v močan in logičen odnos in razpored ploskev. Od Cezanna do Matisovega ploskovnega slikarstva ni bilo daleč, ravno tako tudi po Cezannovi teoriji, da se vse stvari modelirajo po valju, kocki in krogli, pot v kublzem ni bila več daleč. Od tu pa izhoda ni bilo I več, umetnost je prehajala v abstrakcijo, videlo se je, da s popolno negacijo zunanjega sveta ni mogoče naprej. Slikarstvo se je pričelo spet vračati v stare tire, prevzemajoč dediščino impresionistov, pozitivnega njihovega absolutnega slikarstva, ki je pustilo tudi pri nas globoke sledove. Gojmlr A. Kos, najmočnejša avtoriteta v naši srednji umetniški generaciji, kot slikar suvereno evocira svoje slikarske doživljaje na platnu. Kot zagovornik najčistejšega slikarstva je tudi na tej razstavi dokazal svoj nad vse fin občutek v tonskih in slikarskih vrednostih. France Pavlovec je slikar velike umetniške kulture. Občutljiv lirik, ki v tonski skali doseza fine odnose in vrednosti v barvi. Soroden obema je Karel Jirak, ki je v razstavljenih krajinah izrazil na redek način atmosfero ter v figurah dokazal svoje resno slikarsko znanje. Od teh treh predstavnikov čistega slikarstva gre linija do mladih v grupi »Neodvisnih«, ki poskušajo realizirati princip formalnih manifestacij notranjega življenja, izraženega v strogo slikarskem okviru. Sedej, Didek, Pregelj, Mihelii, Kregar in Muli/ rešujejo v tem okviru najrazličnejše probleme. Od Sedejevih velikih kompozicij, slikanih v skoro rafinirano fini intonaciji, ter Didkovih in Pregljevih temperamentno in tehnično vešče slikanih krajin ter tihožiti j. Kregarjevih nadrealističnih, popolnoma slikarsko podanih problemov, Miheliče-vega socialno pripovednega realizma ter Mušiče-vega iskanja v popolnem kolorlzmu, ki poudarja absolutno svobodo v komponiranju barvnih odnosov — vse to je prilog tistemu slikarstvu, v katerem igra barva glavno in odločilno vlogo. Vendar barva ni bila vedno glavni element v slikarstvu. Ce že ni bila popolnoma podvržena rlibl, je bila njej največ enakopravna. Barve govore šele takrat, kadar postanejo kompozicija samo sebi, kadar so postavljene v medsebojnem odnosu po posebnih zakonih njihovih vrednosti. Franu Tratniku, ki je izrazit grafik, je barva samo sredstvo v konstrukciji njegovih figuralnih kompozicij. V »Aktu« išče formo in ne teži za modulacijo, temveč modelira. Ivan Vavpotit se je predal igri tonov in vrednosti barvnih in optičnih efektov. Ivan Kos razstavlja med drugim subtilno podano »Vas«, ki je korak v desno k slikarstvu za razliko od dosedanjega slikarjevega, zgolj pripovednega stališča. Ivan Čargo je razstavil v olju samo globoko psihološko podan portret, dočim ga risbe kažejo kot odličnega grafika." Boiidar Jakac je ponovno pokazal, da ga v fini, elegantni liniji nihče ne prekaša. Pastelne krajine so pa podane v dokaj nenaravni bengalični svetlobi. Zanimiv je Olaf Globolnik, France Koiir kaže že znane škofjeloške motive. Fran Zupan je nedvomno naš najboljši akva-relist. Bruno Vavpotit v zanimivih akvarelih ne zaostaja mnogo za njim. Akvareli Alberta Sirka so sveži, efektni, vendar artistično ne dosezajo nekaterih olj, ki jih je Sirk včasih razstavljal. Od ostalih razstavljalcev je omeniti v prvi vrsti Sa&o šantla z dobrimi radirankami, Avgusto šantel, Mirka šubica, FAdo Piilanievo, Miro Pregljevo z risbami na steklu, Maro Kraljevo z ljubko in dekorativno sliko na svili, Maksima Gasparija, Do-reta Klementita, Hinka Smrekarja, Pipa Petelna s svežimi akvareli ter Modica in Slovnika, katerih dela so preneznatna, da bi mogla kvariti dober vtis na razstavi. Zanimivi so najmlajši razstavljale!, ki so komaj končali akademijo. PrednjaČi jim Gabrijel Stupica s »tihožitjem« v fini plavi intonaciji. Simpatičen je Maks Kavlii, soroden mu je Karel Jakob. Dočim Bara Remfeva tehnično plat slikarstva dobro obvlada, ee ostali še borijo s vplivom šole. Reprezentativno je zastopana plastika. Med kiparji zavzemata najvidnejše mesto brata Boris in Zdenko Kalin. Zdenko Kalin, nedvomno najboljši kipar, kar smo jih Slovenci do sedaj imeli, razstavlja odličen torzo s čvrsto statiko, sočno in napeto modelacijo, sojilo Drž. hip. banke 100—101. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.350, Trboveljska 195—210. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99—100.50, agrarji 62—68, vojna škoda promptna 482.50—484, begi. obv. 92—93, dalm. agrarji 91.75-92.25 (92.50, 92.75), 4% sev. agr. 63 den., 8% Bler. |K).s. 98.50 den., 7% Bler. pos. 94.75—96, 7% pos. DHB 99.50 den., 7% stab. pos. 99.50 den. — Delnice: Narodna banka 7.300 den., Priv. agr. banka 228 den., Trboveljska 190—205 (210), Gutmann 65 bi., Isis 26 den., Osješka livarna 110—120, Dubrovačka 350—870. Jadr. plovba 350—370, Ocean ia 1000 bi. Belgrad. Drž papirji: 7% inv. pos. (100.50), agrarji 62.75—63.25 (63), vojna škoda promptna 483—483.50 (483.25), za konec junija 482.50—483 (482.50), begi. obv. 92.75-93.25 (93), dalm. agr. 92—92.25, 4% sev. agr. 63 den., 8% Bler. pos. 99.50 bi. (99.25), 7% BJer. pos. 94.50—95 (94.75, 94.50), 7% pos. DHB 100 den., 7% stab pos. 99.50 den. — Delnice: Nar. banka 7.320 bi., Priv. agr. banka 229.50 den. (drobni komadi). Žitni trg Novi Sail. Pšenica bč., srem. 220—225, lin. 214—223, bč. potiska 222-228. — Koruza bč., srem. 115—117, bn. 111—113. — Moka bč., bn. Og. Ogg: 327.50—337.50, 307.50-317.50, 287.50— 297.50, 267.50—277.50, 227.50-237.50, 122.50— 127.50; srem., slav. Og, Ogg: 325—335, 305—315, 285—295, 265—275, 225-235, 122.50—127.50. — Otrobi bč., srem., bn. juta vreče 115—122.50 —< Tendenca prijaznejša. Promet srednji. Programi Radio Ljubljanai Četrtek, I. junija: 12 Operni odlomki (plošče). — 12.45 Poročila. —1 li Napovedi. — 1,1.20 Znani plesni orkestri (plošče). — 14 Napovedi. — 18 Zvoki iz .Jugoslavije (Radijski orkester). — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. prof. It. Kolurič). — 19 Napovedi, poročila. — 19.30 Nacionalna ura — 19.50 Drset minut zabave. — 21) Iz opernega sveta (Radijski orkester). — 21.10 Rondo — V. ura: Brahms, Dvorak, Rosenstock, Ivopore. Predavanje: g. Srečko Koporo. Klavirske točko: gdč. Iler-tn Seifort. — 22 Napovedi, poročilu — 22.13 Radijski orkester iu g. Mirko Premetč. Petek. 