Iz-laj» »Zasavski tednik« v Trbovl)alt — XJre]u)e uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Sultar. — Naslov uredništva ln uprave; »Zasavski tednik«, Trbovlje t. Trg revolucije 28. — Telefon 80-1KL — Račun p n Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — Ust izhaja vsako sredo — Letna - naročnina 480 din polletna 240 din. četrtletna 120 din, mesečna 40 din. Cena izvoda » kolportaži 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani.— Rokopisi ki morajo biti e uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo.
Štev. 37
TRBOVLJE, 16. septembra 1959
Cena lil din — Leto XII.
D
n ft a n r i/ Trn
itbde iarjišni**
Musejaka i
p« Oe U* "*F 9«JHu K? mir.; «*
U
to ZAČETNIH PRIPRAVAH MLADINE NA LETNE KONFERENCE
AKT ZRELOSTI
* f,m oeU» - W	0 Irt,
ko j	iev v
Ptuj	ivice
slovenskega naroda. Takrat je proslula avstrijska soldateska hotela z bajoneti in puškami ukrotiti mali slovenski narod ter je med demonstracijami s streli ubila dve nedolžni žrtvi — LUNDERJA in ADAMIČA.
— Rudarsko' Velenje bo v nedeljo, 20. septembra, slavilo veliko praznovanje — otvoritev novega mesta Velenja. Iz vseh krajev Slovenije, pa tudi Jugoslavije, bodo v nedeljo pohiteli v Velenje hi tudi iz naših revirjev se bodo v velikem številu udeležili tega pomembnega praznika Velenjčanov. Pokrovitelj velike proslave je podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, ki bo tudi govoril na slavnostnem zborovanju.
*»	*	A«	| m '	- ~y."	-».-r .	.

Te dni so se občinska mladinska vodstva v zasavskih občinah začela pripravljati na redne letne konference, na katerih bodo med drugim volili tudi nova mladinska vodstva. Mladinske konference so vedno pomenile nadaljnje poglabljanje razvoja »oelatistlčnlh odnosov pri nas. Dogovori mladine so biti venomer v znamenju zabeleievanja mnogih uspehov in nadaljnjih načrtov za razcvet družbenega *vljenja. In mladinski dogovori so btii vedno nadaljnja, še krepkejša manifestacija solidar-
nosti mladih ljudi z vsem, kar je naprednega in kar krepi ustvarjalno moč naših delovnih ljudi.
Mladinske konference naj bi bile prihodnji mesec. Zato ne bo napak, da v tem sestavku opozorimo na pomen teh dogovorov In skušamo v kratkih obrisih razložiti dosedanje in bodoče delo zaswvske mladine. Izkušnje povedo, da zasavska mladina v bližnji preteklosti ni zaostajala za mladino ostalih krajev na Slovenskem. Praksa kaže, da se Je mladina zavedala
Velenje bo v nedeljo, 20. septembra, praznovalo
OTVORITEV NOVEGA MESTA VELENJA — POGLED NA LIČNE ENODRUŽINSKE STANOVANJSKE HIŠICE

■rine

MMMmm
dela knjiga o odnosih 8 KITAJSKO
Indijska vlada Je objavila Belo knjigo o odnoežh Indije • Kitajsko od leta 1945 dalje. V knjigi je tudi protestna nota mdljsfce vlade v zvezi z Incidenti na meji.
°DBOR V ZVEZI 2 RAZOROŽITVIJO Štiri velike ati« so objavile •Poročilo, da so se sporazumele 0 ustanovitvi posebnega odbo-r*. ki bo proučeval vprašanja v *v«*i z razorožitvijo, v odboru pet držav z VzModa ln pet z Zahoda. Odbor bo pričel z delom v začetku prihodnjega leta.
Iz WA8HINGTONA V PEKING Sovjetski premier Hroščev Je diplomatskem »prejemu na •mijakem veleposlaništvu Izja-
'1*. novinarjem, da namerava piskati Peking takoj po vrnitvi ** ZDA. V mednarodnih kro-8‘h Je" ta izdava vzbudila žlvah-68 komentarje.
VOLITVE V ANGLIJI
^Ove parlamentarne volitve 'Odo v Angliji že 8. oktobra »to*. Parlament bo razpuščen .* • septembra ter bo novi par-j^Bent začel delovati 27. okto-, *■ Sedanji parlament Je bil '•voljen maja 1955.
Uradno sporočilo v Angliji Jjr*vl, da je treba pri določitvi ^•tania za volitve upoštevati nžsdnarodnl položaj. Na ‘dlku g,, namreč važna med-»rodna pogajanja In Je zato J8*14®. da mora Imeti ljudstvo "Hotnost odločiti, katere o*eb-r®*1! naj ga predstavljalo na ‘*h pogajanjih.
VCfcRAJ JE PRIČELA DELATI GENERALNA SKUPŠČINA OZN
septembra Je začela z de-wTn Generalna skupščina OZN.
®d voditelji delegacij Iz posa-”'**nlh držav v svetu Je 52 r.n-. dJIh ministrov. Med njimi «ts Jj** dva predsednika vlad In !, * podpredsedniki ter trije ministri.
VREME
^ M. DO 17. SEPTEMBRA
I^Jklhio do 25. zeptembra bo C-|dadovalo lepo vreme, Okrog ® Uptembr. močne padavine, hl,^ l°p®l l*Tio vreme, sprva
pomembnosti svojega dela v našem družbenem mehanizmu, žal pa ji mnogokrat nismo dovolili, da bi še bolj aktivno sodelovala v tem našem boju za nadaljnji rasvoj družbenih odnosov. Pogosto Je v miselnosti starejših, že preizkušenih aktivistov nekakšno mnenje, da *e morajo mladi šele naučiti mnogih opravil, da bodo kos odgovornim nalogam, ki Jib nalaga vsakodnevno življenje. Cesto so, starejši ljudje celo izražali pomisleke, ko je šlo za to, ati bo mladina zmogla to ati ono odgovorno delo. Ze prav, da so
pomišljati, kajti trezen premislek ni nikjer odveč, toda da dvomijo v ustvarjalno moč mladih je skoroda neodpustljivo. Ali niso mladi ljudje v zadnjih letih vedno znova dokazali, koliko in kaj zmorejo, da so pogosto daleč bolj napredni, kot smo mislili. Ati niso mladi vselej Izpolnili vsake naloge, ki so jo vzeli na svoja ramena? In: ali niso ob sto in sto prilikah pokazali ne le ustvarjalno moč, čudovito lastnost zdrave presoje, prizadevnost ln neomajno voljo, povrh vsega pa zavzetost za našo veliko stvar, ki ji Pravimo izgradnja socializma.
Mladina je bila vedno kritična, v tem je čutiti njeno soodgovornost za vse, kar počenjamo. Nekateri so ji to kritičnost zamerili in jo obsodili na kritlkarstro. Toda krepko so se zmotili. Kaj morejo zato, če jim njihov čnt soodgovornosti narekuje, da so vedno v prvih vrstah našega boja za lepšo prihodnost? Nekateri bi odgovoriti: mladi so, zato jim ne gre Zameriti, če »o včasih neučakani ali cele zaletavi. Tako mnenje pa moramo ponovno zanikati, kajti skoz ln skoz je napačno ln nepravilno. Mladi so resda, toda včasih njihova dejanja niso mlada, pač pa akt zrelosti.
Jasno je, da bi bilo napak, če bi se ustavili samo ob teh ugotovitvah o dosedanji vlogi mladine v Zasavju. Ko so na zadnjih konferencah govorili o svojem bodočem delu, so položili veliko odgovornost na nadaljnjo vzgbjo ln ideološko razgledanost. Kaže, da so delo tu pa tam zanemariti, kot so zanemarili svoje naloge v zvezi a potrebo stalnega prilivanja' mladih ljudi v svojo organizacijo. Menim, da bodo morale mladinske konference odločneje spregovoriti o teh slabostih, kajti vsestransko razgledani, Ideološko okrepljeni mladi ljudje bodo najlaže koe opravilom, ki Jih še čakajo. Na konferencah bo treba kritično pregledati dosedanje delo,
slabosti pa odpraviti in si zastaviti realne načrte.
Posebno kaže trezno premisliti, koga voliti v nova mladinska vodstva. Volitve novih mladinskih vodstev ne smejo biti formalen akt, pač pa bo treba izvoliti ljudi, ki bodo prizadevno skrbeli za ftadaljnje delo v mladinskih aktivih, ki se bodo zavedali, da vodijo mladino. Prav tako kaže na konferencah resno premisliti, kako vključiti v aktive vse tiste mlade ljudi, ki doslej še niso našli poti v mladinsko organizacijo. Teh je mnogo. In ni prav, da jih puščamo ob strani. Skratka: mladinske konference naj bodo akt zrelosti ln ustvarjalne moči mladih ljudi, ki se zavedajo, da iz dneva v dan prevzemajo nase vse bolj odgovorne naloge.
(v)
BLED — PRIZORIŠČE VELIKEGA ŠAHOVSKEGA BOJA ZA SVETOVNEGA PRVAKA
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRBOVLJAH
Poklicna gasilska četa
NOVA SOLA NA GRADIŠČU V DOLAH PRI LITIJI
OKNO V SVET
s slano.
V. M.
— Z dograditvijo nove šole na Gradišču v Dolah pri LKljl
smo dobili okno v svet — Je v svojem otvoritvenem govoru poudaril Anton Sladič, ki Je ob teli priložnost* podčrtal borbo tlačanov Oradiiča za šolo. Tl »o se že pred 15» leti borili, da M prišli do svojih šolskih prooto-rov.
Na Gradišču »o »e na ta dan zbrali rasen domačinov gostje Iz Ljubljane, nadalje predsednik občine Litije Slavko Pungerčar, sekretar občinskega komiteja ZK Litija In ie drugi. Zastave so vihrale v pozdrav vsem gostom ln številnim domačim prebivalcem, ki »o prišli k otvoritvi svoje nove šole — vnorazrednirr. — Sola na Gradišču je bila dolgoletna želita vseh tamkajšnjih občanov, ki se Jim je preteklo soboto Izpolnila. Z gradnik m>	| v
avgustu 'lanskega leta In sedaj so Jo srečno »končali. Na Gradišču »o sicer Imeli že od 1. februarja 1954 zasilno šolo v prostoru, ki ga Je učencem odstopila Oblakova mama. Fkva učiteljica — pionirka dela na področju šolatv* v tem kraju, Je bila Cvetka Pungartnik, njej pa Je sledila Majda Vilčnik, k| še danes deluje na Gradišču. — Mnogo naporov je bilo, da s0 domačini uspeli, danes pa nova šola stoji in je mladini na volje, da al bo v njej pridi t.Ha svoje prvo znanje.
Med številnimi govorniki, ki so Ke oglasili ob otvoritvi šole na Gradišču, Je bil ob zaključku tudi predsednik litijske občine, lil Je čestital k otvoritvi šole ter poudaril njeno važnost, prav tako tudi pomen ceste In elektrike, ki jo Jr Gradišče dobilo r.a svoj nadaljnji gospodarski In ostali r: J voj domačih krajev.
Iz majhne, temne Izbice, kjer je bil prej šolski pouk, so se učenci Gradišča In okolice preselili v nove, svetle ln zračne prostore. Tako je sedaj tamkajšnja šolska mladina z novo šolo dobila — okno v svet.
Na zadnji seji OblO Trbovlje minuli teden stž oba zbora po pregledu izvršitve sklepov s prejšnje seje obravnavala vr»t0 vprašanj.
V prvi vrsti so ne tem zasedanju obravnavali poročilo gospodarskega odseka o preskrbi prebivalstva z mesom ter o vprašanjih podjetja ' »Meso«, zlasti kalkulacije cen mesa, ki so višje od določene prodajne cene. Oba scbora sta tbila mnenja, da se podjetju »Meso« od-godi plačevanje prispevkov občini na ta način, da ObLO ob koncu leta ponovno pregleda finančno stanje podjetja ln takrat določi višino prispevka ze občino.
Ker se je pokazala potreba, da se v kraju ustanovi poklicna gasilska četa, je bila formirana tričlanska komisije, ki naj prouči vprašanje, kje dobiti potrebna denarna sredstva za normalno delovanje gasilske čeje. Potflebntil 201,000 000 din sam ljudski odbor ne zmore. Potrebna sredstva bi sestavljal; zneski, ki so jih doslej dajale, gospodarske organizacije za svoje gasilske enote, nadalje bi moral mimo prispevka LO občine v ta namen tudi OLO Ljubljana v svojem proračunu pred-
videti večja sredstvg občini Trbovlje, zlasti glede na to, ker bi ta poklicna gasilska enota opravljala svojo službo v veeh treh revirskih krajih, v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. V ostalem so odborniki ugotovili nujnost ustanovitve te enote.
Oba zbora sta nato sprejela odlok p pogojih za oddajanje stanovanj v hišah in posameznih delih stavb, ki so družbena lastnina. Nadalje odločbo o ustanovitvi dveh poravnalnih svetov, in sicer po enega za vsako stanovanjsko skupnost, sklep o določitvi števila šolskih odborov ln števila članov, ki jih določijo LO, učiteljski zbori, zbori volivcev, družbene in gospodarske organizacije, kar bodo pozneje urejevala pravila posameznih Šol. — Prav tako sta oba zbora sprejela sklep o novi sestavi sveta za prosveto v skladu z določili splošnega zakona o šolstvu. Enako so bili imenovani člani potrošniškega sveta Knjigarne Trbovlje, Nadalje so na zasedanju določili 716.595 din za preureditev rentgenskega aparata v Izolirnici v Trbovljah, s čimer se h0 razbremenila rentgenska postaja Splošne bolnišnice v kraju, ki je sedaj preobložena, nadalje 170,000 din za nakup oprave v
otroškem vrtcu na Savinjski cesti,
Nafleli ;$o ustrezno posojilo za dograditev kovinarske šole Ln za opravo Vajenske šole, ka-
tera sredstva bo v letu 1960 prispeval okrajni sklad za kadre. — Na seji so imenovali tudi režijski odbor za gradnjo vodovoda.
PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Miha Marinko v Hrastniku
Pretekli četrtek je obiskal Hrastnik, predvsem Steklarno, predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko.
V spremstvu sekretarja mestnega komiteja ZK tov. Marijana Orožna, predsednika občine tov. Staneta Brečka, direktorja Steklarne tov. Jožeta Klanjška in tov. glavnega inženirja Eda Birse si je tovariš Miha Marinko gleda) hrastnl-ško Steklarno. Posebno se je zanimal za rekonstruirani del tovarne in za novi avtomat, ki izdeluje stekleno posodo. Tovariš predsednik je izrekel pohvalo kolektivu tovarne, da je v tako kratkem času in razmeroma majhnimi sredstvi rekon-
Samo še nekaj hipov
IN ŠOLSKI ZVONEC BO ODZVONIL OSMO URO
Zadnjič so me otroci vzeli v igro. Povsem resno so mi razložili mojo vlogo, nato pa je pcmeljuči dal znamenje za začetek. Določen sem bil za potrošnike, Janezek je bil poslovodja trgovine, Mimica, Anja, Marica in Stankec pa so bili prodajalci. Moral sem jim pokazati resničen denar, drugače bi mi ne dali ničesar.
Kar čuditi sem se moral otroški iznajdljivosti. Naredili so *i lične police, nanje pa razstavili blago. Vse je bilo zavito v polivinil (kdo ve kje so ga staknili!) in priznati sem moral, da niti v trgovinah ne bi znali vsepovsod tako okusno zaviti, kot so znali tile otroci.
V roko so mi dali košarico — Anjo jo je dobila za rojstni dan — in naposled sem bil resničen potrošnik. Vljudno sem potrkal na vrata.trgovinice in hotel vstopiti. Toda na pragu me je ustavil poslovodja Janezek, rekoč, da ie ni ura osem in da moram nekoliko potrpeti. V tem je Marica od znotraj pristavila: »Sej res še ni osma ura, toda is neka) dni, in spet bomo šli v šolo. In namesto, da bi se prndajdlcl pogovarjali, kako
ml bodo postregli, je besede dala besedo in kot bi trenil, je bilo s trgovino konec.
Poslovodja jih je zaman priganjal k trgovski žilici. Janja je hitela pripovedovati Stančku, da so z mamo nakupile vse iolske potrebščine, le ie torbico, novo torbico, mora dobiti.
Polivinilaste vrečke na policah so samevale. Mi pa.smo se začeli vsi skupaj pomenkovati o joti. Najprej smo na prste rok sešteli, koliko dni le manjka do šole. Nato smo si razodeli, česa ie komu manjka. Naposled smo ie uganili, khteri predmet je najljubši. Pozabili nismo niti na najbolj priljubljeno ... jico in ... iia. Na splošno so bile ... iice v manjšini, kajti ...iši znajo bolj zanimivo pripovedovati. Prelli smo celo na šolske table. Janezek je vedel povedati, da je njihova vsa zgrbančena in da že Ima znamenja starosti, ker kaže skorjo. 'Anja je pristavila, da se je lani, tik pred koncem šolskega leta, nekajkrat nabodla v ..., in ko je doma povedala, so se ji smejali. (Tudi ml smo se ji smejati, pa je bila ko) užaljena.)	,
Se celo žrebali smo, kdo od nas bo najboljši učenec. Mene so izvzeli, ker nisem več za šolo, zato pa sem bil za sodnika. Ker je Janezek goljufal, so ponavljali. Pokazalo se je, da bo najboljši učenec Janezek, ko pa je povedal, da je Umi komaj -izvozih razred, smo mu soglasno to mesto odvzeli in ga prisodili Marici. Skratka: imeli smo prve ure
resnega pouka in razložili so mi vse tegobe do najlepših trenutkov pouka. Niti niso pozabili na šolski zvonec, ki tu pa tam prehitro odzvoni odmor in predolgo ne naznani konca šolskega leta.
Ob slovesu mi je Anja zaupala: bratcu je tistikrat, ho se je nabodla, vzela kladivce in potolkla žebelj nazaj, tja, kamor sodu
struiral svojo steklarno, ter d v njej ogledal tudi nove talilne hale, kjer se Je dalj čaaa zadržal.
Nato se je tovariš Miha Marinko- napotil na Novi Dol, kjer sj je s svojim spremstvom ogle. dal novi rudniški obrat. Zanimal se je za novo strojnico novega rudniškega obrata In ie za ostale naprave.
Glede Steklarne je tovarHa predsednika zanimala sedanja proizvodnja stekla In bodoča. Prav tako Pa se je visoki gost zanimal tudi na novem rudniškem obrptu zu gradnjo stanovanj za rudarje, s kakšnimi sredstvi razpolaga stanovanjski sklad itd.
Končno st je predsednik Miha Marinko ogledal v Hrastniku ie novo stanovanjsko naselje na Logu, kjer se je zanimal za vse probleme tamkajšnjih stanovalcev,	R- V.
PRESEŽEK ŽENSKE DELOVNE SILE
2e nekaj let opažamo v Trbovljah, da obstaja stalen presežek ženske delovne sile. Na občini so nam povedali; da trenutno išče zaposlitev okrog 170 žensk. Računaj*, pa, da se bo jeseni to število še povečalo, ker bodo nekatera podjetja, ki delajo sezonsko, števil*, zaposlenih preko zime zmanjšala.
V veliki večini gre ze nekvalificirane moči, ki iščejo svojo prvo zaposlitev. Upati je, da »e bo z zgraditvijo opekarne pri trboveljski elektrarni stanje malo izboljšalo, v celoti pa nikakor ne. Lahke Industrije, ki drugod absorbira pretežno žensko delovno silo, je v kraju bolj malo in tako se pred nami poraja vprašanje, kam z dekleti?
Menimo, da bodo morali pristojni činitelji v tem smislu nekaj pokreniti Priporočljivo bi bilo, da občinski ljudski odbor sestavi posebno komisijo, ki se bo ukvarjala izključne amo s tem vprašanjem tn Stuširala ter predlagala, kakšne lodjetja naj v kraju ustanovil mo, da bodo prišla do kruha is zaposlitve naša mlada deklet*, ki jih Je iz leta v leto več.
