GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI STROKOVNI LIST ZA GOZDARSTVO, LESNO INDUSTRIJO IN LESNO TRGOVINO LETNIK II. UREDIL: Ing. STANKO SOTOŠEK MARIBOR 1959 gozdarska knji!nicfl k sp gozdarski vestnik 1939 32004000057 cobiss l Izdal: Konzorcij Gozdarskega veslnika - Natisnila: Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru 32004000057 Vsebina Razprave. Davščine na gozdove, dr, ing. Rudolf Pipan .... 169, 193 Določanje lesne mase v gozdnem gospodarstvu,'ing." Mirlco Sušt'eršič' (Ljubljana) ......................................22S Gozd in les, ing. Stanico S o t o š e k......................... ' '2, 27 . . ..................• J 54 Gozdarskemu vestniku ob prvi obletnici, ing. A." Ruz'iC Gozdni požari 1. 1938., ing. Anton Šivic......! ' ' i Izmera stoječih dreves brez posebnih priprav in tablic za praktične'potrebe , .ing. Mirko S u š t e r š i č o iz! KanadskPfopo rušja, ing. Martin čoki Lahke gradbene plošče, ing. Milan Ume! j (Radeče)........... Mladinski pogozdovalni dnevi jeseni leta 1938., ing. V. Novak Neka misli o trajnostnem gozdnem gospodarstvu, Martin Potočnik Nekaj o gozdnih poteh, Miroslav Hanslovsky O dečjih dnevih spomladi leta 1939, ing. Viktor Novak (Ljiibljank)' O obsenčevanju posevkov v gozdnih drevesnicah in o najnovejših obsenče valnih lesaii, Lojze M u š i č (Slovenj Gradec) O vozovih na gumijasta kolesa, ing. Franc Sonnbičhler Ob 60 letnici odličnega gozdarskega strokovnjaka, ing. Z. Predavanja o gozdarstvu, ing. Viktor Novak našega gozda, ing. Mirko S u š t e r š i č . i .' " . 49, 73 domača goriva v Jugoslaviji Problem Problemi prekmurskega gozdarstva, Martin Potočnik Proti'kieščenju iglavcev, Lojze Mušič . Prva propagandna vožnja motornih vozil nk ing. Slobodan Baranac Šolarji od Šmiklavža (slovenjegraški okraj) 'sade š panji smrekove sadike, Lojze Mušič ................. Uprava razlaščenih gozdov v Sloveniji, ing'. Cvetko' B o'ž i č' Zakaj gozd redi samega sebe? Ing. Mirko Sušteršič 2aga in toyarna zabojev y Tržiču, ing. Franc S o n ti b i c Iil e r 9 . 152 ^^ 220 34 j 76 203 222 217 149 26 103 121 201 77 175 145 126 105 Gojenje gozdov. -O / . ( GrmiŠče ............................/ 08,^93' Ibira drevesnih vrst....................................35 Polsenčno drevo .....................................45 Pričuvek .........! i " ^ !!!!!!! !.........117 Senčno drevo ......................21 Senčni sestoj ........i ' i ' 1 i ' 45 Svetlobno drevo ...............! ! !....................45 Svetlobni sestoj .......! ! ! !..................................45 Usvajanje .........\ \ \ W W \ \ "m Vmesna sečnja ..........................................jgg ■TJ r!] Varstvo gozdov. Borov osip v Prekmurji! ........................141 Gozdna zavarovalnica ..................................................87 Karbitni plašilnik ..................| ........160 Negorljiv les ...................182 Nov način zatiranja lesnih gob............................................S7 Polh kot gozdni škodljivec..................................234 Občutljivost drevja na slano.......................109 Pravi turisti niso taki ..................................................67 Rjavi hrošč v Prekmurju........................141 Sekanje in prodaja božičnih drevesc ..................208 Solna voda proti gozdnim požarom ....................63 Sušenje bresta ..........................................................66 Varstvo gozdov pred dimom................... 179, 204 Zaščita hrasta in redkih drevesnih vrst....................................44 Zatiranje bramorjev ..........................185 Zatiranje smrekovih lubadarjev.....................185 Avstrijska mera Angleška mera Beneška mera Francoska mera Gorljivost fesa Izkoriščanje gozdov. 1S9 189 189 Irft) 108 Kuhanje 6glja v prevoznih pečeh..........................................37 Mera . ...............................189 Meterski seženj ............................189 Navodilo za izvrševanje pravilnika o pogojih, po katerih se daje dovolitev za plavljenje in splavljenje gozdnih proizvodov..........................40 Rdečenje lesa .............................130 Ruska mera .............................189 Sekanje in prodajanje božičnih drevesc..................208 Suhe gobe so važno izvozno blago....................190 Stara mera ..............................213 Tehnične lastnosti lesa in čas sečnje............. 36, 55, 82, 130 Verižne žage ..........................................................83 Izmera lesa. Izmera okroglega in tesanega lesa................. 110, 130 Urejanje gozdov. Važna odločba o sestavljanju urejevalnih načrtov.............113 Ponovno priobčilo o sestavljanju načrtov za gozdno gospodarstvo 138 A, B, C............................ Glavni donos ........................... hredni donos ........................... Letni prihranek .......................... Predujem ............................ Premični prihranek ........................ Prihranek ............................ Sečnji donos ........................... Stoječi prihranek ......................... Stranski donos .......................... Vmesni donos .......................... 213 11 11 11 11 li 11 11 11 11 11 Mejniki na gozdni preseki................................................228 A Predelava lesa. Alkohol iz žagovine in slame......................182 Bata — tudi lesno podjetje.......................141 Borova smola v Grčiji .........................182 Brušenje žag..............................179 Celuloza iz oljkovih koščic.......................182 Celuloza iz kostanjevine ........................182 Celuloza iz kostanjevine ...........................87 Državne celulozne tovarne .......................141 Dvakratno žaganje aii prizmiranje....................179 Lepenkaste škatlje za izvoz pomaranč....................................70 Lesni svet v Franciji..........................142 Mednarodni kartet za lesno volno....................190 Največja ruska papirnica........................182 Nova tovarna kopit v Beogradu.....................210 Novo prevozno podjetje na Sušaku........................................20 Novo lesno podjetje »Ridjuši« .....................210 Nova tovarna lesne volne v Nemčiji......................................44 Novo lesno industrijsko podjetje....................210 Novo lesno podjetje v Beogradu..........................................89 Nova celulozna tovarna v Italiji ..........................................89 Nove Švicarske uzance na žagan les...................113 Peč za poogljevanje lesa........................161 Podjetje »Iver« bo izkoriščalo gozdove ................141 Pogon žage ..............................206 Poizkusi izdelave lesnega vlakna na Madžarskem..........................b5 Prenos sedeža podjetja Vrbovsko d. d...................................44 Razpad evropskega celuloznega kartela.................390 Slavonija d. d. znižuje glavnico...............................67 Tovarna zabojev na Cipru..............................................44 Tvornica papirja d. d. je zvišala glavnico................!85 Poraba lesa. Avtomobili na lesni plin v Franciji........................................87 Avtobusi v Parisu na lesni plin........................................S7 Avtomobili na oglje v Abesiniji..........................................87 Domača poraba lesa in drv.................... 178, 204 Domača poraba lesa ..........................204 Grčija namerava kriti svoje potrebe z domačim ogljem....................87 Kolje iz akacijevega lesa................................................ti5 Les — pogonsko gorivo na Poljskem......................................87 Les v letalstvu...............................................87 Lesni plin v Švedski armadi..............................................S7 Leseno vojaško letalo....................................................Ö7 Maroški odbor za lesni plin..............................................87 Pogon na lesni plin v Švici..............................................87 Tovorni avtomobil na lesni plin v Italiji..................................87 Statistika. Jugoslovanski prekomorski izvoz lesa v letu 1937 ........................14 Lanski češkoslovaški izvoz lesa v prvem polletju je bil večji od predlanskega 14 Les v splavih po Dreti, Savinji in dalje po Savi leta 1938 ..................231 " Les v splavih po Savi, Krki in dalje po Savi I. 1938 ........................231 Les v splavih Slovenije 1. 1938 ..........................................233 ' Madžarski lesni uvoz v prvi polovici leta 1938 ............................14 Slovenski izvoz lesa v letu 1937 .....................^14 Splavarski promet po Dravi I. 1938 ......................................233 Splavarski promet po Dreti, Savinji in dalje po Savi I. 1938 ..............232 Splavarski promet po Savi, Krki in dalje po Savi 1. 1938 ..................232 Večanje bolgarskega izvoza oglja........................................14 Zmanjšan lesni tranzitni promet čez Trst................190 Zmanjšan lesni izvoz iz nordijskih držav.................214 Gozdarsko šolstvo. čin državne nižje gozdarske šole v Mariboru......208 Čuvajski izpiti v Zagrebu................................................89 Gozdarska šola v Mariboru......................157 Izvestje državne nižje gozdarske šole v Mariboru za leto 1937/'38 ... . , 164 Oglje ................................165 Preizkušnja gozdnega orodja .............................182 Prva nemška žagarska šola.................182 Sklepni izpiti na gozdarski šoli v Mariboru v šol. letu 1938/39 ..............183 Šolska kvalifikacija ....................... 205, 206 Vzorna žaga v Grčiji..........................182 Gozdna in gozdarska politika. Ameriški hrambni gozdni pas ..........................................05 Delavsko kopališče v Radečah......................234 Druga propagandna vožnja motornih vozil na domača goriva v Jugoslaviji bo vodila večinoma po Sloveniji...................Ml Gozdarske oblasti v Nemčiji......................141 Gozdne kmetije so letos dobile zaščito..................111 iz proračuna izdatkov in dohodkov dravske banovine za 1. 1939/40 ..........112 Iz finančnega zakona za feto 1939/40 ............... !33, 1o8 Izkoriščanje in pogozdovanje poljskih državnih gozdov....................67 Nekaj misli o prepovedi izvoza črnega gabra..............................38 Nemški gozdarski strokovnjaki na delu v Jugoslaviji...........210 Pohorski dan ..........................................................88 Pospeševanja gozdarstva .......................180 Prijava inozemskih delniških glavnic ..................214 Propaganda za domača pogonska goriva................................39 Starostno zavarovanje gozdnih delavcev..................................37 Udeležba inozemcev v jugoslovanskih lesnih delniških družbah......214 V Nemčiji štedijo z lesom ..............................................67 Lesna trgovina. Lesna trgovina 14, 20, 22, 46, 47, 70, 84, 88, 89, 94, 101, 112, 113, 118, 132, 139, 142, 166, 189, 214. Povečanje jugoslovanskega lesnega izvoza na Madžarsko.........142 Stanie lesnega trga Slovenije ... 23, 47, 71, 95, 119, 143, 167, 191, 215, 239 Valute in devize ......... 24, 48, 72, 96, 120, 144, 168, 192, 216, 240 Cene. Cene lesa v decembru 1938 ............................................22 Cene lesa v februarju 1939 ..............................................69 Cene javorovega furnirskega lesa v Bosni................................69 Lesne cene na Madžarskem .......................238 Lesne cene v Italiji......................................................69 Lesne cene v Švici ..........................118 Lesne cene postajajo v Angliji višje..................118i Na dražbi dosežene cene.................. 22, 46, 118, 190 Porast cen drv in oglja v skandinavskih državah.............190 Lovstvo. Divje svinje na Kočevskem.......................185 je »lovska pravičnost« pravilen izraz......................................90 Nagrade za ubite divje svinje......................i 62 Poročilo o avkeiji (dražbi) krzna........................................43 Prekomerni odstrel divjačine............................................55 Pristojbine za lovsko karto.......................229 Zakoniti predpisi Cin državne nižje gozdarske šole v Mariboru................208 Izvleček iz uredbe o melioracijskem skladu................................42 Izvleček iz pravilnika za izvrševanje uredbe o melioracijskem skladu .... 62 Izvleček iz pravilnika o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženirjev ..................................................63 Kontrola čuvajskega revirja.......................132 Navodilo za izvrševanje pravilnika o pogojih, po katerih se daje dovolitev za plavljenje in splavljanje gozdnih proizvodov št. 22.135 z dne 14. julija 1930., »Službene novine« št. 238/LXXI1I z dne 27. oktobra 1930, glede cenitve in plačevanja odškodnin.................. , 40 Nekateri novi zakoniti predpisi.........']9, 86, 113,'l59l ISO, 209 Prijava inozemskih delniških glavnic ..................208 Sekanje in prodajanje božičnih drevesc..................208 Šolska kvalifikacija .............205, 205 Uredba o čuvanju nedržavnih gozdov, s katero se dopolnjuje zakon o gozdih z dne 1. decembra 1929 ............................................17 Vodne žage in pravica do vode za pogon................................82 Vozne ugodnosti splavarjev ......................208 Tarife in uvozni predpisi. Državna kontrola nad izvozom.....................180 Italijanska ugodnostna uvozna tarifa....................................113 Izvoz lesenih obodov za sita brez potrdila................180 Jugostovansko-francoska trgovska pogodba je stopila v veljavo I. aprila . . 118 Lesna industrija proti dvigu tečaja nemške marke.............142 Naknadne carinske bonifikacije pri uvozu iz Jugoslavije v Francijo ..... 139 Novo zmanjšanje izvoznih kvot lesa......................................22 Nova jugoslovansko-madžarska tarifa....................................18 Olajšanje plačilnega prometa z Madžarsko in Italijo............238 Omejitev italijanskega uvoza nekaterih vrst lesa.................86 Premiranje izvoza sadnih zabojev za Levanto..............159 Preniiranje izvoza v Levant.......................230 Revizija zvišane blagovne tarife..........................................04 Specialne takse za uverenja Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine . . . 139 Sprememba železniške tarife na Madžarskem..............166 Takse za inozemske poslovne osebe v Romuniji..........................19 Tarifiranje zabojnih delov.............................19 Ugodnostna tarifa za ekstrakte iz hrastovega, kostanjevega in smrekovega lesa ali lubja ......................................................62 Ugodnostna tarifa za izvoz celuloznega ali brusnega lesa .....'.!!.' 62 Ugodnostna tarifa za blago vsake vrste..............'. . ', 113 Ugodnostna tarifa za izvoz jelkovega jamskega lesa .......[... 113 Ugodnostna tarifa za izvoz žaganega lesa.............. ', 113 Ugodnostna tarifa za prevoz celuloznega in jamskega lesa' 139 Ugodnostna tarifa za prevoz žaganega lesa .............. 139 Ugodnostna tarifa v javnih zagrebških skladiščih ............. 159 Ugodnosti pri prevozu lubja po železnici.............................180 Uvedba nakazniškega prometa z Nemčijo...........! ! ! ! ! 18 Zvišanje železniških tarif ...................! ! ! ! 86 Zvišanje direktnih zveznih železniških tarif 1 ! i 86 t Književnost. Bibliografija slovenske kmetijske literature v letih 1919—1938 v Ljubljani' 1939, dr. Janko Slebinger in ing. Janez Marentič...........211 Dečji dan za pogozdovanje, lil. del, ing. Viktor Novak..................187 Geografski vestnik XtV. št. 1—4....................187 Gradi\rQ_za_slo;^^ slovar . 21, 45, 68, 93, 117, 165,'189," 213, 237 Tugoslownsltä'^sirma ia39T~Mesečni časopis za proučevanje problema šu- marske politike in šumarske privrede, godina IV., Beograd......236 Kmetovalec, glasilo Kmetijske zbornice v Ljubljani............187 Letno poročilo Kmetijske zbornice za f. in II. poslovno leto 1937/39, Ljubljana 1939 ........................................................188 O izobrazbi kmečke mladine, Ljubljana, Fran Erjavec' .........'.'. 212 Sumarski glasnik 1939. Organ Združenja šumarskih zvaničnika kraljevine Jugoslavije. Godište XIX. Beograd.................:i35 Šumarski iist 1939. Izdaja Jugoslovansko gumarsko udriiženje. Godina 63, Zagreb ..............................235 Društvene in osebne vesti. četrta odfaorova seja ljubljanske podružnice jugoslovanskega gozdarskega združenja ...........................115 Druga odborova seja ljubljanske podružnice jugoslovenskega gozdarskega združenja ............................ 20 Gozdarski sestanek na Dravskem polju................. Gozdarski sestanek na Pohorju.................... Iz Kmetijske zbornice v Ljubljani................... Iz ljubljanske podružnice jugoslovenskega gozdarskega združenja .... i Josip Lenarčič .......................... Ljubljanski velesejem ........................ Nov član podjetja Giittmann d. d.................... Občni zbor Zveze absolventov gozdarskih šol v Mariboru........ Občni zbor ljubljanske podružnice jugoslovanskega gozdarskega združenja Seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani , Seja o ustanovitvi gozdarskega muzeja v Mariboru ........... Seja gozdarskega odbora Kmetijske zbornice.............. Sprememba v vodstvu Našičke.................... Tretja odborova seja ljubljanske podružnice jugoslovenskega gozdarskega združenja ........................... Vabilo na redni občni zbor Zveze absolventov gozdarske šole v Mariboru ^elesejem„ v^ Ljubljani^ . . ..................... ^^ fn/V)'^ f JM^l^^ Tabele. Izolacijske vrednosti nekaterih važnejših materialij............222 Jugoslovanski izvoz lesa v letu 1937 in 1938 ............... 57 Dečji dnevi za pogozdovanje leta 1939 ................. 224 Splavarski promet Slovenije po Dravi I, 1938 ............. 58, 5'J 234 89 210 116 20 43 I S3 114 115 88 20 66 230 20 Avtorji. ' Apohal . , Baranac Božič ^Benkovič Čoki Dopisniki 82, Gagern - Goederer - Hanzlovsky - Hmelj . . llesič . , ^ Koprivnik . , Kostial - Mlakar Mušič . , Novak - Pipan . . - Pleško Potočnik ~ RužiC . . Sevnik ....... 66, . 20, 23, 43, 46, 65, 66, 71, 88, 95, 115, 118, 119, 143, 161, 183, 190, 191, 210, 215, 109, 00. .... 175, 201, . 21, 33, 45, 93, 103, ......159, 97, 109, 121, 14!, 176, 37^ 39, 130 77 145 186 152 47, 111, 167, 239 52 206 203 220 187 236 237 233 217 222 193 130 234 1 165 ■ Sonnbichler......103, Sotošek . . 2, 14, 20, 21, 36, 45, 55, 68, 82, 93, 108, 117, 130, 132, 165, 166, 187, 179, 187, 205, 206, 211, 213, 228, 237 Šivic ........ 54, ■ Šter .......... šušteršič . . 9, 21, 49, 63, 93, 117, 126, 140, 165, Teržan ......... . Ulčar .......... Urbas.......... Uredništvo . 14, 17, 20, 22, 44, 57, 58, 62, 65, 84, 86, 87, 94, 112, 133, 142, 157, 158, 182, 100, 208, 214, 230, 231, ■ Vodušek -Wilfan -žnidaršič 55, 82, 149 27, 83, 160, J 88, 235, 162, 88 73, 225 187 186 164 40, 69, 118, 188, 238 37 132 25 204 Gozdarskemu vestniku ob prvi obletnici Poljudnega poučnega časopisa za gozdarstvo, lesno industrijo in trgovino smo že dolgo pogrešali. Priložnostne brošure, napisane v lahko razumljivem slogu in jeziku, so našim kmečkim gozdnim posestnikom le do neke meje nadomeščale strokoven list. Vse hvale vredna pa je velika vnema, ki jo je naše strokovno gozdarsko osebje posvečalo popularizaciji gozdarske vede. Tako je že pred 60 leti znameniti gozdarski strokovnjak Ludvik D imitz, Ljubljančan po rodu, spisal prvo slovensko poljudno knjižico za male gozdne posestnike. Ta pionir naŠegn strokovnega gozdarskega slovstva ni našel dolga leta nobenega naslednika. Šele pokojni Avgust G uzel j je s svojo odlično brošuro nNavod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem-i nadaljeval započeto delo. Hvala Bogu, ni ostal osamljen. Sledila mu je vrsta mož, vnetih za procvit in napredek našega gozdarstva. Omenim naj le najvidnejše strokovnjake, ki so postavili svoje pero v službo gozdarske vede! V prvi vrsti je imenovati inž. Antona Siv i c a, ki je poleg svojega y>Poljudnega navodila« izdal še celo vrsto knjižic in brošur z gozdarskega področja, nadalje inženirje Viktorja Novaku, Mirka Sušteršiča in Josipa Miklavžiča. Mnogo koristnih člankov je izšlo v »Kmetovalcu«, »Lovcu«, »Planinskem vestniku^, »Gasilcu« in v dnevnem časopisju. Pomembno delo opravlja že mnogo let tudi gozdarski odsek banske uprave v Ljubljani, čigar vsakoletna uPoročila« su skoraj mala gozdarska enciklopedija. Krona vsem tem stremljenjem pa je »G o z d a r s k i v e s tni k«, ki je lansko leto vzniknil v Mariboru. Brez dvoma je bilo treba v naših dneh za izdajanje strokovnega glasila veliko poguma in še več idealne požrtvovalnosti. Kakor je podoba, je uredništvo z agilnimi sotrudniki prebredlo vse začetne težave, ki gotovo niso bile male: saj smo list snovali že več kot 15 let, ne da bi ga mogli ostvariti. Vsi načrti za njegovo realizacijo so se izkazali praktično neizvedljivi. Tudi zamisel, da bi vsedržavno združenje po svojih podružnicah izdajalo posebne poljudne gozdarske liste, se ni uresničila. Lastna iniciativnost šele nam je ustvarila nas »Gozdarski vestnik«. Z velikim veseljem smo pozdravili njegovo prvo številko, pa tudi z nemalo zaskrbljenostjo. Ali bo list uspel? Prvi številki so sledile po vrsti druga, tretja ih vse nadaljnje: led je bil prebit. Pred nami leži zaključen prvi letnik »Gozdarskega vestnika«., poln koristnih člankov, razprav in vsakovrstnega zanimivega drobiža. Sele pri listanju celotnega letnika bralec spozna, koliko vestnega, z ljubeznijo do slovenskega gozdarstva in njegovih potreb prežetega dela se skriva v njem. Ako morda list tvojemu prekritičnemu duhu ni povsem všeč, kaj bi nergal? Popolnost nam je le težko dosegljiv ideal. Pa se pridruži listu še ti s pametnim nasvetom in — dobrim prispevkom! Vsem: Pišite v svoje glasilo! Krčite pot gozdarskim težnjam, orjite njih ledino in osvetljujte temo naših dovenskih gozdov! V Beogradu 24. decembra 1938. Ing. A. RUŽIČ, višji gozdarski svetnik ministrstva za gozdove in rudnike. Gozd in les Ing. Stanko Sotošck (Maril^or) I. UVOD Gozd in les spreraljaLa človeka v vsem njegovem razvoju od pradavnine do dmies. V začetku so ljudje dobivali iz gozdu zeliSča, sadeže in divjačino za hrano ter les za orožje, orodja, ogenj in stavbe. Gozd in les sta omogočila prvim ljudem obstoj in pripravila pot civilizacijskemu in kulturnemu napredku človeštva. Gozd je dajal ljudem rodovitno zemljo za pašnike, polja in njive, studencem, potokom in rekam je dajal vodo, branil je ljudi pred povodnijo in jim nudil zavetje. Ix lesa so delali ljudje orodje in toporišča ter ročaje za orodje iz drugega gradiva. Prvi mostovi, hiše, čohii ladje in vozovi so bili iz lesa; les je bil potreben pri vseh ročnih, stavbnih, obrtnih, industrijskih in umelniških delih. Tudi danes sta gozd in les šc vedno in povsod potrebna in nenadomestljiva. Gozdovi pomenijo v sedanjih časih vedno več in poraba lesa postaja iz dneva v (lan raznovrslnejša. Evropske kulture in civilizacije gotovo ne bi bilo brez gozda-gozd je bil, je in bo njuna podlaga. Ce lji zmanjkalo gozdov ui lesa, bi se večji del sveta izprenieuil v puščavo, Id v "njej človeštvu ne bi bilo pravega obstoja. To dejslvo pronica sicer počasi, vendar pa tem gotoveje v ljudsko spoznanje. Vedno večja skrb se posveča gojenju in varstvu gozdov ter pogozdovanju goličav, Mehanična in kemijska predelava lesa se razvijata vedno bolj in lesna obrt ter industrija rabita les za vedno več prepotrebnih surovin in izdelkov. Dežele, ki nimajo zadosti svojega lesa, ga uvažajo kol neobhodno potrebno blago, ki ga ne morejo iiadomcsliti z ničemer drugim. Dežele pa, ki so bogate gozdov, skrbijo za njihovo pravilno izkoriščanje. Jugoslavija, zlasti Slovenija, ima toliko gozdov, da zraste v njih več lesa, kot ga rabimo doma. Lesna obrt, industrija in trgovina so gospodarske panoge, ki so še najbolj v doraačili rokah. Zato je naša naloga, da posvečamo gozdu in lesu vedno več pozornosti. Naši gozdovi so v preteklosti prestali razne pretrese, poškodovanja, pustošenja, uničevanja in varnostne ukrepe. Vse važnejše ekonomske in politične izpremembe so zapustile v njih globoke sledove, vidne in občutne še danes. Vsa gozdnata in ogoljena gozdna zemljišča so v zvezi z režimom voda in drugimi činitelji v ekonomskem, socialnem, verskem in duševnem živi enju posameznih pokrajin odprta knjiga zgodovine naših gozdov. In nje beremo in občutimo posledice pašnega gospodarstva, lova, odprtih ognjišč, spoznavamo načine gradnje in pokrivanja' stavb, širjenja poljedelskega zemljišča, rudarstva, vojn, suženjstva, fevdalstva, svobodne trgovine, zasebnega udejstvovanja, kolonizacijske in eksploatacij-ske politike tujcev, intenzivnih eksploalacij s tujim in domačim kapitalom v korist političnih, strankarskih, zasebnih in splošnih interesov itd. ^^ _ ^ T ;■'•»I® '-J T ■zM ■ 1 !'■ ■ 4 i li-.f'-T ; 1 .t I ' li' ' ' Smrekovje v Črnem poLoku (Folo: L, Krema) Rezultat vsega tega je komplicirano in raznoliko posestno stanje, obširna poljedelska zemljišča in izpremenjcn režim potokov in rek; mnogo absolutnega gozdnega zemljišča je golega in neplodnega ali nima gozda v pravem smislu besede; drugod so zopet ostanki pragozdov, opnstoSeni gozdovi, zamočvirjena zemljišča, dobro obvarovani in lepo urejeni gozdovi, obnovljeni deli gozdov, regulirani in regulacije potrebni hudourniki, potoki in reke, ki so v celoti več sli manj odraz življenja in življenjskega standarta prebivalstva. Dolžnost naše generacije je, popraviti škodo, storjeno v prej-šujiJi časih. To dolgujenao samira setti in svojim potomcem, da lako obdržimo v gozdu vsaj lo, kar smo sprejeli. Naša dolžnost pa je tudi, da na gozdnih zemljiščih obnavijanio uničene gozdove. Da je to res nujno potrebno, dokazuje no le gozdarska znanost, marveč prepričevalno izpričujejo vse pogostejše povodnji, goli Kras, goličave in neštevilni primeri iz zgodovine naših in tujih gozdov. Odgovornost pada samo na nas, Uo sami upravljamo svojo zemljo in urejamo svoje življenje. Vkljub ncpobitno dokazanemu pomenu gozdov in lesa, je vendar gozdarstvo kot stroka in znanost še mlado. Ljudje so namreč začeli oskrbovali svoje gozdove smiselno in načrtno razmeroma pozno. Ko jc začel človek posegati v življenje gozda in izkoriščali gozchie pridelke, je s časom spoznal, da je življenje gozda vezano na posebne pogoje in da odločajo o njegovem življenjii posebni naravni zakoni. Prišel je do prepričanja, da morajo bili vsa gozdna dela v skladu s temi zakoni. Kajti, čim je človek delal proti njim ali mimo njih, je škodoval gozdu, zmanjšal njegov donos, ogražal sosedne gozde, zemljišča in naprave. V slo-bi za sebe in v želji, da poslane gozd vir dohodkov njemu in potomcem, je začel človek študirati življenje gozda. V začetku se je mnogim zdelo, da je gozdarstvo nekaj enostavnega, toda goztlarsko delo in vedno liolj pereče stanje gozdov z vsemi posledicami sta pokazala, da jc to vprašanje zelo težko in zamotano. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da se za gozdarska dela ne morejo sestavili splošno velja\na pravila, marveč da je potrebno aplicirati teoretično in praktično znanje v vsakem gozdu, v vsakem delu gozda, da celo pri vsakem drevesu drugače — toda vedno v skladu z rastiščem in gospodarskimi potrebami. Mnenja o „neizčrpnih gozdnih zakladih" so se obdržala med ljudmi vse do sedanjega časa in ni jili malo, ki mislijo tako še dandanašnji. Čimbolj pa so narodi napredovali v civilizaciji iji omiki, tembolj so spoznavali pomen gozdov, podpirali so gozdarsko znanstvo in širili gozdarsko znanje s predavanji, tečaji, strokovnimi šolami, z gozdarsldm poukom v drugih šolah, s knjigami, revijami. Časopisi, filmom in radiom. Med kulturnimi narodi, se že zaveda skoraj vse ljudstvo, da je gozd podlaga omiki in civilizaciji narodov in da je ies vir neštetih ljudskih dejavnosli. n. GOZD Sele v zadnjih desetletjih je začel človek bolj natančno opazovati in spoznavati življenje gozda. Videl je, da je gozd združba drevja, grmovja, trav, zelišč, mahovja, hšajev, gob, črvov in raznih živalic ter živali in da so vsi členi združbe za njen obstoj pck-trebni. Videl je, da ne uspevajo v vseh krajih enake vrste drevja in da drevesa niso zdrava, če ne rastejo na pravem rastišču. Pri vsaki malenkostni spremembi drevja, tal, lege, višine, svetlobe, vlage, toplote, vetra itd. se spremenijo tudi življenjski pogoji gozda in njegov sestav. Na jugu rastejo druge vrste drevja kot na se- vcru, v toplejših krajih druge koL v hladnejših in v nižinah druge kol na višinah. Vrsta drevja se izpreminja tudi, če so tla mokra, vlažna, sveža ah suha, rodovitna ali nerodovitna, apnena aLi glinasta, peščena ali prstena, slrma ali ravna. V raznih vrstah gozdov rastejo pod drevjem različne vrste grmovja, zelišč in ma-hovja, ki so značilne za gozd in rastišče. V vsakem gozdu živijo, posebne vrste koristnih in škodljivih žuželk in drugih živalic. Podobno so tudi razne vrste divjadi vezane na tiste gozde, ki so za njih primerni. Gozdna tla so pod drevjem in grmovjem pokrila z listjem, iglovjem in dračjem. Pod starejšim drevjem rastejo mlada drevesca, grmovje, zelišča in trave. Tla so zastrta pred sončnimi Gozd v Kranjski dolini, posekan in izprcmenjen v pa.šnik; mesto pašnika naslaja Icamiiila goličava (Foto: Direkcija Sum v I,jubljani) Žarki in dežjem ler varna pred velrom; zalo so rahla in primerno sveža. Pod listjem je prst in pod prstjo mrtva zemlja. V listju in prsli živijo milijarde glivic in raznih živalskili Ler rastlinskih bitij. Vsa živa bitja v gozdnih tleh imenujemo edaphon; ta razkraja organske snovi v listju in drugih odpadkih na anorganske prvine, ki se v prsli in globlje v tleh kemijsko spojijo v razne anorganske snovi, V tleh so Se posel)ne glivice, ki črpajo iz zraka dušik. Anorganske snovi, raztopljene v talni vlagi, pa sesa drevje (in drugo rastlinje) s koreninami kot rudninsko ali anorgansko hrano. Ta hrana se dviga v drevju skozi korenine po zunanjih hranikah debel in vej v liste in iglice. Istočasno pride skozi listne in iglične reži kot anorganska hrana 'iz zraka ogljikov dvokis. 2 delovanjem sončne svetlobe in zelenih barvilnih zrnc se v listih ob primerni zračni loploli razloči ogljikov dvokis na ogljik in kisik. Ogljik se kemijsko spoji z anorganskimi spojinami, ki so prišle iz zemlje v ogljikovodike (šlvrob, beljakovine itd.), tolšče in dr. Pri nastanku organske hrane se sprostita kisik in del vode ter izhlapila v zrak. Organske snovi gredo iz listov preko listja in prevodnega staiiičja po Y.sem drevesu; drevo jih porabi za hrano, da more rasti in obroditi. Če itiso gozdovi zadostno zaraščeni, pokriva tla plevel, veter raznaša listje in tla postanejo suha in slabo zračna. Iz taldh tal ne more dobiti drevje dovolj primerne hrane in zalo peša. Pomen listja, tal in svetlobe je torej za drevje zelo velik. Gozd se dobro razvija, če je sestavljen iz pravih vrst drevja, grmovja in drugih delov gozdne združbe. Normalen gozd ima normalno zalogo lesa, pravilno razdeljeno po vsej površiiu in vsebovano v drevju vseh debelin in stai-osli. Zaloga je razdeljena tako, da raste na posameznih, različnih gozdnih rastiščih tista vrsta drevja, ki trajno ohrani največjo dosegljivo produktivnost liotič-nega zemljišča. Ta osnovna glavnica mora ostati nedotaknjena in le gozd s takim temeljnim kapitalom zasluži lep in ponosen naziv: gozd. Samo na takem temelju je dosegljiv maksimalen prirastek lesa. Vsak rod ima pravico uživati samo prirastek, potomcem pa je dolžau izročili osnovni kapital, Zmanjševati glavnico pomeni, krasti imeteiv otrokom in razmetavati imovino, ki si jo prejel od prednikov v varstvo z nalogo, da jo izročiš svojim potomcem. S trošenjem osnovnega kapitala se ne porabijo samo dobrine, ki so namenjene za bodočnost, marveč se izpostavlja nevarnosti tudi obstoj gozda, uničnje se vse delo prejšnjih generacij in onemogoča se delo bodočim rodovom. Gozd, ki je približno normalen, črpa svojo lirano sam iz sebe, zadržuje prst, da je ne odneseta voda in veter, in varuje svojo okolico. S svojimi koreninami veže lastna tla in zadržuje v rahli zemlji mnogo vode, ki jo porabi deloma sam, ostanek pa razdeli poljedelskim zemljiščem, studencem, vodnjakom, potokom in rekam. Brez gozda bi mnogo te vode v kratkem času odteklo, hudourniki in povodnji bi odnašale zemljo, trgale njive in zasipale polja s peskom in kamenjem. Gozdno drevje varuje svoja tla in sosedno zemljo pred vetrovi, ki bi drugače mnogo zemlje posušili in odnesli rodovitno prsi. Gozdovi delujejo tudi na podnebje, zmanjšujejo toplotno razlike, večajo zračno vlago iu zboljšujejo zrak ter tako omogočajo mnoga naselja, zdravilišča in tujski promet. Znano je tudi, da se v mnogih krajih vrši promet po ccslali in železnicah le v varstvu gozdov. Gozd nam torej — kakor vidimo — daje les, drva, razne gozdne pridelke (listje, lubje, industrijska in zdravilna zelišča, gobe, jagode, lov in dr,), je važen za svojo okolico in že z obstojem samim nudi različne splošne koristi. Z gozdovi posameznikov se zato ne sme gospodariti kot z izključno zasebno lastnino in gozdni zakon popolnoma upravičeno omejuje individualno gozdno gospodarstvo. Vsako samovoljno poseganje v življenje gozda v icaterem koli delu vpliva namreč na razvoj drugih delov gozda in njegove okolice. Gozd nima začasne vrednosti, tudi ni važen samo za posameznike, gozd na absolutnem gozdnem zemljišču je marveč nujno potreben za obstanek, življenje in napredek naroda, ki živi in hoče živeti v njegovem območju. Zalo mora ostali v gozdu nedotaknjena in večno živa njegova osnovna glavnica. Hrastovje v Krakovu (Folo: Direkcija šum v Ljubljani) Ski-b za gozdove je poverjena gozdarstvu, ki ga moremo deliti na tri glavne panoge: državno gozdarsko nadzorstvo, gozdna uprava in ekonomija,' gozdarsko šolstvo ter prosveta. Državno gozdarsko nadzorstvo ima skrbeti v skladu z danimi razmerami, da vse gozdne uprave in ekonomije delujejo tako, da se obdržijo sedanje in bodoče liolektivne koristi vsega gozdnega zemljišča, da se le koristi dvignejo do svoje največje mere in potem ostajiejo trajne. V dosego tega smotra je nadzorstvo dolžno, predlagali in aplicirati zakonite predpise o gozdih, pravilnike in uredbe o organizaciji gozdarske službe, o urejanjn gozdov, o načrtih pogozdovanja goličav, urejanja hudournikov, gojenja, varstva in izkoriščanja gozdov, izkoriščanja v lastni režiji, lesne trgovine, iniiu-strializacije gozdnih posestev in predpise o gozdarskem šolstvu in prosveli. Dolžno je tudi paziti, kako se vse to izvršuje. Gozdna uprava in ekonomija imata skrbeti za varstvo in gojenje gozdov, za izkoriščanje gozdov, za predelavo nekaterih gozdnili pridelkov in za trgovino. Varstvo in gojenje gozdov imata zelo obširno delovno področje. Vse gozdno zemljišče in vsi gozdovi potrebujejo v splošnem interesu neprestanega, budnega In vestnega varstva pred ljudmi, uimami, živalmi, mrčesom in boleznimi. Nepregledne goli-čave čakajo na pogozditev in obnovo, kar bo zopet podlaga drugim ekonomskim in kulluriiim delom v njihovem območju. Urejeni hudourniki lahko odvrnejo velikanske škode, prihranijo stroške za rcgulacije rek in potokov, in podaljšajo ter ustalijo izvršene rečne in potočne regulacije ter melioracije. V zaraščenih gozdovih se z varstvom in gojenjem trajno ohranjajo njihove posredne ter neposredne koristi. Poleg vsega tega skrbita za gozdno varsh'o in gojenje še za lo, da se na gozdnem zemljišču pripravi za izkoriščanje čim večja množina potrebnih in vrednih gozdnih pridelkov. Pi-i izkoriščaiiju gozdov je treba gledali na to, da se pricleiki izdelujejo v blago skladno s ]n"avilnim varstvom in gojenjem gozdov. Izdelovanje in spravljanje lesnega blaga mora bili funkcija obstoja gozdov in porabne ali prodajne vrednosti blaga. Pod tem vidikom je treba pripravljali gozdne proizvode za predelavo. V gozdarsko stroko spada melianična ])rcdelava lesa na žagah; drugi načini mehanične predelave iu kemijska predelava pa so predmet drugih strok. Varstvo, gojenje in izkoriščanje gozdov je pravilno samo v primerih, ko se vršijo vsa dela po načrtih, sestavljenih za posamezne gospodarske gozdne enote; to je naloga urejanja gozdov. Ker pa je množina gozdnih pridelkov omejena z donosnostjo gozdov, sta s tem omejeni tudi vrsta in kapaciteta naprav za predelavo v gozdii pridobljenega blaga. — Izdelano in predelano blago pride končno do porabe ali prodaje. Gozdarsko šolstvo daje primerno teoretsko in praktično izobrazbo bodočemu gozdarskemu osebju. Strokovno gozdai'sko osebje so razne vrste delavcev, ki jih delimo na gozdarske inženirje, gozdarje, logarje, gozdne čuvaje, gozdne in lesne delavce. Gozdarsko osebje je v poznejšem praktičnem življenju dolžno neprestano zasledovati gozdarsko zininosl, delati poizkuse za praktično izvajanje znanstvenih izsledkov, sodelovali v strokoMii knjižeraosti, pospeševati progresivni razvoj gozdarstva in sodelovati pri gozdarski prosveti. Naloga gozdarske prosvete pa je popularizirati gozdarske težnje in med vsemi sloji širili smisol zanje. (Konec prihodnjič.) Izmera stoječih dreves brez posebnih priprav in tablic za praktične potrebe Ing. Mirko S ii š I l- r g i f' ■ Ljubljiina) Zn incrilvc višin sLojučcga drevju iiiKUiio posebne pripriive, iiiu'Oüvane višinonicre ali hipsoniolrc, raznih kouslrukclj iii pnUm-za dobL-tinc pa drevesne klešče (klupc), za katere imamo ča-slilljivo domačo besedo „sles^a"". Slega sc namreč pri uporabi sl.eza ali razleza in od lod ime; ziilo -je nam ni (rel)a „sLegovuli" po kleščah, ki jih že v pregovoru uporablja kovae, ali po khtpi, ki je v naScm jeziku ,jjrlšlek '. Pri ])oskiisiu izineri gre Linli In-ez Leh „strojev", zlasti brez \ išinonicra. Merilne priprave kaj i'ade ostanejo doma, kjer jih kar bole pozabimo, da nam pri drugih opravilili in didjših polih ler v lesnem ojiriiiiku ne delajo napote. Razen le^a se [loscbno viši-nomcr zelo ntd jjolare, ga malo rabimo, ni ravno i)iiceni in zabLcvn za nporabo vend;irk' nelcoliko Npreliiosli in vaje, da z njim zadenemo višinfi vsaj na ])ol moira iialaneno. V primeru, da ne Iorda izmera brez oi-odja vziime nekaj več časa, ki ga radi iilr])imo, samo d;i n;nn ni Ireliii Jiosili s sehoj nerodne sluge in knelji\egit vi,šijujmei-a, ki bi n;im bila dan ali dvii v niipolo ziilo, da bi jih moi-ebili ridiili nekaj nr. l^redvsem .gi-e za izmero višine. V la nameJi si iire/.emo, recimo. mUančno d^a melra dolgo jialico, re ne jiorahimo za lo Icar dva meli'a dolge mere same. Lahko je palica Indi meler flalj.