Isha]*
rsak petek z datumoiB prihodnjega dneva.
Desiai naj se fnmlcujejo hi po-gfljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. de 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se same po eni stran! tista naplSejo, draga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Leto XXXIII.
Glasilo koroških Siooenceo
Celovec, 28. marca 1914.
Gospasveška davorija.
K 18. sušcu 1914. — Jezernikov.
Ob zori je vila z gorovja vzletela, nad vojvodskim stolom mahnila z roko, preroško je pesem nad grobljo zapela, ujelo je blaženo pesem uho:
»Oj bratje, po hribih kresovi gorijo, do neba se dviga gorečih gor soj, po dolih pa srca Slovenov plamtijo, svoboda se bliža, oj bratje, na boj!
Že zmage pijanih čet vrisk nam udarja in mečev jeklenih žvenket skozi zrak. Pozdrav vam, poslanci, na krilih viharja! Po gorah in dolih izginja nam mrak.
Še mrtvi pri vojvodskem stolu budé se, začudeno dvigajo ’z groblje glavé.
Čez grobljo osvete zdaj spevi glasé se, da stresajo radosti gore vrhé:
,Čuj, groblja, ti tužna, čuj, zemlja, ti sveta, čuj spev, Gospa-Sveta, čuj, sveto poljé, oj vode ve kalne, jezera zakleta, oj voj vodje mrtvi, oj mrtve goré!
Zasužnjenje bratov ječanje je čula Matjaževa vojska pod Peco-goro, zamahnilkralj z mečem, sevojska je vsula, kot listja in trave je borcev bilo.
Po spanju let tisoč srca jim gorijo, nevzdržno njih sila kipi ven na plan, in kopja in meče junaki vihtijo, na zadnji hrumijo krvavi mej dan.1
Že zmage pijanih čet vrisk nam udarja in mečev jeklenih žvenket skozi zrak. Pozdrav vam, poslanci, na krilih viharja! Po gorah in dolih izginja nam mrak!’
1 Mej dan: hoj.
Osvečeno polje, zdaj mirno boš spalo, v grobovih na groblji vzkli blažen pokoj, osvečen je narod, je robstvo nehalo, končan je krvave osvete naš boj!«
Petstoletnica zadnjega ume-ščenja koroških vojvod.
V sredo zvečer — 18. marca 1914 — je zbralo celovške Slovence in več slovenskih gostov z dežele v veliki dvorani hotela Tra-besinger izredno zgodovinsko slavje. Ta dan je minulo ravno 500 let, ko se je pred Krnskim gradom odigral dramatičen prizor zadnjega ustoličenja koroških vojvod po starodavnem slovenskem običaju.
Važna petstoletnica, ker nam spričuje, da je bil v koroški deželi deželni jezik le slovenski jezik, da so deželni vladarji prejemali vladarsko pravico iz rok svobodnega slovenskega kmeta, kar je zadnji ostanek državnega prava slovenskega naroda.
Obenem je to žalostna petstoletnica, ker nas spominja le nekda-n j e moči in slave slovenskega kmeta, n e -kdanjega ponosa in samozavesti slovenskega kmeta na Koroškem, katerega ponosa, samozavesti ni več. Svobodni slovenski kmet je postal pokoren suženj, ponižen hlapec Nemcev! Nekdaj od cesarjev in deželnih vladarjev, ki si jih je volil naj prej e sam, potem pa jih je prostovol jno priznaval, spoštovan, je sedaj zaničevan od tujcev, ki so prišli v deželo za Slovenci. Njegov jezik, njegova lepa govorica je bila vojvodska govorica, sedaj so jo izgnali že iz zadnje kanclije, popačili so to lepo govorico uradi in šole in sedaj to knežjo govorico še preganjajo, zasramujejo.
Koroškemu slovenskemu kmetu velja predvsem znana pesem:
Velja
z*, celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lieta »Mir* v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje p« 20 vis. od gsrmend-vrstc vsakokrat
Št. 12.
Oj Slovani, kje so vaše meje?
Oj, Slovani, sluge narodov!
Na naj lepšem polju, kar smo jih imeli Slovenci, na najslavnejšem polju, kjer je bivalo najmočnejše in naj bogatejše slovensko pleme, je izumrla slovenska vojvodska govorica, kakor v Krnskem gradu, ali pa so potomci tistih slavnih, mogočnih samozavestnih kmetov sramotno uklonili svoj tilnik pred privandranim tujcem, kakor v naj-bližnji okolici Celovca.
Temu primerno smo obhajali v Celovcu spomin na 5001etnico. Priznan slovenski zgodovinar dr. Gruden je imel znanstveno predavanje o zadnjem umeščenju koroškega vojvoda po slovenskem obredu. Gosp. predavatelja je ob živahnem ploskanju poslušalcev iskreno pozdravil predsednik »Narodne čitalnice«! gospod Štuhec. Bilo je dobro, da je govoril o tem znanstveno sloveč raziskovalec slovenske zgodovine, ki našo zgodovino vse 'drugače pozna, kakor kak Aichelburg ali Dobernig ali kak drug mazač v nemških listih.
Pred 500 leti.
Četrto nedeljo v postu, 18. marca 1414, se je dal Habsburžan Ernst Železni po starodavni navadi umestiti za koroškega vojvodo. Svoboden slovenski kmet ga je umestil na knežjem kamenu pred Krnskim gradom po stari navadi in pravici, kakor je zapisal zgodovinar župnik Jakob U n r e s t, ki je še živel pod vtisom tega znamenitega dogodka.
Veliko navdušenje je zavladalo med koroškim prebivalstvom, ko se je po dolgih letih zopet vršil starodavni obred z vsem svojim sijajem. Vojvodo Ernsta so slavili kot obnovitelja starih pravic, poveličevali so dogodek s slikami in napisi. In vendar je bilo to umeščenje na knežjem kamnu zadnje svoje vrste. Habsburžani so sicer še parkrat sprejeli poklon deželnih stanov na častitljivem vojvodskem prestolu, toda umeščenje po
Podlistek.
Iz Rormeistroviti zapiskov.
Sestavil Štefan Singer.
(Dalje.)
e) Dve čudodelni podobi v mestni cerkvi.
Mestna cerkev v Celovcu hrani dve podobi, kateri ljudstvo zelo časti. Ena je na stranskem oltarju desno od stranskega južnega vhoda; ljudstvo jo imenuje »Marijoč-na podoba«; druga je v glavnem oltarju, Kristusova podoba »božje glave«.
Okrog leta 1862. se je zgodil pri Marijini podobi »mirakl«. Stari ljudje, tako tudi Kri-štofinja v Škofičah, ki so ženo videli — pripovedujejo, da se je neka žena skrila zvečer v cerkev z namenom, da bi Marijini podobi ukradla lepe in drage kamene, s katerimi je bila okrašena. Ko je zvečer cerkovnik odzvonil večernico, se je dotična ženska skrila v spovednico, tako da je mežnar ni opazil. Zjutraj, ko odpre cerkev, zagleda pred Marijino podobo stati žensko postavo. On gre tja in vidi, da ženska drži Marijin okras v roki, a se ne more zganiti. Hitro pokliče stražnika, ki žensko odvede k sodnji, kjer je ženska izpovedala svoj zločin, da je hotela ukrasti Marijin okras, a se ni mogla
več zganiti, kakor hitro je imela v rokah Marijine dragocenosti. Okras se je Mariji vrnil in ženska je dobila zasluženo kazen. Pa ne le radi tega »mirakla« je ljudstvo častilo in še vedno časti ono Marijino podobo, ampak tudi radi raznih milosti, katere so prejeli ljudje na priprošnjo Marijino pred to podobo. Župnik Roraieister pripoveduje v svoji kroniki, kako je ta podoba prišla v Celovec.
V vasi Poez, ki je dve milji oddaljena od mesta Callo na Zgornjem Ogrskem, je živel kmet z imenom Pigir. Bil je obenem tudi kmetski ali vaški sodnik. Ta se je zaobljubil, da bo dal naslikati Marijino podobo. Res je sliko naročil pri kmetskem slikarju z imenom Štefan Pap. A ker je slikar zahteval za podobo 8 goldinarjev, se je kmetu ta vsota zdela previsoka in podobe ni hotel kupiti. Pozneje kmet Pigir hudo zboli in mora celih 20 tednov biti v postelji. V bolezni se zopet spomni svoje obljube, kupi drugo Marijino podobo, katera je bila bolj poceni. Ono podobo pa, katero je slikal slikar Pap, pa kupi kmet Lovrenc Hurta in jo daruje cerkvi v Poez. Ljudstvo je to podobo 20 let brez prave vneme častilo kakor druge podobe. Dne 4. novembra leta 1696. — bila je 21. nedelja po Binkoštih — je začela ona podoba točiti krvave solze, kar je zapazil najprej star kmet in o čemer so se prepričali vsi drugi vaščani.
Ta čudežna prikazen — krvave solze na Marijini podobi — je trajala od 4. do 7. novembra, dne 9. novembra — bil je petek — so se solze zopet prikazale ter trajale do 14. novembra, nato zopet izginile 11 dni ter se pojavile dne 27. novembra do 8. decembra, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. V tem času so prišli od vseh strani ljudje gledat ta čudež. Poleg drugih je celo stvar pregledal in raziskal general Corbelli, ki je podobo eno uro dolgo držal v roki in Marijine solze brisal z belo rutico.