O DELU SVETA ZA PROSVETO OBČINE TRBOVLJE
Se vedno v pretesnih prostorih
Delo »veta za prosveto pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah je bilo v letošnjem letu dokaj pisano. Svet se je redno shajal mesečno, po potrebi pa tudi večkrat. Na' svo-jih sejah je razpravljal o štipendiranju, o šolskih vrtcih, o razporeditvi učnega kadra, o šolskih prostorih in razpoložljivih denarnih sredstvih, o nakupu učil ter o učnih uspehih v prvem polletju in zaključku šolskega leta.
Te dni se je spet pričel šolski pouk na vseh šolah. Trenutno stanje v osnovnih šolah občine Trbovlje ni ravno rožnato. V Trbovljah sta dve popolni osemletni osnovni šoli z 2.269 učenci, dvooddelčna šola v Čečah s 46 učenci, trioddelčna šola na Dobovcu z 86 učenci in enooddelčna šola na Partizanskem vrhu s 16 učenci. V začetku šolskega leta 1858/59 je bila v okviru šolske reforme v kraju razformirana nižja gimnazija ter dijaki priključeni osnovni šoli v Zg. Trbovljah — pravilno pa bi bilo, da bi se dijaki po opustitvi nižje gimnazije poslali Usti osnovni šoli, ki so jo obiskovali pred odohodom na gimnazijo. To pa je bilo zaradi preobremenjenosti na obeh šolah nemogoče. Preteklo šolsko leto je namreč gostovalo 11 oddelkov vlije osnovne šole s 383 učenci v zgradbi gimnazije in bodo le-ti ostali v teh prostorih vse dotlej, dokler ne bo zgrajena v Trbovljah nova osemletna šola v Plevčakovem hribu.
Učilnice v šolah so ves'dan zasedene, povsod je vpeljan pouk v dveh izmenah, na nižji osnovni šoli pa izmenično, a na višji osnovni šoli zaradi predmetnega pouka ter umika stalno dopoldne ali popoldne. Učilnic primanjkuje, zaradi iegar se formirajo oddelki s 40 do 48 učencev, kar sUno hromi kvaliteto pouka. Šolska ura traja 45 minut, in jasno je, da učitelj v eni šolski uri ne more posvetiti vsakemu učencu nUi minute. Cim več učencev je v oddelku, tem manj časa more učitelj posvetiti posameznikom, čepar posledica je kajpak problematičen uspeh v posameznih oddelkih.
Pomanjkanje potrebnih stranskih prostorov na osemletkah je pri 1000 učencih občut-nejše kot sicer — kabineti, šolske delavnice, prostori za interesno zaposlitev, ki jih nima nobena šola v Trbovljah. Ta vprašanja bo mogoče reševati, ko bo v kraju zgrajena nova osnovna šola. Občinski ljudski odbor je v letošnjem letu predvidel nekoliko več proračun-
skih sredstev za šole. Tako se na primer obnavlja osnovna šola v Zg. Trbovljah, obe osnovni šoli sta nadalje prejeli sredstva za nakup kinoprojektorjev in naprav za ozvočenje.
Pomembno vlogo na vseh osnovnih šolah v kraju odigravajo šolski odbori, ki pomagajo vodstvom šol pri konkretnem reševanju tekočih problemov. Nekateri izmed teh odborov pa še niso v celoti doumeli svoje vloge ter se najpogosteje ubadajo le'Z materialnimi vprašanji, a ne lotevajo se notranjega življenja šol, ter pravice, ki jim po šolskih zakonih pripadajo, odlagajo.
Svet za prosveto je proučeval nadalje vprašanje predšolske vzgoje otrok, saj je teh v trboveljski občini 210. Veliko so v kraju pridobili z izgradnjo otroškega vrtca na Topolov-škem hribu, ki ga je uredil Rudnik Trbovlje-Hrastnik. Svet za prosveto je mnenja, da bi bilo priporočljivo, da bi korak trboveljskega rudnika posnemala tudi ostala podjetja v občini, kakor na primer Strojna tovarna, Cementarna, Elektrarna in še druga .
Predšolska vzgoja je v šolskem letu 1958/59 napravila v Trbovljah korak naprej, tako v kvaliteti in v kvantiteti dela. V otroških vrtcih ne čuvajo samo otrok, ampak jih tudi primemo zaposlijo, pri čemer se otroci bistrijo, razvija in krepi tudi njih telesni razvoj. Interes staršev za predšolsko vzgojo je precejšen ter dosedanja kapaciteta šolskih vrtcev ne zadostuje. Ker nadomestuje otroški vrtec materi v času njene odsotnosti z doma varuhinjo otroka, je prišel na dnevni red predlog, da se prispevek za otroke v vrtcu, kjer sta zaposlena oče in mati, poveča. Posebno velja to za otroke, za katere je potrebno dežurstvo, da se prispevek zviša na stvarne stroške.
Kakor že uvodoma omenjeno, se je svet za prosveto ukvarjal tudi s politiko štipendiranja ter je sklenil, da se temeljito pregleda seznam vseh štipendirancev ter stavi umesten _ predlog za novo šolsko leto. — Svet za prosveto je v teku leta sprejel 59 sklepov, od katerih je bilo izvršenih 53, ostali pa se rešujejo. Svet za prosveto bo v bodoče lahko izvrševal svoje naloge v celoti le ob pomoči celotnega občinskega ljudskega odbora, mnogo pa mu lahko pomagajo tudi šolski odbori in končno starši šoloobveznih otrok.
POVEČANO POGODBENO SODELOVANJE V ZAGORSKI OBČINI
Odgovorne naloge za
Ko so lani kmetijske zadruge na področju zagorske občine začele akcijo za pogodbeno sodelovanje s kmetovalci, so imeli le-ti mnogo pomislekov. Stvar se jim je zdela prenagljena premalo obdelana, in bali so se, da bodo s tem, ko bodo podpisali tako sodelovanje, prenehali biti lastniki svojih posestev. Mnogi so celo mislili, da je pogodbeno sod^isv^j# past, kamor jih nameravajo ujeti. Nekateri Pa »o bili celo mnenja, da take »novo tari je< ne morejo roditi kaj prida uspehov, ker «o nove. Se celo med odborniki zadružnih svetov je bilo opaziti nekako podcenjevanje uvajanja kooperacije, kot da gre za nepreizkušeno stvar.
Toda mnogi kmetje so znali zdravo presoditi in so podpisali pogodbeno sodelovanje. Kljub temu, da letos vreme ni bilo naklonjeno, so ponekod dosegli zadovoljive rezultate, zlasti pri pšenici. Nekoliko manj pri senu, ki ga je dovolj, samo bolj slabe kakovosti je zaradi deževja. Večji del kmetov, ki so podpisali posebno sodelovanje, je spoznal, da se mu to splača in da pomeni kooperacija v bistvu začetek intenzivnega obdelovanja zemlje in s tem večje hektarske donose.
Letos je akcijski plan pogodbenega sodelovanja znatno večji. Predvideno je, da bodo posejali 175 ha pšenicej 33 ha ovsa, 33 ha ječmena, 109 ha detelje in travnih mešanic, 318 ha
travnikov, 117 ha krompirja !n 29 ha krmnih okopa v in. Na področju živinoreje pa; 500 telet za pitanje in prodajo, 250 glav mlade goveje živine v starosti od 1—2 let ln 150 glav goveje živine v starosti od 2—3 let ter 1000 pršutarjev. Plan je, razum. Ijivo, razdeljen Po posameznih kmetijskih zadrugah, največ ga odpade na KZ Izlake.
Kot rečeno, je letošnji plan mnogo večji kot lani, zato pa terja od vseh prisotnih člnlte-ljev znatno več naporov. Posebno odgovorno nalogo imajo organi delavskega samoupravljanja v zadrug ih In osnovne organizacije SZDL po vaseh razvile svojo dejavnost, potem ni bojazni, da plana ne bi izpolnili. Kajpak pa bo treba precej prepričevanja, kot ho potrebno, da bodo zadruge v celoti opravile svoje naloge, ki jim jih nalaga, kooperacijska obveznost. Strokovna služba v zadrugah bo morala delovati brezhibno, da kmetovalci kasneje ne bodo ostali prepuščeni sami sebi.
Svet za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru je zadnjič pretresal letošnji akcijski plan in ugotovil, da so dani vsi pogoji za njegovo izpolnitev, v nekaterih primerih pa celo za presežek. O planu je razpravljal tudi razširjeni plenum občinskega odbora Socialistične zveze, ki Je dal nekaj vatnih zaključkov, kako najbolj opraviti vae naloge.
PRIČETEK DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER - V TRBOVLJAH
V Trbovljah bodo pričeli z razpisanimi delavskimi športnimi igrami v ponedeljek 21. septembra. Na razširjeni seji komisije za delavske športne igre občinskega sindikalnega sveta «o se dogovorili o osnovnih pro-porctjah ter formirali ustrezne
ČLOVEK - ČLOVEKU
, Prejela sem pismo — elegantna zenska pisava. Ze drugič preberem naslov, ki Je točen razen manjkajoče nične številke. Obrnem pisemski ovitek in vidim, da je odpoštija-teljica neznana gospa is bližnjega mesta. Nervozno pretr-
NE PRENAGLI SE V OBSODBI
Se tisti dan sem ji odpisala, za ta klub, že pozna, za druge da me boli, ker ml noče verje- se zanima in tako ga je ured-ti, da sem ji pisala čisto resni- n Ut nekega Usta opozoril tudi co. Ker pa želim razvozlati to name, češ da pišem zanimive uganko, jo vabim na določen črtice in je v uredništvu Usta
dan ob uri, ko pripelje avtobus iz njenega mesta v našo vas, na sestanek — samo prej
gam ovitek, da bi čimprej pra. naj mi še sporoči, kako bo ob-braia vsebino nepričakovanega pisma. Berem a — ne razumem.
Preberem drugič. Nekaj se mi
dobil moj naslov, ki ga je našla njegova žena, — Da je žena uprizorila potem to neumno komedijo, sem sl mislila sama
lečena	če si bo izbrala P*1 ko sem prebrala pismo
kakšno znamenje, po katerem **** moža.«
prične Jssntti, a kako H bilo to mogoče? Da ni bil mesec avgust, bi dojilo pismo žteia za pustno aU prvoaprilsko potegavščine. V pismu mi daje v skrivnostnih izrazih neznana gospa vedeti, da sem »vlačug* njenega moža«, obenem pa v pismu še pripiše, da sem baje Jaz rekla, da želim s njo (od-potiijateljtco pisma) govoriti, kar da Ji Je zelo drago,
Jo bom spoznala.
Nisem prejela nobenega obvestila, a vseeno sem jo šla čakal k avtobusu, če bi se morda njeno pismo name kje zgubilo ter bi ona prišla, mene pa ne bi bilo. Takrat bi si ženska, sama pri sebi gotovo rekla, da sem kriva in se ji v obraz ne upam lagati.
A ni pilo ženske, ni bilo pisma. Pretekli so tedni. 2e sem
Nisem se mu seveda zahvalila za njegovo pismo In pojas-
dalo nov povod za neosnovana sumničenja. Dalj časa sem jfH-čakovala kakšno opravičilo od te ženske, kajti jaz jM se bila gotovo oprostila, če bi nekoga po nedolžnem obsodila nečastnega dejanja — a takega pisma nisem prejela. Kadar v spominu spet podoživljam ta dogodek, si mislim: prenagla obsodba ne, prinaša nikoli nič dobrega, temeljito premisli, preden nekaj tehtnega rečeš.
me vabi, naj pridem v mieltia ^	u
nilo te neumne zadeve, ker sem Tega se drži, pa bo manj zme-bila v strahu, da bi moje pismo, šnjav in žalitev med ljudmi, če M prišlo v roko njegovi ženi,	m. a.
V Tirni bodo dobili novo šolo
deset kilometrov oddaljen trg, ds se bova pogovorili, ker mi mora pač bKi znano, kako as počuti varana žena v takem položaja.
V meni so se podile burne misli: sli me je kdo pri prizn-
detin2^ 525^ Sl »bilnum ptomu ml je U mož nrtjubo pomoto in kaj naj	«_
prijetni doživljaj pozabila, ko sem prejela pismo od njenega moža. Pisal mi je: — Dovolite, da Vam pišem, akoravno se že nikoti nisva videla, in prosim, da moji ženi zaradi neresničnega sumničenja oprostite. V
namreč udejstvuje na literar-
bo bolje, da ji sploh ne odpišem. Je to res varana ženska, ati takšna, U indteljs le sodi za gotovost? Je M vredna tolažilne ali Je potrebna ostre besede? Vsega tega in še drugega nisem hotela premišljevati, a vedno se mi je spet vrivalo v spomin. Cele ponoči v spaniu me Je preganjala ženska a spačenim obrazom, dr. žeč v eni roki pismo, drugo pa je stiskala v pest in mi grozila.
Drugo jutro sem U odpisal n Odgovorila sem Ji, da kakor resnično ne poznam nje, njenega moža, ki ga nisem še nikoli videla, kaj Me z njim govorila mn pisala in podobno. Prosila sem to žensko, naj mi podrobneje opile, kakšne dokaze ima za svojo nezsoHžono trditev, kdaj Je prvič posumila v moževo nezvestobo, zakaj Je osumila prav mene in kje Je debila moj naslov. Samo o tem, kje M se medve sedle, nisem nič omenit. Kajti groza me Je obhajala ob mkdi, da bi se soška z neznano žensko v tujem kraju. Co Je bila množila me obsoditi nepoštenega dejanja, zal lahko napravi tndi javno sramoto ali celo najame kakšnega moškega, da me fizično
nem področju in želi ustanoviti klub prosvetnih delavcev. Nekaj Uudl, ki bi biti primerni
Pred vojno so hodili otroci lz Time, Kalc. Brezovice Selc, Rovi* m Gol« v šolo na Sv. Goro, prav tako ao to šolo obiskovali otroci z Raven, Mlini, Koatrevni-ce. Zabave ln še drugih vaal.
Po osvoboditvi pa ao »olo na Sv. Gon zaradi oddaljenosti in dolge poti k vsakodnevnemu pouku opustili ter ao šolo pred !eti zagorski planinci prezidali v prikupen planinski dom, ki ga poznajo že vsi zasavski to ostali planinci.
Otroci z Mlini to okoliških naselij Imajo sedaj šolo na Mlinš.h, otroci a pobočja Sv. Gore proti železniški postaji Sava pri Litiji
pa ao po vojn, za Celi obiskovati zasilno šolo ki so Jo namestili v gasilskem domu v Timi. Ta šola Pa seveda ni ustrezaU svojemu namenu, zato so prizadevni domačini sklenili sezidati novo šolo. Pred nedavnim so že začeli pod Kaplo v Tirni pripravljati temelje za novo šolsko zgradbo.
Pri gradbenih delih nove šole se zlasti odlikujejo člani domače mladinske organizacije. Želeti bi bilo, da bi zgledno mladino začel1 posnemati z udarniškim delom tudi starejši. S tem bodo znatno pocenili stroške za šolo in jo tudi prej Skončill v prid svojih naj-mlajšlh državljanov	Z.
tehnične komisije, ki naj skrbe za reden in športen potek tekmovanj v devetih športnih vejah.
Odziv na razpis je zelo zadovoljiv. Oglasilo ee je 13 sindikalnih podružnic z 82 ekipami in 558 tekmovalci, in sicer: 10 ekip v šahu, 16 v kegljanju, 20 v streljanju, 17 v balinanju, 10 v nogometu, 14 v namiznem tenisu, 8 v odbojki, 5 v atletiki ter 2 ekipi v rokometu.
Tekmovanje v nogometu bo vsak ponedeljek ln soboto na pomožnem Igrišču SD Rudarja. — Sahistl se bodo srečali vsak torek v domu SD Rudarja. — Kegljači vsako sredo na kegljiščih SD Rudarja ln TVD Partizana. — Balinarji vsak četrtek na igrišču TVD Partizana. — Odbojkarji vsak petek na igri-TVD Partizana.
Za ostale športne discipline bodo dnevi ie določeni po tehničnih komisijah, glede na to, dg je tekmovanje lahko tudi v zimski sezoni.
Vse tekme bodo odigrali po ligaškem sistemu. Vsak prvo. mestnik v določeni športni disciplini bo dobil naslov prvaka občine na sindikalnem tekmovanju ln lični pokal v trajno last. V skupni oceni pa bodo tudi določili zmagovalca za v«e razpisane športne panoge Po kriterijih, ki jih bo določila komisija občinskega sindikalnega sveta.	t
ZAHVALNO PISMO DEKLET
»Malvern C on ega« ki valj* kot eno Izmed najbolj poznanih snobovskih vseučilišč v Veliki Britaniji, Je Izdalo na svoje študente odločbo, da se ne smejo družiti i »navadnimi dekleti«. Dekleta pa so se ob tej odločbi oddahnili In poslala rektorju univerze pismo, v katerem se mu zahvaljujejo za njegov najnovejši korak, ker so mladim aristokratom tn snobom morale same plačevati račune za zapitek, kadar so s Imenitnimi gospodi sedele v družbi.
MODERNI STANOVANJSKI BLOK V ZAGORJU NAMENJEN ZA PROSVETNE DELAVCE
Republiški posvet rudarjev
PRVENSTVENA NALOGA: STUDU 0 N X AGRAJEVANJU PO ENOTI PROIZVODA
Republiški odbor sindikatov delavcev rudarjev, metalurgije In kemične industrije Slovenije je v Trbovljah sklical posebno posvetovanje vodilnih organov vseh rudnikov Slovenije, ne katerem so obravnavali uveljavljanje novih tarifnih pravilnikov gled na posebne pogoje v rudarstvu.
Splošni rezultati razširjenja nagrajevanja po učinku so pokazali dobre uspehe, ki so vidni v ugodni realizaciji družbenih planov gospodarskih organizacij v prvem letošnjem polletju.
Med razpravo na tem posvetovanju so se zlasti zadržali pri točki o nagrajevanju po ekonomskih enotah ter o načinu delitve kolektivne premije za boljši stimulans, kateri način «e je doslej premalo uveljavljal.
Da se dosedanji sistemi nagrajevanja še Izboljšajo ln izpopolnijo* so se dogovorili, da bo posebna komisija Republiškega odbora proučila uveljavljanje nagrajevanja po enoti
#	NAROČNIKI ZASAVSKEGA
#	TEDNIKA IMAJO PRI
#	MALIH OGLASIH,
#	OSMRTNICAH IN ZAHVA-S LAH SO-ODSTOTNI POPUST
KUPUJTE IN NAROČAJI t
..ZASAVSKI
TEDNIK"
SPREHOD PO SVETO — SPREHOD PO SVETO — SPREHOD PO SVETO — SPREHOD PO SVETO — SPREHOD PO SVETO — SPREHOD PO SVETU
Cee teden dni sem dobita odgovor, da ker nočem priti tja, kamor me je povabila, bo prišla sama v moj rojstni kraj. Zato naj ji pišem samo, kateri dan in uro se lahko snideva, kaki Prišla bo zanesljivo. Se pripis: vaš naslov sem dobila pri svojemu možu.
Bilo ml je, kakor da m» kdo tešče po glavi. Zdelo se ml je, da gledajo te pisma vročične oči, da je ženska užaljena, ker nlerm priznala svoje krivde in •e zgrudila pred njen* kolena tor jo prosila odpuščanja.