ša, kakršna nam pač ra\iio pride pod nož. Dohro je, če oba ktiiiea obelimo, da jih lako Ijolje ločimo od ozadja, i'alieo prislonimo n;i\piČno ob deblo in se posl;n'imo od {U'bbi nrkaj večji rjztlalji, kol je viSiiiii di'evcs;i. hiko il;i vidimo njegov vrh in vznožje. To ziililevn Uidi merjenje z \'išino[nerom, I-tazen legii moramo ra/.ločno \-i{leli ob;i konca piilice. Naše slojišče naj ne ho nikdnr nižje od vznožja drevesa, lemseč bodi. če le mogoče, v vodora\nici, ki reže drevo med vznožjem in sredino; le lako se izogiu-nu) iiajjidii pri izmeri. Z bilko ali šibieo, ki jo držimo med palcem in kazalcem olj slegiijcni rnli-melrsko razdeiilcv- zlasLi je pri))raveiT jeklen metrski trate. Di-žimo ga n. pr. lako daleč navpično preti se, da oTb debln sloječa dva,-melrska palica odreže na začelkn metra naUiiičnu -1 cm (lahko lud i več ali manj centimelrov, kakoj- daleč se pač poslavimo, oziroma kakor pač bolj ali m;uij slegnemo roko), Ko je lako u'vizirano, dvignemo samo oko, ne tla bi sicer kaj premaknili, na vi'b dreve.sa in pogledamo, kje odreže meler z vriiom. Ako nc \idiino dobro številk na meri, primemo ločko s i)alccm roke. ki drži zgoraj. Ce smo n. pr. prijeli ali videli ločko pri <13 cm, da lo višino 0J3:4)x2 m = 2rr)0 m te l)i bila pri Istih šle\'ilkaii palica dolga iJ m, bi bilo drevo \ isoko' (i:^ : O ;< m - 32'2r) m. U) / Sü-Ycdil hi sc mnrali pri lom nekaj oddaljili, če bi lioleli 3 ni dolgo palico iiviziraLi ob eiuiko sLeffnjcjiili rokiili iiti 1 cm, ali pa bi morali malo skrčiti roko. Heziiltal delitve je treba pač množili z dolžino palice v mclrih. Pri lern luičijui je dobro, da uasln-iiiino, sedeč ali stoječ, roke ob kako opora (palico'. Katerega oiich načinov si kdo izbere, je njegova slvar. Zase nporabljam bilko, Ujrej prvi način. Samu nekoliko vajo jc Ireba, pa opravimo višinsko izmero flo metra natanko. Več Ludi z visinomerom v prostih rokah ne dosežemo in jirt dre\'ju preko 10 m \'išijie nielrska nalančjiosi za prakso kar zadosluje. liistvc) merjenja jc lorej dokaj enostavno in liilreje izvršljivo, kakor sc da opisali. Vsak si pri leni ludi po svoje pomaga, da čim bolje o])ravi — kakor je jjač iznajdljiv iii spretcji, saj iLija ne slane nič in nima ničesar pokvai'ili. Slika 1. Drevesom, ki smo jim določili višino, ixmerimn del.ieiiao v pi-sni višini z dvema jialicajna, ki ju primemo z rokama preko metra v obliki siege. J'rsni premer luhko tudi dobimo, če s Irakom ali vrvico znicrimo obseg v prsni višini in lega delimo s šleviloni 3. Ker pa lako dobimo prevelik premer, odbijemo na vsakih tO cm premera jk) cm. 1'i'imcr: ohscg = 15U cm, i)remer = (130 cm :3 = oO) — 2'/a = cm = m em', premer = i U)3 cm ;3 = 8i'3)"lVa = 32 cm = 72 cm, premer = ( 72 cm : 3 = 24) -- 1 =23 cm J. = ;")(» em, premer = ( 50 cm : 3 = 17J — 1 ~ 16 cm 1/, \iSinc in jirsnega premera lahko brez posebnih tablic zračii-iumio debloviiio s loliko nnlančnosljo, da nam zadosluje za kalkulacije. Vseliino debla vknl)alnro) dobimo, če vsebino valja, ki ima za letneljnico debcisko osnovno ploskev in za višino pa ilebclsko višino, množimo z obličnico. Obiičnica je šleviio, ki kaže razmerje med vsebino valja in debla. Obličihca dehlovino je,'pri raznih vrslab drevja in pri različni rasli, sklepu in zai-asli sestoja lit starosli drevja različna, l'ovpj-i-eno hi lahko \'zcli obličnico deblovine za jelko in linkvo z OTiO, za snu-eko z 0*49 in za l)or z 0'4(), To sc jiravi, da ima n. jh'. deblovina jelke ali bukve ravno ])olovico vse-t)ine odgovarjajočega valja, smreka in bor pa nekaj manj (slika 2.). Vsebino valja dobimo, če lemeljnico ])oninožimo z vtijino valja. PovrSino Lemeljnice da njen p<»lnjner, postavljen na kvadra I, lo jc: polumer množimo s samim sei.ioj in zmnožek še z Ludoü'ovim šlc-vilom 3.M159. To število, ki nam pomaga pri kvadraturi kroga zaznamujemo splošno 7, grško črko n (= pi), polnmer pa s črko r ■Trndij). V praksi jemljemo za k samo 3'14. !'a ludi dve dccimalki sla /A\ liili-i) r;irniiniijc, l;ikii itUim"- f:ir-iin;iiijf nn prslo, iircvi-r. Zji n;isc niinirnr iipitr:iiilj;inii) k;ir il,'uIu filL'\'jli) ;{, ki |)it|n)liiiiiiKi /.;i(l(), lo se pnivi: č c I (.'m e I j II i C o iniinžiinu s jm» 1 o v i c'ii o višino d c h I a , dobi m o II j e ff o v o v s o l> i ii o. Yd = x r^ ;: ; = I < v J'i'iim'r: i^rsui prl'iiil'r =« cni; ])()1uiik'i- - Hi cm (uiio ni flelji\' z zaolirožinio navzdol na jiohie coniiiiU'lr;'}, I.iuloliVn'ft älpvih) n = 3; višinn drevesa = 2li m; polovica = 13 m: pri iznuTi višini' izpiiščanio nepolne nielre). Iz k'yu sledi (lcl)lovinu Vd = 16 X Iii :< ; 13 = 1 m» Z zaokrožanjeni danih poslavlv nii\'zdol, sp i-exidlal zmanjša za loliko, da praktično ustreza čisU debt o vin i, t. j. lesni masi nad 7 cm premera {deblo brez vrha in brez lubja, nad šlorom:. t)d]jilki Jia hiljju in \'rhii znašajo p^^■p^ečno K)"/,,. Nalaneni račiin za dehlovino z hibjem iii vrlinm hi dal lOTi- X 3-1t : 2f; : O" 11) = l'l« m' l.ar se praklično ujema z odbitki. AliO sla obe šlevili za višino in jjremer sodi šle\-ili, I. j. deljivi z 2, sc polovična višina zjnanjša v raennti za 1 m. i'rimer: Prsni premer = 32 cm; poliimer = Iii cm; višina = 2li m; polovica = 13 m. zalo: Ki - ICi x 3 x 12 - «-flž iiV< čiste deblovinc. To Je kratel; račiin dolgÜi besedi! Seveda ni ahsolnljio natančen, saj nam sliiži v pomoč zgolj nožič iji pa meter, ki Je pa desehnüi-jonski del zemeljskega kvadranla, ki ])a liidi ni natančen. če])rav [va niso na prsle zračunali, kakor domala mi dehlovino. Kdor pa iuxli celo brez melra po gozdili in hi rad meril debla, naj prej izmei'i samefia .sebe in si zapomni dolžino laslnc.ya kontolea. l'oseimo naj izmeri širino ramen. Cc hoče potem oceniti pr.sni ]5re-nier debla, naj slopi lik ol) nJega in (h'ignü spodnje leliti oh sleg-njenili prslih do ramen ter nalo v razmakn ramenske širjave v lokn povesi lelili do debla. S lako narejeno slejfo bo presodil in precej nalanko zatlel premer, daljavo že nekaj metrov jc premer debla za oči silno .qoljid'iv in dt^belino navadno podcenimo, fiele. \'elik praktik, ki ima za In oči in Je ^■edno v leni, Ik) zadel tiidi na neko d:aljavo. Važno je lo fH'i okiiiarnili cenitvah, ki po pravih melodah in sistematično iz^■e-dene v natančnosli nič ne zaoslajajo za običajno izmero po debelinskih razredih. ("^e pa nismo taki mojstri, pa ventlar hočemo vedeti za tiebelino drevja, stopimo k njemii in ga z rokama i^oliarajmo. kakcn- sem poverlal. Dopisna gozdarska posvetovalnica VFKASAXJA 1. Izliirii (Irpvesnili vrsL N:i slari čisli post'ki, s ])<)vršino ca 2 fia. je poirobna iimt'liio SveL leži 1330 m visoko: j^' scvcnu' okspozicijc' s preci-Jšiijim ]i:i-klonoin. Hiiztcza se vzdolž poloko in je svcllolji manj tlosüjpcji. Temeljna liriljiiia je graiiil, a nad njim je silno kameniL teren. Kamenje je veliko od ca ,") cm do nekaj metrov premera, a pre-Niiuhijo drobno. .Med clrolMiim kamenjem je le malo zemlje. Ta sestav i^rc v precej.šnj() gloljlno iii je zalo zemlja le malo zvezna. Polej? lega pa so jaUo mokni IIa. Ko se izkoplje jama, jo kmalu zalije \'nda. Na .slari poseki rasle In pa lam kak g(»rski javor, ki še povoljno Lispe\'a, sicer |)a lo grmovje in trava. Zvedel Iji rad, kakšna drevesna vrsla bi bila primerna za pomladitev in približno koliko sadik ali semenja bi J)ilo potrolmo. F. P, Hiluiica na ['. 2. Tehnična liistnosli lesa in eiis sei-iiji'. Zavod za izkoriščanje gozdo\' in melianieno predehn'o lesa na kmelijsko-gozdarski faknlleti beograjske nniverze v Zemunn se bavi z vprašanjem o delovimjn easa sečnje na lebniške laslnnsli losa. Zavod želi zvedeti o leni še mnenja Žagarjev, gozdarjev, kmetov, lrgo\-cev, obrlnikov in driigili. Najbolj ga zanimajo iiraktične iz-kn.snje glede laslnosli lesa iz zimske in pnlelnc sečnje, rad bi jja lud i .slišal še druga mnenja. Pro.simo Vas, da nam po.šljeie s\-oje nuienje in iiidi mnejija drngili, da tako ludi Gozdarski ve.slnik sodeluje pri raziskovanju lega vprašanja. Važnejše odgovore bomo priobčili v Gozd:irskem vesinikn, Za Vaš Irud in pomoč se Vam ?.e vnaprej zahvaljujemo. U r e cl n i S I n-. Ü. Kiihiuiji' ojiilju v prevozitiii pečeli. Zvedel sem, da se v zadnjili časih, ])oscbno v Franciji, delajo ])oizkiisi za pridobis'anje oglja s ])omočjo prevoznih ko\inskih peči. Prosim, da mi .sporočile, če se prevozne peči že praktično n])o-i-;d>lJajo pi'i nas, kako .se nporaliljajo. če je izšla kakSnn knjiga o njih. kje se dobi iji če se že kje lake ])eči ]}ri nas izdelujejo. .1, t;. Gei'ovo. 4. S(ar»»tiio zavarovanje gozdnih (ii'Iavi'pv. Poljiib šliridesel lel sem delal na velikem gozdnem poseslvu. Potem sem odšel za ogljarja na drugo jiosesivo. Sedaj mi je preko 70 lc(, in ne morem več delali. Prosim, odgovorite mi, kam se naj obrnem s prošnjo za vzdrževanje na slara lela! i". T. 1'oliorje Statistika .fii^<»sloviiiiski prckonun'sUi izvoz Ifsa v lelu 1937. Pi'i'dlansko leUi je bilo iisvožoiio r>o morju SiiSaka 2,(>30,271 ([, iz Sibfjiiku G57.;}27 q,' i/. Melkoviču 320-997 toi) ui iz Siilila -ll.'Zil q les;i. Siišuk iirev^cmu nLtjvfi' lusa iz SloA't'iiijc iii v/, norskt-ga kolarja. l>iilji"oviilk lil Melkovič Iz srfdtije iii vüiiodne HosiU', Silii'nik pa iz zahodne Busue. Pri pragov ima prvenstvo, kol iudi siccr^ Siisak s i2ri.;ir>l (|; iia tli-Mgeni moslu je Sjilil s ltiS-S22 q in na Iri'ljem Dubrovnik s 51.181 i|. Madžarski li?siii uvoz v prvi pohiviei I«la 19.^8. Madžarska jc in'üziia lani v prvoiii pullulju .jl)7.()IK) loii lesa za 2.') inilijn-nov Ü31.0IJ0 pen^iov, dorim je pi-i^tUaiii \ <"iiakcni i'asu uvozila 135.01)0 Ion in i. 19HÜ. ;i7r).(H)0 Ion. \'iilimo_, da uvaža Madžarska veliko lesa, in znajio nam Je, da leži precej našega iz\oza v lo državo. Vkljid) us^odnltn ])roinclnini zvezam Ln razmeroma mali razdalji pa zavzema jugoslovanski izvoz v leži lesii samo 12 "/n lanskega madžarskega uvoza. Večanje l>ol^arskc{>a izvoza ofijlja. Z:idnja lela je uspelo Bolgariji zvečali izvoz oglja, zlasU v Tin-eiju. JigipL in l'alcsUno. Izvoz Je raslel iz Icla v lelo, in sieer: od 10.979 Ion za" 1).!) milijonov levov v 1.' 193Ö., 17.923 Ion za 19.ü milijonov les'ov v lelu 193(1. na 19.030 Ion za 27.1 milijone levov v lelu 1937. Laii.ski čvšiiosluva.ški izvoz l«sa v prvecii |]ullol,fii je bil večji od pri>(llaiiskG^a. V lanskih prvih pelib mesecih je izvozila Ceško-Slovaška v NenuMjo ;]77.LH)I) Ion gradlienega lesa isleni fasu i. 19;i7. 315.(1»» Ion; in IDl.oi«) žagane,ga lesa (v islem času 1. 1931. do 1937.) pa samo 40—Ci lisof Ion. V prvem polletju je, izvozila Cefiko-Slovaäka lani za 2(il.5(i milijonov lesa, pi-edhnii pa za' 217.16 milijonov izgiiim ^U'ški(slj)vašk« in njen tesni i/vaz. (";eSkoslovaSka je odslo|)ila Nemeiji okoli 1 milijon lia gi)zdrvili K meseeih (v oklejjajih .so .številke za jjredlansko lelol je izvozila 1.351.0110 m- (1.:iU-.000 in"^ lesa.'.\aji)olj se jc poveeal izvoz jamskega in celiiloznega lesa. .famskega lesa je hilo pi'oda'nega 101.000 m^' 11.01)0 m^), pretežno v Xemc'ijct in na !Madžarsk 42SS-3 1472!l'4 83-2 :i4«45.r4 0(1 lega itlaj^a je Slo ]irocoj v iiiozeinslvo. Lesni izvoz v inozcinsivu k'la VrsUi l)!aga X. ill(»Zl'illsivO v I o n a li lllodi 2K)!l 1,") 27 2UIII !)7r.i Iiruslovi hlotli l!l — _ _ __ _ _ K) ort'liovi hlodi 2(r2 — — 111 _ i;5(it lö 17K2 ci'hilozni les :>i — — — ;ii i!i:i 7N2 __ ,_ ;i2:i2ii brzojavni droHi — — — — — — -i;i(i iL'san les — — — 2;«ii7 III22 11 _ — 27(),-);S žflcKnlšlci prai^ovi — — — — i 8;i(i 12(i — 127(5 tlOffC 371i — — — 15 — l!)0 — — S72 (Irvil — _ 13 _ 2011 :U) — — 20SÜ siniTkova skoi'jii ____ — .— 1 1 1 — —. - - :i;r) lesno «gljt '222 _ — KH« — 70 • - —. i:iio črcslo '21 lil — 1 1 _ — — ItlG 1 1 žaijan k's isni TiS! 2 li) (ill •SKO.-)! ."iiii.'i irün Kl.-. 11227N oR'liov /.agaii k's KI — _ — i."> 210 _ ;}Ofi krajnlki in rolniiki — -- i — KM — — - i;ji l'i'i/.i üiO -- —. — — IKi 171 12S:! parket! 138 — 15 — — — 7(i'i ;i77 so 2(il 1 — — Kl."} 2;!2;! Vse}anovinah za vse ozemlje banovine uredi ban z nai'edbo vpraSanje o čuvanju nedržavnih gozdov in o čuvajih nedržavnih gozdov. Clen 13. Kdor v roku, odrejenem po členu 1., ne postavi gozdnega čuvaja, se kaznuje po § 148. zakona o gozdih in se mu določi nov rok, v katerem mora postavili gozdnega čuvaja. Ce gozdni posestnik temu ne ustreže, je občno upravno oblastvo prve stopnje upravičeno, samo postaviti začasno tako osebo ob stroških gozdnega posestnika. Kdor se pregreši zoper predpise banove naredbe po členu 12., se kaznuje po g 16G. zakona o gozdili. Clen M. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v „Službenih novinah". UVEDBA nakazniškega prometa z Nemčijo.* Minister za finance je izdal pod št. 6M89/VII1 z dne 25. novembra 1938 tole odločbo: Upostavlja se vplačevanje nakaznic z Nemčijo pri \'seh poštah v naši državi. V potniškem prometu se omejuje prenos do največ 300 dinarjev mesečno ua osebo. Za osnovo obračuna morajo jemati naše pošte borzni tečaj proslc nemške marke. Terjatve in dolgovi iz te nakaziiiške službe se likvidirajo občasno po sporazumu našega ministra za pošlo telegraf in telefon z državnim poStnmi ministrstvom v Berlinu v prostih devizah. Nova jugoslovansko-madžarska lariCa. Nova jugoslovansko-madžarska zvezna tarifa za prevoz blaga in živali v prometu med postajami juooslovansldh in madžarskih železnic je stopila v veljavo dne 1. januarja 1939. Tarifa ima tri zvezke: v zvezku 1 so re-0lementaj-na in tarifska določila; v zvezku 2 a so tarife St. 2, 3, 4 m 5 za izvoz iz Jugoslavije; v zvezku 2b sta tarifi št. 502 in 503 za izvoz iz Madžarske; v zvezku 3 pa so odpravna določila, spisek postaj in razdalje. Tarifa je naprodaj v Uradu za prodajo železniških tarif, Beograd, Zmaja od Nočaja 12. • Službeni list dravske Ijanovtne 1938., 98/599. in Službene novine kr. Jugoslavije 1938/275. Tarifiraii]e zabojnih delov. V poziciji 137—17 Tai-ife za prevoz lesa, zvezek št. 2, je vnesena pod točko c) nova pozicija, ki se glasi: zabojni deli, sestavljeni tudi z lepljenjem, žlebovi, zobci, železnimi zalvovicami iz več deščic, aU. zbili z letvicami. Ti zabojni deli se tarifirajo v noU-anjem prometu po razredu 13, pri izvozu pa po razredu 16. Takse za inozemske poslovne osebe v Romuniji. Romunska vlada je predpisala nove takse za bivanje inozemskih trgovcev, trgovskih potnikov, uradnikov in pripadnikov svtbotluih poklicev v Romuniji. Letna laksa je določena na 10.000 lejev, za nameäCence z ma-Umi plaCami 2000 lejev in za nekvalificirane delavce 1000 lejev. Nekateri novi zakoniti predpisi. (Iz Službenega lista dravske banovine 1938.) Odločba o sredstvu za denaluriraiije white-spirila (512/85). Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravihiika o izvrševanju rokodelstev brez stalnega poslovalisča (513/83). Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečldh dolgov (516/85). Avtentično tolmačenje posameznih določb uredbe o likvidaciji kmet-sklh dolgov (517/85). Sprememba določbe ministi-a za finance glede potrdil o zavarovanju valute (522/86). Pojasnila k odločbi min za finance glede poti'dil o zavarovanju valute (523/86). Odredbe o imenovanju komisije za izpit tehnikov (524/85). Pojasnilo o carinjenju antracita (530/87). Telefonski in lelegrat'sld promet z inozemstvom (533/87, Praviluik o oblild in sestavi in oznamenovanju elektro.števccv in o mejah njih natančnosti (536/88). .^vtcnlično tolmačenje 1. odst. 2. člena uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (537/88). Telefonski promet — nove zveze z Romunijo, Italijo in Nemčijo (546/89). Popravek v navodilu za izvräevanje pravilnika o pogojih, po katerih se daje dovolitev za plavljenje in splavljanje gozdnih proizvodov, glede cenitve iu plačevanja odškodnin (552/90). Prodajne cene bencinske mešanice (555/91). Objava pravilnika in pristojbinske tarife javnega skladišča R. Ranzinger v Ljubljani (559/91). Odločba o oprostitvi propagandnega materiala za obisk razstav in sejmov v pogodbenih državah od uvozne carine (562/92). Spremembe in dopolnitve pravilnika o upravljanju in nadziranju izločenih državnih lovišč (569/93). Odločba o pobiranju taks za potrdila zavoda za pospeSevaiije zunanje trgovine (579/95). Dopolnitev pravilnika o določanju in vračanju varščin (97/589). Novo avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetsidh dolgov (98/598). Odločba o uvedbi nakazniškega prometa z Nemčijo (98/59). Pravilnik o poslovanju razsodišč inženirskih zbornic (99/602). Dopolnitev obrazca za potrdilo o trajanju učenja po zakonu o obrlih (99/606). Seznam uprav javne službe za posredovanje dela: javnih borz dela, njihovih podružnic, ekspozitur in poverjeništev (100/612). Telefonski promet z ItaHjo (100/615). Odločba o delni razveljavitvi splošne prepovedi uvoza živih in mrtvih zajcev, kuncev in njihovih delov iz Češke in Moravsl« (101/620). Naredba o razširitvi odškodnine za nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev ri05/636). Odločba o dopolnitvi statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (105/637). Dopisi DRUGA ODBOROVA SEJA LJUBLJANSKE PODRUŽNICE JUGOSLO-VANSKKGA GOZDARSKEGA ZDRUŽENJA. DiU' Ü. decembra 193S. se je vršila v dcLislvcnih proslorih v Ljubljani druga odborova seja ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarslce-ga združenja. Na seji je odbor razpravlja! o vseh važnejših Lekocih zadevah, zlasti pa o nameravani prepovedi izvoza črnega gabra, o uslanovilvi gozdarskega muzeja v Sloveniji, o taksi na vodne žage po uredili o melioracijskem skladu in o vpraSanju zaposlitve absolventov gozdarskih šol v državni službi. V navedenih zadevah jo odbor sklenil, da poctružiiica; 1. s posebno notico v Gozdarskem veslniku sproži razpravljanje o nameravani prC]jovedi izvoza črnega gabra (nolico, ki je izSla v 10. številki Gozdarskega veslnika iz 1. 1938., je urednišLvo nekoliko izpremenito; v noliei je namreč podružnica zaprosila, da zainteresirane osebe priobčijo v Gozdarskem cestniku svoje mnenje in svoje ])redloge glede nameravane prepovedi ixvozä či-uega gabra); 2. zaprosi kraljevsko bansko ii])ra-vo, da malerialno podpre in omogoči ustanovitev gozdarskcsa nnizeja v Sloveniji; 3. zaprosi Kmetijsko zbornioj v Ljubljani za posredovanje, da se taksa na vodJie žago odpravi ah vsaj primerno zniža; 4. da se zavzame za to, da se omogoči absolventom gozdarskih .Sol vstoji v državno službo. IZ LJUBLJANSKE PODRl /NICE JUG OSLOVANS REGA G OZDA R SK EGA ZDRUŽENJA. Dne 28. decembra 1938. je bila seja podružničnega odseka za" Gozdarski vestnik, ki je bil izvoljen na lanskem občnem zboru 15. avgusta. V prisotnosti po'druži]ičnega predsednika dr. Vidica in tajnika ing, Cokla je odsek razpravljal o raznili vpraSanjih, ki se tičejo Gozdarskega veslnika. Xa lodlagi pooblastil občnega zbora je lilo sklenjeno, da bodo člaiii odseka ing. Urbas, ing. Novak in ing. SuSter-šič pomagali uredniku po potrebi x nasveti pri urejanju lista. Odsek jc tiuli prevzel nalogo, da l5o skrbel žn čim širši lü'og sotrudnikov, pridobival nove naročidkc in vršil propagando lisla med vsemi zainteresiranimi krogi. S. VELESEJE31 V LJUBLJANL I.jubljanski velesejem se bo tudi v letu 193!). vršil dvakrat. .Spomladanski bo od 3. do 12. jimija, jesenski pa od 2. do 11. septembra. Na spomladanskem velesejmu bodo sodelovale vse važne panoge obrla in industrije, jesenskemu pa bo priključenili več posebtiili gospodarskih in kulturnih razstav. ' SPREMEMBA V VODSTVU N ASICK E. Dosedanji generalni direktor Soor je bil iipokojen in zapuSča vodibio mesto tega znanega velikega lesuega industrijskega podjetja v Jugoslaviji. Zvedeli smo, da odhaja v Švico, kjer bo pi-evzel vodilno mesto pri .švicarski kontrolni družbi. NOV fLAN PODJETJA GUTTJIANN D. D. Neko veliko angleško podjetje je prišlo v po.sest nekaj delnic lesnega iudustrijs vcga podjet a Gultmanii d. d. v Belišču. Na zadnjem letnem zlioru je bil izvoljen za upj-avnega svetnika tega podjetja sir Andrew Mac Fabjan iz Londona. NOVO PREVOZNO PODJETJE NA SU,SAKU. Na Sušaku jc bilo ustanovljeno novo prevozniško podjetje z imenom Transit d. d. Vložen' kapital znaša 6,000.0(W din. Podjetje se bo bavUo s prevozom blaga ter z nakladanjem na ladje in z razkladali jem z ladij. PAPIRNI KAKTEL V CSR. 18 glavnih tovai-n, ki izdelujejo vse vrste papirja, razen tovarn za cigaretni papir, je ustanovilo jja-jirni kartel. 'V starih mejah je bilo iarteliranih 34 papirnic. Gradivo za slovenski gozdarsici slovar Crkc v okroglih oklepajih na koncu besed pomenijo imena tistih, Id so te besede rabili v književaosli; črke v oglatih oklepajifi na koncu odstavkov pa imena onih, ki so Lisle odstavke napisali za. to gradivo; odstavke brez črk v oglatih oklepajih je prispeval urednik. D = Dr. Stanislav Bevk, G = Avgust Guzel , M = Ing. Jože Miklavžič, N = Ing. ViliLor Novak, P = .Alfonz Paulin, ' 'i = PlelerSnik, R = Ing. Alojzij Rus, S = Ing. Stanko SoLošek, SI. 1. =- Službeni Ust dravske banovini;,' S. P. = Slovenski pravopis, Si = Saša Stare, S = Jug. Anion Sivic, Su = Ing. Mirko SušleršiČ, U = Ing. Janko Urbas, Z. o g. = zakon o gozdovih iz le L a 1929. Rimski! številke v okroglih oklepajih pomenijo letnik, araliske številke pa stran Gozdarskega vestiiika, v katerem je l)ila natisnjena beseda. Znak = jjonieni, da se predlaga za pravilno Jjeseda na njegovi desni strani. borov les = borovina (Pl;. — [N] bresluv les = brestovina. bresluvitta — iH-ijeslovina, das ülmen-holz. bukovina — bulcovina, das Bnchcn-holz. cemprinovina — limbovina, das Arvenholz. ecmprinov les = cemprinovina, {jabrov les = gabrovina, gahruvina — gabrovina, das Hein- bucheiibolz, mostc — Prügehveg. — V Gozd. vest. (L, sir. 221, pod črtoj navaja g. ing. Stanko Uimnik Slov. uai'od, si, 226, od 3. X, iy3ü., v katerem je „neki dopisnik okrcal nepra-1'ihii naziv — pobrunčana pol'. Ta neprimeren izraz sem „zagrešil'' jaz, izrecno za gozdarstvo. Bruno, brvno (od tod ludi beseda brv in Bnica na Koroškem) je poznano vsej Sloveniji in v rabi zlasti v slovenskih alpskih deželah, posebej še med drvarji, ki „Ijrunčajo", L. j. oblagajo z br\-en-ci, brnnci (deminutiv) mehke gozdne poli. Takih poti je v gozdovih na kilometre. To so pobrunana, pobrvnana, pobrunčana pota! Naš alpski prebivalec ne pozna izraza „moste" za tako pot ter besedo „most" uporablja le v pn'ol-nem in pravem pomenu, namreč za napravo, ki veže dve točki po zraku, torej premosti prazen ■vmesjii prostor. V gozdarstvu se mi zdi potrebno, da to še nadalje ločimo in zato tudi „pobr'vnano ali po-bninčano pot" obdržimo, ker je to ožji pojem za čisto posebno napravo nasproti izrazu „moste", ki je široko občno ime; jarke, vode in prepade pa še nadalje mo- stimo in prenio-^čajmo, kakor so 10 delali „mostničai-ji" na Ljubljanskem barju. Na mostu pa iz brun ali „oklcščkov" polagajmopo-mosliiicf, ne moslnice! Meni je znan kraj (naselje) z imenom Moste, Icjer ni bilo in ni močvii-ij, i)ač pa pravi mostovi. Je )a Se več ta iib krajevnih imen, 11 z moslami nimajo nobene zveze. S lem pa nimam namena, da bi liolei jemali vrednost „mostam" kot slovarski besedi, temveč hočem samo pojasniti, da moja „pobrmi-Cana pot" ni izpod pazduhe vzela, marveč, da živi in se rabi še danes pri naSih alpskih drvarjih. — [Sul scnf = Šaleška in Mislinjska dolina, E = Mežiška dolina, F == Dravslia dolina, G = Južno Pohorje, II = Slovenske gorice, I = Prekmuric, J = Dravsko in Plujsko polje, v = Ivrajina, L = Dolenjsko, M = Bela Krajina, N = Notranjsko, O ™ Polhograjsko. Cene veljajo za plm (m'), v kolikor ni drugače napisano. Cene lesa v deccmbru 1938. StojeCi les. Smrekovi hlodi: B 130-150; macesnovi hlodi: B 240—200; bukova drva: L 25—15; smrekovi panji: G (kos) 8—12. Izdelan les na postaji. Smrekovi hlocH: C 140-160; G H0-16Ö; maecsnovi hlodi: G 280-300, hraslovi hlodi: C 180—270; jciševi hlodi: G lGO-200; jamski les: C smrekov 110, borov 90—120; celulozni les 80 120; smrekove veje: G (voz) GO. Žagan les. Smrekove deske: B monle ."330^380, škarl 210—250, C skoretllne 10 mm 550; macesnove deske: B 650—700; reraeljni: B 300—330, Na dražbi doseženo ccne. Začasna di-žavna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani je na javni pismeni dražbi dne 20. dec. 1938. dosegla za 1 plm bukove fi odovine na panjn iz območja gozdne uprave Kočevje te-le cene; v rev. Travnik po din 42'50 do 50'50, v rev. Podstenice po din 29'— do 43'—, v rev. Grčarice jJO dm 26'— do 42'25 in v rev. Ravne po din 3r25 do 35'25. Bukova di-va na panju so ostala večidel neprodana. Ing. U. Na dražbi dosežene cene. Začasna državna uprava razlaSčeniii gozdov v Ljubljani je prodajala na javni dražbi dne 20. dec. 1938. iz gozdov svoje gozdne uprave v Kočevju bidiovino na panju, in sicer: 11.460 plm tdodovine in 7.440 prm drv. Od lega je prodano: 5485 plin hlodovine za din 214.002*50 in 500 prm drv za din 2.50tV—. Ing. B. Novo zmanjšanje izvoznih kvot lesa. Izvoz žaganega lesa iglavcev iz evropskih izvoznih držav je padel v prvih devetih mesecih lanskega leta na 503.000 vagonov po 10.000 ton v primeri z "72/.000 vagoni v istem času predlanskega leta. ETEC je zmanjšala izvozno kvoto že predlansko leto od 1 milijonov na 3,500.000 std. Iz Stock-holma poročajo, da je bilo sklenjeno na zborovanju ETEC zmanjšali lesne izvozne kvote Se za 200/0, da bi se preprečilo paclanje v Angliji, Belgiji in Franciji- Na lem zborovanju pa Jugoslavija lansko leto ni bila zastopana. Konferenca je bila v novembru; prišlo je do važnih sklepov glede kon-tingenliranja izvoza mehkega žaganega lesa in glede splošne lesne izvozne politike v lelu 1939. Ti sklepi bodo ratificirani od vseh držav, ki so včlanjene v ETEC, lako ludi od Jugoslavije. Zaradi tega je bil pred kratkim v Bukarešti zastopnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pri h-go-vinskem ministrstvu. Na pogajanjih, ki so se vršila na povabilo romun^e Zveze lesnih industrij, so bile določene skupne linije pri izvozni politiki, ki bodo predložene obema vladama, Podaljšanje nemško-sovjelskc trgovske pogodbe. , 2 izmenjavo not sta obe vladi podaljšali obstoječo trgovsko pogodbo Se za leto 1939. Lesna Irgovina Slovenije v deccmbru 1938. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestnika.) Zimski meseci niso jDrimeren čas za IcriLičen pretres Irenulne situacije na lesnem trgu; pozimi namreö nastopi v lesni trgovini naravno zatišje, ker gi-adbena dela po večini poCivajo. To dejstvo pa seveda ne izključuje možnosti, da ne bi že pozimi premotrili vseh onih momentov, ki bi utegnili spomladi vplivati na trg, in v skladu s tem poskuSati aiializirati bodoči razvoj. Pri lern moramo oslaü kolikor loitko v okviru naših domačih razmer. Predaleč bi namreč zasü, če bi hoteli svoj prikaz postavili na bazo vsesplošnih razmer. Vsakomur je znano, da politične okoliščine zelo vplivajo na gospodarski razvoj. V današnji nemh-ni Evropi se lahko izkaže le ob enem nepričakovanem dogodku še tako precizno nakazovanje bodočnosti za povsem zgrešeno. Zato nam končno tudi ne preostane drugega, kot da se omejimo samo na domače razmere. Mnogo gospodarstvenikov meni, da bo ostala domača potrošnja v bistvu neizpremenjena in da zalo ni pričakovali na domačem trgu večjil) sprememb. Ze v jeseni so si sicer trgovci večinoma sortirali skladišča za pomladno sezono, ker so glede na jesenske cene domnevali, da jim ne ])reLL riziko, toda na drugi strani letošnja produkcija za pomladne polrebe zopet ni talio velika, kot je bila n. pr. lanska. Zato lahko trdimo, da vlada na domačem ti-gu neko ravnovesje: na eni strani je še dovolj blaga od lanskega leta, na drugi strani pa to leto ni mnogo producirano. Kar se tiče izvoznih možnosti, so znane vse polrelje našega lesnega gospodarstva; o njih smo tudi na tem mestu žc ponovno pisali. Za slovenske razmere sla najvažnejša italij;mski in madžarski lesni Irg; zalo bi bilo ti-eba že zaradi samega geografskega položaja Slovenije glede na obe uvozni državi vprašanju tega eksporta posvetiti največjo pažnjo, Ivakor smo pa že prej rekli, v današnjih razmerah ni mogoče razvoja vnaprej nakazati, zlasti ne glede izvoza. Vsekakor je potrebno, da na merodajnih inestili omogočijo našemu lesu čim večji eksport, in sicer še pred pričelkom pomladne sezone. Pri tem ne smejo pozabiti na to, da ni važno samu, omogočiti izvoz v posamezne dežele, marveč da je )rav tako zelo važno, nuditi našemu izvozniku čim večjo sigurnost. Četudi bi se mogel izvoz v posamezne države razviti in zavzeti večji obseg, se večina naših izvoznikov ne bo hotela spuščati v eksportno trgovino, če ne bo imela popolnega jamstva, da pravočasno prejme za vse svoje blago polno proti-vrcdjiost, brez posebnega rizika glede na valu tarne razlike in druge nevarnosti, ki so združene z izvoznimi posli. Povpraševanje Dunaj: okrogla jesenovina; London: les iu vresja za pipe; Pariz: hrastovi furnij-ji; Kairo: rjava lepenka; Dunaj: vrbovo šibje za košai-e; Magdeburg: raznovrst. gi-ad-beni les; S92 — Halle a. S. (Nemčija): Ime \Tste lesa in vezane lesene plošče; Pariz; sirkova slama; Milan: o^lje; New York (City): leseni gumbi, prevlečeni s svilo ali s sukancem; New York (City): lesene pipe; Tallinn ,. (Eston'ska): doge; Mexicali Baja (Mehika); nova 855 S56 8Ü2 808 879 891 SlI 913 922 «24 925 927 iz inozemstva. tvrdka, ki jo vodi naš rojak, išče trgovske zveze; 929 — Tel Aviv: velika n vozniška tvrdka, ki se ustanavlja, išče tj-govske slike z našimi izvoz-iiild takega blaga, ki je primerno za tamošnji trg; 2 — Bologna: semenje. 4 — Milan: suhe deske za industrijo jelkovega, topolovega in bukovega pohištva; Pripomba: Interesenti naj se obrnejo za naslove na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom. Pri vprašanju naj napišejo zaporedno Številko povpraševanja in kraj. Valule in devize Uradni lečaji za januar 1939. Finančni minister je določil za januar sledeče uradne tečaje, po kaLerih se imajo izptafevali talise po zaiionu o taksali, sodne pristojbine i. t. d.: 1 napoleondor.....din 29S'50 1 zlata lui-ška Ura . - . „ 33t)'7() 1 angleški funt .... „ 238 — 1 ameriSki dolar..... „ 44-30 1 kanadslci dolar .... 44'— 1 nemška marka ... „ 14'50 1 poljski zlot.....„ 8-30 1 belga .......„ 7"45 1 pcngo.......„ 8"7Ü 1 brazilijauski milrajs . . „ 2'— 1 egiptski funt......, 23Ü'— 1 palestinski funt. . . . „ 23S-— 1 unigvajski pezos ... „ 15'— 1 argentinski pezos . . „ 10'— 1 čilski pezos .... 1 turška papirnata Ura 1Ü0 albanskih frajikov , 100 francoskih frankov 100 švicarskih frankov 100 italijanskih lir . . 100 holandskih goldina 100 bolgarskih levov 100 ruraimskih lejev 100 danskih kron 100 švedsldh kion 100 norveških kron , 100 španskih pezet , 100 grških drahem . 100 češkoslovaških kroi 100 finskih mark 1(XJ letonskih lalov . 100 iranskih rijalov . . Tem tečajem je že hitek („prim"). din no Si 34-80 i? 1500-- JI 145- J) 1000- jj 230"— 2466-— 44-— 922-— SJ 10Ö4-— 1038'— 140-— 32'— 39-- 151'— Dr— 750-— JI lOO — jrištet pri- Mali oglasi SUM.VRSKl LIST, mesečna gozdarska revija, ki jo ureja univ. prof. dr. Levakovič in izdaja „Jugoslovansko Suniarsko udruženje" v Zagrebu, Vukolinovičeva 2-, stane 100— din letno. Knjiäa: Ing. Anton Sivic in Franc Žnidaršič, Lovski zakon z zbirko Invskiti predpisov, se dobi v jplal-no vezana za 76'~ dinarjev in v kai-ton vezana za G4'— dinarjev v tiskarni Merkur, Ljubljana. i^jii>u: Posebni predpisi « izkoriščanju gozdov o zašCiti in gojitvi domaC'cga orelia se dobi pri gozdarskem odseku kr. banske uprave v Ljubljaui za 10'- dinarjev. LOGAR. Rabimo dobrega in treznega logarja, ki se razume na režijslco poslovanje in eksploatacijo gozdov. Najboljši bi bil starejši mož, ki ima malo družino. Mesto je prosto v Moravsld banovini. Ponudbe iia upravo lista. KVPIMO 30—40 tisoč smrekovih sadik, primernih za kraje v nadmorski višini 500—1500 m, hi prodamo 50.000 tri- in štiriletnih borovih sadik. Pripravljeni smo ludi zamen, ati borove sadike za smrekove. Ponudbe prosimo na gozdno upravo grofov Thurnov, grad Ravne, p. Guštanj. Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovljene pa tudi po meri narejene, dobite v modni trgovini in izdelovalnici perila IV.\N BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24. Vse strokovne posle goKiIarsIva in lovstva vrši pooblaščeni gozdar-sld inženjcr MIRKO SUŠTERSIC. Ljubljana, Mariborska 17a, telefon 48-12. Seme in sadike vsakovrstnega drevja nudi „SUMA" družba z o. z. podružnica Zagreb, Boškovičeva ulica 33. Zahtevajte ceniki Žage robidnice znamke „Dve ribi" z jamstvom, za gozdarje in gozdne delavce! Samoprodaja: želez-nina Alfonz MEÜZ, Maribor, Aleksandrova cesta št. 1. DRAGUTIN CUTIC - vdova, puškar-na in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenska ulica 18. Zaloga samokresov, avtomatičnih pištol, lovskih pušk in vseh lovsluh po-I trebščin. Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega orožja, montaža daljnogledov i. t. d. FELIKS SKRABL, MARIBOR, Gosposka ulica 11, modna in ma-nufakturna trgovina, priporoča zalogo lovskega, gozdarskega ledna in sukna. Ob 60 letnici odličnega gozdarskega strokovnjaka Dne 13. februai-ja 1939 je obhajal BOlelnico rojstva šef gozdarskega odseka dravske banovine g. ing. Anton Sivic, eden izmed najodličnejših in najzaslužnejših gozdarskih strokovnjakov v naši državi. Ne pretiravam, če trdim, da zavzema ing. Sivic med slovenskimi gozdarji eno prvih mest. Z neverjetno vztrajnostjo, marljivostjo, Ing. Anton Sivic, gozdarslvi inšpektor, Sef gozdarskega odseka banske uprave v Ljubljani vestnostjo in spretnostjo opravlja že mnogo let z velikim -uspehom težavno in naporno službo šefa gozdno-politične uprave. Narodni in državni interesi so mu pri delu prva in zadnja misel. Ing. Sivic je kot izboren strokovnjak sodeloval skoraj pri vseh najvažnejših in često prav težavnih gozdno-političnih razpravah ter organizatoričnem delu gozdno-političn-e uprave v naši državi. Ne- šleLo pi'oblemiUiciiih vprašanj je koL gozdno-poliUčni uradnik odlično rešil, V najslrastnejSili bojih, polnili puliLičnci^u in strankarskega nemira, je ing. Sivic vedno z vs-o odločnostjo zastopal in branil koristi naših temno- in svetlozcienili gajev. Kljub vsem oviram je dosezal na gozdarskem loriSču velike uspclie. Gotovo bi pa biU ti uspehi še mnogo večji, ko bi bih naleteli njegovi temeljito izdelani predlogi vedno na pravo razumevanje pri odločujočih činiteljih. Poleg svoje redne državne službe, ki ga jiremnogokrat zaposluje daleč preko uradnih ur, je ing. Sivic našel še vedno dovolj časa za izvenuradno udejslvovanje. Njegovo znanstveno in slovstveno delo je ravno lako plodonosno, kot njegovo uradno delovanje. Njegove številne strokovne razprave najdemo v raznih lislili, lako v „Kmetovalcu", „Sumarskem lisln", „Jugoslavenski šinni", „Lovcu", „Glasilu Županske zveze" in še v raznih drugih časopisih in revijah. Leta 1914, je Kmetijska družba izdala njegovo prvo delo „Poljudna navochla za merjenje lesa", ki je bilo predvsem namenjeno našim malim in srednje velikim gozchiim posestnikom. Lela 1922. je la knjiga izšla že v drugi izdaji. Leto kasneje (t. j, 19-23. 1.) je ing. Sivic in-edil lepo ilustrirano knjigo „Gozdai-stvo v Sloveniji", ki jo je izdala ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja. Napisal je zanjo Luch članek o gozdai-stvn in lovstvu v Sloveniji. Leta 1928. je priredil in izdal knjigo Gozdarstvo v ljubljanski oblasU lela 192(3, in 1927.". V samozaložbi sla izdala ing. Sivic in Znidaršič leta 1936. z nalančno obrazložitvijo „Zakon o lovu" iz leta 1931. in obenem zbrala vse druge lovske predpise. Z zbiranjem gozdarskih in lovskih statističnih podatkov si je pridobil iug. Sivic še posebno veliko zaslugo. „Letno poročilo o gozdarstvu in lovu", ki ga sestavlja vsako leto gozdarsld odsek kraljevske banske uprave dravske banovine in Id so v njem poleg drugih strokovnih in udniinistraliviiih podatkov zbrani in urejeni luch vsi stalistični podatki o gozdarstvu in lovu v dravski banovini, je ponajveč njegovo delo. Več let je bil ing, šivic urednik „Lovca". Urejeval pa je tudi gozdarske spise za „Kmetovalca" in za „Snniarski list". Lani pa je objavil nekaj strokovnih razjn-av v našem glasilu „Gozdarski vestnik". Pred desetimi leü je ing. Avgust Guzelj, ki nam ga je, žal, smrt prerano iztrgala iz naše sredine, objavil pod naslovom „Varuh naših gozdov" za jubilantovo petdesetletnico njegov življenjepis in ob tej priliki med di-ugim napisal: „Mnogo česa pa si obetamo še od njega". To upanje se je v teh 10 letih v polni meri izpolnilo. Ob njegovem sedanjem jubileju, ko mu vsi gozdarji islcreno čestitamo k šestemu križu in iz srca želimo, da bi še dolgo vrsto let zdrav in zadovoljen uspešno deloval v korist gozdarstva ter za napredek slovenskega kmeta in njegovega gozda, ponavljamo staro željo: „Mnogo česa pa si obetamo še od njega!" Ing. Z. Gozd in les Ing. SLanko S o L o š e k {Maribor) (Konec) III. LES Giavni gospodarski gozdni pridelek jc les. Vsega lesa je na Slovenskem v dravski banovini loliko, da bi lahko iz njega napravili 100 m debel iii 12.500 m visok okrogel lesen sLeber. lio bi imeli gozdovi normalno zalogo lesa, bi ga bilo za sleber, visok skoraj 20.000 m. Ob normalni zalogi bi priraščalo vsako leto Loliko lesa, da bi mogli sleber podaljšali leLno za 400 m, dočim bi ga s sedanjim prirastkom lahlio podaljšali le za 250 m; porabimo pa za vsako lelo lesa za 350 do 400 m višine tega stebra. To dejstvo nazorno dokazuje, da je potrebno dvignili sedanjo premajhno zalogo lesa na normalno in tako zvečati letni donos naših gozdov. To bomo dosegli z zboljšanjem gozdarstva, izdelave in predelave lesa. Les namreč postaja tako dragoccna snov, da je Ireba postopati nad vse šledljivo od podiranja drevja in izdelave lesa pa do njegove predelave in porabe. Podirali in sekali bomo samo, kar dopuščala ali zahtevala gojenje in varstvo gozdov. Sečnje bomo odbirali v času, ki omogoča, da les do tedaj, ko ga je mogoče porabili ali proda i, trpi kar najmai:j kvara. Podirali bomo tako, da les padajočega cb-evja čim bolj obvarujemo in okolišnega gozda ne poškodujemo. Podrlo drevje okleslimo in vse, kar oslane v gozdu, pospravimo. Deblo in veje, v nekih primerili tudi panje, izdelamo v blago največje porabne in prodajne vrednosti. Poslovodje in osebe, ki nadzirajo izdelavo blaga, morajo v ta namen poznali poleg vsega drugega ludi leliniške lastnosti lesa, Irgovske navade in slanje lesnega Irga. Veda o tehniških lastnoslih lesa je zelo obširna. Vsakdo ve, kaj je les, toda malo jih je, ki ga poznajo bolj nalančno, ker je kol proizvod rastočega tlrevja zelo zamotana snov. Značilnosti losa spoznamo na treh glavnih prerezih: prečnem (fronlalncm), srednjem vzdolžnem (radialnem) in stranskem vzdolžnem (tangencialnem). Pri večini lesnili vrst razločimo s pi-ostim očesom za vsak prerez posebej značilno oblikovane branike, slržen, letnice in slržonovc trakove; pri mnogih ločimo belino od črnine, pri nekaterih vrslah opazimo smolnate rove, pri drugih zopet luknjice itd. V vsaki braniki ločimo svetlejši in lažji spomladanski alt zgodnji les od temnejšega in težjega poletnega ali poznega lesa. Drevje hilre rasti ima les s širokimi branikami, drevje počasne rasli pa z ozkimi branikami. Les iglavccv s širokimi branikami je bolj mehek, lažji in manj vreden kot les z ozkimi branikami, ker se v njem nabere zaradi hitre rasli razmeroma več spomladanskega lesa kot poletnega. Z lesom listavcev pa je do neke meje ravno narobe; les s širokimi branikami je bolj Ird, ležji in več vreden kol les z ozkimi branikami. Sestavo lesa nam odkriva mikroskop, ki nam pokaže, da je ves les volliiiičast kot goba. Sestavljen je iz stanic Cokroglaslih, oglatih, podolgasLih, cevastih i. dr.); ene imajo tanke kožice in večje voLlinice, druge pa bolj debele kožice in manjše votlinice. Les iz tankokožnlh stanic ima torej manj lesne snovi kol iz debelokožnih. Tako razu- Prečni prerez jelkovine (povečano, po Fraucejii) Trije glavni lesni prerezi. Zgoraj; preßni, desno: srednji vzdolžni in levo: stranski vzdolžni (izv.) memo, zakaj je spomladanski les bolj redek, mehek, lažji m svetlejši od poletnega; jasno nam tudi poslane, zakaj so ene vrste lesa lažje, druge pa težje, Ce pa Še upoštevamo, da morejo biti enako debele kožice različno trde in težke in da je v lesu še mnogo kaj, kar deluje na njegove lastnosti, bomo umeli, zakaj se razne vrste lesa med seboj tako močno razlikujejo. Glavne tehniške lastnosti lesa so barva, tekstura, blesk, duh, finost, teža, sušenje in krčenje, prevodnosti za zvok, toploto, elektriko in svetlobo, trdota, čvrstota, cepljivost, prožnost, žilavosl, trajnost in gorljivost. Pri raznih vrstah lesa so te lastnosti med seboj različne; tndi les iste vrste nima ves vseh teh lastnosti enakili, če so n. pr. rastla drevesa na raznih rastisčih, pod različnimi pogoji in je les iz raznih drevesnih delov. Pri lesu pa je treba računati (iDredvsem z vidika izkoriščanja gozdov) tndi z napakami, kot so: nepravilen prečni prerez, nepravilne branike, dvojno srce, grčavost strženov, krožne in zunanje razpoke, zvijanje, vnetine, ranjenost, ožganost, pegavost, neprava črnina, piravost, modrenje, rjavenje, gniloba itd. Alnožina tehniških lastnosti in napak, s katerimi moramo račnnati, ter njihova medsebojna od\dsnost dokazujeta, da ni lahko odbirati les za blago, ki ima vnaprej določene lastnosti, Na lesnem trgu vladajo zelo važne trgovske navade, ki so v raznih državah in pokrajinah različne. Glavne navade so zbrane v tako zvanih „lesnih uzancah". V Jugosla^'iji prihajajo v pošten-ljubljanske, zagrebške, tržaške, senjske, novosadske, sarajevske, solunske in razne italijanske, madžarske, švicarske, nemške, francoske, angleške, ameriške, palestinske in druge uzance. Mnoge krajevne navade še niso zapisane, mnoge pa tudi nimajo splošnega pomena. Pisane trgovske navade se od časa do časa izpopolnjujejo. Razen tega se je treba v trgovini ozirati še na posebna določila naročil. Za izdelavo lesa je važno tudi stanje lesnega trga, in sicer v času, ko pride les lia' prodaj. Zato se je treba vedno zanimati za vse, kar je v zvezi z lesnim trgom, in skrbno spreuüjati vse dogodke, ki delujejo in vplivajo nanj. Deblo in veje izdelamo torej v razne vrste lilaga, vedno v skladu z razpoložljivim lesom in z možnostmi spravljanja, izvoza in prodaje ali porabe. Pri tem pazimo, da ne izdelujemo blaga manjše vrednosti, kot ga more dati podrto drevje. Ogromni sta množina iu raznovrstnost blaga, ki ga moremo izdelati v gozdu. Našteli bomo samo najvažnejše blago — a) izdelki za porabo: jamborniki, jadrniki, odrniki, piloti, drogovi za napeljave, jamski les, hmcljevke, kolje, palice, šibe, trami in tramiči, remeljni, železniški pragovi, doge, subije, vesla, Škodlje, obodi, lopate, korita, obroči, drva, hstje, zdravilno in industrijsko zeUšče, smola, gobe, semena, sadeži itd.; b) izdelki za mehanično predelavo: furnirski hlodi, hlodi za žage, resonančni les, barvni les, obrtni in industrijski les, kolarski les. ladijski les, trami in tramiči itd.; c) izdelki za kemijsko predelavo: industrijski, celulozni, ogljarski, sladkorni in taninski les ter oglje. Izdelano blago navadno sušimo nekaj časa v gozdu, da postane lažje za spravljanje in odpornejše proti poškodbam in boleznim. Sušenje je v vsakem kraju in v vsakem delu gozda nekoliko drugačno, povsod pa bodi primerno vrsti lesa in blaga ter podnebju, vremenu in drugim okoliščinam; ne sme biti prehitro, pa tudi ne prepočasno, da se blago čim manj kvari. Zato so skladi za isto blago različni in tudi skladišča so razhčno odbrana. Blago spravimo ob pravem času iz gozda in ga odpravimo dalje na najprimernejši način. Teli načinov je iiešteLo. Naj jih navedeni le nekoliko: prenašanje, tovorjenje, vlačenje, metanje, valjanje, sankanje, spuščanje po zemljasLih, talnili, suliili in vodnih lesenih drčah, spuščanje po žičnih in zaviralnili spnščalnicah, dviganje z vzpenjačami, plavljanje, splavljanje in vožnja z vozovi, železnicami, avtomobili, traktorji, ladjami itd. Mehanična predelava lesa je že zelo slara, zlasti predelava lesa na žagah. Naše male žage so večinoma na vodni, večje pa na jjarni ali turbinski pogon. Eleti-iški pogon rabijo večje žage za razsvetljavo in za manjše stroje. Zadnja leta se uvaja in izpopolnjuje tudi pogon na oglje in lesni plhi. Zage postavljamo na lesni industrijski črti (ki pelje od posek do Ifsnega trga), kjer je najbolj 2aga v Botiinjski Beli (V. Resmaii; slika iz knjige: Za naš les. Jcscn.ski vetesejem. LJaliljana 1936.) ugodno razmerje med stroški dovoza okroglega lesa iu odvoza žaganega lesa. Male žage so večinoma v gozdu ali blizu gozda, večje pa pri naseljih, toda čim bliže gozda. Mnoge naše žage niso postavljene na najbolje odbranem kraju. Nekatere imajo večjo kapaciteto, druge manjšo, kakršna je pač trajna donosnost gozdov njihove okolice. Gozdovi okoli prvih so močno izčrpani, tako da morajo žage kupovati les iz oddaljenih gozdov po razmeroma visokih cenah; druge pa ne morejo predelati vsega razpoložljivega lesa, kar ima za posledico, da gozdni posestniki ne dosezajo zadovoljivih cen za stoječ in izdelan les. Potrebno bi bilo več sistema pri sestavljanju žag, tako da bi imela vsaka žaga tolikšno kapaciteto, kolikršna je ali-mentacija njenega gozdnega območja. Malih vodnih žag, s kapaciteto po 150—230—250 m> na leto, je v Sloveniji čez 2000, Te žage imajo lesene jarmenike in morejo v sedanjih časih kriti samo še krajevne potrebe po žaganem lesu. Za predelavo večjih množm izvoznega lesa pa niso sposobne, tudi če bi več žag skupno izvrševalo naročila, kajti z lesenimi jarmeniki ne dobimo kljub naravnost duhovilim domačim iznajdbam iu izpopolnitvam takega lesa, kakršnega zahteva sedanji lesni trg. Večje množine tako predelanega lesa pa razen tega äe znižujejo cenc sodobno izdelanemu lesu. Zaradi debelih listov se pri tem žaganjii izkoristi samo okoli 50 "/o okroglega lesa. Zato bo treba mislili na postopno uvedbo železnili polnih jarmenikov, ki izkoristijo 25"/!, več okroglega lesa in dajo 10—20 7,1 vrednejši žagan les. Ob boljšem množinskem in kakovostnem izkoriščanju bi lahko vsako leLo posekali okoh 100.000 m' leia manj kot sedaj in vendar dobili zanj toliko kot sedaj. Pri žagah z železnimi jarmenild bi bilo treba urediti tudi skladišča okroglega in žaganega lesa. Prpt'ni iirorezi vezanih lesenih iiloSč (po Ugrenoviču) S predelavo na žagab dobimo iz okroglega lesa mnogo več vrst lesnega blaga ko L z izdelavo v gozdu, tako med drugUn; nešteto vrst desk in deščic vseh mogočih debelin, dolžin in širin, remeljne, letve, letvice, [raraovc, traniiče, zabojnc deske, doge, hn-nirjc, vezane plošče, lesno volno itd. Kemijska predelava lesa pa je še zelo mlada. Samo ogljai'stvo je že staro več sto let; toda tudi lo se v zadnjih letih izpopolnjuje, tako da dmies dobivamo iz ogljarskega lesa z destilacijo poleg oglja še mnogo drugih važnih snovi. Precej staro je tudi pridobivanje liuiinskih ekstraklov in smole. Drugi načini kemijske predelave so se na osno\'i lesne kemije razvili šele v zadnjih časih. Znanstveniki so dognali, da je v lesu iglastega in listnatega drevja okoli 50 odst. ogljika, 13 odst. kisika, ß odst. vodika in 1 odsL. dušika; slanične kožice vsebujejo povprečno 80 odst. celuloze in lignina, 2 odst. smole, masti, sladkorja, škroba olja in tanina, 17 odst, vode in 1 odst. pepela. Celuloza in lignin sta sestavljena iz ogljika, kisika in vodika; celuloza ima manj, lignin pa več ogljika. Pri kemijski predelavi razločimo les kemijskim potem na spojine, iz katerih ga je zgradila narava, in te spojine združujemo v razne nove izdelke. Laliko smo prepričani, da ima lesna kemija še veliko bodočnost in kemijska predelava še neslutene razvojne možnosti. Glavni proizvodi kemijske predelave so: celuloza, alkohol, papir, lepilo, umetna svila, -celulozna volna, celuloid, smodnik, čresiovine, lerpentinovo olje, oglje, motorni plin, lesni katran, metilni alkohol itd. Izdelan ter mehanično in keiuijsko predelan les rabi vsako gospodarstvo in gospodinjstvo; za svoje izdelke.ga pa iiporabljajo tudi I.esene vodovodne cevi elektrarne v Žireh (Folo: Drago Faliir; slika iz kiijige: Za naž les. Jesenski velesejem. Ljub- Ijaiia l1 O t J a >Uj5- uj ^ p t- Lt - 'l/l a 0- mjo OKTOBRA I llll I I 30 novembra Grafikon časovnega polelia inladinsldh pogozrtovalnih dni jeseni 1938 (izv.) V celjskem, lendavskem, litijskem in Smarskcin okraju so učenci pogozdovali tudi s setvijo. Polaknjenega je bilo 82 kg domačega kostanja in 8 kg želoda. Pogozdeno je bilo vsega 13 in pol hektarja prazne zemlje na 45 zasebnih posestvih in na 17 posestvih, ki so pod posebnim jasnim nadzorstvom. Lanske jeseni so bili pi'\ič razdeljeni med učence, ki so se z zanimanjem in pridom udeležili pogozdovalnih prireditev, spominski listi. Ti listi imajo na eni strani prostor, kamor učenec vpiše svoje ime, šolo, datum prireditve in kraj, kjer je pogozdoval. Na drugi strani je risba znanega gozdarskega slikarja H. Gagerna, Spominske liste je založila kraljevska banska uprava in jih brezplačno ' razpošilja preko okrajnih načelstev posameznim šolam, ki so priredile dečje dneve. Ti spominski listi imajo namen, da opozarjajo učence in njihove starše na važnost pogozdovanja in na pomen gozda. Treba' bi bilo še, da dobi učite!jstvo' primerno priznanje za svoj trud, požrtvovalnost in delovanje na torišču gozdarske pror-pagande, če ne drugače, vsaj v obliki pohvale ali diplome. Slednje ima že dalje časa v svojem programti gozdarski odsek banske uprave in jih je tudi parkrat že podelil za dobro gospodarjenje' z gozdom. Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 5. Prekomerni odstrel divjačine. Pod zaporedno št. 13 lovsko-zakupne pogodJ>e, predpisane na osnovi Člena 10. zakona o loivu z dne 5. decembra 1931 z ban. pravilnikom, se na predliodnem zaslišanju zainteresirane občine iu banovinske zveze lovskih društev določa zakupnikom letni odstrel srnjadi in gamsov, kar morajo izdražitelji lovišč poleg ostalih pogojev s podpisom vzeti na znanje ter kot strogo obvezno priznati. Kljub temu pa se je ob koncu leta v več primerih dokazalo, da se lovski upravičenci niso držali dovoljenega odstrela, ampak ga na svojo pest več aii manj prekoračili. Zakon o lovu govori v členu 20. o prevelikem številu divjačine, nikjer pa ne predvideva kazenskih sankcij za samovoljen višji odstrel, kar se v danih primerih še ne more smatrati za pustošenje lovišč po členu 12. cit. zakona. Kakor je gotovo, da bi bilo lovišče izlicitirano za občino mnogo iigodnejše, ako bi se bil določil višji letni odstrel, prav tako je izven dvoma, da izgublja lovišče zaradi pretiranega odstrela divjačine na svoji stvarni vrednosti. Prav v interesu občin bi bilo torej potrebno k lovskemu za;-konu pojasnilo, kako in na kakšen način je v bodoče podobne prestopke najgotoveje preprečiti oziroma kaznovati. Ce bi se glede na dokazana dejstva posameznim kršiteljem letni odstrel zmanjšal, bi to imelo za posledico, da bi za nekaj let lovišča popolnoma zanemarili, lovske škode pa bi na njihovo pobudo zrasle v nedogled. Pametno bi bilo, vsak, preko določenega števila odstreljeni kos divjačine smatrati za poneverbo ali tatvino ter po ceniku za živo divjačino zahtevati odškodnino v prid občinske blagajne. B Dravograd ODGOVORI 1. Izbira drevesnih vrsl. Poizkusite po Vaši uvidevnosti s saditvijo belih jelš, gorskih javorov, gorskih brestov ali vrb in s setvijo zelene jelše! Stanko Sotoäek. 2. Tehnične laslnosU lesa in čas sečnje. Skoraj povsod mislijo ljudje, da se les ne sme sekati v mlaju (tedaj se tudi ne sme sejati, saditi, žeti ali kositi, zlasti ne detelje). V Suhi Krajiiii na Dolenjskem mislijo, da je bukoviha najboljša, če je posekana v jeseni tik pred odpadanjem listja. Sicer'pa priporočajo za sečnjo cera pomlad, ko je drevje v mezgri; takles je po njihovem mnenju najboljši in ga rabijo za kozolce in drva (Turk). , Stanko S o t o S e k. 3. Kuhanje* oglja v prevozniii pečeh. V Franciji in Nemčiji skušajo že dalj časa napraviti ogljarstvo renlabiJiaejše z iiporabo prenosnih ogijarskih peči ali prenosnih ogeljnic. Ločiti je v glavnem dvoje vrst peči: 1. peči za poogljevanje lesa brez pridobivanja postranskih proizvodov in 2. peči za poogljevanje les^a s pridobivanjem postranskih proizvodov. V; članku „Ogljarstvo v Sloveniji", ki je izšel v Sumarskem Kstu 1936 (ozir. v posebnem odtisu) sera opisal na kratko obe vrsti. Ogljarsko peč prve ^Tste, in sicer sistema ,jMagnein" Ivrdke J. E. Tranchant, Paris, si je nabavil pred leü gozdni urad graščine Anersperg, Soteska, p. Straža pri Novem mestu. Nekaj časa so delali z njo poskuse, toda do rednega obratovanja iz raznih vzrokov ni prišlo. Rentabilnost takšnih peči je odvisna od nekaterih okoliščin, o katerih pa ne morem lu podrobneje razpravljati. V zadnjem času namerava spraviti na trg ogljarsko peč svojega izuma A. Holzel, Forstdirektor a. D., Mödling bei Wien, Institutsg. 8. Izum je dal patentirati. Po našem konzulatu na Dunaju je za iznajdbo zainteresiral tudi naSe ustanove. Kakor je posneti iz njegove okrožnice, gre za peč za poogljevanje lesa brez pridobivanja postranskih proizvodov, V okrožnici poudarja, da bodo te peči posebno dobro služile za pridobivanje oglja za pogonske naprave na plinske generatorje, Z izdelavo peči je nameraval v serijah začeti v Nemčiji, in sicer v drugi polovici 1938. Po njegovih, pred kratkim prejetih obvestilih pa mu to ni uspelo, ker njegovi tovai-ni na Dunaju ni bilo mogoče dobiti železa oz. pločevine za izdelovanje peči za izvoz. Zaradi tega je stopil v pogajanja z neko tovarno strojev v Beogradu in upa, da bo lahko kmalu razposlal ponudbe. Gotovo bo boljše in cenejše, če se bodo peči v isli izvedbi izdelovale v naši državi. Ing, Frau j o S e v n i k 4. Starostno zavarovanje gozdnih delavccv. Ce ste bili zavarovani pri OUZD zoper bolezen in zoper nezgode, se obrnite na ekspozituro OUZD, kjer ste bili vpisani. Tam boste dobili formular za prošnjo za izredno podporo, ki ga izpolnite bi nato vložite pri ekspozituri. C:e pa sploh niste bili zavarovani pri OUZD, zalitevajle najprej pri ekspozituri, da Vas za nazaj zavaruje, in ko bo zavarovanje izvedeno, napravile prošnjo. Dokazati pa boste morali, da ste bili zaposleni v pravi lesni industriji, ker za delavce pri navadnih kmečkih posestnikih ne obstaja dolžnost zavarovanja. Bedne starostne in onemoglostne rente OUZD zaeukrat še ne izplačuje, ker so se tovrstni prispevki začeli pobirati Šele leta 1937; dajejo, se, kot rečeno, le izredne podpore. Ne glede na vse ppvedanp imate pravico zahtevati spodobno vjsdrževanje od svojih otrok ali vnukov, čc pa teh iii ali sami nič nimajo, pa od občine, kamor sle pristojni. ^^^^ Vodušek Sodobna vprašanja Nekaj misli o prepovedi izvoza Črnega gabra. Osnovna težnja našega gospodai'slvä mora biti, da se pri nas izdelajo iz surovin tudi finalni proizvodi. Ako smo to dosegli pri mehkem lesii,, moramo stremeli, da dosežemo isto tudi pri trdem lesu, predvsem pri javoru, jesenu in črnemu gabru, ki jili še danes izvažamo pretežno v okroglem stanju. Nesmiselno je, da uvažamo dokončne predmete iz tega lesa in tako posredno plačujemo drage delavske mezde v inozemslTu. Za omejitev izvoza črnega gabra v oki-oglem stanju govorita dva razloga: razprostranjenost črnega gabra v naši drŽavi in vse veCji razvoj tekstilne industrije. Kakor je znano,' se iz črnega gabra izdelujejo čolnieki, ki se rabijo v predilnicah in ki jih moramo za drag denai- uvažati. Izvažamo pa samo iz di-avske banovine po več sto vagonov črnega gabra v olcroglem stanju, razume se, najboljše kvalitete in v debelini od 17 cm navzgor. Začel se je izvažali črni gaber pred komaj 10 leti; njegov izvoz se veča iz leta v leto. Prodajamo ga v razne države, zlasti pa v tiste, ki imajo razvilo tekstilno industrijo. Cena lesu se iz leta v leto izboljSuje, istočasno pa se zahteve y kvalitetnem ozirn zmaiijšnjejo. Iz vsega navedenega smemo marsikaj zaključiti. Črni gaber, ki je veljal še pred nedavnim časom v gozdarjevih očeh za nemilega gosta naših gozdov, ki ga je bilo treba neusmiljeno trebiti, pridobiva zai-adi svoje vedno večje vrednosti vse bolj na "veljavi, tako da, ga danes prištevamo že med žlahtno drevje. Kakor bukev tako je tudi črni gaber stopil v vrsto tehnišlio uporabnega lesa. Teža 1 m» njegovega lesa V polšvežem staniu znaša 1250 kg; jirodaja se običajno po teži. Črni gaber rasle silno počasi v debelino, pri 10 do 50 letih starosti doseže debelino komaj 15: cm. V tej dobi mn začne pokati skorja in rast v debelino postane še počasnejša; komaj 2—3 mm letno. V višino zraste 16—18 m. V naših gozdih je črni gaber pomešan z bukvo, belim galjrom, smreko in jelko. Redko kje naletimo ]ia čiste sestoje črnega gabra. Uspeva v krajih z nadmorsko višino do 1000 m. Glede kakovosti rastišča je črni gaber silno skromen, menda najskromnejäi poleg macesna in črnega bora. Raste na kanienitih apnenčevili tleh (er tudi na strmih pobočjih proti pričakovanju dol)ro uspeva. Pameten gozdar ga ho gojil in mu zagotovil rast povsod lam, kjer drugo drevo proti vsem neprilikam rastišča ne kaže toliko odpornosti kakor črni gaber, ki daje danes kljub svojim skromnim zahtevam tako dragocen les. Zato je črnemu gabru mesto povsod tam, kjer se smreka in jelka ne moreta obdržali m kjer se bukev zakošali v nizko dj-evo. Ker črni gaber nadalje popravlja tla svojega rastišča 'in opravlja kot branik proti nastajanju in razvijanju plazov v hudourniškem področju gozdarstva zelo "fazno fimkcijo, je že iz teh gozdno-vzgojnih razlogov potrebno, da se njegovo izsekavanje v naSih gozdih zakonito m-edi. Gozdarji smo si danes na i&snem dede pomena črnega gabra v gozdno-vzgojnem ozirn, zato posA'eöamo vedno večjo pozornost njegovemu razi^oju in ga negujemo z isto pažnjo kot druga vredna drevesa. Iz narodno-gospodarskih razlogov pa je popolnoma upravičeno, da ola'ogel les ostane doma, kjer se naj podela v dokončne predmete, zlasti š.e, ker so i za njihov plasmau v naši državi po mojem nmcnju dani vsi Prepričan sem, da se bo cena pri delni izvozni prepovedi okroglemu lesu preje dvignila, kakor pa padla, ka ti doma bomo lahko prodali les tudi izpod 17 cm debeline. Danes gre les manjših dimenzij večinoma v kalo, delno tudi y dn'a, ki pa se ne cenijo posebno, le nekoliko .debelejše okrogline lahko prodamo kvečjemu izdelavcem otroških igrač. Razume se, da se mora izvršiti prehod v domačo industrijo predLLniških čolničkov načrtno; brez skokov. Induslrialec bo moral dobiti točne podatke o letni porabi čolničkov vsaj v naši državi, o množini uvoženih čolničkov in o njihovih nabavnih cenah; proučiti bo moral zaradi prognoze za bodočnost razvoj -itekstilne industrije vsaj pri nas itd. Domači tovarnar Vinalnih produktov- iz črne gahrovine bo moral lorcj na podliigi sisteina-ličiiih podatkov prvi podati in utemeljiti svoje zaliteve o delni ali totalni prepovedi izvoza Črnega galjra. Gozdarske oblasti bodo nato na osnovi podatkov o množini črnega gabra v naSih gozdovih predlagale na merodaj-nih mestih dehio ali postopno totalno prepoved izvoza črnega gabra, upoštevajoč pri tem vsestransko njegov vzgojno-gospodarski pomen, Sele kot tretji činilelj pridejo na vi-sto proizvajalci okroglega blaga; njih zaiite-va je kaj enostavna: obdržati iste cene, kot jih inia v iiiozcmstYo izvoženo blago. Domača tovai-na za predelavo črne gabrovijie, postavljena v središču produkcije f-rnega gabra, bi bila dolirodošla posebno malim posestnikom, ki posekajo letaio le nekaj kubikov črnega gabra in ne zmorejo vagonskjh dobav. 2e to dejstvo samo upravičiije z narodno-gospodai-skcga staliSča zahtevo, da se okrogli les predeluj doma v finalne proizvode. Mnenja sem, da bi z delno prepovedjo izvoza črnega gabra in z istočasnim kon-zuniom okroglega lesa v domačih tvornicafi cena lesu porastla zai-adi večjega povpraševanja, obenem bi se pa cena Inialnih proizvodov znižala, ali z drugimi besedami: cena o croglega lesa bi se postavila v pravilno razmerje s ceno izdelkov. Kar sem povedal o črnem gabru, bi se B O —i m < ^ O, pil a M ■ H at . ca eaD « Zakoniti predpisi in oicrožnice Ugodnostna tarira za ekstrakte iz hrastovega, kostanjevega in smrekovega lesa ali lubja. Ugodnoslna tarifa do O sije k a, glav. kol. znaša iz: Pragerskega a) 1980 in b) 1820, in iz Sevnice a) 2030 in Ji) 1870 par za 100 kg. Cena jjod a) velja za najmanj 10.000 kg, pod b) pa za najmanj 15.000 kg. Znižanje se poravna z vrnilvijo voznine, če se z conosemenli dokaže, da je bito blago poslano po Donavi v Rumunijo, Ceško-SlovaSko, Madžarsko ali Nemčijo. Prošnje za povračilo voznine se lošiljajo generalni direkciji državnih železnic, oddeleK za kontrolo dohodkov, v Beogradu, Prošnje je poslati najpozneje 6 mesecev po odpremi bla^a s priloženimi originali ali dupiikali tovornih listov in z originalnimi ladijskimi tovornimi listi ali rccepisi. Ugodnostna tarifa za iz\'oz celuloznega ali brusnega lesa. Ugodnost3ia larifa, ki velja za cepljen ali okrogel borov, brezov, bukov, treuellikov. jelkov, smrekov in topolov les, dolg do 1.05 m in debel na tankem koncu uad 24 cm, računano brez lubja, znaša od Dolnje Lendave do Prevalj, drž. meja a) 600 in b) 540, od .Tasenovca do Jesenic a) 840 in b) 770, od Novoselca — Križa do Jesenic a) 750 in b) 690, od OkuCanov do Jesenic a) 880 in b) 810 in od Vojuiča do Jesenic a) 750 in b) 690 pai-. Navedbe pod a) veljajo za najmanj 10.000 kg in b) za najmanj 15.000 kg. blaga. Znižanje se poravna z vrnitvijo voznine, če se izvozi v Švico, dokler velja to znižanje, najmanj 10.000 ton. Prošnje za vrnitev voznine je poslati komercialnemu oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu najpozneje 6 mesecev po izteku roka veljavnosti te ugodnostne tarife; obenem je priložiti dupUkate tovornih listov.^ Znižanje velja od 10. februarja 1939 do 9. februarja 1940. V tovornem listu je potrebno deklasirati les kot ^celulozni les" ali „brusni les". Izvleček iz pravilnika*) za izvrševanje uredbe o melioracijskem skladu. Člen S. Iz sredstev melioracijskega sklada se ne morejo podeljevati nikakršne podpor« (subvencije) za popravila poškodovanih objektov, pa tudi ne za. vzdrževanje napravljenih dei iz člena 2. uredbe o melioracijskem skladu; in' v breme sklada se ne morejo prevzemati obveznosti za izvrševanje izvc-^ denih objektov. Člen 10. Po potrebi in po svojem preudarku smejo prevzeti banovine tudi prispevke, ki odpadajo po členu 10. uredbe o melioracijskem skladu na interesente. Prav tako smejo prevzemati interesenti prispevke, ki odpadajo ha banovine, Za melioracijska dela morajo interesenti ustanoviti vodno zadrugo. Vodopravna dovolitev za dela se izda zadrugam. Člen 21. Letne vodne prispevke za vse naprave za izkoriščanje vodnih sil, ki se pobirajo v dobro melioracijskega sklada po čl. 5., točki 4. uredbe, o melioracijskem skladu, določijo pristojne bansW uprave. V ta namen izdelajo banske uprave do konca meseca aprila vsakega leta po olo-ajih spiske lastnikov: a) hidroelektričnih naprav, z navedbo instaliranih konjskih sil. b) plovnih mlinov, z navedbo števila kanmov. e) vodnih mlinov (potočnih malihX ki imajo več kot en kamen, z-navedbo števila kamnov. ' • - *) Službeni Ust 1938 405/66. ^ 62 t) stop, ž navedbo strnila posameznih stop. 1 d) žag, z navedbo števila rezil. Po teh spisih, ki jim predpiše obrazec minister za gradbe, se določi višina odmere vo.dnega prispevka.. . . Banske uprave pošljejo spiske po finančnih direkcijah pristojnim davčnim upravam, ki morajo pobrati vodni prispevek obenem z davkom... Člen 26. Pristojne i'iiianCne direkcijo nadzirajo poslovanje davčnih uprav glede rednega in pravilnega pobiranja dohodkov za melioracijski sklad. Člen 27. Za leto 1938. se pobira polovica vodnega prispevka iz člena 5., točka 4., uredbe o melioracijskem skladu. Ostali dohodki po členu 5. uredbe se pobirajo v celoti, začenši z dne 1. julija 193S, z uLesnitvijo iz člena 20. uredbe glede dohodka po členu 5., t. 1. uredbe. Člen 30. Določbe tega pravilnika je pristojen tolmačili, spreminjati in dopolnjevati minister za gradbe sporazumno z ministrom za fmance. Člen 31. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v „Službenih no-vinah", obvezno moč pa dobi na daji 1. julija 1938. Izvleček iz pravilnika o razdelitvi področja posameznih strok po- oblasčenili inženirjev*) Člen 1. Pool^laščeni inženirji posameznih strok smejo opravljati, ko si pridobijo pooblastitev za izvrševanje inženirske prakse po zakonu o pooblaščenih inženirjih, vse posle svoje stroke v mejah področja, določenega za posamezne stroke v tem pravikiiliu. Člen 2. Delo pooblaščenega inženirja, ki po predpisih tega pravilnika ne spada v področje stroke, za katero ima poob astitev, velja za brezpravno delo. Zoper tako delo je treba ustrezno uporabljati predpise §§ 37. in 38. zakona o pooblaščenih iuženirjih. Člen 3. Ce spada kakšno tehnično delo katere vrste po področju, določenem v tem pravilniku, v več strok, morajo sodelovati pooblaščeni inženirji vseh ustreznih strok. V takiii primerih pristoji prevzem tega dela v celoti predvsem pooblaščenemu inženirju tiste stroke, v katero to delo pretežno spada; njemu pristoji pa tudi pravica, da si izbere sodelavce iz ostalih strok. Člen 4. Pooblaščeni inženirji posameznih strok imajo pravico do vseh vrst poslovanja iz §§ 15. in 1(3. zakona o pooblaščenih inženirjih^ kolikor se nanaša na dela, ki spadajo po spodaj navedenih določbah tega pravilnika v področje njihove stroke. Člen 15. V podi-očje pooblaščenih gozdai-skih inženirjev spadajo tale dela: 1. osnavljanje, vzgoja in obnova gozdov in parkov in njih zaščita zoper elemenla]-ne nezgode; 2. gospodarski načrti (gospodarske osnove); začasni gospodarski načrti (gospodai-ski programi); inventarizacija gozdov s sečnim' redom; urejanje planin in gozdnih pašnikov, revizija gospodarskih načrtov, predlogi za sečnjo lesa in vzgojo, izkoriščanje gozdov vobče^ izsuševanje, kanalizacije in zboljšanje gozdnih zemljišč, zagrada hudournikov, urejanje lovišč in ribolovov; *) Službeni list 1939., 104/17 m Službene novine 1938., 234/LXX/559. ■ 3, horizonlaliia in višinska snemanja in merjenja ozemlja, ki služi za gi-adbena in Lehnična dela v zvezi s pogozdovanjem in napravo parkov, z ureditvijo in izkoriščanjem, cenitvijo, omejitvijo in zaokrožanjem (arondacijo) gozdov in gozdnih zemljišč, ureditvijo planin in gozdnih paSnikov^ izločevanjem goličav, izsuševanjem, kanalizacijo in izböljäanjem' gozdnih zemljišč, zagradilviio hudournikov in ureditvijo lovišč in ribolova- 4. cenitev in izdelava elaboratov o vrednosti gozdov in gozdnih zemljišč, izdelava načrtov za izkoriščanje gozdov, kakovostna in denarna cenitev ^ozdnili z gozdnim gospodarstvom in izitonščanjem gozdov; 6. ocena tehničnih lastnosti in uporabnosti stoječega lesa, okroglega in obdelanega, ocena vrednosti in kakovostne uporabnosti vseh postranskih gozdnih proizvodov; 7. upravljanje gozdnih gospodarstev individualnih kakor tudi združenih gozdnih posestnikov, in vodstvo za izkoriščanje gozdov in gozdnih podjetij sploh in tudi na zahlevo upravnih in sodnih obiastev; 8. gozdna občiia, naprave in objekti za transport lesa in ostalih gozdnih proizvodov, zlasti pa: vse M-ste gozdnih cest z manjšimi cestnimi objekti, gozdne vretenjače in železnice nc glede na vrsto pogona, s potrebnimi manjšimi objekti m najjravanii gradbenega značaja, škripci, žične in viseče železnice, skiderji, dvigala, zemeljske, vodne in lesene drče, objekti in naprave za plavljenje in splavljanje lesa po vodi, s potrebnim zavarovanjem itd. 9- začasne zgradbe in naprave v zvezi z izkoriščanjem gozdov ne glede na njih vrednost, stalne zgradbe za poti-ebe v gozdnem gospodarstvu in izkoriščanju (za urade, stanovanja in gospodai-stvo) do višine enega nadstropja, zgradbe za razne tehnične naprave, potrebne za obdelavo lesa in ostalih gozdnih proizvodov, zlasti pa vse vrste žag, parilnic, sušilnic do vrednosti 500.CKX) dinarjev za posamezno "zgradbo ne glede na vrednost strojev in strojnih napeljav, cnosla\iie lovske hiše in ostale zgradbe do višine enega nadstropja, z napravami in enostavnimi objekti v zvezi z ureditvijo parkov, lovišč in ribolovov; 10. enostavne začasne elektrotehnične, vodovodne in kanalizacijske napeljave, pri vseh spredaj navedenih delih, kolikor se pojavljajo kot postranska dela. Člen 18. Področje, določeno s tem pravilnikom za posamezne slj-oke, ne vpliva na pridobljene pra\'ice pooblaščenih inženirjev in drugih oseb, priznane z za:onom o pooblaščenih inženirjih. Člen 19. Minister za zgi-adbe je sporazumno s pristojnimi ministri po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic pristojen za spremembe in dopolnitve kakor tudi za tolmačenje tega pravilnika in za izdajanje potrebnih pojasnil o razdelitvi dela med posameznimi strokami pooblaščenih inženhjev. Člen 20. Kolikor je pri področjih posameznih strok omenjeno kakšno enostavno delo iz kake druge stroke, velja, da se nanaša pooblastitev samo na manjše posle te vrste, a največ do meje izlcljnčnega področja pooblaščenih inženirjev liste stroke. Člen 21. Podi-očje oseb iz § 3., odst. 2. in 3., in § 119. zakona o pooblaščenih inženirjih ustreza povsem podi-očju pooblaščenih inženirjev one stroke po tem pravilniku. Člen 23. Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v „Službenih novinah". Kratke vesti £ KOLJE IZ AKACIJEVEGA LESA. Vsak vinogradnik ve, kolilio skrbi mu dela nabava trsnega kolja. Za napravo tega kol j a se rabi različen les. Najbolj v rabi je bilo že od nekdaj kolje iz borovega lesa. Toda borovina v zemlji hitro strohni, zlasti v mokrotnih ali vlažnih tleh, zaLo so ^'inogradiliki v novejšem časn začeli uporabljali kolje, napravljeno iz hrastovine. To kolje stane sicer nekoliko več, a je mnogo bolj trpežno, torej skoraj' razmeroma ccnejäe, če pomislimo, da borov kol navadno že v enem letu na spodnjem koncu, ki tiči v zemlji, strohni, zlasti če ni jmpregniran, dočim ti-pi hrastov kol 3—4 leta in še dalje časa. Borovemu kolu odpada spodnji del tako, da je kol vedno krajši, dočim se In-astov Vol, ki je iz čvrstega lesa, tako rekoč, kalior pravimo, sam konici. V novejšem času so začeli vinogradniki segali tudi po koljn iz akacijevega lesa. Akacija je posebno primerna za napravo trsnega kolja, ker daje čvrst in trpežen material, ki se da lepo podelaLi. Cepano akacijevo kolje je posebno trpežno in prekaša v tem ce o hrastovo kolje. Oblikovo ali okroglo akacijevo koije zaostaja v tem pogledu nekoliko za cepanim, a ne mnogo; zato je tudi okroglo akacijevo kolje priporočljivo, zlasti ker je njegovo pridobivanje, preccj 'joceiii. Akacijeva debelca, ki jih odločimo za kolje, so Se po treh ali štirih letih za rabo, treba jih je samo okoničiti. Na enem hektarju zemlje je možno vzgojiti 12—15 tisoč kolja, to znaša na leto približno 2 do 3 tisoč kosov. Ker ima akaci-jcvo kolje, podobno hrastovemu, lo slabo Siran, da se na koncu zakrivi, je priporočljivo, da se napravljeno kolje poveže z močuo žico v butare in pusti lelo dni ležati. Naše goricc tD38. (A. Kosi) SOLNA VODA PROTI GOZDNIM POŽAROM. V Eiflu so preizkusili nov način gašenja gozdnih požarov. Za gasilno sredstvo so vzeli večodstotno solno vodo, )d se priporoča v zadnjih časih tudi za gaSenje manjših hišnih požarov. GaSenje so preizkusili na tahiem jožai-u in na požai'u mladovja. Ko je jil ogenj močan, so nanj brizgali solno vodo s piimernimi brizgalnica-mi. Voda je na vročini kmalu izhlapela, sol pa je ostala na vejah in istih in je preprečila gorenje. Les, listje in dračje se namreč do neke mere impregnira, tako da se jih ogenj ne prime. Poizkusi so uspeli nad vse pričakovanje in ogenj je bil razmeroma kmalu pogaSen. (Holzmai-kt) AMERIŠKI BRAMBNI GOZDNI PAS. Zai'adi prekomernih sečenj so bile v Združenih državah severnoameriških D]nistošene velikanske površine gozdov. Ko so padli gozdovi, so dobili prosto pot za razmah peščeni viharji in povodnji, ki so odnašali plodno poljsko zemljo in pustošili vsepovsod. Oblasti so uvidele, da je le s pogozdo\'ajijem mogoče preprečiti in omejiti vsako leto vedno večja pustošcnja. V ta namen je vlada napravila načrt, da zasadi pas gozda, ki naj na zahodni strani velc-loka jNIississipija od države Okla-hooma pa do države Dalcota brani „Veliko ravnnio" pred peščenimi vi-haj'ji. Po „Holzmai'ktu", ki jö objavil izvleček iz newj'orskega časopisa „The New-York Times" posnemamo, da za-sajajo na vzhodni meji Velike ravnine brambni gozdni pas, širok okoli IGO km. Delo gre dobro od rok, tako so a. pr. samo letos pogozdili novih 23.000 ha z 32,000.000 sadik. Sedaj je že zasajenih približno 39 tisoč ha s približno 60,000.000 sadik. Računajo, da bo la ogromni gozdni jas obvaroval pred vihai-ji dvajset-;a-at večjo površino poljedelskega zemljišča. POIZKUSI IZDELAVE LESNEGA VLAKNA NA MADŽARSKEM. Lansko leto so na Madžarskem delali poizkuse za izdelavo celuloze iz domačih surovin, v prvi vrsti iz )šenične slame in koruznih storžev. ^odoba je, da so bili poizkusi uspešni in se bo dala dobivati na gornji način dolgoviaknasta celuloza, primerna za mešanje z bombažem. Dopisi TRETJA ODBOROVA SEJA LJUBLJANSKE PODRUŽNICE JUGOSLOVANSKEGA GOZDARSKEGA ZDRUŽENJA. Dne 27. januarja L 1. se je vrSiUi v društvenih prostorih v Ljubljani tretja odborova seja ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja. Seje so ' sc udeležili: predsednik dr. Fran Vidic, podpredsednik ing. Fraiijo Sevnlk, Lajn k ing. Martin Cokl, blagajiiili Valentin Tomäc in odborniki Josip Goederer, in^. Fra-njo Jurhai-, ing. Milan Lenarčič, in«, Ciril RIbtar, ing. Stanko SotoSek, ing. Mirko SuSteršič. Na seji je odbor razpravljal o važnih Ickočih zadevah, zlasti pa o ustanovitvi gozdarskega muzeja v Sloveniji, o premestitvi druStvene gozdne drcvestiice, o znižanju prevozne tarife za litncljevke, o poLrelii, da se poveüa Število državnega gozdarskega osebja v Sloveniji, ter o gradivu za slovenski gozdarski slovar. Odbor se je soglasno izrekel za ustanovitev gozdarskega muzeja, ki je za gozdarsko prosveto v Sloveniji velike važnosti. Imenovan je bil odsek treh članov, ki bo prevzel delo za ustanovitev tega muzeja. Muzej bo v Mariboru, kjer so v pokrajinskem muzej« zanj na razpolago 4 sobe in kjer je sedež gozdai-ske šole. Glede premestitve društvene gozdne drevesnice, o kateri se je že večkrat razpravljalo iii ki postaja vedno bolj aktualna, je bilo sklenjeno, da si zastopnik podružnice ogleda v bližini sedanje drevesnice zemtjiäCc, ki prihaja v pošlev za novo drevesnico, ter na podlapi izvršenega ogleda stavi podružn. konlii-eten predlog, Odbor je ugotovU, da visoke prevozne tarife zelo podraže hmeljcvke in povzročajo, da raste uporalia žičnih naprav, pada pa konzum hmeljevk. Posledica tega je, da se opuščajo nujno poti-ebna redčenja mladih sestojev, pri katerih se pridobivajo hmeljcvke. Odbor je sklenil zaprositi komerciahii oddelek direkcije državnih železnic, da zniža prevozne tarife za hmeljcvke. Na seji se je poudarilo, da državno gozdarsko osebje v Sloveniji pri sedanjem številu uc more izvrševali niti najnujnejših poslov ter da je povečanje šlevila tega osebja nujno potJ-ebno. Odbor je zaradi tega sklenil, da zaprosi glavno upravo J. S. U., da ju-i ministrstvu za gozdove in rudnike izposluje poveCajije števila gozdai'skcga osebja v .Sloveniji. Na seji je bil imenovan poseben odsek, Id bo v grobih potezah prečistil gradivo za slovenski gozdarski slovai-, ki izhaja v Gozdai-skem veslniku. Ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja. SUSENJE BRESTA. V nekaterih krajih Slovenije, zlasti v Prekmurju in v spodnji dolini reke Krke in Sotle, je že dalj časa opažati posebno vrsto sušenja bresta. Sredi poletja brestovo listje najprej pordeči, nato porumeni ter končno ovene in se posuSi. Včasih se na ta način posuši vse drevo, včasUi pa samo vrh ali posamezne veje, medtem ko ostane ostali del krošnje zelen. Z obolelega drevesa se da skorja z lahkoto odlupiti; pod njo so modra vlakna, ki se začno pri kakšni več ali manj vidni rani in se širijo navzgor. Na obolelih drevesih je skoraj vedno najti tudi čr-vine brestovega lubadarja (Scolylus scolytus, Scolylus mul lis ti-iatus), včasih 'pa tudi sledove drugega mrčesa in znake bele gnilobe. Ce močno obolelo ali subo brestovo drevo pre-žagamo, je ob ziinanjem robu prereza (v zadnjih branikah) lahko najti temne proge ali točke, ki so včasih tako goste, da sestavljajo več ali manj sklenjen kolobai-. Omenjeno sušenje bresta je nalezljiva 'bolezen, ki še ni docela raziskana. Po mnenju nekaterih j)0v-zročajo to bolezen jioscbne vrste glive (Graphium ulmi ozh-oma Cera-lostomella ulmi), po mnenju drugih pa posebne vrste bakterije (Bacillus ulmi). Ti mikroorganizmi povzročijo, da se zamaSe prevodne cevke, ki dovajajo vodo in drevesni sok od korenin v liste, zaradi česar iride do sušenja listov. Brestov In-jadar, Id ga je skoraj vedno najti na obolelih drevesih, ima jjri sušenju bresta — kakor se domneva — veliko vlogo, in sicer kot glavni razna-šalec te belezni. Bolezen so najprej opazili v Ho-landiji (zaradi tega se jolezen imenuje Liidi „holandska bolezen bresta"), in sicer okoli leta 1920. Od tu se je bolezen v nekaj letih razširila dalje po Evropi ter so jo že leta 1925- opazili v slavonskih brestovih gozdovih, zadnja leta pa tudi pri nas, Za gozdove v Sloveniji bolezen za sedaj ne predstavlja večje nevarnosU, ker 'je brest redek in posamič primešan drugim drevesnim vrstam. Ni ja povsem izključeno, da ne bi bo-ezei: začela napadati tudi druge vrsLe lislnalega drevja in s tem poslala nevarna tudi za naše gozdove. Zoper bolezen trenutno ni povsem zanesljivih sredstev. Znano pa je, da se bolezen širi skozi rane na drevesu, ki jih povzroča človek, vremenske nezgode (vihar, sneg, strelami in gozdn škodljivi mrčes, zlasti brestov hibadar. Zato je važno, da se te poškodbe čira bolj oraeje in se zlasti zalira brestov lubadar, ki ga bomo najuspešneje uničili na ta način, da takoj poseliamo brestova drevesa, brž ko se pokažejo pi'vi znaki bolezni in da skorjo s teh dreves olnptmo in obenem z vejevjem sežgemo. Iz gozda je tudi redno ddstrau, evali slabotna, podjarmljeiia in poškodovana brestova drevesa, ker se vanje lubadar najraje naseli. Ing. Martin C o k 1 PR.4VI TURISTI NISO TAFO! Drvarji so si postavili na Klopnem vrhu poleg drvarske koče kuhinjo. Kakor je že navada, so puščali vso posoda kar zunaj v ku linji. Pred dvema letoma je prišla na izletu po Pohorju k tem drvarjem skupina nekih turistov in jih poprosila za porabo kuhinje. .Drvarji so jim to radevolje dovolili. Turisti so si kuhali in se dobro zabavali, V zahvalo pa so na koncu naložili na ogenj še vsa preostala pripravljena drva in — vso posodo. Ni si težko misliti, kako pre.senceeni in ogorčeni so bili drvarji, ko so se vrnili s težkega dela in so videli, da so vsa drva zgorela in je posoda nerabna. Dogodek je več kot žalosten in potrebno je, da ga javno čim ostreje obsodimo. To niso ' bili turisti, mar- več le v turiste napravljeni vanda-li. Prepričani smo, da je to gotovo osamljen in izjemen primer, vendar more imeti tudi tako posamezno nizkotno početje za turizem težke posledice. Prizadeti gozdni delavci vidijo odslej v Vsakem planincu in izletniku enega od teh „turistov", in nič čudnega ni, če so po takih izknšnjali nekateri delavci in gozdni posestniki do tm-islov neprijateljsko razpoloženi, saj ni pred njimi varen ne gozd, ne divjad in ne ostalo imetje. Upajmo, da se tatd primeri ne bodo ponavljali in da ljudstvu ne bo treba kriviti luriste gozdnih pusto-šenj in požarov. M. ,,TVORNIC.\ PAPIRA D. D." JE ZVIŠALA GLAVNICO, Zagrebška papirnica „Tvornica pa-pii-a d, d." je sklenila povečati svo] kapital od i mil. din na 10 mil. V ta namen bo izdala 30.000 novih delnic po 200 dinarjev. Prednost pri 'nakupu imajo dosedanji delničarji, in sicer imajo pravico na vsaki dve stari delnici kupiti še h-i nove. ..SLAVONIJA D. D." ZNIŽUJE GLAVNICO. Zagrebška tvrdka za lesno industrijo „Slavonija d. d." je sklenila znižati svojo glavnico od 13,000.000 dinarjev na 0,750.000 din. Znižanje se bo izvršilo tako, da se bo zmanjšala sedanja minimalna vrednost delnic od 100 dinarjev na G5 din. IZKORIŠČANJE IN POGOZDOVANJE POLJSKIH DRŽAVNIH GOZDOV. Odločilen vpliv na gospodarstvo Poljske ima uprava državnih gozdov, ki zavzemajo skoraj polovico vseh gozdov. V državnih gozdovih so obsegale sečnje 1. 1936/37 23.100 ha in pogozdeno je bilo s saditvijo 33 tisoč SOO Iia. V zadnjih petih letih je bilo posekanih 122.000 ha in posajenih 171.000 ha. V NEMČIJI STEDIJO Z LESOM. V Nemčiji so sklenili, da ne sme biti letošnja sečnja večja od predlanske. Obenem je bilo sklenjeno, nadzirati porabo gradbenega lesa in povsod zahtevati največjo štednjo. Na novih stavbah nameravajo rabiti mesto lesa več cementa, železa i. dr. Gradivo za slovenski gozdarsici slovar (Pomen znakov in kralic, glej str. 21!) deblovina (I/2I). — Ta izraz (Stammholz) Jji mogli jMraljiti tudi v razširjenem pomenu za Derbholz — (masse). — [Suj drevcsniim — aie Baiimmasse — [Sil] elat (1/189). — Za isti pomen bi lahko vzeli besedo posek,-a gozdni bor (1-/46) = rdeči bor. — (Glej opombo pod rdeči bori) — [Sni gozdni bor (1/115) — glej moji pripombi za rdeči bor in rdečo smreko 1 — [Suj grmiSče — je kraj (svet), kjer grmovje raste. Ne pomeni pa gozda, kalcor n. pr. letvenik, vrbnik..Reči bi morah grmnik ali grmovuik. To bi bil gozd, ki sestoji iz grmovja ill ga kot takega tudi ^'zga-jamo. GrmasLemu malovrednenui gozdu pravijo na Gorenjskem' „čmovje", fumovje (šumovje).. To zadnje pa nima nič skupnega z' izrazom šuma — gozd, ker alpski Slovenec „Sume" za gozd ne jjozna. Pod besedo „šuma" pa v nekaterih krajih razumejo posebej Se mlad gozd. — [Sul hosla (1/115) — Ta beseda pomeni v ožjem smislu živo odsekano vejevje, dočim je „dračje" Irlilo, samo po sebi odpadlo vejevje. — [Sii] kolosck (I/lSf)) = koliCevje, kolovec — Ta izraz spada ob stran „goloseka", pomeni pa šii-ino tirišča razjiih vozil. Za lak les v gozdu je možno samo količevje, kol ali pa če je lo posebna oblika gojitve in izkoriščanja gozda „kolovec" kakor šloi-ovec in podobno. — [Su] letna (1-/21) — ^ravilna slovnična obJika je lelina z ueuaglaSenim „i", ki v živi govorici izpada. „LeU niča" je zgolj pomanjševalna oblika leline m ne more pomenili le meje med leSinami. Ta netelesna meja nima prakličnc vrednosti in se jjo potrebi ialiko opiše, ker bi sicer nastala nesporazumljenja v pomenih. Ker je „letnica" tudi številka leta kakega dogodka, nam ostane samo Icllna kot nedvoumna in pravilna. — [Sul macesen (I./46) = mecesen. — Povsod sem slišal le „mecesnovec" itd. Kakor večina lo besedo izgovarja, tako jo mnogi Indi pišejo ne glede na Slov. pravo2)is. — [Sul niladovje (I./92) = mladje, mladičje. — [Sul rdeča smreka (I./46) — Ce ji že treba dopohiilnega atributa, jo bomo nazvali samo navadno smreko. Tudi poetična nemška „Edeltanne" nima zavoljo svojega žlahtnega imena nič boljšega lesa; razpravljanje o teh pridevkih jja diši že po Prešernovi zabavljici o kaši. Sem spada tudi „Vajrautov" in „zeleni" bor. — [Sul obrša — krošnja. Izraz prihaja morda od besede; bršec, brša, bršca, (brst, brsteti), ki pomeni na Gorenjskem nekaj gosto, brez reda zraslega in zarastlega. Spominja pa beseda tudi na izraze: vrh, \Tša, ovrša, obrša. Izraza krošnja ljudstvo za drevesno „krono" ne pozna, ker ima v ljudski govorici drug pomen. — [Sul oslrolisti javor (i./115) — (.\cer jiia-lanoides). — Listje je le ostro koničasto! Ali ne obstoji domač izraz med drvarji? — [Sul podmladek, podmladiU (I./93) — Moramo ločiti pojem pomladiti in podmladilil Glej mojo pripombo! (1/213). - [Sul poseka,-e pa za' prostor, kjer smo sekali. — [Sn] posek = etat. — [Sul rdeči bor (Pinns silvestris) — Pri nas je uveden izraz navadni bor. Mnenja sem, da že uvedene izraze, ki jim slovnično ni kaj očitali, pustimo, četudi morda že udoina-čeni izraz ne označuje predmeta tako učeno kakor kak nov izraz. Spoštujmo pred nami stoi-jeno delo, Id. ga je veter časa že prečistil! Zatorej uporaliljajmo izraze: navadni bor (Pmus silveslris), črni bor (Pinns larico), gladki bor (Pinus slrobus)j ruševje (rnSevec, Pinus montana), limba (Pinus cem-bra) i. dr., kolikor jih že imamo. Skrbimo pa za poimenovanje, ki jih še nimamo ali Se niso ustaljena. Strinjam se s stališčem (N — 1/164) - [Sul roparska sečnja (I./93) = ropna sečnja — Ta beseda je boljša kot roparska sečnja, ]ci naj bi pomenila sečnjo na ropanje ali sečnjo na rop, torej ropna sečnja, ne sečnja roparjev. — [Su' Lesna trgovina Velike črke pomenijo posamezne pokrajine v Sloveniji; A = Zgornja Savska dolina, B = Kokrška dolina, C = Kamnik—Zagorje, C = Savinjska dolina, D =Saleška in Mislinjska dolina, E = Mežiška dolina, F = Dravska dolina, G = Južno Pohorje, H = Slovenske gorice, I = Prekmin-je, J = Dravsko in Ptujsko polje, K = Krajina, L = Dolenjsko, M Bela "Krajina, N = Notranjsko, O = Polhograjsko. Cene veljajo za plm (m^), v kolikor ni drugače napisano. Cciifi lesa v februarju 1939. Stoječ les Hlodi: smrekovi A 90—100, borovi nad 30 cm A 110, I 180, maccsnovi A 200—250, bukovi A 100—130, vrbovi in topolovi nad 30 cm I ISO; brzojavni drogovi; borovi I 90—100. Izdelan les, na posiaji Hlodi: smrekovi A 160, C 140—200, J 170—180, borovi A 200, 1 240, J 160—260, macesnovi A 250—300, C 300, bukovi A 160—ISO, C 200, hrastovi C 250, I 500 in,600-900, J 25—35 cm 350—500, nad 35 cm 650 do 900, jelševi I nad 30 cm 240, vrbovi in topolovi I 230 cm; brzojavni drogovi: borovi r 170, J 160-^195; jamski les: smrekov A 120—130, borov C 100, I 140, J 83—120; celulozni les: A 130—135, C 80-120; kolarski les: jesenov J 300—400, brestov 200—400; trami: smrekovi A 220—210, smrekovi in borovi do 20 cm J 200—300, nad 20 cm 250—350; pragovi: kos, hrastovi I 35—40, borovi I 25—30; drva: Jjukova drva A 90—100, C 85, I 110, J 95—ICO, hrastova J 70—75, jelševa, vrbova in topolova I 90, J 40 do 65; hmeljcvke: kos C 1'50—4, drevesno kolje: smrekovo J 1—2, alca-cijevo in kostanjevo J 2—3; stelja: voz J 40—50. Cene javorovega furiilrskega lesa v Bosni. Po „Jugoslovenskem Lloydu" posnemamo: Javori, ki imajo debla primerna za lurnirski les, so zelo redki in di-agi. V furnirje se predelujejo predvsem hlodi rebrastega, ptičastega in cvetastega javora. BoljSa vi-sta rebraste javorovine ima ceno, franko vagon, din 2S0I)'—, slabša vrsta pa din 1200'— do 1500— za 1 m^; najdražja je pličasta javorovina, katere I m3 stane do 3500'- din. Slabša ptičasta javorovina se plačuje, franko vagon, din 1800— do 22Ü0-— Se slabša (III, vrsta) pa 1200- do 1500— din 1 Trgovina s Lo javorovino je zelo tvegana. Pogosto mora trgovec že za samo iskanje teh dreves potrošiti precej denarja, tako n. pr. plača kmetu, ki mu često äele po dvo- ali tritedenskem iskanju odltrije dragoceni les, za vsak m^ nagrado 1000"— din. Lesne cene v Italiji. Slclick les iz Italije: konične jelkove deslie 20—60 mm, t 570, II 405, III 305; remeljni, 4 m 313; konične macesnovo deske 20—60 mm I 655, II 545 in III 355; topolovi žagovci 15—25; topolov celulozni les 12; obrobljene topolove deske 230—24j; neobrobljene topolove mizarske deske 250 do 260. Mehek les iz inozemslva: jelkovi trami, uzo Tr.st 300; jelkovi remeljni, 4 m 425; jelkovi ü-ami uzo Trst 280; deske I od 20 nim 040, II 45Ü, II navadne 39,», III 350; jelkovi remeljni I in II 4 m 380; macesnove deske I od 20 mm 735, II 600 in 111 390. Trd les: parjene slavonske bukove deske I 850 do 900; slavonske hrastove deske I 1150—1250, II 1000—1100; italijanske hrastove deske 500—600; orehove deske 800-1050; slavonske jesenove deske 1100-1350; bukove deske 450—500; jescnove deske 650 do 750; kostanjeve deske 400—450; italijanske brestove deske 500—olO; robin j eve deske 500-600; orehove deske 800—1250; črešnjeve deske 400 do 420; jelševe deske 290—370; lipove deske 450—500, Vezane lesene ploSee; jelševe 3—10 mm 2100—2500; brezove 3—10 mm 2400—2700. Cene so računane v lirah za 1 plm franko skladišče v Milanu. Potlaljšanje jiig»slovansko-madžarsltc Irgovske pogodbe, Jugoslovansko-madžai-ska trgovska pogodba je iztelcla konec lanskega leta. Ker se niso mogla vršili nova pričakovana pogajanja, je bila pogodba podaljšana do 30. jiinija t. I. Nova pogajmija se bodo vršila v februarju ali marcu in upamo, da bodo padle dosedanje ovire našega lesnega izvoza ua Madžarsko. Jugoslovanski les na madžarskem Irgu. Inozemski Irgovski časopisi poročajo^ da bi mogel biti izvoz jugoslovaii-slicga lesa na Madžarsko večji, Ce Iii hile naše žage bolje pripravljene za potrebe madžarskega trga, pri nas da se žaga pretežno les dolg 4 m, a Madžarska rabi blago dolgo" 5 in 6 m. Trdijo tudi, da je žagan les iz Jugoslavije kvalitativno slab. Tako sla si n. pr. jugoslovanska V. vrsta in romunski Sortiment F, C. enaka samo v ceni, razlikujeta pa se v kakovosti. Romunsko blago F. C. ima največ 10 do 15 odstotlvov jelkovine, jugoslovansko blago (tudi dobro bosanskega izvora) pa ima 40 do 50 odstotkov jelkovine. LisLi nadalje poročajo, da je lani v precejšnji meri ovirala jugoslovanski izvoz na Sladžarsko nizka voda na Donavi, tako da je ostalo mnogo jesenskih pošiljk v beogi-ajskih skladiščih, V trgovskem pogledu so se po inozemsliili poročilih posli razvijali gladko in brez pritožb. Izvoznild so dobili blago plačano v kratkem času. Jugoslovanski lesni kontingent za Madžarsko je sicer razmeroma majhen, toda bosensko podjetje Sipad je po svojih izjavah še vedno pripravljeno poslati aa Madžarsko nekaj sto vagonov lesa. K tem poročilom dodajamo, da je jugoslovanski izvoz na Madžarsko res nenaravno slab bi da bi bilo potrebno omogočiti izvoz zlasti iz Dravske doline, ki je s svojimi gozdovi uajliUžja madžarskemu trgu. Seveda bi pa bilo potrebno, da se v Dravski dolini dosedanji način predelave in sortiranja lesa na žagah izboljša tako^ da bo blago v vsakem oziru ustrezalo zahtevam madžarskega lesnega trga. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Anglijo. V kratkem času bo prišlo do novih trgovinskih pogajanj, za katere se že zbira potrebno gi-adivo. Španija rabi velik« lesa. Za Španski lesni ti-g vlada v vseh izvoznih lesnih državah veliko zanimanje; Španija ho namreč rabila v najlira,^cm času veliko lesa. Za njen trg se zanimajo Švedska, Finska, Poljska, Rimiunija in Jugoslavija, Za izvoz v Španijo ima Jugoslavija zelo ugodno situacijo; potrebno je samo uvesti izvozne možnosti za neposredno prodajanje. Nova šricarska povpraševanja za Ics. Ze v lanskem Gozdarskem vestniku smo omenili, da bo švicarski trg polrcljoval nadomestila za lesni uvoz iz bivše Avstrije. Naso vest potrjujejo sedaj razni časopisi, ki poročajo, da se Švica zanima za uvoz iz Francije in da namerava uvažati precej melilcega lesa tudi iz Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Upajmo, da bo uvoz iz Jugoslavije znaten, ker imamo zaradi b ižine najmanjše prevozne stroške. Lepcnkasle škatle za izvoz pomaranč. Poročajo, da jc v okolici Jaffe (Palestina) postavljena tovarna za lepen-Icasle škatle. Rabili jih bodo za izvoz pomaranč. Trdi se, da bodo zaradi boljšega zračenja sadja primernejše od lesenih zabojev. Računajo, da bo tovai-na izdelala vsako leto 5,000.000 škatel, in tako krila eno tretjino vsakoletne potrebe po zabojih. Zboljšanje na mednarodnem lesnem trgu. Iz Stockholraa poročajo, da se je stanje mednarodnega trga v januarju precej zIJoljSalo, ker ni velildh ruskih ponudb na angleškem trgu. Lesna trgovina v februarju 1939. (Od posebnega dopisnika Gozdai-skega vcstnika.) Ker glccle lokalne situacije lesnega trga ne moremo ugotoviti nobenih novili moraeiitov, ki jih ne bi že omenili v zadnjih številkah našega lista, in ker se položaj tudi sicer ni izpremenil, hoCemo tokrat seznaniti nase bralce z zanimivimi ugotovitvami, ki smo jih konec t'ebruaj-ja brali v nekem našem strokovnem listu. Časopis „Drvotržac" (Zagreb) je v članku „Gdje stojimo?" prinesel na uvodnem mestu vest, da se po uekih obvestilih iz Sušaka domnevno namerava monopoliziraü ves uvoz lesa iz Jugoslavije v Italijo. List ugotavlja 30vsem točno, da bi to pomenilo novo zapreko za poveCanje prometa z talijo in bi ostvai-itev tega načrta naletela na velik odpor ne le v krogih naSega gospodarstva, lemveč Indi pri italijanskih gospodarstvenikih, ki nikakor ne gledajo s simpatijami na ta načrt. Clankar izraža upanje, da bodo naše in italijanske gospodarske ustanove našle v skupni akciji način in sredstva, da ne pride do realizacije tega, za naš izvoz v Italijo brez dvoma zelo škodljivega, načrta. V istem članku komentira list nadalje glasove, ki se širijo v zvezi z domnevnim povečanjem železnišive tarife. Bilanca lesnega gospodarstva je za lansko leto tako neugodna, da je treba iskati z vso vnemo novih poli za njegovo ozdravljenje. Z novimi obremenitvami lesnega gospodarstva teh poti brez dvoma ne bomo našli. Clankar se tudi bavi z vprašanjem odnosa med državnim in zasebnim gospodarstvom, oziroma med državnimi in zasebnimi podjetji. Važnega vprašanja se dotika z vso opreznostjo in obzirnostjo in le ugotavlja, da je ravno zasebno lesno gospodai-stvo v letih najhujše krize dolcazalo svojo zdravo življenjsko bitnosl. K. temu bi radi mi pridali le še to: nedržavna podjetja niso protidržavna, če se nahajajo v rokah zasebnega gospodai-stva. Na merodajnih mestih bi pa morali to vsaj toliko upoštevati, da ne bi v praksi teh dveh pojmov mešali. To bi bile v glavnem misli iz omenjenega članka, ki je izšel v odličnem strokovnem glasilu. V vsem članku je dobiti le eno samo svetlejšo ločko; da se namreč kmalu nameravajo začeli pogajanja med našo državo in Veliko Britanijo za sklenitev nove trgovske pogodbe. Clankar upa, da se bo znalo ob tej jiriliki izkoristiti zanimanje angleških gospodarstvenikov za naš les, ki se je baje zadnje čase dokaj povečalo. 01) tem stvai-ncm članku si lahko ustvai-imo jasno, pa žal malo razveseljivo sliko o vprašanju „kje stojimo" v Icsnera gospodarstvu. Povpraševanja iz inozemstva. 74 - Wien: dna za sila; 103 — New York: rezljam ročaji za 79 — Wien: dna za sila; dežnike; 90 — Tel-Aviv: papir, lesene vezane 106 — London: lesena galanterija; plošče in žagan gradbeni les; lOS — Praga; lesene vezane plošče; 92 — Bologna: surove kunje in Ii- 116 — Atene: les; sifie kože; ' 117 — Levekusen - Sclilelusch (Nem- 94 — Milan: les; čija): gobe; 125 — London: med. Ponudbe iz tuzemstva. 21 — Podravska Slatina: kože; Sevanje zunanje trgovine Beograd, 29 — Bclje: sveže sladkovodne ribe. Ralnički dom. Pri vprašanju naj na-Pripomba: Interesenti naj se obr- pišejo zaporedno številko povpraše-nejo za naslove na Zavod za pospe- vanja in kraj. Valute in devize Uradni Icčaji za marec 193!l. Finančni rainisler je določil za marec sledeče uradne tečaje, po kalerih se imajo izplačevali takse po zakonu o taksah, sodne pristojbino i. 1. d.: 1 napoleondor.....din 305'— 1 zlata turška lii-a ... „ 3I6'50 1 angleški funt .... „ 238'— 1 ameriški dolar .... „ 50'70 1 kanadski dolar .... „ 50'30 1 nemSka marka .... „ M'— 1 poljski zlo t.....„ 9T)0 1 be Iga .......„ S'55 1 pengö .......„ <)•— 1 brazilijanski inili iijs . . ,, 2'55 1 egji)lski luni.....„ 2:^8T)0 1 palestinski 1'unl.... „ 238'— 1 urugvajski pezos ... „ 16"— 1 argentinski pezos . . „ 10'80 1 čilski pezos.....din r25 1 turška papirnata lira . „ 35"20 100 albanskih frankov . . „ 1630-— 100 francoskih frankov . „ ISITjO 100 švicarskih frankov . „ 1155"— lOO ilaiijanskib lir . . . „ 232'— 100 holaiidskib goldinarjev „ 3720"— 100 bolgarskih levov . . 45'— 100 rumunskih lejev . . „ 33'— 100 danskih kron . . . „ 1175'— 100 Švedskih kron . . . „ 1255'— 100 norveških kron . . . „ 1225'— 100 španskih pezet . . . „ 160'— 100 grSkih drahem . . . „ 38-50 100 češkoslovaških kron . „ 150'50 100 finskih mark ..........104'- 100 letonskih jalov . - . „ 785"— 100 h-anskih rijalov , . . ,, 110'— Tem tečajem je že prištet pri-bi tek („prim"''). Mali oglasi SUM.\RSKI LIST, mesečna gozdarska revija, ki jo ureja univ. prof. dr. Levakovič in izdaja „Jugoslovansko šumarsko udruženje" v Zagrebu, Vukolinovideva 2., stane 100'— din letno. GOIVILNE JEHMENE iz la najboljšega usnja za žage, mline in tovarne ima v zalogi Ivan Kravos, Maribor, .Meksandrova c. 13, DIL\GUTIN CUTIC - vdova. pu.Škar-na in trgovijia z orožjem, Maribor, Slovenska ulica 18. Zaloga samokresov, avtomatičnih pištol, lovskih pušk in vseh lovskih potrebščin. Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega orožja, montaža daljnogledov i, t, d. Setne in sadike vsakovrstnega drevja nudi „SUM.V" družba z o. z. podružnica Zagreb, Boškovičeva ulica 33. Cenik je priložen! Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovljene pa tudi po meri narejene, dobite v modni trgovini in izdelovaliiici perila IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24. Knjiga: Dečji dan za pogozdovanje se dobi pri gozdarskem odseku kr. banske uprave v Ljubljani. FOTO - APARATI najnovejši modeli KINO-APARATI v največji izbiri. Specialna foto-trgovina Janko Pogačnik, Ljubljana, TyrSe-va C. 20. Kvalitetna amaterska izdelava. Knjiga: Ing. Anton Sivic, Poljudna navodila za merjenje lesa, 11. izdaja, se dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani za 12"— dinarjev. Knjiga: Ing. Viktor Novak, Pralika za gozdne posestnike, se dobi pri Kmetijski di'uzbi v Ljubljani za 6'— dinarjev. Knjiga: Ing. Viktor Novak, O urejanju gospodarstva z goxdi, se dobi pri gozdarskem odseku Icr. banske uprave v Ljubljani za 30'— dinarjev. Knjiga: Ing. Jože Miklavžič, Kmct-sko gozdarstvo, se dobi pri podružnici Jug. šuraarskega udru-ženja v Ljubljani, Gosposvetska 2/II, za 8'— dinai-jev. Knjiga: Ing. Mirko Sušteršič, Nag gozd se dobi pri Družbi Sv. Mohorja v Celju za 52"— dinarjev. Knjiga: Ing. Vojko Koprivnik, Jugoslovanski lovčevi zapiski, se dobi pri ing. Vojku Koprivniku, Beograd, Zadarska lO/I za dinarjev. Problem našega goxda Tilg. Mirko Suštersič CLjubljana) (Konec) III. Za pi-iiviliio iJresojiinjo iiaSega Lrajncg.i gozdnega gospodarstva nan: iiradiia süüisLika s s^'cijimi, Čcludi püflrobnimi podalld o izkoriščanju gozdov in gozdnim kaLasLrom, ne zadostuje. Ne vemo,, namreč, kakšno je dejansko slanje naših gozdov, to je, koliko Jesa resnično stoji v gozdih, nadalje les katere vrste, starosti, debelosti in kalvovosti ter kakšen je dejanski prirastek in kakšna je kaitovosl rastišč (tal), ki producirajo gozd itd. Po črivah zaitona je tudi precej vsef^no, kakšen jc gozd, samo da je. Izjemo dela zakon le pri varstvenih (zaščitnih) gozdih, kjer predpisuje najmanjšo količino lesa, Ici mora oziroma bi morala stati in ostati na vsakem hektarju. Našim razmeram ta predpis ne ustreza. Vse pobude zadnjili let so težile za čim večjim pogozdovanjem, da se tako zagotovi izvir lesa in so zacelijo rane, ki jih je našim gozdom prizadela vojna in povojna doba s svojo „konjunkturo". Stvar statistike je, da nam pokaže, ali smo z nararaim in umetnim pomlajevanjem v ravnotežju. Gotovo je, da poseke, ki jih bo treba umetno pogozditi, rastejo v istem razmerju, kakor se manjša možnost naravne pomladitve. Ta pa je odvisna od ploditvene zrelosti gozdov. Drevje — kakor vsa živa bitja — doseže plodnost šele pri določeni starosti; pri gozdnem drevju je ta za naše pojme j-azmeroma visoka. Z napredkom tehnike in nidustrije, zlasti kemične, pa trg potrebuje čedalje več drobnega, to je mlajšega lesa. Zalo gozdni posestnik, predvsem mali, ne čaka na lehnično zrelost lesa, ki približno odgovarja tudi ploditveni zrelosti drevja, marveč izrabi „konjunkturo" in poseka mlad les, ki mnogokrat Se ne semeni ali vsaj slabo semeni. Seka v „prebiranju", ker se tako najlaže izogne zakonskim predpisom®) in izbira se\'eda najlepši les, ker bi slabega in predrobnega ne mogel ™ovčiti. Po predpisih tudi ni primoran, da bi lako preredčen gozd podsadil ali podsejal. Tako preraste tla gozdni plevel in grmovje; brezobzii-jia paša uniči Se ostalo, lako da gozd jios^tane gmajna in ne daje sploh nobenega donosa. Izkoriščanje mladih in premladih gozdov pri nas hitro napreduje in s tem seveda potreba večjega pogozdovanja. V kmetskila gozdih danes zevajo velike praznine, ki bi statistično ugotovljene znalno zma.njSale gozdne površine. Tako polagoma peša plodnost tal in gozda. Kot posledica takega negospodarskega izkoriščanja pa je nujno zmanjšanje zaloge lesa v gozcUIi. To dejstvo je staro kakor človeška naselja in nas Po sprejemu članka je izšla baiiova Narcdba o gospodarjenfu •/. nedoraslimi gozdi (Službeni Ust 1938., št. 35/211 iii Gozdai-sld vestnik 103S., str. 137 ill 138.), s katero se namerava preprečiti lako „preljiranje". — Uredništvo. prikrilo, pa zvesto spremlja od roda do roda. Do danes so se gozdne razmere tako zaostrile, da je za pogozdovanjem najbolj pereč problem našili gozdov; rešitev in oliranitev lesnili zalog v sestojih. Izi-op;ui|e gozdov usodno preti, da poiniši gospodarsko ravnotežje večini naših kmetij. Kajti razdolžilev kmeta, kakršna je v teku, se ne da izvesti za vsak rod. S kako pospešenostjo kopni glavnica gozdov, uam ni znano, ker o Lem manjka statistike, vemo in čutimo le, da se to brez-dvomuo godi, kar nam površno kažejo že številke naše statistike in primerjava dognanj naših sosedov, Ici so v tem pogledu zorali žc nekaj ledine. Kakor sem v prvem poglavju navedel, posekamo skozi zadnja tri leta po 2.5 mil. m® lesa na 700.000 ha gozda. Sicer uradna sta.-lislika izkazuje za leti 1933. in 1934. približno za 1 mil. m' manj, kar pa je izjemna posledica izredne gospodarske depresije. Gotovo je, da je povprečno izkoriščanje precej preko 2 mil. m^ Za ravnotežje l>i torej sleheruemii hektai-ju gozda moralo prirasti vsaj 3.[i m= lesa. Da bi se ztUoge lesa ne krčile m da bi imeli tak prirastek, bi pa moralo na vsakem hektarju stati najmanj 180 m" lesa, zlasti če vpoštevamo povprečno slabo kakovost rastišč (tal) in dejslvo, da je večja polovica lesa bukev, ki počasi prirašča. Da bi pri nas gozd mogel zadoslili tem zahtevam, bi moral vs;ij na površini imeti povprečjio starost kakih 70 let z zarastjo 0.7. Kdor ve, kakšen je tak gozd v naravi, mu bo jasno, da je to za. na.