Generalova roka, katere štiri leta ni mogel ganiti, je ob tej priložnosti čudežno ozdravela. Omenjeni general je oskrbel po slikarju Klobuhohlir več enakih podob, izvirno podobo Marijino pa je poslal cesarju na Dunaj, kjer so jo dne 7. julija 1697. v slovesnem sprevodu nesli v stolno cerkev sv. Štefana in potem tudi zapored po drugih dunajskih cerkvah v češčenje izpostavili. Ceščenju te podobe so pripisovali slavno zmago nad Turki pri Zenti dne 11. septembra 1697.
Očitna kazen božja pa je zadela nekega Kalvinca v Ešedinu, ki je o čudodelni Marijini podobi bogoskrunsko govoril. Glava mu je naenkrat močno otekla, ni več mogel govoriti, in preden so ga domu prinesli, je umrl.
Od te čudodelne podobe je dal Jakob Nejs, trgovec in župan v Celovcu, napraviti
kmetu je izostalo in ž njim je izginil iz zgodovine zadnji ostanek slovenskega državnega prava, ki je imel svoj izvor v nekdanji 'demokratični socialni uredbi našega ljudstva.
Narodova pravica.
Koroško plemstvo in ljudstvo sta se zavedala, da gre pri umeščenju vojvod za važne narodove pravice, za častitljivo posebnost koroške dežele, ki spominja na starodavne karantanske (koroške) vladarje, na vojvodo Inka in njegove prednike. Saj je zapisal opat Ivan iz Vetrinja: »Korošci pravijo, da noben knez v njihovi deželi ne more razdeljevati zajmov (Lehen) in izvrševati sodne oblasti, ako se nad njim ne izvrši obred po stari navadi, da se namreč na svoj sedež (na knežji kamen) slovesno umesti.« Torej šele z umeščenjem je postala vojvo-dova oblast na Koroškem pravno veljavna in priznana.
Odkod izvira ta obred umeščenja, ki ga v poznejših časih niso več prav razumeli? Ta obred ima svoj izvor v slovenski zgodovini v času, ko so Slovenci imeli še popolno narodno samostojnost in živeli pod lastnimi oblastniki. Vsaka druga razlaga je brez vsake zgodovinske podlage, je izmišljotina, bajka. (Gospod Dobernig, ta sloveči »Mar-chenerzàhler«, pripoveduje torej v »Ta-gesposti« zopet prave bajke. Vidi se, da je Dobernig slovenskega rodu, ker nima sreče. Op. ured.)
Umeščenje star slovenski obred.
Vsi stari Jugoslovani, tudi Slovenci pred več kakor dvanajststoletji, so živeli v zadrugah, ki jo smemo imenovati razširjeno družino. Obsegala je več družin, pod eno streho združenih po krvnem sorodstvu, ki so imele skupno gospodarstvo. Načelnik je bil s t a r e j š i n a. (Ta izraz je še sedaj v rabi in imenujemo Slovenci »starejšino« pri ženitvah moža, ki je prvi in najuglednejši izmed svatov, ki takorekoč vodi ženi-tovanje in ima zapovedovalno pravico. Op. ured.)
Ni dvoma, da so tudi Slovenci prinesli to družabno ustanovo seboj v sedanjo svojo domovino in jo ohranili vsaj deloma ves srednji vek do polpreteklega' časa, kakor dokazujejo stari zapisniki; v teh se zadru-garji pogosto imenujejo »tovariši« (socii), »sodrugi« (complices — nemško; gesellen, mittail, gemeiner). Take zadruge se omenjajo pri Slovencih na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem.
Nemci niso živeli v zadrugah, in zato so zadruge pri Slovencih najprej tam izginile, kjer se - je najprej čutil nemški upliv. Ohranile so se pa celo do 19. stoletja med kmečkim ljudstvom v Beli Krajini, pri ogrskih in beneških Slovencih. Načelnik teh zadrug se je imenoval »starejšina«, tudi »gospodar« ali »domačin«. Značilno je, da
imenujejo stari viri »stai’ejšino«; tudi kmeta, ki je imel oblast umeščevati koroškega vojvodo.
Več zadrug, ki so bile med seboj v ro-dovinski zvezi in ki so bile skupaj naseljene v kaki pokrajini, je sestavljalo pleme ali rod (Stamm). Vsako pleme je imelo svojo skupno upravo, župo ali županijo, kateri je načeloval župan. Še dandanes je med Slovenci županska oblast najuglednejša in najbolj priznana, pa tudi naj starejša. Pod svojo oblastjo so imeli velike okraje, kjer so imeli vso upravno, sodno in vojaško oblast. Na njih mesto so pozneje stopile frankovske grofije, nakar so se tudi nekdanji župani začeli imenovati grofi (»co-mites«).
Hrvatska županija.
Posebno važna je bila v staroslovenski zgodovini županija, ki je obsegala središče sedanje Koroške, ono lepo pokrajino, ki se razteza med Vrbskim jezerom in Velikovcem ter od Drave do pogorja onkraj Št. Vida in ki jo namakata reki Glina in Krka. Še v listinah 10. stoletja se ta pokrajina imenuje »Hrvatska župnija« (pagus Chrouati), ker se je menda jugoslovansko pleme, ki se je todi naselilo, nazivalo z enakim imenom kakor plemena v Primorju in Dalmaciji. Na staro ime te županije še dandanes spominjajo tri vasi, ki se nazivljajo Krabathen. Ta pokrajina je zelo rodovitna, pripravna za poljedelstvo in živinorejo. Zato je pleme, ki se je tod naselilo, kmalu dobilo prvenstvo nad drugimi slovenskimi rodovi. Tu je bil znameniti »Karantanski grad«, pozneje »Krnski grad« imenovan. To staro ime kaže, da je veljal »Krnski grad« za glavno mesto ali glavni grad v deželi, tu je moral biti v dobi paganstva pomenljiv kraj bogočastja in ob času vojske važno zbirališče. Vse to je povzročilo, da je dobila »Hrvatska županija« velik političen pomen in da se je pod njenim vodstvom osnovala neka slovenska zvezna država, ki se pojavlja že pod kraljem Samom in se je vsaj deloma ohranila še pod slovenskimi karantanskimi vojvodi: Borutom, Gorazdom, Hotimirom, Valkunom in Inkom.
Plemenske županije izprva niso bile med seboj v zvezi, pač pa so združenje po-edinih plemen pospeševali razni zgodovinski dogodki, kakor skupen odpor proti Obrom, Bavarcem in Furlanom. Morda so se razna plemena izprva le ob času vojske združila pod vodstvom skupnega vladarja, kar potrjuje beseda »vojvoda« (dux), a njegova oblast je tudi ob miru ostala ugledna in uplivna.
Slovenska zvezna država.
V začetku osmega stoletja je bila slovenska zvezna država že gotovo osnovana.
Zgodovinski viri nam imenujejo okoli leta 738. Boruta kot vojvodo Karantancev. Vladarska oblast je sicer takrat že bila v njegovi rodbini dedna, vendar čitamo, da je še vedno bilo odvisno od ljudstva, oziroma od njegovih županov, katerega da so priznali za vojvo-d o. Tako poroča neznani bavarski zgodovinar: »Po smrti Borutovi so Bavarci Gorazda, ki je postal že kristjan, na prošnjo Slovencev poslali nazaj, in o n i s o g a napravili za vojvodo.« Že takrat je morala volitev novega kneza, oziroma njegovo umeščenje biti združeno z gotovo slovesnostjo in določenim obredom, ki je menda odgovarjal umeščenju župana pri posameznih plemenih. O Hotimiru namreč poroča isti zgodopisec: »S privoljenjem kralja Pipina so dali na prošnjo imenovanega ljudstva Hotimira nazaj, ko je bil že kristjan postal. Oni so ga sprejeli in mu izročili vojvodstvo.« Misliti si moramo, da se ta »izročitev« ni vršila na tihem in skrivnem, temveč javno, vpričo ljudstva. Gotovo pa je, da se v teh poročilih jasno izraža demokratična misel, da ljudstvo prosto voli svojega poglavarja in mu samo izroča vladarsko oblast. In ta misel se je ohranila tudi pozneje skozi sedem stoletij v obredu vojvodskega umeščenja, čeravno je takrat vsak upliv podložnega ljudstva na zasedanje vladarske stolice že davno minul.
Umeščenje na knežjem kamenu.
Ločiti pa moramo umeščenje na knežjem kamenu pred »Krnskim gradom« od poznejše poklonitve, ki jo je knez sprejemal na vojvodskem prestolu. Le prvo je bistveno in je imelo pravno posledico, da je bil knez kot vladar v deželi veljavno priznan in je smel izvrševati vladarsko oblast. Ako je potem popoldne (ne več v kmetski noši, ampak v knežji obleki) sedel na starodavnem vojvodskem prestolu blizu Gospa Svete, sodil in podeljeval zajme, to ni bilo drugega, kakor prvo javno in slovesno izvrševanje pridobljene oblasti.
Že v srednjem veku se niso mogli poročevalci dovolj načuditi, da nastopi knez pri umeščevanju v slovenski kmečki noši, vodeč seboj lisastega bika in enako-barvano kobilo, ki se je preje rabila že za poljsko delo. Za poznejše nemške vojvode to ni bilo majhno ponižanje, ker so bili vajeni pri slovesnih prilikah nastopati z vsem sijajem visokih gospodov. Vendar nam prav ta vojvoda v kmečki opravi, v katerem lahko spoznamo preprostega slovenskega župana, dobro predstavlja razmerje, ki je izprva vladalo med glavarjem in ljudstvom. Slovenski vojvoda se kaže v vseh stvareh enakega kmečkemu ljudstvu, ki ga obdaja. S kmetijstvom se živi, kakor izpričujeta ži-
enako sliko na Dunaju s pozlačenim okvirjem, katero je dal dotakniti z izvirno podobo in jo daroval mestni cerkvi. Z veliko slovesnostjo, z godbo in bobnanjem, je župnik Rormeister dne 21. novembra 1697. leta v prisotnosti plemstva in duhovščine to podobo v Celovcu v mestni cerkvi razobesil v češčenje. Verniki so podobo z raznimi darili in dragocenostmi obdarovali in jo še zdaj visoko častijo.