10. junija: 12 Iz naših krajev (plošče). — 12.45 Poročila. — 1.1 Napovedi. — 11.20 Koncert Radijskega orkostra. — 14 Napovedi. — 18 Pester koncert Radijskega orkestra. — 18.40 Kupovanje živil na trgu (ga. Ivanka Volikonja). — 19 Napovedi, poročila. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Izseljenske zanimivosti (g. .lože Preinrov). — 20 Koncert Radijskega orkestru. 20.30 Prenos jugoslov. evropskega koncerta iz Belgrada. — 21.45 Ksiiofon iu saksofon (plošče). — 22 Napovedi, poročila. — 22.30 Angleško plošče. DrugI programi i Četrtek, J. junija: Belgrad: 20 Zeleznlfarska godba. — 21 Zab. koncert. — Zagreb: 20 Zbor »Lisinski«. — 20.45 Belgrad. — 22.20 Plesna glasba. — Praga: 19.35 Lahka glasba. — 20.30 Vojaška godba. — 20.55 Ork. koncert. — Varšavn: 19.25 Zab. koncert. — 21.10 Moški zbor. — 22 Komorna glasba. — Sofija; ip.30 Or-kesir.iliii koncert. — 20.45 Celo. — 21.15 Pestrn glasba. — 22.20 Lnhka iu plesna glasba. — Budimpešta: 20 Verdijeva opera »Othello«. — 22.25 Ork. koncert. Ali) oiiulOiSlIi ......i (inroiija FAVORIT tovarna cikorije - Zemun obvešča svoje cenjene odjemalce, da kljub podražitvi surovin ni dvignila cene svoji Clkorijl. Motorna kolesa Glavno zastopstvo motornih koles Harley-Davidson in B. S. A., Plinovka Amal, Amac, Binks, B & B. Lucas magneti, diname, sve-tiljke, akumulatorji, rez. deli vedno na zalogi Strban, Zagreb, llica 164 ki sloni na temeljitem študiju narave. To je odlično zgrajena in življenja polna plastika, za katero tudi razstavljeni portret ne zaostaja. Iloris Kalin razstavlja velik ženski akt, izrazit po stremljenju, po voluminoznosti in pravilnem aranžmaju plastične forme. »Mati z otrokom« zasluži upravičeno občudovanje. Lirična nota v njegovih delih je vidnejša kot pri mlajšem bratu. Karel Putrih, član kluba »Neodvisnih* kot Zdenko Kalin, je iznenadil s svojim ogromnim napredkom od zadnje razstave. Portret S. E. se odlikuje po izraziti plastičnosti in psihološki pogojenosti. Maska »Mladenič« je do skrajnosti enostavno in lepo modelirana glava. France Goric. Plesni duet Pia in Pino Mlakar Je po mnogih letih prvi poizkus v slovenskem kiparstvu, resno reševan problem dveh figur skupaj. Mogoče bi bilo boljše, če bi bile figure večje ali manjše. Kompozicija je temeljito premišljena in v nekaterih silhuetah dobro uspela. Nikolaj Pirnat razstavlja poprsje Maksima Gorkega. Kot v risbi, shpmatizira tudi v plastiki. Vedno pa doseže v svojih portretih karakter por-tretiranca. Tone Kralj išče kot v slikah tudi v plastiki literarne sižeje. Lojze Dolinar razstavlja sicer prikupno salonske male plastike. France Smerdu imn dve lepi figurici. Peter Loboda spominja v svojem »človeku-robotu« na zamorsko primitivno plastiko, ki pa deluje v nekajcentimetrski velikosti mnogo bolj primarno in eugestivno. Od ostalih je omeniti Stanka Gniparca, Ivana Napotnika, Franca Salezina, Dano Pajnilevo, Ra-doja Hudoklina in Tincta Kosa, ki v svojih plastikah, čeprav primitiven, ostaja dosledno dober kipar. Najbolj mu pristoji lesena plastika, ki jo obdelava s plemenitim čutom za material. Razstava je največja manifestacija te vrste do sedaj na Slovenskem. Zbudila je ogromen Interes ter prekaša po obisku vee dosedanje slične prireditve v Ljubljani. mg. Truplo svetega Andreja Bobola dreja Bobole in boljševiški zdravniki so ugotovili, da 6e njegovo truplo ni razkrojilo, ker je mumificirano«;. Ker se je vse ljudstvo, tudi pravoslavno, zgražalo nad to oskrunitvijo groba in je češčenje bi. Andreja še bolj rastlo, so se boljševiki 20. julija 1932 nasilno polastili trupla in ga spravili v Moskvo. Papeško poslanstvo, ki je 1. 1923 v Rusiji delilo več mesecev živež stradajočitn, je izpoelovalo od boljševiške vlade, da se je truplo v vsej tajnosti prepeljalo z vlakom v Odeso in odtod po ladji v Brindisi. Na dan Vseh svetih 1. 1923 so prišle svetinje srečno v Rim, v Vatikan, iz Vatikana pa maja 1924 v jezuitsko cerkev »Al Gesu«. Poljski čudež na Visli Preden so boljševiki truplo Bobole odnesli iz Poljske, so Poljaki ob početku svoje nove zgodovine 1. 1920 doživeli svoj veliki čudež na Visli. V tem letu je navalila milijonska armada boljševikov na Poljsko, da bi skozi Poljsko vdrla v Srednjo Evropo. Dne 28. julija so se zbrali vsi poljski škofje v Čenstohovein in odtod naslovili na papeža Bene-ditkta XV. prošnjo, da naj razglasi bi. Andreja Bobola za svetnika in zaščitnika Poljske. Tedanji nuncij v Varšavi, Ahil Ratti, poznejši papež Pij XI., je pozval ljudstvo k molitvi, pokori in k žrtvam za domovino. Ob bobnenju topov se je valila po varšavskih ulicah nešteta množica vernikov in klicala Andreja Bobola in Marijo Čenstohovsko za pomoč. Vsa mladina vseh stanov od 14. leta naprej je stopila pod orožje. Dne 15. avgusta, zadnji dan velike devetdnev-nice narodne molitve in pokore je bila izvojevana prva zmaga: 50.000 Rusov je obležalo na bojišču in 107.000 ujetnikov je padlo v roke Poljakom. Kmalu nato 60 Poljaki vrgli Ruse proti severu in njihovo armado popolnoma razkropili. Evropa je bila rešena. Poljska je vstala k novemu življenju, Andrej Bobola se je izkazal pravega zaščitnika svoje domovine. Po smrti Andreja Bobole 1. 1657 so neprestane vojne in grozodejstva tako zaposlila ves narod, da je med mnogoštevilnimi mučenci tako rekoč zginil. Šele ko se je Bobola sam dvakrat prikazal svojim sobratom in zahteval, da naj poiščejo njegovo truplo, so reš našli 1. 