še razmere ideal, od katerega se stalno oddaljujemo. Mislim, da je kalkulacija v statistiki 1. štev. Goztlarskega vesl-nika 1938. še dokaj optimistična in da je dejansko stanje lesnih zalog slovenskili gozdov še znatno slabše. Težko, da bi povprečna starost gozdov, ki pridejo za izkoriščanje v poštev, kaj znatneje presegla 50 let, zarast jia Ü.5. Poglejmo le kmelske gozdove, ki jili je kakih 500.000 ha, kakšiii so! Iz vsega tega lahko sklepamo, da jemljemo gozdom okoli četrtino lesa preveč, kar gre na račun glavnice, ki se zavoljo tega pospešeno manjša. Pozabili ne smemo, da imamo okrog 200.000 ha varstvenih (zaščitnih) gozdov^ v katerih je izkoriščanje močno omejeno in deloma tudi nemogoče. Razen tega paša in steljarjenje občidno manjšata donos znatnega dela gozdov. Postavimo, da posekamo na leto 700.000 ra^ le.sa preveč. To bi dalo na vsak hektai* naših gozdov 1 m'. Upadimje zalog lesa se torej vrši razmeroma počasi in za ueveščaka nekako prikrito in neopazno. Zato se do zadnjega časa o tem ni dosti ali nič razpravljalo v gospodai'skem svetu. Za laika, četudi izobraženca, je gozd žal šc vedno po navadi trdno zaprta knjiga in domala nerazumljen svet. Pa tudi če bi jemali gozdom po hektarju samo Vs lesa več, kot ga priraste, nam mora biti jasno, kam to vede. Res je, da so leta slabe konjunkture na lesnem trgu najboljši gojitelj gozdov. Toda v takih letih se gozdni posestnik zadolži in mora zalo v ugodnih časih več sekali, da se reši dolgov. V slabih letih pa se tudi manj briga za nego gozda in za pogozdovanje. Večkrat je tudi zaradi iiizkih cen prisiljen sekati toliko več, da tako zadosti svojim obvemostim. Znamenje stalnega nazadovanja lesnih zalog je pojav, da danes mnogim kmetijam primanjkuje lesa za domače potrebe, medtem ko so prejšnji rodovi lahko les še prodajali. IV. Ob pogozdovanju, ki je na sebi enostaven problem, se nam lorej odpira drugo, sila važno in skrajno težko vprašanje, namreč: •ohranitev neke stalne zaloge lesa kot glavnice v našiii gozdih, oziroma njega postopno povečanje do normalne zaloge. Ako pod normalno zalogo razumemo polovico one največje mase lesa po hektarju, ki je v danih okoliščinah z vpoštevanjem vseh faktorjev dosegljiva, bi bil to ideal, kateremu naj bi se skušali bolj ali manj pribhžati. Ce hočemo ugotoviti raven našega gozdnega gospodarstva, je neobhodno potrebna smotrna mventarizacija gozdov, da bi končno , vedeli in ne samo iigibali, kaj imamo in česa nimamo, Ta izpopolnjeni popis imetja hi bil izhodišče za nadaljnje ukrepe, ki bi se raztegnili na vsa področja od zakonodaje pa do vnovčevanja gozd-nili produktov. Ako pomislimo, da gozd vsaj po površini tvori skoro polovico l>lodne zemlje in s tem skoraj polovico posesti kmetij, nas preseneča, da je gospodarska organizacija te panoge tako zaostala nasproti drugim panogam kmetijstva. Ne mislim tu lesne industi-ije in trgoxäne, ki imata s tem vprašanjem le posredno zvezo in sta zai-adi svojega značaja do neke mere nekako krivi upadanja lesnih zalog naših gozdov; pospeševali smo namreč prodajo lesa, nismo pa intenzivirali prirastka v naših gozdih. Gospodarstvo novejše dobe, zlasti po svetovni vojni, zapušča liberalno individualistične osnove in prehaja v družbeni sistem, kjer posameznik ni izpostavljen tolikemu riziku podjetja in kjer se večja skupina z večjimi sredstvi in možnostmi v gospodarski tekmi laže vzdrži in uveljavi. Zlasli kmetijstvo, ki se bavi s pridelovanjem produktov iz zemlje, je zgodaj spoznalo pomen združb v obliki zadrug. Toda gozd je ostal izven leh teženj; v njem je vsakdo gospodaril po svoje, samo da je približno zadostil rahlim zakonskim predpisom. Saj pa ludi do zadnjega časa gozd ni veljal za enakovreden gospodarski objekt, deloma morda zaradi podedovanega občutka o njegovi manjvrednosti iz pradavnine, ko je bil človeku gozd sovražnik, ki se je proti njemu moral za svoje polje boriti z ognjem in sekiro in ki je v svojih neznanih goščavah skrival za človeka nešteto nevarnosti. Kakor se je v drugih panogah kmetijstva obneslo zadružništvo, talio bo v neki zadružni oblilu tudi za male gozdne j)osesti treba poiskati rešitve ter pod skupno strokovno upravo gozdov zajeziti njih propadanje. Sicer si moramo bili svesti, da je ta problem težak in zamotan, zlasti še, ker bi tudi postopna izvedba tega načrta zadevala na odpor zaradi iilesujevanja prostega razpolagtiiija z osebno lastnino. A ravno gozd s svojim dva ali tri Člo\'cške rodove dolgim kolobarjem in večkrat z vsestranskim in odločilnim vplivom na okolico mora biti do neke meje posest vseh, ki smejo zato zahtevati, da dejanski lastnik i njim pravilno gospodari. Iz stanja gozdov pa ravno vidimo, da individualno gospodarstvo ne ustreza zallLe^';nn časa ia da bo zalo treba postopoma preiti tudi pri mali gozdni posesti v prikladno oJiliko zadružnega gospodarstva s strokovnim vodstvom skupne tehnične uprave gozdov. K'ot pripravo za Lo, bi bile morda na mestu posvetovalnice s praktičnimi strokovnjaki, ki ne bi smeli biti zastopniki oblasti. Te stalne posvetovalnice s strokovnimi Inštruktorji bi vršile st\'arna propagando, ki je uspešna le v luči dob]-e volje in zaupanja, ne pa v senci paragrafov in uradnih predpisov, in bile propagatorice ter nosilke novega sistema v gospodarstvu male gozdne posesti. Da bi bilo z uvajanjem novega sislema treba razdeliti gozdove v razne kategorije in še posebno glede na razne obreTuenitve (paäa, steljarjenje in njili regulacija) ter temu primerno izkoriščanje, je ua dlani. Taka skupna smotrna tehnična uprava gozdov bi na primer mogla nuditi možnost, da ustavimo zmanjšanje lesne zaJogc oziroma, da jo v leku rodov počasi dvignemo do približno normalne zaloge. Predhodno bi pa morah menjati naš pojem malega gozila. Umetne in samovoljno potegnjene lastninske meje na gozdnih zem-IjiSčili nikakor ne smemo prenašati na gozd kot biološki pojem, kakor se to sedaj gocU, ko ga obravnavamo po parcelah kot mali gozd talio v zakonodaji kot v gospodarstvu. Dejansko tvorijo vse le parcele z drevjem komplekse sklenjenega gozda, ki ima vsa svojstva in kriterije velegozda, ki edino more bili objekt racionalnega gospodarstva. Ti gozdni deleži dejansko niso nič drugega kot veiegozd, nesmotrno upravljan v prebiralnem načinu izkoriščanja, z neustreznimi oplodnimi sečnjami in sečnjami na golo v ozkih pasovih in krpah. Posledica zadružnega sistema bi bila tudi skupna prodaja gozdnih produktov, v prvi vrsti lesa, iu možnost kreditov na posekani les. S lern hI se mali gozdni pose.slnik rešil špekulacij preliupee-valcev, kajti pot od poseka lesa do vnovčenja in denarja je navadno dolga. Les raste počasi, zato se ludi vanj vloženi denar počasi obrača. Beseda o skupni upravi gozdov in o zarlružoišlvu v gozdarstvu ima danes še morda neugoden in neprijeten prizvok; misliti na lo spričo sedanjih razmer je še n:orda preuranjeno. Toda čas, ki s ležo razvoja kuje človeško življenje in miselnosl, nas bo prisilil, da bomo skušali v eni ali drugi obliki rešiti problem našega gozda, če bomo holeli to narodno premoženje kot donosen gospodarski objekt olu-anili bodočnosti. Gozd zase bi ta problem gotovo dobro rešil, ko bi mu človek s svojim „umskim" poseganjem vanj ue kvaril dela. Prva propagandna vožnja motornih vozil na domača goriva v Jugoslaviji Ing. Slobodan Baranac (Beograd) V začeLku Jela 1938. je bil ustanovljen po odlokn minislrstva za gozdove in rudnike v soglasju z ministrskim svetom Odbor za propagando domačili pogonskih goriv pri ministrstvu za gozdove in rudnike, v katerem so predstaraiki zainteresiranih ministrstev, znanstvenih zavodov, gospodarstva in industrije. Odbor ima nalogo, raziskovati problem rabe domačili pogonskih goriv pri nas, zbirali podatke in izkušnje ter staviti predloge, kakšne ukrepe naj tej smeri podvzame država. V dosego svojih ciljev je Odbor med drugim sklenil, prirejati občasne propagandne vožnje z vozili, ki rabijo domača pogonska goriva. Prvo tako vožnjo je priredil Odbor lani skupno z Avtomobilskim klubom kraljevine Jugoslavije na poti Zagreb—Banjahika—Osijek^Novi Sad—Beograd. Vožnja jo trajala od 16. do 19. oktobra 1938 in je bila pod vodstvom odbo-rovih članov: ing. Jurja Cekuša, ing. Slobodana Baranca in ing. Luja Jegerja. Limuzina Jug. destilacije drva d. d. Teslič pred odhodom iz Zagreba, dne 16. oktobra 1938. Limuzina ing. Rudolfa Tajsa v Novem Sadu, dne 19. olvtobra 193S. Vožnje se je udeležilo deset vozov, devet domačih in en tuj voz. štirje vozovi so bili potniške limuzine, dva sta bila avtobusa in štirje tovorni avtomobili. Pet vozov je bilo na oglje, eden na les, eden na metilni alkohol in. trije na zemeljski plin metan. Sest vozov je bilo last podjetij in delavnic plinskih generatorjev, štirje pa last podjetij za prodajo domačih goriv. Vodstvo vožnje je 15. oktobra 1938 v Zagrebu sprejelo in po- Članek in stike smo prejeli od Odbora za propagando domačih pogonskih goriv pri ministrstvu za gozdoi^e in rudnike. — Uredništvo. drobno pregledalo vozila in vsa predhodna pripravljalna dela. Vsak vozač je dobil posebne barvane kovinske znake za spomin na to prvo propagandno vožnjo iu avtomobilske načrte z vrisano poljo, prenočišči, obedi in kratkimi počilki. Na vsakem vozu je bil kontrolni organ (^podčastnik avtomobilskih enol ministrstva vojske in mornarice), ki je vpisoval v kontrolno knjižico potrebne podalke o vozu in pripombe o vožnji. V dvorani banske uprave je imel član vodstva ing, Luj Jeger ob 19. uri predavanje o „Naših domačih gorivih za pogon motorjev in njiho\n praktični porabi." Vsa vozila so bila 16. oktobru med 8. in 9. uro razvrščena pred sLavbo direkcije šum in razslavljeua občinstvu. Vsak voz je imel svojo zaporedno številko, letak propagandne vožnje in napis z navedbo pogonskega goriva. Polem so odpeljali vozove do mostne milnice in jih stehtali. Odpeljali so se po zaporednih številkah vsakih pet minut v strnjeni koloni po vnaprej določeni nnvršruti. Kolona se je prvi dan ustavila v Kutini, Lipiku in Bosanski Gradiški ter je prispela ob 19. uri v Banjo Luko, kjer je šla po glavnih ulicah niesla in se zaradi propagande ustavila za eno uro pred hotelom „Palače". Drugi dan ob 7. uri se je vožnja nadaljevala iz Banje Luke z 10—20 miniihiimi propagandnimi postanki v Bosanski Gradiški, Okučanih, Lipiku, r^akracu, Požegi in Našicah. Ob 17. uri je prišla kolona v Osijek in se ustavila pred okrajnim načelsLvom. Ob 19. nri je ing. Luj Teger imel predavanje v Trgovsko-industrijski zbornici. 18. oktobra so vozove ponovno razvrstili pred okrajnim načelstvom in jih ob 9. uri v slrnjeni koloni odpeljali skozi meslo. Kolona se je ustavila v Vukovaru, Sidu, Sremski Mitrovici, Rumi in na Vencu na Fniški gori. Ob 17. iiri je prispela v Novi Sad, šla po glavnih mestuih ulicah in parkirala na Boulevardu kraljice Marije. Ing. Luj Jeger pa je imel predavanje ob 19. uri v dvorani banske uprave. Četrti dan so bili vozovi zopet razstavljeni od 10. do 12. ure, na kar so nadaljevali vožnjo skozi glavne ulice v Sreniske Karlovce, Indijo, Stai-o Pazovo, Zennm in Beograd. Ob 17. uri je šla vsa strnjena kolona po glavni prestolniški ulici in se ustavila na praznem prostoru za Narodno skupščino. V Domu Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov je imel ing. Luj Jeger predavanje ob 19. 20. oktobra je vodstvo ponovno pregledalo vse vozove in kontrolne knjižice, nakar se je vršila seja vodstva in lastnikov vozov. Rezultat vožnje je bil naslednji: 1. Potniška limuzina Chevrolet (Andrija Kostolani iz Bačkega Petrovca), 50 IIP, 2600 obratov/min., 6 cilindrov 3137 cm®, voz 1180 kg, generator na oglje 108 kg, obremenitev 300 kg. Voz je prevozil 720 km s hitrostjo 40—60 km na m-o na navadni cesti in 85—100 km na uro na asfalbii cesti. Porabil je 88 kg oglja, 3 I bencina in 1.5 kg olja. Za postavitev iz hladnega stanja v pogon je bilo potrebno 15--20 min. in za snaženje generatorja okoli 20 min., generator ni imel nobenega kvara. 2. Potniška limuzina Chevrolet (Ing. Rudolf Tajs iz Zcmuna), 50 HP, 2600 obratov/min,, 6 cilindrov 3386 cm'', vox 1490 kg, generator na les in oglje 60 kg, obremenitev 300 kg. Voz je prevozil 790 km z isto hitrostjo kot št. 1. in je porabil 100 kg oglja, 30 kg lesa iii 0.5 kg olja. Za postavitev iz hladnega stanja v pogon je bilo potrebno 2.5—7 min. Snažcnje ni bilo potrebno in generator ni imel nobenega kvara. 3. Dvajsetsedežni avtobus 8 Ford (Avlobusno podjetje Vladimir Zabolotnji iz Beograda), 80 HP, 8 cilindrov 3560 cra% voz 4000 kg, generator na les in oglje 420 kg, obremenitev 1380 kg. Voz je napravil 590 km z isto hitrostjo kot št. 1. in je porabil 383 kg lesa, 18 kg oglja in 0.5 kg olja. Za postavitev iz hladnega stanja v pogon je bilo potrebno 3.5—5 min. in ravno toliko za snaženje generatorja, kvara pa ni bilo nobenega. Avtobus Feliksa Križana v Novem Sadu, dne 19. oktobra 1938. Tovorni avtomobil podjetja Molor-nietan a. d. iz Zagreba v Novem Sadu, dne 19. oktobra 1938. 4. Avtobus Chevrolet (Feliks Križan iz Tuzle), 50 HP, 2600 obratov/min., 6 cilindrov 3180 cm=, voz 3000 kg, generator na oglje 110 kg, obremenitev 350 kg. Voz je prevozil 260 kni z isto hitrostjo kot št. 1. iu je porabil 67 kg oglja in 0.26 kg olja. Za postavitev iz hladnega stanja v pogon so bile potrebne 3—4.5 min. in za snaženje generatorja okoli 30 min. na vsakih 200 km. Kvara ni bilo nobenega. 5. Tovorni avto Chevrolet (Osiječka Ijevaonica željeza i tvornica strojeva v Osijekn), 85 HP, 3200 obrato^Vmln., 6 cilindro^' 3390 cm", vox 1530 kg, generator „Old" na oglje 200 kg, obremenitev 2124 kg. Avlo je prevozil 720 km z isto hitrostjo kot št. 1. in je porabil 204 kg oglja, 6 1 bencina in okoli 1 kg olja. Za postavitev iz hladnega stanja v pogon je bilo potrebnih 15—20 min. in ravno toliko za snaženje generatorja, kvara pa ni bilo nobenega. 6. Potniška limuzina Dela h aye Six (Gobin Poulin iz Frimcije) G cilindrov 3227 cin^, voz ISlO kg, geueraLor na oglje 110 kg, obremenitev 350 kg. Limuzina je prevozila 772 km s hilrosljo kot št. 1. in je. porabila 210 kg oglja in 1 kg olja. Za postavitev iz liladiiega stanja v pogon sla bili potrebni 2—2.5 min. in za snaženje 30—50 min. Na poli so se pokvarile hladilne cevi, ker so bile montirane 14 cm prenizko. 7. Luksuzni avto Mercedes Benz (Jngoslovenska destilacija drva v Tesličn) 38 HP, 4 ciUndri 1700 cm=, 1400 obralov/min., voz in generator na melilni alkohol 1235 kg, obremenitev 350 kg. Avto je prevozil 920 km z isto liitrostjo kot št. 1. in je porabil 115 kg metilnega in 17 kg navadnega alkohola ter 0.5 kg olja. Postavitev v pogon je trenulna; kvara ui bilo nobenega. 8. Tovorni avlo Chevrolet (podjetje „Molor-metan" iz Zagreba) 78 HP, 3200 obralov/min., 6 cilindrov 3350 cm^, pogon na niclan, voz 2540 kg, obremcnilev okoli 2260 kg. je prevozil 720 km z isto hitrostjo kot št. 1. in je porabil okoli 110 m'" plina in 0.5 kg olja; v pogon je bil postavljen v petih sekundah in ni imel nobenega kvara. t). Tovorni avto Ford A4 (beograjsko zastopstvo podjetja „Motor-melan" iz Zagreba), 50 HP, 2800 obratov/min., 4 cilindri 323G cm', pogon na metan, voz 1825 kg, obremenitev 450 kg. Voz je prevozil 260 Icm z islo liitrostjo kot št. 4. in je porabil 35 m' plina. Postavitev v pogon je bila trenutna in kvara ni bilo nobenega. 10, Tovorni avlo Bellord V H G, chassis B 1 (Ivan Fischer iz Osijeka), 00 HP, 2800 obratov/min., (J cilindrov 3300 cm^, pogon na inelan, voz 2270 kg, obremenitev 450 kg. Voz je prevozil 260 km z isto hitrostjo kot št. 1, in je porabil 30 m' plina. 'Postavitev v pogon je bila Iren^itna in kvara ni bilo nobenega. V krajih, Ivjer je vozna kolona prenočevala, so bili vozovi preko noči v vojašnicah in vojaško zastraženi, da niso mogli lastniki do svojih vozov v odsotnosti kontrolnih orgimov. Vozna kolona je bila v vseh krajili sprejeta od krajevnih občinskih, vojaških, okrajnih in banovinskih oblasti ter od predstavnikov Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. Gozdarski odseki banskih uprav, okrajni gozdarski referenti, sekcije Avtomobilskega klnba in cestarji so skrbeli za nemoleiio vožnjo in so pripravili vse, kar je bilo potrebno za dosego uspeha. Vožnje so se udeležili: Irije čhmi vodstva, deset akti^■nLh in trije rezervni vozači, deset kontrolnih organov, dva zastopnika Avtomobilskega klnba (sekciji Zagreb in Novi Sad), dva zastopnika časopisja (beograjsko „Vreme" in zagrebške „No-vosli"), trije gosli in dva interesenta za naluip plinskih generatorjev. Udeležencem vožnje in sodelavcem so bili podeljeni posebni spominski znaki. Vsi vozovi ni.so prevozili poti po vsej zamišljeni maršruti; nekateri so prevozili zaradi kvara manj, dritgi pa več, ko so šli na pomoč pokvarjenim vozovom. Normalno so bili obremenjeni vozovi št. 1, 2, G, 7 in 8, zadoslno niso bili obremenjeni vozovi št. 4, 5, 9, iu jO, ker ui bilo poLiiiko.v za avtobuse in lovora za lovornp avtomobile. Preobremenjen je bil voz žt. 3, ki jc vozil večjo množino lesa za kurivo in polnike s pokvarjenih voz. Vozovi 1, 3, 4, 6 in 7, so imeli defekte, ki niso bili v zvezi s pogojiskim gorivom ali s pogonskimi napravami, n. pr. na polosi, diferencialu, satelitu, oseh, gumiju in verigah. Hitrost vozo\' ni bila povsod enaka; polno hitrost so dosegli vozovi na asfaltni cesti. Vozovi .Ingoslovenske destilacije drva, francoskega ijotljelja Gobin Pouliii in ing. Tajsa so razvili hitrost 100—110 km na uro, drngi vozovi pa 85-90 km. Poročila o vožnji so sproli prinašali dnevni časopisi, zagrebške „Novosti"', beograjska „Politika" in „Vreme" ter osiješki „Hrvatski list". Odbor za propagando domačih pogonskih goriv pri minisU'slvu za gozdove in rudnike je podcijevid posebej izdelane diplome kot znak hvaležnosti in priznanja; za \'sak voz je tudi izročil potrdihi o doseženih, rezultatih. Avtomoliiiska Icolona v Okiičanih ol) vrnitvi iz Banja Luke, dne 11. oktobra 1938. .-Vvtomobilska kolona Xovem Saclu, dne. 19. o)ra 193S. Ob sklepu tega poročila je potrebno ugotoviti, du so bili na tej prvi vožnji doseženi zadovoljivi rezultati, zlasti v propagandnem ozirn: propagandi so služila poročila v dnevnem časopisju pred in med vožnjo ter po vožnji, nadalje predavanja, uradni sprejemi vozne kolone na poti, vožnja sama, gozdarske razstave itd. Na vsak način se danes govori v javnosti o motornih \ozovib na domača goriva več kot pred ustanovitvijo odbora za propagando in njegovo propagandno vožnjo. Zato bi bilo dobro, da se lake vožnje še ponovijo. Vse pohvale pa so vredni udeleženci, ki so za vožnjo velikodušno žrtvovali tudi lastna materialna sredstva. Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 7, Gori j i vos i l«sa. Zakaj iiim los isLc vrsle nizlično gorljivosj, če je raslel v raznih krajih? S K. Cigai! 8. Rdečenje losa. Opazil sem, da Jcseiiovina pordeči, ko je posekana. Rad bi vedel, iz kalerili vzrokov sc izpremeiii barva lesa. ^ Cigač ObCulljivosl drevja na siauo. Pri nas imamo v iiižinskili posavskili gozdili bele in amcri-kaiiskc jesene. Prosim Vas, sporočile mi. kateri so proli slani bolj občutljivi. S K. CAgaC'. 11. Jzinpra okroglega in U-sancga l(>sa. Ali je pravilno iu vseeno, če merim za prodajo okrogel les na sredi ali pa lesan les, ki ga dobim Iz okroglega losa, na debelem O. H. Sluclenci ODGOVORI 2. Tehnične lasinosli lesa in čas sečnje. Svoj odgovor na [o zanimivo vprašanje sem sestavil le deloma na. podlagi svojih lastnih izkušenj; v prvi vrsli sem upoSteval mnenja, ki sem jih zbral o tej stvari pri Žagarjih, drvarjih, lesnih trgovcih ia drugih v lej stroki izkušenih, možeh v MežiSki in Mislinj-ski dolini. Pri rdečem boru se v praksi zelo upošteva zimska sečnja. Les lega bora iz poletne sečnje, poslane v belini siv ali bledo moder že v nekaj mesecih po sečnji. Navadno dobi to barvo še, preden se posuši. Tak les izgubi mnogo na vrednosti, večkrat se sploh ležko proda, V zimskem času posekano borovje je lemii kvaru mnogo manj podvi'ženo. Hlodi se lahko obdržc v dobrem stanju lucli za daljšo dobo. Prepričal sem se, da so bili borovi hlodi iz zimske sečnje šc po preteku enega leta v lesu popolnoma zdravi, Jlalija p oil al 2. Tehnične lastnosti lesa in čas sečnje. V Šaleški dolini pravijo mesecu novembru „gnjivec" in menijo, da v tem času ni dobro sekati nobenega lesa, ker je težek in premalo trpežen (Lesjak). Slanko S o to še k ß. Vodne žage in pravica do vode za pogon. Iz Vašega vprašanja povzemam, da gre za obstoječe vodne pravice, pridobljene po predpisih, ki so v veljavi pred nve I j avl j en jem zakona o izkoriščanju vodnih sil z dne 30. junija 1931. Ta zakon, ki je objavljen v Službenem listu šl. 333/52 iz leta 1931., določa v § 72,, da veljajo naprej vse pravice, pridobljene po prejšnjih zakonili ali po običajnem pravu, kakor tudi obveznosti, ki so bile prevzele v času njih veljavnosti. Ce so tedaj žage, omenjene v Vašem vprašanju, vpisane v vodno knjigo (§ 99. štajerskega vodnega zakona oziroma § 22. zakona o izkoriščimju vodnih sil), se mora smatrati, da prizadetim tozadevna vodna pravica po zgoraj navedenem paragi-afn še pristoja. Da bi morale biti te žage ponovno kolavdirane po predpisih zakona o izkoriščanju vodnih sLl, ta zakon nikjer izrecno ne predvideva. Glede nameravane porabe vse vode, ki se je poslužujejo vaše žage, po neki industriji, pa pripominjam: Zakon o izkoriščanju vodnih sil dopušča v § iS., da se sme odvzeli voda manjšim napravam, ako se podeli dovoljenje za napravo večjega splošnega pridobitnega značaja, na delu reke, kjer so že dovoljene naprave, katerih skupna sila je manjša in ki bi bile uničene z gradnjo večje naprave. V tem primeru pa zakon daje lastnikom obstoječih vodnih naprav le-Ie ugodnosti: ]. da sami zaprosijo za prehodno dovoljenje za gradnjo zaprošene večje naprave; 2. da huetuik dovoljenja za gradnjo večje naprave lastniku obstoječih manjših vodnih naprav pripravi na istem kraju isto količino efektivne sile z napravami, ki so za to potrebne; vendar zakon v tem primeru dopušča razlastitev obstoječih naprav po zakonu o razlastitvi (proti primerni odškodnini), ako laslniki obstoječih naprav na to ne pristanejo ali se vobče ne sporazumejo. Ce bo tista industrija zaprosila za dovoljenje, da zgradi lako vodno napravo, ki bo vzela vodo vašim žagani, boste vsi prizadeti D tem obveščeni po pristojnem oblastvu. V postopanju bode vsem prizadelim dana tudi prilika, da zaščitijo svoje pravico in svoje kori.sli. Ako bo prislojni) oblastvo izd;ilo hisLiiku tiste industrije pre-liodno dovoljenje za napravo nameravane večje vodne zgradbe, se priporoča prizadetira vodnim upravičencem, da se s tem lasl-nikom sporazumejo v tem smislu, da jim napravi ob svojih stroških skupno žago, ki jo naj potem vodijo na zadružni podlagi. Svelujeni Vam, da se za podrobnosli inl'(jrmiralc pri pristojnem okrajnem načelstvu. 1«. Verižne žage. V gozdarsivu in lesni induslriji so verižne žage na pogon z motorji že precej v rabi. Jlnogo podjetij jih rabi za žaganje in celjenje hlodov ter za razna druga dela. V naših krajih delajo v prccojšnji meri z žagami „Dolimu-", Izkušnje so pokazale, da delajo le žage brezhibno in da se razžaga ali očeli z njimi v enem, dnevu toliko kot z navadnimi ročnimi žagami v 8—1Ü dnevih. Tc žage so naprodaj pri t\rdki Ivan Dovžan, Ljubljana, Frančiškajiska ul. 4. (Glej oglas!) ' Staiilco S o l o š c k Sodobna vprašanja Osnutek za organizacijo izvozne trgovini.' lesa. lii'loriil Ogorel(?ii lui seji Osrccbijega lesnt^^ji odseka prL Zvfzi trgovskih zdnižoiij (ir;ivs]te liiiiinvine.j Ako hočemo riiKiiincli sedanji gospcHlarsJii položaj v svetu, nioraiuo poglctiali malo gloljlje v j-azvoj ila lesnem Irgii. Poliličiii razvoj v povojni dobi je spremenil go.špodarsko slnikliiry. Nove smeri, mislim lii na lotalilar-ni in kolektivislifni državni sislem, streme za popolno državno avtarkijo, in dirigirajo gospodarstvo i)0 smernicah, ki se jim zde poir^-bne. V demokralifniii državah, ki se izjai'ljaju za princip svobodne li'goviiU'j so velika Lrgovsiia [jodjelja, ki razpolagajo z ogromnimi lioiieiiiami blaga, ill silijo prodlicenle posameznili držav v proiiorgauizacije. .•\JigleSki irg lesa, ki je najveO-ji in čegai' nakTijji absorbirajo ogromne količine ruskega, finskega, skandinavskega in kanadskega lesa, je lak jirimer. Tn ne konkurirajo ver posamezne prodiikeije, lemvcč sku])nosl leli produkcij v posameznih di-žavah. Italija je uvedla uvozne monopole. Nemčija izdaja devizna do-voiji'iija, ki jin podeljuje v zadnjem času le nekaj privilegiranim uvoznim Lvrdkam, kar sliči tudi "popolni monopolizaciji. Med posameznimi državami različnih svetovnih naziranj pa se vodija .še težke polilif-ne horlie, ki segajo tudi na gospodai-sko polje. (n pri nas? Jniumo nešteto maliii, srednjih in večjih lesnih produkcij, oil kak'riti posamezno zu inozemstio trgovino v splošnem malo pomenijo in so v svoji samostojnosti ie dolii'odoSel objekt nekaterih spekulalivnih kupcev, ki v naši neorganizirano.sti iščejo svoje koristi; mi sami jih pa po inožnosli z naša prirojeno kojikm-ončno žiiico in zavistjo Sc podpiramo. Živimo piič še v mentaliteti dobrih časov iz i)retlvojjie dobe, Toda teh časov ni več! Hočem pa äc omeniti drug unahrojiizem. Slovenija leži tik ob meji dveh velikih konsumentov, v sredi Evrope. Ta dva konsitmeula imata po zaslugi avtarkičiiih sislemo\' doma cene, ki so mnogo višje od svetovnih. IJrug naš sosed je- vezan sedaj na kupovanje pri nas zaradi zadjijili političnih spi-e-memi). Nismo pa znali izral>iti ta svoj položaj ter prodajati po višjih cen ali, ki bi jih laliko dosegli. Splošen je občutek sedaj v lesni trgovini, da se mora nekaj ukreniti! Vedno jasnejša postaja polreba po organizaciji nase izvozne trgovine in se za to vprašanje zanima tudi že drza'V'a oz. iieograd v ok^'iru slahiega lesnega odbora.- Vprašanje pa je, kako izvesti to organizacijo. Predvsem si nioi-amo biLi na jasnem glede strukture lesne produkcije v naši državi. Imamo !ri značihie lipe Ic.snega gospodarstva; t. iid ch'zave vodeno in suijvcncionirano lesno industrijo Bo.sne; 2. v rokah inozemskega velekapitala naiiajajočo se hrvatsko industrijo; našo ožjo domačo, razčlenjeno na nniogoštevihie mate, sredjije in večje, medsebojno ttcothisne indiistrije, katerih dober det je jiopolnomu neorien tiran. Iz tega izhaja, da se naSa proizvodnja, laka kol je sedaj, ne more včlaniti v kako državno organizacijo, ne da hi bila od oljeh drugih ležko oškodovana. Iii sami moramo izvesti doma svojo organizacijo, obdržali sedanji značaj slovenske produkcije, dvigniti pa kvalitativno naš izdelek, in tega koncenti-irati v eni roki. Ustvariti moramo pojem slovenskega lesa I In šele potem moramo misliti na koordinacijo v vsedržavni organizaciji. Dokler nimamo naše učinkovite in delujoče organizacije, bi bili zapostavljeni v vscdrža\ni organizaciji. Mi ue smemo čakali, da se ta državna organizacija ustanovi, temveč jo moramo prehiteti, da bomo pri nje ustanovitvi nastopili L'oL enota, ki je organizü-ana in ki že posluje. Tako nam iie bo treba zatiLevali, da se nam prizna pravico do regionalne organizacije, ker bi jo že imeli. Ler n.smerili celo proizvodnjo v ej: lir, Preprečili se mora, da bi se \'naprej izigravala le ena sama industrija, naj si bo še tako mala. Organizacija se mora izvesti po vsej Sloveniji, lako da bodo v vseli predelih nase ožje domovine sodeiovati vsi in imeli vsi enake koristi. To je problem, katerega kljub mnogim posledicam do sedaj Se nismo mogli rešili. A. rešili se more in se tudi mora po načelu, da v tej organizaciji ne bo nili privilegiranili niti zaposta\'ljenih. Za vse pa mora biti obvezna disciplina. Ustanoviti moramo torej skupno prodajno centralo za iz\'oz v tujino. Da dosežemo la smoter, je potrebno razdeliti našo slovensko produkcijo na posamezna produkcijska okrožja, in to pod vidiki enake kvalitete in gravitacije pri izvozu. Vsako lako produkcijsko okrožje dobi dodeljen stalen kontingent letno celotno izvožene količine, ki se sporazumno določi. Ta okrožja se pa zopet v svojem območju enako organizirajo, in sicer tako, da dobi vsaka proizvodnja stalen kontingent od količine, ki se bo dodelila temu okraju. Vsa okrožja so združena v centrali, ki osla'buje prodajo produciranili količin, sklepa pogodbe, išče primerne kupce, organizira in nadzira produkcije, vodi poslovanje inozemskih zastopnikov itd. Okrožja pa zopet svojem območju razdele na njili odpadajoče količine na posamezne produkcije, nadzirajo" le pri produkciji, s irbe za spopolnitev, kontrolirajo oddajo itd. Pri centrali pos!ujeta tehnični m-ad in pa upravno vodstvo. Prvi jc sestavljen iz nameščenih uradnikov, upravno vodstvo pa tvorijo delegirani trgovci in producenU. Upravno vodstvo določa, katere kupčije oz. prodaje se sprejmejo ali odklonijo ter kontrolira tehnični urad. Centrala Iii zbirala poročila od vseh inozemskih trgov, iskala nova tržišča, podajala informacije za bodoče sezije^ dajala cUrelctive za spopulnitev produkcij glede na zahteve kupcev. Odnosi med prodajalcem in kupcem bi pa ostali izključna zadeva teh d\^eh. Prodajalec bi sam odpreniljal ui tudi dobil denai-za blago. Da bi se pri iz\'edbi ie organizacije dosegle mnogo višje cenc, ni polrebno poudarjali. Zveze bi se iskale samo s prvovrslnimi kupci, tako da bi bil denarni riziko zmiuijSan na minimum, zlasti ker bi plačilne pogoje lahko diklirali. Stroški, ki iiodo obremenili produkcijsko enoto, bodo glede na velike zaključke znatno reducirani. Na drugi strani pa bomo postali faktor tudi v inozemski trgovini in izrabili svoj ugodni zemljepisni položaj. Predolgo se z ustanovitvijo organizacije ne smemo muditi, vsak dan je danes dragocen. Organizacijo pa moramo izvesti od spodaj navzgor! Smisel na občnih zborili in pisalo v časopisju, lemveč potrebna je osebna agitacija od moža do moža. Naloga je težka, toda tudi hvaležna. Možje, ki bi se posvetili tej nalogi, ))i bili liladivarji nove bodočnosti naše lesne ti-govine in produkcije. Priporočal bi, da se takoj izvoli ožji odbor, ki bi osla-bel potrebne priprave in izdelal načrt, ki se naj predloži občnemu zboru. V ta odbor bi se koopürali tudi nedelegali, strokovnjaki, med drugimi tudi pravni svetovalci, ki bi imeli zanimanje in veselje za našo slvai-. (Trgovski list 1933/35.) Zakoniti predpisi in okrožnice Zvišanje žclcziiiškili larif. Dne 31. marca t. 1. je izgubita veljavo Blagovna tarifa", zvezek 3.j ler velja od 1. aprila t. 1. nova „Blagovna tarifa", zvezek 3., po kateri je prevoznina zvišana za približno 5 "/o. Od 1. aprila lfl39 so zvišane vse pozicije Aneksa za približno So'o razen sledečih, ki ostanejo nei/.preraenjene: Odsek A: 003, 006, 009^021, 021, 026, 027, 030, 033, 036, 037—043, 044, 047, 050, 035, 059, OfiO, 076, 077, 081, 082, 084—089, 094, 095, 096, 098, 104, 109 in 110; odsek C: 201, 202, 20S, 209, 220, 221, 222, 220, 227, 235, 236, 237. 238, 245, 24R. 241!, 251 in 252; odsek C: 401, 108, 410, 419, 423, 424, 427, 428, 429, 432, 433, 435, 437, 438 in 439; odsek D; 601 do 621. Za tiste pozicije, za katere je ugodiiostna tEu-iia izražena z določenimi vozninami in so sodaj zvišane, bo izdan ,,Dodalek ", ki bo naprodaj po 10 tlinarjev pri Biroju za prodajo železniških tarif, Beograd, Zmaja od Nočaja ulica 12. Tstolatn je naprodaj ludi zvezek 3. po 75 din. Zvišanje dlreklnili zvoziiili železnišlcih (arif. Od 1. a]3rila so zvišane za tarife za jugoslovanske proge v jugo-slovansko-bolgarski, jugoslovansko-madžarski in jugoslovansko-romiinski direktni tarifi, od tO. aprila pa tudi v jugoslovausko-češkoslovaSki direktni larifi. Omejitev italijanskega uvoza nckatcrili vrst icsa. v italijanskem uradnem listu je natisnjen spisek blaga, figar nvažaiije je omejeno. V tem spi.sku so z omejilvami do 31. III. lf)40. med drugim lesene vezane ploSCe iz okume-lesa, hrezovina in jelSevina za barvanje in Učenje. Nekateri novi zakonill predpisi. {Iz Službenega lista dravske banovine 1939.) Odločba o odkupit deviz po pooblaščenih zavodih (t0'2\ Načrl za amorlizacijo 3 odstotnih ot)vcznic za likvidacijo knielskib dolgov za proračunsko leto 1938/39 (12/3). Podaljšava trgovinskega sporazuma z Madžarsko (17/3). Telefonski promet s Švico in Italijo (18/3), Popravek v navodilih za poslovanje in ravnanfe s poslovnimi knjižicami (2C/4). Razglas o ljudskem delu in odkupnini za samoupravne cesle a" letu 1939/40 (27/4). Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutanii (32'5}. Telefonski promet z Nemčijo (35/5). Naredba o zalh-anju škodljivcev in bolezni sadnega drevja (42/6). Odredba o imenovanju izpitne komisije za posluževalce parnih motorjev in kollovskih naprav (43/6). Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita v stroki agrarne reforme in agrarno-reformnih poslovvresoru ministrstva za kmetijstvo (46/8). Razglas o odobritvi proračuna Kmetijske zbornice dravske banovine za leto 1939 (56/9). Pogoji za pridol)iv;mje pravice do specialnosti iz balneologije in klima tologi je. (60/10) Kratke vesti POGON NA LESNI PLIN V SVICL V svicai-skem narodnem svetu so razpravljali o potrebi uporabljanja lesne Lomo la plina za pogon vojaških, av-IjUov. AVTOMOBILI NA LESNI PLIN V FRANCIJI. V Franciji so imeli 1. 1934. 87Ü vozov na lesni ^jlin, 1. 1935. 1300, I. 1936. 2485, 1. 1937. 4136 In 1. 193S. ie čez S.OOO. AVTOBUSI V PARIZU NA LESNI PLIN. Conseii general de la Seine Je sklenil najeti posojilo 76,500.000 frankov, od katerega bo porabil 34 milijonov 500.000 franJvOV za predelavo avtobusov za pogon na lesni plin. 3IAR0$KI ODBOU ZA LESNI PLIN. V Maroku je bil ustanovljen odbor za vnovčevanje in porabo lesnega plina, ki se bo bavil s sU-okovnimi, v poštev prihajajočimi vprašanji in obenem vzgajal osebje za vožnjo z vozovi na lesni plin. LESNI PLIN V SVEDSKI AKMADL V švedskem parlamentu so razpravljali o potrebi po čim večji po-raJji lesnega ijlina za vojaške motorne vozove. Po računili bi z opustitvijo bencina prilii-anili na leto čez 400 milijonov frankov, obenem pa ostali neodvisni od inozemst\'a. LES - POGONSKO GORIVO NA POLJSKEM. Tudi na Poljskem je v časopisih močna propaganda za rabo lesa in lesnega plina kot goriva za pogon motornili vozil. TOVORNI AVTOMOBIL NA LESNI PLIN V ITALIJL Italijanski promclni minister je dovoiil posebne kredite za predelavo avtomobilov na bencin v avtomobile na lesni plin. Med drugim je bil določen ta namen pri državni upravi kredit 30 milijonov lir. AVTOMOBILI NA OGLJE V ABE-SINIJI. V Abesinijl vozijo zelo veliko z avtomobili na oglje. Na vsakih 100 km cest bodo postavili tovarne za oglje, da si tako zagotovijo pogonsko gorivo. GRČIJA NAMERAVA KRITI SVOJE POTREBE Z DOMAČIM OGLJEM. Doslej je Grčija uvažala velike množine oglja iz .Jugoslavije in Albanije. Sedaj pa poročajo časopisi, da bo Grčija izdelala že letos doma toliko oglja, da lio neodvisna od uvoza. GOZDNA ZAVAROVALNICA. Na Švedskem je zbudila med gozdnimi posestniki veliko zanimanje vest o ustanovilvi prve švedske gozdne zavarovalnice. Takoj v začetku je zavarovalo čez 10Ü0 posestnikov svoje gozdove v izmeri 300.000 hektarjev. Verjetno je, da bo podjetje sprejemalo tudi zavarovanja proti gozdnim požarom. LES V LETALSTVU. V Franciji so začeli priporočati gradnjo vojaških letal iz lesa; pravijo, da bi mogli s tem zaposliti 00 tisoč delavcev. Zanimivo je, da ima Velika Britanija mnogo lovskih letal, izdelanih iz lesa, in da so tudi italijanska letala „Savoya-Marchetli" skoraj samo iz lesa. LESENO VOJAŠKO LETALO. Na zadnji razstavi v Parizu je bilo razstavljeno lo^-sko letalo s Hispa-no-moLorjem in trendi strojnimi puškami, ki je vse izdelano samo iz lesa. Letalo more doseči hitrost 500 km na lu-o, NOV NAClN ZATIRANJA LESNIH GOB. Ruski učenjaki so baje iznašli nov način zatiranja lesnih gob; po časo-pi.snih vesteh jih uspešno uničujejo z ulLi-ala^aUvimi \'alovi, s tem da j h 40—00 minut obsevajo s 500 volti. CELULOZA IZ KOSTANJEVINE. V okolici Turina v Italiji gradijo veliko podjetje, Id bo pridobivalo celulozno snov iz kostanjevega, pa tudi iz Imkovega, jelkovega in borovega lesa. Trdi se, da je tehnični problem pridobivanja celuloze iz ko-stanjevine že regen. Začetna kapaciteta novega podjetja se računa na 15—IS tisoč ton celuloze letno. Dopisi POHORSKI DAX. Lani meseca novembra je bila v Mai-iboni zanimiva prireditev poiJ nazivom „Poliorslii diui". Dopoldue je bila po mariborskih ulicali lekina v loku na daljavo 1300 m s bloili na ramah. Skupine po 5 cLi'\'arjev so nosile po t(;žck obeljen smrekov hlod, okrašen z zelenjem. Zmagala je skupina iz Morja pri Framu. Po lekmi se je razvil po mariborskih ulicali pisan sprevod na vozovih in peš, lodjetje „Jablan" s kapitalom 2 mi-ijona dinarjev. Delniška družba bo trgovala z lesom iu gozdnimi pridelki na debelo in drobno ter izkoriščala gozdove. NOVA CELULOZNA TOVARNA V ITALIJL V Ferari gi-adijo no\'o celulozno tovimio. Stavbišče meri 80.000 m; pri gradnji je zaposlenih okoli 500 delavcev. NEMŠKA SVOBODNA LUKA V BUDIMPEŠTI. Nemčija bo dobUa zaradi velikega pomena prometa po Donavi in vodnih kanaüli svobodno luko v Bu-dimpešli. Lovstvo Je ,,lovska pravičnost pravilen izrazV V zadnjih lelih moreš opazili, kako se v slovenskem lovskem slovstvu, v „Lovcu" kakor tudi v člrugih lovskih spisih in knjigah, javlja vse čeSče beseda „lovska pravičnost" v pomenu nemškega izraza „Weidgerechügkeit".») Meni se je spotaknil jezikovni čut, vajen tudi nemškega jezika, ob tem izrazu takoj, ko sem prvič naletel nanj. Upal sem, da se bora t njim polagoma sprijaznil, kakor s tolikimi drugimi skovankami. Toda čim češče mi je prihajala beseda iired oči, toliko bolj ini je pc^stajala neprijeiiia, skorajda zoprna. Pričel sem malo globtje razmišljati o tej besedi; kot plod lega razglabljanja se naj smatrajo naslednje vrstice. Načel sem to vprašanje z naÄini častnim predsednikom Lovskejja ihni-štva di-. Lovrenčičem in videl, da tudi njemu beseda, ni prav všeč. Medlem se je pa tudi Se dr. M. Ccriiič v samem „Lovcu" obregnil olj izraz, čcliidi samo mimogrede. — Kako tedaj stoje stvari s to novo nesrečno besedo? Skovanka „lovska pravičnost" je očitno posnela po nemškem vzoru z namenom, da poda za nas lovce brezdvomno prepotreben pojem, ki ga" ima tujka „Weidgereehtigkeit". Ta beseda se je kot tehniški terminus lovske znaiiosli in izraz specialnega lovsko-strokovnega izražanja, pri Nemcih izoblikovala v določen in specifičen lov.ski pojem, ki ga je spi-ejela vsa Srednja Evropa, morda celo vsa mednarodna lov.ska bratovščina. Zategadelj jo tudi vsak izobražen lovec težko pogreša. Dasi dru^i svetovni narodi nimajo lako razvitega posebnega lovskega jezika kakor Nemci „Weidmaiins-sprache"), vendar predstavlja pričujoča njihova beseda s svojo umsko vseliino danes ncolthodno izrazilo lovske miselnosti, tako da brez nje ni mogoče izhajati niti loveu-laiku, kaj šele lovcu-strokovnjaku. Razumljivo ,:e torej, da tudi nam slovenskim lovcem ta pojem ne more ostati tuj in jrez ušlreznega besednega izraza in da ga je iret)a zato na novo uvesti, ako ga v našem sicer tako bogatem maternem jeziku nismo po tradiciji podedovali in ga ne moremo zajeli iz naše žive govorice. Gre torej zalo, da najdemo in izberemo nov izraz, ki bo ustrezal duhu našega jezika in ki bo popohioma točno ali vsaj približno vseboval pojem nemSlie besede. Da temu oh pričujočem izrazu ,,lovska pravičnost" ni tako, more občutiti in doumeti vsakdo, komur sla pomena nemške in .slovenske besede znana ter jasno in ostro začrtana. Oil daljnjem razmotrivanju tega vprašanja nam je treba seveda najprej pojasniti vsebino nemške besede „Weidgerechtigkeit". Jezikovno je lieseda spojenka iz: „Weid" in „Gerechtigkeit". Prvi del „Weid" je po nemškem besedoslovju starodaven izraz z lovskega področja, ki se pojavlja v mnogih besedah lovske panoge, kalcor „Weidwerk, Weidmann, Weidmesser" itd. Zasledimo ga že v zapiskih starili lovskila cehov ali lov.skih bratovščin. Po raziskovanjih dr. Coghoja=) je koren tega lovskega sLrokoraega izraza srednjenemška (mhd) beseda „Weide", paša, pašnik, in jo treba zategadelj pisati tudi z .,ei". Ta lieseda je dobila v teku časa poleg' prvotnega pomena paše in pašnika sekundaren pomen hoje na pašo, pohoda po hrano, zlasti pa pohoda na lov in ribolov. V tej zvezi je služila za podlago lovstemn strokovnemu izrazu „Weidwerk" i, dr. Weidgerecht pišejo Nemci po „Velikem Dudenu", slovarju, ki so ga izdali sodobni filološki strokovnjaki, z „ei". Tako pišeta Indi Brockhausov in Mayerjev veliki leksilton. Tomu nasprotno pa najdeš v malem lovskem slovarju Alfi-eda Fritschija, ki je izšel šele 1937. leta pri Neumannu v Neudammu, zopet staro pisavo z „al": Waidmann, Waidgerechtigkeit. 