katera iznenadenja, katera bi res koalicijo prav zelo ali prav globoko iznenadila, na primer, ako bi se grof Taaffe nenadoma vrnil v palačo na Židovskem trgu. Ne maram dalje zreti bodočnosti v lice, ker je vendar preveč zakrito, kar bi pa rad povedal, je: Največje iznenadenje je to, da ni čelado noseči pl. Plener provzročil padca grofa Taaffeja, nego drugače vedno zvesti Frido-lin, kakor so ga imenovali tu v slavni zbornici. Mnogoletni in zmagoslavni vodnik konservativcev in nacijonalcev, izveden branitelj konservativnih principov in narodne jednakopravnosti, je zadal Taaffejevemu ministerstvu smrtni udarec, ali ne v korist svojo in svoje stranke, ampak v korist svojega mnogoletnega nasprotnika, v korist liberalizma, kojega je sam dolgo pobijal. Konservativni grof Hohenwart se je podal liberalnemu gospodu pl. Plenerju, ter mu držal stremena, da se je zamogel ta gospod zavihteti v že dolgo za-željeno državno sedlo. Ta poraz avstrijskega kon-servatizma, provzročen po vodniku konservativcev, je"a&ivtCje »as jCUaeia• siit* najusodepolnejše, kar se je moglo zgoditi. Cel pomen te katastrofe se razvidi, ako se pomisli, kaj se je s tem zabranilo in kaj prouzročilo. Pred vsem se je zabranila Taaffejeva volilna reforma in ž njo v zvezi stoječa preosnova naše notranje in morda tudi zunanje politike. Taaffejeva reforma ni bil nikakošen predlog v zadregi, da bi morda z večjo častjo in slavo odstopil,' kakor se trdi, ampak dobro premišljen načrt, kateri je odobrila sama krona in to hoče v~sedanjih razmerah mnogo pomeniti, ker odstopivša vlada ni bila parlamentarna, nego vlada Nj. Veličanstva cesarja. Jaz toraj trdim, da je Taaffejeva volilna relorma odločena, našo notranjo in morda tudi zunanjo politiko popolnoma predru- ne takih reči, katerih učenci vedeti ne morejo. Ves njegov pouk je bil premišljeno in metodično dobro uravnan, vsled tega mu tudi sijajni učni uspehi niso izostajali. Zunaj šole pa tudi ni držal križem rok. Začel je najpred sam pri sebi. Dobro znajoč, da je učitelju v prvi vrsti potreba temeljitega raznovrstnega znanja, trudil se je od zore do mraka, da popolni to, kar je še pomanjkljivega. V to svrho prosil je za dopust, da bi mogel na dunajskem pedagogiju popolniti svoje nauke. Prvo-krat je dobil odpust za leto 1888., drugokrat pa za leto 1891. pa le pod pogojem, da mora vsakokrat sam plačati suplenta. Z bornim preostankom od svoje podučiteljske plače, šel je na Dunaj poslušat pedagogiko in zgodovino. Zraven že omenjenih predmetov se je najbolj pečal z maternim jezikom, kateri mu je bil naj milejši in najdražji. Naš nepozabni Levstik mu je bil uzoren poznavalec slovenskega jezika, pa tudi Levstikov izrek v „Krpanu" — „Kdor če iti na Dunaj — mora pustiti trebuh zunaj" — našel je v Freuensfeldu živahen odmev. V čast ljutomerskim narodnim krogom bodi povedano, da so pobirali med seboj vsak mesec ter pošiljali mu na Dunaj precejšnjo podporo, za kar jim je bil Freuensfeld do zadnjega trenotka zelo hvaležen. priznal, da je treba izvairednega poguma, ako hoče učitelj ostati zvest tvojemu narodu. Pokojni je znal o svojem času mnogokaj povedati o trnjevi poti, po kateri mora hoditi učitelj-narodnjak. To je bilo najbrž tudi krivo, da mu je Parca v najlepši dobi z nevsmiljeno roko pretrgala nit življenja. Porojen je bil Freuensfeld pri Kapeli blizu Radgone 1. 1861., kjer je bil oče takrat učitelj. Tucjt dedek njegov je učite-ljeval v ljutomerskem in gt>rnjeradgonskem okraji, umrši pri sv. Juriji na Ščavnici. Še zdaj živeči njegov oče uživa pičlo pokojnino v Ormožu. Otroška leta je preživel Josip v Veržeji ob ogrski meji. V prvi svoji mladosti je bil jako živahen, kazaje pri vsaki priliki s/ojo bistro glavico. Po dovršeni ljudski in meščanski šoli vstopil je v mariborsko učiteljišče, katero je zapustil leta 1880. dokončavši z dobrim vspehom učiteljske študije. Po kratkem zunanjem delovanji, je prišel za podučitelja v Ljutomer, kjer je postal leta 