Natisov 15.000. sin ijerc" izhaja vsaki :k,daliian z dnevom prihodnje nedelje. Ktaročnina velja za Av-"JJ irijo: za celo leto 5 kron, za Ogrsko 1 kron 50 vin. 7.a celo !lo; za Nemčijo slane ta celo leto 7 kron; za drugo inozemstvo se 50. raCuni naročnino z ozi-rora na visokost pošt-«0- pine. Naročnino je pla-ati naprej. Posamezne e[J! t se prodajajo po 10 v. g£ Jredništvo in uprav-se nahajata v tuja, gledališko po->brn slopje štev. 3. ;.s. 4 ■_________________________, Dopisi dobrodošli m .-sprejemajo zastonj, »U rokopise se ne vrač*. Uredniški zaključek j« vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '/, strani K 40 — V« strani K 20 — Ve strani K 10 — Vie strani K 5 — V„ strani K 2"50 Ve« strani K L— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 5. V Ptuju, v nedeljo dne 4. februarja 1917 XVIII. letnik •jei i n mj en r. A. E. L O. U. Austria erit in ovbe ultima. — Avstrija talit bode do zadnjih časev . . . Stara je ta prerokovalna beseda in von-danes polna mladosti in čilosti. Po-no zdaj ima svojo veljavo, ko so naši so-niki v strupeni svoji besnosti si posta-i cilj, da morajo njih armade razrušiti in t Razkosati to mogočno Avstrijo. Najlepše kose y|3 žel hočejo izrezati iz naše monarhije, naj-*£j »dnejši del Ogrske, Bukovino, Galicijo, po-/^ n češko, južni Tirol, Primorsko z Gorico Trstom, dalmatinsko obal, slovensko-hrvat-5 g) o ozemlje. Avstrija bi ostala malenkostna, ~$%) botna državica brez vpliva in veljave. To ilje naših sovražnikov in za te želje se jo. podpihani od vedno požrešne Anglije v na daljnem vzhodu poražene Rusije, ki svoje grabljivc prste proti Konstantini jj) »pln . . . Odklonitev naših poštenih mirovnih utuib je dokaz, da upajo naši sovražniki >;»} Pjub vsemu iznenadenju še vedno na ko-§ Sno zmago, da hočejo vse svoje moči na-'■>& ti, vsa svoja sredstva porabiti v edini na-ponižati ter razkosati našo domovino. 5U tovo so sovražniki že začeli to nesrečno ® no s tihim prepričanjem, da posameznim itrijskim narodom ni ničesar za njih do-vino, da si želijo prostost in da komaj Bakujcjo dneva, da bi sami svoje domovje zbili. Pa kako grozno so se sovražniki zmo-. Kazven posameznih veleizdajalcev, ki so avočasno v sovražno inozemstvo pobegnili pa ki sede s sramotnim pečatom na čelu ečah, se ni nikdo na Avstro-Ogrskern stri-il z nameni in cilji naših sovražnikov. Na-otno, vse je ogorčeno protestiralo proti pi nakanam, vse jo glasno zavpilo, da se mara ločiti od prekrasne avstrijske do-. |)vine! Ravno blazna nakana naših sovražnikov Dpet avstrijsko zavest dvignila, vzbudila, pustila nanovo vzplamteti. Vsi čutimo zdaj, teče v naših žilah avstrijska kri, ki se dar ne more spremeniti ah predrugačiti. i čutimo, da se bije zdaj v potokih krvi ločilni boj za naš dom, v katerem čemo vse žrtvovati! Ni je tiste sile pod Sjim solncem, ki nam bi zamogla iztrgati Brca domovinski čut, domovinsko ljubezen, Btrijsko zavest. Zato pa nas tudi v tej grozoviti vojni •pravično našo stvar ne morejo pre- igati. Iz teh bojev izšli bodemo gotovo ponosni zmagovalci in zopet se bode ure- Icila starodavna krasna beseda: Avstrija 2-45. Svetovna vojska. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dun a j, 25. januarja. Uradno se les razglaša: Vzhodno bojišče. Pri armadi pl. rsztyansky neko uspešno podjetje neke nemške napadalndrSete. Drugače na vzhodni fronti južno PrK'jeta nikjer večjih bojev. Namestnik generalštabnega šefa pl. HiOfer, fml. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 25. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana*se poroča: Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Na obeh straneh A a prinesli so naši napadi več ruskih gozdnih postojank v 10 kilometrov širokosti s 14 oficirji, 1700 mož in 3 Strojnimi puškami v našo roko. Močni protisunki nanovo pripeljanih rezerv niso za-mogli našega napredovanja preprečiti. — Za-padno od Lučka vdrle so napadalne čete rheinskih polkov v gozdno postojanko od Semerynke in pripeljali iz nje 14 vjetiii. — Fronta nadvojvode Jožefa. Boji lovskih oddelkov in posamezno močnejši artiljerijski i ogenj se ponavlja vsak dan v zasneženem i gorovju. Med dolinama Kasina in Putne; odvzeli smo nasprotniku 50 vjetih. — Armada j M a c k e n s e n. V rumunski ravnini vladal j je pri strogem mrazu v splošnem mir. Ob Donavi topovski boj od brega do brega in praske straž. Makedonska fronta. Ognjeni napad ob C e r n i in brezpomembni boji v ravnini S t r u m e. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dun a j, 26. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Na južnem krilu armadne fronte nadvojvode Jožefa smo v dolini K a s i n u en rumunski sunek odbili. Eden naših letalcev sestrelil je dne 23. t. m. pri K i m p o 1 u n g u eno rusko letalo v zračnem boju. Italijansko injužno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Nemške zmage na zapadu in vzhodu. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 26. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada nemškega prestolonaslednika. Na zapadnem bregu M a a s e so naši regimenti vzeli V na-SkokU, dobro podpirani od artiljerije, pijonir-jev in minskih metalcev, francoske jarke na visočini 304 v širokosti 1600 metrov. V ročnem boju imel je sovražnik krvave izgube in je pustil poleg tega okroglo 500 vjetih, med njimi 12 oficirjev ter 10 strojnih pušk v naši roki. Ponoči poskusili so Francozi s protinapadom, ki pa se je ponesrečil. Na strani napadalnega mesta vodila so podjetja ob „T o-t e r M a n n" in severno-vzhodno od A v o-c o u r t a do zaželjenega uspeha. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Boji ob A a prinesli so tudi včeraj napadajočim vzdodno-pru3kim divizijam polni uspeh z zavzetjem nadaljnih ruskih postojank na obeh straneh reke. Na vzhodnem bregu izjalovili so se močni sovražni protisunki. Vjeli smo 500 Rusov. Makedonska fronta. PriBuej-n e k t a s u ob gorovju Moglene odbile so bolgarske čete neki sunek srbskih sil. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f. Sovražne izgube na ladjah. Haag, 26. januarja. „Daily Mail" poroča, da so tekom meseca decembra Nemci 162 ladij v velikosti 419.000 ton potopili. Od začetka vojne sem so Nemci potopili 1245 ladij v velikosti 2,947.475 ton. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 27. januarja. Uradno se danes poroča: Vzhodno bojišče. Avstro-ogrske in nemške čete v. R u i z a pripeljale so od svojih pohodov v dolinah Putne in Kasinu 100 vjetih. Italijansko bojišče. Topovski boj in letalno delovanje je bilo na Goriškem živahneje nego navadno. V pokrajini dober-dobskega jezera trajal je artiljerijski ogenj v nezmanjšani sili do polnoči naprej. Južno-vzhodno bojišče. Nič novega. NamestniK generalštabnega šefa pl. HOfer, fml. Zračni boji na Goriškem. K.-B. Dunaj, 27. januarja. Uradno se danes razglaša: Pri v našem generalštabnem poročilu od 27. t. m. omenjenem živahnem, letalnem delovanju na Goriškem prišlo je do večih zračnih bojev z zmagovitim izidom za naše letalce. Tako je premagalo eno naših letal (opazovalec kadet-aspirant Matijevčič, pilot feldvebel V o g n a r) enega sovražnega „Nieuporta" pri Sv. Flo-rijanu. En veliki italijanski dvokrovnik je moral, v zračnem boju premagan, južno-vzhodno od Novavasi na zemljo iti. Naš odporni ogenj sestrelil je en sovražni aparat pri Opatjeselo. En drugi je moral v nujnem poletu v smeri proti Monfalconu iti na zemljo. Nemško uradno poročilo od sobote. K-B. Berlin, 27. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Ponesrečenemu ponočnemu napadu Francozov proti od nas zavzetim postojankam na visočini 304 sledil je v jutranjih urah nadaljni napad, ki se je istotako krvavo razbil. Vzhodno bojišče- Fronta princa Leopolda. Vzhodno od A a tudi nova oja- STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave zflrflLirilflill gftlftllia.iriz naJbolJ uspešnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zel« je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših »•»««■ w*v jnii vsled t prjznano najboljši Želodec OUteočuiOČi orebami liker. (ekstrakt) najfincjš čenja Rusov od naših čet pridobljenega ozemlja niso zamogla nazaj pridobiti. — Fronta nadvojvode Jožefa. Med dolinama K a s i n u in P u t n e odvzeli so nemški in avstro-ogrski oddelki sovražniku 100 vjetih. Prvi generalkvartirmojster L u dendorff. Rojstni dan nemškega cesarja. Dne 27. januarja je praznoval nemški cesar V i 1 j e m II. v nemškem glavnem stanu svoj rojstni dan. Praznoval se je ta dan pa tudi po vsej Nemčiji in Avstro-Ogrski. Posebno važnost je polagati nato, da je avstrijski cesar Kari na ta dan nemškega cesarja obiskal v glavnem stanu in mu osebno izročil svoje iskrene čestitke. Pri tozadevnem slavnostnem obedu so se držale sledeče na-pitnice: Cesar K a r 1 je govoril: Polagal sem na to vrednost, priti danes tu-sem, da Vašemu Veličanstvu, mojemu zvestemu prijatelju in zvestemu zavezniku, osebno najtoplejše čestitke izročim. Tretjič preživi Vaše Veličanstvo svoj rojstni dan sredi vojne, ki so nam jo sovražniki vsilili in za katere nadaljevanje so vsled odklonitve naše lojalne mirovne ponudbe edino odgovorni. Vašega Veličanstva s slavo krita armada v zvezi z mojim in naših zaveznikov hrabrimi armadami je s pomočjo Vsegamogočnega tudi v zadnjem letu zopet bogate uspehe dosegla, ki nas napolnijo z zanesljivim zaupanjem v nadaljni potek bojev. Prešinjen od istih čustev gor koga prijateljstva, ki jih je imelo pokojno Njegovo Veličanstvo, moj pre-vzvišeni veliki stric za Vaše Veličanstvo, združujem svojo želje v klicu : Njegovo Veličanstvo nemški cesar in kralj pruski naj živi!" Cesar Vilj em je odgovoril: Za današnji obisk Vašega Veličanstva in za mi izrečene želje k mojemu rojstnemu dnevu, izrekam Vašemu Veličanstvu kot zvesti prijatelj in zaveznik mojo najtoplejšo zahvalo. Navzočnost Vašega Veličanstva tukaj na tem dnevu je za-me zopetni krasni dokaz tega, da se v veselju in žalosti, v težkih urah kakor na solnčnih dnevih Vaše Veličanstvo in Vašega Veličanstva armada ter ljudstvo z menoj in mojo armado ter ljudstvom eno čuti v nerazrešljivem namenu, prinesti sedajno vojno s pomočjo Vsegamogočnega do srečnega, za naše narode ednako blagonosnega konča. Odklonitev naše mirovne ponudbe padla bode nazaj na tiste, ki so našo lojalno pripravljenost jezno odklonili. S slavo krite bojne sile Avstro-Ogrske in Nemčije v družbi z njunimi zavezniki bodejo našim deželam mir p r i b o r i 1 e, v katerem bodejo s k r v-jo in železom utrjene vezi prijateljstva med nami in našimi narodi se v Trag in mesar. Spisal R. Hawel. (Nadaljevanje in konec) »Ali ste Vi res gospod plem. Csagorsky?« vprašal je prestrašeni bolnik in mrzli pot mu je stal na čelu. »Ne povprašujte dolgo 1« odgovoril je rezko čudni gospod, »vstanite, oblečite se takoj, drugače zamudite kupčijo. Le pojdite z menoj, kila stoji zdaj še na 19 K 50 h ; ako pridete pozneje, potem sploh ni ničesar več za dobiti«. Vkljub svoji težki bolezni zlezel je Cipfelberger iz postelje, vzel težavno iz omare obleko in se je oblekel. Slo je jako počasi, nestrpno je udaril gospod plem. Cza-gorsky s svojim kopitom ob tla. »Kje je neki moja žena?« vprašal je Ciplelberger, »da bi le prišla in mi pomagala pri oblačenju«. skupnem mirovnem delu i nadalje kot trdne in zveste izkazale. Posebno se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu za besede toplega spomina na pokojno Veličanstvo cesarja Franc Jožefa, mojega prevzvišenega očetovskega prijatelja. Sprosim na njega, visokega pokojnega cesarja, naj posvetuje zdaj in v vsej bodočnosti naša prijateljska čustva. Združujem svojo zahvalo v klicu : Njegovo Veličanstvo cesar Kari naj živi! Hura, hura, hura! Indijci zahtevajo svobodo tudi za-se. K.-B. Kope n.h a g e n, 27. januarja. Izvršilni odbor indijske narodne stranke poslal je Wilsonu brzojavko, s katero v imenu 315 milijonov podjarmljenih Indijcev v predsednikovi izjavi izražena načela popolnesvo-bode vseh narodov hvaležno pozdravlja in proti brezobzirnemu plenjenju, ter izkoriščanju Indije skozi Angleško protestira, osvoboditev Indije od angleškega jarma zahteva in upanje izraža, da bode predsednik zdaj svoj mogočni glas za trpeče milijone Indije dvignil. Odbor izjavlja konečno, da brez proste, neodvisne Indije ne more biti trajnega svetovnega miru. (Kaj neki bodejo Angleži k tej stvari rekli ? Namesto, da bi „odreSevaliu Cehe in Slovence, kateri se sploh z gnusom od njih obračajo in ki nočejo svoje domovine izdati, naj bi angleški farizeji raje nesrečnim Indijcem pokazali in izkazali svojo velikodušnost! Op. uredništva). Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 28. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada nadvojvode Jožefa. Zapadno od Vale Put-n o vdrl je krajevno premočni sovražnik v naše najsprednejše jarke; naša bojna fronta je bila preložena na prihodnjo visočino. Italijansko injužno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik generalštabnega šefa pl. H Ofer, fini. Nemško uradno poročilo od nedelje. Iv, K.-B. B e r 1 i n, 28. januarja. (W.-B velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Po močnemu ognju posrečilo se je angleškim oddelkom, vgnezditi se v malem delu naše najsprednejše črte južno-zapadno od Le Transloy severno Somme. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Ob A a je bil artiljerijski boj močan. Na obeh bregovih reke peljani napadi Rusov izjalovili so se z bogatimi izgubami. »Pa ja ne bode vrag sam?« vprašal se je Cipfelberger z od strahu škripaj;jčimi zobmi. Šla sta skozi mesto ; čudno je bilo, da se ni nikdo za njima ozrl, tako, kakor da bi bila popolnoma nevidna, Pri neki prodajalni okajenega mesa stala je par za parom velika množica ljudi in policija je imela dovolj truda, držati ljudi v redu, ki so hoteli imeti na vsak način maslo ali špeh. Nakrat je obesil lastnik prodajalno tablico na okno. »Mast razprodana«, bilo je na njej zapisano. S psovkami se je množica razšla. Zopet je imela policija mnogo opraviti, da je vzdrževala red. Dve stari ženski se je moralo celo zapreti. »Ali poxnate tega Vašega tovariša?« vprašal je vrag, kajti to je bil v resnici. »Kaj bi ga ne poznal«, odgovoril je Cipfelberger. »Jako pametni obrtnik«, dejal je hudič, »njegova zaloga masti je ogromna, najmanje 800 do 1000 centov Konečno postal j- potov. Gospod plem. Czagorsky j — dobro skrito! Pametni človek to 1 Stoji že dolgo v šel je k vratam »Ja, ali ste Vi res gospod plem. Czagorsky?« vprašal je tresoči se Cipfelberger še enkrat. »Ne govorite tako neumno 1« zakričal \e živinski komisijonar »Zdaj me poznate že toliko let sem in ako se Vam zd m danes tako čuden, potem ste tega le Vi sami krivi. Ako bi bili pravočasno oči odprli, bi bili pač takoj izpoznali, kdo da sem pravzaprav«. Brez da bi se brigal za mesarja, ki mu je s tresočimi se koleni sledil, korakal je naprej. mojih zapiskih^ Bil je prav čudni izprehod, ki sta ga napravla. — Povsod, kamorkoli sta prifla, v revna kletska stanovanja, v nežne, čedne sobe malih uradnikov, — povsod sta našla temno jezo in cula hude pritožbe o trdosrčnosti ljudi, ki bedo tako težkega časa na grdi, požrešni način v svoj dobiček izkoriščajo. In kjer je bilo prav žalostno ter otožno, tam seje smehljal hudič tako veselo in obenem grozno, da je menil Cipfelberger od samega strahu končati. Makedonska fronta. Pri b poizvedovalnih oddelkov v dolini Stru dosegli so Bolgari dobičke. Prvi generalkvartirmoj Ludendorff orača 'ašim ', Angleška pomožna križarka potopljena. K oliko£ K.