1702 okrog 20. aprila njegovo krsto z napisom: Oče Andrej Bobola, iz Jezusove družbe, umorjen v Janovcu od kozakov. Ko so krsto odprli, so našli truplo nestrohnjeno, rane še rdeče od strjene krvi, mišice in kite gibljive; vsa druga trupla okoli njegove krste so v vlažni zemlji bila strohnela; prav tako so krste in oblačila drugih bila prepereJa. Vest se je takoj raznesla in nekateri verniki so se še spominjali gorečega apostola in »lovca duš . Bobola je tudi izkazal takoj svoje varstvo Pinslui, niti kuga, niti lakota, niti roparski pohodi kozakov ni.=o zadeli Pinska, čeprav je vse Polesje bilo od 1. 1700—1710 eno eanro pogorišče in grobišče. Ljudstvo je začelo častiti truplo mučenika v kripti cerkve in zgodili so se razni čudeži. Truplo najdeno nestrohnelo Že 1. 1712 je začel škof iz Lučka proces za be-atifikacijo Bobole in v teku dolgotrajnega raziskovanja njegove junaške svetosti in njegovih čudežev so i. 1719 in 1730 odprli krsto in v navzočnosti zdravnikov se je ugotovilo, da je truplo nestroh-n.jeno in da kaže še vse sledove strašnega mučenja; žile s krvjo, kite... vse je bilo ohranjeno; soglašali so vsi v tem, da so pojav ne da naravno pojasniti Več prstov, ušesa, oko. nos, ustnice, koža na pr?ih, dlaneh je manjkalo, ležalo je truplo sredi številnih strohnjenih trupel 45 let, a ohranilo se je, čeprav se ni rabilo nobeno umetno sredstvo za ©hranjenje. Truplo je potem ostalo do 1784 v kripti jezuitske cerkve v Pinsku v varstvu jezuitov. Cerkev so "Tfffbnn. 1784 un isti in 1. 1703, ^tčrjr-Vzhodna Poljska prišla pod Rusijo, pravoslavni bazilijanci. Po nusrbnem sklepu Previdnosti božje so jezuitje, ki sobili 1. 1773 po vsem svetu razpuščeni, osiali v Rusiji in carica Katarina II. ni dovolila, da bi se jezuitje na povelje Rima razšli. Jezuitje so zato ohranili svoje hiše v Rusiji in prosili i. 1808 carja Aleksandra I. za dovoljenje, da smejo prenesti truplo Andreja Bobole v svojo hišo v Polock. V Po-locku je truplo ostalo v varstvu jezuitov; ko so bili 1. 1820 pregnani, so prevzeli varstvo redovniki Skolopi; ko so bili 1. 1830 tudi ti pregnani, se je truplo preneslo v cerkev dominikancev; ko so bili 1. 1864 tudi dominikanci pregnani, so vzeli svetni duhovniki truplo v varstvo. Medtem je papež Pij IX. razglasil Andreja Bo-holo za blaženega, a ruska vlada je strogo prepovedala javen kult in dala celo oficij bi. Andreja iz' trgati iz brevirjev poljske duhovščine. Truplo potuje skozi Moskvo v Rim Ko so zavladali 1. 1917 boljševiki v Rusiji, so 1. 1922 po posebni komisiji dali odpreti krsto Au- po vsem svetu Tale strojevodja ho vozil angleško kraljevsko dvojico v Pariz. Angleški šolarji zavarovani, če bi nastala vojska ... ,Rushi čaj" je postat res ruski „Ceylon" oh Črnem morja Nekoč je bil tu, na velikih čajevih nasadih za Hakvo, velik botanični vrt. Po ure dolgo moreš hoditi po njem, vidiš široke drevorede, ozka pota, greš mimo bambusovih gozdičev, skozi zaraslo goščo oranžnih drevesc, skozi palmove gaje. Prst je rdeča, zelenje bambusa nežno zeleno. Nato se spremeni pokrajina v gričevje, bivoli se pasejo tod in v dolini je Japonska v zmanjšani obliki: pritlično drevje, gozdički ko igrače, mostički in votline. Greš deset minut naprej, pa prideš v ponarejeno Avstralijo in še naprej mimo banan pri-speš v Afriko. Na tem obrežju, v tem podriebju uspevajo vse južnjaške rastline in bivši ruski car je dal tu urediti ta park kol čudo, kot veliko razkošno razstavo samih rož. Ta park je neizmerno obsežen, a sredi njef(a stoji majhno poslopje in v njem sedijo za niikroS-skopi in retortami sami profesorji in njih asistenti. Na stenah visijo statistične table, v steklenih posodah vro in eikajo barvaste tekočine, na mizah so botanične knjige in botanični listi, povsod diši po oranžah, limonah, vrtnicah. Tu izdelujejo di-save-parfem. Dišave so izvrstno izvozno blago; še boljši sta kafra in. japonsko ličilo (lak). Doslej* je imela Japonska .monopol na kafro. Ta monopol je treba presekati. Če Uiko dobro uspeva nekaj ka-frovib dreves na botaničnem vrtu, zakaj jih pa1! ne bi gojili na debelo? J)v.e leti so delali poskusg v laboratorijih in so dosegli, da so zasadili velik del vrta s kafravimi drevesi. Slično ee je zgodilo z ličilom. Tako je postal botanični vrt veliko pre-skuševališče za izredne rastline. Onkraj vrta pa je »Cevlon«. Nizko gričevje je nedogledno daleč obraslo s temnolistnatiini grmiči. Krog čajevih nasadov eo meje iz oranžnih dreves. Vsa pokrajina je videti ko japonska risba* Iz zemlje puhti. Vroče je kot v rastlinjaku. V džilji, za starimi cipresami, se blesti veliko pročeljeposlopja; lo je tvornica. Osem in dvajset lakih naprav za sušenje čaja je zdaj v Georgiji; šest jih je v delu. Opremljene so z najmodernejšimi angleškim in ameriškimi stroji. Zdaj je obdelanih sto tisoč hektarjev zemlje, ki dajejo na leto 70 mili jonov kilogramov čaja. »Ruski čaj« je bil doslej kitajski čaj. Zdaj pa je ruski čaj zares ruski, ker raste na ruski zemlji. Sicer ni tako dober kot čaj s Ceylona ali iz Indije ali Kitajske, je pa zato za polovico cenejši. 