Ljubljana, 20. aprila 1939. — Lete XII. — Št. 17.
Poštnina plačana v gotovini.
KdJČAN SKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Pred zaupniškimi volitvami
V Krekovem duhu
Ko je pred 45 leti Krek ustanavljal
krščansko socialno delavsko gibanje med Slovenci, mu je položil tudi temeljno osnovo svobode in neodvisnosti. V osnovi gibanja je Krek videl vse potrebno poroštvo, dn bo krščansko socialno delavsko gibanje res odgovarjalo svoji veliki nalogi v vsakem času in v vsakih razmerah. Pri tem moramo dobro vedeti, dn je dr. Janez Krek ustanovil naše gibanje zaradi delavstva samegu, ne pa zaradi kakih drugih okoliščin, bodisi osebnih ali strankarsko političnih.
Dr. Krek je, vzpodbuden po papeški okrožnici Reruin novnrum, prav dobro vedel, da se pričenja nova doba družabnega življenja, in sicer doba modernega gospodarskega kanitalizma. Pred to kapitalistično poplavo je dr. Krek hotel obvarovati predvsem slovensko delavstvo in zato je ustanovil krščansko socialno delavsko gibanje, katerega 45 letnico ustanovitve obhajamo pruv letos. Po njegovem načelu naj si delavstvo brani svojee pravice in človeško dostojanstvo v svojem lastnem neodvisnem gibanju. Pravica do poštenega življenja, kot človeku po božjih zapovedih pripada, to je prva najvažnejša naloga krščanskega socialnega delavskega gibanja. Da bo pa ta borba za to veliko nalogo res pozitivna in uspešna, je predpogoj ta, da ni delavstvo v svojem boju prav od nikogar moteno in ovirano. Naj bodo interesi drugih ljudi bodisi v gospodarskem ali političnem smislu taki ali drugačni, za delavstvo je njegova pravica prva dolžnost, da se zanjo bori. Kajti, dokler ni rešeno vprašanje delavske pravice, toliko časa vemo, da v človeški družbi ni nekaj zdravega in da je nastalo gnilobo treba odpraviti. Ce toliko in toliko ljudi trpi pomanjkanje najpotrebnejših življenjskih potrebščin, kako je potein mogoča kaka skupnost z ljudmi, čeprav so morda istega svetovnega nazora, pa s svojim praktičnim udejstvovanjem bodisi v gospodarskem ali političnem udejstvovanju, ne napravijo potrebnih korakov, da se strašno pomanjkanje med delovnim sloji vsaj omili, če že ne odpravi? V današnjih, s kapitalističnim duhom tako prežetih časih, pa vemo, da bo doprinesel največji delež za dosego pravice tisti, ki bo primarno dal delavstvu vse možnosti, da se po obstoječih zakonitih predpisih svobodno in neodvisno bori zn svojo pravico. Nasprotno pa vemo, da bo pravici škodoval največ tisti, ki bo delavsko svobodno gibanje oviral, zatiral in ga ugonabljal. Namerno ško-dovanje svobodni delavski organizaciji je danes največji socialni greh tudi iz stališča krščanskih načel, po katerih smo vsi ljudje Bogu podobni in imamo naravnost dolžnost, da se borimo za zmago pravice v človeški družbi.
Zato pa danes, kot morda še nikdar tako, vidimo kako prav je imel dr. Janez Ev. Krek, ko je že pred 45 leti Ustanovil kršč. soc. delavsko gibanje in kako prav je tudi imel, ko inu je poroštvo uspehov in zmag položil v brezpogojno svobodno in neodvisno borbo. Danes je Jugoslovanska strokovna zveza močna delavska organizacija. Ni močna toliko po številu, saj *>e šteje na deset tisoče svojih članov, ni močna niti gospodarsko, ker ni no-•ena kapitalistična delaniška družba, »«npak je močna v svojih osnovnih krščanskih načelih, ▼ svoji idejni zre-
Na lanski konferenci Mednarodnega uradu za (lelo v Ženevi je izjavil g. Dragiša Cvetkovič -kot takratni minister za socialno politiko, da jugoslovanska vlada ne misli razpuščati strokovnih organizacij delavstva in name-ščenstvu. Jugoslovansko delavstvo je vzelo to izjavo sedanjega ministrskega predsednika z zadovoljstvom na znanje kot znamenje, da inaša vlada ne misli posegati v združevalno svobodo delojemalcev. Potrdilo navedenega stališču je moglo razbrati naše delavstvo tudi iz lista naših zelenili zaveznikov srbskemu Jugorasa.
Vse to se nam zdi važino poudariti v času, ko stojimo pred volitvami delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov. Saj če bere kdo besede naših zelenih v njihovem listu, mora dobiti vtis, kot da stoji vse svobodno strokovno gibanje pod nekimi silnim pritiskom, ki je tako močan, da bo kmalu svobodnega strokovnega gibanja konec in zeleni gospodje se že zibljejo v zanosu edinih delavskih predstavnikov. Toda tu objestna igra mladih zelehih gospodov, ki so našli nekaj prigan jačev imed nezavednimi delavci, je silno prozorna in risikuntna. Nihče namreč še ni močan zaradi tega, ker misli, da je močan. Moč in sila kakega gibanja moreta obstojati samo, če je gibanje res gibanje in ne umetna stvar, je gibanje samo, če stoje za njim množice pripadnikov, ki so z gibanjem povezani z dušo in srcem. Naši zeleni so že davno vpili, da so nad vse močni in da so edina katoliška strokovna organizacija. loda dejstva so jih že ponovno postavila na laž. Namesto vsaj 50% so dobili pri lanskih volitvah obratnih zaupnikov samo 6%, organizacije JSZ pa 27% ali skoraj petkrat toliko obratnih zaupnikov. G. Godina, njihov jeseniški vodja, pa je moral izjaviti pred sodiščem, da ljubljanski g. škof JSZ še niiikdur ni imenoval nekrščansko organizacijo, tako da ZZD nima monopola na krščanstvu in katolištvu.
Zeleni postajajo pred letošnjimi volitvami obratnih zaupnikov vedno bolj srditi. Razumemo njihovo srditost. Saj se zavedajo, da bodo morali kmalu pokapati svojo moč med delavstvom pri tajnih volitvah, pri katerih delavstvu nihče ne more ukazovati, kako naj voli, temveč bo lahko vsak delavec brez kakršnega koli pritiska izrazil svoje prepričanje. ZZD ve, da bo njen poraz še mnogo hujši kot lani.
JSZ in njene organizacije gredo na volitve s pogumom. Vse obratne zaupnike, ki smo jih dosegli lansko leto 27
losti in sposobnosti, da kljubuje vsem viharjem.
V nasprotnem primeru bi JSZ ne bila več to, kar naj bi biln,_ niti bi ne bila več vredna imena svojega ustanovitelja. Zato je v du-"u dr. Kreka popolnoma v redu, da so si gotovi ljudje, ki so jim razmere v življenju prve, načela pa drugo, ustanovili svojo lastno delavsko organizacijo, ker je le na ta način ostala JSZ neomadeževuna in čista, tako dn lahko mirno gledu v bodočnost. In te naše borbe za osnovna krščanska načela delavske strokovne organizacije nas ne bo nikdar sram ter bomo vsikdar lahko s ponosom govorili o minulih dneh.