1883. stalen podučitelj. Tukaj je bilo ognjišče njegovega plodonos-nega delovanja. Prva mu je bila šola. Sam vesten in do skrajnosti natačnen, prizadeval si je te lepe lastnosti vcepiti tudi izročeni mu mladini. Pripravljal se je za vsak predmet posebej — tudi za prvo šolsko leto — predno je stopil pred učence, da bi ne zahteval od učencev preveč in t Josip Freuensfeld (Radirki). Slovensko učiteljstvo zadela je te dni silno bridka izguba. Vsled poročiia iz zlate Prage izdihnil je dne 23. decembra v tamošnji bolnišnici ponos in dika štajerskih slovenskih učiteljev, pesnik in pisatelj Josip Freuensfeld, svojo plemenito dušo. Star je bil še le 32 let. Že dalje časa bolehal je na želodcu, kar mu je provzročalo mnogo trpljenja! Da bi malo okreval, potoval je v letošnjih glavnih počitnicah na Goriško in v Trst; pa nič boljši, ampak mnogo slabši se je vrnil na svoje mesto v Ljutomer, kjer je kot učitelj deloval. V novembru se je lotil z navadno ljubeznijo svojega posla, pa ni več šlo; moral je | prositi za dopust. Zdravniki so mu svetovali, naj gre v Karlove vare na Češko. Šel je in zvedel tam, da ima raka v želodcu in da bi mu le ugodna, operacija mogla še podaljšati življenje. Poslali so ga v Prago in dne 21. dec operirali, 25. dec. pa pokopali. Freuensfeld je bil zelo delaven učitelj, zraven pa tudi iskren narodnjak. Kdor pozna razmere, v katerih žive po id južnoštajerski slovenski učitelji, bode rn,d gačiti. To se je zabranilo. V prvi vrsti je hotel grof Taaffe popraviti veliko politično krivico. Pri zadnjem ljudskem štetji je bilo 5,716.000 mož čez 24 let starih. .Pri zadnjih volitvah v državni zbor je bilo izmej teh zaznamenovanih samo 1,732.075 volilcev v volilnih zapisnikih. Ostanek, to je, 3,984.000, to je 697 od vsakega tisoča, je bil izključen, ni imel volilne pravice, bil je torej politično brez pravice. Zakaj? — Ker so siromašni, tako siromašni, da se ne morejo popeti niti do petgoldinarskih mož. To pa vladajočih krogov čisto nič ne ovira tem siromakom nalagati celo težo brambovske dolžnosti, celo težo posrednih davkov. Jedro naše vojske tvorijo brezposestniki. (Tako je!) Nad dve tretjini vseh državnih dohodkov morajo pokriti posredni davki. V očigled takih bremen in dolžnosti j zahteva pravica, da se da volilna pravica tudi tem siromakom. (Dobro!) To je nameraval grof Taaffe storiti. To se je zabranilo, vsaj v zmi.slu, kakor je menil grof Taaffe. Taaffejeva volilna reforma pa je imela še drug namen, namreč sedanje volilne privilegije sicer dopustiti, vendar jih z razširjenjem glasovne pravice oslabiti do splošne volilne pravice ter na ta način ugonobiti sedanjo premoč nemško-liberalne stranke. Da je to moje mišljenje pravo, dokazuje mi strah, ki se je polastil liberalcev, ter prestrašeni klici po pomoči, ki so se razlegali na vse strani, zlasti pa tje doli do ogerskih liberalcev. Ogrsko časopisje pa se je tudi hitro privadilo nove situvacije. Modrovalo je tako. Ako se tam gori uvede splošna volilna pravica, se gotovo ne bo ustavila na Litvi, ampak zmagoslavno prodrla tudi k nam, ter uničila tudi naš ogrski liberalizem; ta misel ni bila brez podlage, ker ogrski liberalizem živi istotako kakor naš samo od volilnih privilegijev. (Prav res!) Zal, da to ni tako znano, kakor bi moralo biti znano. Celo grof Wurmbrand je v svojem zadnjem govoru proti volilni reformi upal si samo od daleč, kakor v večernem mraku, pokazati nam ogrske volilne razmere. Stvar pa je taka in sicer po znanem me-morandu Rumuncev. Ogrska šteje nad 17 milijonov prebivalcev,*^ tebjie prišlo v vodilne zapisnike pri zadnjih državnozborskih volitvah samo 840.000 volilcev. Na Ogrskem je volilni census višji nego pri nas in pri tem še nejednak. Po ogrskih komitatih znaša census okrog 8 gld. 10 kr., pri nas samo 5 gld., po slovaških, maloruskih, srbskih in rumunskih komitatih pa 72 gld. 80 kr. (Čujte! Cujte!) Dalje pride v ogrskih komitatih na 2000 do 3000 prebivalcev je-den poslanec, v