2) Dr. Cogho, Beiti-äge zur Geschichte u. Fortliildung der deutschen Weidmanjissprache. (Dr. "H. Fürst, .lagdlexikon, Paul Parev. Berlin IPOl, pag. 8G4 in 808.) Drugi del nemške besede „GerecbligkeiL" ima ludi A'eč raznih pomenov. Res je, da se ki-ije vsebina le besede v navadni go\-orici pred\fspm z vsebino naše „pravičnosti". Toda poleg tega pomeni ta nemška beseda še marsikaj drugega. Tako na primer znaei v zvezi „Waldgerechligkeit" služnost, Servitut, pravico na tujem gozdu; podobno je tudi z zvezo „Weidgerechtigkeit", kjer torej „Gerechtiokeit" pomeni nekaj povsem drugega liot naša beseda „pravica" ati „pravičnost". Ker je ijo vsej priliki nastal samostalnik „Weidgerechtigkeii" sekundarno iz pridevnika „weidgerecht", si liočenio zaradi boljšega razumevanja stvari vzeli pridevnik za izliodišče nadatjujiti razraotaivanj. Y starih nemških lovskih navodilih in priročnikih, ki so nosili večinoma ime „Lehrprinz", naletimo že davno pred izrazom „weidgerecht", na mnogo drugih podobno tvorjenih strokoATiili izi-azov, kakor n. pr. „hmidgerecht, gewehrgerecht, liirschgereclit, tahrlen- n. bolzgerecht" itd. Uporaba pridevnika „gerecht" v teh besedah dokazuje, da mu pač ne gre pomen naše besede „pravičen", temveč da so ti pomeni popolnoma drugi in izrazito različne vsebine. Pred tvorbo „weidgerecht" moremo v istih knjigali zaslediti tudi oblike kalior: weidmännisch, jagdgemäß, nacli Weidmannsbrauch, nach weidmännischem Anstand in mnoge podobne. V tem smislu poje tudi Rieseutiial o pravem in vzornem lovcu: ,jWeidmäimisch jagt, wie sichs gehört, Den Schöpfer im Geschöpl'e chri." Po analogiji zgoraj navedenih pi-idevnili.ov cehovske go\'orice in po oljlikujočem se pojmu o vzornosti loveevega značaja, se je potemtakem izoblikoval izraz „weidgerecht". Zveze „der weidgerechte Jäger" ali „der gerechte Weidmaim" so pa date v nadaljnjem razvoju vsekakor povod za to, da je prišlo do tvorbe samostalnika „Weidgerechtigkeit". Na podlagi dosedanjega mialitičnega razglabljanja se idegncmo vprašali, kateri izraz slovenst''praSanje. še ni dokončno rešeno. Strokovnemu lovskemu jtisanju in lovski govorici preostaja še dolgoti'ajna naloga, da nove, še medle "izraze z živo ral)o vsestransko' zaokroži v smislu nemškega vzorca „Weidgereehligkeil", izraza z vsemi sodobnimi pripadajočimi prilastki, ter da jim sčasoma zoblikxije notranji pomen, ki bo obsegal ludi mai-sikaj specifično slovenskega. Upam pa, da sem načenši to vprašanje v ja\Tiosti, izpodbil upravičenost nadaljnji rabi povsem zgrešenega in ui'lepega izraza „lovska {)ra\ičnost" ler dovolj razločno pokaral, zakaj ga jc treba brez obotavljanja in odločno zavrniti Ler zavreči. Izraz ,,lovska pravičnost" lako nepravilno dojema nemški pojem, ki mu je služil za izhodišče, ler tako slabo irija slovcn.ščiiii, da ga mi lovci pač "ne smemo več dalje uporabljati zlasli glede na našo ponosno zavest, da je lovsko slovstvo' ohranilo doslej materinščmi mnogo lepe domače frazeologije in ji o!)ilno obogalilo izrazoslovje. Ing. Vojko K o p r i v n i k Gradivo za slovenski gozdarski slovar .Pomen znakov in kralic glej sir. 21!) bukov riJčkiir — bukova pipa, Bii-chenspringrüßler, Orclicsles fagi L. Clcnonožci — člankoiiošd, Gliederfüßler, Artliropocla. gniiiSčc (1/213, 237) — Beseda pomeni ki-aj (svclj, kjer grmovje rasle, lu-pomeni pa gozda. Grmaslemu, manj vrednemu gozdu pravijo na Gorenjskem čmovjc (čmovlje), čumovje (Siimovje'?). Zadnji pa nima nič skupnega z besedo guma = gozd, ker alpski Slovenec „šimie" 7.0. goxd ne pozna. Pod besedo „Suma" (Suma) v nekalcrili lu'ajih raznmejo posebej še mlad, gos L gozd. — [Su] h i kuri jc v les = liikorijevina. hikorijcvina — bikorijevina, Hickorybolz. hroSfi — kornjaši, liätcr, Coleop-tera. hrastov rilEkar — lirasLova i>ipa, Ei-chaispringrüßler, Orcbesles qiiei--cus L. jelkov rilčkar — jelova pipa, Weiss-lanneiirüßler, Pissodes pieeae lil. jüsenav rilčkar — jasenova pipa. E.schenrüssclkäfcr, Cionus frasini Deg. jt'läev les = jeiševina, jeläev rilc'kar — joliova pipa, bimier E rlenrii sselkä Ter, C ryp lorrhyncli us lapalbi L. , jeiševina — joliovina, das Erlenbolz kroxnl robiliiik (1/40) — Ta izraz se mi zdi presplošen. Ne bojmo se nekaj opisali kakor v hrvaščijii „inji za april 191(9. Finančni minister je določil april sledeče uradne tečaje, po Icaterih se imajo izplačevati takse po zakonu o taksah, sodne pristojbine i. t. d.: 1 napoleondor.....din 305'— 1 zlata lurSUa lira 1 angleški funt . . 1 ameriški dolar . . 1 kanadski dolar . . 1 nemška marka , . 1 poljski zlot . . . 1 belga ..... 1 pengö ..... 1 brazilijanski milrajs 1 egiptski funt . . . 1 paieslinski funt. . 1 ui-ugvajski pezos . 1 argentinski pezos za 3il)-50 238-50'80 50'10 l-l — 8'30 8'50 9-— 2-65 23S'50 23S-— 16'-10-70 1 čilski pezos ..... din i'30 1 turška papirnata Ura . „ 35'— 100 albanskili frankov . . „ 1C35'— 100 francoskih Irantcov , ,, 131'(i0 100 švicarskih frankov . 1142'5Ö 100 italijanskih lir . . , 233'— 100 liolandskih goldinarjev 2700'— 100 bolgarskih levov . . „ 45'— 100 rumunskih le je v . . „ 33'50 100 danskih kron . . . „ 1180'— 100 švedskih kron . . . „ 1218-— 100 norveških kron . . . „ llSO — 100 španskih pezet . . „ ISO — 100 grških drahem . . . „ 39-— 100 češkoslovaških kron . , 151'- 100 finskih mark ..........103 — 100 letonskih latov . . . „ 788 — 100 iranskih rijalov , . . „ 110"— Tera tečajem je že prištet pri-bitek („prim'). Mali oglasi SUMARSIvI LIST, mesečna gozdai-ska revija, ki jo ureja univ. prof. dr. Levakovič in izdaja „Jugoslovansko šumai-sko udruženje" v Zagrebu, Vukotinovičeva 2., slane 100'— din letno. GONILNE JERMENE iz la najboljšega usnja za žage, mline in tovarne ima v zalogi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13. DRAGUTIN CUTIC - vdova, puškar-na in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenska ulica 18. Zaloga samokresov, avtomatičnih pištol, lovsldh pušk in vseh lovskili potrebščin. Lastna delavnica za po-jranla, izdelovanje novega orož-a, montaža daljnogledov i. t. d. Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovljene pa tudi po meri narejene, dobite v modni trgovini in izdelovalnici pe-rüa IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24, DRAŽBA SAMOLASTNIH LOVISC začasne dj'zavne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani. — 1, Samolastno lovišče FridrIhSlajn, oltraj ICočevje, ha 1012, in 2. sa-molasüio lovišče Grajšica, okraj Črnomelj, ha 235, se oddata v zakup za 5 let na dražbi 22. aprila 193(1 pi-i začasni državni upravi v Ljubljani in pri gozdni iipi-avi razlaščenih gozdov Kočevje. DRAŽBA. — Začasna državna xipra-va razlaščenih gozdov v Ljubljani proda na Javni ustni dražbi, dne 2"). aprila 1939 v Rogatcu ca 4175 prn» v režiji izdelanih bukovih drv franco vagon Sv. Rok-Lupinjak, Dobrovec in Rogatec. Pogoji in pojasnila so na razpolaga pri goriiji upravi v Ljubljani, Cesta 20. oktobra, št. 24/1 in pri revirncni vodstvu i-azlaščcnih gozdov Log pri Rogatcu. Problemi prekmurskega gozdarstva*) ^rarliJ] Potočnik (Mm-ska Soliola) Y Slovenski Krajini med Rabo in Muro je JiasLaio po prevraUi povsem novo politično in gospodarsko življenje. Trgovske poti, ki so vodile doslej le v madžarske pokrajine, so se začele usmerjali proLi jugu k slovenskim in jugoslovanskim tržiščem. Izvažali so se predvsem živinorejski in poljedelski pridelki in le v manjših množinah tudi les kot proizvod gozdnih zemljišč. Na novo osnovani žagarski obrali so pomagali lesni trgovini do vedno večjega razmaha. Toda doba ngoduih trgovskih poslov v lelih 1926—1929. se jo kmalu in naenkrat preokrenila. Cene so pri večini izvoznih pridelkov popustile in padle pod proizvodne slroške. Dcnanii promet in meduarocbia Irgovina sta zastala. Tudi v gozdovih je delo po večini počivalo. Le gozdni posestniki v goratih, prcležno gozdnatih predelih so izsekavali gozdove, da si ohranijo svoja gospodarstva. Padec cen je zadel tudi prekmursko lesno gospoilarstvo, ki pa ga je preneslo brez večjih pretresljajev. Oslale gospodarske panoge, kot poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in deloma tudi sezonsko delo so, čeprav s .skromnimi donosi, pomagale ohraniti manjše neprezadolžene kmetije. Les se je sekal le za domaČe potrebe, tako da se je lesna glavnica v mnogih gozdovih nemoteno večala. Z leLom 193G. so naslopili za trgovino in ludi za gozdne proizvode boljši časi. V Prekmurje so začeli prihajati trgovci, domači in luji, ki so v medsebojni konkurenci lesu znatno dvignili cene. Hrast, jesen, Ci'no jelšo, pa tudi vrbo in topol so zelo dobro plačevali. Poslednja konjunktura za gozdne proizvode pa je našla mnoge kmečke poseslnike v povsem drugem gospodarskem položaju, nego so bili leta 1929. Nekatere je medlem začela stiskali prczadolženosl, ko njihovi sedanji dohodld niso bili več v nobenem razmerju z dolgovi izza prejšnjili dobrih časov. Odplačevanje dolgov in po-raraavanje obveznosti je zastajalo ter sc odlagalo na boljše čase. Dedne pogodbe z deleži v naravi so razdrobile in s lem oslabile marsikatero gospodarstvo In premnogo gozdno poseslvo. Medtem sta propadli ludi veleposestvi Szarapy in Batthyany, kar je imelo za posledico, da so se začeli razsežni gozchii kompleksi parcelirali in prehajati v last kmečkih posestnikov. Val tretje povojne konjunkture je zavel tudi v Prekmurje. V gozdovih se je začelo intejiziTOO izkoriščanje lesa, ki se je mogel takoj in ugodno prodati. Denarni obtok je polagoma normalizind izčrpana gospodarstva. Med gospodarskimi pimogami prevladujeta v Prekmurju poljedelstvo in živinoreja. Poljedelstvo s Iravništvom proizvaja človeško oziroma živalsko prehrano, gozd daje ste!jo za živino, gnoj * Napisano po izkušnjah pri okrajnem odboru za propagando gozdarstva v Miii-ski Soboti. zu polje ill je s svojim lesom sleber vsemu gospoclarslvii. Toda vkljub lej viižnosLi se z gozdom ne ravna kot z nujno gospodarsko panogo, lemveC služi le za izkoriščanje lesa in slclje. Kot posledica lega se pojavlja predvsem poslabšanje gozdnih lal, počasnejša rasL drevja in. splošno pešanje proizvodnje. Preknuirjc se deli v dve polilični enoLi; v miirskosoboški okraj s 59.627 ha in lendavski okraj s 33.369 ha; skupna površina meri torej 92.99Ü lia. Po obliki terena se pokrajina precej ostro loči v rarainska dela „Ravensko" in „Dolensko" ter hribovito „Gorič-ko'"' z Lendavskimi goricami. Ravnina je rodovitna naplavina na prodnato-peščeni podlagi. Tla so globoka in le Lu in lam zaradi proda plitka ali zavoljo visoke podtalne vode tudi močvirnata. Pokrajino namakajo potoki in jarki, od katerih mnogi poleti usahnejo. Reka Mura oljroblja s svojo nad JO km dolgo vijugasto slrugo ravnino (er tvori skupno s štcvihiimi odtočki, rokavi in zalivi obsežno poplavno področje, ki ga obraščajo le redko zaraščeni gozdovi. Kjer Mura in večji potoki pogosto prestopajo svoje bregove, so zemljišča rodovitna in ugodna tudi za uspevaiije gozdov. Ravninske gozdove seslavljajo črna jelša, hrasl, akacija, jesen, brest, gaber, vrba in topol. Kjer gozdov in drv občntno primanjkuje, se leži k oilgoji onih drevesnih vrst, ki dajo čimprej in čim več kuriva. To ima za posletUco, da se presnavljajo hrastovi gozdovi, mešani z jesenom, brestom in gabrom, v nizke jelseve aJi akacijeve gozdiče. Črna jelša je precej skromna drevesna vrsta, loda raste le na vlažnih in močvirnatih tleh. Raste hitro ler vzraslla iz semena doseže najugodnejšo lehliično uporabno ^Te(lnosL med 50. in ÜÜ. letom, ko ima nad 30 cm prsnega premera. Tako blago jc danes iskan(j in se I udi dobro plačuje. Toda, kol že omenjeno, se vzgajajo danes jelSevi gozdovi Jiajveč v obliki nizkih gozdov. Postopek pri takih gozdovih je v krulkem niislednji: Iz sadik zrastel jelšev sestoj se med 25. in 30. lelom konec zime pred mezgi-anjem nad zemljo poševno in gladko poseka. Tam, kjer nastopajo česle spomladanske poplave ali kjer v dnikah stoji s]joniladi ^■oda precej visolco, se pusle jianji nekoliko višji, da jih voda ne uniči. Na matičnih panjih požene spomladi več obraslkov, tid knlerih jih 3 du 5 zrasle v bodoča rečni starostni jjrlraslek v 251elni obhodni ukev podobno kot smreka večje zahteve od bora. Predvsem potrebuje mnogo apna, ki ga pa žal 'S' goričlah zemljah zelo primanjkuje. Bukev rodi seme šele s 50. ali 60. letom in se meni vsako 6. ali 7. leto, dočim se bor meni že od 30. leta in rodi v presledkih treh let. Borovega semenja je na posameznemu drevesu sorazmerno z bukvijo mnogo več; seme je tudi zelo lahko, tako da ga more veter prenašali ludi na večje razdalje. Bnkvica je nasprotno težja in zato more zasemeniti le svojo neposredno okolico. Zaradi teh slabih vzgojnih lastnosti se bukev na opuščenih njivah in večjih goljavah ni mogla obdržati ah se ponovno naseliti. Cisti borovi sestoji gospodarsko dozore med 80. in 100. letom, nakar se postopoma posekajo na golo. Golosek se očisti sečnih ojstankov, nakar se poseka prepusti nararai zaplodilvi. Ker so gozdovi že zelo razdrobljeni, često na prav majhne parcelice, med katerimi so redke s površino 1 lia, je uspeh naravne pomladitve po večini uspešen. Pri ^■scra Lem, pa je uspeh seveda zagotovljen samo Ledaj, ako je y bližini dovolj semenjakov in če so tla ngodna za kalitev semena. Bor ne prenese nobenega zasenčenja; njegovi sestoji postanejo že v srednji starosti zelo redki in svetli. Svetloba gozdnim tlom škoduje. Gozdovi se gnoje z odpadlim listjem in snliljadjo. Razkrajanje in presnavljimje teh snovi vrše nam nevidne, mikroskopsko majhne bakt-erije in glivice. Za normalen in gozdovom koristen razkroj oziroma humifikacijo je potrebna predvsem senca, vlaga, zrak in toplota. Vsi ti činitelji pa nastopajo uspešno le takrat, če so tla dovolj zasenčena. Ker torej na zemljo pod čistimi borovimi sestoji prihaja preveč sonca, začne na njih rasli še drugo rastlin*-stvo, predvsem gozdni pleveli. Najprej se pojavijo ostre trave in vresje, nato na svežih tleh trnje, brmje, la-hlika, mačkovina in iz panjev pognala črna jelša. Kot že omenjeno, stavi drobno borovo seme neke pogoje za dobro kalitev, ki so pa na zapuščeni njivi mnogo ugodnejši nego na zaplevljeni poseki. Po poseki se plevel hitro razraste in jo sčasoma ludi popolnoma preraste. Spomladi, po naletu semenja, ga siccr mnogo vzkah, toda gozdni plevel pozneje rastlinice preraste in zaduši, To kaže, da naravno pomlajevanje ne more povsod dovolj dobro uspevati, zlasti ne tam, kjer se vsemu temu pridruži še gozdna paša. Leto za letom se število živine veča, površine, določene za proizvodnjo krme, so pa stalno približno enake. Zaradi pomanjkanja krme izrabljajo zlasti mali posestniki gozdno pašo. To nam potrjuje tudi dejstvo, da kmetovalci z 2—3 ha zemlje rede po 2 do 3 glfive živine. Recimo, ila od lega otipacie ua scnoželi 1 ha, ki more dali največ do 25 q suhe krme. Ako računamo, da potrebuje živinče poleg sveže krme dnevno le 8 kg sena, pride na 2 glavi dnevno že lö kg krme. Polenilakem more posesLuik prehraiiiti svojo živino le 156 dni, ves oslali čas pa jo preživlja z deteljo, plevelom iz njiv in vedno bolj tudi z goz33. z gradnjo moderne žage. Pri naši žagi je bil najvažnejši problem vprašanje skladišča in privoza okroglega lesa k polnojartnenikom, ker je moral bili razpoložljivi prostor za okoli 2000 m» okroglega lesa zaradi slrogegu sortiranja po debelini močno reduciran. Zalo se je moral privoz [ako urediti, da je pri tem šlo v izgubo razmeroma malo prostora in da se je oskrba jarmenikov lahko vršila v nepretrgani in zadostni meri. To se je dalo v dani situaciji doseči te s pomočjo posebnega plavnika („ribnika za hlode") in avtomatskega transporta okroglega lesa iz skladišča v pla\'nik in od tod zopet avtomatsko do jarmenika. Pri tem smo seveda upoštevali tudi veliko prednost, ki jo imajo taki plavniki v tem, da vsak hlod, ki plava po vodi, očistijo prahu, peska in druge nesnage ter omeličajo lesne plasti, ki so pod vplivom sonca, dežja itd. posebno otrdele, ia seveda tako znatno prizanašajo zobem na žagi. Vtačilnik za okrogli les. Brusilnica. (Foto: F. Sonnbichler) (Foto; F. Sonnbichler) V nordijskih državah upošte\ajo te momente že dolga leta sem, tako da je tam težko dobiti večjo žago brez plavnika. Pri uaši žagi smo uredili 70 metrov dolg plavnik in Irtmsporter za okrogli les preko vsega skladišča okroglega lesa. Tako zadostujeta na tem skladišču le dva delavca in pri plavniku eden, ne da bi pri tem privoz hlodov zaostajal, pa četudi se dela z največjim dnevnim delovnim časom; noben siroj ne stoji uiti za trenutek zaradi prepočasnega dovajanja hlodov. Žaga razpolaga z jarmenikom največje storilne sposobnosti, ki deluje s 310 turami in v 8 urah sežaga 60 do 80 m' okroglega lesa, seveda pri enkratnem žaganju in ne pri dvakratnem (s prizmami). Drugi jarmenik dela z 250 turami in žaga v prvi vrsti prav debelo blago. Razen lega razpolaga žaga še z dvema avtomalskima robil-nikoma s pomikom in Iransporluimi verigami, ki deske takoj iz jarmenika vzporedno ali složčasto obrobita in krajnike neutegoma s posebno pripravo odpremita v klel, kjer jih cirkularlce takoj skrajšajo na zaželeno dolžino, nakar padejo v podzemlje (sous-lerrain), tako da ti odpadki niso nikdar v napolje v pravem delovnem prostoru. Točno dolžino da deskam zopet dvojni čelilnik s premakljivim razmakom obeh krožnih žag, ki si s transportnimi verigami primakne deske in jih na obeli straneh istočasno avtomatično in čisto očeli. Sedaj gre večina žaganega lesa v sušilnice, kjer se umelno posuši, tako da se lahko čim hitreje odpošlje — to velja zlasti za jesenske in zgodnje pomladanske mesece — in se čim več prihrani na voznini. Te priprave niso nič novega; večji obrati jih dan s skoro vsi uporabljajo. Za izdelovanje zabojev je postavljena velika vertikalna ce-pilna tračna žaga, nadalje dva strojna skobetnika in več različnih krožnih žag in detajlnih strojev. Seveda so vsi stroji opremljeni s krogličnimi in valjčnimi ležaji, ves obrat pa s pripravo za vsesavanje žagovine — sesalniki (eks-havstorji), kakor to danes obrtni predpisi zalitevajo za večji obrat. Nadaljnja velika prednost našega obrata obstoji v tem, da se Janneiiika v žagaliuci. (Foto: F. Sonnbichler, Lopa za žagaii les. (Foto: F'. Sonnbichler) žage (listi), ki so 1.8 mm—2 mm debele, zaradi svoje kvalitete dado uporabiti tudi za debel les, ne da bi bito treba v teku štirih ur žaganje prekiniti in liste zamenjati. Tako se je moči izogniti zamudnemu menjavanju žag, manjši proizvodnji blaga zaradi minn'anja strojev in preveliki izgubi lesa zaradi predebelili žag. Številke, ki bi nam pojasnjevale te jn-ihranke, bi ne bile nikakor neznatne. Taki mehanizirani obrati imajo Uidi to znatno ugodnost, tia pri obrato\';mju zahtevajo od delavca mnogo več pre\'idnosti in pazljivosti kot pa fizične sile. Naše podjetje nporablja deloma parno deloma električno pogonsko silo; parne stroje kurimo z žagovino, ki jo ekshavstorji prenesejo od lesnih slrojev naravnost v kotlarnico. Pogonska sila je lako zelo poceni. Izkoriščajmo les v skladu z varstvom in gojenjem gozdov! Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 12. Kontrola čuvajskega rt-virja. Gozdna uprava je claUi gozdarju ik>1(j^, da v prtsoliiosli dveli gozdnih čuvajev izvrši konlrolo revirja LreLjega gozdnega čuvaja. Pri pregledu posekanega drevja sla gozdna čuvaja vršila pregled vsak za sebe in iz velike daljave (Uidi čez 1 km) javljala gozdarju najdene panje ali pa prinesla svoje rcziillaLc napisane na koščku papirja. Gozdar je hodil skozi revir po lepši poli in je pisal zapisnik. Odgovorni Iretji čuvaj ni mogel bili ves čas prisoten, ker ga je gozdar pošiljal v meslo po živež in je tako izgubil po ves dan. V končnem zapisniku o skupnem šlevilu najdenih panjev so vsi šlirje podpisali, da je bil pregled revirja izvršen v prisolr nosli vseh Ireb čuvajev. Na podlagi lega je bil odgovorni čuvaj disciplinsko obsojen na lelo dni nenapredovanja. Sporočite mi, prosim, če je mogoča revizija, ker so v zapisniku neresnice in bi oba goztbia čuvaja potrdila, da sta res pregled vršila samostojno in ne v gozdarjevi prisolnosti. Zanima me tudi, v koliko se da v tem primeru sklicevati na g 397, odst. 2 kazenskega zakona. S L JI. 13. Prodaja stoječega lesa. Nameravani prodali nekaj sloječegn lesa (lesa na panju) in N'as prosim za nasvet, katere ])ogoje nsij slavim v prodajno po'- 1. K. Pohorje 14. Reanibiiladja IJobil sem nalog, določili sporno jnejo med dvema poseslvonm in jo zakoličili. Za pripomoček imam: načrl posestva, jeklen merski trak, Iransverzahio merilo in risarski pribor, Do sediij sem našel, da je blizu meje pol, ki se ločno ujema s poljo, narisano v načrtu. Prosim Vas, da mi sporočite najenostavnejši postopek zakoličbe. L K Marit^or ODGOVORI Gorljivosl lesa. Gorljivost lesa zavisi od njegove vrsle, leže, zdravosli in ke-mizma (množina vode, ogljika, lignina, smole i Id.). Pri isti vrsli lesa zavisi gorljivost od rastišča, pri enem dre\'esu pa od posameznih delov (panjevina, deblovina, vcjeviua in vrbovina). V raznih krajih namreč raste ludi ista vnsla drevja pod različnimi pogoji, ker se vsako rastišče nekoliko razlikuje drugo od ilrugega. Zalo niiuajo drva iz iste vrste lesa, pa iz raznih krajev in z različno manipulacijo popolnoma enaldh tehniških in kL-mijskih lastnosti, ki delujejo nn gori j i vosi. Tako je gorljivost drv iz raznih krajev i-azlična. Natančneje dobile Vaše vprašanje razloženo v knjigi: Dr. Alek- Sander Ugrenovič, 1 s k o r i š č a v a n j c šuma, II. kujisja, Tehnolog i j a d r v e t a, sir. 219-220. ^lanl^o S o L o š c k 9, Občiitljivosl drevja tia slano. Amcrikanski jesen prenese razmeroma mnogo luijše nirazovje nego domači. Opazoval sem v gozdni drevesnici, da so ennko razviti kalčni lisli domačega (telega) jesena jiopolnoma pozebli, do-čim so oslaii pri ;imerikai:skem jesenu nepoškodovaui. Na Belju, kjer goje Iq drevesno vrsto v večjem obsegu, mu slana, ki je nastopila spomladi lelii 1935. uaravjiosL katastrofalno, ni škodovala. Nekoliko so sicer trpeli poedini lističi, vendar so se kmalu obnovili. Amerikanski jesen cveti šele po listanju, dočim naš doniuči že pred listanjem. Z;ivoljo legii semeni redno brez ozii-a na eventualne po-zebe. Tudi na deblili ni o])aziti nobeiüli poškodb po zmrzlinab. Toda kljub tem dobrini vzgojnim lastnostim pa vendarle Le vrste ne kaže pri nas preveč gojiti, ker ol>likuje mnogo slabša debla nego naš domači jesen. ' Martui Poločuit^ 11. Izmera okroglega in tcsanega lesa. Vaše v])rašanje je kaj nedoločno in zamolaaio. Jasneje bi Vam lahko odgovorili, ko bi nam bilo znano, v kak namen naj Vam služi odgovor. Domnevamo, da Vam gre za ugotovitev kubične vsebine okroglega lesa na podlagi izniere tramov, ki so bili iz tega lesa stesani. Zvedeli bi radi v La munen, aH je ,.praviIno in vseeno", če zmeritc okrogel les, ki ga namera^tite obLesati, v sredini dolžine ])osaniez-luiga kosa, ali pa da zmerile olUesan les, ki ste ga dobili iz okroglega, na debelenj koncu, oboje z namenom, da ugotovile kubično vsebino ('za prodajo namenjenega) obtesanega lesa. J'ovediiii nam niste, kiiko mislile iz teh izmer izračunali kubično vsebino. Ce merile oki-ogel (valjasl) les v sredini njegove dolžine oziroma, če je kos zelo korenasl in pri lein še «lolg, v odsekih, tedaj dobile s pomočjo kubičnih tablic za okrogel les kubično vsebijio takega kosa lesa in to za vsiiko pitljubno dolžino. Ce merile stranice na štiri robove obtesanega kosa lesa na debelem koncu • (pri odritku), tedaj si lahko izračunate, če je les temu primerno oblesan, kubično vsebino enako kakor pri okroglem lesu s pomočjo kubičnih tablic ali pa po preprostem računu, prav tako za vsako poljubno dolžino. Ivakor vidite, dobite pri merjenju okroglega lesa vsebino okrog-k^ga (v.Tljastega) kosa, pri merjenju tesanega lesa pa vsebino tesa-nega kosa, kar je sicer čislo nta-avno, seveda pod pogojem, da izmere računsko pravilno U]>orabile. Ni ne le samo „vseeno", čc merite okrogel les na nekem določenem nieslu, na pr. v sredini, ali stranice na lesanem lesu, izdelanem iz lega okroglega lesa, na „debelem koncu" (jiri odritku) z namenom, da doženete vsebino obtesanega lesa, marveč je v prvem primeru načel nt», v drugem ()a po običajnicali (uzancalO nepravilno. Vprašanje sle stavili najbržc zaradi nekega določenega povoda, ki ga slutimo, namreč, kako bi se dala izvcsli kubikacija tesa-aega lesa z merjenjem na okroglem (valjastem) lesu, iz katerega so bili Lranii sLcsani, V pojasnilo Vam navajamo sledeče: ]\Ied kubično vsebino okroglega lesa in med kubično vsebino v/, okroglega lesa po gotovili običnjnicah (uziuicaii) slesanimi lranii obstoji neko računsko sorazmerje. Ce nam je znana kubična vsebina kake količijie okroglega tesa raznih izniei', nam je mogoče s pomočjo tega sorazmei;ja sklepati na kidilčno vsebino tramov, ki bi se dali izdelali iz njega. Pa tudi med kubično vsebtJio stoječega drevja in med kubično vsebino tramov, ki bi se dali iz stoječegii lesa najkoristneje (po določenih oblčujnicah) izte.sali, poznamo zanesljivo tako razmerje. To slednje uporabljajo zla.sli svojega posla vešči tesači in trgovci z lesom, ki kiii)ujejo stoječe gozdove za Iramarijo. Nenadkriljiv v tem oziru je bil pokojni Knnslelj iz Vrhnike. Za posestnike gozdov bi bilo često zelo koristno, ko bi se pri tej stvari malo bolj spoznali, kakor je to običajno. Pri ku])Č!jah „na čez" je lo neobhodno potrebno. NatančnosL lega postopka zavisi od cele vrste einiteljev, ki so v vsakem jjosumeznem primeru razvrščeni glede svoje vplivnosti na pravilen izsledek različno. K s]}oznanjn in pravilnemu vredno-tenjii teh činiteljev vodi vztrajna vaja in proučevanje, posebno pa primerjava izsledkov, pridobljenili na ta način, z izsledki, ki izvirajo iz neposrednih meritev. Dosli ljudi ima, četudi so navadnega računarstva manj vešči, za to ocenjevanje izrazilo razvit opazovalni čut, ki jim omogoča, fta vse ii])oštevljive činitelje zajmejo na mali po njihovi pr:ivilni vrednosti ler jih z uspehom vkienejo v svojtt svojstveno račniuu-sko nuseliu)sl. Zu široko trgo\'ino s lesiinim lesom, ki se izvaja po načelih obstoječi h. navadno molče i)ripo/,n!Uiih običaju ic 'uzanc). lu obravnavani način knbiranja lesanega lesa iii ])rimei'en. Aled trgovci in posestniki gozdov ]ia se pogostoma upoi'abija v precenilveue in kontrolne namene. Učbeniki o lesomerstvu ga omenjajo bolj ob strani, običnjno zaratli lega, ker jim zanj nedoslaj;i izkustvenegji gradiva. Tudi uporaba zamenoma (recipi-očuo), lo je sklepanje na kubično vsebiuo okroglega lesa iz obtesauega lesa, na pr. pri kaki pravdi, se je že z uspehoni uveljavila. Tak posel pa je bolje prepustiti izvežbanemu strokovnjaku, ki ume prijeti zadevo na pravem koncu, kakor pa se i)pirali na navidezno enostavna navodila, ki utegnejo veljali le slučajno v posameznih, izjemnih primerih. (Pripominjam, da spada z Vašim \prašanjem načela zadeva med one zanimive ])ojavc, ki nam pritajeno razodevajo, kako si je preprost, od narave Jiadarjen člov'ek, ki nui ni bilo mogoče, da pristopi k luči učenosti, cesto po svoje pomagal do spoznanja in njegovih priponiočko\', ki so sicer na prvi pogled pridržani samo učenemu svelu.) Ooeclerer Sodobna vprašanja (lozctne kmelije so lelos dobile zaščito! Veliko denarno koi-ist iii mortiliio zadoščenje je prinesla kmečkim f>ozduim poseslnikom sprememba čl. 2. tn-edbe o likvidaciji knielskili dolgov z dne 25. sc])lt'uibra 193G in določila z dne 23. dpcoinbra 1937. Ta člen so kritizirali posamezniki, časopisi in organizacije. Nevzdrž-nost in nepravičnost iijego^'ih predpisov sta poudarjala zlasti banski svet in Kmetijska zbornica, ki sta zahtevala z vso odločnosljo njegovo spi-emembo. Škodo zaradi tega člena je trpelo več slo kmetskili družin, katerih posesLva niso imela zaSčile po imenovani uredbi. V boj za spremeiniio uredbe je posugel tndi Gozdarski vestnik, ki je prinesel stvarno obrazložen članeii šefa gozdarske_ga odseka ing. Aritoiia Sivica s pretFlogoni, da se naj členu 2. doda besedilo: „Gozdovi .se .štejejo ludi 'za zeniljo, sposobno za obdelovanje, toda tako, da se šteje 8 lia fjozda za i ha orne zemlje. Gorski pazniki se ne štejejo v orno zemljo". (Gozdarski vestnik 1938., str. 62 iji 63.) Ta predlog je nato slavil ing. Slanko Sotošek na III. zasedanju sveta Kmetijske zbornice, dne 1. junija 1938. Predlog je bil soglasno sprejet in predložen kmetijskemu ministrstvu. Pozitivno in pravilno usmerjena borba je uspela; po zaslugi zbornice in njenih zastopnikov v parlamentu je jil 2. čl. uredbe spremenjen s g 126. finančnega zakona za 1. 1939/40., ki se glasi: „Na koncu [)rvega stavka odst. 1, člena 2. m^edbe o likvidaciji kmetskih dolgom' se name.slo pike poslavlja vejica in se do-daje: „pri čemer se 8 ha gozda äteje za 1 ha ornega zemlji.ščii." (\Sliižbeni list 1939/34). Po vseh .spremembah se !. odstavek 2. člena in-edbe o likvidaciji ktnelskih dcjlgov glasi: „Po Icj uredbi se smaira za kmeta lista tizična osei)a, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, po potretri jja tudi z najelo delovno niočjo, ki izvirajo od nje obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstv'a (poljedelstva, vinogradništva,' sadjarstva, vrtnai^stva, živinoreje in pod.), ki pa nje posestvo ne presega povi-šine 50 ha urne (za' obdelovanje sposobne) zemlje. Za i-odbinsko zatlrugo se smatra tisla rodlnnska zajednica, kjer sorodniki |)o la-vi ali posvojitvi živijo in tlelajo v skupnosti in ki ima' najmanj tri moške člane. Gozdovi se štejejo za zemljo, sposobno za o bdelo van j C, pri čemer sc 8 ha gozda šteje za 1 ha ornega zemljišč a." Vsi prizadeli kmetje iz gozduili ki-ajev smo hvaležni vsem, ki so delovali v Jiašo korisl in nam rešili veliko imetje. Upam tudi, da mi ne bo Jiikdo zameril moje misli, da smo namreč vsi prizadeti brez izjeme moralno dolžni, miročiti se na Gozdarski veslnik, ki vedno in povsod oil-ločno zastopa zkisLi interese, malega gozdiu'ga poseslnika. 1'. K. PrevaljL^ Dru^a propfigujicliia vožnja iiioiornili vozil na domača goriva v Jugoslaviji bo vodila večinoma po Sloveniji. Pripravljalni baiiovinski odbor za propagando domačih pogonskih goriv v Ljutiljani se je dogovoril z osrednjim odborom v licogradu, da se letos priredi II. propagandna vožnja motornih vozil na domača goriva. Po časopisnih vesteh bo ta vožnja od 9, do 11. jujiija t. 1, na poti Zagreb— Podsiised—Krapinske Tojilice—Rogatec—Ptuj—Maritior—Celje—Ljidiljana— Kranj "Tržič Begunje- - Bled—Ljidjljaiia—Ivočcvje—.SnSak—Zagreb. Ob tej pi'iliuL bodo med di'ugim v Ljiibljani priložnostna predavanja v prostorih avtokluba, Zakoniti predpisi in oicrožnice Iz proračuna izclalkuv in dohodkov dravska banovine za leto 1939/1940. SIvarni Izdatki za gozdarstvo: izpojiolnitcv gozdnih drevesnic in podpore za drevesnice okraj- tiih kmcLijskih od'borov............^ . . ' . :->.(K)0'- podpore in slroški za pogozdoviiiije slaliorodnih zemljišč, za dobavo in oddajo gozdnili sadik siromašnim oseljani, dečji dnevi, di]3lome itd.................' . . . UO.OOO- za pogozdovanje Krasa............i . . . . 30.(]tl()'- za gozdarsko pi'osvelo................. za gozdarsko sLaLisLiko ................................S.OOO'— IJOüpiranje lovsLva .....................................5.000'— prispevek k oslu-biiiiii siromašnih gojencev gozdai'ske šole v Mariboru ......................35.ÜtKj'- skupno ................. . . 153.00Ü-- Slvarni izdatki za urejanje liudournikov: prispevek za urejanje hudournikov: vzdrževajije m izpopolnjevanje hudourniških zgradb, njih nadziranje in čuvanje (polni slroški, dnevnice in mezde, material, orodje itd. . ."......................................300.000- študij in izdelava načrlov (predhodna dbla, vodopravne razprave," potni stroški, razne potrebščine itd.)................35.000'- nadaljevanje začetih del in nova dela (orodje, mezdo, material, jjotnine 'itd.) ...........................270.000'- nnjna dela ob hudourniških ]ioplavah in dela za njih preprečevanje (orodje, mezde, material, jiolnine itd.; ..........120.000'- nabava in popravilo tehniČJiih inslriunenlov, risabiih in tehničnih pripomočkov ..................lO.OOO'- strokoMio izpopolnjevanje hudourniškega osebja .... . . . 5.000'- skupaj .... ....................................740.000'- Stvarni izdatki nižj® gozdarske Sole v Mariboru: l)otnL stroški hi ekskurzije ............................7.000'- iipravni in režijski stroški: ITisarjiiški sh-oški, knjige itd............................6.000'- kurjava, razsvetljava 'itd................4.6.500'- iičila, zhirke, in\-eular................................6.000'- stroški internata ....................................105 000'- strošld tečajev ......................................4.000'- razni izdatki ................... . . 1.0(X>'- skupaj ..............................................175.500'- Stvariii izdatki komi^sij«* za a^rariiP operacij«?: iijjravni in režijski stroški: naliava in popravilo tehničnih inslrumentov, i-isalnih in tehničnih pripomočkov, tiskovin itd..........................28.000" kmetijske razstave, nabava strokovnih knjig, planšarski tečaji, študijska potovanja itd.......' .......' . 5.(X)0' -stroški za pulilikacije o komasacijah, uredbah itd..........10.000'- re/.ijski sti-oški........'............20.0()0'- študije hi projekti za m-edbe iji inelioracije sknpnih zemljišč (tei-ensko in pisarniško delo, mezde, jjotnine itd............t).000'- stroški za komasacije (terensko in pisarniško delo, potiiine, material i Id. .........^.......35.0110'- prispevki za melioracije agrarnih ojjeracij ....... . . 270.000'- sknpaj ..............................................374.000'- Važna odločba o seslavljaiifu urejcvalnilt načrlov. Ministrslvo za gozdove in riidnilce je izdato diic 21. aprila 1939 pod ŠL 651/39 sledečo odločbo: Uiira^ilelji nedržavnih gozdov, ki imajo osebno kvalifikacijo, predpisano v ^ 5S. ozii-oma g 132. zakona o gozdovih, so pooI)laščeni brez ozii-a na predpise zakona o pooblaščenih inženirjih, da seslailjajo urejevalne elaborate, predloge za sečnjo in vzgojo za gozdno posesh'o, kjer so nameščeni kot slalni upravitelji. Alto pa hočejo ti lr\'aUt'iciraiii gozdarski upravitelji laka dela izvrševati tudi za ostala gozdna posestva, kjer niso nameSčeni kot stalni upravitelji, tedaj morajo imeti pooblastilo, predpisano v zakonu o poobla-ščemh inženirjih. Ugücliiosliia tarifa za blago vsake vrsle. Od Jesenic — državne meje se plača od IS. aprila naprej za 100 kg: do Beograda 8 tisoč pai- za najmanj 3 tisoč kg, 7 tisoč 5 slo "par za najmanj 10 tisoč kg in 7 tisoč 3 sto par za najmanj 5 lisoč kg; do Novega Sada G lisoč 5 sto par za najmanj o tisoč kg, G lisoč 2 sto par za najmanj 10 ti.soč kg in 6 tisoč 1 sto par za najmanj 15 lisoč kg. L"f{0(lnostna tarifa za izvoz jelkovega jamskcjfa lesa. Prcvoznina za izvoz borovega, hrastovega in smrekovega jamskega lesa se plačuje po 21. razredu. Od 7. marca I. 1. velja ta znižana tarila Iiidi za jelicov jamski les. Ugodnosliia tarifa za izvoz žaganega lesa. Za izvoz žaganega lesa od Banjahike — predmestje do Siiljotiec — državna meja velja od 1. aprila 193y do 31. decembra 1Ö39 nova znižana tarifa. Italijanska ugodiiostiia uvozna larila. Italijanske železnice so obja\dle sledečo ugodnostno tai-ifo za uvoz celulozc "čez postaje Brennero, San Candido in Tarvisio, in sicer: do 100 km 0,36 lir, od 101 do 2110 km 0,32 lir, od 201 ilo -100 km 0,30 lii\ od 401 do GOO km 0,26 lir in čez GOO km 0,24 lir za sto kg z vračmiaiio dodatno voznino. Taril'a velja s kartii-anjem od 1. jimuar a 1930 do 31. dc-ccmbra 1939. Francoski uvozni kontingent celuloznega lesa. V Službenih iiovinah je objavljen kontingent za uvoz celuloznega lesa v letu 1939. iz t.nr, fit. 1135 his. Kontingent je za 10 odst. manjši od laiaskega normalnega; s[>eciaini kontingent pa znaša 30 ndst. normalnega konlingenla. i\«vc švicarske «zance za žagan les. V zadnjem času so dobile veljavno moč no\e švicarske trgovske uzance za žagan les. Predjjisi teh uzanc veljajo za \'se švicarske l-vTdku, ki uvažajo katere koli vrste žagau les. Nekateri novi zakoniti predpisi. (Iz Službenega lista dravske banovine 1039.) Navodilo za izvrševanje uredbe o urcdilvi samoupravnih (občinskih in hanoviuskih) doklad za zemljišča agrarnih subjektov iu o ureditvi davčnega in dopolnilno-laksnega dolga Ustih občin, ki bodo s lo in-edit-vijo oškodovane. (Ö3/11) Odločba o uradnem priznanju razstave velesejmov v Ljubljani. (68/12; Seznam predmetov, ki se morejo uvažati iz ueklirinških držav samo z odoljrilvijo Narodne lianke.. (72/12) Telelonski promet z Nemčijo, (73/12) Dopisi SEJA ŠIRŠEGA BANOVINSKICGA ODBORA ZA PUOPAGANDO GOZDARSTVA V LJUBLJANI. Dne 28. februarja 1. 