-B. London, 28. januarja. Urai 2 se poroča: Pomožna križarka ,,L a u r e nt:x)jon. (14.892 ton) bila jo 25. t. m. od nekegam rra škega podmorskega čolna ali vsled neke ustali potopljena. 112 oficirjev in 109 m<\ ;e č bilo rešenih. Potopljenje se je izvršilo ob^n režju Irske. edn^ („Laurentic" je veliki moderni y0 ;, nik Liverpoolske linije Withe-Stare. Popolns^ra izželeza zgrajeni parnik bil je leta 1908 z^pra-jen. Obsegal je 14.892 ton, bil je torej m pc velik, kakor srednje angleške pancerske a§em žarke iz zadnjih devetih let. Imel je tm,j op stroje in 17,5 morskih milj hitrosti. „Lai',\mo|-tic" stal je v transatlantski službi. Oborra ( m. okoli 250 morskih milj vzhodno od M^ j^j neki vzhodno vozeči oboroženi sovražni p mj , nik za p r e v a ž a n j o č e t, ki je bil spif^ ljan od nekega francoskega torpednega 1 S četami polno zasedeni parnik so je po v 10 minutah. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka K.-B. Dunaj, 29. januarja. Uradn^gg danes razglaša: 1 a Vzhodno bojišče. V oddelku ^rg^ sticanesci držal se je sovražnik v6oto mirno. Danes zjutraj pričel je z novim 7 , padom, bil je s težkimi izgubami odbiten, ObZloti Lipi napadli so včeraj Iim; turški 15. k6r z močnimi silami. Hr^j^jj turške čete vrgle so sovražnika v ljutih bjjj p nazaj in so sunile v zasledovanju do drme črte ruske postojanke; pripeljale so ve; g'c število vjetih. mo Italijansko bojišče. V oddeyi& vzhodno D o b e r d o-jezera pripeljal jej \ ; oddelek inf. reg. 91 od nekega posrečen) jg ponočnega podjetja 32 vjetih Italijanov naG g Artiljerijsko delovanje je v splošnem zmerno samo med Garda-jezerom in dolino Ets-j fc ima Nakrat sta stala sredi velikega polja. ,mg- »Povabil bi Vas, da pridete malo v mojo hišo, spod Cipfelberger, gotovo ste že trudni«, dejal je™ in se narežal. 'ran: »Hvala, hvala«, zavpil je Cipf lberger in pade^'- } kolena. 3ra!i »Ne, ne«, omenil je njegov voditelj, »Vi si,*oc' trudni postali, saj se od napora potite, le pridite, priptčen'-Vas v prijetni, hladni kraj.« mo Ali Cipfelbnger je ležal stokajoč na tleh, -t*ak; nakrat prifrčala sta sk. zi zrak kakor netopirja dva dru diča in sta ga prijela za de-no m levo roko. V blBa *■ vitem poletu šlo je čez prazno puščato. ^el Nakrat zr slo je mogočno, temno zidovje i: odprle so se velikanske črne duri in služeča vra*1' " vlekla sta ga skozi temno predhišje. V veliki dvorani so se vstavili. Ledeni mraz v^g"* jim je nasproti in je skoraj dihanje vstavil. Vragon posadila Gpfclbergerja v naslonjač; komaj je sede že ni mogel več ganiti, bil je primrznjen. Z d vjim MJ hom odhitela sta vragova. Zeblo ga je grozovito in vse truplo se mu je t od mrazu. ^nji Polagoma je pričel okoli sebe gledati. Sedel orjaški ledeni jami. Krog in krog njega pa so bile brane velike zaloge m sa. In lačen je bil, grozovito li Nakrat je postalo svitlo v mračnem prostortf se_ robu ledene jame pa se je pokazala prostorna verJ nJ velike gostilne; skozi okna se je zamoglo prav dob irgei len bračal je sovražnik bo ašim vasem. OJSl rad 10Ž e tur >ro: ištv živahnejši ogenj proti Namestnik general&tabnega Šefa pl. H 0 f er, fini. Nemško uradno poročilo od pondeijka. K.-B. Berlin, 29. januarja (W.-B.) Iz elikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre- fc 1 iolonaslednika Rupprechta. Severno od ni .rmentieres napadli so Angleži v treh m rstah postojanke bavarskega inf. reg. št. 23, oz i je sovražnika pod velikimi izgubami za- >b ! mil. — Armada nemškega prestolona- Lednika. Na zapadnem bregu M a a s e vla- P alo je čez dan živahno bojevno delovanje. n01 jutraj so poskusili Francozi brez ognjene z8 ripravo presenetljivo proti dne 25. t. zavze- k im postojankam na visočini 304 prodreti; v em takoj zapričetem ognju šli so nazaj. d opoldneva sem je ležal močni artilerijski iurj dnek na naših jarkih. Vršili so so po ljutem rnju še tri j e francoski napadi, ki so se Bi brezuspešno razbili. Naše Čete držale so trdni obrambi zavzeto zemljo, od katere vkljub visoki vporabi ljudi in streliva ni .oglo od Francozov nitipedi zemlje nafcazaj dobiti. — V Vogezah napravili smo . t. ri nekem poizvedovalnem sunku 9 vjetih. ri t o močni ognjeni pripi-avi vdrle so na Hart- ikoi tanns weiler kop f u naskočne čete v »an Rncoske jarke in se vrnile s 35 vjetimi ter uno io 6trojno puško. •P V 7. h o d n o b o j i S č e. Fronta princa e o p o 1 d a. Izkušene turške čete 15. 2° 6ra odbile so ob Z 1 o t i Lipi ruske napa- "a e, ki so po ljutem ognju z velikimi množi- P: mri pričeli. 'Pr.e Prvi generalkvartirmojster uro Ludendorff. Zmagoviti nemški podmorski čolni. K.-B. Berlin, 29. januarja. Od te dni od Fekega podjetja vrni vsi se podmorski čoln je 1 ladij s 32.4G9 tonami, neki drugi pod-1 ■" orski čoln pa 8 ladij z 22.244 tonami VC( o to pil. Med temi 19 ladjami nahajalo se 7 parnikov s premogom, določenim za so-ražne dežele, nadalje 2 parnika z 13.200 to-,mi pšenice za Francosko in Angleško, en filrnik pa s svinčeno rudo v Anglijo. Osta-b( ek potopljenih ladij je imel naložen les za "" une, lan, ribe in drugo blago. Prvi podmor-vel d čoln je poleg tega zaplenil eno 6 cm-ka-ono ; drugi podmorski čoln pripeljal je seboj vjetih. Neki tretji podmorski čoln p o toil je v dnevih od 11. do 22. januarja skup-o 13 ladij s premogom, 6 z lesom za ja-na io, eno z rudo, eno s 6molo, ono z mešanim *®r »lagorn. Konečno v j el je en podmorski čoln ri angleške ribiške parnike in jih spravil v omači pristan. Ti trije parniki so se dali emškemu pomorskemu ribištvu na razpolago. ;a. ii )it 1 Iral Ide its išo, je adi npe dva bli z v ;ova ude ie t del bil o h otranje dvorane videti. Mize so bile obdane od veselih tli. In koliko apetita so imeli ti ljudje I Natakarji so orali neprenehoma semintja hiteti ter so imeli nešteto i st, osod v rokah. Pečene kokoši, dunajske šnicelje. govejo pečenko — celo pečenega mladega prašička so nesli mo okna. Moralo je biti vroče v dvorani, grozno vroče ! _ Btakar je odprl eno okno. Celi oblak duha od pečenk drugih jedil priplovcl je doli do ubogega, mraz trpela Cipfelbergerja, ki je, mučen od groznega gladu, tu del primrznjen v ledeni kleti. Zdaj je pričel razumeti, kaj se pravi : meso želeti, iti in mesa ne imeti I »No, kako se Vam tukaj dopade?« vprašal je viag agorskv, ki ga je bil tu-sem spravil. >Domu — jaz hočem domu !« prosil je Cipfelberger • To pač ne gre«, dejal je vrag, »bodete morali m £ikaj že dalje časa sedeti I« »Ero uro — en dan — morda celo eno leto?« >Tcga ne vem — ali g-.tovo tako dolgo, da bode dnji mesni oderuh umrl«, odgovoril je hudič. Cipleberger je od groze zakričal : »Torej večno?« »Da«, opomnil je vrag. Cipfelberger se je hotel od svojega sedeža dvigniti. se nit ni posrečilo. Vražji sramotilni smeh polnil je vc, ri njegovh brezuspešnih poskusih celo dvorano. [j0|- In ravno ob isti uri so nesli, kar je bilo na Cipfel- •gerju umrljivega, v krasni srebrni krsti iz vrat nje-love lepe hiše. (Kamisch-Julische Kriegszeitung.) — 3 — Veliki uspehi nemških letalcev. W.