Dva dni pred odhodom sovjetskega ministrskega predsednika Hrošče, vs v Ameriko Je eovjetska vesoljska raketa »Luntit II« doeegla Luno... Hroščev bo torej prižel v Belo hišo s nespornim uspehom sovjetskih znanstvenikov v žepu; nobenega dvoma ni, do mn daje ta uspeh določene propagandno prednosti.	Hov Jetiki
znanstveniki, ki so komentirali izstrelitev «Lunlka II« so posredno ie povedali, kakšno telp bo Imel »Lunki n« prt razgovorih v Beli bili-»Ta uspeh — so dejali — »odpira najširše možnosti, da pošljemo na Luno v najkrajšem času ljudi. Upamo, ds bo po sestanku med Hruičevim tn Elsenbewerjem prišlo do uspešnejšega Ul koristnega sodelovanja med sovjetskimi tn ameriškimi znanstveniki na tem področju.« Skratka! Povedali so, da so Sovjeti sposobni priti na Luno sami ln da, če ne bo prišlo do odjuge v ameriško-sovjetskih odnosih, bodo to tudi sami storili, s vsemi strateškimi prednostmi, ki bi jih Imel tak podvig.. • Prav ta dni Je odplul Iz leningrajskega pristanišča tudi sovjetski atomski ledolomilec, ki je zadnji krik ladjed el niške tehnike, ne samo kar sedeva atomske ureditev, marveč tudi v pogledu celotne konstrukcije. Ledolomilec lahko ostane n» morju nepretrgoma dve leti, ne da bi mu bilo treh* obnavljati gorivo ali karkoli...
Zadnje dni tedna smo zasledili v časopisih tudi dre drobni vesti: sovjetski premier Hroščev Je sprejel indijskega veleposlanika v Moskvi; leta je zaprosil za sprejem. Skoraj Istočasno je indijski premier Nehru spre-
jel sovjetskega veleposlanika v New Delhiju. •. Ni potrebna poeebna prodornost, ds bi spravili ta dva obiska v zvezo s Indijsko-kitajskimi odnosi, ali bolje z indijsko-kitajskim sporom.
V nasprotju s obetajočimi Izjavami, ki sta Jih te dni dala Hroščev ln El-•enhower, kitajski tisk še vedno napada Indijo, ji očita, da »Je zagrešila Invazijo <n sl prisvojila kitajsko ozemlje«, ter opozarja da »bo Imela opraviti s	650-mili Jo nekim	nar o-
dom«*..
moreta sporazumeti, prepustita upravi nemočnega tn nenevarnega tretjega, konkretno kitajski vladi,
Ko Je postala Indija neodvisna, je »podedovala« od Britanije tudi vse obveznosti In ugodnosti. Izvirajoče Iz ie prej podpisanih mednarodnih aktov- Kitajci pa sedaj pravijo, ds Mac Mahonove linije ne priznavajo, češ da Je plod »Imperialističnega mešetarjenja, In da Ima Indija okupiranega 90.000 km kitajskega ozemlja, ki da naj ga vrne...«
V znamenju »Lunika«
Kot Je snano, gre za obmejni spor, k| so ga Kitajci sprožili prav sedaj, na večer pred sestankom v Washlng-tonu. Dva tisoč kilometrov dolga ln-dUsko-kltajska meja namreč ni Jasno osnačens; proti Tibetu poteka vzdolž tako Imenovane MsoMahonove linije, Le-to so začrtali 1911 s sporazumom v Simi!. Britanci, ki so se ustrašil) ruskega vplivnega prodiranja proti Jugu, so med Indijo, takrat kronsko kolonijo, tn med prodirajočim ruskim vplivom v Slnklang postavili tamponsko pokrajino Tibet, kjer naj bi Izvajala suvereno oblast takrat slabotna kitajska vlada. MacMahonova Unija P* jo razmejila Tibet od Indije. Skratka, sporazum v Slmll Je kupčija, v kateri sta te dva močna tekmeca sporazumela, da predel, o katerem se ne
O diplomatskem vidiku tega spora smo že pisali. Velika novost pa Je sovjetsko stališče. Sovjetska sveža ni pristransko podprta kitajskih zahtev do Indije, marveč je ostala ob strani, kot nepristranski opazovalec, ki skuša pomirjevalno vplivati na dve stranki v sporu. To Je prvič, da Je Sovjetska zveza zavzela v zvezi s eno Izmed članic tako Imenovanega »socialističnega tabora«. To dejstvo bi seve. da lahko dalo povod ta najrazličnejša cenena ugibanja o odnosih med Pekingom In Moskvo, Seveda pa vemo s tega področja veliko premalo, da bi lahko postavili kakršnokoli resno utemeljeno domnevo.
V Parlsu se Je končalo saaedanje Sveta francoske Skupnosti. Francoska
skupnost Je zveza držav, bivših francoskih kolonij, ki so dobile neodvisnost, a so ostale v tesni povezavi g Francijo In praktično, kljub formalni neodvisnosti, pod Isključntm francoskim vplivom. Ko so se ministrski predsedniki teh držav julija meseca ibrsll v Tananarlvu na.Madagaskarju, kjer Je predsednik de Gaulle napove dal, da bo imela tudi Franclja svojo atomsko bombo, 10 članice Skupnosti ta načrt »pozdravile«. Posebno prizadeven Je bil predsednik vlade na Madagaskarju. Na sedanjem zasedanju Sveta v Parizu pa ao se trije predsedniki vlade — Sudana, Mavretanije In Senegallje — odkrito Izrekli proti francoskim atomskim polskusom. Zato v zaključnem sporočilu francoska atomska politika spolh ni bila omenjena, kar pomeni, da ao tudi druge afriške države članice proti tema.
Proti nameravanim francoskim polskusom r. atomsko bombo v Sahari Je v svetu čedalje večji odpor. Ne samo tako Imenovane nevtralne države, marveč tudi francoski zavezniki nego. dujejo nad tem blaznim početjem V Italiji je široka akcija proti poskusom s Jedrskim orožjem, kajti »ahar skl prah doseže večkrat na leto celo Milano In Torino- Kakšne bodo po sledlce, ko bo radioaktiven, *| je lahko izmišljati. Zato Je raiumljlvo, da Je tudi Jugoslovansko Javno mnenle po-slalo francoski vladi več protestov, saj smo neposredno zainteresirani nr samo kot del človeške skupnosti, mar več kot dežela, ki J0 bi radioaktivni prah direktno ogrožal.
proizvoda v neki trboveljski tovarni, v kateri je ta »Istem že razvit In kaže zelo dobre uspehe, hkrati pa bo proučila prenos oz. uvedbo tega sitoma n® rudnikih Trbovlje - Hrastnik, Kočevje Ln Laško. S poredno so na tem posvetovanju sprejeti še priporočilo, da se študija nagrajevanja kolektiva po enoti proizvoda lotijo vsi rudniki, tako da bi na naslednjem posvetovanju v jeseni lahko že proučiti pobližje rezultate tega študija.	t.
KAKO DOLGO SE »REPI«?
Zadnjič sem bil nehote pr1' Ca neljubemu dogodku pred neko mlekarno v Zasavju. Zenske to otroci ’ so v dolgi vrsti stali še kar potrpežljivo, da bi dobili mleko. V »rep« s® Je postavil tudi prileten moški. ki se mu Je na obrazu poznalo, da Je bolehen. Nekaj časa Je prestopal z noge na nogo, ko pa n; mogel več stati, se Je usedel na rob okna, vzel v roke časnik in začel brati. Medtem Je vrsta postajala vse daljša, ln tisti mola* je vstal. In hotel stopiti n® svpje mesto v vrsti. Tisti hlP pa so Je, kot bi trenil, začel* besedna vojska. Zadaj stoječa ženske so ga ozmerjale češ ds boče goljufati, da se naj kar postavi zadaj za njim. saj Itn*' Jo moški bolj čas postajati k0‘ ženske, ki Jih čaka doma vse polno opravkov ln podobno-Možak Je zaman odgovarjal, d® se Je usedel zaradi utrujenosti ln šele, ko so spredaj stoječe ženske stopile v njegovo obrambo, Je bilo besednega dvoboja konec, vsakdo pa J® lahko opazil, da še razburjanje pri nekaterih čakaj »čin n; poleglo.
In kot Je pri takih zadeva® navada, so ljudje v vrsti začeli vse prek zmerjati to krit1' zlrati. Bilo Je Izgovorjenih to-llk0 stvari na račun mlekarn®, mleka, postrežbe v trgovinam mesnicah, obrti, da Je člove* moral dobiti vtis, da res no* bena stvari ni v redu.
»Resda: »repi« pred mlekarnami, mesnicami In kdo ve *•* kod, so žalostna zapuščin® okupacije ln začetnih povojni" težav, ko Je dostikrat nek*' terega blaga primanjkovalo ga celo. če nisi šel čak®*> zmanjkalo Ko sem kasneJ® povprašal vodstvo mlekarn®* če Jo že kdaj mleka primati kovalo, so ml odgovorili, ®. ga manjka navadno poml*®!’ kasneje pa ga Je vedno dovojh V drugi mlekarni pa so mi P®_ vedall, da ga dostikrat zrnati' ka, ker potrebe niso vsak d*" enake.	.
Povprašal sem ie ljudi. n*J povedo svoje mnenje o »reP1” pred mlekarnami odgovoril’ * ml. da so ostali dostikrat 6r*.. mleka samo zato, ker so P*.!, Sli ponj prepozno. Največ *‘fl tike pa so prinesli na n»cu neredne dostave mleka. T** so ml v Zagorju povedali- .. pripeljejo r. Izlak mleko neredno. Resnici na ljubo J moram povedati, da to ne* tere ženske priznale, da/ *° navadile čakati, četudi ®„. povsem prepričane, da bi o’.., le brez mleka če bi Prl ob poljubni url. _ nl,»iH
V«;
S tem pa seveda Me odgovoril na vprašanje.
dolgo še »repi«, k, ml g*, zastavil tleti možak ki J® ,jl ' kal na mleko, »n se le **■ j| utrujenosti usedel, d* stal v vrsti, vsal ne ves r Menim, da bi morala vod-podjetij, ne le mlekarn 1,1 Več vseh ostalih žlvllsk h "jo treMčIn, storiti vse da n,»,«#• kones te žalostne rvpu5r’m. In da b| morali sveti ** „|h govnl promet pri občin* „ ljudskih odborih bolj 6°, c* pretresati ta problem jn „n» rešiti. Predvsem pt h* -pl, Ireba prisluhniti potroln1* g« nni hi sami povedali. * ^g-nehati s vrstami pred P‘ #-lalnaml oziroma zagotovil’ ^ like blaga, kot ga Je T’'1 |gl)
SE O VLOGI IN POMENU PORAVNALNIH SVETOV
Vzgoja državljanov
Pred dnevi so vo Zagorju za-«eii govoriti o ustanavljanju Poravnalni svetov. Predsedstvo občinskega odbora Socialistične »vere je namreč na svoji seji pretresalo vprašanje, kje usta-
noviti te važne organe — poravnalne svete. Bržkone so tudi v sosednjih zasavskih občinah posvetili vprašanju ustanavljanja poravnahnil svetov potrebno pozornost, zato je pričakovati,
da bodo zasavske občine v btifž- imeli važno vlogo v našem nji prihodnosti začele tudi raz- družbenem mehanizmu. Ti <xr-
govore z volivci o pomenu in vlogi teh svetov.
Ni dvoma, da bodo poravnalni sveti v bližnji prihodnosti
Iz doti po Potiski
Na vsej poti po Poljski, kjer koli smo se srečali s poljskim ljudstvom, smo se zavedali, da smo predstavniki Jugoslavije, ki je v očeh večine Poljakov simbol svobcde in neodvisnosti. Ves čas našega bivanja na Poljskem smo imeli občutek, da bi tako kot nas sprejeli kogar koli iz Jugoslavije, ki bi jo dostojno predstavljal. Dovolj Je, da poveš, da si Jugoslovan, ni pa pomembno, kaj si po poklicu in po kakšnem vprašanju si prišel na Poljsko.
Ne verjamemo v bavbave ameriške propagande, ki ustvarjajo pripovedke o železih zavesah in o suženjstvu v komunistič-bih državah, toda češka meja ima vendarle podobnost z železno zaveso. Ko je naš vlak zavozil med ■ naelektrenimi žicami, atražniml stolpi z žarometi in strojnicami, jjant je bilo tesno pri srcu- Tudi vojakom, ** so pretaknili, vsak kot, stikali pod k-lop-•hl, je bilo nerodno. A ko smo se pozneje Pripeljali na postajo in prebrati napis: »Pozdravljeni V svobodni Češki!« smo se trpko basmehnili. Nato pa smo se zahvaljevali obveščevalnim oficirjem, ki so nas vljudno Spraševal i, če želimo, da nam prinesejo Vodo.
Skozi Češko smo se topili v vročini. V kultih je bilo kot v parnih kotlih, nismo pa imeli nobene krone, da bi &i kupili pivo. Nenadoma pa nas je presenetila sprevodniki ki nam je prinesla štiri vrčke piva. Bolj kot ta gesta nas je ganila njena naklonjenost Jugoslovanom. Bila je presrečna, ko je k rok Hrastničana, Franca Grešaka, spre-t®la naše darilo.
V kupeju smo se spoznali z nekim polj-®Wm zdravnikom, ki se je vračal s prakse v Angliji. Belo si je prizadeval, da bi nam Posredoval čim več zanimivosti o Poljski, tako da ne bi prišli tja v goste popolnoma nepripravljeni. Govorili smo o Gomulki, c katerem je dejal, da je priljubljen pri Po-■Jakih, vendar ni mogel uresničiti vsega ti-*t*ga, kar je leta 1656 obljubil.
Poljski cariniki so bili zelo ljubeznivi, ^bbioči smo se pripeljali v Katovice, veliko Poljsko industrijsko mesto, kjer je osredo-
skat v mladinskem hotelu, kjer smo stanovali.
Prisrčen je bil tudi sprejem v tovarni tramvajev, ne daleč od' Katovic, kjer so nam razkazali tovarno, nas pogostili a kosilom in nazadnje še v mladinskem klubu s pijačo. Izmenjali smo si tudi darila. V pogovoru so nam večkrat dejali, da iskreno obžalujejo, ker Jugoslavijo tako napadajo in blatijo, čeprav je jasno, da je na poti v socializem.
Obiskali smo nadalje Auschwitz. O vtisih sem že objavil sestavek, zato o tem ne bi ponavljal pripovedovanja. Dejal bi le še to, da smo se srečali tudi z mladino iz drugih držav. Vsi so bili pod globokim vtisom tiske ga, kar so videli. Ni bilo nikogar, ki se ne bi strinjal z menjem, da ne smemo pozabiti na fašistična grozodejstva, če hočemo, da se take ali pa še strašne j še stvari ne bodo spet ponovile.
Varšava je dovolj zgovoren dokaz., koliko žrtev je stala Poljsko borba za svobodo. Medtem ko je leta 1939 štela 1,400.000 prebivalcev, je ob osvoboditvi vstalo iz ruševin samo 80.000 preživelih meščanov. Ostale so Nemci večidel pobili* bodisi v borbi ali pa pozneje, potem ko so zadušili vstajo. Danes šteje Varšava že 1,100.000 prebivalcev in je torej že precej obnovljena. Obnavljajo jo tako, da bo spet imela prejšnjo podobo. Poljaki namreč zelo cenijo tradicijo in zgodovino, zato molče prenašajo bremena spričo drage obnove.
Nla sredini Varšave stoji palača znanosti in kulture, 230 m visok nebotičnik, ki ga je zgradila Sovjetska zveza in ga podarila poljskemu ljudstvu. Moram reči, da je pa-
SVICARSKO JEZERO JUŽNO OD GDANSKA — PIKNIK SLOVENSKE GRUPE
*°fc*na ena tretjina vse poljske lndustlrje, Predvsem premogovniki. Mesto ni naredilo “^lepšega vtisa na nas, ker smo že na pe-"o^u zavohali značilen tovarniški dim in ^r&h- Ko smo stopali proti hotelu, kjer smo Prenočiti, je pod čevlji kar škripalo, toliko Prahu je bilo po tleh. Nekdo nam je pozneje Pravil, da na Katovice in okolico pade leti "o okrog milijon ton prahu. Ves čas bivajo v tem mestu sem se počutil kot v bližini trboveljske cementarne.
I^^lednji dan je prispel v Katovice Hru-,Cev. Tudi mi smo se udeležili njegovega 'Prejema na železniški postaji, toda bili '"'o zaposleni bolj z odgovarjanjem rado-J-dnlm Poljakom kot pa s poslušanjem go-j?r*. Bilo nam je kar nerodno, ker so se lijaki okrog na« toliko zanimali za na» in “ttgoslavljo, namesto da bi poslušali govorčke.
Vse naše potovanje od Katovic do Gdanska je bilo polno srečanj e Poljaki. Brž ko ” kdo Zaslutil, da smo Jugoslovani, je bilo ** Polno 1,1 udi okrog nas. Izražali go svoje ”°6udovanje naši neodvisni politiki, prodnem Titu, ki ga nadvse cenijo. Na zboro-'*nju v Katovicah mi je neki mdž dejal, * Je Poljakom zelo žal, ker ni prišlo do "'Povedane Titovega obiska. Poljaki bi mu **ltedlli sprejem, kakršnega ni doživel še “"ken državnik.
Zelo priljubljena Je naša pesem. Za vsa-Pesem so nas toplo nagradili s ploska-"jetn ln vzkliki. Moram pa reči, da smo "kovali s pesmijo, pa najsi smo se vozili * Vlaku, tramvaju ali pa na kamionu. Od rj* se nismo ločili. Tako smo pokazali, da Slovenci narod, ki s pesmijo izraža čustva. Poljaki pa ao nam rekli, da lahko poje samo svobodno In neodvls-ljudstvo.
Srečanj g poljsko mladino ni bilo na epo. **ti. Pa je na našo željo prišlo vseeno oo r1™- Vsako snidenje je bilo nad vse prlarč-Najlepše je bilo v Varšavi, v tovarni ektrlčnlh merilnih aparatov, kjer so nam d Ul pravcati banket. Sprejeli so nas z Spregovoril nam je direktor, ki je s "besom pripovedoval, da je s Titom pil ?~r*vlco. Ob slovesu smo se skupaj foto-•firall, nato pa zapeli naše ln poljske pe ti" • Pospremili so nas do tramvajske po-in se kar niso mogli ločiti od nas ^slednji dan »o nas nekateri prišli obl-
lača impozantna, vseeno pa pri Poljakih nt kaj priljubljena. To izvira Iz preteklosti, k» odnosi med Sovjetsko zvezo in Poljsko zares niso bili enakopravni.
Naj lepše mesto je nedvomno	K rakovo,
kjer je vsaka hiša zase kulturnozgodovinski spomenik, vreden, da sl ga človek ogleda. Pri sprehodu skozi mesto se kar vrstijo znamenitosti: spomenik prvemu rektorju, ki Je predaval na poljskem jeziku, katedrala, a katere zvonika vsak dan opoldne lahko po radiu poslušamo znani glas trobente, Ki je pred stoletji opominjal na bližajočo se mongolsko tolpo, itd. Ne daleč od Krakova Je Nova Huta, mesto, ki so ga zgradili po vojni ln šteje že okrog 100.000 prebivalcev Industrijski kombinat Nova Huta proizvaja več Jekla kot vsa predvojna Poljska. Zaposluje 17.000 delavcev, od tega skoraj 3000 inženirjev In tehnikov. Imajo tudi delavski svet, ki pa ima precej okrnjen« pristojnosti. Naj višji organ v podjetju ni delovni kolektiv temveč nekakšna konferenca, sestoječa lz delavskega sveta, partijskega in mladinskega komiteja, sindikata Itd.
Naša pot Je vodila tja do Baltiškega morja, kjer smo pet dni bivali v mičnem cam-plngu. Vozili smo se tudi po morju z ladjo, ki je naše presenečenje izobesila jugoslovansko zastavo. Ob poljskem nacionalnem prazniku, ki sovpada v slovenskim dnevom vstaje, smo bili povabljeni na proslavo, ki so se je mimo nas in Poljakov udeležili tudi Cehi ln Madžari. Le-tl so bili v začetku uradno zadržani, potem pa smo jih le razživeli, 2e v začetku našega potovanje po Poljaki pa smo se srečali tudi z bolgarsko in rusko delegacijo. Kadar smo se pogovarjali s posamezniki, so bili zelo prisrčni, kot skupina pa niso bili preveč naklonjeni naši grupi.