1 Angleži sedaj obravnavajo zanimiv načrt, kako bi se nadaljeval šolski pouk, če bi naenkrat izbruhnila vojska. V tem oziru ta njihov načrt pomeni nekaj docela novega v šolski organizaciji. Angleži namreč nameravajo ustanoviti posebna šolska taborišča, v katerih bi se šolski pouk nadaljeval tudi, če bi okoli njihove dežele divjala vojska. Daleč stran od nevarnih središč, katerim bi utegnila groziti sovražna letala, sredi gostih gozdov grade šolska taborišča, ki bi v njih. uči-teljstvo in šolska mladina bili docela varni. Narejen je že načrt, kako bi ta taborišča brezhibrid lahko dobivala živež in kako bi bile tukaj urejeno šolske kuhinje. Tako bi ta taborišča v ničemer ne bila odvisna od drugih krajev ter bi sama za« se lahko skrbela. Vendar kljub tem načrtom Angleži še ne mislijo, da bi tako kmalu izbruhnila splošna vojska. Nasprotno, mislijo celo, da je neposredna vojna nevarnost za sedaj odstranjena. Zato bodo te »vojne šolske tabore« spremenili v začasne por čiftiiške tabore šolske mladine. V teh taborih se bo o počitnicah angleška šolska mladina krepila in si oddahnila ne le od šolskih težav in tegob, temveč tudi od velikanskega prahu in dima. Sredi gozdov in travnikov bo angleška šolska mladina ves čas počitnic uživala svoj oddih in odmor. Žrtve viharja na Severnem morju Žrtev viharja, ki je pretekli teden-divjal nad Severnim morjem in nad Anglijo, je mnogo. V petek je priplul v angleško luko parnik »Marie Leon-hardt«, ki je zunaj na razburkanem morju s težavo rešil angleškega polkovnika Hanafina, medtem ko njegovega sina ni mogel rešiti. Poliiovnik Hanafin je v družbi svojega sina na svoji jadrnici križaril po Severnem morju. V Ro-kavskem zalivu pa je oba zalotil vihar, ki je vršal od severnozahodne strani. Mala jadrnica je bila v velikanski nevarnosti, zaradi česar sla oče in sin začela oddajati signale na pomoč. Vendar pa v velikem viharju nobena ladja ni opazila njunih klicev na pomoč. Spuščala sta v zrak svetlobne rakete, ki pa so v viharju ostale neopažene. Edinole parnik »Marie Leonhardt« je zapazil dvigajoče se rakete ter je privozil bliže. Tako eo mornarji začeli reševati oba nesrečnika. Pri tem pa se je zgodilo, da je polkovnik, ko so ga vlekli z vrvjo na svojo ladjo, padel v morje. Parnik je zaradi tega moral na viharno morje spustiti reševalni čoln, ki se mu je nazadnje posrečilo, da je polkovnika rešil iz vode. To je bilo težavno in nevarno delo, ker so bili valovi silno visoki. Medtem pa, ko so reševali očeta, je vihar jadrnico z mladim Hanafinom odnesel daleč na široko morje. Ker je bila tema, parnik ni mogel za njo. Tako je bil oče rešen, sin pa prepuščen viharju in valovom. Doslej še nič ne vedo, kaj se je s sinom pozneje zgodilo. Znano je le toliko, da so v petej^ dopoldne videli jadrnico, ki je vsa razbita in razdejana plavala ob Južni angleški obali. Ni pa še znano, ali je bil ein že poprej rešen z nje, ali je bil takrat še na ladji, ali pa je medtem utonil. Štev. 147. Malvoisin in Briand Ker ga Rebeka doslej nikakor ni hotela poslušati, je bil vitez Briand ves razkačen. »Mislim, da ima naš stari prav, če pravi, da te je Judinja začarala!« je po kratkem premolku dejal Malvoisin. »Čemu pa si šel moje zadeve staremu obešati na nos!« je ves divji zarežal 'Briand. »V&e sem storil, da bi lepo prikril, pa je hudič vse znesel na dan. Vendar se lepo pomiri! Nate stari osel ni prav nič hud, le Judinji hoče zaviti vrat. Pravi, da je čarovnica, ki naj gre na grmado!« »Nikakor ne! Tega ne pustim!« je vitez Briand še bolj zdivjal. »Tega " pnč ne boš mogel predrugačiti. Stari je tako ukrenil, da hodi ona žrtev za naše grehe.« »Pa mi vsaj pomagaj, da z njo uidem!« »Tudi to, žal. ne gre. Tukaj je le še preveč takih sobratov, ki so velikemu mojstru vdani.« To je uvidel tudi Briand. ki je kmalu tudi to uvidel, da prav zn prav Judinja niti ne zasluži, da bi zaradi nje mazal svojo viteško čast. Na drugi strani pa jo je le imel toliko rad, da je sklenil vsnj poskusiti, rešiti jo. Če bi potem njegovo upanje ne bilo izpolnjeno, bi se strašno maščeval nad njo. Katoliška Umska fronta V Bruslju v Belgiji je sedež evropske med narodne katoliške filmske zveze, ki ima tale uradni naziv: »Office catholique international du cinematograplie«. Ta evropska mednarodna zveza že nekaj let kaj uspešno deluje. Sedaj se je zvezala še z ameriško katoliško ligo dostojnosti »Le-gon of decency«, ki ima že tri milijone članov ter velikanski vpliv. Ameriški katoliški krogi so prepričani, da je ta zveza začetek velkega vpliva katoličanov na filmsko produkcijo po vsem svetu. Nova moda s peresi na klobuku: Taka moda se je zopet pokazala te dui na dirkališču Epsom na Angleškem. Spoti Nov veter ie zavel v »Prager TagblaUu" Vsi vemo, kdo je urednik teniške rubrike —: Ro-derich Menzel. Dobro tudi vemo, da je razbobnal v svet gromozanska opravljanja o zagrebških dogodkih pri dvoboju med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Zdaj Et kar nenadoma naletimo na povsem nov veter. Ta-o prijaznih in za Jugoslovane laskavih kritik ne beremo niti v »Pariš Soiru«. Pod naslovom »Srednja Evropa dominira« prinaša list (brez dvoma izpod Menzlove-ga peresa!) poldrugo kolono dolg članek, naslovljen z »Dan Jugoslovanov«. V njem pisec najprej z izbranimi besedami hvali Kukuljeviča («Kuku»), ki da ga je jugoslovanska teniška zveza povsem nezasluženo zapostavljala; sa igro z Budgeom trdi, da bi bil moral Kukuljevič dejansko dobiti set in igro, ki jo je bil izgubil. Potem pa govori o Palladi, ki da je dosegel prav za prav ie bolj nerazumljiv uspeh (pravi da so Mitiču zadnje čase dajali brez pravih razlogov prednost pred Pallado), ko je brez izgube seta gladko premagat Hechta. Ob 1. popoldne da sta nastopila Hecht in raOada — in vsi strokovnjaki so bili mnenja, da bo Hecht dobil v treh, najdalje pa v štirih setih brez težave. Toda Pallada je začel z izredno visokimi lobi, ki jih je Hecht še za silo smashal; toda na temeljni liniji je bilo Pallado sploh nemogoče premagati. Pisec (Menzel, očitno), se nato 6pet vrača na Kukuljeviča in pravi, da bi Budge najbrž ne bil prestal na tem turnirju tretje runde, če ne bi bil Kukuljevič proti njemu nastopil s prepričanjem, da ne more uspeti. Kukuljevič da je igral prav blesteče ter je bil razen v prvem in petem setu odločno boljši mojster. Potem se poročevalec bavi s Punčecem, za katerega pravi, da je v igri z Madžarom Gabrovitsem le še enkrat več pokazal svojo strahotno sigurnost. Mitič pa je Abdesse-lama sistematično izpodkopal. Zanimiva je ta