-B. Berlin, 29. januarja. Pri jasnem mrzlem vremenu vladalo je dne 27. t. m. na vsej z a p a d n i fronti živahno nemško letalno delovanje, medtem ko se sovražni letalci presenetljivo nazaj držijo. Naši letalci prinesli so pomembne poizvedovalne uspehe seboj. Kolodvor od Fr o u ar d a bil je med opazovanjem letalcev z najtežjim kalibrom obstreljevan. Sovražne baterije in bivališča zapadno od P e r o n n e, kolodvor od R o s i e r e s in sovražna taborišča pri C a p p y ter B r a y bili so v dveh nočeh zaporedoma z bombami obmetani. Eno naših bojevnih brodovij obmetalo je z opazovanim uspehom N euvesMaisons južno od Nancy s 1900 kilogrami, Dom-c a s 1 e pa s 555 kilogrami bomb. Francosko taborišče čet vForestdeHayepri Toulu bilo je iz male višočine z ognjem strojnih pušk napadeno. Posebno hrabri čin izvršilo je neko letalo, ki je železniški most čez Authie, 20 km južno od Etaples, iz 40 metrov višočine s 40 zavoji razstreliva obmetalo. Uspeh je bil nameravani. Eksplozije uničile so vso železniško progo. Neko ednako letalo je takoj po razstrelbi napadlo neki vozeči se železniški vlak severno mosta z ognjem strojnih pušk, ga je zadržalo in zažgalo s streljanjem en voz sredi vlaka. V zračnem boju in z odpornim ognjem sestrelili smo 5 sovražnih letal. Sovražni letalci omejili so se večinoma na polete za svojimi črtami. Poizvedbe so se razširile do morja. Od svojih poletov prinesli so opazovalci važne poizvedbe glede prometa za sovražno fronto seboj. Calais, Boulogne, Etaples, Amiens, Toul, Lu-xeul in Montbeliard so bili medtem nanovo od nas fotografirani. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. slo tega se je zaprlo šest trgovcev in dva inoi lastnika špedicijskih firm. Tihotapstvo se je lastnika špedicijskih firm. Tihotapstvo se je )slo nadaljevalo od spomladi 1910 in od postaje stvi v Neutri se je tihotapilo več kot 300 vagonov vd žitja. Koliko se je zaslužilo pri temu tiho- e tapstvu, izvira iz tega, da se je glasom po- ■pro datkov preiskave za en meterski cent pšenice plačalo 200 do 300 kron. po V Neuhauselu seje 16 oseb zaprlo ila in državnemu pravdništvu v Neutri izročilo. ids Preiskava je dognala, da so Kurzweil in to- dje variši od dunajskega trgovca z žitjom H. svi 240 kron za meterski cent dobili. >lis * od * * li.šn ožn ževd res hii .Li Nadalje se brzojavlja „Fremdenblattuu iz Budimpešte z dne 26. januarja: V zadevi v Sarajevi odkrite sleparije z živili se je izvršila danes pri bivšemu sarajevskemu policijskemu šefu Edmundu G e r-de hišna preiskava. Gerde stanuje že dve J e leti v Budimpešti. V zadnjem času je bival e i v Sarajevi, kjer se ga je zaprlo. Obenem e n z njim so bili magistratni svetnik Mirko R a-van die, nadalje Železniška uradnika Viljem Fi-odn s c h e r in Kari L e i c h e r ter na Dunaju stanujoč) volotrgovpc Maks Dontsch zaiti. liudimpeštovska policija je bančne vloge mi i zaprtih v visočini enega milijona v 17 1 večih budimpeštovskih bankah zaplenila. or V Budimpešti se je doslej skupno 18 oseb zaprlo, med njimi višje državne H o uradnike. Značilno za delovanje sleparskega ;oj ( konzorcija je, da so se njega člani pri svojih osre nakupih za mestno centralo življenskih sredstev v Sarajevi in za centralo bosanskih žejo j lezniških uradnikov pogodili provizije, ki so 'ili jih potem k nakupni ceni pripisali. Zloraba e bila tako močna, da je n. p. krompir, katetri terega najvišja cena je znašala na Ogrskem 14 vinarjev, prišel na 46 vinarjev. Sarajev-peč ska policija je dogDala, da sta Fischer in Dr Leicher kot dobiček iz teh kupčij pod različ-adi nimi napačnimi imeni en milijon kron vložila. aer« je b Ogrska vlada priznava sama, da so ) 0! se ti nedostatki dogodili. Dokaz poročilo c. k or. urada: K.-B. Budimpešta, 26. januarja. V anašnji popoldanski seji ogrske državne zbor-fnice so je nadaljevala debata o izjemnih odredbah tekom vojne. Justični minister Balogh je odgovaral nsjprej na razne opazke tekom debate in ppozarjal na to, da se zlobni načrt naših so- itV no i šk ?ih srjet rražnikov, da bi nas sestradali, gotovo ne bo posrečil. Toda, ker obstoja ta načrt, moramo p i 'ačunati s tem, da živimo kakor v kaki oble-ljagani trdnjavi, kjer mora vsakdo zmanjšati •ego ivojo zahteve v interesu skupnosti in se od-stro 'eči običajni komodnosti. (Splošno odobrava-ila ye). Zalibog tega gotovi sloji naroda še ogos redno nočejo razumeti, dni mislijo, da je to, car pridelajo, brezpogojno njihovo, in se radi >roča ega ne morejo sporazumeti z omejitvami, ki bil ih je ukrenila vlada. Tako seje zgodilo, da dolž e bilo iz marsikaterih krajev, kjer je bila , pr< obra žetev, vtihotapljenih iz dežele iz gole cheg lobičkaželjnosti na stotisoče meterskih stotov žel ita. Žalibog, ješlo v enem sluča-Igna u žito celo v sovražno inozemstvo. ja 1 o je pač najnesramnejša veleizdaja. (Splošno pri- a p rjevanje.) Toda taki slučaji so le možni, ako ■zw,e e odredba glede priglasitve in rekviriranja žita ne izvaja s potrebno strogostjo. Podobno organizaciji nemškega državnega urada proti oderuštvu in podobno v Avstriji ukrenjenim odredbam, bo vlada pooblaščena, da deligira oblasti iz normalnih delokrogov v druga de-lokrožja. Minister izjavlja, da ne misli na statarično (preki sod) postopanje, vendar pa je potrebno, da se zločin naglo in strogo kaznuje. (Splošno odobravanje). Potem ko je govorilo še več govornikov, je bila razprava prekinjena. v vseh deželah, ki jih potrebujejo, kot najiz-bomejši in najcenejši, takoj dobivši Izdelovanje na uro ca: Št. 0 — 65 litrov „ 1 — 120—130 „ „ 2 — 220—250 „ „ 3 — 120—130 „ Ilustrirani katalog št. 1087 za- stonj in franko. Ph. Mayfarth & Co. Dunaj, II|i Taborstrasse 71 fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. Išče se zastopnike. 16 Razno Cenjeni naročniki. Ob začetku novega leta usojamo si uljudno cenjene naročnike vabiti na zopetno naročenje „Štajerca" V lanskem letu, kakor že preje je naš list dokazal, da je najboljši zagovornik ljudskih pravic, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, da si je „Štajercu i sedaj v vojni pridobil novih prijateljev in odjemalcev. Pa ne samo doma, tudi v vseh vojaških bolnišnicah in na vseh frontah, v strelskih jarkih ga čitajo z navdušenjem in veseljem. Prepričani smo tedaj, da bode imelo tudi letošnje vabilo za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi vrsti stare naše naročnike, da naj nam čimpreje vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem listu naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo pridobivajo vedno novih somišljenikov in odjemalcev. „Štajerc" ostal bode vedno zvest svojemu naprednemu, šta-jersko-koroškemu, avstrijskemu mišljenju! Važna odločba najvišje sodnije glede navijanja cen. Neka prizivna sodnija na Češkem je šest mlekaric, ki so vsak drugi dan 30 do 60 litrov mleka dve do tri ure hoda v mesto nesle, zaradi čezmernih cen obsodila, to pa z vtemeljevanjem, da ne gre, da bi se troške podraženega življenja na porabitelje vrglo. Najvišja sodnija je odločila, da se to stališče v danem slučaju, ko so gro za mule trgovce, ne more sprejeti. Pri veletržcujeto stališče opravičeno, ker pri njemu za kritje osebnih potrebščin porabljeni troški tvorijo le neznatni del njegovih doliodkov, se torej pri večjemu dobičku ne morejo vpoštevati. Drugače je pa pri malem prodajalcu, ki samo toliko zasluži, da zamore kriti prej kot slej svoje ponižne življenske potrebščine. 