Se In še bi lahko pisal o vtisih, ki sem jih doživel na Poljskem, toda za to bi potreboval veliko več prostora, kot pa ml ga lahko nudi' Zasavski tednik. Iz Poljske sem prinesel prepričanje, da so Poljaki veliki in odkriti prijatelji Jugoslavije ln njenega ljudstva. Na to smo lahko ponosni, saj nam taka dejstva potrjujejo že znano resnico, da sl ja naša država e svojo načelno in neodvisno politiko aktivnega sožitja z drugimi narodi in državami pridobila tak ugled, kakršnega uživa v svetu le malokatera država, mnogo večja po številu prebivalstva In po zemeljski razsežnosti.	f-o
geni bodo postali nekakšna prva zveča med sprtima strankama 1« bodo skušali doseči poravnavo ln ju s tem odvrnili od neposrednega tožarjenja pred sodiščem, ki najbolj pogo-
svete, ne bodo zmogli te naloge, ker nimajo za to primerne izobrazbe. Taka skrb bo odveč, kajti ni dvoma, da bodo ljudje lahko sami izbrali tovariše, ki naj vodijo ali presegajo v teh svetih. Zato bodo lahko na bližnjih zborih volivcev temeljito
sto zelo prizadene žepe ljudi, presojali vsakega kandidata ln
Sicer Pa se zgodi, da sodišče večkrat niti ne doseže poravnave med sprtima strankama, pač
mu šele zatem dali svoj glas.
V Zagorju so se na primer odločili za ustanovitev štirih
pa tožbe, dobljene ali izgubijo- poravnalnih svetov. Trije bodo
ne, samo povezujejo sovraštvo med ljudmi in onemogočajo mamo sožitje.
delovali v treh stanovanjskih skupnostih, kolikor jih mislijo v tej občini ustanoviti, četrti Pa bo deloval za okoliške vasi. C e Pa Se bo kasneje izkazalo, da
kot za vzgojo državljanov V naj,bl imele vsaka večl» vas —J?	..iZ svoj poravnalni svet, bodo voli v.
Toda pri vsem tem ne gre toliko za razbremenitev sodišč
tem je morda bistvo vloge in pomen poravnalnih svetov. Ljudje bodo spoznali nesmisel svojih nagnjenj, ki jih gojijo, najbolj pogosto zaradi osebnih sporov ln mnenj o sosedih, ko bodo prihajali pred te svete, ln kjer jim bodo predočili posledice, ki utegnejo nastati zaradi vztrajanja na tožbi. Ljudje bodo morali spoznati, kako ničeve so včasih njihove tožbe, kako brezpomembni so medsebojni prepiri ali celo sovraštvo, in da tako vzdušje samo zastruplja mirno sožitje stanovalcev v tej ati oni srenji.
Zato pa bodo” morali biti poravnalni sveti organi, ki bodo znali pravilno presojati, ki bodo tenkočutno prisluhnili ljudem ln upoštevali tudi njihovo mnenje. Ponekod, posebno tam, kjer ljudje že poznajo pomen poravnalnih svetov, se boje, da tovariši, ki bodo izvoljeni v te
<ti lahko to povedali po prvih začetkih dela poravnalnih svetov.
Kot rečeno: v bližnji prihod- * nositi bo na zborih volivcev go- « vora o pomenu in vlogi poravnalnih svetov. Ljudem bo treba temeljito povedati, za kaj gre in kake pristojnosti bodo imeli ti organi za zdaj, ln kakšne, ko bo sprejet zakon o delu poravnalnih svetov. Ni pa dvoma, da Je ustanavljanje poravnalnih svetov ralo odgovorna paloga, ki jo bo moč izvesti le ob splošnem sodelovanju vseh oblastvenih in političnih organizacij.
SAMA... FOTO JUVAN
Zbori volivcev v trboveljski občici
Na področju občine Trbovlje bo<io zbori volivcev v času od 19. do 27. septembra t. 1. Dnev-
»Neprevidnost ni pogum!«
(DOZ RAZPISUJE TEKMOVANJE ŠOLSKE MLADINE)
Tudi letos razpisuje DOZ nagradno tekmovanje oziroma kampanjo za nezgodno zavarovanje šolske mladine. Menda ni potrebno poudarjati pomen in koristi nezgodnega zavarovanja, pa čeprav so otroci socialno zavarovani.
Kot rečeno pa letos uvaja DOZ tudi nagradno tekmovanje šolskih otrok z jeslom »Neprevidnost ni pogum«. Tekmovanje ima širši pomen, kot je videti na prvi pogled, in predstavlja eno izmed praktičnih pobud za poglobitev vzgojnega dela med šolsko mladino glede varnosti, discipline, njene aktivne pomoči pri preprečevanju nesreč ter pri varovanju prometnih in drugih varnostnih naprav.
Podrobnosti tekmovanja so obrazložene v letaku, ki praktično pove, kakšne naloge bodo imeli šolski otroci. Razlog za ta razpis je dejstvo, da je največ nesreč prav pri šolski mladini in to zaradi njene neprevidnosti, smelosti ter poguma na nepravem mestu. Nagradna vprašanje, ki Jih razpisuje lepak, so v rabi v vsakdanjem življenju.
Namen zavarovanja je večkraten. Četudi zavarovanje nesrečnega dogodka ne rdore preprečiti, nudi po načelu vzajemnosti eden za vse, vsi za enega — gmotno zaščito, ko je le-ta nsrjbolj potrebna.
Zavarovanje nudi tole: v primeru nezgode, če postane učenec ati učenka trajno nesposoben za delo 200.000 din, če pa je trajna delovna nesposobnost samo delna, sorazmeren del te vsote, ki ustreza stopnji trajno zmanjšane delovne sposobnosti. Ce zavarovanec umre zaradi nezgode, izplača DOZ 20.000. Potem je tu še znesek 6000 din za povračilo dokazanih nujno potrebnih stroškov zdravljenja in podobno.
Učenci bodo za polno zavarovanje plačati 100 din, ki se plača v začetku šolskega leta, samo Izjemoma pa je mogoče zavarovanje zer premijo 50 din, toda v tem primeru se znižajo zavarovalne vsote na polovico. Zavarovanje traja ves čas šole in šolskih počitnic. Zavarovane pa so sledeče nezgode: nezgode pri šolskem pouku, pri delu, Igri, športu, na Izletih, potovanju, doma ali kjer koli.
Zato ni dvoma, da bodo tudi letos starši radi dati sto din, s katerimi se bodo njihovi otroci vpisali v »skupno potico« na šoli.
ni red teh zborov bo pisan ln zanimiv, zato naj ne bo volivca, ki se ne bi udeležil zbora volivcev na svojem področju.
Najprej bodo z zbori volivcev pričeli na KLEKU, in sicer v soboto, 19. septembra, ob 19. uri v domu »Tončke Čečeve«. Na zborih bodo volivci obravnavali izvrševanje letošnjega družbenega plana in proračun občine, nadalje bodo razpravljali o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter izvolili člane teh skupnosti
za voline enote naselja OB ŽELEZNICI in ZASAVSKA CESTA, v domu Svobode - Zasavje pa ob 17. uri za volilne enote KOLODVORSKE ULICE, del VODENSKE CESTE in BEV-SKO. — Za volilno enoto ŽABJEK bo zbor volivcev v čakalnici jamskega obrata Trbovlje istega dne ob 17. uri. Prav tako b0 zbor volivcev dne 24. t. m. ob 17. uri v šoli na Vodah za volilne enote DOBRNA, RETJE
in HOHKRAUTOVA KOLONIJA. — Kolonija 1. maja bo imela zbor volivcev 24. septembra hišne svete, treba ; b0 izvoliti ob 17. uri pri Sulnu. — V pre-
., prav tako se bo treba pripraviti na volitve v
člane 'šolskih odborov, razpravljali pa bodo volivci tudi o poravnalnih svetih, ki jih bo treba ustanoviti v stanovanjskih skupnostih.
Ostali zbori volivcev so v načrtu takole: dne 22. septembra bo ob 17. uri zbor volivcev v občinski dvorani za vo-
davalnici Delavskega doma bo 24. t. m. ob 17. uri zbor volivcev za TRG SVOBODE, RUDARSKO CESTO, POD OSTRIM VRHOM in GLOBUSAK.
Dne 25. septembra ob 17. url fo imelo naselje NASIPI zbor volivcev v čakalnici jamskega
llln- pnftt znoRMUH TBRn obrat® Trbovlje. — Naselja TRG ZGORNJIH TRBO- FRANCA FAKINA, SAVINJ-VELJ • (naselje^ Pod gozdom, tSka CESf'A. CEŠTA TONČKE
Dom in vrt, Kesetovo, Loke, ---------- ’
Obrtniška cesta, Leninov trg)r
ČEČEVE, GOLOVEC ln KERŠIČEVA ULICA bodo Imela zbor volivcev dne 25. t. m. ob 17. uri v domu Svobode H.
Na DOBOVCU bodo imeli zbor volivcev dne 20. septembra ob 11. uri dopoldne v osnovni šoli, v CECAH pa 27. septembr* ob 16. uri prav tako v svoji osnovni šoti.
V gimnaziji bo ob 17. uri zbor volivcev za GIMNAZIJSKO CESTO, VRESKOVO, OSTRI VRH IN MAJCNOVO ULICO.
Dne 23. septembra bo ob 17. uri zbor volivcev pri Sulnu za naselij e KERtSlCEVO, PARTIZANSKA CESTA ln NOVI DOM, v Kovinarski šoli pa bo istega dne in ob isti Uri zbor volivcev za OPEKARNO ŠUŠTARJEVO KOLONIJO in RIBNIK. — V gostilni Kepa bo zbor volivcev za volilno enoto NEŽE, tudi ob 17. uri. — Pri Lanišniku v Gabrskem bo ob 18. uri zbor volivcev za volilne enote GABRSKO KNEZDOL,
VRH.
V delavsko - uslužbenski restavraciji Elektrarne bo 24. sep- ljene hitrost vožnje z motornim ternbra ob 17. uri žbor volivcev vozilom.
VZGOJNA KAZEN Okrajno sodišče v avstralskem Sydneyu Je odmerilo mlademu avtomobilistu svojevrstno kazen. — Petnajst dni bo moral brezplačno pomagati na nezgodni poetaji ob glavni avtomobilski cesti, kjer Je največ prometnih nesreč. Avtomobilist Je občutno presegel dovo-
Šlezija po štirinajstih letih
Pri vhodu v predor pod železniško postajo sem vprašal starejšega moža:
»Oprostite, ali je kje v bližini poštni nabiralnik?«
Vtem ko mi je kazal pot do poštnega nabiralnika, me je začudeno pogledoval. Se preden sem mu utegnil zahvaliti ae za prijaznoet, me je pocuknll za rokav:
»Ceh?«
Odkimal sem. Ko sem mu razkril svoje državljanstvo, sem postal še zanimivejši. Od nekod sta prišla železničar ln starejša ženska v delovni obleki. Med nami se je razvil zanimiv pomenek.
»Kako vam ugaja Poljaka?« me je vprašala ženska, držeč v roki čopič, s katerim je malo prej pleskala železniško ograjo. Možakarja sta v pričakovanju odgovora poostrila pozornost.
Odvrnil sem, da je Poljska lepa dežela in da so Poljaki dobri ljudje. Ob tem odgovoru so vsi trije bušlli v smeh. To me je — priznam — malce zmedlo. Ne bi se čudil glasnemu smehu, če bl bil na pretege hvalil poljski življenskl standard, tako pa...
»Kako, mar niste Poljaki?« sem bolj očital, kot pa vprašal.
»Ne, ml smo Slezljcl,« so me spraviti v začudenje, s katerim v svojih pripravah na potovanje po Poljski nisem računal.
»Torej Nemci?« sem poskušal rešiti ugibanje.
»Da, Nemci,« Je odvrnila ženska, možakarja pa sta ponovila: »Ne Nemci ne Poljaki, temveč Slezljcl...«
• • •
Med sedanjimi naseljenci zahodnih pokrajin, ki ao bile s postdamskim sporazumom priključene Poljski, živi milijon starih naseljencev, katerim so Slezlja, Pomerska ln Gdansk rodna domovina. Do leta 1945 so bili državljani Hitlerjeve Nemčije, potem pa so jfm prišli poljski priimki ravno prav: rešili «o Jih selitve v Zahodno Nemčijo, kamor Je moralo okrog osem milijonov nemških prebivalcev Slezlje, Pomerske ln Gdanska. Mnogi stari naseljenci so kljub germanizaciji
očuvali svojo poljsko nacionalnost, pre-nekateri pa so navzlic poljskim priimkom v srcu še vedno ostati Nemci ati vsaj Slezijci. Zaradi tega primer, kakor sem ga opisal v prvem delu tega sestavka, v priključenih pokrajinah In celo v Katovicah nikakor hi osamljen. To predstavlja za Poljsko precej velik problem, ki ga skušajo po svoje reševati.
Privzgajali j e poljskega patriotizma in poučevanje poljske zgodovine sta najvažnejša vsebina vzgoje mlade genera-racije. Temu namenu služi na tisoče cerkva širom po Poljski, nešteti gradovi, spomeniki, grobovi poljskih kraljev, store patricijske palače, muzeji in ne vem kaj še. Vse to naj bi priseljence navdalo z zaupanjem, da je vse to poljsko. Taka vzgoja naj bl postopoma spodnesla tla propagandi, da se bodo v zahodne vojvodine spet vrnili Nemci. Vzgojna prizadevanja pa naj bi tudi utrdila miselnost sedanjih prebivalcev Wroclawa (Breslau), Gdanska (Danzlg), Jelenie Gore (Hirsch-berg), Walbrzycha (Waldenburg), 01sztyna (Allenstein) in drugih mest priključenih pokrajin, da žive na poljski zemlji, prepojeni s krvjo pradedov, in da jo je treba ravno tako ljubiti kot ostalo Poljsko. Starim naseljencem pa naj bi toka vzgoja vcepila v zavest miselnost, da se ni treba sramovati Poljske, ki ima za seboj bogato tisočletno zgodovino od Boleslava Hrabrega v X. stoletju do velikega varšavskega upora leto 1944.
* • •
V wroclawskI vojvodini (Spodnja Sle-*ija), kjer so se po vojni mudili mnogi izseljenci lz Spodnjega Posavja, je zadnja vojna pustila obilo sledov. Leta 19}5 Je bilo porušenih okrog 50.000 stanovanjskih hiš. Wroclaw je bil 64«/o v ruševinah, saj je bil od konca februarja do maja 1945 spremenjen v trdnjavo. Večina železniških postaj je bila neuporabna. Tovarne so bile porušene, polja opustošena Vse je bilo treba korak po korak spet obuditi k življenju.
Ne bi mogel reči, da so novi naseljenci
že povsem izbrisali sledove vojne. Wroc-law sl še vedno ni povsem opomogel, Nekatera mesta pa so glede števila prebivalstva, proizvodnje in drugače že presegla predvojno stanje. Tako se je ns primer število prebivalstva v Glivicah (Gleiwitz) povečalo od 117.240 leta 1939 na 129.500 lete 1957, v Walbrzychu (Walden-burg) za 47.000, v Cieplicah (Bad Warm-brunn) za 6000, v Jelenie Gori (Hirsch-berg) za 10.000 itd. Razen obnovljenih sc zrastle po vojni tudi številne nove tovarne. V Jelenie Gori so zgradili velike kemično tovarno. V Dzierzoniowuxe (Reichenbach),- Bielawi (Langenbielau) ir Lubanu (Lauban) se je razvila tekstilna Industrija, ki dosega že 21«/» vse poljske tekstilne, proizvodnje. Walbrzych je druge največje premogovno središče, ki ustvarja 4 °/o skupne proizvodnje črnega ln 88 *A , vse proizvodnje rjavega premoga.
Na šlezijski zemlji danes orje Poljak Z vseh vetrov Poljske (od Buga, iz centralnih in južnih poljskih vojvodstev tei od drugod) so prišli mali kmetje in bajtarji, ki se jim je ponujala priložnost dobiti kmetije na zahodu. V začetku je bilo mnogo težav. Največje ovira kmetijski proizvodnji je bila zaostalost priseljencev, poskušati so tudi z zadrugami, k: pa se niso obnesle, ker v večini nisi nastale prostovoljno. Po letu 1956 so jih večidel likvidirali In zemljo spet razdelili Sedaj st obetajo velike rezultate od nov« kmetijske politike, ki bolj rač-ma s poljskimi pogoji In ne koolra -več tako toge sovjetskega primera
• • •
Taka je po štirinajstih letih podobs Slezlje in ostalih priključenih zahodnih pokrajin, ki kljub vsem težavam vendarle postalajo vse bolj noljske. ne sanic zgodovinsko, temveč tudi gospodarsko, kulturno in drugače Podoba seveda ni popolna, ker le bilo moje bivanje na Poljskem prekratko, da hi lahko n-išel do dni številnim protislovjem	-ničilna ti
tahodne poljske vojvodine
SE LETOS
DOMAČE CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI
— Kmalu bo poskus glede zaščitne meči in neškodljivosti prvih količin domačega cepiva proti otroški paralizi pri kraju — je izjavil dr. Ljubin-ko Stojkovič, šef oddelka za cepilne poskuse v Higienskem inštitutu Srbije na Torlaku. Do sedaj so, čeprav je komaj nekaj mesecev poteklo, odkar so pričeli z zadevnimi deli, napravili preko 70 1 cepiva, kar bo dovolj za 70.000 cepljenj. To zaščitno sredstvo, ki ga delajo po metodi znamenitega ameriškega zdravnika dr. S alka, bo varovalo organizem pred vsemi tremi poznanimi virusi. Vsi trije predstavniki majhnega, za golo oko nevidnega sveta, ki povzročajo otroško paralizo, so že dolgo znani tudi pri nas, kakor so jih odkrili tudi drugod po svetu.
Jugoslovansko cepivo, pridobljeno zaščitno sredstvo po Sajkovi metodi, bedo, kakor po drugih državah, tudi pri nas uspešno uporabljali pri odraslih otrocih. S tem sredstvom bodo verjetno še letos opravili prve cepitve.
Kakor predvidevajo, bodo do konca leta napravili okrog 300 1 našega cepiva, katera množina bo zadostovala za 300.000 cepljenj. To je dovolj za cepljenje 100.000 otrok, ker bo vsak cepljen otrok dobil po 3 doze po pol kubičnega centimetra cepiva.
— Trikratno cepljenje s tem cepivom je bilo uvedeno zaradi tega, ker so izkušnje pokazale, da je ta količi-
na najuspešnejša — pravi dr. Stojkovič. — Sodijo, da ta doza zadostuje za solidno zaščito organizma pred obolenjem na otroški paralizi.
Z domačo proizvodnjo tega cepiva bomo prihranili obilo deviz.»Če bi 300.000 doz morali kupiti v tujini, bi morali zanje odšteti 150 tisoč dolarjev. "Naši stroški za pridobitev te množine cepiva pa so znatno manjši.
Dr. Stojkovič pravi, da uporaba Salkovega cepiva ustreza splošnim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, katere strokovnjaki so ugotovili učinkovitost tega cepiva pri pobijanju otroške paralize po vseh državah, kjer je bilo doslej uporabljeno. Zaradi tega je Svetovna organizacija tudi priporočilo to cepivo kot do sedaj najboljše sredstvo v boju proti tej bolezni.
Razen proizvajanja cepiva z omrtvičenimi virusi delajo po svetu obsežna raziškavanja glede proizvodnje in uporabe cepiva s tako imenovanimi živimi virusi. To cepivo je cenejše in ugodneje za uporabo, kakor menijo, je tudi trajneje sposobno, da obvaruje organizem pred obolenjem. Ameriška znanstvenika Sejbin in Koprovski sta prva začela s poskusi na tem področju virusologije. Oba sta uspela pridobiti določene količine tega cepiva, ter se je v krajih, kjer so ga uporabili, pokazalo kot neškodljivo in brez nevarnosti. Sovjet-
ska zveza ima tudi izkušnje v proizvodnji tovrstnega cepiva. Tudi znanstveniki nekaterih drugih držav so mnenja, da je treba to cepivo proizvajati in uporabljati vzporedno s cepivom, pridobljenim iz umrtvičenih virusov.