sprememba v pisanju »Prager Tag-blatta«! Še pred nedavnim je praško časopisje besnelo proti Jugoslovanom, ki da so v teniškem dvoboju za Davisov pokal v Zagrebu na edinstven način goljufali in nervirali češkoslovaško teniško moštvo. »Prager Tag-blatt« je bQ pri tej gonji ves čas kolovodja. Zdaj pa nenadoma nov, prijazen veter. Mislimo, da so si jugoslovanski bralci športnih rubrik na jasnem, kam in čemu je namenjena ta taktična »finesa«. Nehaj noveiiih rezultatov Turnir v Parizu: Teniško prvenstvo Francije. Pri tem mednarodnem srečanju se naši mušketirji drže izredno dobro. V četrtin9ki finale posameznikov so ee od štirih Jugoslovanov plasirali trije in sicer Mitič, Pallada ter Punčec, Kukuljevič pa je bil eliminiran v dramatični borbi (pet 6etov!) po svetovnem prvaku Američanu Budgeu. V double-partijah ste se plasirala v polfinale (igrati bosta morala polfinale z Američanoma Bougeom in Ma-kojem) Pallada ter Kukuljevič, Punčeca in Mitiča pa je v doubleu eliminirala francoska dvojica De-stremau-Petra, sicer šele v petih setih; za poraz t'e biil največ odgovoren Mitič. — Češki junior )robny je v Berlinu premagal nemškega prvega igralca Henkela, nato pa si je v finalu, kjer je premagal Redla s 6:2, 3:6, 3:6, 6:3, 6:3. Drobny je star šele 18 let. — Aurel Toma, romunski boksar, si je priboril v Bukarešti prvenstvo bantamske kategorije — zaradi diskvalifikacije, ki jo je »obesi!« na Italijana Cattanea sodnik v ringu. Italijan je namreč Tome preveč pridno »boksal« z glavo, tako da je Romun močno krva-vei in moral v deveti rundi odnehati. Sodnik je Cattanea neto diskvalificiral. — Nemci so premagali v Miinchnu hockcjsko reprezentanco Velike Britanijo z 2 :1. Tekma je bila zanimiva le v prvem polčasu. — Ogrsko univerzitetno plavalno prvenstvo je dalo nekaj prav odličnih rezultatov. Tako je na 100 m prosto zmagal Csik v času 58.4. Na 200 m pa je pred Veghazyjem zmagal Zo-Ijoni v ča^u 2:16.6. — Grossglocknerski smuk. Na binkoštno nedeljo so tekmovali na znani grossglocknerski progi vsi najboljši avstrijski in nemški vozači. Med njimi smo srečali sama znana imena kakor Toni Seelos, Kneissl, Gchsrein, Kral-linger, Lantschner, Schvvabl, Worndle, Schneider, Math, Hammerschmiedt. Od »optimistov« je manjkal menda samo Willy Walch. Proga je bila tokrat zaradi snežnih razmer izredno težavna. Proti pričakovanju je zmagal ob konkurenci, ki je brez dvoma tudi sam spadail vanjo, vendar ne tako v prvo vrsto, Kneissl (Solden) v času 3:51.4, 2. Gstrein, 3. Clansing, 4. Ibler, 5. Christian in Toni Math, 6. Rudi Math, 7. Worndle. Znani Toni Seelos Vabilo na subshrlpcijo V KRATKEM IZIDE TEŽKO PRIČAKOVANO DELO VSEUČ. PROF. DR. FRANCA GRIVCA_ Slovenski knez Kocclj kot bibliofilska izdaja v 300 numeriranih izvodih Delo, ki ima namen, da prikaže Slovencem najsvetlejšo dobo njihove politične samostojnosti, bo obsegalo 304 strani na najfinejšem Zandersovem antičnem papirju v dvobarvnem tisku (črno-rdeče) in bo razkošno opremljeno s 33 inicialkami in 29 večinoma polstranskimi vinjetami, ki so delo priznanega akad. slikarja Slavka Pengova. Poleg tega bo imela knjiga 12 prilog na papirju za umetni tisk in l' dvostranski zemljevid, ki prikazuje politično razdelitev slovenskepa ozemlja v 9. stoletju. Vezana bo v celo usnje, prav tako po načrtu akad. slikarja Slavka Pengova. — Subskribenti, ki se priglase DO KONCA JUNIJA 11. dobijo bibliofilsko izdajo te knjige za aaa prodajna cena pa bo znašala din 300-—. UIII &4V* Pripominjamo, da pri numerirani bibliofil-ski izdaji naročniki naših knjižnih zbirk ne dobijo običajnega 25 */» popusta. Naročniki Kosmosa, ki želijo namesto navadne bibliofilsko izdajo, doplačajo k naročnini Kosmosa Se din 171.—, Jugoslovanska Knjigarna v Ljubljani Hotfo Waatl • 66 Zlato večnega Juda Toda ie ni bilo več Časa, da bi popravili modno napako. Ogromno meeto je imelo na Jude več vpliva kakor Pariz na Francijo, več kakor Newyork na Združene države, več kakor Londo na Anglijo, več kakor Rim nad Italijo. Kdor bi 6e ga polastil, bi bil gospodar vse države. Sinagoga bi se lahko ukoristila s čudovito svobodo, ki jo dajejo tujcem argentinski zakoni, in naredila iz Buenos Airesa judovski Babilon. Ta bi bil boliži kakor Varšava, ki je premajhna, boljSi kakor Newyork, kjer ima Kahal prevelike eovra£nike. Blumen ni znal jidščine, pač pa je prav dobro govoril angleško Silberstein je nadaljeval: »Nemogoče je, da bi nihče ne vedel, kje je Koben. Vsaj policije bo vedela?« »Ne, ros, policija ne ve. Vprašal sem upravnika, ki je moj prijatelj.« »Bah! Ce bi bil res vaš prijatelj, bi bila Kohen in Ram že v neših rokah. Izgubili smo veliko časa. Skušajmo ga zdaj ujeti. Tista Tamara, ki Je bila vaša zaročenka, Mauricieva sestra. .« »Nič ne vem o njej. Že tisoč let je nisem videl.« »Pojdem jo obiskat.« »Pozor, rož. Koheni so sovražniki Rheingol-dov. Ena sama beseda, ki bi jo ženska lahko izkoristila. bi nas pogubila.c »Smo že pogubljeni, Blumen, Smo že pogubljeni! Danes so v Londonu ponujali deset milijonov unč najboljSega zlata po dvajset šilingov unčo. Svet je še zmeraj presenečen in čeprav ta uboga kovina še nekaj velja, ne bo prej, ko bo mesec dni, veljala nič, če bodo Ramove peči še naprej bruhale rumeni prah Koliko zlata raču- nate, da je prišlo v prodajo v Buenos Airesu?« Zaharija je zardel od sramu. Roš ga je pogledal globoko v oči in mu rekel: »Vi še hranite svojih deset milijonov šterlingov?« »Seveda!« Rož se je zarežal in tekel v Tamarino hišo. Tamaro ni presenetilo, ko ji je stera služabnica naznanila Elia Silbersteina. Vedela je, da je roš odšel na tako dolgo pot zato, ker se je Veliki Kahal iz Newyorka hotel znova pridobiti naklonjenost Kohenov. Sprejela je odličnega obiskovalca v svoji sobi. Sedela sta drug nasproti drugemu, v pol-evetlobi predvečera, ki jQ je temnila lahka zavesa iz muselina. Roš ji je e pritajenim glasom in z iskrečimi očmi slikal položaj sveta, tako, kakor bi ga moral videti samo rabin. Osemnajst stoletij pred francosko revolucijo je nosilo znamenje Kristusovo. »Proklet bodi. slepar!