slovaških, rumunskih in drugih komitatih pa šele na 50.000, 60 000 do 100.000. Poleg tega ima na Ogrskem vsak ogrski plemič volilno pravico kjerkoli je, akoravno nima ničesar. Pripetilo se je nekoč, da rumunski župan ni imel volilne pravice, ker njegov census ni znašal 72 gld. 80 kr., njegov svinjski pastir jo je pa imel, ker je bil ogrski plemič. (Vesela živahnost !) To sem navedel, da gospoda nekoliko spozna, kako je bilo možno, da sedi v ogrskem zboru 417 Madjarovrjn da 10 milijonov Nemad-jarov nima niti jednega zastopnika. Iz tega se da tudi tolmačiti, kako je možno, da ogrski šovinizem izvršuje take izgrede proti kroni, skupni armadi in proti sveti katoliški cerkvi, kakor se to zdaj godi, ns da bi se oziral na ugovor ne-madjarske večine v deželi, ker ji ravno volilni zakon maši usta Iz tega hočem zdaj sklepati. Popolnoma je prav in neovrgljvo, da nemški liberalizem, pri-števši italijanski in madjarski, ki vlada sedaj v celi monarhiji, narekuje notranjo in zunanjo politiko, opira svoj) moč na najslabšo podporo na zemlji, namreč m najčudovitejše in najkrivičnejše privilegije. Propadejo- li ti privilegiji, razpršila bi se vsa liberalna slava in to je hotel grof Taaffe počasi doseči z volilno reformo. Ta volilna reforma bi bila tudi v tej slavni zbornici prodrla z jednostavno v«čino, ker Poljaki bi si bili v svoji pretkanosti že našli izhod, namreč v tem, da se razširi deželna avtonomija kraljestva Galicije (Prav res!) zato smo tudi mi opazovali, kako so bili že pobiti vodniki nemško-liberalne stranke. Gospod pl. Jlener je že videl bližati se slovansko zavezo in grof Wurmbrand je zrl-Avstrijo razkosano v departemente. A glej, tu pride prav nenadoma rešitelj, ne morda Sobieski II., kakor je bil tedaj zapisan, ampak v prvi vrsti grof Hohenwart, kakor deus ex machina, ki se je sporazumel z gospodom pl. Plenerjem glede padca grofa Taaffeja. Potem so se pridružili Poljaki in zdaj je seveda bil grof Taaffe, njegovo* ministerstvo in volilna reforma na tleh. Pal je baš isti trenotek, ko je najmanje zaslužil. Njegova volilna reforma bi bila baš pripravna, da uniči sedanji židovski liberalizem, (Tako je!) da odstrani nasprotnike katoliške Avstrije in ustanovnike brezverske šole in drugih verskoiberalnih zakonov, da napravi mej narodi mir ter začne pripravljati pot pravi socijalni reformi s tem, da ae v ^ i wižjira-alojem ljudstva. To se je preprečilo. Ob jednem je grof Hohenwart ukrenil najhuje, kar se da misliti za nas, s tem, da je zopet postavil na vladno krmilo nemške liberalce! Gospoda moja! Ko bi bil zmagalec grofa Taaffeja sam prijel za državno krmilo, ko bi bil on postal predsednik, ali ako bi bil v novi kabinet pozval tudi dvi konservativna parlamen-tarnika, kakor so stoili Poljaki in Nemci, kar jim ne zamerim, imeli bi se mi Jugoslovani manj spodtikati nad koaliciji. To se pa ravno ni zgodilo. Grof Hohenwart ni postal ministerski predsednik. Zakaj ? Tega ne bodem preiskoval. Od konservativne stranke ni prišel noben parla-mentnik v kabinet, la Jugoslovane pa se še celo mislilo ni. Zato smo dobiliizre^o. nemško-liberalno vlado, minsterstvo Plener, imenovano Windischgraetz (Tako je!), drugo izdanje mini-sterstva Lasser, imenovano Auerspenr Izgovori nekaterih konservativnih listov ne veljajo tu nič. Grof Falkenhayn je gotovo dobrohoten star gospod (Živahnost) in gotovo konservativen mož. ali po mojem mnenji je on v tem kabineta samo konservativen epitheton ornans (Vesela živahnost), ministerski Ulysses nasprotno, grof Schonborn pa se bode nove situvacije kmalu tako privadil, (Klici: Da! Da!) kakor znata na primer konservativni „Vaterland" in konservativni J}ra?er Volksblatt" proslavljati z „Neue Freie Presse" sedanjo koalicijo ter hvaliti kot nekak non plus ultra politične modrosti. Ostanek, in ta je ./lavni, pa je v sedanjem kabinetu odločno nemško-libe ralen in gospod pl. Plener njegova duševna glava. Gosp. pl. Plener pa je že sam program,