— Verjetno bomo pri nas še to leto začeli s pripravami, da pridobimo tudi tovrstno cepivo — pravijo na Torlaku. To ne bo delalo kakšnih posebnih težav.
Strokovjnaki razen tega opozarjajo, da je proizvodni postopek za pridobitev tovrstnega cepiva enostavnejši kot izdelava cepiva po Salkovi metodi.
— Ker je dokazano, da Salkovo cepivo uspešno ščiti organizem, bomo pri nas kot v drugih državah leto tudi v bodoče proizvajali, tudi sedaj, če bodo začeli proizvajati cepivo z živimi virusi — pristavljajo na Torlaku. To namreč delajo tudi v državah, kjer so napravili že poizkuse z enim kot drugim cepivom.
Ker cepivo proti otroški paralizi do sedaj izdelujejo samo v Beogradu, ga bodo pričeli pridobivati tudi v zadevnem oddelku Higienskega inštituta, in sicer okrog 2 milijona doz letno za celo Jugoslavijo. Da bo to mogoče, že delajo zadevne priprave, med katerimi je potreben tudi nakup opic, brez katerih tega cepiva ni mogoče izdelati.	(S. S.)
POLLETNO GOSPODARJENJE V ZAGORSKI OBČINI
Optimizem povsem upravičen
. i
REŠITEV NAGRADNEGA MAGIČNEGA KVADRATA
ZA PIONIRJE IZ 34. ŠTEVILKE	*
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ga prinesli v 34. številki našega tednika, se glasi (vodoravno in navpično): 1. RIM, 2. IDA, 3. MAK.
Žreb je tokrat prisodil nagrado Vlasti DOLENC, učenki 6. razreda osnovne šole, Podvine 27, pošta Zagorje ob Savi. Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti.
UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
Razporedite v spodnjem magičnem kvadratu navedene črke tako, da boste dobili v prvi vrsti (vodoravno in navpično) na-plmčllo, v drugi vrati prebivalca evropskega naroda, v tretji vrati pa igralno karto (mnoi.).
A A A I R R S S TJ
Za rešitev uganke imamo pripravljeno 1 lepo mladinsko knjigo kot nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Relltev nam pošljite čimprej na naše uredništvo. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto In kraj, kjer ste doma.
Obilo sreče pri reševanju našega magičnega kvadrata!
UREDNIŠTVO
PISAN KIN0PR0GRAM
V	SVOBODI II
V	HRASTNIKU
Tudi v hrastu iškem kraju si prizadevajo, da bi dobili čim boljše filme zia številne kino obiskovalce. Tako bo kino Svoboda II predvajal ta mesec, in sicer 16. in 17. septembra ameriški film KRATKO SREČANJE. Po mnenju svetovne kritike sodi ta film med najbolj značilne filme, ki so jih posneli po drugi svetovni vojni. Dne 19., 20. in 21. septembra bo na
sporedu film ZAISLI AVTOBUS, francoski film MOŽ V DEŽNEM PLAŠČU pa bo na sporedu 23. in 24. t. m Veliki fitai VOJNA IN MIR, ki so ga posneli po romanu Leva N. Tolstoja, bodo Hrastničani videli 29., 30. septembra ter 1. oktobra. — V mesecu oktobru bodo v navedenem kinu na vrsti filmi: PREKO MNOGIH REK, MISS STONE, NOTREDAMSKI ZVONAR, JOKALA BOM JUTRI, NEVIHTA, PETO KOLO V DRUŽINI, ŽEJA ZA ŽIVLJENJEM in OSVAJALEC DŽINGISKAJN.
NASLOVLJENO NA ELEKTR0 — TRBOVLJE
Prebivalci Toplic se že več tednov upravičenj vprašujemo, doklej nam bo vsak večer po dgra ali celetriterat na vsem lepem zmanjkalo električnega to. ka? Skraja so nam delavci podružnice »Elektro« v Zagorju dopovedovali, da je večkratne prekinjanje električne energije samo začasna stvar in nujna zaradi dokončnih popravil. Tako razlago smo šteli oziroma vzeti za povsem upravičeno, ker smo vedli, da je omrežje že zastarelo ki da ga podjetje obnavlja.
Ker pa zdaj traja vsa zadeva že več tednov nepretrgano veatk večer po trikrat, smo mnenja, da ne gre več za potrebna popravila, marveč za kaj drugega. Zavoljo tega vjudno prosimo, da nam vodstvo podjetja javno odgovori iti predvsem pove, koliko Sasa bomo vsak večer Po trikrat v krajših presledkih v temi?
ANKETA MED ORGANI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Občinski sindikalni svet v Zagorju namerava v prihodnjih dneh izvesti anketo v vseh organih delavskega samoupravljanja v zagorskih gospodarskih organizacijah. Namen ankete je zvedeti podrobno, kako delavski sveti gospodarijo, kako sodelujejo s kolektivi, na kakšne težave naletijo pri svojem odgovornem delu, in kako se izobražujejo za vedno tečje im odgovornejše naloge.
Občinska sindikalni svet bo na podlagi ankete Izdelal posebno analizo, ki jo bo posredoval vsem sindikalnim organizacijam in vodstvom podjetij, katerim bo gotovo koristen napotek pri njihovem delu, predvsem pa navodilo, kako izboljšati delo organov delavskega samoupravljanja.
Rezultati, kj so jih dosegle gospodarske organizacije v zagorski občini v prvih šestih mesecih letos, vzbujajo upravičeno zaupanje v izpolnitev vseh nalog družbenega načrta občinskega ljudskega odbora Zagorje. Samo ponekod bo, koit je videti, izpolnitev plana nekoliko otež-kočena, vendar bo moč tudi tamkaj verjetno pravočasno postaviti piko na i. Podatki o izpolnjevanju plana povedo, da znaša realizacija do konca junija, torej zaključka prvega polletja, 53.81%, vrednost prometa v trgovini družbenega in zadružnega sektorja Pa 60.50 odstotkov letnega načrta.
Primerjava letošnje polletne realizacije z realizacijo ustreznega Jenskega razdobja kaže, da je bila letos proizvodnja v občini zg 17,06”/» večja od lanske, vrednost prometa v trgovini družbenega in zadružnega sektorja Pa za 11,84% večja od lanske. Število zaposlenih pa se je od konca lanskega let« do konca junija letos povečalo od 3595 na 3607, kar pravzaprav ni veliko. Zaposlitev se je od lanskega leta do letos junija povečala samo za 3,94%.
Kot vsako leto je tudi letos najbolje opravil svoje dolžnosti kolektiv rudnika. Po proizvodnem načrtu bi morali rudarji ifekopati do konca junija 286,550 ton (rudniški plan), pridobili pa so ga 309.400 ton ali 106% polletnega plana. Prekoračitev znaša torej 23.850 ton. Hkrati s povečanjem proizvodnje se je povečala tudi produktivnost dela. Porasla je rudniška storitev, delno pa tudi jamska. Vsekakor so rudarji v prvem polletju dali tako rekoč vse od sebe, kajti prekoračitev plana v tem podjetju, ki je že tako visok, je bil« mogoče Le z veetransldmt prizadevanji celotnega kolektiva. Kajpak Pa je podjetje v tem razdobju izboljšalo tudi organizacijo dela in nadalje težilo za odkrivanjem skritih rezerv.
Rudnik pa ima tudi nekatere vetje težave, ki si Jih prizadevajo odstraniti. Predvsem manj. lca jamskih delavcev, Id bi jih lahko dobil, če bi imel na voljo zadosti stanovanj. Posebne težave nastajajo z neupravičenimi izostanki od dela pogostimi
manjšimi nezgodami pri delu tn velikemu številu obolenj, zlasti v poletnih mescih. Vse te slabosti 8o morali v podjetju premagati , oziroma jih bodo še morali odstraniti, da bodo tudi v drugem polletju dosegli tako zadovoljive rezultate kot v prvem,
Industrija gradbenega materiala je sicer prekoračila polletno proizvodnjo v primerjavi z istim razdobjem lani za 1,76 odstotka, pri izdelavi cementnih izdelkov Pa za 4,90%, ker pa je plan letos višji, ga v celoti niso dosegli. Tako so v proizvodnji apna Za 1,40% pod planom, v proizvodnji cementnih izdelkov pa 24.50%. Vendarle apnar. ji niso izgubili upanja v lastne sile in ja proizvodnja v kasnejših poletnih mesecih pokazala, da bodo v celoti dosegli letel načrt.
»Sava«, podjetje za Izdelovanje konfekcije in konfekcijskega perila, je v primerjavi s planom prvega polletja lani, letos do konca junija izdelal« za 16,24% več izdelkov, letošnjega polletnega plana Pa ni dosegla za 4,31"/», vendar so bili konec julija samo še za 3,06% pod planom. To velja samo za konfekcijsko perilo, medtem ko so pri izdelavi trikotažne konfekcije nad planom.
Podjetje im« velike težave s prodajo svojih izdelkov, saj je znano, da je bila vse dosedaj precejšnje stagnacija na trgu.
Polletnega načrta ni nadalje doseglo gradbeno podjetje, v g lovnem zaradi sezonskega dela, vendar pričakuje, da bo do konca leta plan stoodstotno izpolnjen. Ostala zagorska podjetja so svoj plan dosegla, razen lesnega predelovalnega podjetja, ki pa je že obrtno podjetje. Tudi trgovina je lepo presegla svoj plan, kar je delno tudi že pripisati nagrajevanju po učinku, ki se ho še bolj uveljavilo v drugem polletju, v nekoliko težjih pogojih je gostinstvo, ki Je pod plenom za 7,70 odstotkov, til kot kaže, ne bo lahko izpolnilo letnega plana. Vsekakor združitev gostinskih podjetij v Zagorju še ni dala pravih rezultatov, zato bo treh« gostinstvo posebej obravnavati In mu pomagati.
ZOPET SE JE TREBA PRIDNO UČITI
DANES SPET ODPRTI KLUBSKI PROSTORI V SVOBODI H V TRBOVLJAH
Meseci letnih dopustov In počitnic so zs nami in pričenja se sezona *a dele na knltnmoprosvetnem področju. Mimo drugih dejavnosti bo društvo Svoboda XI v Zg. Trbovljah posvetila posebne pozornost klubskemu življenju. Klubski prostori društva bodo od 15. septembra t 1. naprej odprti vsak dan od 17. do 22. ure zvečer. Določen je poseben klubski odbor, ki bo skrbel za načrt koriščenja klubskih prostorov. V klubu je radio, nadalje so tamkaj na ranpolago časniki in revije, lahko se igrajo za kratkočasenje karte ati šah, enkrat mesečno bo deloval v klubu marksistični krožek, prav take bodo v teh prostorih razna znanstvena predavanja, spremljana s fBrnom ali pa diapozitivi. Nadalje je vsak četrtek klub namenjen našim ženam ped geslom »Večer zs šene«, žene se bodo lahko pogovarjale med seboj o vseh problemih. Naloga klubskega odbora bo, da kdaj pa kdaj povabi vidne občinske predstavnike, ki bodo govorili lenem o rasnih problemih, prav tako bodo odgovarjali na postavljena vprašanja.
Odbor bo isdeial poseben 'program o življenju in delu kluba, ki ga bomo sproti objavljali v listu, v kinu la na krajevno običajni način. — V klubu bo njagev posebni upravnik, ki bo sprejemal tudi nove člane Svobode, pri njem bo mogoče dobiti tudi razne Informacije, Trboveljčani — poslužujte se klubskih prostorov.
Ni dvome, da bodo ob koncu lota uspehi še nekoliko boljši. Uvedbe s ti mulati vnej šega nagrajevanja konec junija še »1 mogla nuditi prave podobe stenja. Vsekakor bodo rezultati konec leta boljši, sej je že videti, da So nekatera podjetj« začeta opazno zmanjševati materialne stroške, da storilnost počasi, a zanesljivo narašča, in da de lev- -ci spoznavajo vse prednosti novega načina nagrajevanja.
IZPRED SODIfiCA
NA RAČUN DELOVNIH LJUDI
Ker Je hotel »živeti«, se Je pred nedavnim pred sodiščem v T ljah zagovarjal 25-letul 8. F,
Iz obrazložitve sodbe, kg me J* odmerila to mesecev zapora, j* razvidno, da je obtoženec v letošnji pomladi kot dostavljal* trite-veijske pošte poneveril 87.060 dk>i ki bi Jih moral Izročiti raznim koristnikom. Razen tega Je tudi sani podpisoval nakaznice In teko a* spreten način varal svoje predstojnike. Bti je previden ter ■ poneveril ves denar naenkrat, ampak Je Jemal polagoma. 6 ponarejanjem podpisov nakaznic Je pri- < čel v letošnjem februarju. Dnevne Je tako goljufal z nakaznicami 10 s poneverjenim denarjem delno krti Izplačilo prej poneverjenih nakaznic. Ker pa Je denar treti1 tudi za pijančevanje in nekaj malega za oblačenje, je razlika ti** raščala. Skupno Je ponaredil teko podpise na okrog 25 nakaznicah. Za primer njegove brezobzirnosti naj navedemo, da ni Je prilasti} nezgodne zavarovalnine v višini 56.000 din, čeprav. Je vedel, da J* to edini denar, ki ga bodo dobiti sorodniki zaradi smrtne nesreče B. A.
Njegovemu delovanja Je naredil* konec inšpekcija iz Ljubljane i« tako obvarovala marsikaterega domačina pred njegovim mahinacijam.
2IVIN0ZDRAVNIK — MAZAČ
Da nekateri Se vedno več verjamejo raznim mazačem kot živi-n ©zdravnikom, se je pokazalo 7 preteklih dneh, ko se Je moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške 3. B. iz Trbovelj. Imenovani je kljub temu da n tam predpisane kvalifikacije, opravljal živin »zdravniške posle, ki Jfh P® predpisih lahko izvršuje 1« veterinar strokovnjak.
Svoje »usluge« pa Je visoko zaračunaval, precej višje kot veterinarji, ki imajo pretipkane cenike-Kako uspešni so Mil njegovi posegi. vam lahko pove gospodinj* Z. K., Drl Je bila zaradi njegove** strokovnjaštva ob prašiča, ki Ji i* poginil, in Ob dva tisočaka.
Kot razvidno Iz obrazložim* som be. Je bilo delovanje J. B. precej Si »oko, saj Je nekaterim sam predlagal, da Jim cepi njihove šivali-Denarna kazen 16.00» din ga bo menda izmodrlla, naj bo pa tudi opomin vsem, ki bi radi na lahek način služili denar na račun našega delovnega človeka.	«•
OBJAVE
PRODAM ifOTTOR »BENELLI« — 250 ccm z zadnjimi teleskopi, zaradi bolezni. Andrej Stefanec, Trg svobode 22, Trbovlje.
PRODAM KOMPLETNO TRODEL' NO OKNO Z ROLETO, navadno okno in lzllvalndk. Poizve se prt Vrtačniku, Novi dom 26, Trbovlje.
PO DOGOVORU PREVZAMEM POSESTVO za dosmrtno oskrbo. —’ Naslov v upravi Usta.
PREVZAMEM SLUŽBO SKLADIŠČNIKA kmetijskih posestev, KZ, trg. podjetij ali trgovske** pomočnika (15-letna praksa). — Naslov v upravi lista,
IŠČEMO KUHARICO za gradbišče oddelka za rudarske gradnje. Interesen tir« naj ** zglasijo v personalnem oddelku uprave rudnika.
Rudnik rjavega premog* Trbovije-Hrastnlk
PREKLIC
Gvido Urlep EL, ključavničar. Log 347 — Hrastnik, preklicuj** za neresnične besede. Izrečene * Gvidu Bedenlku, uslužbencu z Lega št. 212.
Gradnja športne tribune
Športno društvo »Rudar« v Trbovljah si Se na svojem zadnjem občnem zboru zadalo nalogo, da bo letos pričelo graditi tribuno Da »pojem stadionu- To nalogo, ki Je med IpSlufoejšiml sklepi občnega zbora, društvo Obdaj le uresničuje. Z začetnimi deli so prl-Mt že 15. julija t. 1.
Ker Je izgradnja tribune za gledalce šport-atih prireditev selo pomembna, Je vodstvo tinSiva želelo, da pri zadevnih delih sode-MfOjo aktivni športniki ln simpatizerji športe > udarniškim delom. Pomoč v udarniškem delom pri realizaciji tega načrta je tembolj potrebna, ker društvo razpolaga s premajhnimi finančnimi sredstvi zs izvedbo takih projektov. Pričakoval) smo, da bo odziv za prostovoljno delo pri tej gradnji večji, kot Js bH lani, ko Je društvo nogometno Igrišče preuredilo v travniško. Danes pa ugotavljamo, da niti športniki sami niti shnpati-serjl ne kašejo tistega zanimanja in volje aa zgraditev tribune kot lansko leto pri ureditvi nogometnega igrišča.
Res Je, da dela pri preureditvi travniškega nogometnega Igrišča niso trajala dalj kot 14 dni, medtem ko se bodo dela na lagradnjl tribune zavlekla tja do pričetka sime, nadaljevala pa še spomladi 1960. Zato pričakujemo, da bodo vri aktivni člani društva »Redar« In ostali prijatelji športa Izpolnili delovno obveznost pri graditvi tribune, o kateri smo govorili vsa leta po vojni. Ko danes uresničujemo željo pretežne večine trboveljske športne javnosti, pričakuje društvo od nje tudi aktivno pomoč, ki naj se terasi v udarniškem delu. Ce bo sleherni aktivni športnik in simpatizer društva napravil vsaj 4 udarniške ure, smo trdno prepričani, da bomo tribuno dokončno zgradili.
Pri izvedbi večjih načrtov društev Je potrebna tudi pomoč naših delovnih kolektivov, oblastvenih In političnih forumov, ki so to pomoč bolj razumeli kot naša športna Jav-Bost.
■o bo tribuna na stadionu zgrajena ln
Uročena svojemu namenu, bo v korist vsem Trboveljčanom, predvsem pa naši mladini, od katere pričakujemo več dobre volje za delo, aaj bo tribuna služila največ njej. Mladina Je pripravljena delati, pravi vodstvo občinskega komiteja LMS, treba ji Je samo odrediti delo. Gradnja tribune na stadionu Rudarja Je dovolj veliko gradbišče, kjer občinsko vodstvo lahko mobilizira tisti del mladine, ki Je pripravljena pomagati z udarniškim delom pri Izvedbi tega športnega objekta. Zato z zaupanjem pričakujemo, da bo mladinsko vodstvo organiziralo mladinsko delovno brigado oz. skupine, kjer bo trboveljska mladina v svojem domačem kraju doprinesla svoj delež pri Izgradnji športne tribune, ki »l Jo želimo vsi.
Za nami je poldrag mesec dela pri gradnji tega projekta- V tem obdobju so se razen pomanjkljivosti, ki sem jih že omenil, pojavila že pogoste vremenske motnje, ki so precej ovirale napredek začrtanih del. Kljub vsem težavam pa ugotavljamo, da smo v tem kratkem času že mnogo napravili: Izkopna dela so le končana, pripravljen je že gradbeni material, tako da bomo lahko kmalu začeli s zidarskimi deli.
Za vsa dosedanja dela so posamezne delovne skupine napravile že precej udarniških ur.
Doslej Je torej 133 prostovoljcev prispevalo lOSff delovnih ur.
Pričakujemo od ostalih članov društva, od njegovih simpatizerjev, od organizacije LMS, pa tudi od članov naših podjetij In ustanov vso pomoč pri nadaljnjem delu na tem športnem objektu. Prepričani smo, da bodo vsi razumeli naše težnje ter pomen te gradnje in s udarniškim delom pomagali, da bo društvo »Rudar« tribuno na svojem stadionu čimprej zgradilo.