« Toda od začetka 19. stoletja nosijo časi znamenje Izraela. »Blagoslovljeno bodi sveto božje ime!« »Blagoslovljeno bodi!« »Naše delo je bilo spretno in popolno. Motilo nas je plemstvo. Plemiči so svoje podložnike tlačili z levico, a branili so jih z desnico. Socializem, komunizem, boljševizem so štrli plemstvo in odprli pot finančnikom našega rodu, ki danes bolj vladajo kakor kralji.« »Ne verujem v finančnike Verujem v Boga in v preroke.« je rekla Tamara »Finančniki so orodje, s katerim Bog dela za blagor Izraela. Nikomur ne služi, če argentinska polja da le jo ogromne žetve in če angleške tkalnice izdelujejo milijone metrov lepih tkanin in pittsburski plavži bruhajo gore jekla. To ni bogastvo. To je siromaštvo in polom, dokler ne pride v promet.« »Res je. In zdaj to vidijo naši kmetje.« »P°sniki so peli v čast delu in rodovitnosti je bil šele deveti. Favoriti so na progi doživeli prav mnogo padcev. — Angležinja Hardwyckova je v St. George Ilillu na teniškem turnirju premagala prvakinjo sveta Helen Wills-Moody z 1 :6, 6:3, 6:3. — Švicar Paul Hanni, eden najboljših evropskih sprinterjev, je bil na lahkoatletskem turnirju v Budimpešti dvakrat poražen. Na 100 m je bil tretji, na 200 m pa drugi. Zmagal je na 100 metrov izborili Madžar Kovacs s časom 10.7. Na 200 m je zmagal prav tako Kovacs e časom 21.9. Drugi pa je bil Gyenes. — Dunajčana Pesscrja je Fifa diskvalificirala radi surove igre proti Švici. Poškodoval je švicarskega branilca Minellija. Potrebujemo rudarske nadzornike po možnosti z rudarsko šolsko izobrazbo. Ponudbe poslati na naslov: Rudnik kamenog uglja Rtanj Brače Minh, Boljevac, Moravska banovina. Odbor »Katol. tiskovnega društva« v Ljubljani sklicuje za četrtek, dne 9. junija 1938 izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda prememba pravil. Začetek ob pol štirih popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne.1 V Ljubljani, dne 7. junija 1938. Odbor. 1 § 11. pravil pravi: Ako bi ob napovedanem času ne bilo 25 članov osebno navzočih, se vrši pol ure pozneje občni zbor z istim sporedom in na istem kraju, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov. zemlje. V resnici so opevali zlato, zakaj nič ne velja noben pridelek, ki ga ni moči zamenjati za kaj drugega. In ni ga mogoče zamenjati, dokler ne pride zlato, ki služi za posredovalca.« »Ali pa denar, ki g« nadomešča. Ali ni tako?« »Tako je. Pisci bajk so oboževali delavca, ubogi stvor, ki ga giblje vrv mezde, ki jo zate-gavamo mi. Kajti od nas je odvisno obilje ali pomanjkanje denarja, ki povzroča, da ima delavec delo ali pa ga nima, in povzroča, da delavec svoje roke posoja za malo ali za dosti.« »Velika spretnost je v tem, da so človeško delo, ki je človekova čast, spremenili v navadno blago. Toda kriza, ki je te misli razblela, kaže, da se bo zdaj obrnila proti Kahalu.« »Da! Čigava je krivda? Bili smo v zadnjem razdobju pri osvojevanju sveta. Še korak in skrivnostna kača bi sklenila svoj kolobar okoli sveta. Glava je bila v Ne\vyorku. Rep se je dotikal Nan-kinga. Treba nam je bilo samo še doseči Tokio in raztegniti drug kolobar čez južno poloblo od tega plemenitega mesta Buenos Airesa dalje. Že se je bližal prihod kralja Davidove krvi, ki bo zavladal s Sion«. In že je bilo mogoče ugotoviti, da se bodo leta 1966 ali po našem Štetju 5726 izpolnile prerokbe iz Zoharja. Tamara je napol zaprla oči, da bi bolje slišala vzneseni glas rošev. »To leto bi se dvignil ognjen steber, ki bi ga videli po vseh krajih štirideset dni. Mesija bi zapustil svoje pribežališče v raju kakor orel, ki zapušča svoje gnezdo, in bi se pojavil kakor kralj v sveti galilejski zemlji. Kristjani bi bežali prestrašeni in bi se skrivali po votlinah. Ognjen steber bi ugasnil in zasijala bi v tisoč barvah zvezda na vzhodu, ki bi se trikrat na dan. deset tednov dolgo borila proti sedmini drugim zvezdam in jih uničila. Potem bi zvezda ugasnila In bi se drugč prikazal ognjeni steber kakor Jakobova lestev, da bi Mesija fiei v nebo, kjer bo sprejel moč in Davidovo krono Nato bi spet prišel na zenujo. Ve- ji P* JŽL mpr Silvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča ln ustavlja Izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavit« Se danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik. Silvikrin, Iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weldnerja, Je nov preparat, kl z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspeSno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo raat laa. Lotlon Silvikrin Din 27.— j Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših laa. VaSi koži glave je treba Silvikrina! ■■■■■^■■M V-404-H Kupujte in čitajte „SLOVENCA" liko narodov ga ne bi priznalo in zadivjala bi vesoljna vojna, poslednja vojna in izpolnile bi so obljubo Zakona in uresničilo tisto, kar pravi veliki rabin Jehuda: »Sveti bo zgrnil zemljo kakor zgrneš plašč, da ?a primes za robove ter strešeš z njega prah, in bo tako uničil brezbožnike.« Roš jo nehal sopihaje, njegov zanos ga ja utrudil. Tamara je čakala molče. »Toda prerokbe se ne morejo izpolniti pred našimi očmi!« jo vzkliknil obupano. »In izvoljeno ljudstvo bo še stoletja in stoletja igrača krščanskih narodov.« »Zakaj, gospod?« »Zato, ker je neki goj, ostudnejši kakor mrtev pes, zlomil orodje, s katerim je Kahal vladal svet. Ta človek bi bil moral izginiti, preden se je njegova nečista iznajdba razširila. Toda delal jo naskrivaj in pod varstvom mogočne judovske hiše. Strah in sram me je to povedati.« »Ta človek je Julius Ram... Toda katera le hiša?