Druga podoba, katero ljudje goreče častijo, je podoba »božje glave«. Sicer te podobe in z njo združene »pobožnosti božje glave« ni uvedel Rormeister, ampak njegov drugi naslednik župnik Lovrenc Klein, a ker je »bratovščina božje glave« skoraj vsem koroškim Slovencem znana in šteje med njimi mnogo udov, naj sledi tukaj njen nastanek.
Marija Rupreht, trgovčeva žena v Celovcu, je sprejela žalostno sporočilo, da je njen mož na potovanju v Gradcu hudo zbolel. V zaupanju v božjo pomoč, se zaobljubi, da hoče mestni cerkvi v Celovcu darovati Odrešenikovo podobo, ako njen mož ozdravi. Res se njena želja izpolni, mož se vrne domu zdrav.
Oba sta hotela zdaj dano obljubo izpolniti, pa v Celovcu ni bilo dobiti pripravne podobe in tudi ne slikarja. Dve leti sta minuli, ne da bi se jima kljub vsem povpraševanjem posrečilo dobiti primerno Kristusovo podobo. Prejela sta svete zakramente ter
Boga goreče prosila, da razsvetli kakega slikarja, kateri bi slikal zeželjeno podobo in jo njima poslal.
Živel je pa takrat v Celovcu neznan ubog slikar, katerega imena kronika ne imenuje, z ženo in otroki v veliki bedi in uboštvu. K bridkemu pomanjkanju se še priseli bolezen. V svoji bolezni išče slikar tolažbo v premišljevanju bridkega trpljenja Jezusa Kristusa. V svoji domišljiji je videl s trnjem kronano glavo Zveličarjevo, katero je sklenil tudi naslikati. Delo mu je izvrstno uspelo. Podobo izroči svoji ženi, naj jo v mestu proda ali zastavi. Božja previdnost pelje slikarjevo ženo tudi h gospej Mariji Rupreht, kateri je podoba takoj ugajala. Kupila jo je takoj za 30 srebrnih grošev. Trgovčeva žena dà podobo v lesen okvir in hiti z njo k mestnemu župniku Lovrencu Kleinu (1737—1750) izpolnit svojo obljubo. Župnik pa, ko je videl, da ima Kristus na podobi naslikan trn, ki prebode spodnje ustnice, se je obotavljal podobo razobesiti v cerkvi, ker sveto pismo o takem mučenju nič ne pripoveduje. Zahteval je zato, naj slikar trn izbriše in podobo prenaredi, potem šele bi jo mogel obesiti v cerkev. To prenovljen j e pa trgovcu Ruprehtu ni bilo po volji, tako je moral on podobo sam hraniti doma. Po naključju pa dobi Rupreht od svojega brata, ki je bil frančiškan, neko staro knjižico, v kateri je bila tiskana podoba trpečega Zveličarja, ki je imel s trnjem
preboden jezik. S to knjižico gre k mestnemu župniku, ki se zdaj ni več branil razobesiti podobe v mestni cerkvi.
Češčenje »božje glave« se ,je hipoma širilo. Darovi so bili tako obilni, da so mogli že tri mesece pozneje postaviti poseben oltar za »podobo božje glave« in namesto lesenega okvirja napraviti srebrn okvir s srebrno krono. Posebno zaupanje do »božje glave« so pokazali Celovčani leta 1749., ko je razsajala v mestu kužna bolezen, ki je vsak dan 10 in še več ljudi spravila v večnost. Mestno zastopstvo je naprosilo mestnega župnika Lovrenca Kleina, da bi opravljal pobožnost pred »podobo božje glave« za odvrnitev kužne bolezni, ki je nato kmalu nehala. V hvaležen spomin se je ta devet-dnevnica vsako leto obhajala in se še danes opravlja.
Leta 1761. so izdali tiskano knjižico o ustanovitvi te pobožnosti, v kateri je nešteto mnogo uslišanj in čudežnih dogodkov. V zakristiji hranijo tudi votivno podobo, katero je cerkvi daroval tesarski mojster Tomaž Karner leta 1834. Napis spodaj pove, da je dne 14. oktobra 1. 1834. ob 8. uri zjutraj pri popravljanju strehe na stolpu z ogrodja 22 sežnjev (klafter) globoko padel Marko Kointsch, tesarski pomočnik (stric Val. Koinča, gostilničarja na Vrbi), prebil cerkveno streho, a ostal čudežno nepoškodovan, ker se je priporočil »božji glavi«.
(Dalje prih.)
vali ob njegovi strani, v obleki in skromnem, treznem življenju (požirek vode iz klobuka) je enak drugim kmetom in tudi svojo vladarsko oblast hoče zastaviti v prospeh kmetijstva, ker daruje živali, obleko in denar kmetu, svojemu umestitelju.
Svobodni slovenski kmetje.
Kmet umestit el j je bil svobodni slovenski kmet. Pravico umeščevanja je imela neka rodbina pri Rimskem gradu in jo je smel izvrševati naj starejši tega rodu. V poznejših stoletjih se omenja ta pravica v zvezi z dvema zemljiščema v Blažjivasi in Trnjivasi. Rodbina v Blažjivasi je dobila pozneje 'od nemških knezov pridevek »Ed-linger«. »Edlingerji« so bili svobodni kmetje, ki niso bili podvrženi tlaki in drugim bremenom podložnega kmečkega stanu. Živeli so na svojih zemljiščih, imeli svoje posebne pravice, smeli nositi orožje in so imeli svojega sodnika. Zgodovinske preiskave so dognale, da so bili »Edlingerji« ostanek nekdanjih slovenskih, svobodnih kmetov, ki so s i o h r a n i 1 i tudi pod oblastjo nemških vladarjev in plemičev svojo neodvisnost in živeli po starem' običajnem slovenskem pravu.
O obredu umeščenja samem bomo poročali drugokrat.
Predavatelj je za svoja jasna in zgodovinsko trdno podprta izvajanja žel vsestransko pohvalo in se mu je ob navdušenem ploskanju občinstva v imenu »Narodne čitalnice« zahvalil njen podpredsednik gospod dr. Rožič.
Koroški Slovenci smo imeli torej svoje, od ljudstva izvoljene vojvode; pa tudi pozneje, ko so prišli Slovenci pod nadoblast nemških Bavarcev in so dobili Slovenci nemške vojvode, so se morali nemški vojvode — radi ali neradi — podvreči staremu obredu, po katerem izroči vladarsko oblast vojvodu v imenu slovenskega kmečkega ljudstva svoboden slov. kmet. To je bila pravica po nosne g a naroda, in to dejstvo je gospod di*. Gruden sijajno dokazal.
Nemški politikastri kakor Dober-n i g, v katerem se ne pretaka nemška kri, pa bi radi celo to utajah in zavijajo zgodovinske resnice. Toda Dobernig ni samo plitev politik, ampak v svojih člankih dokazuje, da je še bolj plitev zgodovinar. V »Ta-gesposti« se sklicuje na nemška, sicer v tem vprašanju precej pristranska zgodovinarja Puntscharta in Goldmanna, toda njegov članek dokazuje, da tudi ta dva zgodovinarja pozna le bolj po imenu. Zato mu priporočamo, da preštudira zlasti Pun-tscharta, pa tudi sicer vsega spoštovanja vrednemu vitezu J a k s c h u naj pove, da tudi on ne bo predrugačil zgodovine, ampak ostane kakršna je bila.
Po teh prizadevanjih bo spoznal svet še bolj, kakih grdih, nemoralnih sredstev da se poslužujejo naši nemški nacionalci, da bi svet ne izvedel o »koroškem vilajetu« in da bi prikrili, kar jim je neljubo. (Vse zastonj! Po celi naši državi in izven nje vedno bolj spoznavajo, kake neznosne razmere da vladajo na Koroškem, in jih — obsojajo. Zato tudi zatrdno upamo, da vse slovenske Koroške ne bo zadela žalostna usoda ponemčenega Gosposvetskega polja.
Politične vesti.
Slovenci v Gorici vstajajo.
Goriški Slovenci so imeli sijajen shod, na katerem so govorili poslanec Fon, profesor Košnik, dr. Puc in Franc Kremžar; pripravljajo se za mestne volitve. Bog živi vrle boritelje na slovanskem jugu!
Krščanska zmaga na Dunaju,
Pri volitvah v mestno občino dunajsko so v 3. razredu krščanski socialci zmagali na Dunaju v vseh okrajih z veliko večino, ge tisti okraj, ki so ga dosedaj imeli socialni demokratje, so si priborili krščanski socialci. Čudovito so narasli v nekaterih okrajih češki glasovi; nemški nacionalci pa imajo na nemškem Dunaju naravnost smešno majhne številke. Tako je dobil v okra-
ju Čeh Exner 108 glasov, nemški nacionalec Linhart 59, v Favoritu Čeh dr. Drozda 160 glasov, nemški nacionalci nobenega, v Meidlingu Čeha Maly 109 in Ružička 114 glasov, nemški nacionalci Jager 104, Ktinzl 103, Hdrting 113 glasov. V Ottakringu so kandidati meščanske češke stranke dobili po 117 glasov, češki socialdemokrati pa po 173 do 175 glasov. V Hernalsu so dobili Čehi po 98 in Brigittenau po 87 glasov.
Državljanska vojna na Angleškem.