100 kron za par opank. VEssegu se je naznanilo sodniji nekega Ivana Vidič, ker je za en par opank 100 kron zahteval. Prisilno prodani rudnik. Rudnik J a n ž e-va dolina v okraju Krško bil je pri prisilni razprodaji od usnjarskega fabrikanta g. Filipa K n o c h v Celovcu za 726.000 kron kupljen. Doslej je bil ta rudnik last neke družbe s sedežem v Trstu. Zopet podraženje tobaka? Na Dunaju se '■ govori z gotovostjo, da se bodejo v prihodnjih dneh zopet cene vseh tobačnih izdelkov zvišale. Zvišanje cene obsegalo bode vse vr-I ste tobaka, cigar in cigaret in bode baje tako visoko, kakor je bilo zadnjo zvišanje. Železniška nesreča v Rumunijl. (K.-B.) „Pro-gr6s de Lyon" poroča iz Jassyja: Glasom uradnega poročila bilo je pri železniški nesreči pri C i r u r e a 374 oseb ubitih in 766 ranjenih, med zadnjimi 300 težko. Ruzpuščena Sokolska društva. C. k. na-;' mestnija je razpustila Sokolska društva v Horitzu, Miletinu, Bielohradu, Oubislavici in Jičinovesu na Češkem. Očeta in mater na enem dnevu izgubil. Učitelju g. Ferdinandu Persche v Celju umrla sta na enem dnevu oče in mati. Našo sožalje! Nasilnež. V Strohmayerjevo gostilno v Ptuju je hotel pred kratkim neki pijani stražmojster iz Sterntala ponoči vdreti. Ker je grozil in razbijal, hotel ga jo neki tam stanujoči mož s streli prestrašiti. En strel pa je stražmojstra v nogo zadel in ga lahko ranil. Dobro potekla nezgoda. V zadnjih dneh tako bogato padli sneg podrl je kegljišče Strobmayerove krčme v mestnem parku. Par minut pred nezgodo se je nahajala gostilni-čarjeva sestra na kegljišču. Ko bi bila tam ostala, bi jo gotovo ubilo. Huta. Piše se nam: Občinski odbor na Muti je ednoglasno imenoval posestnika .fo-hana Winkler v Mariboru za njegove zasluge za častnega občana. Samomor. V Celovcu si je neki oficirski sluga iz neznanega vzroka življenje vzel. Bil je oženjen, oče treh otrok in je živel v ugodnih razmerah. Rudniška nesreča. Iz P 1 i b e r k a pri Beljaku se poroča: Dne 20. p. m. zgodila se je v Franc-.Tožefovem štolnu nesreča vsled eksplozije razstreliva. Pri temu je bil rudar Matija H a u m a n n smrtno zadet, medtem ko je bilo več drugih rudarjev lahko poškodovanih. Roparski napad. Dne 21. p. m. popival je v neki gostilni v Viktringerringu v C e 1 o v-c u neki četovodja v družbi večih vojakov ter opetovano predkaznovane Adolfine B 1 a s ni k. Ko je četovodja svojo ceho plačal, pri čemur je natakarici svojo zlato uro pokazal, in z Blasnik na cesto stopil, dobil je nakrat od nekega civilista močni udarec v obraz, da se je nezavesten na tla zgrudil. Ko je prišel zopet k sebi, je opazil, da mu je zmanjkala zlata ura in denarnica. Na podlagi naznanila so aretirali omenjeno žensko, nadalje nekega Leopolda L a m m e r in nekega Jožefa R a i-m u n d. Tatvina. 18-letni fabrični delavec Tomaž Novak vsilil je v trgovino Štefana K o B v Wolfsbergu, poiskal ključe in ukradel iz blagajne 400 K denarja. Ko so ga prijeli, dal je 194 K nazaj ; ostali denar pa pravi, daje dal nekemu dečku. Pazite na deco ! V potoku Eitweg v Sv. Andreju i. L. vtonil je 13 letni Pavel D o h r, sin nekega ubogega vžitkarja v Mo-sernu. Položil je bil desko čez potok in se na njej zibal; nakrat pa je padel v vodo in utonil. Snežni plaz. Iz občine Stali i. M. se poroča: Preteklo sredo zjutraj padla je v vasi Latzendorf snežna plaz, iztrgala mnogo dreves, uničila tri mline in se vstavila, visoka kot stolp, ravno pred Keuschnigovo hišo. Ker v mlinih ni bilo ljudi, ni prišel k sreči noben človek ob življenje. Neka stara ženska v Keuschnigovi hiši se je ponoči ob 2. uri zbudila; ni mogla več zaspati ter je zbudila kmetico ter otroke. V groznem strahu prebili so vsi par ur; kar nakrat so začuli grozni ropot in gromenjc, plaz je prišla in se neposredno pred hišo vstavila. 913456 P-čolni. Prav gotovo nistno nervozni in v tej svetovni vojni, v čudnem zadržavanju gotovih činiteljev, v dobi krušnih kart in pe-trolejskega pomanjkanja ter stroge cenzure navadni človek sploh ne sme imeti živcev. Kajti živci — vkljub vsej prirojeni in privzgojeni ponižnosti se vendar skoraj vedno zaletavajo v to ali ono visoko premišljeno odredbo te ali one oblasti. Popolnoma mirno in z začasno penzijoniranimi živci torej hočemo na naslov cenjenih tovarišev v uredništvih slovenskih listov, zlasti mariborske „Straže" in njenega sorodnika .,Gospodarja" sledeče opombo nasloviti. 1) Kaj so P-čolni? V kolikor nam je znano, poznajo avstro-ogrska in nemška uradna poročila le U-čolne (podmorske čolne). Smešno jo, ako se iz nekake blaznosti „pra-vilnega" prevajanja oficijeme Označbe edno-stavno prezira. Kajti gg. tovarišem pri ,,Straži" itd. bode vendar znano, da je nemščina armadni jezik. — 2) V vsaki ljudski šoli smo se učili, da se deli štajerska naša domovina v spodnjo, zgornjo in srednjo Štajersko. Popolnoma napačno je torej, ako se govori o „slovenski" ali o „nemški" Štajerski, zlasti pa, ako se piša „$lovensko Štajersko" z veliko začetno črko. To, kar znajo ljudskošolski učenci, bi morali znati tudi gg. pri „Straži" itd. Ne gre se tukaj za besedo „slovensko"; ali dokler ni Spodnja Štajerska v zmislu „trializma" odtrgana od srednje in zgornje Štajerske, dokler ne pišejo Nemci namesto „Obersteier" — „Deutsch-Steiermark", toliko časa je to pri naših domačih listih istotako nerazumljivo. — 3) Zakaj so pričeli slovensko-narodnjaški listi rusko prestolnico imenovati „Petrograd", to pa v časa, ko je ruska vlada sama še govorila o „Petersburgu"?? Ali so bili slovenski listi bolj papežki nego sam papež? Za nas jo staro zgodovinsko ime „Pe-tersburg" merodajno. — Zakaj ne piše mariborska „Straža", ki polni vse svoje predale s poročili o sestankih nemških strank, ničesar o kranjskem deželnem glavarju in vodji klerikalne stranke dni. Ivanu Šušteršiču, kateremu se je v javnosti naravnost neverjetno korupcijo očitalo? 4)Zakaj ne? — Toliko za danes! Imamo pa še celo zalogo ednakih kočljivih vprašanj, in — ker je baje juridična pravica pri nas v Ptuju ednaka oni v Mariboru — jih bodemo v slučaju potrebe kmalu razglasili. Seveda brez vsake nervozn&sti . . . Hvalil se je umora. Kakor se iz Celja poroča, bil je te dni hlapec Johan Super v Dobrički vasi pod sumom roparskega umora aretiran. Prišel je k staremu posestniku Jakobu Kaj b it in pričel z njim v prepir; potem je na bergljah idočega starčka tako pretepel, da je imel ta po celem truplu rane. Supera so zaprli. Medtem se je izvedelo, da se je bil napram nekemu posestnikovemu sinu hvalil, češ da je že dva človeka ubil, pa je bil le enkrat kaznovan. Resnično je enkrat nekega fanta v pretepu ubil, zakar je bil občutno kaznovan. Zaradi dne 9. decembra 1912 na raznaševalcu kruha Mihi Sumrek v Ostrožni izvršenem umoru stal je v sod-nijski preiskavi, pa je bil vsled pomanjkanja dokazov oproščen. Morda bo zamogla sodnija ta umor zdaj pojasniti. Vjeti roparji. Orožniki so aretirali in sod-niji oddali dne 18. januarja Jožefa T a d i n a, Gregorja Čebular in Marijo I n k r e t, vsi trije v Cačovi vasi, ker so bili udeleženi pri roparskih vlomih in tatvinah v okraju Rogatec. Morilska dvojica v Gradcu aretirana. Pred kratkim je bila javnost na Dunaju hudo razburjena. Neki H i r t in njegova ljubica sta namreč gospo Giselo Loschitz v njenem stanovanju umorila ter oropala. Odpeljala sta se potem v Gradec, kjer ju je tajni policaj Karl Walter izpoznal in vkljub temu, da se je zločinec Hirt z revolverjem branil, aretiral in sodniji izročil. Pač lepi uspeh graške policije! Zlata poroka. VMariboru praznovala je zakonska dvojica Franc in Marija Sitter, rojena Hrastnig, redko slavnost zlate poroke. G. Franc Sitter je bil 1. 