« » »Leta in leta je judovski narod živel razdeljen v dva sovražna tabora. Mayerbeeri na eni strani ..« »Da,« je pristavila Tamara, »in Rheingold! na drugi.« »Leta in leta so se bratje bojevali med seboj. Bile so zmage in porazi na eni in na drugi strani. Toda konec koncev sta obe hiši uspevali, kar je bila zasluga naše darovitosti, zaradi katere služimo ob dežju in ob suši, ob obilju iu ob pomanjkanju. Leta miru so bila ugodna za vaše prijatelje. Vojna za moje. Ti dve hiši sta bili nepremagljiva stolpa z zlatimi temelji. Toda prekleta j iznajdba tistega nevernega psa ju je spremenila ; v dva stolpa, postavljena na peskii. Preden bo leto, i b.0f1° n.,0ii In vaši prijatelji ubožnejši kakor go-j jimi, ki prosijo miloščino prod cerkvonimi vrati. | In ne ml, ne naši sinovi, ne sinovi naših sinov ne bodo dočakali, da bi se prerokbe izpolnile.« Uprava občine Sv. Marjeta ob Pesnici naznanja žalostno vest, da je dne 7. junija 1938, v 79. letu starosti, odšel po plačilo za svoja dobra dela k svojemu Stvarniku, občinski odbornik, čast. gospod Jernej Frangež župnik, konzist. svetnik, častni kanonik, zlatomašnik, odlikovan i redom sv. Save IV. st. ki je deloval 42 let v duhovni blagor tukajšnjih faranov. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 10. junija ob 10 dopoldne na tukajšnje farno pokopališče. Blagemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin! Uprava občine Sv. Marjeta ob Pesnici. Anton Šuman, predsednik. Službeiičejo ilužbodobe Auto-mofor Svilene srajce mošKe Din »6 -damshe blute Uin 16 -moCne svilene iioiia-vite . . . Din 10 -mošhe nogavice močne, moderni vzorci Din 6 -damshe letne nogavice .... Din S — in razno drugo modno blago prodaja po priznano nizkih cenah sem Projektanti in gradbena podjetja! Oglejte si na velesejmu za paviljonom N nov način gradnje železobetonskih rebričastih stropov z opaznimi nosi!« sistem Umek V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslov nc besede sc računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Mali oglasi sc plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. (rrii|!ras3!ia8s| šiviljo lUt ki ima nekaj gotovine, bi I BmHMSMMNHMHUH " sprejela dobro vpeljana PrnHaiallca trgovina kot družabnlco. r I UUujulNu I ponudbe v upravo »Slov.« pridna In poštena, bi ra-1 pod »Ljubljana« 9158 da premenila takoj službo - Želela bi v Celje ali v celjski okraj. - Naslov v upravi »Slovenca« v Celju pod št. 9187 (a) Naročila, pojasnila in detajlne kalkulacije pri gradbenem podjetju Ing. Anton Ume k, Ljubljana, Turnograjska 4. Telefon 31-38. Zakaj morajo trpeli dojenčki na kožnem vnetju in nadležnih izpuščajih? Zakaj morajo trpeti matere, da jih pri dojenju deteta mučijo razpokane in razbolele prsi? Zato, ker matere še ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo pravi M I le G reber f Kosem se prebudila_ bila sem vznemirjc-šfK^Jfc. na, da se pogledamMmPl^i^^L v zrcalo in da vidim, kako brazde in gube z vsakim dnem po- staja jo manj vidne. -.^pBprafi Ljubljana. Mikloiiieva c. 30 Trgovci imajo znaten popust. Obiščite nas in prepričajte se o naših nizkih cenah, da boste lahko povečali svoj zaslužek. Dobi se v lekarnah in drogerijah. Škatlica 8 din. - Razpošilja proti predhodnem nakazilu 10 din (tudi v znamkah): Lekarna Mr. J. Oblak, Št. Vid nad Ljubljano. in pomožno kuharico, za hotel »Ko-op« Gozd-Mar-tuljek (Kranjska gora) -sprejmemo. — Ponudbe z zahtevo plače. (b) DANSKE POLETNE OBLEKE (rasno starinsko opravo in perzijske preproge, zelo ugodno prodam. Ogled v razstavni dvorani tvrd-ke Mathtan od 8 do 12 in od 3 do 7, Tyrševa c. 12 (dvorišče). Naprodaj tudi razne starinske vaze slikej ure5 svetilkej klne-ški krožniki itd. Ogled pri tvrdki Eberle, juve-llr, Mestni trg 17^ Ljubljana. (1) Šiviljo na dom sprejmem takoj. Kavarna Vesel Miklošičeva c. 19, perilne za dom od . . . svilene in volnene od . . športna krila in bluze od pisarniške klot halje od . jutranje halje od ... . damske pidžame od . . otroške obleke i. 1 naprej od 12 do 25 cm debeline in od 2 m dolžine naprej, kupim po najboljši dnevni ceni. - Josip Gumzej Celje ' (k) Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. - Zarnik Gajeva ulica 9 (b) Čevljarski pomočnik za boljša dela - se takoj sprejme pri Trebar M., Sv Petra cesta 6, (b) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah OERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3 F. I. GORICAH, Sv. Petra cesta 29 KOSTUME, PLAŠČE IN OBLEKE IZDELUJEMO TUDI PO MERI V NAJKRAJŠEM ČASU! KOLESA Pekovskega pomočnika tudi za ruznašanje kruha - sprejme pekarna Anton Bohorič Tržič (b) najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - TvrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) čevlje, perilo pohištvo madrace - kupujem, .Pridem pogledat na flora. Pišite dopisnico. - Mara Andlovic Gallusovo nabrežje 27 (k) ^m^M^^p^f ž i " presenečena in vzhiiena sem nad čudežno ■L spremembo, moje zunanjosti, ki se je izvršila v pičlem tednu dni. Prijateljice me vprašujejo, kaj sem napravila sama s seboj, da sem videti toliko mlajša in privlačnejša. Znanci - moški mi neprestano čestitajo na moji prekrasni polti.. Podpis: Liliane Grebert. V pičlem tednu dni! Na tisoCe je že vzhi- I 1 I i .J J 1 < I L ' I ' cemh zena, ki so napravile svojo polt mlajšo za leta in leta. Brazde in gube so jim izginile! Kakor so dognali učenjaki, nastajajo gube na ta način, da koža v enaki meri, kakor se staramo, izgublja neke vitalne elemente. Vrnite koži s hrano te dragocene elemente, pa bo spet sveža in mlada. To je iznajdba profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stejskala, ki je zadivila svet. Njegov ekstrakt živih celic, imenovan »Bioeol«, vsebuje zdaj rožnata krema Tokalon. Uporabljajte to kremo vsak večer. Hranila in po-mlajala bo Vnšo kožo, medtem ko boste