• Vsem tistim, ki so že doprinesli svoj delež k izgradnji naše športne tribune, se upravni odbor društva zahvaljuje za požrtvovalno pomot.
Iz naših delovnih kolektivov
Polletni družbeni plani naših gospodarskih organizacij so bili uspešno opravljeni in celo prekoračeni. Med temi, ki ustvarjajo v družbi lep doprinos, je tudi kolektiv trboveljske Elektrarne. Do 1. septembra so v njej svoj proizvodni plan prekoračili za 11”/« »11 dosegli v osmih mesecih letošnjega leta 111”/« začrtane proizvodnje. Pri tem »o porabili za proizvajanje električnega toka 260.530 ton premoga.*
Premog dobiva Elektrarna v glavnem z Rudnika Trbovlje-Hrastnik, pa tudi z ostalih naših premogovnikov. Značilno pa Js, da so prejšnja leta dobivali premog v tej Elektrarni tudi lz drugih republik, ker pa je zadnje leto popolnoma odpadlo. S tem so v podjetju dosegli lep prihranek, saj so se prevozni stroški premoga pocenili. Elektrarna Trbovlje je v najtesnejših stikih z Rudnikom Trbovlje-Hrastnik, kar se Izraža v tem, da Elektrarna uporablja s tega rudnika ne samo njegov premogovni prah. marveč tudi njegoy teko imenovani talnln-skl premog, kar rudniku mnogo pomaga v gospodarskem pogledu, ker slabše vrste premoga’ niso primerne za široko potrošnjo, so pa ekonomične za tako množične potrošnike. kot so na primer kalorične elektrarne.
V letošnjem letu so v trboveljski električni centrali predčasno opravili vse predvidene remonte. Posebno značilno je tudi to, da so jih skončall v celoti z domačimi močmi. V Elektrarni so na programu dela katerih namen je izboljšanje obratovanja električne centralo ,ln njene zanesljivosti. Z vsem, kar so v njej. že storili, so v mno-gočem pripomogli, da eo dosegli večjo proizvodnjo električne energije, kot pa j« bilo planirano zia letošnje leto.
TOVARNA ZIDAKOV V GRADNJI
Napovedano je bilo, da bodo v trboveljski Elektrarni že letos z.ečall Izdelovati lz
odpadnega materiala, ki ostane tamkaj pod kotil, zidno opeko, toda dela so se nekoliko zataknila, tako da bodo z izdelovanjem opeke sačeli prihodnjo spomlad. V teku eo pripravljalna dela, ki dobro napredujejo. Za postavitev tovarne zidakov Je treba Izkopati okrog 14 000 kub. metrov zemlje ter odstraniti še drug material. Ta dela gredo h kraju, tako da bodo z gradnjo same tovarne začeli v mesecu oktobru. Oprema zanjo, domača kakor tudi |g uvoza, je že naročena ln tudi že prihaja, tako da ko bodo ekončarja gradbena dela, ne bo vprašanje vgraditve strojev, ker bodo pravočasno na mestu.
KAJ JE NOVEGA V TRBOVELJSKI CEMENTARNI
Pridobivanje zidakov lz odpadnega materiala elektrarne bo znatno Olajšalo nakup tega gradiva gradbenim podjetjem ln ostalim, saj bodo v tovarni Izdelali lptno lahko okrog 22 milijonov zldrnlh enot. S tem se ho olajšalo v bodoče zidanje, povečal se bo na drugi strani narodni dohodek, v tovarni pa bodo dobili lahko delo novi delavci, med njimi zlasti ženske delovne moči.
Prihodnje leto bo Cementarna v Trbovljah napravila le 60.000 ton cementa, to pa zaradi rekonstrukcije tovarniških naprav. Ko pa bodo rekonstrukcijska dela v tovarni »končana, bo Cementarna zmogla namesto dosedanjih 100.000 ton producirati letno 160.000 ton cementa. Povsod je znan odlični trboveljski portland cement In vsak si ga želi imeti. Stalno slišimo ln beremo, da proizvodnje cementa v državi narašča, toda vedno ga je premalo, zlasti trboveljskega. Od letošnjega leta do konca 1961 se bo proizvodnja v trboveljski cementni tovarni precej zmanjšala, to pa, kakor smo že omenili, zaradi njene rekonstrukcije, saj so tovarniške naprave v Cementarni že precej
izrabljene ln zastarele. Prav sedaj se op***1 da bi bilo treba tovarniške naprave že pr*J obnoviti ln modernizirati ne pa čakiatl. re« ni več kazalo odlašati. Vsa prizadevanj* v prejšnjih letih, da bi prišlo do reko*' strukclje Cementarne že prej, niso uspel*’ zato je prav, da je sedaj le prišlo do P*®' potrebne obnove ln modernizacije.
V času rekonstrukcijskih del bodo pego*1 be za dobavo cementa Iz trboveljske tavat' ne v primeri z letošnjim letom moral* zmanjšati »a ce 50«/*. To bo seveda ppvzro-čalo marsikatere težave, zlasti še, ker J® gradbena dejavnost v letošnjem letu znat*0 porastla ln potrebe po »sivem zlatu« P®* štejejo večje. — Kolektiv trboveljske c*' mentsme je kljub raznj^n težkočam, ki Jln je Imel v letošnjem letu v proizvodnji, *v0' jo družbeno nalogo častno izpolnjeval. žave je Iskati predvsem v zastarelosti *tr°' jev, ki terjajo stalne remonte, tudi na ***' rem bagru v kamnolomu v Retju n as tej*!0 pogosto okvare, pomanjkljivosti so P, transportni žičnici — skratka, vrsta nepri' lik vpliva na redno proizvodnjo..
Do 31. avgusta so v Cementarni v Trb°'r ljah svoj proizvodni plan za letošnje ]eW doslej opravili v kltnkerju s 107,6”/«, v mentu s 107,9”/», v odpravi cementa pa ,u s 107,4”/». Te številke nam povedo, da f* proizvodnja v tovarni ob naporih kolekt’^ zadovoljivo dalje, bo pa, kakor smo *e L.. Jali v najbllžnjl bodočnosti morala na?*d vati za 40—50*/», vse to seveda do konca r konstrukcijskih del v tovarni.
Kakor smo Izvedeli, bodo 15, oktobra H*. Pričeli rušiti stari del tovarne, nakar začeli z gradnjo novih objektov. Kolek!1 ^ trboveljske Cementarne želimo, da bi ri* no »končal toliko želeno rekonstrukcijo varne prav tako tudi da bi v času. vltvenlh del v tovarni po najboljših rnd” zadovoljeval »vole potrošnike
I ROJSTVA
BREŽICE; Justina JURKAS, Ve-»*1 Obrež 6. hčerko; Milka VLAHOVIČ, Lepoglavec 18. LRH si-aa; Marija PUNTAR, Gorica 12. »ma, Veronika BOŽIČNIK. Blanca 28, Sina; Ana BEUC, Kostanjek , «. hčerko. Marija HEIMBRING, Poitikve 22, hčerko; Olga PROSI-"ECIKI, Prosinec '31. LRH. sina; |
OD SREDE DO SREDE
KINO
FrančiSka HRIBAR Vinji vrh S. hčerko; Angela SEGA. Brežice, sina; Ana KERIN. Grič 9. hčerko;
Mopedisti pozor!
Po novi uredbi (Uradni list FLRJ St, 32 leto XV. 11-3 št. 16215-2 Beograd 20. julija 1959f morajo imeti vsi koristniki javnih prometnih cest (mopedisti) potr-. dilo o opravljenem tečaju, da razumejo cestno prometne predpise in znake, in da so sposobni voziti po prometnih javnih cestah.
Kandidati morajo obvezno dopolniti 16 let starosti, sicer se ne smejo voziti z mopedi.
Za vse kandidate (mopediste) In šoferje amaterje, ki žele opraviti amaterski A ali B izpit, bo Avtomoto društvo Trbovlje priredilo tečaj.
Prijave sprejemajo dvakrat tedensko, v torek in petek, od 11. do 19. ure v društveni pisarni Svoboda II Trbovlje. Vse omenjene dni do pričetka tečaja boste lahko dobili pri dežurnemu vse potrebne informacije.
Prijave lahko sprejema samo dežurni in ne posamezni člani AMD Trbovlje. nepravilno oddane prijave .bodo'zavrnili. Zadnji rok sprejema prijav je 10. oktober. po tem roku ne bomo sprejeli nobenega kandidata.
* ahko se obrnete tudi pismeno na društvo (za odgovor priložite dopisnico).
Šoferji amaterji bodo po končanem tečaju prometnih predpisov nadaljevali z motoroznanstvom in praktično vožnjo.
AMD Trbovlje
Marija METELKO. Videm-KrSko, hčerko; Rozalija ERBAN, Bojano 17. sina; Kosa POPOVIČ. Brežice, sina; Jožefa GRAHEK, Sentlenart 58. sina: Steflca LOPATIC. Prud-nice 4. hčerko.
TRBOVLJE: Ana KRPIC, Hrastnik, hčerko: Marija ZLAK. Trbovlje. hčerko: Marija JAGER. Trbovlje. hčerko; Eva VENE Trbovlje, sina; Marija KNEZ. Hrastnik, hčerko; Marija KODRIČ. Trbovlje, sina; Anica OBERMAJER. Trbovlje. hčerko; Ivana IZLAKAR. Zagorje. sina; Marija PIRNAVER, Trbovlje, sina; Helena CESTNIK, Zagorje, hčerko: Elizabeta ERŽEN Trbovlje, hčerko:	Terezija
OSTROŽNIH. Zagorje, sina; Albina AHLIN, Trbovlje, alna; Vera MOLNAR, Trbovlje, sina; Miroslava MELINC, Trbovlje, hčerko.
POROKE
BREŽICE; Porok n.1 $llo. TRBOVLJE: Zlata poroka Franc ZAVERL, upokojenec Iz Trbovelj. Čeče 27, star 77 in Marija ZAVERL roj. Sovin, stara" 72 let.
SMRTI
BREŽICE:	Emilija ČERMELJ,
Videm-Krško, Pod goro 5, stara 68 let; Mihael PLAHUTA, Stranje 20 Blanca, kmetovalec, star 83 let. TRBOVLJE; Smrti ni bilo.
MALI OGLASI
MOTORNO KOLO »Puch«. 258 ccm, model 1946, prodam za 180.000 din. Ljubljana, Delavnica. Tržaška 15.
PRODAM družinsko hišo z vrtom ob glavni cesti Zidani most— Rimske Topilce. Naslov v upravi lista.
AKTTVA
»KURIV0PR0MET« ZAGORJE OB SAVI
BILANCA na dan 31. XII. 1010
PASIVA
It.
A. osnovna sredstva
Osnovna sredstva *■ Denarna sredstva osnovnih sredstev
B. Sredstva skupne porabo j- Sredstva skupne porabe *• Denarna sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva I' Skupna obratna sredstva
D.	Izločena Sredstva
*• Denarna sredstva rezervnega , »klada ln drugih skladov " Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
*■ Sredstva v obračunu to druga aktiva
!' Kupci in druge terjatve *• Druga aktiva
Skupaj:
Znesek (v ooo din>
188
803
381
1,525
Zap.
št.
Postavka
A. osnovna sredstva i. Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe i Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe
C. Viri obratnih sredstev
5.	Sklad obratnih sredstev
6.	Drugi vin obratnih sredstev
D. Rezervni sklad in drugi skladi 7 Rezervni »klad ln drugi skladi 6 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu to druga pasiva
0. Kratkoročni krediti za obratna sredstva
10.	Dobavitelji m druge obveznosti
11.	Druga pasiva
Skupaj:
Znesek (v 000 din)
86
251
4
1472
19
LS25
Opomba: Podatki se vpišejo lz glavnih stolpcev obrazca It. L Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:
Pavla Kuder
Direktor: Franc Skrabar
aKttva
KMETIJSKA ZADRUGA P0DKUM
BILANCA na dan 31. XH. 105«
PASIVA
\r
Znesek (v 000 din)
A, Osnovna sredstva ^ Oenovn* sredatva-*• Denarna sredstva osnovnih »redstev
B. Sredstva skupne porabe
i Sredstva skupne porabe *■ Denarna aredatva skupne porabe
C.	Obratna aredatva *• Skupna obratna aredstv*
D.	Izločena sredstva
*• Denatna sredstva rezervnega , »klada ln drugih skladov '• Denarna sredstva nerazporejenih »redetev
E. Sredstva v obračunu ln druga aktiva | Kupo; ln druge terjatve ‘ Druga aktiva
Skupaj:
006
619
8.036
83
500
1.238
2
2.180
7.797
21.030
Zap.
št
Postavke
Znesek (v 000 din)
A. Viri osnovnih sredstev i. Sklad osnovnih sredstev >0. Drogi vin cenovnih sredstev B. Viri »reditev skupne porabe i Sklad »kupne porabe
4.	Drugi viri sredstev »kupne porabe
C. Viri obratnih sredstev
5.	Sklad obratnih sredstev
6.	Drugi viri obratnih »redstev
D. Rezervni sklad to drugi skladi 7 Rezervni sklad in drugi skladi s. Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva
». Kratkoročni krediti za obratna sredstva
10. Dobavitelji in druge obveznoitl tl. Druga pasiva
Skupaj:
7.007
1.268
771
04
1.267
2
7.691
933
80
21.030
Vodja računovodstva: Cop Marica
*Ktiya
Predsednik upravne?« odbora: Franc Kovač
BRIVNICA TRBOVLJE
BILANCA na dan 31. XII. 1018
Direktor: Martin Poterpln
PASIVA

Postavka
*• Osnovna ln Izločena sredstva
*• Osnovna sredstva
*■ Divesticije v teku
*• Itiočena sredstva ln druga Investicijska sredstva
B. Obratna sredstva ' Skupna obratna aredatva
Sredstva v obračunu tn druga aktiva
1 Kupci in druge terjatve ,,6ruga aktiva
Skupaj:
' Vodja računovodstva: Joslplna Jan
Predsednik upravnega odbora: Rezi Gluliatti
Direktor: Milan Buneta
Važno obvestilo — Važno obvestilo — Važno
Cementarna Trbovlje
SPOROČA VSEM CENJENIM ODJEMALCEM TRBOVELJSKEGA CEMENTA, DA BO ZAKLJUČEVALA ZA PRIHODNJE LETO ZAKLJUČNICE ZA DOBAVO TRBOVELJSKEGA CEMENTA V VIŠINI 50*/. LETOŠNJIH ZAKLJUČNIC. — ZARADI REKONSTRUKCIJE TOVARNE, KI JE V TEKU, SE BO PROIZVODNJA ZMANJŠALA DO 60 Ve SEDANJE PRODUKCIJE.
INTERESENTI NAJ SI TOREJ ZA PRIHODNJE LETO ZAGOTOVIJO CEMENT V DRUGIH CEMENTNIH TOVARNAH V DRŽAVI, KAJTI, KAKOR 2E OMENJENO, BOMO MOGLI PRIHODNJE LETO PREVZETI LE POLOVICO LETOŠNJIH
DOBAV.
CEMENTARNA TRBOVLJE
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 16. in H.sep. tembra jug. film »SKOZI VEJEVJE NEBO-; 1*. — 21. septembra Ital. barv. vistavis. film »VOJNA IN MIR« 1. del; 22. — 25. septembra ital. barv. vislavislon film »VOJNA IN MIR- II del.
KINO »SVOBODA« — TRBOVLJE 11«: 16. In 11. septembra argentinski film »ANDALUZIJSKA LJUBEZEN«;
18.	— 21, septembra amer. bar. cinem. film »ZELENI OGENJ«; 22. — 24. septembra amer. barvni film »ROB ROV«.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« V TRBOVLJAH: od
19.	do 21. septembra francoski barvni cinemas. film »SA-KRAMENSKA FRKLJA«. Predstave: soboto, nedelja ob 11. in 19.15 uri. ponedeljek samo ob 81- za mladino v nedeljo ob 15. uri
RADIO
AKTIVA
KNJIGARNA TRBOVLJE
BILANCA oa dan 31. XII 1958
PASIVA
Zap	Postavka št.	Znesek (v ooo din)	Zap	Postavka št	Znesek (v ooo dim
A. Osnovna sredstva		A, Viri osnovnih sredstev	
I. Osnovna sredstva	428	i. Sklad osnovnih sredstev	656
1 Denarna sredstva cenovnih		ž. Drugi viri osnovnih sredstev	—•
•redstev	136\	B. Vin sredstev skupne porabe	•
B. Sredstva skupne porabe		i Sklad skupne porabe	20
3. Sredstva skupne porabe		l Drugi viri sredstev skupne	
4. Denarna sredstva skupne porabe	. 20	porabe	
C. Obratna sredstva		C. Viri obratnih sredstev	
5. Skupna obratna sredstva	1.884	5 Sklad obratnih »redstev	814
D. Izločena sredstva		6. Drugi vin obratnih sredstev	1.700
8. Denarna sredstva rezervnega		o. Rezervni sklad ln drugi skladi	
sklada in drugih skladov	194	7. Rezervni sklad ln drugi »kladi	224
7. Denarna sredstva nerazporeje-		s Viri nerazporejenih sredstev	593
nih sredstev	—	B. Viri. sredstev v obrtčunu	
E. Sredstva v obračunu		in druga pasiva	
In druga aktiva		i Kratkoročni krediti z« obratna	909
8. Kupci ln druge terjatve	1.786	sredstva	
9. Druga aktiva		10. Dobavitelji m druge obveznosti	2.927
		ll. Druga pasiva	105
Skupaj:	7.443	Skupaj:	7.443
Vodja računovodstva: Martin Kojšek
AKTIVA
Predsednik" upravnega odbora:
KMETIJSKA ZADRUGA CEMŠENIK
BILANCA na dan 31 XII 1958
Direktor; Ivan Sovre
PASIVA
Zap.
št.
Postavka
Znesek (v ooo din)
Znesek	Zap.	Postavka	Znesek
(v ooo din) |	It.	<v 000 din)
	A. Viri osnovnih ln Izločenih	- t
3.538	sredstev t. Sklad osnovnih sredstev	2.582 174
	1. investicijsko posojilo za osn.	
	sredstva 3. Razni skladi	303
518	4. Dolgoročno posojilo za flnan-	
1.748	alranje lnvest. 5. Drugi viri finansiran, investicij	
	B. VI« obratnih sredstev	
	e. Banka — kredit za obrat, sred-	
	rtva 7. Sklad obratnih ered.	