Če pa bodo v današnjih časih razmere terjale od nas, da za svoja na-
odstotkov, smo dobili z lastno močjo, z lastnimi silami in brez najmanjšega vpliva kakega uradnega aparata, ker so vodili 'ta aparat drugi. Zato se zanašamo tudi letos le na svojo moč, na svoje sile in na zavedne tovariše.
Zavedamo se, da letošnje volitve niso običajne, da so nad vse važne. Vsa naša javnost pozorno pričakuje izida volitev. Saj bodo volitve nedvoumno pokazale, da je naše delavstvo še vedno zavedno, da je borbeno, da stoji kljub \setn neprijetnostim na braniku svojih pravic in da ga ne morejo premotiti s
Primer
»Slovenski delavec« se je zaletel v nekaj številkah v funkcionarje krajevne organizacije JRZ. Povod je dal takozvaini parski fond. Sredstva v ta fond se stekajo od delavskih plač, in sicer na ta način, da izplačuje podjetje delavstvu na plačah zaokrožene zneske, par, 'ki gredo preko takih zneskov, pa oddaja v ta parski fond. Ta denar je torej popolnoma delavski d<f-nar in nima podjetje prav nobene besede pri njem.
Delavstvo samo pa smatra, da je potrebno, da stoji ta fond pod kontrolo celotnega delavstva. Zaradi tega je napravilo v svrho upravljanja poseben pravilnik odn. poslovnik. Dalje je delavstvo določilo, da so v upravi fonda vsakokratni obratni zaupniki odn. zaupnice, predsednik je pa vsakokratni predsednik skupine JSZ. Poleg te uprave je postavljen še nadzorni odbor. Torej nadzorstva dovolj. Vse to pa je bilo sklenjeno s sodelovanjem celokupnega delavstva. Nobenemu delavcu ni prišlo na um, du bi le, pa čeprav le za trenutek, menil, da ni kaj v redu.
Toda ZZD. v kolikor sploh ima članov, pa misli, da je nekje prikrajšana. Čudnih lastnosti so ti delavci. Vedno vpijejo, kako močni so, pa so se dosedaj še vedno bali dati delavstvu priliko, da samo odloči v tajnih volit-vaI',’ komu hoče dati svoje zaupanje.
člani ZZD v Jaršah v podjetju In-dusolat« dobro vedo. kako je urejeno glede parskega fonda in da ni v tem pogledu noben kompromis mogoč. Izposlovali naj bi — saj se hvalisajo, da imajo pri političnem režimu veliko zaslonil*), prav za prav glavni adut pri agitaciji za svojo organizacijo —, da bi bile pravočasno volitve obratnih zaupnikov. Pa bi prišli na najenostavnejši način v upravo parskega fonda.
Torej taka pot jim diši. Nasprotno
čela žrtvujemo tudi svojo življenjsko skupnost in z njo tudi JSZ, bomo tudi to napravili, da ne omadežujemo spomina naših ustanoviteljev in borcev. Dr. Krekov duh in naša osnovna ideja borbe za krščansko pravičnost v človeškem družabnem življenju pa bo v nas in naših potomcih živela naprej v novo rast Kristusovega kraljestva na zemlji.	Žumer	Srečko.
Krščansko socialistična ideja ni samo za dobre in mirne čase: nesti jo moramo tudi skozi hude dni in jo okrepiti v blaginjo slovenskega ljudstva!
svojimi frazami tisti, ki bi radi vodili delavstvo brez njegovega zaupanja.
Zgodovina 'uči: Pri zadnjih valitvah pred nastopom marodno-socialistične vladavine v Nemčiji je dobila narodno-socialistiuna stranka 40% glasov, pri volitvah Obratnih zaupnikov pa je dobila samo 5% glasov in zaupnikov. Politika je eno, delavsko življenje je drugo. To je stara resnicu, ki jo bodo spoznali ikmalu pri nas vsi tisti, ki računajo nad vse rosno z izidom volitev, ki jih je vodil »pokojni« dr. Milan Stojadinovič.
Jarše
blati »Slovenski delavec« upravo sklada, zlasti pa predsednika, o katerem vedo člani ZZD in tildi urednik »Slovenskega delavca«, da je pošten kot zlato. Ce bi pa hotel kdo ocenjevati upravo parskega skladu, t. j. obratne zaupnike in predsedniku, bi prišel do zaključku, du so veliki nepošten jaki. ki spadajo prav za prav pred državnega pravdnika.
S temi vrsticami smo hoteli v prvi vrsti opozoriti na odgovornost, če ne drugod, pa pred Bogom, ker se na ta način namenoma in zavestno sumniči poštene ljudi in se izpodkopuje njihova osebna čast. Kdor se sklicuje nu katoličanstvo, ne bi smel imeti široke in kosmate vesti časnikarjev, ampak bi morala služiti za merilo le resnica. V prvi vrsti pu »Slovenski delavec«, saj ga urejuje katoliški župnik.
Vsi tisti, katerih se tiče, naj pomislijo, kakšen porazen učinek povzroča tako pisanje na vse tiste, kateri poznajo razmere osebno; katerim je znana osebna in moralna kvalifikacija vseh. Večkrat slišimo tožbe, da je delavstvo nezaupno napram duhovnikom. Le pomislimo, če ne povzročajo tega nezaupanja tudi taka in slična dejanja.
Iz skupne izjave španskih škofov z dne 20. decembra 1931.
»V strogo političnih vprašanjih ne sme nihče enačiti ali mešati Cerkve s kako stranko, ali se posluževati vere, da bi podpiral politične stranke ali pa podrejati interese vere triumfu te ali one stranke. Tega ne sme niti pod pretvezo, češ da je ta ali ona stranka najbolj pripravna, da brani vero. Iznad vsake strankarske politike, ki razdvaja, je treba postaviti vero, ki druži. Tisti, ki hočejo veljati za dobre katoličane in dobre državljane, morajo odobravati in s svojimi silami podpreti vse. kar koli dobrega in poštenega zastopajo razni ljudje (iz javnega življenja), pa naj bodo oni potem pripadniki katere koli stranke. Kaku abstinenca ali opozicija a priori se ne dajo spraviti v sklad s pravo ljubeznijo do vere im do domovine.«
(Citirano pri: P. Dabin S. J.. Aetion Catholif|ue. str. 292. Vzeto iz: Docum-mentation Gatholi<iue t. XXVIIT col., 250 sl.)
Mvo ko o n a poroeUa________
Delavski zaupniki so zaščiteni
Nova kolektivna pogodba mizarskih pomočnikov v Celju
Marsikdo je menil, da je prenehala obratnim zaupnikom zaradi sedanjega izrednega stanja njihova funkcijska dobu. Teh misli je bilo iudi neko podjetje, ki je odpovedalo glavnemu obratnemu zaupniku službo, češ da ni več obratni zaupnik in da se mu more odpovedati služba. Prizadeti zaupnik je bil pa nasprotnih misli in je predal vso zadevo v odločitev obrtnemu sodišču v Ljubljani.
Sodišče je razpravljalo o tem pred Veliko nočjo in razsodilo, da je bil odpust neopravičen. Sodišče je svojo razsodbo utemeljilo s tem.
da ostane glavni obratni zaupnik (v tem primeru je šlo namreč za glavnega obratnega zaupnika, velja pa ta načelna razsodba za obratne zaupnike sploh) še vedno glavni obratnih zaupnik, in sicer toliko časa. dokler ne bo izvoljen nov glavni obratni zaupnik.
S to razsodbo je zavrnjeno zmotno naziranje nekaterih, da je namreč potekla funkcijska doba obratnih zaupnikov. Nasprotno je res. da še traja njihova funkcijska doba. in sicer toliko časa. dokler ne bodo izvoljeni drugi zaupniki.
Volitve obratnih zaupnikov v obratih z manj kot 10 delavci
Na podlagi posebnih navodil je mogoče izvesti tudi volitve obratnih zaupnikov v onih obratih, v katerih je zaposlenih manj jcakor 10 delavcev. Volivni postopek za izvolitev obratnega zaupnika v teh obratih je zelo enostaven.
Krajevna skupina, ako pa tu ne obstoju, pa eden od najstarejših delavcev v obratu, naj pismeno zahteva od Delavske zbornice potreben volivni material. To gradivo sestoji iz 4 izvodov enakih obrazcev, katere je točno izpolniti in enega od teh izročiti podjetju, dva poslati Delavski zbornici, enega pa si pridrži skupina ali dotični, ki bo izvedel volitve.
Volivni material je zahtevati od Delavske zbornice že sedaj, toda volitve je izvesti prve dui v maju.
Vse 4 izvode tega obrazca je dati obenem tudi v podpis podjetju, ki s tem vzame na znanje izvolitev zaupnika in njegovega namestnika, katerega je delavstvo zaposleno v dotiičnem obratu predlagalo in izvolilo.
Ker je mnogo takih obratov, ki imajo manj kot 10 delavcev in tako morejo na podlagi tega postopka izvoliti obratnega zaupnika, opozarjamo vse skupine, naj v svojem kraju pregledajo teren in poskrbe, da bodo dotični delavci izvolili svojega obratnega zaupnika.
V kolikor bi kje želeli še kakih pojasnil in navodil, nam to sporočite. Prav tako naj tudi krajevne skupine sporooe naslove onih obratov, v katerih bi se volitve na navedeni način dale izvesti.
Nekaj navodil za volitve delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov
Letošnje volitve delavskih obratnih zaupnikov bodo velike važnosti, to še posebno zato, ker se bo od raznih strani skušal na delavce izvajati pritisk, kakor se je to že v teku zadnjega časa večkrat zgodilo.
Posebno moramo opozoriti naše funkcionarje pa tudi ostale delavce na to, da se naj v 'nobenem primeru, ne puste terorizirati, kajti volitve delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov so svobodne in tajne.
V primeru, da bi se v 'katerih obratih hote! doseči sporazum oz. da bi kdo kar sam hotel izvesti volitve, opozarjamo na to, da je sporazum po členu 1. navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov veljaven le tedaj, ako so nanj pristale najmanj tri petine delavcev in nameščencev, kateri so zaposleni v dotičnem podjetju. To je namreč zelo važno, ker bo marsikdo skušal izvesti volitve brez, da bi vse.delavstvo zato dalo svoj pristanek.
Voli v ne odbore za volitve obratnih zaupnikov dalje tudi opozarjamo, nuj dovolj pravočasno sestavijo volivne imenike za izvedbo volitev. V onih s obratih, v katerih je več kot 10 nameščencev, je treba sestaviti volivni imenik posebej za nameščence in posebej za delavce. V kolikor volivni odbori še niso sestavili teh volivnih imenikov, naj zahtevajo od 'podjetja, da jim izroči seznam delavcev. Ako bi (katero podjetje tega seznama ne hotelo izro-
V KVALITETI, KROJU IN IZDELAVI NEDOSEGLJIVI,
V NIZKI CENI 8REZKONKURENČNE
Poročali smo že, da so mizarski mojstri v Celju odpovedali že v mesecu februarju kolektivno pogodbo. Ta pogodba je stopila iz veljave s 1. aprilom t. I. Mizarski pomočniki so potom svoje strokovne organizacije prosili Združenje, katero je pogodbo podpisalo, da naj bi se še pred potekom pogodbe vršila pogajanja, na katerih bi se skušalo dobiti kako rešitev. Toda združenje na to ni inič odgovorilo. Z ozirom na to je JSZ zahtevala na podlagi uredbe o minimalnih mezdah poravnalno razpravo. Prvu 'taka razprava je bila razpisana za 28. marca t. 1. Na to razpravo je poslalo združenje samo svojega predsednika, kateri je izjavil, da je združenje sklenilo, da ne sklene kolektivne pogodbe, kakor tudi. da on nima nobenega pooblastila, da bi se mogel 'pogajati. Nato je bila sklicana ponovna razprava in je bilo naročeno predsedniku združenja, da mora na prihodnjo razpravo priti ves odbor združenja, kakor tudi, da mora priti na razpravo s konkretnimi predlogi. Ta razprava se je vršila 5. aprila, na razpravo pa sploh ni bilo zastopnikov delodajalcev. Z oziroim na to, je na zahtevo JSZ oblast ponovno sklicala razpravo in morala zastopnikom delodajalcev .zapretiti s kaznijo, nakar so se šele odzvali in prišli na prihodnjo razpravo. Na tej razpravi pa so pripravili delavcem presenečenje, in sicer na ta način, da je eno največjih podjetij v Celju dve uri prod ruzpra-vo vabilo posamezne delavce v pisarno, da so tuni podpisali poseben dogovor glede plač. S tem se je hotelo samo onemogočiti, da bi mogli na raz-pruvi zastopniki delavcev skleniti novo pogodbo. Z ozirom na ta položaj je celo zastopnik oblasti os|K>ruval zu-
stopnikom delavcev legitimacijo, du jih more zastopati. Ker pa je zastopnik JSZ dokazal, da je to, kar je bilo narejenega, nepravilno in da se niso pri tem upoštevali predpisi o obratnih zaupnikih, se je jiotem ta stvar uredila, na kar so tudi mojstri uvideli, da ta stvar ni naperjena proti njim osebno ,pač pa, du pomočniki žele imeti svoje stvari urejene :|x>tom kolektivne pogodbe zato. da je enkrat tudi v tej panogi red. Pomočniki so tudi odstopili od plačilne tabele, katera se je spremenila. S tem je bilo tudi omogočeno mojstrom, da so ta predlog sprejeli, nakar se je sklenila nova kolektivna pogodba, ki bo neodpovedljiva za eno leto.
S tein -so celjski mizarski pomočniki po precej težki lmrbi zopet uveljavili kolektivno pogodbo.
Ponovno moramo poudariti, da kolektivna pogodba ni osebno naperjena proti nikomur in du so se pomočniki borili za kolektivno pogodbo zato, da ohranijo svoje plače na vsaj primerni višini in da onemogočijo izrabljanje pomočnikov od strani delodujulcev, kur je končno tudi njim samim v korist, kajti ravno na tej nelojalni konkurenci glede delavskih plač so tudi mojstri močno prizadeti.
S tem je bila borba za ohranitev kolektivne pogodbe mizarskih pomočnikov končana. Ni pa končano delo, s katerim se bo moralo nadaljevati v obratih. Za to delo pa je treba resnih in treznih delavskih zaupnikov, ki bodo znali te pravice prav in pametno uveljavljati. Zato vsi pomočniki v organizacijo, du se tam izobrazite, da boste res pravi in sposobni delavski voditelji.
NaJvečji sovražnik delavstva
ŽS SAM POGLED V NAŠE IZLOŽBE VAS PRIJETNO PRESENETI IN VABI ZA NAKUP.
čiti volivinemu odboru, je to sporočiti Inšpekciji dela, katero bo izdala podjetju uradni nalog, du bo ta seznam izstavilo. Iz voliv.nega imenika, katerega izroči podjetje je izločiti vse one, ki še niso .stari 18 let, kajti ti še .nimajo volivne pravice. Vsi delavci stari nad 18 llet, kakor tudi delavke, pa imajo volivno pravico.
Krajevne skupine opozarjamo pred vsem na to, da bodo o pravem času predložile volivmim odborom pravilno izpolnjene kandidatne liste. En izvod obrazca kandidatne liste mora izročiti volivni odbor na zahtevo krajevne skupine enemu skupinskih funkcionarjev. To kandidatno listo podpišeta tajnik in predsednik skupine in jo opremita z .žigom skupine, na kar jo v roku, kateri je določen za sprejemanje kandidatnih list izročita predsedniku voliv.nega odbora.
Na kandidatno listo je treba napisati tudi predstavnika naše kandidutne liste in mjegovega namestnika. To je važno zato, da bo naš zastopnik prisostvoval volitvam, ker bi sicer volivni odbor onemogočil, da bi naš zastopnik volitvam ne smel prisostvovati.
V onih primerih oz. krajih, kjer ni krajevne skupine, pa bi delavci želeli predložiti kandidatno ilisto, je potrebno, da jo podpiše tolikokrat po pet polnopravnih volivcev delavcev in nameščencev dotičnega podjetja, kolikor se voli zaupnikov. Na primer: alko se volijo 3 zaupniki ,moru biti na hrbtni strani kandidatne liste 15 podpisov polnopravnih volivnih upravičencev.
Skupine opozarjamo posebno na to, naj prijavijo volivne odbore za volitve obratnih zaupnikov v onih krajih, kjer še ni bilo volitev. Rok za prijavo teh odborov je sedaj v aprilu.
Ako bi katera skupina želela v tem pogledu kaka posebna navodila, naj nam to takoj sporoči.
Pred vsem poudarjamo, da je treba skrbno paziti na to, da bodo nuši volivni odbori točno postopali, oziroma se ravnali po »Navodilih za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov«.
Potrebno je storiti vse, da bodo de-
Med delavstvom je razširjeno napačno mnenje o nalogah delavske strokovne organizacije. Velika večina meni, da je glavna, pa tudi edina naloga, da se bori za gospodarsko izboljšanje svojih članov.
Tudi to je brez dvoma njena nalogu. Toda glavna ni. Glavna naloga je, da ustvari iz dalavcev-guračev res prave delavce. To je, take delavce, ki bodo sposobni, da zavzamejo v družbi tisto mesto, katero jim pripada glede nu njihov pomen za družbo. Tu pomen je pa velik, lahko rečemo odločilen. Saj je pribil veliki socialni papež Leon XIII. v znani delavski okrožnici Reruin no-vai-um, da je verjetno, da izhaja bogastvo držav iz dela delavcev. Dosledno temu pomenu bi moral ustrezati tudi položaj delavstva, ki ga zavzema v d ružbi.
Če čisto objektivno pregledamo položaj delavstva, ki ga zavzema v družbi pri ina.s, moramo ugotoviti, da ie zelo žalosten. Najmanj, kar bi pričakovali, bi bilo, da bi vodilno sodelovalo delavstvo vsaj v tistih vprašanjih, ki se izrečno tičejo njega, to je v socialni in delavski zakonodaji. V preteklih letih ie bilo več takih dogodkov. N. pr. uredba o .podpiranju brezposelnih, zavarovanje za starost in onemoglost. Delavstvo ni pri tem sodelovalo, vsaj odločilno ne. To, kar naj bi pripadalo delavstvu, je prevzelo kapitalistično usmerjeno meščanstvo.
Ravno ta Okolnost dokazuje, da je v naši družbi veliko delavcev-garačev, pa zelo malo delavcev. Prav zato ise je doslej vedno sijajno posrečilo nosilcem kapitalistične družbe, da preprečijo naravni .razvoj delavskega .stanu v smeri, da postane zaveden delavski stan. Pač dobro vedo, da bi se razmere v družbi morale izpre.meniti v tistem trenutku, ko bi začelo nastopati zavedno delavstvo.
Glavno sredstvo za preprečenje takega nastopa pa je. da je znailo meščanstvo vcepiti delavstvu splošen strah, in sicer v taki meri, da meni me-
lavci o važnosti .teh volitev dovolj poučeni. Pritisk bo brez dvoma velik, kateremu pa delavstvo ne sme kloniti, ker bi sicer .s tem potrdilo svoj položaj, v katerega .so ga pahnili razni »deilavski voditelji«. Tega iseveda ne smemo v nobenem primeru dopustiti in .moramo pokazati, da je delavstvo dozorelo in da zna ceniti svobodo svojih delavskih ustanov, katerih ena in to zelo važna so tudi volitve delavskih obratnih zaupnikov.
ščanstvo nu eni struni, da je opruvi-čeno, da preganja tiste deluvce, ki hočejo napraviti iz garačev prave delavce, kot nekake družbene zločince", na drugi .strani pa da občuti delavstvo to prepričanje, da delu nekaj napačnega i.n nekuj takega, kar ni v skladu z zakonom, če se poteguje za to, da se organizira. Ta strah oklepa delavstvo tudi duhovno in ga hromi.
Sicer delavstvo ve, da mu zakon omogoča svobodno organiziranje, kljub temu pa ima ravno zaradi strahu, ki mu ga je vcepila sedanja družba, občutek, da dela nekaj nedovoljenega, če se organizira. Talk občutek je, lahko rečemo, najnevarnejša delavska bolezen. Ta bolezen ubija delavstvo notranje, zastruplja njegovo miselnost, uničuje njegovo energijo, zlasti pa vceplja prepričanje, da mora živeti v takem ponižujočem položaju, da nunu idealizem in požrtvovalnost ne le no-, benega .smisla, ampak da mu je celo škodljiv.
Naloga delavskega gibunja je, du se bori z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, proti temu strahu. Delavstvo mora prepričati, da je ta stiruh namenoma ustvaril kapitalizem in da ga tudi vzdržuje kot svoje .najučinkovitejše .sredstvo, da obdrži delavstvo na tleh in pod svojo oblastjo. Delavsko gibanje se mora boriti z vsemi sredstvi proti temu nujvečjemu sovražniku delavstva.
Delavsko gibanje mora tudi pokazati delavstvu pot do ozdravljenja od te bolezni. Edino sredstvo im edina pot pa je delavska strokovna organizacija.
JSZ v ofenzivi
Kamnolomsko delavstvo v Kresnicah se je organiziralo pri zelenih in s tem ustvarilo razcepljenost delavstva v podjetju Birolta, v čigar apnenici so de-Javci že dalj časa organizirani v JSZ. Toda po zaslugi zavednih članov JSZ, ki^so prepričali zapeljane kamnolomce o škodljivosti takega stanja, je vsa skupina prestopila v JSZ. Od tega bodo imeli tovariši kamnolome! dvojno korist: 1. v povezanosti z apneničarji se bodo lahko uspešno borili za izboljšanje svojega težkega položaj, in 2. bodo člani svobodne delavske organizacije, ki jih bo z vsemi silami ščitila.
To pa tudi dokazuje, da JSZ ni prav nič izgubila na svoji udarnosti in da stopa vedno bolj v ofenzivo, od katere bo imelo korist vse slovensko delavstvo.
Kresnice
Vse člane sik upi, ne obveščamo, da se ho v nedeljo 23. aprila ob 4 popoldne vršil občni zbor naše strokovne skupine. Urediti moramo (namreč mašo strokovno skupino, ker smo doslej delali kar pod firmo skupine teleg rafskega delavstva, kar pa mi pravilno in bomo v toliko spremenili pravila. Zato vsi tovariši nu občni zbor, da se 'bomo po-razgovorili tudi o drugih stvareh!
Hrastnik
Pri nas se je začela akcija za izstop iz katoliške: cerkve kot odgovor na nasilje v Delavski zbornici. Propagatorji govoirijo, da Cerkev odobrava ali celo po duhovniku Križmanu vodi zelence pod geslom za »vero«. Kaj bodo zelenci kot boljši kristjani proti itemu storili, smo radovedni. Radovedni smo tudi, katero organizacijo zastopa v plenumu Delavske zbornice g. Jesih iz Trbovelj? — Naši marksisti so nam za veliko nedeljo priredili igro »Golgota:. Pa ine da 'bi bila to 'kaka dostojna igra, ampak umazana štorija. Marksistom priporočamo, da tako početje upuste!
V nedeljo 23. aprila bo redni sestanek naše rudarske skupine v dvorani Prosvetnega društva, in sicer ob 8 zjutraj po sv. maši. Pridite vsi!
Brdo
V soboto 22. t. m. ob pol 1 popoldne se vrši v prostorih gostilne Emila Margona članski sestanek opekarskega delavstva. Udeležba za vse strogo obvezna.
Vič
V soboto 22. t. m. ob 4 popoldne lx> v prostorih gostilne Jamnik na Vrhovcih članski sestanek opeknrskega delavstva. Udeležba za vse člane dolžnost!
Skupina gradbenega delavstva v Ljubljani 'bo imela svoj redni letni občni /.bor v soboto 22. t. m. ob pol 3 •popoldne v prostorih centrale na Miklošičevi cesti 22-1.
Vrhovci
Opozarjamo delavce in delavke iz opekarn kakor tudi druge delavce, da je Splošna posojilnica Kozarje-Vrhovci v inajleipšem razvoju in je prav, da se vsi zavedate, da je to predvsem V asa ■lastna ustanova in da začne.te svoje prihranke vlagati le pri Splošni posojilnici. Sprejema vloge vsak čas m v vsakem znesku. Obresti so tako visoke, kot pri drugih hranilnicah. Malo pomislite, da je hranilnica veliko boljša kakor pa »Čebelica«. Hranilnice in posojilnice so zn odrasle ljudi, »Čebelice« pa so za otroke. Svoji k svojim!
Stahovica
Naša plačilnica kamnolomcev v Stahovici bo imela svoj članski sestanek v nedeljo 30. aprila o'l) 3 popoldne v gostilni Rebernik v Stahovici. Ker so sestanki zelo važni, vaibimo vse tovariše, da se ga polnoštevilno udeleže.
Begunje
V nedeljo 23. aprila bo ob 9 dopoldne v prostorih gasilske dvorane v Begunjah članski sestanek naše skupine. Na sestanek 'bo prišel kot zastopnik centrale tov. Ogrin iz Vrhnike. Vse tovariše vabimo, da se sestanka jiolno-številno udeleže. Na sestanku bodo poročila o važnih zadevah, zato naj nihče ne manjka.
Škofja Loka
V sredo 12. t. m. se je vršil zelo dobro obiskan sestanek naše skupine ob navzočnosti zastopnika centrale. Bil je to pravi izraz zavednega in poštenega delavstva, katero ne bo nikoli dopustilo, da bi se ga prodajalo za 30 cekinov...!
Predsednik tov. Polenec natm je orisali ves nastali položaj od dneva, ko je naša 165 članska skupina 'poslala 30 članski ZZD iskreno ponudi« za skupno sodelovanje pri bodočem mezdnem gibanju, ter do dneva, ko nas je ZZD izigrala, nam skočila v hrbet iter z ravnateljstvom tovarne »Sešir« naredila nekako kupčijo brez nas! (Razglas na veliki četrtek!) Pozival je članstvo naj ostane še nadalje tako zvesto svoji organizaciji, kateri edini se imamo zahvaliti, da ima delavstvu v »šeširju« vsaj malo izboljšan položaj ter s tem zaščiteno človeško dostojanstvo.
Delavstvo je z zadovoljstvom vzelo na znanje izvajanja tov. predsednika. Odločno je obsodilo postopanje nove organizacije ter sklenilo, da noče od zdaj naprej imeti nobenega opravka z ljudmi, kateri nimajo v svojem po-kretu nič delavskega, še manj pa poštenega. V popolni solidarnosti je članstvo izreklo trdno zaupanje svojemu odboru in svojim zakonitim zaupnikom ter jim je izročilo v roke — začetek mezdnega gibanja.
Upamo, da bo podjetje z ozirom na sedanjo konjukturo upoštevalo našo skromno zahtevo po zvišanju urinih mezd. Želimo čim prejšnjo rešitev te-ga vprašanja, ker 'bi evenituelno zavlu-čevanje ali nerazumevanje rodilo slabo razpoloženje, katero me bi ibilo v korist me delavstvu in tudi ne podjetju.
Za zaključek naj pripomnimo samo še to, da je kaj žalostno oglavje, ko se dobi ma svetu še danes kak človek, kateri misli, če bo zakulisno vodil kako zeleno organizacijo, da se bo pri vrhovih prikupili ter zlezel za stopnjo više. Saj se razumemo — mnogo uspeha!?
Črna pri Kamniku
V zadevi pritožb zaradi OUZDa se oglašamo .tudi iz našega kota. Ne moremo namreč biti zadovoljni s prestrogim postopanjem uradovega zdravnika. Tukaj se je ponesrečil maš tovariš. Bolniška blagajna ga je obdržala v staležu samo 4 tedne. Nato pa je bil spoznan pri nadpregledu za delaspo-sobnega. Rekli so mu, naj gre delat. Kako neki inaj revež dela, ko se niti obračati ne more. In posledice? Ves teden se je zdravil na svoje stroške. Torej je imel veliko zgubo. Izgubil je plačo, hiranarino, vrh tega pa je imel še stroške z zdravljenjeem.
Ali pa če prideš na OUZD! Porivajo te od enega konca na drugega, preden kaj opraviš. Take razmere nas zelo viz ne vol jajo in imamo občutek, da je bolniško zavarovanje .najmanj v korist nam delavcem. Mi se moramo truditi, da zaslužimo bori košček kruha zase, za družimo in da plačujemo prispevke za razne dajatve, med temi 'tudi zu bolniško zavarovanje. To je z žulji prezaslužen denar. Zaradi tega bi moral OUZD s člani drugače postopati.
Pripomba uredništva: Člani naj se zavedajo, da morejo proti vsaki nepravilnosti vložiti pritožbo, najbolje preko svoje organizacije. Vemo, da so take pritožbe neprijetne in da povzročajo .težave, toda drugega sredstva ni, da se odpravijo in preprečijo morebitne krivice, ki se jim prizadenejo zaradi prestrogega ali pa nepravilnega postopanja od strani OUZDa.
Zagorje
Člane rudarje in apneničarje opozarjamo na članski sestanek, ki bo v ponedeljek 24. aprila ob 4 popoldne v dvorani Zadružnega domu. Sestanek bo v ponedeljek zato, ker se v nedeljo udeležimo skupnega rudarskega sestanka v Trbovljah, katerega naj se tudi udeleži vsak zavedem rudar. — Nu mašem sestanku 'bo poročal tovariš Križnik iz Trbovelj. Obravnavali bomo tudi zahteve apneničarskega delavstva. Pridite vsi, ker sedanji čas zahteva vse sile delavstva! — Odbor.
Trbovlje
V tukajšnji bolnici je umrl naš član Senica Franc v starosti 49 let. Pokojni je bil dolga leta zaposlen pri zalivanju v jami in si je pri tem napornem delu nakopal težko bolezen, zaradi česar je umrl. Zapušča ženo in itri nepreskrbljene otroke. Družini izrekamo sočutje!
Smrtno se je ponesrečil tudi Unetič Alojzij, ki so ga po napornem delu po 3 dneh odkopali iz jame. Lep pogreb je pričal o inje-govi priljubljenosti pri tovariših. Zapušča ženo in dva mala otročiča.
Celje
Tovariš Stanko Kovač odhaja ta teden k vojakom. Po njegovi delavnosti ga niso poznali samo v Celju, temveč tudi po drugih 'skupinah. Želimo mu sreče in da bi se čim prej vrnil med nas!
Koncert Akademskega zbora. Zbor bo prišel v Celje v soboto 22. aprila in bo pel ob 8 v dvorani Uniona. Ude-
S
\
ležimo se tudi delavci te prireditve ki ni samo manifestacija pesmi, ampak tudi slovenske zavednosti.
Ljubno
V nedeljo 16. aprilla .srno imeli žagarski delavci sestanek v gostilni Korošec, ki je bil zadovoljivo obiskan. Glavni namen sestanka je bil, da se članstvo seznami s sporazumom, katerega je sklenila strokovna organizacija s podjetniki dne 22. marca t. 1. na okrajnem glavarstvu v Gornjem gradu. Sestanka se je udeležil tudi gospod okrajni glavar. Sestanek je vodil tovuriš Trbovšek. Po uvodnih besedah je dal besedo zastopniku centrale. Ta je uvodoma omenil, da je pot do sporazuma bila tako dolga, ker so podjetniki smatrali organizacijo kot nekako sovražno dejanje proti njim. To pa le zaradi tega, ker napačno pojmujejo strokovno organizacijo. Kakor imajo pravico, da se organizirajo podjetniki v svrho hrambe svojih koristi, imajo isto pravico tudi delavci. Če nastopajo skupno, so složni. Skupen nastop je pa mogoč le potom delavske strokovne organizacije.
Predsodki proti delavski strokovni organizaciji še niso povsem izginili, vendar so pa že precej odstranjeni. Le na ta način so iinogli razgovori dovesti do sporazuma, pri čemer ima pa veliko zaslugo g. okrajni glavar, ki je vplival zlasti na delodajalce v teni smislu.
Na podlagi sporazuma bo dobival žagar ob svoji hrani 75 din, pri gospodarjevi hrani pa 60 din od flosa. V veljavi ostanejo vse dosedanje ugodnosti. Manjša popravila izvrši žagar sam, za večja popravila pa dobi po 25 din na dan.
Ponekod so se pojavili že spori, in sicer:
1. Nekateri podjetniki hočejo, zlasti iam, kjer je za žagarja 'bolj neprimerno, da dela žagar ob svoji hrani.
2. Sporazum govori o plači le enega žagarja. Nekateri podjetniki pa hočejo, da veljajo dogovorjene plače tudi za obrate, kjer sta zaposlena dva žagarja.
Na sestanku se je priporočalo, naj bodo člani v takih primerih mirili in naj prepustijo vso zadevo v trešitev organizaciji. Če pa me bi imela ta dovolj uspeha, maj se obrnejo za posredovanje na oblast. Navzoči g. okrajni glavar je obljubil v takih primerih vso svojo poimoč.
Sporazum predstavlja minimalne plače. To je: izpod po sporazumu navedenih plač ne sme nobeno žagarsko podjetje zaposlovati delavcev. Višje plače
pa smejo biti in v boljših primerih tudi 'bodo.
Priznati pa moramo, da ne predstavlja doseženi sporazum viška. Želeli bi višje plače. Ker pa mi kazalo, da bi šli v kakšen ostrejši 'boj, se je bilo treba zadovoljiti z doseženimi uspehi.
Zastopnik centrale je opozoril tudi, da je borba za boljši gospodarski položaj le en del naloge delavske strokovne organizacije. Nič manj važna je tudi vzgoja članov, da postanejo zavedni in samostojno misleči delavci. Da pa more delavska strokovna organizacija vršiti to delo, je potrebno, da se članstvo oklene svoje organizacije, da ji ostane zvesto in da izvršuje proti njej zvesto tudi svoje obveznosti. Za sestanke so sklenili, da se bodo vpeljali tudi redni mesečni sestanki, na katerih se bo obravnavala tudi delavska zakonodaja.
Ves sestanek je potekel v tovariškem ozračju in je pokazal, da je članstvo neomajno ma strani JSZ.
Iz centrale
Skupine, katere nam še niso obračunale letošnjih del. koledarčkov, smo pravkar opominjali. Prosimo jih tudi tu, da nam dolžne zneske takoj nakažejo. Dobro se zavedajte, da je vsaka izguba pri neprodanih Delavskih koledarčkih Vaša skupna škoda!
Člani, 'kupujte naše znake! Pa tudi nosite jih vedno in povsod!
Članarino plačujte redno! Blagajniki naj nakažejo in pošljejo obračune redno vsak mesec. Red v plačevanju: je red v poslovanju!
UREDNIKOVA POŠTA
Ob odhodu k vojakom se vsem sodelavcem in prijateljem Del. pravice zahvaljujem za požrtvovalno sodelovanje, z upanjem, da se spot vidimo ▼ boljših časih. — Tone Fajfar. ♦♦♦♦♦«»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»
PRIHRANKE
vlagajo delavci v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1.
(TZazglzdl.
JSZ In Delavska zbornica
Zase in za svoje potomce je sprejel v nedeljo italijanski kralj krono albanskega kraljestva. V Rimu so bile velike slovesnosti. Albansko -krono st) ponudili italijanskemu kralju albanski veljaki, nasprotniki albanskega kralja Zoguja. Albanski politiki so bili vedno .močno needini. Vpliv Italije na albansko življenje je bil zadnjih 12 let vedno zelo močan in odločilen, ker so Italijani nudili Albaniji velika posojila v obliki javnih del. Vsa trgovina je bila v italijanskih rokah, vsa javna dela so delali Italijani. V Albaniji so Italijani odkrili tudi petrolej, ki ga sami nič nimajo. Italijani so sedaj i>o pred leti zgrajenih cestah z -motorizira/nuni četaiini osvojili glavne kraje Albanije. V gorskih krajih so bili v začetku tedna še boji. Glede nadalj-nih i|K>sledic pripojitve Albanije k Italiji je zavladala tišina. Koliko vojakov od 100.000 Italijanov 1>o ostalo še naprej v Albaniji, še ni objavljeno.
Ali je nastopilo pomirjenje ali je ostalo vznemirjenje, iki ga je povzročila za Velikonoč zasedba Albanije, o tem isi svetovno časopisje ni edino. Italijanski in nemški časopisi pišejo, da je .nastopilo pomirjenje. Ukrepi, ki sta jih Anglija in Francija ob tej priliki odredili z mobilizacijo čet, b rodov ja in letal niso še preklicani. Velika brodovja italijanska, nemška, francoska in angleška se še vedno zbirajo v Sredozemskem morju. Anglija je v svojih trdnjavah ob Gibraltarju odredila strogo pripravljenost. V Gibraltar je prispelo tudi francosko vojno bro-dovje. Tudi vse ostale vojaške postojanke Anglije v Sredozemlju so v pripravljenosti proti vsakršnemu presenečenju.
Dobesedno po vsem svetu se je v začetku tedna razpravljalo o pismu, ki ga je ameriški predsednik Roosevelt poslal Hitlerju in Mussoliniju v soboto. Pozval ju je, da dasta zagotovila, da ne mislita napasti nikogar več in da nimata nikakih osvajalnih namenov yeč. Rooseveltovo ipismo pomeni vljude« ul timu tuni Italiji in Nemčiji, da se izjavita o svojih bodočih načrtih. Dobro poučeni ameriški listi so pisali, da je Rossevelt napisal svo-
i'e zgodovinsko važno pismo po tem, o se je posvetoval na seji z vlado. Na seji so razpravljali o vesti, da se pripravlja nov napad na neko državo, ki bi se imel v kratkem izvršiti.
Odgovor Hitlerja na Rooseveltovo poslanico je določen za 28. aprila. Hitler je dal sklicati na ta dan nemški državni zbor in bo ob tej priliki dal odgovor Rooseveltu »v imenu vsega nemškega naroda«. Nemško in itali jansko časopisje ostro napada ameriškega predsednika in imenuje njegovo pismo nesramno izzivanje. Temu so se pridružili tudi Japonci. Ves ostali svet toplo pozdravlja Rooseveltovo pismo kot važen zigodovinski dokument za pojasnitev mednarodnih razmer in namer raanili držav.
Ruski predsednik Kalinin je v ponedeljek poslal pozdravno brzojavko ameriškemu predsedniku Rooseveltu in je označil njegovo pismo kot velik mednarodni dogodek. Vsi angleški do-minijoni in 16 ameriških držav so enako priznalno pozdravili Rooseveltov diplomatski korak.
Diplomatsko delo brez odmora ise
nadaljuje ves ta mesec. Jedro te diplomatske delavnosti se vrši med Anglijo, Francijo in Rusijo. Anglija je obljubila vso pomoč poleg Poljski tudi Romuniji in Grčiji. S Turčijo se vodijo še pogajanja. Svojo pomoč je obljubila Poljski in Romuniji tudi Rusija. Vsa nadaljnju ureditev te medsebojne pomoči se sedaj v podrobno-
H)t(at%9kn
ILAIILO KH.fi C AN S K KG A DELOVNEGA LJUDSTVA
PRAVICA
Izhaja vsak četrtek popoldne, ▼ primero prazuika dan prej. — Uredništvo in oprava Je v Ljubljani, MikloSičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in na roču in a na upravo, Miklošičeva 22-1 Oglasi po ceniku. - Telefon štev. Številka poSt. tokovnega računa 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnina: f,a 1 mesec 4 din, za Četrt letu lo din, z o pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
Urejuje in odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pruvieo« Srečko ?.imer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. l. \ Ljubljani, Tyrfceva o. 17 (Maku Hlejen)
0
stih izdeluje. V vseh diplomatskih zastopstvih delajo z veliko .naglico. Anglija posreduje med drugim tudi za zbližanje Romunije in Bolgarije ter drugih balkanskih držav.
Kdaj bo slavnosten mimohod v Madridu in oficielna proglasitev miru v Španiji, spada zadnji čas med važne politične? dogodke. Ta slavnostni mimohod je bil najprej določen na začetek maja, pozneje pa je bil preložen na 15. maja. Po tem dnevu bi se morale začeti odpravljati italijanske in nemške čete iz Španije. Tako je Italija zagotovila Anglijo. Vprašanje je, če ne bodo italijanske in nemške čete počakale novih važnih .mednarodnih dogodkov na španskih tleh.
Pot romunskega zunanjega ministra po Evropi vzbuja zanimanje vseh politikov. Predno je Gafencu odšel v Berlin je spotoma obiskal jKiljskega zunanjega ministra Beeka v Varšavi. Iz Berlina bi moral Gafencu še v Belgijo, Anglijo, Francijo in Italijo.
O sporazumu v Jugoslaviji piše svetovno časopisje z veliko pažnjo kot o dogodku, ki je važen tudi za zunanje politične razmere. Posebno angleško časopisje posveča sporazumu veliko važnost.
Zahvala Italije Jugoslaviji za mimo zadržanje ob priliki zasedanja Albanije je izrekel zunanji minister Ciano v nedeljo na sestanku fašistične skupščine. »V Belgradu so razumeli, da navzočnost Italije v Albaniji ne skriva pri tem nobene najmanjše sovražne namere napram Jugoslaviji.« Dalje je rekel, da se bo iz novega sosestva lahko rodilo novo iskreno sodelovanje. Zbornica je ta del govora pozdravila s ploskanjem.
{Zapiski.
Po zadnji spremembi v ljubljanski Delavski zbornici je zanimivo pogledati, kako so bile sestavljene bivše skupščine (te zbornice.
Prva .skupščina je bila imenovana, in sicer leta 1921. po predhodnem sporazumu med socialdemokrati in našimi demokrati, sedaj JNSarji. Strokovna komisija je imela tedaj 26, Narodno strokovna zveza 10 in JSZ samo 5 delegatov.
Leta 1926. so bile prve volitve, pri katerih je dobila JSZ 15.017 glasov od 65.000 glasovalcev in 17 od 60 delegatov. Na JSZ je odpadlo 27% glasovalcev.
Leta 1933. so bile druge volitve. Pod hudim pritiskom JNS diktature je dobila JSZ 10.338 glasov in 13 delegatov. V nameščenski skupini sami je dobila JSZ 560, zeleni pa 873 glasov.
Potem ini bilo več volitev. Vršile so
se samo volitve obratnih zaupnikov, leh so dobili lansko leto: Strokovna komisija 43%, JSZ 27%, NSZ 13% in ZZD 6%.
V letu 1939. so bili imenovani v skupščino Delavske zbornice poleg treh zastopnikov tiskarjev in treh strojnikov saimi člani ZZD in Društva zdrn /im ih nameščencev.
Imenovanje skupščine zbornice je sicer izreden pojav. Vendar pa imamo imenovane tudi uprave OUZDa kot tudi borz dela. Organizacije JSZ so prav lepo delovale, čeprav JSZ že dalje časa nima nitkakega zastopstva p.ri OUZD ali borzi'dela. Delovale bodo lahko z istim elanom, če ne še večjim, sedaj, ko so brez zastopstva tudi pri Delavski zbornici. Usoda delavstva se odločuje namreč na terenu, torej v naših tovarnah. Čim več bodo naše organizacije dosegle v tovarnah, več bo imelo od njih tudi naše delavstvo.