1842 rojen in skozi polnih 35 let postajenačelnik v Bistrici pri Lembahu. Čestitamo! Smrtna nezgoda. Hlapec Valentin M o šič ' v Celovcu je odlagal sode. Pri temu je zdrsnil in padel, veliki sod pa se je zvalil če- , zenj. Bilje tako hudo poškodovan, dajekmalu nato v bolnišnici umrl. Iz ruskega vjetništva je sprejel naš urednik 1 Linhart dopisnico vjetega hrabrega vojaka iz Koroškega, ki se glasi tako-le: „Remowka, 1. decembra 1910. Cenjeni gospod Linhart! Čeprav daleč od domovine, vendar Vas nismo pozabili. Predvsem želimo Vam in Vašim naročnikom prav vesele božične praznike in prav srečno novo leto. Kakor ste nam na kmetskem zborovanju v Sinčivasi govorili, natančno tako jo v resnici prišlo. Zima je že prišla in mi imamo 40 do 45° mrazu. Tu je treba imeti Železno naturo, da se vse pretrpi. Pozdravite nam naše ljudi v ..Štajercu" ! Z mnogimi pozdravi in velospoštovanjem Johann W r i t z, avstrijski vojni vjetnik v Remowki, pošta Mu-chilna pri Tara v Sibiriji." — Prav prisrčno pozdravljamo tudi mi nesrečne naše vojne vjetnike ; žal, da jim niti lista ne moremo doposlati. Veseli nas, da se celo v sibirski tujini spominjajo na veliko zborovanje kmet-skih Korošcev v Sinčivasi, na katerem se je drznil celo en Grafonauer o avstrijskem pa-trijotizmu govoriti. Danes poznamo njegov Mpatrijotizem." Danes pa priznava tudi vso pošteno koroško prebivalstvo, da smo imeli m i takrat prav, ko smo svarili pred ^jugoslovanskimi" sanjarijami. Bog daj, da bi kmalu junaški naši vojaki, naj si bodejo potem na bojišču ali pa v sovražnem vjetništvu, zamogli domu priti! S svojim znanjem in prepričanjem, pridobljenem v vojni, bodejo pomagali vstvariti novo Avstrijo ! Požar. Dno 24. p. m. vpepelil je ogenj na posesti Drauhofen gospodarsko poslopje. Živino so zamogli pravočasno na varno spraviti. Smrt rudarja. Iz H ii 11 e n b e r g a se poroča : L. 1877 rojeni oženjeni Johan L a n d-mann, ki je preje na. Westfalskem kot rudar delal in je bil nekaj mesecev sem v tukajšnjem rudniku uslužben, prišel je pod „hunta." Bil jo tako težko ranjen, da je v rudniški bolnišnici na.prizadetih ranah umrl. Cene žive živine in svinj. Glasom zadnjega zapiska cen, izdanega od c. k. okrajnega glavarstva v Ptuju na podlagi namestniških oz. ministerijelnih odredb, veljajo odslej sledeče cene v vinarjih za 1 kilogram za živo živino in svinje: Mlada živina (terci, mlade telico) 320 do 350, teleta 260 do 300, telice I. kakovosti 290 do 330, II. 250 do 290, III. 210 do 250, telice za pleme 320 do 340, krave I. kakovosti 260 do 310, II. 210 do 260, III. 160 do 210, polnobreje 320 do 340, na novi doji 330 do 350, voli I. kakovosti 320 do lioO, II. 290 do 320, III. 260 do 290, za vprego 350, biki I. kakovosti 290 do 330, II. 260 do 290, TTT. 210 do 250, svinje, debele za klanje (nad 90 kg) 480 do 540, mesnate (40—90 kg) 470, za krmljenje, čez 40 kg 400 do 500, prasci do 40 kg 600. Teh cen se mora vsak živino- in svinj erejec držati, ker bi bil drugače lahko zaradi navijanja cen občutno kaznovan. Za meso in drobovino veljajo v zmislu odredbe c. k. namestnije sledeče cene v vinarjih za kilogram: Govedina, zadnje 20 dkg naprivržka 640, prednje 15 dkg napri-vržka 600, pljučna pečenka 720. T e 1 e t i n a, zadnja 540, prednja 500, zrezek 700, pleča ■ 500, tele jr celem, osnaženo 380. Svinje-tina, kare 19 dkg naprivržka (pri pridelo- , valcu) 750, (pri trgovcu 800, druga 19 dkg naprivržka (pri pridel.) 700, (pri trg.) 720. Drobovina, vamp (bleki) 70, goveja pljuča i 175, kravje vime 100, gobec 180, goveje srce ; 240, goveji možgani 200, govejo jetra 240, goveje ledvice 250, goveji jezik 400, rajželc I (drobovina telet) 50, telečja jetra 300, telečji jezik 200, telečji možgani 180, telečje pljuča in srce 200, svinjske pljuča 300, svinjska jetra 330, svinjske ledvice 480, svinjski jezik 480, svinjski možgani, en kos 70. Za masti in klobase je določila c. k. oblast sledeče cene v vinarjih za en kilogram: Maslo 800, goveja mast 500, svinjska mast 800, svinjska mašča (zabel) 1000, svinjska slanina, per fat" surova, brez kože 800, slanina v kosih, prpo r kajena 930, svinjska slanina, surova, s koinaroc 760, brunšviske klobase 680, krvnato klobaiZvez in jeternice 200. jo dr Cvima zmanjkalo. Iz trgovskih krogov •vitrij nam poroča, da so zaloge cvirna popolnonmokc razprodane in da so trgovci torej zaman tfokraj dijo, pridobiti novo blago. Kupci naj m; obrnaroi čajo svoje nevolje na trgovce, kajti ti niljejo pomanjkanja krivi. Zaloge surovin in <■vir.triun so ravno od oblasti zaplenjene. vinoj Od lakote umrl. Piše se iz C e 1 j a: Sinter letni kočar Juri Ž ume j bil je čudak, ki;svojc v popolnoma mali koči sam živel, z nikomijemu občeval, si ničesar privoščil in se le semin^znan pokazal, kadar je šel beračit. To dni enkn« koi posetil gaje njegov brat s svojo soprogo. Nafl sta starčka mrtvega v postelji. Bil je že pij par dnevi umrl. Brat je porabil to priliko | je vzel svoto denarja čez 1000 kron, ki jo| imel pokojnik v neki knjižici shranjeno. Ni prve se je mislilo, da se je izvršil ropar! umor. Zdravniki pa so dognali, da je stan od lakote umrl. Proti bratu se je napH vilo naznanilo zaradi tatvine. dane Velika navijenja cen z nafto. V Krak vi se je prišlo na sled večjim navijanj^a cene po skupini trgovcev, na katere čeluizl^' star neki Bloch. Ti poštenjaki kupili (čete. vagon nafte po 3400 kron, prodali šo ga pdelk za 4300 kron naprej. Skupno se gre dosipet za 200 vagonov. Razprodaje so se vršile sta neki dunajski kavarni, v kateri se jo prijd81110 70 trgovcev, ki se jih je pa na prosti nojV a. pustilo. Le Bloch je ostal v preiskovalna^ zaporu, čeprav je ponudil en milijon kavcijo. Izpred sodišča. Gradec, 30. januar] Dne 10. januarja se je jmel Aleksand K a u p y iz Verbocza (Ogrsko), mozaični govec na Dunaju pred dež. bramb. voj« sodnijo c. in k. vojaškega komanda GradBT zaradi zločina zoper vojno silo države zagi*> h r varjati. Obtoženec, ki jo bil svoj čas potnjBBfll neke fabrike maščob na Ogrskem, potem s lastnik firme za Čipke in zidano blago Ahfltso s mann na Dunaju, je aprila 19IG prevzel vfr dobavo blaga za neko vojaško taborišče iL e bil vsled tega tudi od vojaške službe oproščeno« Pri temu je cene tako zvišal, daje pri obraiin t 5 milijonov v škodo moštva za stoti s o čV j obogatel. Stvar se je pri razpravi popolnomplei dokazala. Vojna sodnija ga je spoznala kr vim in obsodila na 15 let težke ječic' I poojstrene z enim trdim ležiščem vsaki mese^eč V varstvo najemnikov stanovanj pred n« pravičenim povišanjem najemščine in odp vedanjem stanovanj je izdala vlada stroj odredbo. Zaradi pomanjkanja prostora bode o tej odredbi v prihodnji številki govorili. UI1B k" rarfa radi ni t invelil na .dp* troi lea h. ----------------------------------------------------------------------------------------------------111C1 Boj zoper peronosporo in^v; oidium. ^p Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskeivz^ nam piše: . tor« Izredno močno nastopivše bolezni v i^ot nogradništvu povzročile so lani visoko oškPra dovanje; vsled tega je potreben izdatni br zoper peronosporo in oidium v tekočem leti* r ; V to je primeren zoper peronosporo bakrei8ro vitrijol in po obsegajočih, na Štajerskem jAv vršenih poskusih v prvi vrsti bakrena pastv° rBosna", proti oidiumu pa žvepleni praše^oj Vlada se trudi, da vkljub vsem težavam pt"0'1 trebna sredstva za ta boj na Štajerskem prPlv skrbi. Z dostavljenjem bakrenega vitrijola izm bakrene paste „Bosna" se bode potrebo bP°. jevnih sredstev zoper peronosporo pod gotP* * vimi pogoji v splošnem krilo. Neugodneje .Nji razmere glede preskrbe žveplene moke, k£ar na razpolago stoječe množine žvepla znašaj"32, komaj eno petino naznanjene potrebščine i™1 se nadaljne množine žveplene moke ne močer preskrbeti. Razveseljivo pa je, da so tudi'£r tem oziru lani izvršeni poskusi z ^nati-imP™ thiosulfatom" dognali, da se zamore to srei11?11 stvo uspešno zoper oidium rabiti, ako se g"lv tovi bakreno-apneni tekočini pol kile na ltj-litrov doda; s tem se zgodi istočasni boj » ni HM. J J« n aj rsk 6«8 ier peronosporo in oidium. ..Natrumthiosul-itu se izdeluje v Ustju-Hrušavi in se bode o naročilu poljedelskega ministerstva na laročbe po možnosti na Štajersko oddalo. .Sveža poljedelskih zadrug na Štajerskem, ki ie določena kot edino razdelilno mesto za itrijoi, bakreno pasto „Bosno", žvepleno joko in natriumthiosuliat, se je obrnila na okrajne odbore, ki morajo od občin zbrana naročila zvezi izročiti, s prošnjo, da naj pošljejo z vso naglostjo tudi naročila na natriumthiosulfat, da se ne zgodi kakšna, za vinogradnike škodljiva zamuda. Leži torej v interesu vinogradnikov, da naznanijo takoj svojo potrebo na natriumthiosulfatu pri svojemu občinskemu predstojniku. Ker se naznanjena potrebščina na žveplovi moki zamore 8 komaj eno petino kriti, je priporočati kritje z natriumthiosulfatom. ijiio uler Zadnji telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 31. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada pl. Mackensen. Turške čete zavrnile so blizu izliva S o r e t a močne ruske poizvedovalne čete. — Fronta nadvojvode Jožefa. V oddelku Mesticanesci so pričeli Rusi zopet s svojimi napadi. Dva njih napada bila sta popolnoma odbita; pri enem tretjem smo izgubili neko postojanko južno ceste Valeputna. Namestnik generalštabnega šefa pl. H 0 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 31. januarja (W.-B.). Iz ■velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Ob meji Lo-thrinške pri Lenitreyu bil je od opoldneva sem artiljerijski boj močan. Zvečer so napadli Francozi del naših postojank; bili so zavrnjeni. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Na vzhodnem bregu A a n a-skočile so naše čete neko rusko postojanko in so zavrnile v njej več močnih protinapadov. Vjele so 14 oficirjev in nad 900 mož, zaplenile pa 15 strojnih pušk. Makedonska fronta. Poizvedoval-ci pripeljali so od nekega pohoda ob C e r n i več vjetih Italijanov. Prvi generalk vartirmojster Ludendorff. Poojstrena vojna na morju. Avstro-Ogrska. Nemčija in njuni zaveznici proglasile so velevazni novi oddelek svetovne vojne. S 1. februarjem je pričel p o-ojstreniboj podmorskih čolnov zoper sovražnika in obenem blokada okoli Anglije, Francoske, Italije ter v skerff vzhodnem Srednjem morju. Prične se torej brezobzirna vojna na morju. Dotična nota našega c. in k. zunanjega ministerstva pravi (skrajšano): K.-B. Dunaj, 31. januarja. Vsem nevtralnim državam od zunanjega ministra grofa C z e r n i n a poslana nota pravi, da so Avstro-Ogrska in njene zaveznice jim v obrambo svojega obstoja v avgustu 1914 vsiljeni rasel ^oj sprejele, v 30 vojnih mesecev toliko uspe-n p, hov dosegle, da zamorcjo svoje čisto defenzivne vojne cilje kot doseženo smatrati. To zmerno izpoznanje in želja, preprečiti nadalj-jno brezplodno prelivanje krvi, povzročili so irovno ponudbo štiri zaveznih sil. [jih nasprotniki, od blaznosti zaslepljeni, da Izamorejo usodo še ugodno spremeniti in nas razbiti, so to ponudbo odklonili in stavili mirovne zahteve, katerih cilj je naše uui-enje. Bog in svet sta priči, kdo jo r i v nadaljevanju vojne. Nasproti ani nasprotnika, premagati naše armade, [uničiti naše mornarice, izstradati naše pre-ivalstvo, se mora boj nadaljevati na in v v oške .i bo leti k i-en m v, past i pre 3la >o b g° eje naša; ine i: mo tudi triu sre se g la K suhem in na morju z n a j o j s t r e j š i m i sredstvi. Edino povišana vporaba vseh vojnih sredstev zamore vojno skrajšati. Nasprotnik je že doslej skušal, pomorski naš promet podvezati in nam vsak dovoz odrezati. Kakor v drugih morjih so tudi v Adriji celo bolniške ladje in neoborožene osobne parnike brez prejšnjega svarila torpedirali. Avstro-Ogrska in njene zaveznice vporabljale bodo odslej isto metodo s tem, da Anglijo, Francosko in Italijo od vsakega pomorskega prometa odre-Žejo in v to svrho od 1, februarja 1917 v notranjem gotovega zatvornega okoliša vsako paroplovstvo z vsemi sredsti preprečijo. Nota označuje s kartami zatvorne okoliše, v katerih se bode od»l. februarja sem vsak pomorski promet z vsakim orožjem preprečil in izjavlja, da nevtralne ladje, ki se vozijo v okolišu, to storijo z lastno nevarnostjo. Tudi ta sklep je Avstro-Ogrska sprejela z namenom, z ucinkujočiini vojnimi sredstvi to borbo skrajšati in miru bližje priti, za katerega ima brez uničevalnih misli zmerne pogoje, kajti konečni namen vojne niso pridobitve, marveč prosti, zasigurjeni razvoj lastnih kakor dragih držav. S polnim zaupanjem na priznano hrabrost svojih vojnih sil na suhem in morju stopajo zvezne moči z grenko o'd lo Čno s tj o, pa tudi z gotovostjo v predstoječo resno fazo boja, da bode ista vodila do uspeha, ki bode leta dolgo borbo konečno OdloČil in s tem žrtve na lasti in krvi opravičil. Potres v Brežicah. Kakor se iz Brežic poroča, ni bila soproga okrajnega glavarja pri potresu ubita, pač pa neka nadučiteljica vdova, ki se je le slučajno za par dni tam mudila. Smrt rumunskih ministrov? „Ruskoje Slowo" poroča iz Jassy: Neki posebni vlak iz Rusije je skočil iz tira. Nastal je ogenj, pri kateremu je prišlo nad sto visokih oseb ob življenj^. Med potniki nahajali so se tudi ruska generala Mosolow inSa-c h a r o w, rumunski ministri Take J o n e s c u, Cantacuzene in Costinescu, kakor tudi bivši zunanji minister Porumbaru. Čedna postrežnica (dekla) se sprejme pri gospej nadgeo-metra Sprung v Ptuju, Anast. Grunstr. 18. Mesečno 20 kron plače. Mora tudi perilo prati in peglati. « Mesarski učenec krepak in zdrav, iz dobre hiše, se takoj sprejme pri Aleksandru Vaupotič, gostilničarju in mesarju v Ljutomeru. 20 V najem se išče malo posestvo 8—10 oralov v okolici Radgone. Natanc-neja pojasnila na upravo tega lista. 46 LES 500 kron Vam plačam, j ako moi iz- j trebnik kore- ] nin Rla-bal-sam Vaša kurja očesa, bradavice in t do k*žo n© odpravi v 3 dneh hrfz bolečin. Cena ene posodice i garanci skim pismom K 1*5*1, 3 posodice K 4' ■, 6 posodic K 6&0. Stotero zahvalnih pi-seni. Ktimeny, K. scau Kassi)I. postni predal 12/27 (Ogrsko . Proda se linolej-tepih, edno-barven, 2 metra širok, okoli 6 m dolg, lino-lej za hojo, tepih iz zelenega pliša, lepa slika (ročno delo). Tschret 37 pri Celju prod Pischekovo krčmo. 39 kupuje po najvišjih dnevnih cenah Alexander Rosenberg, Graz, Annenstr. 22. Konjski hlapec3 ki se razume na vsa poljska dola, išče službo pri večjemu posestniku. Naslov pove uprava tega lista. Učenec 32 z mesečno plačo 8 kron in 4 leta učno dobe se sprejme pri gosp. Leopold Wake, mizarski mojster, Strati pri Spielfeldu. Loterijska štnvilfee. Gradec, 31.januarja 1917: 90, 22, 38, 62, 32 Trst, 24. jan. 1917 : 24, 76, S, 85, 37 Bo-pčina. ki jo nam napravi eno kurjo oko in ki nam zagreni vsaki korak, se l»hko odpravi, ako kurje oko odstranimo. Pa ne z nožem, kajti dovede lahko do zastrupljeni a krvi, marveč hitro in lahko s Fellcrievim flajšlrotn zoper kurja očesa, ki stane samo 1 krono Itudi v Škatlah po 2 Ki in se priporoča od tisočerih poštarjev, orožnikov, turistov. Noben glavobol nas ne muči, ako rabimo krasni Fellerjev črt ni k zoper migreno za 1 K. Jzborna jevodazaočizal K. Vse pristno le pri E. V. Feller, lekarnar, Stu biča, Elsa-trg Štev. 2i I na Hrvatskem. Zenitna ponudba. Želim se spoznati z dekletom ali z vdovo brez otrok, ki bi bila na posestvi; jaz sem zmožen nemškega in slovenskega jezika in v starosti 35 let. Naslov: Jakob Hentak, Warter, Krankenhaus, Pettau. 43 It 44 kupuje, jemlje v najem, posreduje, prodaja, oddaja v najem posestva, fabrike, hiše, love in ribarstva, kmetijske in gozdarske pridelke, posreduje hipotekama posojila in prevzema komisijske zaloge blaga ali zastopstva dobrih industrij. Daje brezplačno nasvete. Izdaja trgovsko-prometni časnik „HAVEG". Največja sigurnost. Prima reference. ,,HAVEG" trgovska posred. družba z o. z. Dunaj I., GiselastraCe 5. 41 tolažba za na živcih. obolele je moj ravnokar iziŠli spis! V istem se govori o mnogih dolgoletnih izkušnjah glede vzrokov, nastajanja in zdravljenja živčnih bolezni. Pošljem vsakomur ta zdravstveni evangelij popolnoma zastonj, ako piše zanj na spodaj stoječi naslov. Tisoči zahvalnih pisem pričajo o edino lu stoječem uspehu neutrudljivega, vestnega dela razisko-valcev v blagor trpečega Človeštva. Kdor spada k veliki armadi na živcih bolaoih, kdor trpi na raztresenosti, strahu, slabosti spomina, motenju želodca, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, splošne ali delovne slabosti udov ali na drugih neštetih pojavih, Kdor jo pazno prečila, pridobil bode pomirljivo prt- pričanje, da imajo ednostavno pot k zdravju in Zivljen- skemu veselju I Ne čakajte in pilile Se danes I Ekspedicija Opera -apoteke, Budapest VI, Abt 473. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepcanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K Tekočina za prša in pljuče, stekl. 160 K, vel. stek-1. 240 K proti kašjju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 vin. — G-j proti gihtu 1-50 K. — Balzam za giht, ude m živce stekl. 3 50 K ; izvrstno mazilo, k; odstrani bolečine. — Beiburški živinski prašek a J-50 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160. — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 150. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. 49 'razne kište proda po ugodnih cenah knjigarna W« KIank.e, Ptuj Armadne ure na napestnik natančno regul. in repasirane, nikel ali jeklo K 12, 16, 20. 2 radij-svetilnikom K 16, 20, 24. V srebru K 18, 24, 28. Z radij svetilnikom K 30, 36. Srebrna ura na napestnik K 30, 36, 40. 3 leta garancije. Razpošilja po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur Harms Konrad, c. in k. dvorni liferent, B r u x št, 1503 (Češko). Glavni cenik zastonj in poštnine prosto. »lužbe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju urrrSnje ne trste pasreitavanja najhitreje. Tpntaaj« * peJMaila V mastni stražnici (rotors) Inzerati : v - „Stajercu" j imajo vsled velike raz- J Sirjenosti najboljši uspeh. S Sprejemajo se: v Ptniu pri upravi lista: v Cel pri pp. fritz Ml j y Mariboru pri g. Rad. Gaisser. : >Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrste itd. Inzerati v »Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. Meščanska parna žaga. Na novem ientnem trgu (Lendplitz) V Ptuju zraven klalnic« b piinarsk« hiie pOBtuvljeaa je para« žaga ™1»bm Vsakomur m lea itd.,ter pozahtam t*koj raziaga. Vsakdo p* mm Uku m« oblati, vrtati, apahati i. t. i. Svinjske kože kupuje v vsaki množini po vedno višji ceni kakor prekupčevalci fabrika usnja Hermann Berg, Maribor, Lederergasse 8. 28 Švajcar s 3 delavskimi silami (tudi ženskimi) se išče K 30—40 kravam. Vprašanja na gospo Marijo Lininger, Maribor, Volksgartenstrasae. jLjudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. ^ Ča» za kopanja i ob delavnikih o« 18. ure do 8 are popoldne (blagajna )• od I ^■j 12 do 1 ure zaprta), oš neaeljab la nikih od 11. Ho 18 ura topoidne kopeli z vrocirozrakom, nare Brausebad" i rjubo K - -70 feTij Hlapec ki ima skrbeti za enega konja in eno kravo, ki vozi 3-krat na dan pošto in tudi drugo blago od komaj 5 minut oddaljenega kolodvora, so sprejme pri Adolf Orel, Šoštanj. Plača 48 kron in polna oskrba. 26 Nobenega zobobola več, nobenih noči brez spanja. „Fides" odpravi bolečine pri votlih zobeh, kakor pri trdovratnem revmatičnemu zebobolu, kjer so odrekla vsa druga sredstva. Brez uspeha denar nazaj! — Cena K 1'50.- 3 tube 4 krone. 6 tub K 550. Nobenega zobnega kamna več. Snežno- bele zobe dosežete z „Xiris-zobno" vodo. Takojšni učinek. Cena K 2—, 3 steklenice K 5—. Kemeny, Kaschau I., poštni predal 12/Z 26. Ogrsko. 447 Najlepša povečanja po vsaki fotografiji ter tudi priveske, broše z barvastimi fotografijami v double, srebru ali zlatu oddaja fotografični umetni zavod Emil Lobel, Gradec, Schonaugasse 9. 27 Pridni mlinar £ za umetni in kmetski mlin se takoj sprejmepr P"00 Aleksandru Grundner, Zreffijf pri Konjicah. 5 kro i> kron 3eto; z ceh druj ačuni n: Kupim vsako množino starega vlitega železa po najvišjih cenah. 24 Vincenc Leposcha, trgovina z železjem v Ptuju. Zenitna ponudba. Mladenič v starosti 32 let se želi spoznati ,r?m mladenko ali vdovo na posestvu, ki ne susLj 'n. biti starejša od 35 let; prednost imajo dfgt.se p kleta, zmožna nemškega in slovenskega jeziki., , Ako je mogoče sliko poslati pod Šifro ,.DobnnJštvo srce" na upravo tega lista. ,ptuju, sh Avtomatični lovilec za podgane K 5-80, za miši K i'—, vlovi brez nadzorsd do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha nfi se postavi sam. Pasi za ščurke „Rapid", H soČe ščurkov v eni noči a K 3-70. Po' najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. RazpoSiljatev po zetju, poštnina 80 vin. Export-haus Tintner, Wien, Neulinggasse Nr. 26/1. 70. P„v50*"«i tev po po* Wien, 111 100 litrov domače pijače [&st< osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahko vsai, sam napravi i majhnimi stroSki. V zalogi so ananas, jabolčnik, grenadinec, malinovec, 3katni hruševec, poprovi metovec, pomarai čevec, prvenčevec, viŠnjevec. Neuspeh izključen, — Ta domača pijača se lahko pije poleti hladn pozimi tudi vroča namesto ruma ali Žganja. Sestavine z tančnim navodilom stanejo K 10'— franko po povzetju. Za el nomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice itd., nepr& l|ive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njego1 dclazmožnost nič ne trpi. 41 Jan. Grollch, Engel-Drogerie Brno 636, Moravsk Zagotovljen uspeh Iheitro zahvalnih linn v pij. vpogled na razpolago. Polna krasna pr$a dobite pri rabi 9 med dr. A. Rix kreme za prša, -trsk; Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost,m i hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doz* hip K 330, vel doza. zadostuje za uspeh, K 8-80 , ' KoiUDr. film LaboratoriDin Dunaj IX.. Lachiererg. 61^ Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloga v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna ,.Marij pomagaj* in parfumerija Wolfram ; v Ljubljani lekarna pri Ba' jelenu*, v drofteriji A. Kauč, in nAdria-Diogorie." na iA;'';- , Sš^ida do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. ^ H v i I • in ustnice naravne lepote n v i trJIiiiililui^tSif^JiiiiliriK Razpošiljatev direktno po povzetju ali naprej-plačilu. Dr. A. Rix Kosm. Laboratorinm Wien IX, Lackierergasse 6|K. l^^'tg^zC pomagaj in parfumerija Wolfram T Ljubljani: parfumerija A. Rauč in drogetija ,.Aaria". (se da praii). Nikdo netrj izpozna vkljub krasne-mu učinku. 1 flacon P* K 2-75. 5J« Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blanke t Ptuja. 001210