	8. Investicijsko posojilo za obrat-	690
	na sredstva	
—	9. Pasivne časovne razmejitve C. Viri sredstev v obračunu	
	In druga pasiva	
	10. Dobavitelji in druge obvezno-	106
	stl	166
	ll. Druga pasiva	895 >
4.805	Skupaj:	4.805
A. Osnovna sredstva
1.	Genoma sredstva
2.	Denarna sredstva osnovnih •reditev
B. sredstva skupne porabe
3.	Sredstva skupne porabe
4.	Denarna sredstva skupne porabe
41. Obratna sredstva
5.	Skupna obratna sredstva
D. Močena aredatva 8. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov
7.	Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
B. Sredstva v obračunu to droga aktiva
8.	Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva
Skupaj:
2.189
683
5.029
86
8.379
822
4.807
1.519
23.514
Zap
št
Postavk-
V
A. viri osnovnih sredstev i. Sklad osnovnih sredstev ž. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe
3.	Sklad skupne porabe
4.	Drugi vin sredstev skupbe oorabe
C. Viri obratnih sredstev i Sklad obratnih sredstev a Drugi viri obratnih sredstev O. Rezervni »klad ln drugi skisa, T Rezervni sklad to drug; sklad. 4. Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu to druga pasiva
i. Kratkoročni krediti za obratna
sredstva
10. Dobavitelji in druge obveznosti
U Druga oaslva
Znesek (v ooo dim
4.668
116
Vodja računovodstva: Frane Ortlazek
P 'dsedntic upravnega odbora: Franc Lazar
Skupaj:
Direktor: Peter Macerl
3.300
5.355
4.189
23.514
AKTIVA
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA, TRBOVLJE
BILANCA na dan 31. XII. 195*
PAS7V A
Zap.	Posia vita	Znesek	Zap	Postavke	Znesek
it.	<v ooo din)	št	(v ooo dim
A. Osnovna ln Izločena aredatva		A, Viri osnovnih in izločenih	
	1.803	»redstev	3.043
1. Osnovna sredstva		1. Sklad osnovnih sredstev	689
		2. investicijsko posojilo za osnov-	
2. Investicije v teku		na sredstva 3. Razni skladi	1.110
8. Izločena ln druga investicijska	983	4. Dolgoročno posojilo za flnan-	1.059
aredatva		siranje Investicij	
	2.705	S. Drugi viri financiranja Inve-	
B. Obratna sredstva	3.865	stlcij B. Viri obratnih sredstev	-
4. Skupna obratna sredstva		6. Banka kredit za obratna sred-	
		stva	
C. Sredstva v obračunu ln druga		7. Sklad obratnih sredstev	MA
aktiva	663	8. Investicijsko posojilo za obrat-	lei
		na sredstva	
5. Kupol m druge terjatve	-	0. Pasivne časovne razmejitve C. viri sredstev v obračunu	
6. Druga aktiva		ln druga pasiva	
		10. Dobavitelji ln druge obvezno-	
		stl	5.615
		11. Druga pasiva	»19
Skupaj:	11.909	Skupaj:	11.909
Računovodja: Marija Brinovec
Predsednik UO: Ivica Vrhovnik
Upravnik; Daniel Kastelic

g. — V Joitovt krčmi je bilo kaj živo. Najglasnejši med vsemi pa Je bil Mozolov Blat. Sedel je v družbi a precej mlajšim človekom In Is njunega razgovora si lahko spozna!, da tega njegovega soseda kličejo Nande In da gleda sa Blalevo nečakinjo. Da Je »vedno auhl« Biaš pil na Nandetov račun, tega ni bilo teško uganiti.
10. — Blaž Je bil star pretepač. Kadar Je v sebi Čutil vinskega demona, takrat do pretepa ni bilo daleč. Tudi to pot Je sačel izzivati neke neznance, ki so sedeli ob peči. Zmerjal jih Je s rokovnjači, In ko ga Je oštir opomnil, naj pusti njegove goste pri miru, Jih Je slllal še on. Nande 'Je krčmarju nekaj pomignil in odšel s njim sa hišo. Kmetje pa so, videč, da Blaž bolj In bolj izsiva, začeli odhajati is gostilne — kdo ve, morda so res rokovnjači In tedaj ni dobro biti araven.
11. — Tako je bila gostilna skoraj prazna, ko Je stopil noter mešetfcr Tonček. Blaž ga takoj spozna In pokliče k mizi: •Hojo, Tone Rajtguzen, na, pijl Rajt-guzen. že vedno sl suh kot drenov klin, ki Je devet let v dimu visel, o tl moj ljubi Rajtguzen!« — Tonček Je res pristopil k njemu, lepil ponujeno kupico, toda tudi on mu ni ostal dolžan sa suho preklo, e katero ga Je Mozol počastil.
12. — Videč, da Blažu uporno sili na Jezik tisti Rajtguzen, mu Tonček reče, naj ga Imenuje, kot je-prav. Blažu se sdl za malo, da ne bi smel Tončka tako klicati, saj vsi pravijo njegovim hlačam rajtguzen (Blaž je mogoče slišal kdaj Relthosen). — »Se enkrat ml tako red, pa jih dobiš s temle po glavi!« reče razdraženi Tonček In zavihti svoj bič — •Kako, da tl ne bi smel reči Rajtguzen?« — Komaj Je bil Blaž to izpregovorll, plane Tonček Izza mlze- proti Blažu In ga močno udari po glavi".
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05,	6.00,	7.00, 6.0«,	10.00, 13.00,
15.00	17.00 -In 19.30 s radijskem
dnevniku ter ob, 22.00. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik oh 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob tork'h. četrtkih In sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob lž.oo in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 1.00.
SREDA, 16. septembra Mladi pevci v preteklem letu Italijanske in francoske popevke
igra ansambel Mojmlra Sepeta
Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); Sergej Prokofjev; Peter ln voik Orkester Ljudske milice Igra koračnice
Priljubljene popevke Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Danilo Srečkovič: Nerazpočena bomba
Naši popotniki na tujem — Eva Paulin, Italija tako to drugače
Melodije 8 la carte
8.35
10.10
11.00
11.25
12.00
14.05
14.25
16.00
16.20
17.10
18.00
18.45
20.25
»Lepo ml poje črni kos« Modni kotiček Razgovori o . mednarodnih vprašanjih
Spomini na poletne dni s orkestrom Edmundo Ros
ČETRTEK, ll. septembra
8.05 Oddaja za cicibane
9.0» Ritmi Latinske Amerike
10.40 Pojeta Glorlg Lasso to Marcel Fabrls
U.3S Stare melodije v novih priredbah z orkestrom Kurt Edelhagen
U.50 Za dom In žene
12.00	Zvoki s citer
12.25 Pesmi Iz tujih dežel
13.30 Poje moški vokalni oktet zagrebške Opere
14.10	Slovenske skladbe Izvaja Mariborski Instrumentalni ansambel
16.00	Iz svetovne književnosti — F. Kafka: Gladovalec
17.10	Izbrali smo za vas
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov
PETEK 18, septembra
Koncertni violinist Igor Ozim vam Igra Od melodije do melodije Hammond orgle v ritmu Otroci pozdravljajo Havajski zvoki Nekaj slovenskih narodnih pesmi
Radijska Sola za nižjo stopnjo — Vinko Kuret: Zarota v gozdu
Na vrtiljaku zabavnih melodij
Razgovori a volivci Iz oašlh kolektivov Igra kvintet Jožeta Kamplča Tedenski zunanje-polltlčnl pregled
8.40
9.45
12.00
12.25 14.10
14.25
17.05
18.30
20.00
20.15
8.40
10.10
11.30
12.00
12.25
12.45
H.10
15.30 16.00 17.10
18.30
20.00
-21.00
22.16
SOBOTA 19. septembra Mladina poje
Igra Trto Relsner tn Kvintet Branka Kralja Zanimivosti Iz znanosti tn tehnike
Pet pevcev — pet popevk Narodne ln domače viže Majhni zabavni ansambli Pisani zvoki z Dravskega polja
Od tu ln tam r S knjižnega trga Melodije za zabavo ln razvedrilo
Poje moški zbor »Slava Klavora« p. v. Jožeta Gregorca Zabaven sobotni večer Ritmi za prijeten konec tedna
Oddaja za naše izseljence
NEDELJA, Ž0. septembra
7.15	Glasba ra prijetno razpoloženje
8.00	Mladinska radijska Igra —
Friedrich Feld:	Harmonika
potuje (I.)
I.	40 Poje komorni zbor RTV
Ljubljana p. v Milka Sko-berneta
10.00	Se pomnite tovariši .. Lado Klauta: Spopad
11.00	Mali zabavni ansambli pred mlklofonom
11.30	Mitja Kreft: Negotto (reportaža)
13.30	Za našo vas
15.30	Nedeljsko popoldne pod vaško lipo (domači napevi)
16.00	Humoreska tega tedna — Jean Dnchč: Zena ki mnogo zmore
17.00	SO minut Športa in glasbe
18.00	Radijska Igra - Hans Dlt-lev; Kapitan balona (ponov.)
20.00	Nedeljski intervju "v
21.00	Športna poročila
PONEDELJEK. 21. septembra 8.05 Domači napevi izpod zelenega Pohorja
0.30 Iz filmov ln glasbenih revij
II.	05 Radijska šola za srednjo
stopnjo — Fritz Gerger: Rimska cesta pelje skozi naše kraje
11.35 Zabavni potpurl
12.25	Pesmi In plesi Iz Bosne 12.45 Petnajst minut z zabavnim
orkestrom Eddle Barclay
13.30	»Je na Dravci mehlica...« narodne pesmi ob spremljavi klavirja
14.10	Pet pevcev - pet popevk
14.25	Radijska Sola za višjo stopnjo — Fran Osole. Po sledeh ledenodobnega lovca
16.00	Listi iz domače književnosti - France Bevk: Viharnik
18.00	Družinski pogovori
18.10	Umetne ln narodne pesmi poje moški zbor Jože Mo-Čkrlč p v Slavka Mihelčiča
TOREK, 22. septembra 0.0» Oddaja za otroke 8.35 Orkestralna matineja
10.25	Radi bt vas zabavali 12.60 Vet narodnih pesmi
12.25	Alpski zvoki 13.3» Pojo naši solisti
14.15	Četrt ure s kvintetom Avsenik
15.30	Poje kvintet Nik- Štritof 18.20 Izbrali smo za vas
18.00	Iz. zbornika spominov
20.00	Črnske duhovne pesmi pode sekstet Juhilee Singers * ZDA
PRIZOR IZ JUGOSLOVANSKEGA FILMA »RAZPOKA V RAJU«
43 LET STAR, 30-KMT POROČEN, 27-KRAT LOCEN
TA PA ZNA
Haj Rlzk Je zelo bogat egiptovski trgovec. Nj . pha toliko znan kot trgovec, kakor zato, ker se je doslej že tridesetkrat oženil, bedemindvajsettoralt pa ločil. Kot vidimo, prekaša v tem celo hollywoodske zvezde in zvezdnike. Vendar moramo ob tem pripomniti, da je — musliman in da mu vera dovoljuje biti hkrati poročen s štirimi ženskami in da je za njega kot muslimana razponoka zelo enostavna:	dovolj je, da trikrat
zaporedoma ponovi verski izraz:	»V Alahovem imenu te
zavračam!« j,n njegova zakonita žena ni več njegova in on se lahko spet poroči z drugo. Haj Rizk ima kiomaj 43 let in od vseh dosedanih žena komaj 13 otrok.
Kako pa si je pri toliki množici žensk razporedil zakonsko življenje? Zelo enostavno, saj je bil vedno poročen le s štiri-, mi ženskami hkrati, teden pa razdeli tako, da z vsako ženo preživi po dva dni v tednu, ob nedeljah zvečer pa iliere vso družino na večerjo in k molitvi.
Neka telil njegovi zakoni ®o bili tudi zanimivi. Sam pravu; »Nekoč sem se poročil tudi z zdravnico. Toda kmalu sem se moral od nje ločiti, kajti preveč je bila navezana na svoje bolnike ln noben pravi moški ne more deliti srca svoje žene s stotinami bolnikov.« Tudi z neko zelo lepo visokošolko ni Imel večje sreče. Rizik glede nje pravi: »Ves denar, ki sem ji ga dajal, je porabila za nylonske nogavice in za lepotičenje.« Njegov najkrajši zakon je trajal komaj 12 ur. »Odkril sem, da je bila žena mojega najboljšega prijatelja,« se je opravičil Hal Rizik Njegova rio sedaj
najmlajša žena ]e bila stara komaj 16 let, najstarejša pa že 50. »Prva ni nikoli odprla ust, druga Pa je bila preveč klepetava,« meni Haj Rizk.
Nekoč se je ločil od treh žen Isti dan. Toda kmalu jih je zamenjal z novimi. Drugič se je z dvema poročil v nekaj urah. Rizk.pravi: »Moral šerp odpoto. vati v Aleksandrijo. Odpotoval sem takoj potem, ko sem Se poročil s prvo, s katero sem se oženil zjutraj, v vlaku pa sem se srečal s čudovito lepim dekletom Ln komaj sva prispela v Aleksandrijo, sva poiskala duhovnika in se poročila.«

PRIHRANEK


»KOT NOV JE!«
KREMA IN POL
Sedaj Ima Haj Rizk le tri žene. Postal je hudo izbirčen in nikakor ne more najti četrte, ki bi mu bila po volji. Tako pravi znancem, svojim ožjim prijateljem pa je povedal pravi vzrok: »Resnica je, da sem še vedno zaljubljen v prvo žensko, s katero sem se bil poročil, in zaman iščem drugo, ki naj bi jo zamenjala.« In s to se ne more ponovno poročiti, kajti kmalu potem, ko se je od nje loč ji, se ,ie ona omožila z nekim drugim, ki ga ima zelo rada in sta v zakonu zelo srečna, tako da je niti Haj Rizko-vo bogastvo ne mika.	*
KAJ VSE SE DOGAJA
»LUCERO«
KUŽEK S TEKOČIM RAČUNOM
Španski tisk je bogatejši za novo senzacijo. Vsiljive naslove člankov o nesrečah torerov in razne vesti iz nogometnih klubov nenadoma niso bile več zanimive.
Na prvih straneh se je pojavil majhen pocestni kužek brez gospodarja, ki se je potepal v delavski četrti sredozemskega kopališča Alicente. Zdaj je pšiček postal junak dneva z lastno hranilno knjižico, torej s tekočim računom v banki, za katerega skrbi sam mestni svet.
Se pred enim tednom se jje mali psiček na pol sestradan pojavil na cesti Benera v Alicanti. Tu so ga našli otroci in ga hranili, dokler se ni opomogel. Kmalu je postal ljubljenec vse ulice in krstili so ga — Lucero. Najbrž bi psiček vse življenje zadovoljno, toda anonimno živel med otroki te ulice in se pustil hraniti iz njihovih rok, če mu ne bi nekega dne nataknil na vrat zanko konjač in ga odvlekel v pasji zapor. Tu je vsak jetnik obsojen na smrt, če njegov lastnik ne plača določene odkupnine.
To so vedeli tudi mali lastniki Lucera in pričeli so prodajati svoje igračke in razne "dragocenosti«, svojim staršem pa izvabljati drobiž, 2e nekaj ur po »aretaciji« Lucera se je pred mestno hišo ustavila procesija desetletnih dečkov in deklic, da bi predali županu odkupnino za psička.
Zupan je malim demonstrantom seveda ustregel in kmalu so otroci zmagoslavno korakali z Lucerpm vred skozi mesto. Razen tega je župan pokazal svojo široko-srčnost in se odpovedal denarju, ki so ga otroci prinesli.
Se več, zahteval je, naj mestna hranilnica odpre poseben konto na Lucera, kamor se bodo stekala denarna darila za psička. V bodoče bodo vsako leto porabili nekaj tega denarja za zaščitno cepljenje Lucera proti pasji steklini in tudi davka za pse mu ne bo treba plačevati in če ga bodo leta prisilila k tlom, bo prišel v »dom za starce« in šele po njegovi smrti bodo njegov konto prepisali na društvo za zaščito živali.
Posebno vlogo so pri tem seveda odigrali časopisi,
1 ki so županovo odločitev razglasili z živahnimi članki. Zadeva je postala čez noč senzacija in od vseh strani so pričele prihajati denarne vloge za malega potepuškega kužka. Nabralo se je toliko denarja, da bi kužek lahko | živel v najboljšem penzionu ...
DEKLE S PASJIMI JETRI
Vettko pozornost Je pred nedavnim vzbudilo sporočilo japonskega zdravnika dr. Kimata. Ta je moral pri neki 20-letni bolnici izvršiti skrajno težavno operacijo na jetrih. Ker dekletova jetra med operacijo niso mogla opravljati svoje funkcije, se je dr. Kimo-to odločil za kaj nenanaden poskus: z organizmom bolnice je zvezal četvero pasjih jeter, ki so celih 45 minut popolnoma zadovoljivo nadomestovala človeška!
Res je trajalo to le 45 minut, res pa je tudi, da ie operacija uspela, da je japonsko dekle spet zdravo in da iz minut morda lahko nastanejo ure, dnevi ali meseci.
Še več obeta primer, ki ga je pred nekaj tedni zapisala v svojo kroniko klinika ameriške univerze Harvard. Tam je letošnjo spomlad umiral 23-let-ni študent John Riteris, ki je imel težko okvarjeni obe ledvici. V zadnjem trenutku so ga rešili z operacijo, pd kateri so prenesli vanj eno ledvico njegovega brata — dvojčka. John Riteris je po uspeli operaciji naglo okreval.
GOLŠA — VIRUSNA BOLEZEN?
— Verjetno povzroča golšo kak: fen virus ln ne pomanjkanje Joda — tako Je izjavil dr. I. Greenwaid, član medicinske fakultete na new-yorški univerzi. Svojo trditev' zagovarja takole: Japonsko prebivalstvo se večidel prehranjuje s hrano, ki mn jo da morje. Joda v tej hrani ne primanjkuje. In vendar Je na Japonskem odstotek bolnikov, kd doihe golSo ln pri katerih zaščitna žleza deluje prekomerno, velik. V Svlcl pa Je pojav golše med prebivalstvom v zadnjih 200 letih zelo popustil, daslravno se je vsebina joda v pitni vodi komajda spremenila.
NI VEČ ELEGANTEN
/ -Nekoliko starejši ljudje se še dobro spominjajo, da je Ml Edvard, windsorskt vojvoda, poznejši britanski kralj, ki se Je zaradi ljubezni do gospe Simpson odpovedal prestolu, odločilen mož za moško modo. Kar je oblekel, je postalo moderno. Sedaj pa piše angleški list »Man About Town«, da je bivši angleški kralj Edvard VII., eden med najpromlnentnej-šlml možmi na svetu, najsla^še oblečen človek. Tudi za angleškega ministrskega predsednika Mac-millana pravi ta list, da ga prištevajo med slabo oblečene svetovne osebnosti:
NOVI FILM »SEJI ANGEL« NI USPEL
Tisti, ki hodtjp v kino. vedo, da štejejo predvojni tlim »Sinji angel«, ki so ga posneli po romanu Heinricha Manna »Profesor Nesnaga« In v katerem filmu sta Igrala glavno vlogo Emil Jennings ln Marlene Dietrlch, med najslavnejše filme v klnematogralskl zgodovini. Film pa so po vojm spet posneli v novi zasedbi s Curd Jur-genšom ln May Brltt. Novi film pa so, kakor porota »New York He-rald Tribune«, op premieri v New Vorku — hladno sprejeli. Niti Jtir-gens ni s svojo Igro dosegel.v novem filmu slavnega Jannlngsa niti May Brltt Marleno Dietrlch, ki Je nekoč prav z upodobitvijo Lote dosegla svetoven sloves.
KANARČKI BOLJŠI PISMONOŠE KOT — GOLOBI
Iz Washlngtona poročajo, da so kanarčki boljši pismonoše kot golob! — tako je ugotovil neki ameriški orintolog ln o tem poslal Izčrpno poročilo ameriškemu »Pentagonu«. Prednost kanarčkov pred golobi; Imajo krepkejši Instinkt, boljše lete In manj pogonskega goriva (hrane) porabijo kot golobi pismonoše. Strokovnjaki sedaj študirajo zanimiv predlog tega ornitologa.
KDOR ZNA, PA ZNA!
V neki1 pariški ulici se je nekaj dni prikazovala na nekem balkonu neka privlačna, a zelo pomanjkljivo oblečena mlada ženska. Medtem časom Je optlčar v lej ulici zelo naglo povečal prodajo — daljnogledov. Kmalu nato pa je ta lepotica z balkona zginila in se »pel pojavila na balkonu v neki drugi ulici m — z Istim programom! Da se razumemo: v novi ulici je imel prebrisan optlčar svojo podružnt-
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA
RUDAR : KLADIVAR (CELJE) 8:1 (2:0)
Lepo vreme je privabilo v nedeljo na stadion trboveljskega Rudarja preko 1500 ljubiteljev nogometne Igre. Kladivar iz Celja je tokrat doživel v Trbovljah hud poraz, ki pa bi bil lahko še večji. Rezultat 8:1 Je sicer velik, toda s tem ne rečemo, da so gostje Igrali slabo. V polju je bila Igra Celjanov dostikrat celo še boljša od domačih toda neodločni strelci Kladlvarja niso uspeli, kot da so dali častni gol Iz prostega strela, ki ga je sodnik dosodil zaradi prekrška domačega igralca Travna. Tako je Vodeb z ostrim strelom rešil čast Celjanov.