D E LA V S K I PRAVNIK
Zasedanje plenuma Delavske zbornice
Dne 15. in 16. aprila je zasedal imenovani plenum Delavske zbornice v Ljubljani. Zasedanja so se udeležili zastopniki oblasti, centralnega tajništva del. zbornic in centrale Jugorasa. Komisar dr. Bogataj je ob otvoritvi želel, da bi se nova skupščina izkazala vredno zaupanja kraljevske vlade, ki jo je postavila, in pa delavskega stanu, katerega avantgarda je. Nato so poslali pozdravne brzojavke kralju, regentu princu Pavlu, dr. Korošcu, D. Cvetkoviču, dr. M. Kreku, dr. Natlačenu, socialnemu ministru Rajakoviču in ministru Snoju. — Osrednji tajnik DZ Mitič je zbornico pozdravil z zagotovilom, da sedaj nastopa nova doba za jugoslovenski proletariat, in povedal, da pride setlaj na vrsto del. zbornica v Zagrebu. — Nato so volili odbore, in sicer takole: Upravni odbor: predsednik Viktor Kozamernik, Albin Gasar, F. Maslinšek, Milko Pirih, Rudolf Dacar, V. Grebenšek, M. Mankič, R. Kal-čič, St. Golob, Andrej Križman, Pav. Škerlj, Al. Erjavec. — Finančna kontrola: P. Rozman, Al. Megla, D. Maglič. — finančni odbor; V. Kozamernik, R. Kalčič, V. Grebenšek. — Naslednji dan 16. aprila se je seja nadaljevala. Sklepali so o spremembah proračuna. Izdatke so zvišali za 150.000 din, da bodo mogli nastaviti novega tajnika s plačo 4900 din na mesec, mezdnega referenta in uradnico. Ta denar bodo dobili iz pri SUZORu naloženih rezerv. Nadalje so sklenili ukiniti vse podpore del. kulturnim društvom, odpovedati in nanovo urediti službeno razmerje vseh nameščencev, odpovedati vse najemninske pogodbe organizacijam, ustanoviti strokovno šolo za higorasovske funkcionarje, knjižnico DZ očistiti vseh knjig, ki niso v skladu z načeli Jugorasa, zidati v Mariboru novo poslopje Del. zbornice, ukiniti izdatke za potujoče knjižnice itd. Na drugi strani so delegati priporočali uvedbo varčevanja, toda komisar dr. Bogataj jih je poučil, da je prejšnja uprava zelo varčevala in tako plačala lansko leto nad 3 milijone dolgov. Povedal je tudi, da so vse revizi je oblasti in finačne kontrole ugotovile glede poslovanja popoln red. Zbornica je sprejela tudi več predlogov za soc. ministra, ki jih je predlagatelj podal popolnoma v duhu jugoslovenskega nacionalnega gibanja deloma v srbohrvaščini, deloma pa v slovenščini. — Skupščino je obiskal tudi minister dr.
I.	Kazni v industrijskem podjetju.
O. P., Kranj: Zaposleni ste v tekstilni tovarni, kjer vodja Vašega oddelka za vsako malenkost nalaga delavstvu kazni, ki so visoke mnogokrat po 30 din. Vprašate, ali zakon dovoljuje tako visoke kazni in kaj bi se dalo proti temu ukreniti.
Odgovor: Po zakonu o obrtih mora poslovni red podjetja točno določati vrsto in višino kazni za prestopke proti .poslovnemu redu. Drugih kazni kot teh, ki so v poslovnem redu naštete, podjetje delavstvu ne sme nalagati. Kazen ne sme bit nikoli večja od ene tretjine delavčevega dnevnega zaslužka. Samo zaradi zelo težkih prestopkov sme kazen doseči višino dnevnega zaslužka. Zato preglejte .poslovni red Vašega podjetja in ugotovite, ali so kazni, ki jih je podjetje pobralo, notri naštete. Ce niso, naj se vsi kaznovani pritoži jo na okrajno načelstvo in zahtevajo protipravno pobrane kazni nazaj. Prav tako naj zahtevajo vrnitev tudi oni, ki jim je podjetje naložilo višjo kazni od ene tretjine dnevnega zaslužka, če njihov prestopek ni bil težke narave.
M. Krek, ki je med drugim dejal, naj si delegati ne jemljejo k srcu očitanje ulice, da so prišli na svoja mesta z imenovanjem, ker da vse razmere dokazujejo, da imajo jugorasovci popolno pravico tudi do del. zbornice. — To poročilo objavljamo v informacijo zavednemu organiziranemu delavstvu, da, bo znalo v prihodnje zavzeti pravilno stališče do novega položaja v Delavski zbornici.
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
DELAVCI! Najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Diirkopp«, »Triumph«, »Au-strodaimler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dpbite tudi na obroke samo pri C’ irilu Kmetiču v Dobu 110 pri Domžalah.
II. Obrekovanje obratnega zaupnika.
a. Š., Maribor: Ste ohratni zaupnik JSZ. Na seji obratnih zaupnikov Vas je zaupnik druge svobodne strokovne organizacije razžalil, s tem, da Vam je neosnovano očital nepruvilno izpolnjevanje za upu iške funkcije. Vprašate, ali morete zahtevati zadoščenje pred sodiščem.
Odgovor: Ali bi bil Vaš nasprotnik kazensko odgovoren za svoj očitek, bi se dalo presoditi samo po popolnejši informaciji. Potrebno bi torej bilo, da bi pisali ponovno, pri čemer bi morali navesti podrobno vse okolnosti. Naj-bolj pametno pa bo, da vso zadevo v zaupniškem odboru na miren način poravnate, ker bi gotovo ne bilo primerno, da zlasti sedaj pred volitvami obratnih zaupnikov pripadniki svobodnih strokovnih organizacij svoje prepire rešujete pred sodiščem.
III. Pasji ugriz.
F. L., Ljubljana: Ugriznil Vas je pes posestnika iz ljubljanske okolice. Po orožniški ovadbi je prišla stvar na kazensko sodišče, .kjer je bil posestnik oproščen. Vprašate, ali imate kljub temu pravico zahtevati od posestnika bolestnino.
Odgovor: Kljub oprostilni kazenski, sodbi imate pravico zahtevati primerno odškodnino za svoje bolečine. Dokazati pa boste morali, da posestnik ni poskrbel zn potrebno varstvo ali nadzorstvo nad psom.
Nagrada vajenca zn delo med učenjem.
D. V., Ljubljana: Tri leta ste se učili v večji trgovini in po izučitvi napravili pomočniški izpit. I’o izpitu Vas je pa gospodar kmalu odpustil in najel rajši drugega učenca. Vprašate, če imate pravico zahtevati plačilo za svoje delo med učenjem.
Odgovor: Po § 267. Zakona o obrtih ima učenec pravico zahtevati za opravljeno delo primerno nagrado po lestvici, ki jo določi minister trgovine in industrije v sporazumu z ministrom socialne politke po zaslišanju obrtnih in delavskih zbornic. Te lestvice minister doslej sicer še ni izdal, čeprav je minilo od uveljavitve Zakona o obrtih že osem let, vendar sodišča kljub temu prisojajo vajencem nugrado za njihovo delo v drugem in tretjem letu učenju. Običajna nagrada je za drugo leto 200 din mesečno, za tretje leto pa 300 din mesečno. Do te nagrade imate vsekakor pravico tudi Vi. Obrnite se zato na Obrtno sodišče v Ljubljani.
EPOIN POCENI
tiska časopise, knjige, revije, letake in drugo
*
ZADRUŽNA TISKARNA
LJUBLJANA, TYRSEVfl CESTA 17, TELEFON ŠT. 30-67