Ker je sklenil angleški parlament, da dobi Irska samostojnost, je sklenila velika protestantska kolonija Ulster, da se upre, četudi z oboroženo silo uvedbi irske avtonomije. Angleška vlada pa vztraja na svojem sklepu in zato se je bati, da izbruhne v kratkem državljanska vojna.
VABILO
na
VI. OBČNI Z
»Slivenske kršč. soc. Zveze"
dne 2. aprila 1914 ob 1. urš popoldne v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu, Velikovška cesta.
□ □ □
Spored:
Pozdrav predsednika (dr. Rožič). Poročilo tajnika in blagajnika (gosp. Vajncerl).
Govor državnega poslanca dr. Korošca. Vsebina: Ustoličenje koroških knezov.
Kratek program za bodočnost (g. podpredsednik).
Volitev odbora.
Slučajnosti.
VI. občni zbor imamo, in ta občni zbor se vrši v znamenju spomina na ustoličenje
koroških vojvod. Počastil nas bo sedanji voditelj jugoslovanske delegacije, dr. Korošec. Jasno je torej, da mora biti ta občni zbor veličasten.
Koroški Slovenci, ali ni celo leto Zveza kot zvesta mati Vas zbirala po celi deželi?
Ali ni Zveza dvignila krščanski prapor na velikanskih Konstantinovih slavnostih v Blačah, Pliberku, Prevaljah, Črni, na Strmcu, na Višarjah, v Švabeku, Grabštajnu in v Gospej Sveti?
12.000 Slovencev je bilo zbranih pod zastavo Zveze v teh slovesnih trenotkih !
Ali ni Zveza Vam tolmačila blagi spomin pokojnega Andreja Einspielerja na neštevilnih shodih?
Ali ni Zveza nedeljo za nedeljo bila zastopana po govornikih na Vaših shodih?
Ali ni Zveza popeljala^ 700 koroških Slovencev v belo Ljubljano na katoliški shod?
Zdaj Vas pa Zveza prosi: Pridite Vi v Celovec, zdaj imate besedo Vi: Zilani, Rožani in Podjunčani!
Povejte nam svoje želje, dajte nam pogum za nadaljno delovanje.
Občni zbori so obračun za preteklost.
Da mora biti vsako društvo zastopano po nekaj članih, to je itak jasno, želimo pa, da se udeležijo sploh vsi prijatelji našega dela tega občnega zbora.
Vabimo posebno čast. gg. duhovnike in gg. učitelje na ta občni zbor.
Gre se namreč: Za našo staro pravdo.
Dr. V. Rožič,
predsednik.
Dr. L. Ehrlich,	J. Vajncerl,
podpredsednik.	tajnik in blagajnik.
Odborniki:
Franc Smodej, dr. Gregor Rožman, Kus, Miiller, ga. Činkovic.
Dnevne novice in dopisi.
Ob SGOIeiniei vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku — vsi Slovenci za koroške brate in. svoje pravice! Mariborska »Straža» piše: »Dobernigu ni prav, da se izvenkoroški Slovenci tako živahno zanimajo za »predvsem koroško petstoletnico«. Omejuje pa to zanimanje samo na Kranjce, kateri so mu vboče obležali v želodcu. Morda je vzrok za to čudno ani-moznost iskati v tem, da so Dobernigovi pradedi bili Kranjci, ki so nekoč preko Karavank primahali na Koroško. Nemara mu zato njegova »kranjska žilica« ne da miru. Ni res, da bi se samo Kranjci zanimali
za koroške Slovence. Mi Štajerci simpatiziramo z njimi ravno toliko in celo še bolj, ker imamo izvojevati slične boje kot naši koroški bratje. In mi dobro vemo, da je kakor za nas Štajerce, tako predvsem za Korošce edina rešitev politično združenje. Zedinjena Slovenija, nemški Bauernschreck, pred katerim trepeta tudi Dobernig! Pa se bodo morali udati in privaditi. Mi Slovenci in predvsem koroški Slovenci imamo zgodovinsko pravo do zedinjene Slovenije. — Kaj je bila stara, velika Karantanija, ki je obsegala Koroško, Kranjsko, Štajersko in tudi južne dežele doli do Krke dn istrskega Krasa, drugega nego zedinjena Slovenija pod habsburško dinastijo. Za tem ciljem hrepeni ves naš narod. To je skupni politični cilj vsega jugoslovanstva. In letošnja slovenska petstoletnica nas navdaja z novo močjo v tem našem velikem stremljenju.«
Ljubljanski m celovški xaaoisiraL »Sl. Narod« je hud, da je naš list razkril, kako podpirajo liberalci na ljubljanskem magistratu celovške Slovence. Celovški magistrat dela vedno težave slovenskim vlogam celovških Slovencev, in župan dr. Metnitz se sklicuje nato, da niti ljubljanski magistrat ne pošilja celovškemu slovenskih vlog. Če pa že katero pošlje, pa doda nemški prevod. »Slovenski Narod« pravi, da dela »Mir« ljubljanskemu magistratu krivico in da laže. Razumemo, da je naše poročilo gospode v Ljubljani pogrelo, pa zasluženo. Še enkrat poudarjamo, da vzdržujemo vse, karkoli smo o tej zadevi pisali, laž pa prepuščamo »Slovenskemu Narodu«. Ne le od cele vrste ljudi, ki jim je pravil vse to dr. Metnitz sam, smo bili v tej zadevi poučeni, ampak u r e d n i š t v o s e j e i n-for miralo pri dr. Metnitzu šara e m, k i je v s e p o t r d i 1 in n i m o-g e 1 dovolj prehvaliti k u 1 a n t n o-s t i ljubljanskega magistrata. Kaj pa na to porečejo »Slovenski Narod« in »naprednjaki« na ljubljanskem magistratu?
Na naslov c. kr. okr. šolskega nadzornika J. Socharfa v Velikovcu. V muzej spada uradna dopisnica, ko j o je pred osmimi dnevi prejel knezo - škofijski župni urad na Sp. Koroškem od nekega šolskega vodstva blizu Pliberka. Naslov se glasi:	»An das
Pfarramt in . . .« N. Vsak c. kr. urad in večinoma tudi priprosti ljudje vedno naslavljajo:	»An das hochwiirdige Pfarramt«
(Prečastitemu župnemu uradu itd.), šolsko vodstvo pa ne ve tega. Pač ni čudež, da otroci, ki izstopijo iz ljudske šole, niti naslovov ne znajo pisati! Saj že v svetem pismu beremo, da »Učenec ni nad učenikom«. Gospod Socher, tu je polje za Vaše delovanje, tu notri utaknite svoj nemčurski nos! Umevno, da je tudi dotični župni m*ad v isti obliki odgovoril.
Trdnjava Naborjet izdana. Topničarski podčastnik Brzesky v Naborjetu je izdal Italiji načrt avstrijskih trdnjav v Naborjetu. Seveda so ga aretirali. Na njegovem stanovanju so našli dragocenosti v vrednosti 40.000 kron. Brzesky je živel zelo razkošno, in tako je postal sumljiv. Osumljene so baje še druge osebe v Trbižu in Žabnicah. V Ukvah so preiskovali v neki gostilni. Lepe reči to! Treba bi bilo samo še vojske, na katero so Nemci tako hujskali, pa bi bilo dovolj.
Šolske vesli in škandali. Imenovani so učitelj Karel Hecher v Črni za učitelja v Trnjivasi pri Celovcu, za učiteljice v Celovcu Adela Narath v Borovljah, Ana Schlu-sche v Vetrinju in Otilija Stissbauer na Dholici, za definitivnega učitelja na svojem mestu podučitelj Ivan Mihev v Podpeci. Podučitelj Jurij L i e n h a r d je iz Tolstega vrha prestavljen v Suho, menda da bo lahko še tam nekaznovano mučil slovenske otroke. O tem škandalu bomo še govorili, oziroma se bo še govorilo. Takih klofut od c. kr. deželnega šolskega sveta tudi — koroški Slovenci ne bomo prenašali. — Za suplente so nastavljeni Rudolf Slive v Gu-štanju, Angela Egger v Maloščah, Marija Eisenhut za Vrbo ob jezeru, Štefi Hoder v Železni Kapli.
Za »Siidmarkc« je agitiral na občnem zboru kotmarovaške podružnice državni poslanec Lučovnik. Znano je, da uganja »Sudmarka« lutrovsko propagando. In pri volitvah se Lučovnik štuli še za dobrega katoličana in Slovenca! Sram ga bodi! »Iz-
dajalstvo ljubijo, izdajalca pa zaničujejo!« je rekel poslanec Walcher, Nemec.
Dr. Angerer je tožil »Karntner Tag-blatt«, ker ga je ta list pošteno okrcal zaradi njegovih besed v deželnem zboru: «Živimo žalibog v Avstriji«.
Nabori na Koroškem. Kmalu pride zopet čas, da gredo fantje na nabor, kjer se zanje odloči, ali bodo šli cesarja služit ali ne. Fantje so tisti čas radi prav veseli ali pa prav žalostni, in sleherni človek se tedaj ozira na nje in jih opazuje ter se ali na njih zgleduje ali pa se jim posmehuje. Kakor pač fantje zaslužijo. Če meni kak fant, da se s tem postavlja, če se pijan valja po blatu ali kaže svojo mladesdško moč s tem, da ne more niti ravno stati, ali če preklinja ali grdo nemškutari, potem se naj le pazno ozre okoli sebe, in videl bo, da se mu vse posmehuje in ga zaničljivo gleda. Kako se v Celovcu n. pr. včasih Nemci posmehujejo slovenskim fantom, ki se jim pri vsaki besedi pozna, da jih je rodila slovenska mati, pa se le silijo s svojo spakedrano nemščino in kričijo nemške umazane pesmi. Kako ves drug vtis napravijo naši zavedni fantje, ki z zelenim šopkom za klobukom, ravni kot sveča in trezni lepo ubrano zapojejo slovensko narodno pesem. Še naj zagrizene j šemu Nemcu izvabijo spoštovanje, Slovenec pa je ponosen nanje, ko vidi, kako da se razločujejo od zapitih fantov iz ponemčenih krajev. Nabori se vršijo letos za beljaški okraj v Beljaku 22., 23. in 24. apr., v Podkloštru dne 25., v Trbižu dne 27., v Rožeku dne 30. aprila; za celovško okolico v Borovljah dne 2., 4., v Celovcu dne 5., 6., 7. in v Trgu dne 8., 9. in 11. majnika. V Svincu bodo nabori dne 15. in 16. in v Št. Vidu dne 18. in 19. majnika. Za velikovški okraj se vršijo v Velikovcu dne 22., 23., v Železni Kapli 25., v Dobrlivasi dne 26., v Pliberku dne 28. in Prevaljah dne 29. in 30. majnika. V Št. Pavlu dne 2., 3. in v Volš-pergu dne 4. in 5. junija. Za mesto Celovec dne 8. junija in v Šmohorju dne 19. junija. Člana naborne komisije bosta gospod podpolkovnik Viljem plem. Maschke in gospod Teodor Sbarcea.
Kako je lep vojaški stan. Dne 23. sušca sta beljaška in trbiška garnizija druga proti drugi manevrirali. Dež, sneg in veter, ki je ta dan neusmiljeno razsajal od Trbiža do Beljaka, je tako »sovražniku« kakor »našim« koristil ali škodoval. Glavni in odločilni boj se je bil na črti od Lipe do Podkloštra ter delal šunder, da so leteli ljudje na kup in se vpraševali, kdo bo zmagal, Trbiž ali Beljak. — Ko pa je bil boj najbolj vroč, ko so puške in topovi najhuje grmeli, se zasliši nepričakovano ojster glas trobentačev, ki je naznanjal:	konec je
»vojske«! Kaj se je zgodilo? Nek infante-rist iz Beljaka je tako nesrečno padel čez lipiške peči, ki so radi dežja in snega, silno polžke, da si je zlomil eno roko in si pretresel možgane. — Nesrečnega moža so takoj obvezali in odpeljali v beljaško bolnico, kjer bo premišljeval o manevrih in »kako je lep vojaški stan«.
Amater-fotografi! Društvo »K. S. A. F.« priredi v kratkem velezanimiv in brezplačen tečaj za bromni oljetisk (Bromdldru ck), ki bo trajal par večerov. — Kakor je več ali manj znano, je ta tehnika v moderni umetniški fotografiji pridobitev zadnjega časa in je vsled svojih posebnih lastnosti zelo priporočljiva amaterjem, ki goje umetnost na polju moderne fotografije. — Predavanje, združeno s praktičnimi demonstracijami te tehnike, bo obsegalo tudi kratek pregled raznih drugih fotografičnih procesov. Vsi, ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj blagovolijo nemudoma javiti svoj naslov društvu »K. S. A. F.« v Ljubljani (katero daje tudi vsa druga potrebna pojasnila), da bo mogoče društvu pravočasno poiskati primeren lokal. — O kraju in času prireditve tečaja se prijavljeni pravočasno obveste.
Dezerter. Nekega vojaškega beguna od 9. topničarskega polka so orožniki prijeli v Grabštanju, kamor je pobegnil iz Celovca.
Pretep vojakov pri »Buchenwaldu«. V gostilni pri »Buchenwaldu« v Celovcu so imeli dne 23. sušca ples. Pri tem so se stepli vojaki 7. pešpolka in topničarji. Policaju, ki je hotel nekega topničarja aretirati, so to-
variši istega iztrgali, pri čemer je nekdo pobasal policajevo ogrinjalo zoper dež. Gostilna je zato vojakom 7. pešpolka in 9. topničarskega polka prepovedana.
Odpor slovanskih dijakov proti Lahom. Ker so laški študenti na višji trgovski šoli v Trstu napadli slovanske dijake zato, ker so se pogovarjali v svojem jeziku, so jugoslovanski dijaki v mnogih mestih priredili demonstracije, tako na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu ter pozivajo Jugoslovane, naj na shodih protestirajo zoper to, da bi Lahi dobili v Trstu še visoko šolo. Zahtevajo, da se zagrebška univerza zahteva vsem jugoslovanskim dijakom, katerim Se ne ljubi več držati hrbtov, da bi po njih mahali razni avstrijskega kruha preobjedeni Lahi in Nemci. Prav imajo naši dijaki!
Zopetni odhod slovenskih vojakov v Albanijo. Dne 25. t. m. odide zopet okrog 100 mož močan oddelek slovenskega pešpolka št. 97 iz Trsta v Albanijo k mednarodni komisiji za določevanje albanske meje. V Albaniji dobi vsak prostak 5 K 8 vin. na dan in menažo. —• Člani prejšnjega zimskega oddelka pripovedujejo, da so morali pozimi prestati velikanske telesne napore, po več noči so morali spati na prostem v hudem mrazu pod šatori.
Nemški cesar je obiskal našega cesarja na Dunaju, potem se je pa odpeljal na jug, ki si ga hodi ogledovat in si utrjevat zdravje na Krfu.
Samoumor dekleta. Dne 23. sušca je v Toplicah pri Zagorju ob Savi izvršila sa-moumor 171etna Cecilija Sajovec. V domači kuhinji se je z revolverjem ustrelila v sence in bila takoj mrtva.
»Francoska vera.« Žena ministra Cail-lauxova je ustrelila urednika lista »Figaro«, ker je objavil neke članke zoper njenega moža. Morilka, ki se je od prvega moža ločila in po francoski maniri, ki tako ugaja tudi našim svobodomislecem, vzela drugega moža, je sodniku rekla, da je imel »Fi-garov« urednik še dve njeni pismi v rokah in da ga je ustrelila iz strahu, da bi tudi tisti dve pismi objavil.
Kača, dolga 6 metrov, je požrla v Rang-puru v Indiji nekega trgovskega potnika. Pred mestom so našli voz, potnika nikjer. Ko so preiskovali okolico, so dobili veliko kačo python, ki je spala. Ustrelili so jo in iz nje potegnili truplo angleškega potnika.
Nesreče, povzročene po lugovem esen-cu, se vedno bolj množijo. Otroci in odra-ščeni zamenjujejo lugov esenc z drugo pijačo in ga pijejo. Lugov esenc jim ožge, izje usta in želodec in hudo poškoduje, če že ne povzroči vedno smrti. Ljudje so čudno lahkomiselni in postavljajo lugov esenc na kraje, kamor postavljajo tudi drugo posodo. Zato je deželna vlada glede prometa lu-govega esenca razglasila tozadevne predpise in jih razširila.
»Reaktol«. Neka berolinska družba priporoča v raznih časnikih »zdravilo« zoper debelost »Reaktol«. Vlada je uvoz tega sleparskega zdravila prepovedala in svari lekarnarje pred tem »zdravilom«.
Šmihel nad Pliberkom. Nekako pred tremi tedni me je nekdo v »Štajercu« s podpisom: več kmetov — precej grdo pomazal. Za svojo osebo ne bi niti na to ne odgovoril, a dolžan sem skoraj zaradi dobro mislečih faranov. Nasproti nesramnemu obrekovanju in sumničenju izjavim kratko: vse od začetka do konca je le laž in grdo sumničenje. Laž, da bi bil koga spravljal na veselico; laž, da bi bil glede pevcev in pevk prevzel kake dolžnosti ali obveznosti; laž, da bi se bil z osebo, na katero se namiguje, izvrstno zabaval, ker sem z isto cel večer le par besed govoril. Resnica je le to: da sem res ostal črez noč v Celovcu. Zakaj ? Tega tu ni prostora razkladati. Dopisnik naj se potrudi k meni in bo vse zvedel. Kar se mi pa vsled tega hoče podtikati, je le golo sumničenje, ki spričuje bujno domišljijo dopisnikovo, katei-a pa istega posebno ne časti. Od precej dobro poučene strani se mi je reklo, da sem moral dopisuna razžaliti in da bi isti utegnil biti »ugleden« človek. Torej grdo maščevanje je vodilo tako nesramen dopis?! Prosim pa pisca, da mi naznani svoje ime, ako je res »ugleden«, sicer zasluži ime laž-nika in obrekovalca.	Župnik.
Šmihel nad Pliberkom. (Nezgoda.) Dne 21 t. m. se je Pernatov 61etni sinček na Dvoru ponesrečil. Bila sta z drugim mlaj-
šim fantom pri nekem »rolovcu«, ki je ležal na stoleh. Najbrž sta ga sem in tje valila. Rolovc se je prevrnil s stola in padel otroku na glavo, katero je čisto zmečkal, da je takoj nastopila smrt. Pomilujemo starše!
Št. Štefan na Žili. Hranilnica in posojilnica za Št Štefan in okolico, r. z. z n. z. je imela dne 22. svečana svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo primerno dosti veliko število zadružnikov, akoravno vreme ni bilo ugodno. Zborovalce je pozdravil načelnik zadruge, občespoštovani gosp. Boštijan Hebein ter otvoril zbor, ki je bil v zmislu zadružnih pravil sklepčen in naprosil domačega župnika č. g. Antona Pelnafa, da iiaj poroča o delovanju zadruge v preteklem letu. Iz poročila tajnikovega poročamo: Zadruga je v preteklem letu, ki je stalo v znamenju dragega denarja, delovala dobro. Vložilo se je na novo 98.425 K, vzdignilo 113.898 kron; posodilo se je na jnovo zadružnikom 29.580 K; dolžniki so vrnili 15.445 K; vseh vlog je koncem leta 458.114 K 34 h; zadružniki pa dolgujejo hranilnici 210.564 K 94 h; čistega dobička je bilo 2939 K 40 h, kateri se pridene rezervnemu fondu, ki je koncem preteklega leta narastel na vsoto: 30.785 K. Zadruga je članica »Zadružne zveze« v Ljubljani, katera je izvršila postavno revizijo v dnevih 15. in 16. januarja 1913; hranilnica in posojilnica v Št. Štefanu ima 238 zadružnikov, ki imajo vplačanih 924 deležev. Tako kratko poročilo, iz katerega se lahko razvidi, da ta-le zadruga z božjo pomočjo naravno jako dobro deluje in kakor iz bilance razvidno, se mora imenovati ena iz prvih koroških slovenskih posojilnic. Z velikim zanimanjem so sledili zadružniki tajnikovemu poročilu, polni veselja, da je ljudski slovenski denarni zavod v Štefanu na Žili v osemnajstih letih svojega obstanka tako močno zrastel; slišali so, kakšne koristi imajo slovenski kmetje od tega izavoda, kako lahko se marsikateremu kmetu zdaj more pomagati. »Zdaj smo svoji gospodarji,« je rekel neki zadružnik, »in nam ni treba iskati usmiljenja.« V resnici! Kako težko se je godilo v prejšnjih časih kmetu, ki je bil v zadregi in kako pa izdaj? Če je pošten mož, gre k svojim iskat pomoči in isto tudi najde, ni od nobenega odvisen ! Ravno predlansko in lansko leto je pokazalo, kakšna dobrota da je hranilnica štefanska. Vodstvo hranilnice in posojilnice se je izročilo dosedanjemu odboru, ki je bil soglasno zopet na novo izvoljen, oziroma od zadružnikov naprošen, da naj še naprej zadrugo blagovoli! voditi v korist in v srečo Slovencev Zilanov! Bog naj blagoslovi štefansko hranilnico!
Vovbre. (Razpor med baronom in kmeti.) Med baronom Heldorfom in kmeti je prišlo ?do ostrega razpora. Kmetje so si vzeli v najem lov in s tem hudo združili gospodo, ki pač misli, da je lov gosposka predpravica. Helldorfov oskrbnik se hoče menda s tem maščevati, da zahteva od 45 posestnikov takojšnje plačilo raznih obveznosti. Ljudje morajo od »heršofti« kupovati drva, nastiljo, od nje v najem jemati polja in travnike ter so tako od nje zelo odvisni. Zdaj se jim menda hoče pokazati, da je grajska oblast še danes ravno tako občutna kakor nekdaj, ako se grajščak postavi. Obr-jani so se postavili, Grebinjčani pa so menda grajščakovega osrbnika tako veseli, da so ga celo volili za svojega župana in se ni-kdo ni upal pri volitvi kaj prenarediti od njegovih naročil. Tako še v XX. stoletju poje bič ošabnih »valpetov«, čeravno pravijo, da je kmet svoboden.
Velikovec: Sadovi janičarskega nemčurstva in Lehrlingshorta. Pred nekaj meseci je ukazala žena tukajšnjega črevljarskega mojstra, rodom Kranjca, g. Medveda — ona seveda tudi ne more prikriti, da je Slovenka, ker je hči znanih posestnikov iz Peračije, — da se naj njen sin vsede, ko se bo pri šolarski božji službi bral evangelij v slovenskem jeziku. Sinček res štrajka in se vsede. Pripomniti moramo, da je ta božja služba obenem tudi šolska maša. Ko ga pa nadzorujoči g. učitelj opozori, da se mora pri čitanju sv. evangelija stati, mu odgovori, da mu je mati zapovedala, da on ne sme pri čitanju sv. evangelija v slovenskem jeziku vstati. Lepe reči, dragi bralec, se godijo pri nas. Rajo bi pobožna janičarka poučila svojega sina, da je Bog zaukazal sv. evangelij vsem narodom oznanjevati, da ga vsi razumejo, če pa tega sama ni vedela, naj
bi tedaj vprašala č. g. A 1 m e r j a , kateheta, ki zahaja k tej družini v njihov dom, tako-zvani »deutsches Haus«, na obed. — Črev-Ijarskemu mojstru Medvedu smrdi sv. evangelij v slovenskih besedah, kronice Slovencev pa gotovo ne! — Zadnjo nedeljo, dne 15. t. m. se je tudi obesil na vrv v Velikov-škem nasipu »Šelmgrabnu« učenec Zechner, ki se je že dalj časa učil črevljarske obrti pri Medvedu. Žalostno! Najedel se je pač sira in kruha ter duševnega strupa, ki mu ga je podajalo varuštvo »Lehrlingshorta« ob nedeljah namesto popoldanske božje službe.
—	Pri Medvedu doma pa — »janičarstvo«. Pač lepi sadovi prihajajo iz »Lehrlingshorta«. Ubogi mladenič je pač nesrečno prišel v take roke. Zatorej starši in varuhi, pazite, kam da daste svoje otroke k učenju.
Velikovec: Kako se nemški »freisi n n« izgovarja. Članek v zadnji številki »Mira« je ves velikovški »fortšrit« razburil. Seveda so skušali isti gospodje v štim-cah stvar prikriti, namreč da niso nameravali oponašati čast. gosp. p. Elpidija, toda ni se jim posrečilo. Štimce z dne 14. t. m. pišejo:	»Nosilec maske, pri popoldanskem
sprevodu pustnih šem, napravljen kot redovnik »kapucin« nikakor ni hotel zasmehovati čast. p. Elpidija, ki je prišel na Koroško, proučevat v protialkoholnem gibanju, ampak on ga šele prav časti!« — Pa kdo jim kaj takega verjame — gotovo še dopisnik sam sebi ne verjame, a mi prebivalci iz Ve-likovškega okraja prav dobro poznamo tistega gospoda na »magistratu«, ki seveda časti redovnike in patre pri glaških, ko se pozno napoti vinjen proti svojemu domu. — Toda k temu ne bomo molčali, da bi kdo zasmehoval cerkvene obrede, tak gospod na
—	»magistratu« — ki se pusti pitati od občinskih davkoplačevalcev, čeravno ima že itak velik »penzion« in tako le odjeda drugim kruh, še celo ne! — Na pustno nedeljo zvečer se je udeležil tudi veselice šem (»Ma-skenballa«) neki tukajšnji trgovec v duhovniški obleki. Vidite torej, kako ti častijo Boga in sveto vero! — Sploh so bili že udeleženci veselice ogorčeni proti takemu nastopanju. Kmetje pozor! Pokažimo, da se ne pustimo z nami in z našim naj dražjim zakladom, iz svete vere in cerkvenih obredov norčevati — pokažimo, da smo mi ljudje, narod, ki si ne pusti kaj takega dopasti. Spomnimo se naših slavnih pradedov, ki so živeli prvi na naših tleh. Združimo se, pokažimo tem ljudem, od koder so privan-drali !
Sinčavas. (Neumna šala.) Ponoči od ponedeljka na torek so orožniki prijeli na tukajšnjem kolodvoru Bošnjaka, ki je v Pliberku bil smrtno zabodel mesarskega pomočnika. Bošnjak je na sejmu prodajal svoje pipe, nožke in palice, pa mu je držaj za cigarete padel na tla. Mesarski pomočnik mu ga pohodi in zdrobi; nato zahteva Bošnjak plačila in dobi od surovega fanta zaušnico. Nato kar potegne enega izmed nožev in zabode fanta, da je poldrugo uro za tem umrl.
Dobrlavas. (Vlomilec.) V Taurerjevo stanovanje je ponoči od 19. na 20. t. m. vlomil tat in je odnesel trgovskemu pomočniku 800 kron v gotovini, novo obleko, zlato uro in verižico. Pomočnik je bil ravno ta dan dobil toliko denarja in nekdo je moral vedeti, da ga ima. Uzmoviča še nimajo, pa se obrača sum na nekoga in je upati, da se predrzni tat izroči rokam pravice.
Želinje pri Velikovcu. Umrla je dne 7. t. m. v deželni bolnišnici v Celovcu Elizabeta Trampič, podomače Žlemarjeva, v Štri-holčah. Služila je kot strežnica in je nalezla tifus ali legar, ki jo je spravil v cvetju mladosti, 22 let staro, v zgodnji grob. Vse jo je poznalo kot zelo pridno, pošteno in pobožno dekle. Dalj časa je tudi z veseljem pela na našem želinjskem cerkvenem koru. V kratkem času petih let je ljubi Bog poklical k Sebi v večnost že tri naše cerkvene pevke, vse tri izvrstna, poštena dekleta. Prva je bila Šitlarjeva Uršula, druga Petrova Matilda in tretja rajna Elizabeta. Tako da je našega organista in pevce že skoro strah. »Do tretjega gre rado,« naj bi bilo tedaj sedaj zadosti. Rajni Elizabeti pa podeli neskončno dobrotljivi Bog v družbi Marije, katero je zelo častila, in vseh zveličavnih duhov, uživati nebeško veselje!
Iz velikovškega okraja. N a g e 1 e je sklical shod svojih zaupnikov na Mostič v
soboto, dne 8. t. m., in govoril o svojem delovanju kot poslanec. Kmečke občine velikovškega okraja so mu namreč zaradi nasprotovanja glede vzhodne železnice izrekle nezaupnico. Na shodu so ga nekateri zaupniki zaradi vzhodne železnice, kateri Nagele nasprotuje, ostro prijemali, med njimi najbolj grebinjski Manner in mostiški Scheriau. Ker pa so Nemci iz sta-rodvorskega okraja držali z Nageletom, so se slednjič vendar pobotali, da ni bilo treba odložiti mandata. Bi bile tudi nevarne nove volitve sedaj.
Medgorje pri Podkloštru. Zadnjo »brenti c o« je nagibal pretekli teden komaj 221etni delavec Janez Petrič; pijanega pa je bil povozil vlak — nedaleč stran so še našli z nekaj vsebine zloglasno, pogubonos-no steklenico žganja. Strašna posledica pitja!
Šmarjeta pri Velikovcu. (Sprememba posestva.) Lepo in obširno Tonicovo kmetijo v Tinjah je kupil na dražbi zvest našinec Janez Kotnik, podomače Fikej, v Šmarjeti in se tja preselil. Želimo mu na novem domu obilo sreče in božjega blagoslova. Njegovo dosedanje posestvo, Fikeje-va kmetija v Šmarjeti, je na prodaj.
Velikovec. (Moj zagovor.) Od več strani sem bil opozorjen, da se je neki »kul-turonosec« v Bauernzeitungi pred nedavnim z gnojnimi vilami spravil nad mojo osebo, dolžeč me kot dopisnika člankov iz Velikovca v 9. in 10. številki »Mira« in očitajoč mi vse mogoče in nemogoče reči. Temu nasproti izjavljam, da je pod mojo častjo, na napade od te strani odgovarjati, pač pa bi se čutil užaljenega, če bi me taki listi hvalili. Moj prapor je čist, pa tudi toliko vzvišen, da ga strupene pušice luterške Bauernzeitunge ne morejo doseči. Kar sem, ostanem, in za svoje delovanje sem vsikdar pripravljen dajati odgovor pristojni oblasti, nikdar pa ne nasprotnikom Cerkve in slovenskega naroda. V Velikovcu, dne 24. marca 1914. Ivan Žel, kanonik. — (Značilno je, da so nasprotniki prepričani, da so s sedanjimi šolami naše ljudstvo tako potrapali, da razen duhovnikov nihče ne zna več pisati v svojem maternem jeziku. Hvala Bogu, da temu ni tako, tudi v Velikovcu ne. Op. uredn.)
Če gospodinja ne ve, katero primes naj vzame!
k zrnati kavi, naj poskusi Kathreinerievo« Kneippovosladnokavo. 1
Popolnoma bo zadovoljna.
Pri poskusu |e paziti, prosim, na predpis za kuhanje. Dobi se povsod. Kdor hoče kaj natančnejšega čitati o tej kavinl pijači, naj piše Kathrei* nerjevlm tvornicam za sladno kavo d. dr., Dunaj I., Annegasse št. 8.
Najnovejše pasijonske igre
v P rechi levem celovškem reform - kino.
Danes se začenjajo tukaj predstave tega velikanskega filma, o katerem je »Wiener Tagblatt« z dne 24. svečana poročal sledeče : Čudeže n uspeh kinematografije. Življenje Jezusa Kristusa. Pred krogom povabljenih gostov, med katerimi so bili zastopniki dunajske duhovščine, mnogoštevilnih članov plemstva in pripadniki višjega uradništva in boljše družbe, se
je vršila včeraj v Beethovnovi dvorani predstava velikanskega filma »Življenje Jezusa Kristusa«. Predstava tega filma, ki so ji prisostvovali kot zastopnik kneza in nadškofa kanonik Schòpfler, kot zastopnika dunajskega mesta podžupan HoB in mestni svetnik K 1 o t z h e r g, je na do-šle napravila utis resnične umetnosti. Podoba, katere predstavljanje traja skoro dve uri, je pa tudi najlepše, kar se je dozdaj nudilo na polju umetniške kinematografije. Vseskozi kolorirane, vidimo mimo nas romati celo vrsto krasnih podob. Kar se je tu ustvarilo v živi podobi, je podobno mojstrskim delom slavnih slikarjev, in bolj živo in pretresljivo kakor v tej filmovi podobi je žalostno, v srce segajoče življenje božjega Sina bilo pač težko kdaj še predočeno. Tvrdka Pathé Frères, v katere ateljeju je bila podoba napravljena, se je seveda posluževala največjih sredstev, ki so moderni kinematografiji na razpolago in je spravila na filmov oder toliko reči, kakor se je dozdaj težko kje videlo. — Župnik Alfred Hoppe, ki je spisal uvod k brošuri, ki se je izročila posestnikom te poizkusne predstave, pravi med drugim o delu tvrdke Pathé Frères: »Scenerija in razporedba. V tej zadevi se naravnost očarujoče reči dosegajo. Brilantne barve prevzamejo pogled, slikovita ozadja očarajo, množina nastopajočih oseb vzbuja občudovanje in začudenje. Opozoriti je zlasti na to, da je več prizorov aranžiranih po znanih mojsterskih slikah. Kar se tiče najboljših delov filma, se nam zdi, da tisti, ki je le enkrat videl prizor pri vodnjaku, hojo skozi puščavo, hojo po morju in posamezno podobo »Ecce homo«, ponese s seboj utise, ki jih vse svoje življenje ne pozabi.«
Sleckenpfgrd-
liliisionilečnafo milo
slej ko prej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma. Po 80 h se dobiva povsod.
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Prireditve.
Prevalje.
Naše katoliško delavsko društvo je imelo zadnjo nedeljo mesečno zborovanje. Govoril je domači kaplan g. Josip F e i n i k o minulem stavkanju stavcev. Razložil je jasno, kako so socialnodemokratični voditelji gnali svoje delavce v boj, v katerem so si pridobili veliko neuspehov. — Društveni tajnik je nato razložil pomen in moč tesne organizacije celega jugoslovanskega delavstva v Jugoslovanski strokovni organizaciji. KJjub še kratkemu obstanku J. S. Z. je zbrala že veliko delavcev v svojem okrilju. Opozarjal je, naj tudi domači delavci iz Leš in Guštanja pristopijo zraven in že tedaj se je oglasilo precej delavcev, ki so voljni pristopiti. Ko bodemo imeli ustanovni shod, pridite v prav obilnem številu in pristopite v najmočnejšo katoliško fdelavsko organizacijo, v Jugoslovansko strokovno zvezo, ki bo gotovo močni protiutež socialne demokracij e.
Št. Vid v Podjuni.
Na praznik Marijinega oznanjenja so tudi naši vrli Šentvidčani ustanovili izobraževalno društvo. Pri Viltežniku se je zbralo toliko ljudi, da so bili prostori vse premali. G. Smodej iz Celovca je razložil zborovalcem pomen in namen izobraževalnih društev, iz katerih pohajajo naše slovenske krščanske armade. (Zborovalci so bili za društvo kar navdušeni. Mladeniči so zapeli več lepih pesmi. Tudi mešan zbor se je izkazal. V odbor so izvolili same vrle može in fante. Bog živi naše najnovejše društvo, ki je pri krstu dobilo ime »Danica«!
Društvena naznanila.
Borovlje. Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Borovlje, Podljubelj in okolico priredi na nedeljo, dne 29. sušca, ob 4. uri popoldne v Delavskem domu v Podljubelju ženski shod. Na sporedu so trije govori, dva govornika prideta iz Celovca. Žene in dekleta, pridite gotovo! Odbor.
Društvo »Vrtnarska šola« ima svoj letošnji občni zbor v Škofji Loki dne 7. malega travna v kavarni »Plantarič« ob 7. uri zvečer.
Celovška podružnica »Slovenskega šolskega društva v Celovcu« ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 4. aprila, ob 8. uri zvečer v hotelu Trabesinger z navadnim dnevnim redom. Udje in gostje, po udih upeljani, se vabijo.
Romanje na Sveto goro pri Coriel,
Slovenska krščansko - socialna zveza za Koroško priredi kot vsako leto tudi 1. 1914. ljudsko romanje na Sveto goro, in sicer na 3. nedeljo po Veliki noči. Najeli smo poseben vlak, tako da se vozimo z nižanimi cenami. Pohitimo zopet na krasni jug med naše mile brate Goričane, ki bodo priredili na ravno isto nedeljo svoje romanje na Sveto goro in nas bodo i-adostno pozdravili na tleh, posvečeni mili Materi božji. Odpeljemo se v soboto, dne 2. m a j n i k a t. L, in sicer:
iz Celovca’. . . .	Odhod 10h 35'	Prihod nazaj 6l! 44'	Cene K T—	N P
iz Vetrinja . . .	iomo'	6h 39'	K 7 —	
iz Kotmarevesi. .	10h 48'	6h 33'	K 7-	§<
iz Žihpolj ....	lO^S'	6h 28'	K 6 50	B. o
iz Svetnevasi . .	llh 05'	e^os'	K 6'—	U3 co 3
iz Sv. Janža . . .	11M0'	6h 02'	K 6-—	
iz Bistrice v Rožu	1 lh 17'	5h 55'	K 5-50	M«
iz Podgorij . . .	n1* 3i'	5h 44'	K 5-50	P <“t-
iz Podrožčice . .	llh45'	5h 35'	K 5 20	P
Slov. kršč. soc. zveza za Koroško
Sveta vojska.
Darovi protialkoholni zvezi Sveta vojska: Neimenovana 18 kron. — Neimenovana 5 K 7 vin. — Dar »Bogoljuba« 5 K. — Katarina Kirn 2 K 40 vin. — Franc Bore 2 K. — Orti Tončka 100 K. — Roza Slana 2 K. — Ubožni sklad mesta Ljubljana (za skrbstvo 30 kron. —Skupni znesek 146 K 65 vin.
Beli vrani. Gotovo se malokdaj sliši, da bi bil kak voznik abstinent. In vendar. Sveti vojski sta se priglasila kot popolna abstinenta gg. I. A. in F. M., izvoščka v Ljubljani. Tovariši vozniki, posnemajte jih!
Izmed protestantovskih duhovnikov v Švici je več kot ena tretjina popolnih abstinentov: okroglo 450. Posebno med naraščajem se opaža živahno gibanje. Zdravnikov-abstinentov šteje Švica 137.
Treznost angleške armade, ki jo krepko podpirata feldmaršala lord Methuen in lord Roberts, narašča vsak dan. Po statistiki generalnega zdravnika Evatt šteje angleška armada danes 64.000 popolnih abstinentov. Zdravstveno stanje armade je ugodno. Lord Methuen potrjuje, da ima najboljše vojake pri polkih, ki izkazujejo največ abstinentov.
Norveška državna vlada za treznost.
Noi'veska država že več let krepko podpira protialkoholni boj. V la namen je dala od leta 1900—1910 12.000 K, od leta 1910^1912 16.200 kron, leta 1912. in 1913. pa 20.000 K. Poleg teh podpor je podpirala gmotno tudi prireditev protialkoholnega kongresa in zidavo zdravišč za alkoholike. In pri nas?
Cerkvene vesti.
Umrli so dekan Jož. Palle v Zg. Beli, in častni kanonik Karol O p p e 11, vpoko-jeni župnik v Miihldorfu. — Razpisana je župnija Zgornja Bela do 2. majnika.
Nastavljena sta semeniška duhovnika Josip J o j s t e n kot kaplan v Volšbergu in Florentin L u c k e v Greifenburgu. — Investiran je bil 24. t. m. na župnijo Kotlje č. g. Jan. K a t n i k , provizor istotam.
Nevarno obolel je župnik J org v Greifenburgu.
Gospodarske stvari.
Gospodinjska šola na Vrhniki konča polletni zimski tečaj koncem meseca aprila, katerega je obiskovalo 20 gojenk. Nove gojenke se sprejemajo za polletni tečaj do 20. aprila. Šola za imenovane gojenke se prične dne 1. marca in traja do 25. oktobra. Gojenke tega tečaja stanujejo v zavodu in plačajo za hrano ter stanovanje in perilo 30 kron mesečno. Gojenke se učijo v tej šoli vsega, kar potreba dandanes znati vsaki dobri gospodinji. Polletni letni tečaj ima posebno to prednost, ker imajo gojenke poleg teoretičnega pouka tudi praktični pouk v gotovih predmetih, kar pa v zimskem teča- j
ju ni mogoče. Stroški za ta tečaj so tako majhni, da dà vsak pameten gospodar lahko svojo hčer z majhnimi stroški izobrazit, kar ji je bolj koristno, kakor velika dota, katere morda ne zna prav rabiti. Prednost za sprejem imajo one gojenke, ki so se morale lansko leto vsled pomanjkanja prostora odkloniti. V zavod se pod nobenim pogojem ne bo sprejelo več kot 20 gojenk, vsled tega se naj taiste, ki nameravajo obiskovati šolo, kar najhitreje priglasijo. Naj nikar ne čakajo zadnjega trenotka, da bi jih potem vodstvo moralo odkloniti, kar mu je seveda zelo neljubo. Nadaljna pojasnila daje vodstvo deželne kmetijske gospodinjske šole na Vrhniki.
Loterijske številke.					
Gradec, 18. marca:	87	79	32	54	19
Brno, 18. marca:	80	60	68	39	33
Line, 21. marca :	18	39	28	86	46
Tržne cene v Celnvcn
18. marca 1914 po uradnem razglasu:]
Blago			100 kg				80 li (bh	trov
			od		do			en)
			K	v	K	V	K	V
- Pšenica ....								
Rž				18	32	19	75	11	39
Ječmen ....			20	—	21	62	13	—
Ajda				23	20	*26	80	12	—
Oves				14	72	16	16	5	60
Proso ....			—			—	—	—		
Pšeno ....			—	—	35	14	22		
Turščica . . .			18	48	19	60	10	60
Leča						—	—	—	—	—
Fižola, rdeča. .			—	—	—	—	—	—
Repica (krompir)			6	—	7	20	2	88
Deteljno seme .			190	—	205	—	—	—
Seno, sladko . .			9	20	11	—	—	—
„ kislo . .			7	—	9	—	—	—
Slama ....			7	20	8	40				
Zelnate glave po 100 kos.								
Repa, ena vreča			—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter			—	24			26		
Smetana, 1 „			—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	• 1 kg		2	80	3	40		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	4	—		
Slanina (Špeh), po v	. 1		2	10	2	30		
„	„	sur	. 1		1	90	2	10		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par t	. t*			 '	13	—	20		
Piščeta, 1 par .	. ,		2	80	3	60		
Race				—	—	—				
Kopuni, 1 par .	• a		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m3.			12	80	3	30		
30	„	„ mehka, 1 ,		*	?2	50	3	—		
	Počrez.		100 kilogr.				C	
			živa		zaklana		r—4	
Živina								rt
	od	do	od	do	od	do	•S5	'd o .
	v kronah						A	A
Konji				_	__					_
Biki		310	—	—	—					1	1
Voli, pitani . .	—	—	—	—	—	—	—	—
„ za vožnjo .	290	324	—	—		—	20,	12
Junci		210	270	—	—	_			24	16
Krave ....	220	380	—	—	—			52	24
Telice ....	236	—	—	—	—			2	1
Svinje, pitane .	—	—	—	—	148	150	17	17
Praseta, plemena	16	54	—		—-	—	370	310
Ovce		—	—	—	—	—	—	—		
Koze									
* Za seme.
Lepo posestvo v bližini Št. Tomaža pri Celovcu se takoj proda. Več pove posestnik v DomaCni vasi št. 8, pošta Škofjidvor.
Obhajilne podobe za prvo sv. obhajilo ima krasne v zalogi trgovina papirja v hotelu Trabesinger v Celovcu. Prosimo vse čč. gg- katehete, naj blagovolijo takoj narofiiti.
Krasne razglednice „UstoliCenje koroških knezov" je založila „Slov. kršč. soc. zveza". Razglednice so najfineje izdelane, kar jih je dozdaj „Zveza“ založila, in stane komad 12 vin. 100 komadov 10 kron. Dobijo se v trgovini papirja v hotelu Trabesinger v Celovcu.
Za Veliko noč priporoča različno lončeno posodo za pecivo prav poceni lončar J. Wiesauer, Celovec, Živinski trg št. 9.
Radovedna naročnica. Radovednost je blaga lastnost, če ji je namen ohranitev blagostanja lastne družine in radi naznanimo tukaj preizkušeno sredstvo zoper pehanje v ramah, stiskanje v prsih, težko sapo in bolečine v prsih: Fellerjevprotinahodni zeliščni esenc-fluid z znamko „Blza-fluid“, ki lušči sliz in lajša, pomaga izkašljevati in ga rabijo in priporočajo mnogoteri zdravniki. Za 5 kron dobite franko 12 steklenic od lekarnarja E. V. Peller v Stubici, Elza-trg št. 67, Hrvatsko. — Ravnotam dobivate tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko Elza-krogljice, ki jih morete dati tudi otrokom, ne da bi se Vam bilo treba bati draženja črev in da bi se privadili, kakor pri mnogih novejših odvajalnih sredstvih. 6škatljic tega nalahko, pa sigurno odvajajočega sredstva stane 4 krone franko.
Posestvo prodaja vdova zaradi mladoletnih otrok prav po vredni ceni v Goričah, občina Med-gorje. Okoli 37 oralov sveta, redi se lahko 12 goved in 3 konje, hiša je v dobrem stanu, hlev obokan, poljedelski stroji itd. — Več pove Marija Maček po domače Hanzl v Goričah, pošta Žrelc-Medgorje pri Celovcu na Koroškem.
Dobro ohranjen štedilnik, srednje velikosti, je rav poceni naprodaj. J. Wiesauer, lončar, Celovec, iivinski trg št. 9.
Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“!
Posojilnica o Globasnici
I* • Z* Z Hi Zi
vabi na svoj
dne 5. aprila 1914 ob 3. uri popoldne v po-sojllnišld pisarni
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računa za leto 1913.
3.	Sklepanje glede čistega dobička.
4.	Volitev odbora in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
ROB
■Sl
s
| Celovec, Schulhausgasse 25.
§ U Donedeijitò 30. marca do nedelje 3. aprila 1914
g se vršijo predstave izjemoma ob de-
n lavnikih prva ob 3. uri pop.; druga ob □ 5. uri in tretja ob 8. uri. V nedeljo je ^ 5 predstav, in sicer prva ob 10. uri, ■ druga ob 2., tretja ob 4., četrta ob 6. in peta ob 8. uri
Ob delavnikih se je nastavila ob 3. uri popoldanska in v nedeljo ob 10. ari dopoldanska predstava, da dobi tudi ljudstvo z dežele in mladina priložnost, da si ogleda to čudežno delo.
B
□
■
a
□
s
s
I
§ Untine!I Ne zamenjajte s tukaj že Untinoti P jlUVUiJl! pokazano pasijonsko igro. llUVUdl;
i Največji filmov izdelek vseh časov I
□
B
n
napravljene v Jeruzalemu in na svetih ^
mestih v Palestini.
B Kinematografska uprizoritev mladostne m g dobe, javnega življenja in trpljenja § g Kristusovega, v šestih oddelkih.
S Koloriranol	Kolorirano!
■□■□■□■□■□■□■□■□■□□■□■□■□■□■□■□■□■C