Igra prvega polčasa je dala Izkupiček dveh polov po Majcnu In Irtu. — V drugem polčasu Je bil uspešen Knavs, ki je dosegel pet golov, enega pa Opresnik. Napadalci Rudarja so bili tokrat izredno razpoloženi, kar je tudi dalo rezultat 8 golov v nasprotnikovi mreži.
V	predtekmi je moštvo B Rudarja premagalo Celje z 1:8.
V	nedeljo bo Rudar Igral v Ljubljani s Krimom. Upajmo, da se revirsko moštvo ne bo vrnilo brez točk.
LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA PROLETAREC : DOMŽALE 2:0 (1:0)
Prvenstvena nogometna tekma z Domžalami na Igrišču Proletarca v Zagorju Je vrgla Izkupiček dveh točk za domače no-gometno mo-$tvo. Okrog 400 gledalcev je spremljalo tekmo, ki Je bila zlasti v drugem polčasu živahna ln napeta. Gostje so pokazali dobro nogometno moštvo in so se odlikovali zlasti v obrambi. Oba gola za Proletarca sta dosegla Mitič in Flere.
SVOBODA KISOVEC ZGUBILA PROTI LITUI
V	prvenstveni tekmi ljubljanske nogometne podzveze je kisovška Svoboda Izgubila prosi litijskim nogometašem s 3:1.
BRATSTVO USPEŠNO — RUDAR PORAŽEN BRATSTVO : JAVORNIK (RAKEK) 3:0 (1:0)
Bratstvo lz Hrastnika je gostovalo na Rakeku proti Javorniku ter zmagalo s 3:8. Bratstvo je prvikrat igralo z igralci Javornika ter doslej tega nasprotnika ni poznalo. S hitro ln odločno Igro so Igralci Bratstva uspeli premagati borbene domačine In s! tako pridobili dve dragoceni točki.
šele v zadnjih minutah Igre.
V nedeljo bodo rokfimetašl Rudarja igrali doma s. Svobodo Iz Ljubljane
ROKOMET V RADEČAH
Pretekli četrtek je osnovna organizacija LMS Radeče priredila v počastitev krajevnega praznika turnir v malem rokometu z udeležbo ekip iz Sevnice. Zidanega mosta. RadeČ-IIotemeža in rade-škega Partizana. Gledalci, sicer maloštevilni, so imeli priliko videti zanimive in napete borbe. V končni razvrstitvi je bila prva ekipa radeški Partizan, za njo pa Sevnica in Zidani most. — Ta turnir v Radečah dokazuje, da postaja mali rokomet vse bolj priljubljena Igra tudi na podeželju. V Radečah se je posebno izkazala ekipa Partizana, ki je .eprav zelo mlada, zasluženo osvojila prvo mesto.	-ar
KOŠARKA
RUDAR : POSTOJNA 95:52 (60:24)
Samo pet košev do stolice Je manjkalo preteklo soboto na košarkarski tekmi, ko sta se srečala »Postojna «in domači Rudar. Ru" darjeva petorka je bila tokrat Izredno razpoložena ter Je z lahkoto osvajala teren.
Zenska ekipa Rudarja pa je 1*' gubila proti »Ljubljani« z 32:11.
U. REPUBLIŠKA MOŠKA KOŠARKARSKA LIGA AŠK H : PROLETAREC 65:44
Košarkarji zagorskega Proletarca ki napredujejo od tekme do tekme, se tokrat niso mogli upi" rati ASK H ter so klonili z ** koši razlike.
NOGOMET
RAZPORED PRVENSTVENIH TEKEM SLOVENSKE CONSKE LIGE
V Jesenskem prvenstvu sta bili odigrani doslej že dve koli. V slovenski conski ligi igra iz revirjev le Rudar Trbovlje n objavljamo v naslednjem termine nadaljnjih kol, ki so na sporedu: m. kolo 20. septembra v Ljubljani: KRIM : RUDAR; IV. kolo 27. septembra v Trbovljah: RUDAR : IZOLA; V kolo 4. oktobra v Novi Gorici: GO*RICA . RUDAR; VI. kolo 11. oktobra v Trbovljah: RUDAR : BRANIK; VII. kolo 18.
oktobra v Ljubljani: »LJUBLJA' NA« : RUDAR; vin. kolo 1. n°" vembra v Trbovljah: RUDAR • TRIGLAV; IX. kolo 8. novembr* v Ljubljani: GRAFICAR : R®‘ DAR; X. kolo 15. novembra v MO*' Skl Soboti: SOBOTA : RUDAR. XI kolo 22. novembra v Trbovljah; RUDAR : »MARIBOR«.
Odigrati bo treba torej še » kem. Od teh bo Rudar Igral št«1 doma, 5 tekem pa zunaj.
ROKOMET
RAZPORED ROKOMETNIH TEKEM
Tekmovanje v malem rokometu se je pričelo v nedeljo, 13. septembra, ter je na sporeda še S tekem. Od teh Igra rokometna eki pa trboveljskega Rudarja še z naslednjimi nasprotniki:
20. septembra v Trbovljah; RUDAR ; SVOBODA; 27. septembra v Ajdovščini:	»AJDOVŠČINA :
RUDAR; 4. oktobra je prost dan
In se Igra naslednje kolo 11. okt?-Ura v Trbovljah; RUDAR : O®' RED; 18. oktobra v Mariboru: VINAR • RUDAR; 25. oktobra 1 Trbovljah: RUDAR : »KOPER«! * novembra v Kranja: MLADOST • RUDAR; 15 novembra v Trbo>" ljah; RUDAR : SLOVAN; 22. n°-vembra v Ljubljani: KRIM : R® DAR.
•
OB 40-LETNICI ŠPORTA V BREŽICAH
)
SLOVAN (LJUBLJANA) : RUDAR (HRASTNIK) 7:2 (5:0)
Tako visokega rezultata pač niso pričakovali ljubitelji nogometa v Hrastniku. Slovan, ki je lansko leto Igral v slovenski conski Hgl, Je potrdil sloves dobre nogometne ekipe. V prvem polčasu sl Je tokrat s petimi goli zagotovil zmago. V drugem pilčasn so se domači Igralci sicer boljše znašli, toda bilo Je prepozno, kajti z obeh strani sta bila dana dva gola ln rezultat 7:2 nam pove, da Je Slovan Izdatno zmagal v Hrastniku.
OSTALI REZULTATI
Mladina Bratstvo : Rudar Hrastnik 2:2
Pionirji Bratstvo : Litija 2:8
V ZADNJIH MINUTAH OB ZMAGO
Pomlajena ekipa trboveljskega Rudarja se Je v prvi tekni prvenstva Slovenije v malem rokometu srečala z Branikom v Mariboru. Ze sam rezultat 18:11 (8:8) v korist Branika nam pove, da je bila borba za točke zelo zagrizena. Trboveljčani so Imeli precej smole ln tako Je ekipa Branika rešila tekmo v svoj prid m to
Kakor smo že poročali, praznujejo letos v Brežicah 40 let športa in nogometa. Proslave so na sporedu od 5. septembra do 3(1. oktobra t. 1.
V	soboto, 5. t. m., so na stadionu v Brežicah odprli proslavo jubileja z nogometnim turnirjem. Kot prvi sta se pomerili enajstoricj TVD Partizana lz Vldma-Krškega in garnizije B [z Cerkelj. Rezultat 0:1 (0:0). Sledile so »Brežice« in garnizija A (z Cerkelj. Izid: 0:7 (0:3).
V	nedeljo. 6. septembra, dopoldne šo odigrali finale na katerem Je zasluženo zmagalo Moštvo garnizije B iz Cerkelj z rezultatom 5:1 (»:lj. Vrstni red: l .garnizija B. 2 garnizija A. 3. »Videm-Krško«. 4 •Brežice« B.
Pred finalno tekmo je bila v domu JLA slavnostna seja upravnega odbora NK Brežice, na kateri se je zbralo veliko članov, športnikov in funkcionarjev nogometnih organizacij skozi štiri desetletja v Brežicah. Na slavnostni seji so podelili zaslužnim športnikom jn funkcionarjem nad 100 priznanj ter počastili spomin v NOV padlih nogometašev in umrlih športnikov.
Popoldne se je zbralo na stadionu okrog 1000 gledalcev, ki so ob lepem vremenu sledili pisane-mu nogometnemu sporedu.
Po predtekmi pionirjev so se pomerili stari nogometaši lz Vid-ma-KrSkega ln Brežic. Zanimivo srečanje se je končalo z neodločenim rezultatom 1:1 (0:0). Stari veterani so se lepo borili jn dali mladini dober zgled športnika
V	glavni tekmi Je enajitorlca A lz Brežic imela v gosteh drugo moštvo zveznega Ugaša NK Dinamo Iz Zagreba. Zmagali so zasluženo gostje z rezultatom 8:1 (2:8). Častni strel za domačine je neubranljivo poslal v mrežo po
sta bila Ferkovič ln Rede, ki nima pravice nastopati v Prve®' stvenem tekmovanju zvezne Us® (bivši član Partizana Beograd). prikazan.! igri zaslužijo Priznanj®’ da so »mojstri žoge« ter tehnicn In kondicijsko sposobni za najtet je preizkušnje — Domač) nofpf metaši so tokrat pokazali eno sV°' Jih najlepših Iger, Najboljši bili: odlični vratar Kolar, Llhlč i” Zlvkovič. Na tej tekmi Je odigj”, poslovilno tekmo dolgoletni desm branilec Stepanovič, Odlične*" dobrega in discipliniranega i***.1. ca bodo v Brežicah zelo P°8re’a,n Želimo mu na novem službene®* mestu veliko uspeha.
Tekmo je zelo dobro vodil *ot*' nlk Ivan Balon Iz Brežic.
V nadaljevanju proslave 40-1*1' n1ce športa v kraju se pripravlja) še zanimiva športna srečanja •? zaključek slovesnosti obetajo * mo med domačimi nogometaši > °nim Izmed naših vodilnih mošte .
Ob zaključku proslave bodo ® Brežicah izdali spominsko broSu*“ na 40-letnico športa v domače" kraju.	®*
NK BREŽICE V DOLENJSKI P0DZVEZI
Z reorganizacijo tekmovalni^ področij v kateri se je čelJs!rj skupina osamosvojila, zasaVL-klubi pa so vključeni v ljuDU®'. sko podzvezo. sc Je' osnovala o lenjska nogometna podzveze * okraj Novo mesto V njej bodo ’ delovali: NK Brežice TVD tlzan iz Vidma-Krškega In Seri1 ce.' NK Senovo, NK Elan iz ** |( vega mesta ter »BelokrajMa* Črnomlja. Prvenstvo se je Prl ,a
.,	- "	---- *	vi iiuiuijn. jrt vctiatvv »c jc k*
?,r^lotku, Gollča vodja napada v nedeljo, 13. ti m »Brežice« * NC31C. •— Igra ip bila	IaAa in imnln nnclši); m/,1 ler	1
Nešič. — igra Je bila zelo le£a ln dinamična. Gostom se pozna da so med najodličnejšimi nogometnimi ekipami v državi Najboljša
na Senovem Elan lz NovegaI sta. v Vldmu-KrSk^m os rr mePčane
ROMAN V NADALJEVANJIH
MED DVEMA ® ŽENAMA
Toda vsakokrat, ko je hotela .spregovoriti, so ji besede obtičale v grlu. Kristina se je razcvetela, njene oči so se začele lesketati.
Kot neznatno, bledikavo dekle je Kristina prišla v hišo. Sedaj pa so vsi videli, da je bila lepotica!
Tuai Emil je to opazil.	,>j	,-
Zjutraj je prišel v kuhinjo, brež suknjiča kajpak, haromnlce pa šo mu binljale po hlačah. »Kavo!« je zarenčal proti Henriki, ki je opazila, da gospodar smrdi jx> žganju.
»Pa vročo mi dajte!« je pristavil in široko sedel na kuhinjski stol.
Gledal je po kuhinji naokrog in se z očmi ustavil na Kristini, ki je pripravljala posodo za zajtrk.
Začel jo je opazovati. Oči je najprej zapičil v pjene lepo oblikovane noge, nato pa je pogled pasel na njenih bokih, prsih in obrazu. Njegove Oči so zgovorno izdajale, da je bil s tem, kar je videl, zadovoljen.
Kristina je bila nekaj drugega kot tista okorna dekleta, ki so prej •lužila v hiši. Kristina je bila nekaj Izjemnega zato je Emil Belzner •klenil, da si jo bo v bodoče še bolj natanko ogledal.
Henrika je opazila gospodarjeve pohotne oči in se močno ustrašila, Dobro, da Kristina ni imela pojma, s kakšnimi mislimi se ukvarja mož. Bila je premalo izkušena, da bi znala presoditi njegove poglede. Odšla je z lahkimi koraki iz kuhinje. S komolcem je odprla vrata ter jih s peto »pet zaprla.
Emil je srebal svojo vročo kavo. »Ste vse pripravili za nocoj?« je vprašal kuharico ln sl z roko brisal mokre ustnice. »Kristina naj zvečer Streže. Glejte, da bo res oblečena — ne tako črno in tudi ne s tisto beto gunjo, ki naj bi bila predpasnik - ne. drugače, lepše!«
Henrika je razumela, kaj hoče. Gostje, ki jih Jfe gospodar vabil v
hišo, so služkinje radi otipavali ip radi videli, če so bila dekleta oblečena tako, da so imele močno izrezane ovratnike na bluzi ter kratka krila. '
»Dobro,« je nevoljno odgovorila gospodarju, na tihem pa sklenila, da Kristini ne bo povedala, kakšne želje ima stari glede njene obleke, ko bo stregla gostom.
Kristinin nasmešek je bil zvečer ravno tako ravnodušen kot sicer, kadar je domačim stregla pri mizi. Henrika je mimogrede Kristino opozorila na nevarnosti, ki ob lakih prilikah groze mladim dekletom, vendar Kristina svarila ni razumela. Tudi ni utegnila o tem razmišljati, kajti gostje so že začeli prihajati. Vsi so se ponašali neoporečno. Moški so bili vsi v frakih, dame pa v večernih oblekah. Kaj posebnega na njih ni opazila.
»Mislim, da lahko začnemo polniti naše želodce« — je začel Emil in si mel roke, njegova žena pa, ki je na vsak način hotela ostati v družbi dama, ga je karajoče pogledala.
»Smem prositi gospode In dame, da sedemo za mizo«, je dejal gospodar gostom z narejenim glasom. Prav tako pa je hišni zvonec še enkrat
zazvonil.
»To bo verjetno Brandt,« je menil Emil. »Mislil sem že, da ga ne bo.«
Kristina, ki je odšla v svoji črni obleki In belim predpasnikom k hišnim vratom, da jih odpre, ni slutila, kdo Je zapozneli gost.
Nasmehnila se je, ko Je odprla vrata, a nasmešek ji je naenkrat zamrl
na obrazu:
Norbevt je stal pred njo ln zraven... njegova ženal
Za trenutek so se vsi trije gledali molče. Kristina se Je nehote umak-' nila za korak hSlaj, potem pa se je spet obvladala.
»Prosim, izvolite,« je rekla obema novima gostoma in Jima pokazala v jedilnico.
Norbevt je snel klobuk z glave, ga vrtel v rokah, potem pa pogledal Kristino. Saj vendar ni mogoče, da njegova nekdanja kolegica v laborato-■ riju sedaj tu služi za hišno In odpira gostom vrata!
»Vi?« je vprašal v zadregi.
»Pojdi, Norbert, saj sva tako že pozna!« Je dejala gospa -Fanny, ki se je hitreje znašla v situaciji kot on in si dala od Kristine sleči plašč, ob tem pa je svojega moža, ki sč od zadrege še vedno ni premaknil z mesta, sunila s komolcem. »Pojdiva!« rnu je rekla.
Bilo je lahko tako reči, a teže storiti, kajti Norbert se je dan za dnevom v mislih ukvarjal s Kristino in njeno usodo. Neštetokrat se je vprašal, kako se ji godi, ni pa zvedel o njej ničesar.
Njegova poizvedovanja po raznih bunkerjih v mestu so ostala brezuspešna. V enem izmed njih je nekaj mesecev stanovala, čuvaj v njem pa ni vedel povedati, kje je dekle sedaj.
Gospa Fanny je zaradi nosečnosti postala že precej neokretna, a čeravno bo že v nekaj tednih rodila, je to ni oviralo, da ne bi Norberta spremljala, kadar je odhajal v družbo. Peter je tako zahteval od nje. V njegovih očeh je bil Emil Belzner pomemben človek, ki je imel široka poznanstva in Je bilo dobro, Imeti i njim prijateljske zveae.
»Kristina, jaz sem vas že iskal,- je Norbert zašepetal dekletu, ko 'nU je odprla vrata v jedilnico.
Videti Je bilo, da Kristina njegovih besed ni slišala. Njen obraz je b!‘ ledena maska, v njenem ponašanju pa je bilo toliko ponosa, da ga J® Norbert občutil že skoraj fizično.
Emil je hrupno pozdravil oba nova gosta, stresel najprej Norbert'} roko in se šele potem obrnil proti gospe Fanny. Opazoval je njeno obiln° telo ter pripomnil, da bo kmalu dobila otroka.
Fanny je ob tej grobi netaknostl močno zardela, ostali družbi Pa n pokazala, kako neprijetno jo je opazka zadela.
Bilo ji je mučno, da je prav Kristina Meerwald, ki je vedela tolik0 o njej, služila v tej hiši. Tega seveda ni mogla spremeniti.
Doslej je dekle molčalo. Bolj ko se je čas odmikal, ne da bi o Kris*1, še kaj.slišala, bolj je bila prepričana, do bo dekle o vsem, kar je ved® molčalo.	,
»Kristina, pričnite servirati!« Je gospo osorno zaukazala dekletu, , je za trenutek zamišljeno obstalo pri vratih in pozabilo, da Ima n00 dolžnosti in da je zanje plačano.
»Je dekle že dolgo pri vas?« Je Norbert tiho vprašal gospodarja
Emil po mu je glasno odgovoril: *2e nekaj tednov Je tu. Priš|a \ k nam čisto sestradana. Henrika, naša kuharica, jo je nekje staknil®’ dekle je pripravno, in kakor vidite, zelo čedno.«	g
Ob tej strokovnjaški ugotovitvi sl jc mož obliznil debele ustnic0-^, obraza mu je Norbert bral misli ter bi ga jpil najraje udaril * pestjo ™ zobeh.	-i	j|
-Tako,- je dejal nu kratko In hotel pogovor o tem končati, toda E"1 še ni povedal vsega.
»Noge ima punca že take. da je kaj! Ko Je prišla v hišo, je bil® % dikava in mršava, sedaj pa se Je storila, da Je veselje. Danes zjutraj 1 si jo natančneje ogledal in reči moram, da je dekle cukrček!«
Norbert ji je z očmi sledil. Kristina pa ni niti enkrat pogledala 1 kjer je sedel	|„
Pri srcu mu je postalo hudo olj misli, da je tako dolgo z njo del®' . vidci, kako nadarjena je Kristina. Sedaj pa mora tukaj delati kot h'5' Nikjer namreč ne more dobiti primerne službe, ker Je bila v ječi.
In .tistega pol milijona, ki ga je vrgla prodata njegovih dokurne®
Kej je ostal ti denar?
Norberta je naenkrat zazeblo v kosti. Popolnoma Je pozabil nfl
ki LV^Ll,Pr»elunJl1m' ,Začel Je	če b. bila Kristina izvršila t®tv"vl
ne bi ji o tieba tu igrati hišne, saj bi bila tedaj dovolj bogata, d® neodvisno Dejstvo, da je tu opravljala hišne posle, govori debele k®Jlg
,	/J0*”® "rUK.e ®o ®e mu nabrale nu čelu. Ce je bila nedolžna. potL'n1
rL	*?a ga zan|5uje, Her se ni zanjo potegnil. , „ j*
k-rietii * iraJala celo večnosl ln je bila za Norberta inuk Kritino ustavil zunaj na hodniku.
(Dalje prihodnji*1