Vi spali. Gube kmalu izgin.jo. Cez teden dni boste za 10 let mlajši. Cez dan pa uporabljajte belo kremo Tokalon, hrano za kožo. Ta krema razkraja zajedalce, zožuje razširjene pore in napravi tudi najtemnejšo, najbolj grobo kožo v nekaj dneh mehko, belo in gladko. pleskarske in slikarske, dobre - sprejme tvrdka J, I-Ilebš, Cankarjevo nabrežje 21 (b) Za v Francijo Iščem 8 zdravih, močnih delavcev. Zglaslte se pri Mara AndioviC) Gallusovo nabrežje 27 (b) Dotrpel je po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili vere, naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod in srebro kupln^ po najvišji ceni; B. Rangus, Kranj Istotam sprejmem dobre zlatarje in vajence POVSOD Jakob Velkovrh Kuharico samostojno gospodinjo -sprejmem k trem osebam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9173 (b) strojevodja drž. žel. v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 10. junija 1938 pol treh popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. junija 1938. Žalujoči rodbini: Velkovrh in Theuerscliuh. Motorji najnovejši »Triumph« 200 ccin, dvokolesa svetovnih znamk, najnovejši modeli otroških vozičkov, pogrez-ljivi kabinet šivalni stroji pri »Tribuna« F. B. L. — Karlovška cesta 4, na velesejmu v paviljonu J, pri glavnem vhodu. (f) 2 čevljarska pomočnika vešča športnega dela in enega popolnoma samostojnega pripravljalca — tnkoj sprejmemo. »Runo-list«, Martičeva ulica 15) Zagreb (b) Brzoparilnik tudi za žganjekuho, prodam. Prodam tudi vrtne mize. Za Gradom 5 (1) Parketni odpadki in odpadki od žage, popolnoma suhi — so najcenejše kurivo, — Ivan Šiška tovarna parketov Metelkova 4, telefon 22-44 za ženske obleke, prvovrstno moč - sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« 9124 (b) Za vsakogar najboljši nakup obleke, perila itd. pri Presker, Sv, Petra cesta 14 LJubljana. (1) Z iskrenim sožaljem sporočamo vsem duhovnim sohratom, blagim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po sklepu Božje previdnosti zaradi mučne bolezni umrl mil. in preč. g. zlatomašnik Prostovoljna javna dražba hiše v Ljubljani. Florijanska ulica 26 — določena na U. junija — odpade. Ljubljana, 8. junija 1938. Dr. L o v r e n č i č. za močnata jedila in ostalo kuho - sprejmem. Sprejme se Istočasno vešča perica, — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Kopita, moška, ženska in »Prvovrstni gorenjski ho- otroška, raznih fnzon, zelo tel« št, 9175 (b) poceni razprodaja tovarna ——————-- And. Jakil d. d., Karlovae. Gospodinja Zahtevajte ponudbo! (1) krščanska, starejša^ za- Resnico govorš, ko trdijo, nesljiva^ ki zna zares da prodajamo ■ dobro kuhati in likati in najboljša tn najcenejša vsa hišna dela - dobi mesto, Istotam se sprejme zanesljiva postrežnica za popoldne. Naslov v upr, »Slovenca« pod št. 9171 Jernej Frangež kotle, turbine vodne turbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak častni kanonik lavantlnskega stolnega kapltla, knczoškoflj-skl ln konzlstorlalnl svetovalec, odlikovan z redom sv. Save IV. razreda in že od IS. junija 1897 župnik pri Sv. »tarjctl ob Pesnici. Spodbudno pripravljen s svetimi zakramenti za umirajoče in v 80. letu starosti, po 52. letu izredno požrtvovalnega iu odličnega dušuo-pastirskega delovanja je danes, v torek ob osiuili zvečer mirno zaspal v Gospodu. Pogreb nepozabnega gospoda zlntomašnika-župnika bo pri Sveti Marjeti ob Pesnici v petek, dne 10. junija t. 1. oli desetih izpred žup-nišča, kjer bo prevzvišeni gospod knezoškof mrliča blagoslovil in vodil sprevod v župnijsko cerkcv. V cerkvi bodo najprej mrtvaško molitve, potem pogrebni govor, sveta maša zadušnica in žalni sprevod na župnijsko pokopališče. Vsem in vsakemu posebej ga priporočamo v pobožno molitev in v pomoč z dobrimi deli. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici, dne 7. junija 1938. Duhovniki dekanlje Maribor ob levem bregu Drave. Petstanovanjska hiša z lepim vrtom, rentabilna, v Ljubljani - ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št 9121 (p) da zaslužite 1000 din mesečno doma. Postranski zaslužek. »A n o s«, Maribor, Orožnova 6. (z) Enonadstropna hiša z gostilno in trgovino, v bližini Maribora - takoj naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« v Mariboru pod št. 919 (p) rezervne dele In motorna kolesa. Velika Izbiral Kolesa od 500 din naprej. mesto služkinje, da bi se priučila kuhe poleg sem vajena vsakega dela, poštenih staršev in z odlično šolsko izobrazbo, — Stara sem 18 let. Nastopim lahko takoj ali pozneje, Naslov : J, Podgor-nlk Križe p Križe Gor DOMŽALE St. Vid nad Ljubljano v Celju takoj prodamo ali oddamo event. tudi v nn- VajeilkO jem. Ponudbe upravi »Slo- sprejmem v trgovino z venca« pod »Hubertus« št. mešanim blagom. P, Kan-8S99. (p)dušer5 Mengeš (v) Celuloidne ščite za vrata! Sporočamo žalostno vest, da je naš zvesti, dolgoletni sotrudnik in vodja naše mariborske podružnice, gospod ■ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri-jateljeni in znancem prežalostno vest, da nas je zapustila S naša dobra mama, gospa Marija Žbogar soproga v I a k o v o d j e dne 7. junija, po dolgem, mukapolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 9. junija ob 16 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Ljubljana, dne 8. junija 1938. Žalujoči: Anton, soprog; Marija, Vilma, Boris, Zdenka, olroci. Božidar Guštin po dolgi in mučni bolezni danes umrl. — Dragemu pokojniku, vzornemu in vestnemu možu hodi ohranjen svetel spomin I Ljubljana, Maribor, dne 8. junija 1938. »O L E U M« industrijska trgovska družba z o. z., Ljubljana—Maribor. Celuloid v ploščah naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana Kopitarjeva ulica 1. Za jugoslovansko tiskarno v Liufaijani: Karei ueč izriajaieij: ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčiž