SONJA DROBNIČ* Nestandardne oblike zaposlovanja v Srednji in Vzhodni Evropi Uvod Nestandardne oblike zaposlovanja so se v večini zahodnoevropskih držav v zadnjih nekaj letih izredno razmahnile. Število oseb, zaposlenih v eni od oblik nestandardne zaposlitve, se je povečalo v absolutnem in relativnem smislu. Med tovrstnimi oblikami zaposlovanja je še posebej pomembno zaposlovanje s krajšim delovnim časom, čeprav se v zadnjem času pogosto razpravlja ali je part-time sploh upravičeno šteti med »nestandarne« pojave, saj je že prevladujoči zaposlitveni vzorec za določene kategorije zaposlenih. Zaradi mednarodnih razlik v običajni dolžini delovnega časa se krajši delovni čas navadno opredeli kot tedensko število delovnih ur nižje od »običajne« dolžine zaposlitve v določeni deželi. Tovrstno zaposlovanje je v skoraj vseh državah raslo eprimerno hitreje kot zaposlovanje s polnim delovnim časom (Buchtemann in Ouack 1990; Hakim 1993; Kiernan 1991; Meulders in Plasmann 1992). kar je med strokovnjaki in politiki pripeljalo do intenzivnih razprav o prednostih in slabostih skrajšanega delovnega časa. Po eni strani se zaposlovanje s krajšim delovnim časom pogosto pojmuje kot drugorazredna oblika zaposlitve, ki je za nezaposlene izredno neugodna, saj praviloma prinaša nizko plačilo, nizko zaposlitveno varnost, nezadovoljivo zakonsko zaščito, pomanjkljivo socialno varstvo ter slabe možnosti za napredovanje in zaposlitveno kariero nasploh. Krajši delovni čas je na visoko kvalificiranih delovnih mestih z višjim poklicnim statusom neobičajen, čeprav ne neznan (Sidaway in NVareing 1992). Zaposlene, ki delajo krajši delovni čas. delodajalci pogosto jemljejo kot marginalno delovno silo. ki zapolni občasne povečane potrebe po delavcih, ter na ta način zniža stroške za nadurno delo redno zaposlenih delavcev s polnim delovnim časom. Ker so ogromna večina zaposlenih s krajšim delovnim časom ženske, se part-time razlaga kot vir neenakopravnega položaja žensk in njihove marginalizacije na trgu delovne sile.1 Po drugi strani pa mnogi zagovorniki to obliko zaposlovanja opisujejo kot prožno in relativno dobro socialno varovano obliko dela, potrebno in ugodno za določene kategorije delavcev kot tudi zahteve delodajalcev. Tovrstno zaposlovanje je posebej ugodno za delavce oz. delavke z družinskimi obveznostmi, tiste, ki se približujejo upokojitvi, ter druge posebne skupine, npr. študente in druge, ki * Dr Sonja Drobmi. zasehnaa raziskovalka Univerz v Ljubljani in Brcmnu 1 OECD podatki o zaposlovanju s krajSim delovnim iavom kažejo za obdobje IJ.1% na Norvetkcm. 7J% na Švedskem. 5J% * Veliki Britaniji. 3.4% v Franciji. 2.6% v NemCip. 2.4% v Italiji. 1.6% « Avstriji in 1.5% v Španiji vstopajo na trg delovne sile. Možnosti zaposlovanja s krajšim delovnim časom lahko tudi povečajo kontinuiteto pri zaposlitvi karieri žensk te na ta način dolgoročno izboljšajo njihov položaj na trgu delovne sile, kot za Švedsko argumentira Sudstrom (1991). Ne glede na to ali gre za zagovornike ali nasprotnike krajšega delovnega časa, pa vsi uporabljajo argumente, ki veljajo za razvita tržna gospodarstva v Zahodni Evropi. V mednarodni literaturi je zelo malo znanega o krajšem delovnem času v državah Srednje in Vzhodne Evrope ter o njihovem trgu delovne sile nasploh. To velja ne le za socialistično obdobje, ampak tudi za čas prehoda. Relativno malo pozornosti je bilo posvečene realokaciji delovne sile in spremembam zaposlitvenih vzorcev v zadnjih nekaj letih, pa čeprav se radikalno prestrukturiranje gospodarskih. političnih in socialnih sistemov v teh državah najjasneje kaže prav v zaposlitveni sferi. V strokovni literaturi samih držav Srednje in Vzhodne Evrope so se v zadnjem času pojavili posamezni prispevki na to tematiko, vendar je tipično, da obravnavajo izključno po eno državo, npr. Slovenijo (Svetlik. 1994. Verša 1994) ali Madžarsko (Frey in Gere 1994) in da temeljijo na cross-section podatkih, ki se nanašajo že na obdobje prehoda. V tem prispevku poskušam vnesti v analizo part-time zaposlovanja nove razsežnosti: širši teoretski okvir, mednarodno primerjavo in longitudinalni pristop. Članek najprej obravnava sistemske značilnosti socialističnih gospodarstev, ki so privedle do podobnega stanja v zaposlovanju v celotni Srednji in Vzhodnoevropski regiji. Nato primeijam part-time zaposlovanje v več državah na prehodu, podrobneje v tistih, za katere obstajajo informacije, zbrane z anketiranjem delovne sile. Empirični podatki iz Labor Force Survey projektov so predstavljeni za Slovenijo, Poljsko in Madžarsko. Za Slovenijo je analiza part-time zaposlovanja dopolnjena z retrospektivnimi podatki. Ta za Slovenijo edinstvena podatkovna baza temelji na študiji Kvaliteta življenja v Sloveniji in zajema obdobje 1974-1994. Zaposlitvene značilnosti v netrlnih gospodarstvih Zaposlitev v nekdanjih socialističnih državah je veljala za socialno pravico, za katero jamči država. Polna zaposlitev je bila eden od temeljnih ciljev državnega socializma ter pomemben dejavnik legitimacije sistema (Ferge 1992). Uradno brezposelnosti ni bilo oziroma je bila zanemarljivo nizka; povpraševanje po delovni sili je praviloma presegalo ponudbo. Jugoslavija je bila edina izjema med socialističnimi državami Srednje in Vzhodne Evrope, kjer ustavna pravica do dela v praksi ni bila uresničena. Zgodnji poskusi uvajanja tržnih mehanizmov plansko gospodarstvo so že v petdesetih letih pripeljali do brezposelnosti, ki je od tedaj dalje vztrajno naraščala, ter konec osemdesetih let ob ogromnih regionalnih razlikah dosegla v povprečju 15% (Drobnič in Rus. v tisku). Polna zaposlitev, ki je do konca osemdesetih let prevladovala v večini držav na prehodu, pa ne pomeni tudi učinkovite uporabe človeških virov. Podjetja so praviloma zaposlovala preveč delavcev, pogosto tudi previsoko kvalificiranih za dela. ki so jih opravljali. Povpraševanje po delavcih je bilo neodvisno od pogojev na trgu blaga. Povpraševanje po delavcih so spodbujale državne subvencije, vlaganje v delovno intenzivne panoge ter iz centra regulirane nizke plače. K polni zaposlitvi so prispevale ne le ideologija, nizka cena delovne sile ter »soft budget constraints« v podjetjih, ampak tudi povsem praktične potrebe podjetij v centralnoplanskih 797 Teorija m pnkn. let. 32. tt »-10. Ljubljana 1995 gospodarstvih. Podjetja so zaradi neučinkovitega planiranja in težav z dobavo materiala doživljala pogoste zastoje v proizvodnji, med katerimi zaposleni niso imeli pravega dela. Da bi kljub temu dosegli planirano proizvodnjo v predvidenih terminih, so. potem ko je proizvodnja ponovno stekla, z ekstenzivnim delom skušali nadomestiti zamujeno. Značilna obdobja, ki so zahtevala intenzivno, pogosto neprekinjeno proizvodnjo, so bila ob koncu mesečnih, četrtletnih ali letnih planskih obdobij (Laki 1980). Podjetja so torej stalno zaposlovala tako število delavcev, da so zadostila potrebam v teh izrednih razmerah. Treba je reči, da tudi v gospodarstvih kapitalističnega tipa ni neznan pojav presežnega zaposlovanja, ko podjetja v recesiji obdržijo delavce, čeprav ti niso polno izkoriščeni. Vendar je presežno zaposlovanje v socialističnih gospodarstvih doseglo neprimerno večji obseg in je imelo tudi sistemsko podporo.2 V takih razmerah je bilo povpraševanje po delovni sili ogromno ter kronično pomanjkanje delavcev stalen družbeni in gospodarski problem.' Tudi na strani ponudbe delovne sile so številni dejavniki podpirali visoko stopnjo zaposlenosti. Zaradi nizkih plač, pa tudi uradne doktrine, ki je poudarjala vlogo dela pri odpravljanju neenakosti med spoloma, je obstajal močan finančni in ideološki pritisk na zaposlovanje žensk v državnem sektorju. Hkrati je v tej smeri delovala tudi socialna politika. Ker so bile številne socialne pravice, storitve in ugodnosti prebivalstvu dostopne preko delovnih organizacij*, in so podjetja torej opravljala tudi socialno funkcijo, je izključenost iz formalne ekonomije pomenila tudi družbeno in ekonomsko dcprivacijo ter marginalizacijo. Ob upoštevanju te strukturne značilnosti tako na strani ponudbe kot na strani povpraševanja po delovni sili ni presenetljivo, da je bila stopnja zaposlenosti v Srednji in Vzhodni Evropi kljub zelo nizki starostni meji za upokojitev opazno višja kot v Zahodni Evropi. Razlika v stopnji zaposlenosti odseva predvsem višjo stopnjo participacije žensk na trgu delovne sile. Togost zaposlitve Čeprav je bil pravno in politično trg delovne sile v nekdanjih socialističnih gospodarstvih zanikan, je vsaj v nepopolni obliki obstajal že v obdobju pred prehodom (Lehmann in Schaffer 1991; Svctlik 1984; Vodopivec 1991). Vendar so na tem trgu veljale številne omejitve in togost. Togost v tem kontekstu pomeni, da so oboji - podjetja in posamezniki kot nosilci delovne sile - imeli omejene možnosti odločanja. Alternative so bile maloštevilne ali pa jih sploh ni bilo. Ta togost se danes pojmuje kot ovira na poti k želeni pretvorbi v tržno gospodarstvo, zato se skušajo na različne načine odpraviti. Ker pa bodo spremembe na tem področju v prihodnje vplivale tudi na obseg zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom, si na kratko poglejmo nekaj področij, na katerih se je pokazala togost * Zanesljive in natanfne ocene presetoega zaposlovanja ali »kri« brezposelnosti niso na voljo Ra/liine «tudije. ki * ukvarjajo s tem problemom, se motno razlikujejo konceplualno in Indi po metodah ocenjevanj» primerjava ocen za razli&ie drtave na prehodu nakazuje. da je llo verjetno 10%-25% delovnega (»a na ratan presežnega zaposlovanja (Mencinger 1989; Mtron 1992. Neiporova 1993; Rulkowski. citiran v Sodi« m Sztandenka 1991). ' Za primerjavo, leu 1988 je poilo na Poljskem na vsakega »kaka zaposlitve 86 registriranih prostih delovnih mest. Še ceta v decembru 1989. le po razglasitvi programa sistemske transformacije, je prrtlo 25 razpisanih delovnih mest na vsakega registriranega iskalca zaposlitve (Socha in Sztandenka 1991) 4 Nedenarne ugodnosti in storitve so bile v centralno-planskih in meianih gospodarstvih pomemben delci -plaCila* za zaposlitev, ter so zajemale ne. do zdravstvenih storitev. otroUtega varstva, poceni dopastovaaja. ozimnice in podobno trgov delovne sile in zaposlitvenih aranžmajev v preteklosti: lastninski odnosi, sektorske znaCilnosti. vrste in velikost podjetij ter nefleksibilne oblike zaposlitve (podrobneje v Drobnič 1992). Nacionalizacija produkcijskih sredstev je v vseh državah Srednje in Vzhodne Evrope pripeljala do prevlade družbenega oziroma državnega sektorja nad zasebnim. Zasebni sektor je imel nepomembno vlogo; učinkovito so ga omejevali zakonski predpisi (predvsem z omejitvijo velikosti zasebnih podjetij), diskrimina-cijska davčna politika ter omejen dostop do posojil ali njihova dodelitev zasebnikom pod neugodnimi pogoji (Vodopivec 1991). Delna izjema pri nacionalizaciji so bila kmetijska posestva v zasebni lasti na Poljskem in v nekdanji Jugoslaviji, vendar so bile omejitve glede velikosti kmetijskega posestva tudi tu zelo omejitvena. Podatki Mednarodne organizacije dela za osemdeseta leta kažejo, da je bilo le 0,1% ekonomsko dejavnega prebivalstva na Češkoslovaškem delodajalcev ali samozaposlenih. V Bolgariji je bilo teh 03%, na Madžarskem 3,6%, na Poljskem 14,2% ter v Jugoslaviji 17,2%. Nesorazmerno visoki deleži samozaposlenih na Poljskem in v Jugoslaviji izražajo predvsem dejavnost v zasebnem kmetijskem sektorju. Znotraj družbenega oziroma državnega scktoija je bilo zaposlovanje osredotočeno predvsem v industirji in kmetijstvu. Terciarne dejavnosti so bile v veliki meri nerazvite, tako po deležu v družbenem proizvodu kot po številu zaposlenih v storitvenih dejavnostih. Bičanič in Škreb (1991) sta izračunala delež delovne sile, ki odpade na kmetijstvo, industrijo in storitveni sektor v Bolgariji, na Češkoslovaškem, Vzhodni Nemčiji. Madžarski, Poljski, Romuniji in Jugoslaivji. V njunih izračunih spada med storitvene dejavnosti vse, kar ni zajeto v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji in gradbeništvu. V povprečju je bilo v letu 1986 v teh državah 21.7% delovne sile zaposlene v kmetijstvu 43,4% v industriji in 34,9% v storitvah, z Romunijo kot ekstremnim primerom z le 26% delovne sile v storitvenem sektorju. Ti deleži močno odstopajo od razvitih tržnih gospodarstev, kjer je velika večina delavcev zaposlenih v storitvah. Delovna razmerja v državah Srednje in Vzhodne Evrope bi lahko tentativno opisali kot »standardna« delovna razmerja, z vseživljenjsko varno zaposlitvijo na delovnih mestih s polnim delovnim časom. Celo v nekdanji Jugoslaviji z visoko stopnjo brezposelnosti je imela ta značilnosti, ki so izražale državno ureditev in pravno strukturo socialističnega sistema. Ko je oseba dobila zaposlitev, je bila to praviloma zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Razen v izjemnih primerih delavcev brez njihovega soglasja ni bilo možno premestiti na drugo delovno mesto oziroma v drugo delovno organizacijo ali pa jih celo odpustiti. Stroga ureditev zaposlovanja je vodila v visoko stabilnost in varnost zaposlitve ter vplivala na specifično strukturo brezposelnosti. Večina brezposelnih v Jugoslaviji so bili ljudje, ki jim še ni uspelo dobiti prve redne zaposlitve v družbenem sektorju, kot na primer mladi, ki so šele vstopali na trg delovne sile. Tudi delovni čas je bil v socialističnih gospodarstvih zelo tog. Kot navaja Vodopivec (1991), je ta togost imela tudi funkcijo preprečevanja nelegalnih in pollegalnih dejavnosti v sivi ekonomiji. Zaposlitev s krajšim delovnim časom je bila obrobnega pomena, značilna le za nekatere posebne kategorije delavcev. 799 Teorija m praksa, let. 32. M. 9-10. Ljubljana IW Zaposlitev s skrajšanim delovnim časom Simptomatično je. da ni nikakršnih sistematičnih podatkov o zaposlenih s skrajšanim delovnim časom v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Šele v zadnjem času, ko so povsod oblikovali mrežo služb za zaposlovanje ter ponekod začeli zbirati podatke z anketiranjem delovne sile, so standardni koncepti in definicije trga delovne sile - vključno s part-time našli prostor v statistiki zaposlovanja. Vendar je še danes koncept »zaposlitve s krajšim delovnim časom« nejasen in podatki niso nujno mednarodno primerljivi. Odsotnost statističnih podatkov v preteklosti pa ne pomeni, da v socialističnih gospodarstvih zaposlitev s skrajšanim delovnim časom ni bilo. Vendar je imelo part-time zaposlovanje ob pomanjkanju delovne sile v bistvu drugačno vlogo, kot ga ima v razvitih tržnih gospodarstvih, in je bilo omejeno na nekatere posebne kategorije delavcev. Čeprav so obstajale med posameznimi socialističnimi državami pomembne razlike v zakonski ureditvi in praksi, je vendarle možno najti nekatere skupne značilnosti. Parttime zaposlovanje je bilo v bistvu namenjeno povečanju delovnega inputa ali pa temu. da bi v delovni sili obdržali osebe, ki bi sicer zapustile trg delovne sile. Zaposlitev s krajšim delovnim čsom je bila tipična »druga« oziroma dodatna zaposlitev. Dodatno zaposlovanje ni bilo namreč pogosto le v sivi. ampak je bilo pomemben delež tudi v formalni ekonomiji. Na Češkoslovaškem so na primer registrirane »dodatne« zaposlitve v letu 1989 prispevale 4,2% k celotni zaposlenosti (Nešporova 1993). Druga velika skupina zaposlenih s skrajšanim delovnim časom so bili upokojenci. loveheva (1992) poroča, da je bilo zaradi pomanjkanja delovne sile rekruti-ranje upokojencev močno razširjena praksa v Bolgariji. Nekatere države so sprejele posebne ukrepe, s katerimi naj bi več upokojencev obdržali na delovnem mestu oziroma jih prepričali, naj se vrnejo med zaposlene, vsaj na part-time osnovi. Zaposlovanje upokojencev je imelo zato velikodušno podporo v dohodkovni politiki. Poleg plače, ki je proporcionalno ustrezala dolžini delovnega časa, so upokojenci lahko obdržali polno pokojnino, če ta ni presegla določene ravni (glej podrobnosti za Poljsko in Sovjetsko zvezo v: ILO 1989). Če je to raven presegla, je bila pokojnina zmanjšana. Vendar pa so spet obstajale izjeme; na Poljskem, na primer, to ni veljalo za upokojence v deficitarnih poklicih (ILO 1989).' Nekdanje socialistične države v Srednji in Vzhodni Evropi so ustanovile kompleksen in relativno velikodušen sistem družinske pomoči, predvsem kar se tiče porodniškega dopusta in dopusta za nego otroka. Merila za pravico do izrabe tega dopusta ter dolžina so se sicer razlikovala med posameznimi državami, vendar je povsod prevladoval podoben vzorec obnašanja. Matere so običajno ostale doma pri otroku med porodniškim dopustom ter se vrnile na delovno mesto, ko je potekel čas nadomestila za nego otroka. V tipični družini sta bila zaposlena oba starša, in sicer oba poln delovni čas. Pravica do vrnitve na staro delovno mesto po poteku porodniškega dopusta je bila zakonsko zagotovljena. Poleg porodniškega dopusta (običajno okrog 6 mesecev) je dopust za nego otroka lahko trajal tudi do drugega ali tretjega leta otrokove starosti (glej pregled za Madžarsko, Češkoslovaško in Bolgarijo v: Goting 1993). Zakoni so v nekaterih državah predvideli tudi možnost zaposlitve s skrajšanim 5 Stvari na tem podroCju «o se precej razlikovale v Jugoslaviji, kjer so obstajale doloiene pravne ovire za zaposlovanje upokojencev Poleg tega «o vc obCasno pojavljale prave politične kampanje proti zaposlovanju delavcev, ki 10 dosegli starost za upokojitev, da bi na ta način izboljšali zaposlitvene motnosti mladih brezposelnih generacij. delovnim časom za matere z majhnimi otroki. Vendar so se normativne pravice in stvarnost precej razhajali. Tudi v Sloveniji je na primer obstajala možnost, da zaposlene matere (tudi očetje, posvojitelji ali druge osebe, ki skrbijo za majhne otroke) namesto »polnega« dopusta za nego in varstvo otroka kombinirajo podaljšani dopust in zaposlitev s skrajšanim delovnim časom. Ta pravica pa je v praksi ostala večinoma neizkoriščena, saj je veljala za neprivlačno tako za delovne organizacije kot za starše. Za prve zato. ker bi morali organizirati nadomeščanje delavcev za določen čas z neobičajnim krajšim delovnim časom, za starše zato, ker bi bila taka rešitev finančno in časovno dražja, saj prinaša s sabo potrebo po organiziranem part-time varstvu za otroka, upoštevati pa je treba tudi čas ter stroške prevoza na delo in podobno. Naslednja velika skupina zaposlenih s krajšim delovnim časom so bile osebe, ki so imele pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi zdravstvenih razlogov. Predvsem delovni invalidi, ki niso izpolnjevali meril za predčasno upokojitev, so bili pogosto prerazporejeni na fizično manj zahtevna delovna mesta in/ali delovna mesta s krajšim delovnim časom. Zaposlitev s krajšim delovnim časom v državah z netržnim gospodarstvom je bila torej povezana predvsem z dodatno oziroma »drugo« zaposlitvijo ter z zaposlovanjem upokojencev in invalidov. V primerjavi z zahodnoevropskimi državami zaposlovanje s krajšim delovnim časom ni bilo tipično »ženski« pojav.* Spremembe pri urejanju zaposlovanju Poskusi prestrukturiranja gospodarstev v državah na prehodu se najbolj dramatično izražajo prav na trgu delovne sile. V izredno kratkem času je od presežnega povpraševanja po delovni sili prišlo do eksplozije brezposelnosti. To se je zgodilo v času. ko so te države doživljale in še doživljajo resne probleme na gospodarskem, socialnem in političnem področju, kot na primer padanje proizvodnje. izguba trgov, inflacija in politična nestabilnost. Brezposelnost je izbruhnila v institucionalnem vakuumu; manjkala je tako zakonska regulativa kot tudi institucionalne rutine in postopki, s katerimi naj bi reševali novonastale probleme. Spet z delno izjemo Jugoslavije nobena od držav na prehodu ni imela vzpostavljene mreže uradov za zaposlovanje, niti kadra z izkušnjami na tem področju. Celoten sistem je moral biti zgrajen od temeljev navzgor. Pozornost analitikov trga delovne sile, pa tudi snovalcev in izvajalcev socialne politike, se je zato usmerila skoraj izključno k problemu brezposelnosti. Druge spremembe na področju zaposlovanja, ki so sledile posebnemu prehodnemu prestrukturiranju trgov delovne sile in njihovi »deregulaciji«, so ostale neopazne in zanemarjene. Zato so primerjave med temi državami še vedno težavne, čeprav so za nekatere med njimi podatki o novih oblikah zaposlovanja - tudi o krajšem delovnem času - že na voljo. Za vse države velja, da se je z novo zakonsko ureditvijo povečala fleksibilnost v zaposlovanju in da so se možnosti za zaposlitev s krajšim delovnim časom močno razširile. 4 Slarejte študije. ki so se ukvarjale z delovnim častmi. kažejo, da hi bilo zaposlovanje s krajam delovnim tatom privlačna alternativa za jvosamezne skupine zaposlenih, te hi take možnosti takrat obstajale. V anketi, ki jo je leta 198h med zaposlenimi ženskami uvedel Madžarski statistični urad. je velika večina žensk (78%) izjavila, da hi raje unela krajti delovni ¿m: hkrati pa jih je 80% zajpMovtlo, da ne hi povsem opustile zaposlitve, tudi čc hi si to finančno lahko privoščile (Frey in Gere 1W4). V itudiji Kvaliteta življenja v Sloveniji 1984 hi okrog 20% vseh zaposlenih želelo delati s kiajbm delovnim ¿asom. tudi če hi se na ta način proporcionalno zmunjtal njihov dohodek (Rus I9K4). 801 Teorija io praksa, let. 32. « »-10, Ljubljana 199$ Krajši delovni čas v prehodnem obdobju Kakšne so torej posledice sprememb institucionalnih okvirov v praksi in kako se to izraža pri zaposlovanju s krajšim delovnim časom? Poglejmo si za primerjavo podatke o zaposlovanju s krajšim delovnim časom na Poljskem. Madžarskem in v Sloveniji. Kot kažejo ankete delovne sile v letih 1992-1994, dela orkog 11% aktivnega prebivalstva na Poljskem s krajšim delovnim časom (Tabela 1). Razlike med ženskami in moškimi so majhne. Ženske imajo part-time zaposlitev malce bolj pogosto, in sicer jih je tako zaposlenih kakih 13%. Vendar ni videti, da bi bil krajši delovni čas povezan z življenjskim in družinskim ciklom v takem smislu, kot je običajno v Zahodni Evropi. Na Poljskem je v starosti, ko ženske navadno rojevajo in vzgajajo otroke, zaposlen s krajšim delovnim časom manjši delež žensk kot pa v skupini zelo mladih ali starejših žensk, ki so prekoračile starostno mejo za upokojitev (55 let). Tabela 1: Part-time zaposlovanja na Poljskem 1992 1993 1994 Delež part-timc od zaposlenih 11.3 11.0 10.9 Moški 9.9 8.9 9.0 15-17 88.1 82.6 66.7 18-19 40.1 37.3 29.2 20-24 7.1 6.8 10.5 25-29 5.8 3.6 4.3 30-34 4.3 3.7 4.3 35-44 4.8 3.6 4.8 45-54 6.2 6.0 7.1 55-59 14.4 13.4 14.1 60-64 32.4 31.9 29.5 65 in več 44.0 53.5 48.5 Univerza 7.7 7.7 6.9 Višja ali nedokončana visoka šola 9.0 6.3 6.7 Srednja s poklicem 5.5 5.0 6.1 Srednja splošna 13.5 11.2 10.8 Poklicna šola 6.3 5.6 6.6 Osnovna ali nedokončana OŠ 19.4 18.3 17.1 Ženske 13.1 13.6 13.1 15-17 93.7 84.2 82.4 18-19 53.2 51.5 31.8 20-24 11.8 12.3 12.7 25-29 8.0 10.9 8.6 30-34 8.4 8.5 9.5 35-44 6.4 6.5 7.6 45-54 9.0 9.8 9.8 55-59 25.7 26.9 26.5 60-64 39.0 40.1 41.4 65 in več 51.1 54.8 56.4 Univerza 10.3 10.9 10.1 Višja ali nedokončana visoka šola 5.6 8.2 7.3 Srednja s poklicem 7.7 8.3 8.9 Srednja splošna 9.2 10.1 8.0 Poklicna šola 10.4 11.1 11.7 Osnovna ali nedokončana OŠ 23.9 24.0 23.8 Vir: Labour Force Survey. Centralni statistični biro. Varšava. Zaposlitev s krajšim delovnim časom pri ženskah izraža enako strukturo kot pri moških. Pogostejši je med zelo mladimi ali starejšimi osebaMi, med delavci z relativno nizko izobrazbo ter nesorazmerno koncentriran je na podeželju, predvsem v kmetijstvu. Vsako drugo part-time delovno mesto je v kmetijskem sektorju, kar nakazuje, da pomeni part-time velik del dejavnosti na družinskih kmetijah. Med part-time deli, ki jih v zasebnem sektorju opravljajo ženske, jih več kot 40% spada med neplačane družinske delavce. Koncentracija part-time dela v kmetijstvu in drugih zasebnih dejavnostih, kjer posamezniki velikokrat delajo kot neplačani pomagajoči družinski člani, pojasnjujejo relativno velik delež part-time zaposlitev na Poljskem. Vendar se stanje na Poljskem močno razlikuje od Zahodne Evrope, kjer je part-time zaposlovanje tipično predvsem za ženske, in to v storitvenem sektoiju.7 Na Madtarskem je delež zaposleni s krajšim delovnim časom zelo nizek in je v zadnjem času celo upadel. Od leta 1992, ko je bilo na Madžarskem 68.6 tisoč parttime zaposlenih, jih je po enem letu ostalo le še 49.7 tisoč. Leta 1993 je delalo s krajšim delovnim časom 0.6% moških in 1.8% žensk (Tabela 2). Med part-time zaposlenimi jih je bilo 56% starejših od 55 let. Žensk je sicer dve tretjini, vendar je vsaka druga ženska že upokojena (Frey in Gere 1994). Tabela 2: Part-time zaposlovanje na Madžarskem 1. četrtletje 1992 1. četrtletje 1993 Delež part-time od vseh zaposlenih 1.6 1.3 Moški 1.1 0.6 starosi: 15-19 1.5 0.4 20-24 0.7 0.2 25-29 0.2 0.2 30-39 0.2 0.1 40-54 0.3 0.3 55-59 1.6 1.2 60-74 17.4 12.3 Ženske 2.1 1.8 starost: 15-19 1.9 2.5 20-24 1.3 0.7 25-29 1.1 1.2 30-39 1.2 1.2 40-54 0.9 0.7 55-59 11.7 9.3 60-74 23.5 22.6 Viri: Labour Force Survey. Letno poročilo 1992. ¡993. Centralni statistični biro. Budimpešta. ' Kako obrobno in nepomembno vlogo igra zaposlitev s krajJim delovnim fesom na Poljskem, se kale tudi v poljskem zakoou o delovnih razmerjih iz let« 1991. ki omejuje status brezposelnosti na osebe, ki tttejo zaposlitev s polnim delovnim fMooi Iskala pan-time zaposlitve le torej ne vključujejo med -normalno- delovno silo; ne morejo sc registrirati kol brezposelni in nimaio pravice do denarne pomoti aH norite« v zvezi z iskanjem dela. Ankete delovne šle odkrivajo, daje v letu 1992 okrog 14% brezposelnih iskalo pari tirne zaposlitev, kar so navedli kot razlog, zakaj niso registrirani na uradih za apoalovanje (Witkovski 1993) Teorija m praksa. Icl.32. « 9-10. Ljubljana 199$ V raziskavi, ki jo je leta 1993 izvedel Centralni statistični zavod, je 20% polno zaposlenih žensk in 8% moških izrazilo pripravljenost delati s krajšim delovnim časom, če bi imeli priložnost z to in ob pogoju, da bi se njihov dohodek proporcionalno zmanjšal. Od tistih, ki so to zavrnili, bi bilo nadaljnjih 8% moških in 13% žensk pripravljenih skrajšati delovni čas, če bi dobili vsaj delno nadomestilo za izgubljeni dohodek (Frey in Gere 1994). Za ženske je bila glavna motivacija predvsem gospodinjsko delo in več časa za otroke, za moške pa možnosti dodatnega dela v sivi ekonomiji. Ista študija tudi ugotavlja, da bi bila velika večina brezposelnih pripravljena sprejeti zaposlitev s krajšim delovnim časom, če polne zaposlitve ne bi bilo na voljo. Vendar manj kot 5% brezposelnih dejansko išče part-time zaposlitev (Frey in Gere 1994). V Sloveniji ankete delovne sile odkrivajo, da manj kot dva odstotka zaposlenih dela s krajšim delovnim časom (Tabela 3). Med moškimi in ženskami ni opaznih razlik, prav tako ni sektorskih razlik.» V povprečju delajo zaposleni s krajšim delovnim časom okrog 25 ur na teden, kar je več kot povprečje za države Evropske unije, ki znaša 19 ur na teden (Rezultati raziskovanj 1994). Tabela 3: Part-time zaposlovanje v Sloveniji Delež part-time zaposlenih 1991 1992 1993 1994 Vsi 2.5 1.6 1.8 1.6 Moški (2.1) (1.4) (15) (14) kmetijstvo (2.1) (0.9) industrija (2.5) (1.3) (17) (1.6) storitve (1.7) (1.6) (15) (1.1) Ženske (3.1) (1.9) (2.1) (19) kmetijstvo (3.4) (1.9) industrija (2.4) (13) (1.7) (1.7) storitve (3.6) (2.3) (2.6) (2.1) Poročene ženske (3.5) (1.9) (2.0) (19) kmetijstvo (2.2) (24) industrija (2.8) (1.3) (18) (2.0) storitve (4.1) (2.4) (2-4) (19) Viri: 1991: M. Ignjatovič. I. Svctlik. V. Vchovar: Employment Barometer. Slovenia in Europe. Center for Welfare Studies. Ljubljana. July 1992. 1992: M. Ignjatovič, L Svcdik. V. Vchovar: Employment Barometer. Slovenia 92 - Europe 90. Center for Welfare Studies. Ljubljana. January 1993. 1993: Rezultati raziskovanj, št. 607. Aktivno prebivalstvo Slovenija 93 - Evropa 91. Republiški zavod za zaposlovanje in i£avod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana. 1994. Opomba: ( ) rezultati so nezanesljivi, manj natančna ocena . zelo nenatančna ocena, vendar različna od nič ' Opfuofitl je treh«, da pomagajo?! družinski dam nno «ključem v UalrUlko To dcjUvo tudi delno pojauijuje relativno velike razlike v delete pait tirne zaposlenih med Poljsko na cm Icr Slovenijo in Madianko na drugi Hrani f Skoraj polovica part-time zaposlenih dela manj kot poln delovni čas zaradi zdravstvenih razlogov (tabela 4). Več ženskih kot moških navaja družinske razloge. vendar so tudi za ženske številke izredno nizke. Videti pa je, da raste neprostovoljno part-time zaposlovanje, predvsem med ženskami. Vsaka peta ženska namreč dela s krajšim delovnim časom, ker ni mogla najti zaposlitve s polnim delovnim časom. Med brezposelnimi jih manj kot 4% eksplicitno išče part-time zaposlitev, vendar bi bila tako zaposlitev pripravljena sprejeti velika večina brezposelnih, če zaposlitve s polnim delovnim časom ne bi bile na voljo. Tabela 4: Razlogi za part-time zaposlitev v Sloveniji, AKP 1993 Razlogi Vsi Moški Ženske Bolezen, invalidnost 46.2 45.5 47.3 Ne more najti zaposlitve s polnim delovnim časom 14.6 9.0 19.3 Družinski razlogi 4.7 1.2 6.5 Upokojcn/a 4.7 7.7 2.1 Nc želi zaposlitve s polnim delovnim časom 3.5 3.8 4.3 Izobraževanje, usposabljanje 3.5 2.5 4.3 Drugi razlogi 8.8 12.9 5.4 Brez odgovora 14.6 18.1 10.8 Skupaj 100.0 100.0 100.0 Vin Doroica Verša. Zaposlitve s krajšim delovnim časom. V: Sonja Pirhcr, Ivan Svctlik (ur.) Zaposlovanje. Približevanje Evropi. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. 1994. Tabela 2, str. 144. Raziskava o Kvaliteti življenja v Sloveniji nam daje dodaten vpogled v zaposlovanje s krajšim delovnim časom. Študija Kvaliteta življenja v Sloveniji je v retrospektivni obliki zajela podatke o zaposlitvenih epizodah prebivalcev Slovenije v obdobju 1974-1994. V primerjavi z anketiranjem delovne sile, ki v Sloveniji poteka le enkrat letno in zajema podatke v eni časovni točki, nam retrospektivni pregled skozi dvajsetletno obdobje daje informacije tudi o part-time zaposlitvenih epizodah, ki so že sklenjene. To je pomembno iz vsaj treh razlogov. Prvič, na ta način dobimo podatke iz preteklosti, ki jih do zdaj sistematično nismo zbirali in za katere je retrospektivno zajetje edina možnost, da pridemo do njih. Drugič, retrospektivni podatki nam omogočajo proučevanje dolžine part-time zaposlitvenih epizod. Pri cross-section podatkih lahko, na primer, zgolj ugotavljamo, kako dolgo tisti, ki so trenutno part-time zaposleni, že delajo s krajšim delovnim časom, vendar ne vemo. kako dolgo bo ta zaposlitev v celoti trajala. Šele zaposlitvene epizode, ki so že sklenjene, nam dajo vpogled v trajanje, kar nam omogoča, da s pomočjo maximum likelihood ocenjevanja dobimo nepristranske ocene tudi na podlagi informacij o nesklenjenih epizodah." Tretjič, na ta način zajamemo tudi kratke epizode, ki so v cross-section podatkih sistematično podreprezentirane. Tu predstavljeni predhodni rezultati analize zaposlovanja s krajšim delovnim časom temeljijo na 49 epizodah, ki jih jc v obdobju 1974-1994 posplošilo 45 pri- * To Je seveda !e bolj kot za analizo pan ume zaposlitev pomembno pri iludijah brezposelnosti, kjer je dolžina brezposelnosti eden najpogosteje proučevanih problema» Pn tem se raziskovala pogosto niti ne zavedajo, da ves f» ■porabljalo pristranske podatke, saj «o vse epizode brezposelnosti v crossiection iludqah. ki dajejo informacije v eni taovni loiki, desno cenzurirane. 805 Teorija in praksa, let. 32, H.9-10. Ljubljana 1995 marnih izpraševanccv in njihovih partnerjev.10 Opis part-time epizod je podan v obliki funkcije preživetja (Survivor Function). ki popisuje trajanje stanja »zaposlen s krajšim delovnim časom.« Product-Limit Estimator oziroma Kaplan-Meier-jeva ocena funkcije preživetja nam omogoča vključiti v analizo tudi cenzurirane epizode - part-time zaposlitve torej, ki so med zbiranjem podatkov še trajale. Vizualni pregled part-time epizod nam pokaže, da je med temi precejšen del kratkotrajnih zaposlitev, ki trajajo manj kot dve oziroma tri leta (graf 1, črtkani krivulji omejujeta 95% interval zaupanja). Po drugi strani pa je za nekatere posameznike part-time tudi dolgoročna zaposlitvena strategija, saj trajajo nekatere zaposlitve tudi dve desetletji ali več. Razlike po spolu v tem pogledu niso velike (graf 2). Pač pa se pri primeijavi različnih kategorij zaposlenih pokaže, da je pomembno razlikovati med zaposlitvami za določen in nedoločen čas (graf 3). Precejšen del part-time zaposlitev je namreč časovno omejen. To velja tudi za part-time zaposlitve v obdobju pred prehodom, ko je bilo tako zaposlovanje s krajšim delovnim časom kot tudi zaposlovanje za določen čas precej redko. Graf 1: Zaposlitve s krajSim delovnim iasom (Product Limit Sutvivor Function) Značilno je, da so fleksibilna delovna mesta za določen čas s krajšim delovnim časom zasedali mladi zaposleni; za veliko večino je bila to prva zaposlitev. Čeprav je število izpraševanccv s tako zaposlitvijo v vzorcu Kvalitete življenja majhno, je iz podatkov možno sklepati, da je bilo tovrstno zaposlovanje relativno pogosto v šolstvu in vzgoji (učitelji, varuške) ter v gostinskih dejavnostih (kuhanje, strežba). 10 Pojasnilo za holjte razumevanje v raziskavi Kvaliteta življenja uno najprej identifx-irali tele tako imenovane primarne izpraJevanoe. ki