1. se je vršila v ijrostorili Ijubijaiiske podružnice Jiigoslo\aiiskcga gozdarskega združenja seja Širšega baiioviiiskega odbora za propagando gozdarstva Ljubljani. Seje so se po svojih za-slopnildli \tdek'žile oblasti, ustanove in drugtva, ki sestavljajo odbor, in sicer: l^anstia uprava (gozdarski odsek, odsek za urejevanje hudournikov, kmelijski oddelek, pi-osveUii oddelek, lehnični oddelek, socialni oddelek), šlub dravske divizijske oblasti, direkcija sum v Ljubljani, začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, direkcija državnih železnic v Ljuliljani, Kmetijska zbornica v Ljtililjanj, ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja, Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani, Združenje jugoslovanskega učileljstva - sekcija Ljubljana. Zveza za tujski promet v Ljubljani, Rdef-i križ kralj. Jugoslavije-dravski banovin ski odbor. Zveza lovskih društev v Ljubljani, Zadružna zveza v fjubljani, Zveza slovenskih zadrug, Slovensko planinsko društvo in Zavod za prido ji van je in prodajo gozdnih semen v Mengeäu. Na seji je predsednik odbora ing. Franjo Se-sniik poroCal o delu odljora v preteklem jwslovnem letu. Po njegovem porofilu je imel ožji (delovni^ odbor v preleklem poslovnem leln pet sej. Delo banovinskega otlbora je bilo v lern — prvem — poslovnem letu usredoloceno na ustanavljanje okrajnih odborov in občinskih pododborov, na preskrbo tna-lerialuih sredstev za delovanje od-l.iora ter na ureditev ]iotranjega JKV slovaiija odborov. Okrajni odbori so bili ustanovljeni v vseh okrajih, občinski pododliori pa le v nekaterih krajih. Za oljraja Ib-ežiee in Ki-ško je bil ustanovljen le en odbor s sedežem v KrSkem; islotalco tudi za okraja Maribor desni breg in ^^ari-l;or levi breg s sedežem v Marilioru desni breg. Pri 2Ö okrajih v dravski banovini je lorej 23 okrajnih odborov za propagando gozdarstva. Nekateri okrajiii odbori so že v prvem letu svojega ol)sloja pokazali veliko aktivnost in dosegli prav lepe uspehe. V tem pogledu se je zlasti odlikoval okrajni odbor v Celju, ki je priredil več pi-cdavanj učiteljem, goz-doinikom, skavtom in vojakom in k pogozdovalnim delom pritegnil tudi skavte, ^ozdovnike in vojaštvo. Tako banovinskt odbor kakoi- tudi okrajni odbori so se morali v prvem letu svojega obstoja boriti z materialnimi težkočumi. Za denarno pod-poi'o se je odbor olirnil na bansko upravo, razne javne nslanove ter denai-ne zavode. Podporo je dodelila le banska uprava, ki je iz fonda za pogozdovanje določila za potrebe propagandnih odborov 20.000 dbi, Ui so se razdelili med vse odbore. Notranje ixisloYimje odborov za propagando gozdarstva ureja poslovni); z leta 1937. V zadnjem času je bila sprožena akcija, da se ta poslovnik spremeni oziroma dopohii. V ta namen je banovinski odbor povabil okrajne odbore, da stavijo konkretne predloge za spremembo oziroma dopolnitev tega poslo^^nika in jim dal za to potrebna načelna navodila. Za tukajšnje razmere je poslovnik nepopoln v toliko, ker vsebuje v glavnem le določila o pospeševanju pogozdovanja, ne vstbuje pa po-Irebnih določil za druga udejstvo-vanja na torišču gozdnega gospodarstva, ki so za tukajšnje razmere načelne važnosti. Za čim uspešnejše publiciranje propagande je bilo sklenjeno, da se sirokovni gozdarsld list vsestransko podpre in da postane la list oficiaino glasilo odborov za propagando gozdarstva. Za delovanje propagandnih otihorov sta pokazala velik interes zlasti Rdeči križ in vojaška oblast, ki z velikim razumevanjem spremljajo in podpirajo akcijo" teb odborov. Po poročilu predsednika je in^. Viktor Novak i>odal tajniško poročilo. Po njegovem poročilu je bil ba-noiinski odlror v stalnem stiku z osrednjim (zemaljskim) odborom za propagando gozdarstva v Beogradu, s tukajšnjimi okrajnimi odbori in z bansko upravo v Ljubljani. Za taksne in poštne o I aj Save 'se je od'bor obrnil na osrednji odbor v Beogi-a-du, ki pa je izposloi'al le taksne olajšave. Po poročilu predsednika iu tajnika je bil iz vrsl zastopnikov obiasli. uslanov in društev izvoljen sledeči novi ožji (delovni) odbor: p^i-edscd-uik Saša Stare; podpredsedniki ing. Janko Urbas, kap. Mihajlo Milic iii dr. Viljem Kreiči; tajnik ing. Dinko Cerjak; odborniki ing. Viktor Novak, ing. Alojzij Funkl, ing. Franjo Sev-nik, Janez Str ein, dr. Anton Mrak in Vinko Gregorič; zastopnik direkcije drž. železnic, ki ga imenuje direk-eija. Banovinski odbor za propagando gozdarstvu v Ljubljani. ČETRTA ODBOUOVA SEJA LJUBLJANSKE PODRIJZMCE JUGOSLOVANSKEGA GOZDARSKEGA ZDRUŽENJA. Dne 17. marca L, 1. se je vršila v društvenih prostorih v Ljubljani eetrta odborova seja Ijubljansivc po-drnžjiicc Jugoslovanslcega gozdarskega združenja, Na seji je odbor meil drugimi razpravljal o gozdarskem muzeju, o lesntli in gozdnih zatlru-gah ter o osnutku novih ljubljanskih uzanc za trgovanje z lesom. Glede gozdarskega muzeja je odbor sidenil, da si ijredsednik in tajnik podriilnicc ter član odbora ing, Mirlio Sušleršič ogledajo prostore za gozdarski muzej v mariborskem gradu bi se zaradi gozdarskega muzeja osebno dogovore z ravnateljem mariborskega muzeja. Večji del seje je bil posvečen razpravi o lesnih in gozdnih zadrugah, Pri tej razpravi se je poudaj-jalo. da manjši, kmečki gozdni posestniki prodajajo les po cenah, ki nikakor ne odgovarjajo vrednosti lesa. Vzrok temu, za gozdno gospodarstvo äkodljivenju pojavu je zlasti pomanjkanje organizacije le.sue trgovine, drago posredovanje med lesnim producentoni in konzumentom, lomanjkljivost v izdelavi in prede-avi lesa, neenotnost lesnih izdelkov, medsebojna konkurenca gozdnih posestnikov itd. Pri razpravi se je tudi poudarjalo, da so kmečlu gozdovi, ki sestavljajo pretežni del slovenskih gozdov, brez sh-okovne uprave. Posledica tega je, da pada donos ieh gozdov in da li gozdovi daleč zaostajajo za dobro upravljanimi velepo-sestJiišIdmi in državnimi gozdovi. Te- mu zlu naj bi odpomogle lesne oziroma gozdiie zadruge, ki bi se ustanovile tam, tijer so za to dani po- verjeno "vai-stvo in pospeševanje kmečkih interesov. Naloga vseh gozdarjev pa je, da z živo besedo in s primernimi člauki v dnevnih in strokoviiih listih Sirijo idejo zadružništva med ljudstvom. V Sloveniji obstoji že več lesnih zadrug, med katerimi zlasti uspevajo one zadruge, ki so i'elanjene pri firmi „Marad'\ Na .seji je liilo sklenjeno, da podružnica priredi predavanje t.) zadrugah. Ti kateremu se povalujo vsi .člani podružnice in Kmetijska zbornica. Pri razpravi o osnutku novih ljubljanskih uzanc za trgovanje z lesom je bil odbor mnenja, da bi se te nzance morale l)olj prilagoditi zagrebškim nzancain, ki veljajo za območje, s katerim ima Slovenija tesne trgovske slike, in ki so zelo popohie. Osnutek novih uzanc je v gIa^'nem prilagoden dunajskim uzancani; nekatera določila, ki se razlikujejo od podol)nih določil v dunajskih uzan-cah, pa se s slališea lesnih produ-centov ne morejo zagovarjati. Osnutek" uzanc je bil poverjen dvema članoma v podrol)no ])roučitev. Na seji je podal ing. t: i ril Rib I ar podrolmo poročilo o seji upravnega odbora Jugoslovanskega gozdai-ske-ga združenja, ki se je vršila dne 12. marca t. I. pri ministrstvu za gozdove iu rudnike v Reogradu in na kateri je upravni odbor razpravljal o namestitvi gozdarskih inženirjev, jioleg tega pa tudi o povečanju gozdarskega oseijja pri občnih "upravnih oblastvih v Sloveniji, o zaposlitvi absolv■cnto^• dvoletne" gozdarske šole v Mai'iboru v Urža>'ni službi, o uredbi o nakladajiju in žigosanju lesa, o splavar.skeni fondu, o gozdarski propagandi in o predlogili za mo-rebitjio spremembo lovskega zakona. Ljubljanska podr. Jugoslovanskega gozdarskega /druženja. SEJA O USTANOVITVI GOZDARSKEGA MUZEJA V MARIBORl. Dne 15. aprila t. L se je vršila v gozoru in Muzejskim dru-šlvom v Mariboru, Id je pripravljeno dati na razpolago prostore za gozdarski muzej v "mariborskem gradu. i\a seji so imenovani zastopniki i-azpravljali zlasti o razmerju gozdarskega muzeja do pokrajinskega muzeja v Mariboru, o organizaciji dela, zbiranju gradiva in di'ugih osnovnih vprašanjih, ki se tičejo nsUinovitve muzeja. Po sklepih, ki so iiili sprejeti na seji, l.)0 tvoril gozdarski muzej poseben oddelek po-krajinslcega muzeja v Mariboru ter bo ' nameščen v pn'em nadstropju mariborskega gradu. Za gozdarski muzej nimienjene sobe bodo adaptirane 'predvidoma oJi koncu tega leta. Načrt za gozdaj-ski muzej "bo v sporazumu z Muzejskim društvom v Mariljoru, ljubljansko podru.žnico J^r-goslovauskega gozdarskega zdvužejija ill gozdarskim odsekom banske uprave sestavila gozd;u"ska šola v .ilai'i-boru; Ti' načidu predvidene pi-edmete pa bodo zbirale vse ravnokar navedene ustanove, ki že danes po.se-dujejo nekaj materiala za gozdarski muzej. Gozdar.ska sola fllariboru ]30 tndi prevzela sU-okovno vodstvo gozdarskega muzeja, doCim bo administrativne posle izvr.ševalo Muzejsko društvo v Mariboru. Kakoi-pri vseli muzejskih predmeLil), si bodo mogli dai'ovalci tudi pri dragocenejših gozda.rskih pi-edmetih pri-di'zali lastni]islco pravico. Po končani seji so si imenovani zastopniki pod vodstvom ravnatelja mariborskega banov-, arhiva prof. Fr. Baša ogledali mariborski grad, ki se preureja za vselitev mariborskega muzeja. Pri ogledti prostoi-ov za gozdarski muzej so zastopniki ugotovili, da ti prostori v vseh ozirih ustrezajo svojemu namenu. LJUBLJANSKI VELESEJESL Pod" pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra 11. bo v Ljubljani XLK. mednarodni spomladanski -s^elesBjem kot 13. velesejeuiska razstava prireditev od 3. do 12. junija 1939. Splošni velesejem: sti-ojna hi kovinska industrija, fina mehanika: radio in elekti'otehnika, razsvetljava in kurjava; dvokolesa, vozovi, sport; poljedelski stroji in orodje; mlini; esna iiidiish'ija, pletarstvo, ščclar-stvo, igrače; teiishlna industrija in konfekcija, klobučarstvo, Cipkai-slvo; nsiije in konfekcija; krznarstvo; pa-pu' in pisarnišlce potrebščine; kemična industrija in fotografija; živilska iudusti'ija; stavbarstvo; glasbila; steklo porcelan, keramika, lii-žuterija in razno. Posebne razstave: italijanska industrija; pregled slovanskih narodnih žensldh izdelkov (vezenine, narodne noše in. ženska ročna dela); tobačni izdelki monopoLske uprave; avtomobili, motorna Iwlesa svetovnih znamk; pohištvo, stanovanjska oprema; mala obrt; turizem; gorenjska in dolenjska hiša v narodnem slogu. Za razstavno blago veljajo izdatne prevozne, carinske in trošaiunske olajšave. Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejemske legitimacije jugoslovanski \'izum brezplačno pri vseli jugoslovanskih konzulatih. Xa jugoslovanskih železnicah imajo obiskovalci velesejina brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne kai-te se rumeno železniško izkaznico za din 2'—. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Velja za: do-polovanje od 31. maja do 12. junija in za povi'ateli od ,3. do 17. junija. Obiskovalci imajo popuste tudi na inozemskih železnicah, parnikih ,la-dr.mske in Dubrovačke plovidhe in zračnih linijah. Ljnbljanski velesejem. Gradivo za slovenski gozdarsici slovar (Pomen znakov in kratic glej sLr. 21!) {jlavni donos — glavni užitek, glavni prihod, glavni užilak, Haupt-erlrag, Hauplmitzimg. Izraz je pojem iz m-ejaiija gozdov in pomeni množino lesa in skorje, ki jo dobimo iz gozda pri gojenju, var-st\-ii in izkoriščanju gozdov. Glavni donos delimo na sečnji in vmesni donos-izredili donos — vaiiredni prihod. Iz gozda dobimo izredne donose s spremembami gospodarstva. K izrednem donosu prištevamo n. pr. donos izkrčenega gozda pri krčenju za poljedelsko zemljišče, preseke, ceste, pota, ribnike in dr. ietni pritiraneli — godišnja rezer\'a, jährliche Reserve — Beseda pomeni zalogo lesa, ki jo pustimo v gozdu, ko posekamo manj od predpisanega letnega elata. Leliii pri-iranek je enak razliki med eta-lom in dejanskim posekom, predpisani posek = etat, predujem — prehvat, Vorgrifl — Ta beseda pomeni v in-ejanju gozdov zalogo lesa za sečiijo zrelih dreves, ki pa Se niso prišla na vrsto za sečnjo, nadalje les zelo močnega redčenja v nezrelih sestojih in les, ki ga moramo posekati zaradi varstva gozdov, ee te sečnje zmanjšajo sicer dosegljive donose. Predujem pomeni torej količino lesa, za katero je zmanjšana normalna zaloga lesa odnosno zaloga, ki je predpisana z gospodarskim načrtom. Naloga urejanja je, da se z zmanjšanj eni letnih posekov postopoma vrne odvzeli prednjem gozdu. preniiCni priiiranek — pomična rezerva, fliegende Reser\'e — pomeni zalogo lesa, ki se nabira v gozdu po Ysaki sečnji, če posekamo manj od etata, predpisanega v gospodarskem načrtu, pričuvek (S) = prihranek — Beseda prienvek ne gre dobro v ušesa, ker imamo zanjo domači prihranek. — [Su] pričuvek — pričuvak, der Ueherhalt, der Ueberhaltsbaum — Beseda pričuvek je pojem iz gojenja gozdov in nima nobene zveze s prihrankom. Kajti pričuvke moremo imeti v vsakem gozdu, kjer so ali pa kjer ni nobenih prihrankov. prihrsinek — rezerva, die liiehsrück-lage — P]-ihranek je pojem iz nre-jaiija gozdov, pričuvek pa je pojem iz gojenja gozdov in pomeni zalogo lesa, ki je večja od normalne zaloge ali od zaloge, ki je predpisana z gospodarskim načrtom. To zalogo pustimo v gozdu, da jo porabimo v nepredvidenih primerih za kritje izrednih potrel.) ali za reguliranje trajnih enakih donosov lesa. Nasprotni pojem od prihranka je predujem, sečnji donos — sječivi prihod, End-mitzun^, Abtriebsertrag. — Izraz je pojem Iz urejevanja gozdov in pomeni množino lesa, ki jo dobimo pri sečnji zrelih dreves in sestojev (ko ima sečnja namen gozd podmladiti) ali pri kateri si bodi drugi sečnji zretih sestojev (izru-vana, polomljena, suha, bolna in druga drevesa. V prebiralnih sestojih računamo v praksi k sečnjemu donosu tudi vmesni donos.) stoječi prihranek stoječa rezerva, stehende Reserve — pomeni zalogo lesa enega ali več sestojev, ki jih ne jemljemo v račun pri določanju etala. stranski donos — sporedni prihod, sporedni užitek, Neben ertrag, Ne-hemmtzimg — V m-ejanju gozdov oomeni ta izraz vse donose gozdov, jili ne prištevamo h glaMiemu donosu, predujmu in izrednemu donosu, n. pr. smolo, sadeže, semena, listje, list, sEeljo, travo, pašo, jagode, gobe, lišaje, mah, kamen, pesek', ilovico, divjad, ribe i, dr. vmesni d'onos — vmesni užitek, me-dnprihod, medutimni užitak, Vor-iiutzung, Zwieschenmrtzung, Vorertrag. — Izraz je pojem iz m-e-janja gozdov in nima nobene zveze K vmesno sečnjo, ki je pojem iz gojenja gozdov.' Vmesni donos so vsi lesni donosi, ki jih dobimo iz sestojev v času od podmladitve do sečnje, n. ir. donosi pri gojenju gozdov (iz čiščenja in redčenja) ter donosi' pri varstvu gozdov (izdelava izruvanega, polomljenega, suhega in bolnega drevja. V prebiranj h sestojih prištevamo vmesni donos v praksi k sečnjemu donosu.) Lesna trgovina Na dražbi dosežene lesne cene. ZaCasiia drž. uprava v Ljubljani je na javni uslni dražbi dne 13. aprila I. 1. jirodala v rež ji gozdne uprave v KoCevju v tei^u leta 1939. izdelano in vilano oglje brez braške po din 30'— za 100 kg ioco goKd na Kopišču. V področju gozdne nprave Straži pri Novem mestu je bila 19. aprila I, 1. odobrena prodaja nieliKe hlodovine v revirju Brezova reber i)o din 120"— in v revirju Sv, Peter po din 10Ü'— za plni na panjii. ^ \a dražbi dosežen«; lesne ceue. Začasna drž. uprava razlaSeenili gozdov v Ljubljani je na javni pismeni dražbi dne 22. marca 1. I. v Kočevju dosegla za 1 plm mehke lilo-dovine na panju v gozdu tele cene: 1. V gozdnem revirju Grčarica A po din 95'10 do lOO'lO; 2. v gozdnem revirju Grčarica B po din 55'50 do ö3'25; 3. v gozdnem revirju Podstenica po din 76'25 do 110'75; 4. gozdnem revirju Poljane po din (il)'—; gozdnem revirju Ha\'uc po din Ti'— in G. v gozdnem revirju Tra\niik po din 52'25 do 92'—. Povprečni izkupiček za 1 plm znaSa din 83'30. ^^ Lesne cene v Švici, 2\ezui kontrolni urad za cene je objavil prečiščene povprečne cene za neobdelan tehniški les iz leia 193G in iz zadnjega trimesečja 1938, in sicer: jelkovina in borovina 27,3G do 33,(t8, bukovina 40.34 do 45,72 In hra.slovina 65,80 do 17,93 šv. IV. računano franko železniška postaja ali žuga, Lesne cene postajajo v Angliji višje. V zadnjem mesecu so so dvignile v Angliji cene povprečno za 5 šilingov po standardu. Prednost no\'e po^fodlie ni samo v zvečanja kontingenta, ampak v pr\'i vrsti v odstranUTi raznih uvoznih predpisov, ki so bili vzrok, da ni mogla Jugoslavija lani izkoristiti vsega dovoljenega konlingenta. Nekatere velike jugoslovanske lesne Lvrdke so že sklenile večje kupčije, tako da se bo začel les izvažali že la mesec. Jii^oslovansko-iraiicoska trgovska pogodba j? stopila v veljavit L aprila. S posebnim dekretom francoske viade je stopila 1. aprila v veljavo Jiuva jugoslovansko-francoska Irgovska pogodila. Pričakovali je, da se bo povečal "jugoslovanski izvoz, ker sme bili za 10 odst. večji od uvoza iz i^'rancije.' IMadžarska bo uvažala manj lesa. Podoba je, da ne bo Madžarska zaradi prikljiičilve Podkarpatske Rusije uvažala nič več drv in železniških pragov. Madžarski lesni izvoz v Nemčijo. Po priključitvi Podkarjialske Rusije je pridobila Madžarska precej ' 5V0Z. V zadnjem lesa za Nemčijo. 1 tJ Liti. I L 1 I 1 ^.TLll^LlJ jJl-ll^J^C tlUaiJL- jmjlj gozdov, lako da ima celo nekatere vrste lesa za izvoz. V zadnjem času je dobila Madžarska izvozni konlingent 101) vagonov Težave jugoslovanskega lesnega Izvoza v Maroko. Jugoslovanski lesni izvoz v Marotio se je zelozmanjšal, predvsem zaradi romunske konkurence, ki jc lako bnda. da je romunski les v veliki meri iztisnil z marokanskega Lrga jngoslovan.ski in rnski les. Lesna trgovina Slovenije v aprilu 1939. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega veslnika.) Kako zelo mednarodna politična napetost ovira s >lošen gospodarski razvoj in s tem tndi lesno trgovino, Jcaj lepo kaže (ejslvo, da je bilo zadnji čas izdanih v mnogih naših mestih večje število dovoljenj za nove zgradbe, da pa se le zaradi politične negotovosti ne grade. Strah pred vojno, ki prevzema vso Evropo, se razodeva prvenstveno v gospodai'skein zastoju: gosjiodarslveTiiki postajajo, „opreznejši" (kakor to pravimo v trgovskem svetu), kar seveda pomeni, da se posli pri mnogih go.sjjodai--skih panogali omejujejo in se dela le toliko, kolikor je nujno potrebno. Ta izraz negotove dobe, v kateri se nahaja dsmaSnja Evropa, je bil tudi v preteklosti v podobnih priUkah i)rav tak. Ni treba poiidarjati, da v takem stanjit ni le Slovenija ali Jugoslavija, marveč ves svet; prizadeto ui samo lesno, mai'vec tudi vse ostalo gospodarstvo. Zato je razumljivo, da lake razmere ne morejo Ligotlno vplivati na uašo izvozno trgovino. Poleg lega je treba poudaiüli dejsLvo, da nekatere naše ti-go\'ske pogodbe s posameznimi drža>'ami, ki in'azajo les, za nas niso povoljne. Tako smo n. pr. osredotočili svojo največjo procen-tualno trgovsko zamenjavo samo jia eno tržišče in lesni izvoz se bo dal v tej smeri (praksa je to že jasno pokazala) zelo težko organizirati ua solidni in zanesljivi osnovi. Y takih razmerah se je dalo predvideli, da bo pi-iSlo do znižanja lesne produkcije. Količine izdelanega lesa, ki danes prihajajo v Sloveniji na Lržišče, niso nikakor take, kot bi morale biti a- časii glavne lesne sezone. So seveda tudi drugi vzroki, ki so ovirali izdelovajiie lesa, tako n, pr. dejstvo, da je malim "vodnim žagam letos primanjkovalo vode in zalo niso mogle obratovati v polnem obsegu. Zmanjšajije zalog izdelanega lesa pa ima tudi svojo prednost: ponudbe niso prevelike in lako cene — kljub manjšemu povpraševanju — od lanske jeseni niso padle. Toda tako stanje ni tiaravno in se ne more dolgo vzdržali. Xe sme se namreč pozabili, da je mali kmečki gozdni posesbiik prisiljen enako kol veleindnslrialee, izdelali neko količino lesnega blaga; jirvi zato, dii si za izkupiček nabavi vsaj najpolrelinejše, drugi'pa, da si ob določenem ]joslo\Ticm prometu j>okrije večje j-ežije iii ne dela z izgubo. Kje bomo jlasirali vse lo blago, ko se bo začelo kopičiti v skladiščih, in kako ga iomo plasirali — lo so danes vprašanja, na katera ne more nihče dati odgovora, vprašanja lako velikega in težkega pomena, da jih mnogi go-spodarslveni d v svojih zlih sluUijah sploh ne upajo poslavljali. Povpraševanj« iz inozoinsLva. 195 — London; lepenka vseh vrst; ÄW — Wexford (.\nglija): glogovo seme (Cralaegiis monogyna.; 202 — Amsterdam: pisarniške po-Ireljščine (albumi, ravnila, trikotniki itd,J; 20t» — Tbouon les Jiains (Francija mednarodna izvozna in uvozna posredniška družba, ki zastopa mnogo francoskih izvoznikov in tivoKnikov, išče zveze z našimi izvozniki in uvozniki. Najbolj se zanima za izvo/ jugoslovanskega gi-adbenega lesa. koruze in jajc; želi ]>;! u\'ažali v .Jugoslavijo francoski sir, vino in sanitarne objekte; 21!) - London: leseni ročaji in di-ža- ji za krtače; 23!) — Paris: sii'kove melle; 213 - Curacao: les in cement za Cui-acao in za zahodno Ve-neeuelo. Pripomba: Dileresenti naj se oiir-nejo za naslove na Zavod za pospeševanje zunaje Irgovitie Beograd, Halnički dom. Pi-i vprašanju naj napišejo zaporechu) številko povpraševanja in kraj. Valute in devize I'raclm lečaji za maj 1939. Finančni minister je določil za maj sledeče Liradne tečaje, jio katerih se imajo izplačevali takse po zakonu o taksah, sodne pristojhine i. t. d.: 1 napoleondor.....din 305'— 1 zlata turška lira ... „ 346"50 1 angleški funt ... . „ 238'— 1 ameriški dolar . . . . „ 50'S5 1 kanadski dolar ... . „ o0"45 1 nemška marka .... „ 14'— 1 poljski zlot....... 8-30 1 belga .......„ 8oO 1 pengö.......,, 8"5o 1 brazilijanski milrajs . . „ 2'65 1 egiptski funt.....„ 238'50 1 palestinski funt.... „ 238 — 1 urugvajski pezos ... „ 16'10 1 argentinski pezos . . „ 10'.50 1 čilski pezos.....din 1'35 1 turška papirnata Ura . „ 35"20 100 albanskih frankov . . „ leOO — 100 francoskih frankov . „ 134"B5 100 švicarskih frankov . ,, 1141'65 100 italijanskih lir . . . „ 229 — 100 holandskih goldinarjev ,, 2702 — 100 bolgarskih levov . . „ 47"— 100 rumunskih lejev . . ,, 32'— 100 danskih kron . . . „ 1170-— 100 švedskih kron - . . „ 1205'— 100 norveških kron . . . „ 1176'— 100 španskih pezet . . . „ 210'— 100 grških drahem . . . „ 40'— 100 češkoslovaških kron . 150'— 100 finskih mark . . . d02'^ 100 leLonskih latov . . . „ 7S0-— 100 iranskih rijalov . . . „ 105"— Tem tečajem je že prišSet pri-bitek („prim"). Mali oglasi SUM.4RSKI LIST, mesečna gozdarska revija, ki jo ureja univ. prof. di\ Levalvovič in izdaja „Jugoslovansko šumarsko udruženje" v Zagrebu, Vukolinovičeva 2., stane 100'— dm letno. Knjiga: lug. Viktor Novak, DeCji dan za pogozdovanje. III. del, se dobi pri gozdarskem odst-ku kr. baii-ske iipra^'e v Ljuldjani in pri ol(rajnih gozdarslah referentili za .3'— din. IZVOZNIKI LKSA! Ljubljanska kre-dilna banku v Ljubljani in njen? podružnica v Beogradu, Celjn. Ivrauju, Mariboru, Ptuju, Rakeku, Slovenjem Gradcu, Splitu, Si-beniku in Zagrebu, dajejo posojila na klirinSke nakaznice, izdajajo izvozna iiverenja in izvršujejo vae oslale bnni'ne posle. Za izvozna uverenja pridejo pošlev zlasti v obmejnih krajih poslovalnice banke. DRAGUTIN CUTIC - vdova, puškai--na in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenska ulica IS. Zaloga samokresov, avtomatičnih pištol, lovskih pušk in vseh lovskih potrebščin. Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega orožja, montaža daljnogledov i. t. d. SLUŽB.V. IŠf-e se za večje gozdno posestvo v Slavoniji gozdarski pristav. Reflektira se samo na zanesljivo, energično in pridno mlado moč, dobrega risarja m lovca. Naslop službe lakoj. Plača din 1500"— mesečno, enostavno opremljena soba, prosta raz-s^'etljava in kurjava. Ponudbe s pi-iloženimi prepisi spričeval, cur-ricuhmi vitae in fotogratijo je poslati na naslov: Karlo Franek, Vukovar, .\leksanclrova ul. 7. GONILNE JERMENE iz la najboljšega usnja za žage, mline in tovarne ima v zalogi Ivan Kravos, Maribor, .'Aleksandrova c. 13. Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovljene pa tudi po meri narejene, dobite v modni trgovini in izdelovalnici perila IVAN BABIC, Maribor, Gosposka uL 24. Knjiga: Ing. Anion Sivic in Franc Žnidaišič, Lovski zakon z zbirko lovskih predpisov, se dobi v platno vezana za 7(3'— dinarjev m v karton vezana za 64'- dinarjev v tiskarni Merkur, Ljubljana. Knjiga: Ing. Mirko SuSteršič, Naš gozd, se dobi pri Družbi Sv. Mohorja v Celju za 52'- dinarjev. Problemi prekmurskega gozdarstva Marlin Potočnik (Murska Sobola) (Konec) Zasajanje lislavcev, posebno bukve, med čiste borove sestoje bi zelo koristilo goriekerau gozdarstvu. Povsod, kjer je še bukov gozd ali starejše bukovo drevje, ga ne izsekavajnio prej, dokler ni dovolj naplodilo svojega rastišča. Ne grabimo vsako leto sLelje, da nam tla preveč ne oslabe, zlasti pa ne v pomladku. Bukev, kakor že omenjeno, zahteva posebno v prvih letih mnogo bolj rodovitno zemljo nego bor. Zabranimo pregon in pašo živine pod bukovim drevjem, kjer razen ozelenelega "bukovega pomladka ni nobene pašne trave! Semenjake s pomlajevalnih ploskev izsekavajmo počasi in postopoma, da se poniladek privadi ter odraste pozebi in vročini! Puščajmo bor, da raste med bukovim pomladkom zaratli zaščite! Iz čistili borovih sestojev ne izsekavajmo bukovega drevja! Kot žc omenjeno, so na mnogih današnjih gozdnih površinah bile v nekdanjih časih obdelane njive, kjer so se po njih opustitvi razrastli čisti borovi sestoji, Na teh površinah bi marsikje uspevala med borom tudi bukev, ki bi se dala na rodovitnejših osojnej-ših in ilovnalo-jješčenih tleli s podsetvijo razširiti med čiste borove sestoje. V semenskem lelii si naberemo, ali nabavimo bukov žir, ga vložimo, pomešanega s peskom v zaboj in ga zakopljemo čez zimo v zemljo. Žir labko sejemo tudi jeseni, toda ptice, veverice, miši in druge živali nam bodo zrahljano zemljišče prebrskale in seme odnesle. Rano spomladi, preden bukev ozeleni, jo podsejmo v jamice (3—5 zrn) pod mlajše, že razsvetljene in slabo obraščene borovo sestoje Y količkaj deževni spomladi setev dobro vzkali in nežne rastlinice se počasi, toda uspešno razvijajo in razraščajo. Pašo in grabljenje stelje je na teh površinah popolnoma opustiti, sicer bo delo ostalo brez uspelia. Podobno zasajamo tudi mlade bukove sadike, dobljene iz naravnega pomladka ali gozdnih drevesnic. Pri tem važnem opravilu pa se je treba seveda z vso odločnostjo otresli predsodkov, češ da od tega ne bomo imeli dolgo nobenih koristi. Zavedajmo se, da morejo edino gozdovi uspešno zaustaviti počasno, toda stalno propadanje goričkega gospodarstva. Poleg že omenjenih domačih vrst raste po Goričkem tudi smreka. Posestniki in upravitelji veleposestniškili gozdov so jo zasa-jali v svojih gozdovih zato, ker je obetala mnogo večje dohodke ko bor. Pri tem pa niso upoštevali tukajšnjega pokrajinskega podnebja, geološke in pedološke sestavine tal in dejstva, da se rastne lastnosti drevesnih vrst ne dajo izpreniinjati. Prirodna domovina 'Smrekovja so pri nas hribi z nad 400 m nadmorske višine, kjer so krajša, vlažnejSa in hladnejša poletja in kjer pade več padavin. Tudi v Prekmurju je spočetka brez ozira na slabo kvaliteto lesa dobro uspevala, kar je imelo za posledico, da se je v omenjenih gozdovih vzgojilo mnogo čistih smrekovih sestojev. Toda ne dolgo tega se je v smrekovih nasadih pojavil doslej iieopažen škotdjivec — smrekov:i grizlica. Njene svello-zelcnc go-seničice so lelo za leLoin obgrizavalc mlajše smrekove sestoje. Vršiči, podaljški bodočih debel, so Lako zaostali v razvoju hi vse drevje se jc spremenilo le v košate vejnale koše. Tudi slarejšim sestojem škodljivci lie prizanašajo. Velilci smrekov lubadar napada vsako leto posamezna drevesa iii manjše skupine, ki se po napadu sredi poletja naenkrat posuSe. Na zunaj še zeleno in zdravo drevje obkljuvajo žolne in detli, da pobero iz skorje bele ličinke (zarod Inhadarjev). Ako bi imeli pri nas večje komplekse čistih smrekovih gozdov, bi nam jih la škotlljivec pri še tako skrbni pažnji polagoma popolnoma uničil. Dolga vroča sušna poletja godijo razmnoževanju škodljivcev, zlasti Se razširjanju lubadarja, ki more zarediti po 2 ali celo 3 rodove na leto. Zalo se računi, da se z gojenjem smreke doseže najvišja zemljiška renta, ni.so uresničili, saj niso bili oprti na naravne, ueizpremenljive zakone. S pravilno pomladitvijo 'poseke ali drugih zemljišč je storjeno sicer silno važno in odgovorno delo, toda s tem še negovanje gozda ni poi'sem končano. Istočasno je polre,bno začeti tudi s čiščenjem in trebljenjem pomlajenih posek. Vrba, topol, breza in iz zasla-relili panjev pognala črna jelša hitro rasto iu začnejo zasenčevali žlahtnejSe vrste, predvsem bor, ki ga končno to drevje popolnoma preraste. Mesto lepo vzrastllh mladih nasadov imamo v nekaj lelih poseko zaraščeno le z gozdnim plevelom. Plevel zatiramo najuspešneje z izsekavanjem, izkrčevanjein in košnjo v poznih spomla-danskili ali zgodnjih polelnih mesecih. Debelejša debelca mačlco-vine, topolovine in črne jelše je dobro olnpiti v oblild široldli obročkov, nakar se raslline posiiše ter izsuSe tudi panje, da več ne poženejo. Gozdni plevel se razmnožuje na različne načine; važno je zato, da vemo, kdaj se da najuspešneje uničevati. Mačkovini dozori seme v maju, nakar ga veter raznaša po poseki, da na vlažnih tleh po nekaj dnevih vzkali in tnko zai-odi nove rastline. Posekati ga je treba torej, preden odpade seme. Ivrhlike pa, ki je zelo nevaren plevel na težkih glinastih zemljah, se obranimo uspešno edinole z dovoljnim zasenčenjem gozdnih tal. Trnje se razrašča z dolgimi žilicami, ki se v jeseni ob deževnem vremenu s svojimi konci zakoreninijo v tleh, vrhnji popek pa požene spomladi novo mladiko. Na ta način se trnje, če ima dovolj svetlobe, hitro širi in obrasle cele površine. Tudi tega se uspešno ubranimo z zasenčenjem tal. Uničujemo ga, da poleti, preden so se vršički vraslli v zemljo, pokosimo živice. Običajna spomladanska košnja trnja torej malo ali često nič ne zaleže. Sploh pa je plevel najbolje odstraniti, preden niu dozori seme. Preredke nasade izpopolnimo s čvrstimi sadikami. Čiščenje je potrelmo ponavljati leto za letom tako dolgo, dokler se nasadi ne strnejo in se ne začno sami branili plevela. Po 10. do 15. letu se nasad sklene; tedaj se začne v gozdu silno živahna in odločilna borba med posameznim drevjem. Slaboti-nejše drevje umira in se izloča iz družbe močnejših dreves. Sled- njič zmagajo le maloštevilni posameziiilii, kajli od 7.000 iu več rastlinic, ki jih posadimo na eti hektar, oslari le ca 700 dreves, ostalo pa se izloCi iz sestoja. Ta borba začne ua enako dobrih rastisčih, v eiiodobnih iu posebno čistih seslojih sčasoma pojemali. Drevju se vedno bolj zmanjšujejo krošnje (asimilacijska površina), kar je nujno potrebno za uspevanje drei'esa. Napol doraščeni sestoji začno mirovati, drevje se debeli in ves gozd le slabo pri-rašča v maso. To ima za posledico, da ti gozdovi za tehnično porabo mnogo pozneje dozore kot oni. v katerih se vrše pravilna preredčenja. Ko preredčnjemo, izsekujnjo predvsem sulie in napol suhe ka])nike5 bolno Ler drugače poškodovano drevje! Drevo, ki je hilre Izkoriščanje Ijorovja v Prekmurjii (Foto: Ing. Radovan Zuijaiičič) rasti, toda nima lepo oblikovanega debla, posekajmo, ako ga morejo še nadomestiti bližnja lepo razvita drevesa! Prav tako je pre-redčiti pregosle sestoje, toda počasi, postopoma in s posebno paž-njo, da pri tem ostalega tankega drevja nc izpostavimo snegu in viharjem, ki bi ga utegnili polomili. S pravilnim in počasnim iz-sekavanjem še živega, toda potisnjenega drevja dobijo ostala drevesa več prostora, krošnje in korenine se jim močneje razvijajo in postanejo talio tudi odpornejša proli navedenim poškodbam. Preredčenja imajo za goričke gozdove praktično silno važen pomen: po njih pridemo brez škode za rasi glavnega drevja do lesa za kurjavo in domače potrebe. Mnogi si danes pridol^ivajo drva s sečnjo na golo, dočim jim ostali nepreredčeni gozdovi le slabo priraščajo. Ker je njihova višinska rastna energija že povsem izčrpana, izločanje počasi prestane. Pri preredčenjih ne sme- mo izsekavali debelejšega in lepšega drevja, češ da si slabše opomore. Ker borovi sestoji ne prenesejo zasenčenja, se z njimi Uidi ne more gospodarili prebiralno, lo se pravi, da rasLc na eni in isLi površini pomešano drevje vseli starosti (1—100 let), Ako je boni primešana bukev, se smejo izsekali prebiralno posamezna borova drevesa lakral, če jih more bnkovo drevje nadomestiti. teprav se borovi gozdovi v večini primerov dobro naravno pomlajujejo, so kljnb teran potrebna v Prekmnrjn, posebno v rav-m]ii, umetna pogozdovanja z gozdnimi sadikami. Banovinska gozdna drevesnica v Murski Soboli, prilagodena tnkajšnjim krajevnim potrebam, izda vsako leto mnogo gozdnih sadik. Tudi nekatera vele-posestva imajo lastne gozdne drevesnice. Zanimivo je, koliko in s katerimi drevesnimi vrstami se je v preteklili 5 letih pogozdovalo. Podatki, sestavljeni na podlagi službenih izkazov o oddaji sadik, so sledeči: Banovinska gozdna drevesnica v Murski Soboti Privatne gozdne drevesnice Vrsta sadik: Leto .2, 'u Ji ra B >» ■ Si n C .0 C n je 1 g S -j: M.« o Ji iij ta tu ii B « [fl ra i- Ei 0 "č >u o S En O o C o. 3 Ja£ w > o C IN .H Si fc E o ■a M o s w "n o. v tisočih t. i- o a-O O- J: tfi 1934 39 44 18 35 36 2 0-2 0-8 t 174 358 163 521 1935 17 48 17 55 33 1 0-3 0'7 172 469 19 488 1936 53 3 33 11 38 1 0-6 0-4 140 360 14 374 1937 48 34 aa 52 28 1 2-4 0'6 195 327 273 600 1938 44 46 19 100 18 1 1'— !■— 230 340 22 362 Sliu-pai 20) 175 1 uel 1 253 152 6 4-5 3-5 911 1854 491 2345 Skupno se je za pogozdovanje v zadnjih 5 letih porabilo 3,25(5.000 raznovrstnih gozdnih sadik, od katerih je prispevala ba-no-^'inska gozdna drevesnica v i\I. Soboli 911.000. Ako od celokupne gozdne površine Prekmurja, lo je 22.884 ha. oddvojimo gozdove vele-poseslev z lastnimi drevesnicami, odpade na vse ostale gozdne posestnike 18,100 ha gozdov, na katerih se je porabilo 1,402,000 ali letno 280.000 sadik. Za pogozditev 1 ha je potrebno brez izpopolnjevanja, ki ga nadomešča varna naploditev, ca 6.000 sadik; iz lega je razvidno, da se je letno pogozdilo ca 46 ha površine. Običajna je spomladanska, uspešna pa je tudi jesenska saditev, zlasti z listavci. Od celotne površine Prekmurja (92.996 ha) odpade na ravnino približno 45,500 ha, to je skoraj polovico celotnega ozemlja. Od tega je gozdnih zemljišč ca 6.500 ha oziroma 14 odst. Na tem ozemlju prebiva po statistiki iz leta 1931 približno 52,700 ljudi, tako da pride na enega prebivalca 0.12 ha gozdne površine. Se nazornejše merilo za množino gozdov ravnini pa je število guspodarstev, ki jih je po iiavedexiili podalkib v [em območju y.ÜüO. PotemLakem odpade na eno gospodarstvo povprečno 0,72 ha gozdne površine. Produktivna zmožnost teh zemljišč je v večini primerov ugodna, predvsem tam. kjer so Üa že po svoji osnovi rodo-vilnejša. Ako računamo, da uam prirasle povprečno letno na 1 lia do O pohiih metrov odiiosno 8 in pol prostornih metrov lesa, pride na eno gospodarstvo le 6 prostornih metrov drv. Iz izkušenj pa vemo, da porabi gospodarstvo letno vsaj 12 prostornih metrov mešanih drv; torej nam pri naši kalkulaciji manjka letno 6 prm' lesa: posamezna gospodarstva hi zalo morala imeli še enkrat toliko gozdne površine, Icolikor je imajo daues. Vendm- pa še moramo upoštevali, da so mnoga zemljišča, ki so izkazana po katastru ko!: pašniki, na redko obraščena z jelšo in akacijo, v vaseli samih tudi z jesenom Šolski pogozdovaliii diiii v 1'rekniiirju. (Fülo: Ing. Riulovait Ziujanc^ič;. ' in hrastom. Ti shieajni lesni pripadki nam precej omilijo gornjo kalkulacijo. Od navedene površine ravninskih gozdov orlijarle na velepo-sestva 3.500 ha, ostalih 3.000 ha ])a na m-barialiie vaške zajednice, cerkve, nadarbliie in kmetovalce. Veleposestniške gozdove je polrehrio oddeliti od ostalih zaradi lega, ker se v njih go.spodari po načelu, doseči čim večji materialni in finančni uspeh. Ako bi se gospodarstvo v teh gozdoviIi prilagodilo lokalnim potrebam, bi bilo to za lastnike nerentabilno, oziroma bi bili ti produkti za konsumente — kmetovalce predi-agi. V teh gozdovih se goje v dolgi ohhodnji drevesne vrste, ki dajejo predvsem tehnično poraben les. V njih se gospodari s hrastom, jesenom, brestom, gabrom in zadnji čas tudi s kanadskim topolom. Toda ti gozdovi imajo '\'eiidar velik, blagodejen vpliv na bližnjo in daljno okolico. Z njimi se mora gospodui-ili trajnoslno in tako, da se nc slabšajo gozdna tla. Les, pridobljen s trebijenjem, čiščenjem in preredčenjem, pride v korist okolišnemu prebivalstvu. Prav tako jim pride v dobro tudi pri redni letni sečnji nad (30 odst. posekanega lesa. SiromašnejSi posestniki si morejo ■ tudi z delom prislužiti potrebna drva. V splošnem moremo reci; da v ravninskem delu Prekmurja že primanjkuje gozdov. ZaLo vlada vedno večje zanimanje za akacijeve in jelševe sadike, ki si z njimi zasajajo kmetovalci zamočvirjena zemljišča in le na pol obraščene pašnike. Tako se slaiša popraviti napaka, ki so jo zagrešili kmetovalci, ko so izpreminjali absolutna gozdna tla v slaborodne pašnike iu travnike. Gospodarsko najvažnejše pa je Goričko s skupno površino 47.500 ha, od katere odpade na gozdove ca 1(3.381 lia ali 34 odst. celotne površine. Na tera ozemlju prebiva 37.950 ljudi, torej pride na osebo 0,43 ha gozdne površine. Posameznih gospodarstev je v tem področju 7.470, tako da otipade na eno gospodarstvo povprečno 2.11 ha gozdov. Lastninsko so posestne razmere v teh predelih ugodnejše za kmečke posestnike, kajti le ca 2.500 ha gozda je rokah veleposestnikov. Na vsem teritoriju odpade torej povprečno na prebivalca 0,25 ha ali na eno gospodarstvo 1,36 ha gozdne površine. Iz lega razvidimo, da je gozdov že malo in da je potrebno z njimi čim racionalneje gospodariti. Prav tako je treba pridobljeni les ekonomično uporabljati. V lastnih in splošnih interesih je sekanje za prodajo omejiti le na najnujnejše potrebe, kajti izčrpane zaloge je sihio težko nadoknaditi. Najprimernejši odgovor na vsa važnejša gozdno-gospodarska vprašanja pa bo našel prekmurski kmetovalec v slroko\ ni knjigi. Zato je dolžnost nas vseh, ki živimo v Prekmurju, da širimo gospodarsko prosvelo, kajti le tako bo mogoče ohraniti in izboljšati naše gozdove. Zakaj gozd redi samega sebe? Ing. Mirlio SnSleršič :I.ji!bljana) mililo je na svetu obdelane zemlje lako blagoslovljene, da hi je ne bilo Ireba za poljske pridelke redno gnojili. Narava sama s poplavami le deloma skrbi za gnojenje (Nil), največ pa mora človek umetno gnojili, najsi bn že z umelnimi gnojili ali pa z naravnim hlevskim gnojem in kompostom. To gnojenje se nam zdi razumljivo, če pomislimo, da leto za letom v obliki poljskih pridelkov jemljemo zemlji snovi, ki jih raslline rabijo za zgradbo svojega lelesa. Gotovo marsikdo vpraša, zakaj ni treba gnojili gozda. To hočem pojasniti. Glavne rudninske prvine, ki jih rastlina potrebuje so: kalij, fosfor, kalcij, železo, žveplo, magnezij in dušik, v manjši meri ali kot nadomestilo za nekatere še natrij, silicij in klor. To so le najvažnejše, neorganske prvine, ki jih rastlina polrebuje le v količini pol odst. od svoje skiipne telesne gmote, a le neobhodno. Tc snovi ji mora dati zemlja. Neorganske snovi imenujemo tiste, ki ne 1 kubični (polni) meler lesa vsebuje povprečno v gr amih: vrsta drevja n .5. 'C C .2. M .2, 1. k ^ E M « M jj >N o C JS M S "J B 0 E « .o Is tu C u u "5..E ii vsega pepela v deblu in debelih vejah bukev soo 60 1500 400 50 40 170 60 250 3830 hrast 650 150 2600 100 30 5 140 45 90 3810 ielka 600 40 800 200 30 200 110 55 25 2060 smreka 270 20 900 150 40 120 60 40 70 1670 bor 170 5 680 115 10 5 70 15 30 1100 v drobnih vejah in vejicah bukev 1700 130 2200 800 80 100 400 100 270 5780 iirast 1600 200 7800 550 100 — 640 190 110 11.190 jelka 1800 120 1700 1000 500 1900 900 600 700 9220 smreka 1400 140 2200 SOO 230 800 750 300 2600 9220 bor 790 100 2150 550 50 15 630 90 270 4640 1 prostorni niefer štetje vsetjuji» povprefno V gramih; bukove 230 45 1910 2S0 120 — 245 85 1410 4325 jelkove 215 75 2715 310 125 30 285 95 2215 6065 smrekove 350 70 3250 340 145 100 375 125 315 5070 borove 155 65 600 155 50 80 120 5 5 210 1490 mahove 640 120 460 210 155 70 400 140 410 2605 praprotne 1250 140 430 245 55 265 285 120 715 3505 vresjeve 140 70 235 105 45 55 75 45 325 1095 ileljarjenjc odvzame gozdu na leto in lieklar povprečno v kilogramih: bukovih 10 2 82 12 5 — 10 4 60 185 smrekov. 5 2 61 7 3 — 6 2 50 136 borovih 5 2 19 5 4 — 4 2 i 48 1 lieklar gozda potrebuje na telo za tvorbo lesa povprečno v gramih: bukovega 7400 60 16.100 4100 700 — 2200 400 2100 33.600 jelkovega 9300 200 4100 2800 1150 11.400 2500 1300 1550 34.300 smrekov. 4100 370 10.200 2000 710 4200 1600 700 5000 28.880 borovega 2850 — 7250 1700 — — 900 900 — 13.600 zgoi-e hl oshiiicjü kot pepel. Zato je pepel lako važno gnojilo, ker vscljiije vse potrebne rudninske snovi. Po osnovnih prvinali so živa bitja, najsi bodo rastline, živali ali človek, jireccj enako sestavljena. Zato bom navedel povprečno sestavo za drevje, to je les. Sveža rastlina (drevo) vsebuje predvsem nekako polovico vode in polovico trdih snovi. Od trciih snovi je v lesu zopet kakih 50 odsl. ogljika, 43 odst. kisika. 6.3 odst. vodika, 0.2 odst. dušika in Ö.-'i odsl, neorganskih (i'n^I-ninskih) snovi, ki sem jih zgoraj naštel. Ker nas za sedaj zanima teh pol odst. neobliodno potrebnih neorganskih snovi, ki jili rastlina črpa iz zemlje, medtem ko druge pridobiva iz zraka, si na kratko poglejmo, kako gosijodari gozd s lemi snovmi v primeri s poljskimi rastlinami. razpredelnici podajam poTiprečuo množino posameznih neorganskiii snovi, ki jili vsebuje pepel 1 kub. melra lesa iz debla in debelih vej, I knb. luelra lesa iz drobnih vej in vejic in prostornega metra sieljc Lcr koliko teh snovi na 1 ha odvzame sleljarjenje in koliko teh snovi poti-chuje 1 ha gozda iia leto za tvorbo lesa. K sno\eni. ki jili rastlina zajema iz zemlje, spada Indi dušik. Zanimivo je, da rastline prostega dušika iz zraka, čeprav ga je skoraj šliri peline vseh zračnih plinov, ne morejo uporabljali. Pridojjivati ga morajo iz raznih nitratov, ki se naluijajo v živalskih odpadkili (hIe^'skem gnoju). Ce živalsko telo raz])ada (gnije), se razvija amoniak, ki oksidira v solitriio kislino; ta pa zopet tvori razne nilrate. Iz teli nilralov dobivalo polem rastline potreben dušik. 1 ha gozda potrebuje povprečno na lelo. dušika: za prirast lesa za napravo listja fstelje:^ bukov gozd 10 kg 44 kg smrekov gozd 13 kg 32 kg borov gozd —.— 29 kg Dognano je, da pride s inulavinami na 1 ha v lelu povprečno 12 kg vezanega dušika (nilratov) v zemljo. To je nekako toliko, kolikor ga potrebuje 1 lia gozda na leto za h-orbo novega lesa (prirastka lesa). Ce torej ne odvzamemo gozfln stelje, se kolobar dušika sklepa, in gozd vzdržuje, gospodarstvo z dušikom v ravnotežju, čeprav odvzemamo lelni prirast lesa. ker la dušik nadoknadijo, kakor rečeno, padavine. V gozdu je ludi živalstvo inižjega živalstva je v 1 ha zemlje kakih 1000 kg), ki z gnitjem teles daje dušik. Kakor kaže sprednja raz]n-edelnica, se z odpadajočim listjem (sleljo) povrne v zemljo ludi ostalih rudnin toliko, da ob odvzemanju letnega prirastka lesa gozd svoje gospodarstvo z rudninami (anorganskimi snovmi) vzdržuje v stahiem ravnovesju lako, da njegova bilanca hranil nikoli ni pasivna, Vse to je pa obenem zgovoren in prepričevalen dokaz, kako izredne važnosti je štetja za ohranitev tvorne sile (rodovi InosLi) gozdnih lal. Pri tem ne smemo pozabljali, kako razmeroma neziialiie količine rucliiinskili snovi poLreijuje. gozd za svoje gospodarslvo in kako skromna lla zadosLujejo za rasi in obstanek gozda. Ilazen lega drevje razpreda svoje korenine v širino in globino Lako, da more v skladu s slarostjo v \edno \'ečjem ol>niočju črpali iz Lal potrebno snovi. Korenine imajo tudi laslnosl, da raslejo vedno v smer, kjer je več lu-anilnili snovi s potrebno vodo, ki je pogoj, začetek in konec vsega ži^-ljenja. Rudninski kolobar se Lorej začenja z vsrkavanjem raztopljenih snovi v vodi po koreninah, ki rastlinski sok oddajajo v nadzenieij-ske dele, v listje in igle, kjer so življenjske tovarne. Ko lisli ali igle odpadejo, se vrnejo s Lem rudninske snovi v zemljo, da spomladi ponove večni kolobar življenja. Drug kolobar ogljika in kisika je v zraku ob asimilaciji (usva-janjn) in dihanju rastlin, ki je pa poglavje zase. (Pr. Naš gozd, založila Družba sv. Mohorja v Celju.) Sulie številke raziskovanj nam torej dajejo zadosten odgovor, zakaj more gozd hranili same.ga sebe, to je trajno vzdrževati plodnost gozdnih tal, čeprav oddaja prirasi na lesu svojemu gospodarju, Drugače je s poljskimi rastlinami, ki potrebujejo mnogo več rudninskih Lvarin, zlasti kalija in fosforne kisline, kakor gozd, in sicer povprečno petkrat do desetkrat več, S poljskimi pridelki poberemo vse rudninske snovi in jih Ic redko nekoliko vrnemo zemlji. Zato jih je treba nadomeščati v obliki gnojenja, kar v gozdu opravlja listje, slclja. Iz prednje razpredelnice je Indi razvidno, da razne vrste drevja potrebujejo različne množine anorganskih snovi. Ce primerjamo čiste gozde raznega drevja z borovimi gozdi, nam statistika pokaže, da porabi: kalija fosforne kisline dušika smreko^' gozd samo nekoliko več kol borov gozd . bukov gozd 15 krat več 2'/2 krat več 2'/s kral več iirastov gozd 3". 2 kral več 3 krat več 3 krat več jelkov gozd 3 krat več IV2 krat več Vi-, kral več brezov gozd 2 krat več 2 krat več 2 kral več V skromnosti glede zemlje jn-vači torej bor s smreko, njima pa sledi breza, Ce upoSlev:nno vse potrebne prvine, ki jih potrebuje povprečno na let« 1 ha doraščajočega gozfla v svojem gospodarstvu za življenje in prirast, dobimo nekako tele zaokrožene številke: 1,000.000 li'h-ov (kg) vode, 2000 kg ogljika, 1.720 k.g kisika, 240 k;t vodika, 15 kg dušika in 25 kg rudninskih (anorganskih) snovi. Poleg tega je tj'eba za življenje Se s\'etlobe in toplote. Saj les prav za prav ni drugega kakor ujeta sila sončnili žarkov. Že iz tega bežnega orisa rudninskega kolobarja v gospodarstvu gozda je možno jasno spoznali, zakaj ne zna in ne more gojiti igozda vsakrlo, ki zna flre\'o posekali: saj ludi polja ne ume obdela\'aU tisti, ki zna zgolj kositi travo. Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 15. Domača poraba U'sa in ilrv. Pišem posebno šhiclijo in potrebujem podatke o domači poral)i lesa in drv v Jugoslaviji. Prosim za poročila iz vseh krajev države, koliko lesa iu drv rabijo za domaČe gospodai-slvo kmetije, velike 1—5, 10, 5Ü, 100, 200 iu 300 lia, dalje delavske družine, obrlniki ild. D. D. Beograd ODGOVORI 2. Tehnične lasliiosli lesa in čas sečnje. Nekateri, ki so v lesni stroki izliušeui, Irtle, da postane smrekov les, posekan v niezgri, hitro in zelo rad rdečkasto lisast. Y žagi, kjer so žagali 5—G mcsccev stare smrekove hlode iz poletne sečnje, sem pogosto opazil, da postajajo hlodi po preteku 1—2 dni v novem prerezu rdeče tisasli. To me je utrdilo v pogosto zalrjevanem prepričanju, da se rdeča lisavosL pri smrekovih hlodih včasih vidno pokaže zelo hitro; da je pa temu kriva ravno poletna sečnja, bi iz lastnih opazovanj ne mogel trdili. Tohnačim pa si la pojav takole: Ob ugodnem vremenu se v mezgri posekan smrekov les navadno zelo hitro suši, zaradi česar po dolžini močno razpoka. Te razpoke pospešujejo obolenje v notranjosti hloda, od koder se potem na raznih mestih širijo rdeče lise. Smrekov les, ki je rdeče lisast, je zaradi svoje slabše kvalitete mnogo manj vreden kot les brez lis. Za brezov les je najboljša sečnja od oktobra do marca; tako zahtevajo n. ]jr. lesni trgovci iz Mežiške in Mislinjske doline lirezo-vino le iz zimske sečnje. Tak les ima zdravo, rjavkasLo-helo barvo in ]C dosli trajen. Zelo hitro pa se pokvari brezov les, ki je posekan v aprilu in maju: že prvi mesec po sečnji porjavi in začne kmalu trohneti. Bol Ša je sečnja od julija do oktobra, če pustimo posekane in neoileščene ležati vsaj 1,ö do 2 meseca, da se les lagoma suši. Apohiil 8. Rdcčenjc lesa. Barva lesa sveže posekanih panjev se spremeni zaradi delovanja atmosferilij (največ zaradi sončne svetlobe), ker nastanejo na lesu razne kemijske in fizične spremembe. Pri lern sodelujejo toplota, vlaga ill včasih tudi mikroorganizmi. Stanko Sološck II. Izmera okroglega in lesanega lesa. Vaše vprašanje je jasno. Vi hočete na podlagi rlanih mer (na debelem koncu) tesanega trama ugoloviti vsebino hloda, iz katerega je bil iztesan tram. Trami se tešejo ali oslroi'obi* ali pa kot Irgovsko blago (obli-časio) raerkaiitiluo. Recimo, da so Vaši traini trgovsko blago. Pri lesanjii teh tramov gre za to, da ohleSonio okrogel les lalvo^ da doljimo po |n-avilih največje nosiliiosli tram največjega prereza. Ti'ani inura imeti debelino in širino, merjeno kol razdaljo dveli ]iaralolniIi ploskev, na bivšem odvilUu in na sredini islo. Dalje sme imeli trgovski I ram mesto osi rili robov oblice, toda le v skupni izmeri (merjeno koL lak) do čcirline oboda prereza Irama. Ako ima tram na sredin i d\e nasproLi si ležeči oblici in ako merimo s kleščami premer preko teh dveh oblic, dobimo jjremer nporabljenega hloda; iz tega in dolžine razberemo v lablicah fpo srefinjem premem) vsebino (ku-balnro) bloda, iz katerega smo izlesali tram. Ta vsebina je isekalvor \ečja kot vsebina pridobljenega Irama. Vsebina nporabljenega hloda, zmanjšana za vsebino pridobljenega trama, jjrcdstavlja vsebino napad lega tjdpadka (tresk). Ako je li-govski Irani na sredini oslro-robo lesan. moremo premer hloda izmerili le. če je tram na sredini lesan z največjim izkoriščanjem, tako da je razdalja dveh nasprotnih robov enaka premeru nporabljenega hloda. Nikakor pa ne moremo dobili pravilne vsebine iiporabljencga bloda iz mer trgovskega li-a-ma na delielem koncu. Merjenje vselnne bloda po premem na debelem koncil sploh ni v rabi in mi tiuli morebilne tozadevne tabele niso poznane. V rabi so samo za drogove. Recimo, da so Vaši li-anii osirorobi, toi'ej Ijrez vsakršnih oblic. V Lcm primeru so prerezi na debelem in lankem koncu, ledaj ludi \'mes, enaki. Pi'i pra^-ilneni tesanjn, torej največjem izkoriščenju, .se njema i-azdalja dveh nasprotnih robov s premerom bloda, merjenega na tankem koncn. Za določitev vsebine liloda po premeru na lankem koncn ((»bersliirke) imamo tndi zanesljive labelc. Torej dobimo vsebino Liporabljenega bloda iz mer trama: .Ako je tram na sredini obličast s premerom (na sredini trama) dveh nasjn-otnili oblic, vzamenm ta jjrenier kol premer h loci a na s r ed i n i, 2. Ako je Iram na sredini osirorob, a na lankem koncu oblii-časl, izmei'imo na lankem koncu razdaljo dveh uasprolnili oblic in jo vzamemo kol premer uporabljenega hloda za izmcro bloda po primeru na tankem koncu. 3. .A-ko je Iram oslroi-ob in lesan po načelu največjega izkori-ščenja, iiremerimo razdaljo dveli nasprotnih robov in jo vzamemo kot premer uporabljenega tiloda po p r e m e r u na lankem k o n e u. Za doh>čilev srednjega premera uporabljenega liloda iz debeline in širine Irama obstajajo za ostrorobe trame dobre Pressier-Neumeistrove tabele 15 a; za Irgovskc trame se mora v lablicah dobljeni premer povečati za eno sedmino. Opozarjamo Vas, da obstajajo druge tablice za določitev vsebine hloda po premeru na sredini in druge za določitev vsebine po premeru na tantcem koncu hloda, France P 1 e ä U o 12. Koiilrolii čiiviijskojiii revirja. Odgovorni f^ozrlni čiiviij je soporlpisal zapisnik o pregledu po-sckimegii clrc\-j:i in je Lurcj vsebino k'ga ziipisnika v vsem obsegu odobril. Pritožba proli disciplinski obsodhi, ki lemelji na lom zapisniki!, bi Ijila brez upu na uspeli. f:e more odgovorni čuvaj nnkn;idno dokazali, da so bile iigotoviLve, ki jih je vnesel gozdar v zapisnik o snmeiii posekanem drevju, nepravilne, naj vloži posebno vlogo na svoje nadrejejio olilaslvo s prošnjo, tla se disciplin.sko poslopanje obnovi, ker more dokazali, da je bil disciplinsko po krivem obsojen. V lej prošnji naj navede dokaze, da so pregled ni pravilno vršil in da so iigolovilve o posekanem drevju neločne. Pri lein jc poudarili, da za disciplinsko odločbo ni inerodajno, Icako je gozdar izvršil pregled, temveč je merodajno ie, ali so bile gozdarjeve ugotovitve pri pregledu pravilne. Ooločba § 397 k. z. bi ])riSla v po&tev le, če bi gozdar zavesljuj ^■nesel v zapisnik neločne podatke o posekanem drevju, nikakor pa ne v predinelnem primeru, ko se mu očila le neprcdpisuo poslopanje. Določba g 397 k. z. Iii jja prišla v jio.šlev le, če bi se gozdarju dokazalo, da je liotel s sesta\'o napačnega zapjisnika o posekanem drevju pridobiti sebi ali komu drugenui imovinsko korisl ali vsaj oškodovali odgovornega čuvaja. qj. wüian. 13. Proilaja stoječega losa. Pogoji naj bodo laki, dii bodo z njimi zagotovljeni obstoj, gojenje in var.slvo Vašega gozda. V pogojih navedite prodajalca in kupca, prodiijni predmel (vrslo, število in kubaUiro drevju, množino in k;diovost sorlimenlov, kraj, način ziiziiamovnnja, skindanje ild.), način sečnje, prodjijno ceno (.s številkami in besediiml) za posnme/.iie sorlimenle, način izdelave ter spravljanja, čas in način plačaiijn, povračilo škode, razsodišče za primer spora, plačiinje davka in dr. i'ogoji naj imajo stv.nruo j)odlago, da ne odbijajo kupca, in nnj boflo v skladu z (disloječimi zakonitimi in trgovskimi uzEineaini (navadiimi). Prodiijna in kupn;i ]M)godba naj bo jasna v strokovnem in pravnem oziru; pre.siroga odbija kujica, ne])opolna pa škoduje gozd» in vodi v nepotrebne spore. sianko .Solo še k. 11. Reaiiilnilacija me,je. Razmeroma lahko in liilro toste določili mejo po koordinatni metodi. Med potjo in mejo narišite v načrtu slališenico (osnovno črlo) in spustite pravokolno na njo iz lomnih točk na poli in meji ordinate ter izmerite s Iransverzalnim merilom vse razdalje! Na osnovi lega bosle lahko zakoličili slaliSčnico na terenu in določili mejne ločke s prenosom :d>scis in orriiiial iz načrta na teren. Pri leni pa ne pozabile računali z morebitnim .skrčkom ali razlezkom papirja in sporazumeli se s sosedom! soloSek Zakoniti predpisi in oicrožnice Iz linančjiega zakona za l4?l« 1939 -iO.« I, . sepU'.mlira 19jli v hremf oliralno glavnice glavne državne blagajne Privilegirani agrarni liaiiki po-Ircbne vsoie za pokril, e minitoL iz člena 1-k nredhe, kolikor se pokaže jiolreba po lakem pokri" jn. § 19. Pri minislrslvii za vojsko in moi-jiarico se usLana\']ja poseben sklad z nazivom „iiarodiii obrambni sklad" (Fond narodne od'bj-ane^. Naein upravljanja lega sklada se predpiše z uredbo minislrskega svela, izdano na predlog minislr.slva za vojsko in mornarico in ministra za rinance. § 20. 1. Na državna zemljišča in zgi'adbe se neposredni davki za I. lO/iD. m-predpišejo. 2. Davčna olajšava za zetnljarino, določena za davčno leto lü.Ki. v § 18. zakona o proi-ačniisldh dvanajslinaii zci mesece avfffisl 1935. do marca velja tudi za davčno lelo 1939. 3. Osnovni davek na dohodek od zemljišč za 1. 1939. znaša 10"/o kala-slrskega čisLega dohodka. § 30. 1. ;?ideziiiška vozilu, parne in eieklrične lokomotive, molorna \'0ZLla, vagoni, slroji (orodni slrojij vseh vrst kakor tudi rezervni deli in malei-lal za \'ozila (parne in eh^kirične lokoniolive, moloma vozila, vagone, sb-oji>, o]-odje, polrcl)ščine, ludi elekli-ične) in za tire, ki se naba\'lj:i v inozemstvu ]jo kompenzacijskih pogodbah za lobak (monopolna režijaj, rudo, pragove in dr. kakor tudi v ireme kliringov pri Narodni lianki ki-aljevine Jugoslavije, se opi'oSeajo [ihieila carine in vseh državnili in samuupravnili davščin, ki se pol) rajo [iri cai'lnarnicah. 2- Popolni lii-ni malerial za železniške proge (Iračnice s[)ojke, j'e-l.irasle, zagozdile ploščice, j)ričvrslllne ploščice, vijaki, lirlbnj [lirelonds] in lii-ni žeblji, Groverjevi [vzinelni] oiii-očki, navadni in dvojni, popolne kre.lnice, preprosle, imgleške in polangleške, kakor ludi križišča z železnimi liragovi ali brez Ich, rezervni tleli za kretnice, in sicer popolne oslrice, srca, ia-ilne ali .upognjene Iračnice, železni pragovi in fdrugi seslavni deli krelnic, slrojne naprave za jjofjon kamnolomov, drobilnic ža Lolčetiec ali pesek in njih seslavni deli, parni valji, vozovne tchnice, drezine in progovni vozički, orodje-in slroji za vzdrževanje pi'Ogc, vodovodne cevi s fasojiskimi deli in polrehščiiiaiiii, ki jih nabavlja nii'nislrslvo za promet (genei-alna direkcija državnili železnic) po predhodno sklenjeni iiogodlii iz inozemstva, so oproščeni plačila cai'ine in carinskih davščinj 'Icjer Ui minisler za I'inance odobri. *) Shižliene novine kraljevine Jugoslavije z dne 1. aprila 1939., št. 71/XXI/152. in Službeni lisi kraljevsie hanske nnrave di-avske banovine 1939,, 181/34 E. MinisLi'sLvo 'za vojsko in momarico. § G4. Na tisLih nioslili ali prostorih, ki jih niiiiisler za vojsko in aiornarico pi'< „ . -zadnific, kolikor sc nanaša na njih polrebi'. Cc pristojno vojaško oblasLvo pritrdi, klobra 1937., Službene novine št. 235/LXX., novo uredbo z zakonsko močjo o prevozu potnikov, prtljage in blaga, ki naj iiiidome.sti sedanjo železni.ško prometno uredbo iz 1. 102"). II. Ministrstvo za pošto, telegral' in telelon. § 81. Minister za pošto, telegraf in telefon se pooblašča: 1. da .sme po odobritvi ministrskega sveta izvršiti na kredit naliavo in polaganje telefonskega kabla v smeri Beograd—Zagreti—Mai'ibor—nemška meja, 1. iMinisti'stvo za krnelijstvo. § 86- Ministrstvo za kmetijstvo se pooiilašea: 1. da sme po odobritvi minisb'skega sveta z uredbo z zidconsko močjo po izkazani potretji, bodisi za vse bodisi le za posamezne banovine, spremeniti in dopolniti zakon o [pospeševanju kmetijstva glede finansiranja o ičinskib kmetijskili skladov in si-eskih kmetijskih odborov. g 91. 1. Pristojni ban se pooblašča, da izda z odobritvijo ministra za kmetijstvo in ministra za gozdove in rudnike pravilnik o gozdih, razlaščenih po odstavku S). § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. ju-mja 1931. in 24. junija 1933. in § 70. zakona o proračunskih dvanajsünah z dne 29, julija 1935. S tem pravilnikom se predpiše izvršitev razlastitvenih odločb ministra za kmetijstvo, izdanih sporazumno z ministrom za gozdove in rudnike-dalje se predpišejo združbe koristnikov razlaščenih gozdov, njihovi pravni odnošilji, uprava in nadzor nad upravljanjem leh gozdov in prislojnosL v odločanju sporov med Uoristniki. 3. Ban sme za svojo banovino z uredbo uredili višino zneskov, ki jih občine dolžne doloCiti v svojih proračunih kol prisi^vke v občbiske IC. Minisli-stvo za gozdo\'c in rudnike. Minister za gozdove in rudnike se pooblašča: 1. da predpiše sporazumno z minisü'oin za finance po odobritvi mi-nislrskcj^a svela urcd )o z zakonsko močjo, s kaloro uredi cestne pavšale, delovno naklado iii nagrade za iiapesjio delo osebju, zaposlenemu pri delih zaradi izkoriščanja državnih gozdov v laslni režiji; izdatki za polne pavšale in delovne doklade se določijo v letnili režijskih prehminarjih, nagrade za iispesuo delo pa se izplačujejo iz doseženega čislega dobička režijskega poslovanja; 2. du predpiše po odobritvi ministrskega sveta nredt>o z zakonsko močjo, S katero uredi pravne lu finančne odnoSaje med državo in ^ozdno-induslfijslum podjetjem „Sipad" d. d., preustroji podjetje na [)odlagi strokovnega in umnega dela zaradi slrogo trgovskega poslovanja in poveča kontrolo poslovanja isi odgovornost uprave podjetja; 3. da predpiše po odobritvi ministrskega svela uredbo z zakonsko močjo, s katero: a) uredi služIlo gozdnih ču\ajcv, logarjc\^ in nadlogarjev pri upra\i državnih gozdov; b) zagolovi uniformiranje in oborožitev zgoraj navedenega osebja: Za izvršitev tega se mora ustanovili slclad, v katerega se steka 20"/,, prisojen! h denarnih kazni po zakonu o gozdih z dne 21. decembra 1929. in 20®/[| iJovračila škod )o gozdnili kaznivih dejanjih, ki jih [jrisodijo državi bodisi sodna ali pa o jčna upravna ohlastva; c) predpiše za uscbje pod ločko a) poseben tlisciplinsUi postopek in izda posebne določbe o disciplinski odgnvornosli; č) iirerli za osebje, navedeno v točki a), V[)i-a.šanje matei-ialne odgovornosti zaradi neopravičenih seČenj v državnih gozdih; d) uredi ralio orožja po organih za zaščito tlržavnih gozdov pri opravljanju njih dolžnosti. S to uredJjo se ne smejo zviSali za ta namen s proračunom odobreni krediti. Prav lako se tudi ne smejo spreminjali določhe zakona o uradnikih, razen lislih določb, ki se nanašajo na Ivarino, navedeno v prednjih točkah; 4. da izda o odobritvi minish-skega svela uredbo z zakojisko močjo, s kalem predpiše zaradi vzdrževanja trajnega in lunnega gospodarstva poh-ebne ukrepe upravnega, gosporlarskega in finančnega značaja za preureditev, sanacijo in olajšanje stanja krajiških imovinskih občin; T), da sme po soglasnosti miiiislrskega sveta že izdane ali kako drugače pridobljene pravice za izsledovanje in pridobivanje rudninskih olj, zem-skih smol in plinov v občnem državnem interesu državne obranit)e razveljaviti ali če so se kje dela že začela, i-azlaslili, kolikor zadevajo le pravice okoliš, v kalerem sla država ali državna obramba zaintei'esirani; (). da sme v soglasnosti z minislrsldm svetom popravili prejšnje za-niejnič.evanje di-žavnih gozdov in državnili zemljišč v Srbiji, Južni Srbiji in Črni gori, kjer koli se po informalivnih komisijah izkaže, da je laka popi-ava meje neizpodbiten življenjski hi teres za obstanek in napredek interesentov; 7. da izda sporazinnno z minisirotn za finmice uredtio za preskrbo domačih žag z lesom v mejah njih letne zmogljivosti kiju 11 50. in 31. zaliona o gozdih in členov 47, in 'ItJ. uredbe o usü-oju ministi-stva za gozdove in ru zakonu o zaSčili domače lesne induslrije z dne 15. mar<'a 1929. ali pa podstavi do'lgoi-oenih pogofih docela ali deloma pi'eskrbljeue. ^ , To svojo [jravico sme prenesli minister za gozdove in rudnike na gozdna ra\'natel]slva; 2. da proda stoječa in ležeča debla, ki so se posnsila zaradi elemeji-tarnih nezgod in nesreč, hi kakor koli drugače po.škoclovana in za lui-daljnjo rasi onesposobljena debla, če je škoda večjega obsega iu se z rednimi sredstvi brez škode za gozd ne dajo izkoidsliii, kljnb predpisom o_ goztiih, zakoJia o državnem račnnovoflstvn in uredbe o ustroju mi-nisLrst\'a za gozdove v večjili ali manjših oddelkih z neposrednimi dogovori brez licitacije po dejanski \'redn'osli na podslavi ceuilve do vrednosti din 2fMV— posameznikom v enem lehi; 3. tla odloži za tekoče proračunsko leto iz\TŠevanje § 123. za.kojia o gozdih; v tem času se morajo zbirali in uporabljali doliodki fonda 7.i\ pogozdovanje po pred lisih j)ravilnika o zbiranjit in uporabljanju jiri-si)e\'kov za pogozdovali e šl. Sjj z dne II. januarja I92S., s spremembami in ilopohri Ivami št. 2().<ŠS(j/102S, 2j.507'1933 in 17.52;")/J930, in po določbah uredbe o spreinembali in dopolnilvah uredbe o olajša\'ah in poliiranju [irispeA'ka v l'ond za pogozdjc. Zaposlenih je 52 nameščencev. Sam pravilnik točno odreja naloge le uprave (ZDU), ureja osebje, določa finančno poslovanje, sirokorao gospodarstvo hi admi-nislracijo. Po teh določilih je odrejena kompetenca kralj, banske uprave (gozdarskega in agrarno pravnega odseka) ter obeh ministrstev. Pri slednjih posluje „Odbor za nadzor uprave razlaščenih gozdov" kot posvcto^'alni organ omenjenih ministrstev. Ta čas upravlja ZDU sledeče dele razlaščenih veleposestniških gozdov: 1. Veleposestvo Karel Auersperg, Kočevje.....15.261 ha 2. „ Vincenc in Douglas Tlinrn, Crna-Guštanj 2.490 „ 3. Veleposestvo Dr. Alfonz Zabeo, Ruše......1.0ÜÜ lia 4. „ Dr. Hugo Wiudischgrälz, Slov. Konjice 1.115 „ 5. ,, Dr. Alfred Windischgrälz, Rogatec . . 1.279 „ G „ Hervard Auersperg, Turjak......1.06(j „ Vsako od leh posestev Ivori zase gospodarsko in finančno enoto. Večina nameščencev je bila prevzeta od prejäiijili lasliiikov. Njihove plače so bile pod prejšnjimi lastniki višje. Po prevzemu pa so se plače novih nameščencev zravnale v splošnem s plačami državnih nameščencev, vendar pa se deloma ravnajo tudi po donosnosti posestev. Kol nove moči za pomožno gozdno tehnično službo pridejo v poštev samo absolventi nižje gozdarske šole v Mariboru, ki je dala že dober in poraben kader nshižhencev pri ZDU; tako izpolnjuje šola v polni meri svoje naloge in zadovoljuje vsa pričakovanja, ki so se slavila nanjo. Uslužbenci se smatrajo za privatne nameščence. Za starost in onemoglost so zavarovani — ustrezno predpisom — pri Pokojnin^-skem zavodu z.a nameščence v Ljubljani ali Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Njih službeno razmerje urejajo deloma zakon o cbrtih deloma pa predpisi pravilnika in drugi posebni službeni predpisi. Od preje navedenih posestev sta sedaj samo še razlaščeni posestvi Karla Aucrsperga v Kočevju tii Hervarda Auersperga nn Turjaku, za kateri se bo plačevala pa zakonu odrejena odškodnina. Pri drugih posestvih pa se ta odškodnina ne bo plačala, ker so se agi-ania oblast in Li lastniki tako sporazumeli, da se je lastniku pustil večji del njegove posesli, kot bi mu po zakonu pripadalo, a zato je prepustil ostah del posestva brezplačno v last občin-prido-biteljic tega posestva. Odškodnina za razlaščeno posestvo Karla Auersperga v Kočevju je določena na din G,960.994'51, plačljivo v 20 letnih aniorti-zacij-skih obrokih po din 542.54'fI6, ZDU je plačala že 5 obrokov, U j. din 2,937.758'10. Ostalo bo plačano v 15 letih, to je do leta 1953. Odškodnina za posestvo Hervarda Auersperga, Turjak, še ni določena; določila pa se bo predvidoma Se v teku tega leta. Razlaščeni gozdovi so idealna solastnina onih občin, ki so svoj čas zaprosile za te veleposestniške gozdove ter so jim uzakonjeni odloki to priznali. Takih pravic si je pridobilo na vele.poseslvu K. Auersperga, Kočevje, 36 občin s točno 6335 kmetskimi gospodarstvi koL koristniki, na poseshni Vincenca Douglasa Thurna, Crna-Guštanj, 18 občin s točno 238 kmetskimi gospodarstvi kot koristniki, na posestvu dr. Alfonza Zabea, Ruše, 6 občin s točno 295 kmetskimi gospodarstvi kot koristniki, na posestvu dr. Alfreda Windischgrätza, Rogatec, 5 občin s točno 881 kmetskimi gospodarstvi kot koristniki in na posestvu Hervai-da Auersperga, Turjak, 11 občin s točno 999 kmetskimi gospodarstvi kot koristniki. Kol je bilo uvodoma rečeno, morajo služiti razlaščeni gozdovi samo za oskrbovanje kmetijskih gospodarstev in njih občin ter za gospodarske in kulturne namene. Pravica do koristi iz razlaščenih gozdov se priznava le lislim kmeLovalcem, ki nimajo svojih gozdov ali jih imajo premalo. Takšnim interesenloni prizna po pristojnih občinah kraljevska banska uprava pravico koristnika, ter ga vnese v „glavni popis korislni-kov". Preje navedeno število kmelskih gospodarstev še ni dokončno in se sestavljanje teh glavnih popisov nada^nje. Hišne polrebc korislnikov razlastitve se zadovoljujejo v okviru razpoložljivih množin lesa in drv Ločno po iireditvenih elaboratih in vsakoletnih, po nadzorni oblasti odobreniti predlogih za sečnjo, to pa samo v oni količini, ki preioslane, ko se porawiajo letna odplačila in npravni stroški. Pravilnik točno odreja, koliko lahko dobe posamezni koristniki za svoja gospodarstva. Službeni organi morajo to proučiti v prisotnosti vaških odbornikov. Koristniki vsako leto pri pristojni občini v danem roku prijavijo potrebo na stavbenem lesu ali na drvih za dotično leto. Izven določenega roka vložene prošnje za stavbni les se iipoštevajo samo v izjemnili primerih elementarnih nezgod, če je to sploh mogoče in če je les na razpolago. Pravica koristnika razlaščenih gozdov ni morda kakšna služnostna pravica, vezana na osebo ali domačhistvo, ali morda dedna pravica. Ta pravica se namreč izgubi, če preslanejo pogoji, in se pri danih pogojih lahko zopet pridobi. Pravica se izgubi lahko začasno tudi kot kazen (zaradi gozdnih in lovskih tatvin ter drugili prestopkov). Brezplačne oddaje lesa drv se torej ^TŠijo strogo po določilih tega pravilnika, kjer so vse pravice koristnikov točno označene. Koristniki nekaterih občin-pridobltcljic se še do danes niso poslu-žili leh svojili pravic. Do konca leta 1938. je bil oddan korislnikom brezplačno les v vrednosti prilMižno din 250,OUO"—. To se vsako leto zvišuje, kolikor se gospodarstvo razlaščenih gozdov bolj urejuje. Tako je za leto 1939. predvidena brezplačna oddaja v vrednosti din 224.515. Izven tega se izdajajo podpore v lesu ali gotovini v višini 1% od dohodkov posameznih posestev (čt. 16. točka 11. pravilnika). Razlaščene gozdove je prevzela ZDU v jako slabem stanju. Piotrebnie so bile in bodo še nekaj let investicije za ureditev gozdov, za prometna sredstva in za popravila zgradb. Ko bo vse to urejeno se bo donosnost gozdov znatno zvišala, ZDU je razlaščene gozdove prevzela postopoma. Zadnje veJe-posestvo je bilo prevzeto v začetku leta 1938. ZDU mora predvsem urediti posestno stanje. Odmeritev razlaščenih površin je po večini že končana, ponekod je pa še v teku. Dalje mora urediti gozdno gospodarstvo, izdelati gospodarske osnove in načrte. Tudi na tem se pospešeno dela. ZDU ima težko nalogo. Veleposeslva so odstopila najslabše dele gozdov, ki so jih v pričakovanju agrarne reforme izsekala, kolikor so le mogla. Zgradbe in ceste so bile iz istega razloga zelo zanemarjene. Posestva so bila prevzeta v najhujši krizi od 1933. do 1938. lela. ZDU je prebrodila Lo krizo z iiiimiin gospodarstvom iu varčevanjem. Stai-e goljave v gozdih so se pogozdÜe, gozdoi se vedno sraolrneje gojijo, cesLe in zgradbe se popravljajo ler griidijo uove. Tako je uspelo napravili vsa poseslva aktivna, CisLi donos služi tako še kot obrattia glavnica. Vsa posestva morajo imeli ludi denarne rezerve za morebilrte ležke čase. S smotrno ureditvijo gospodarstva in splošnim zboljšanjem gospodarskih razmer so se zvišali liidi čisti dohodki. Zato se tudi lahko v vedno večji meri upoštevajo potrebe korisLnikov, 1'rodaja lesa se vrši ločno po določilih pravilnika in to v glavnem iia javnili dražbah. Manjše množine se prodajo po vnaprej določcnili taksah, ki jili vsako leto odobrava na predlog ZDU banska uprava. Deloma izdelnje ZDU material v svoji režiji, zlasti lam, kjer se pričakuje večji finančni uspeh; v dobi krize so tako tudi dobili siromašni občani okohSnih občin zaposlitev. S tem je ZDU v polni meri zadoščevala razen svojim gospodarskim nalogam tudi s(3cialnim zalitevam in tako opravičila svoj obstoj. Pravilnik določa točno kontrolo vsakega pol leta po posebnih delegatih ministrstva za kmetijstvo, za gozdove in rudnike, in to v gozdno gospodarski in finančni smeri. Tako so odobrcm vsi obračimi ZDU v Ljubljani zaključno z letom 193(3, Za lelo 1937. je pregled po komisiji že končan in predložen obema ministrslvoma v odobritev. Težave pa ima ZDU ludi zaradi napačne miselnosti prebivalstva v jiekalorih krajih. Ponekod namreč mislijo, da sme z jarao laslnino gospodarili vsak po mili volji, da je ni Ireba čuvati iu oskrbovali, lemveč po možnosti izkoriščati v lasten ]jri(l. To se opaža pri skupnih pašnikih in gozdovih. Ta miselnost pa ne sme prodreti pri razlaščenih gozdovih. Ti so sedaj Javna last in dolžnost ZDU je, da jih ohrani polomcem, da jih varuje in neguje v korist našega narodnega gospodarstva. Omenili moramo, cia sta 2 razlaščeni posestvi že razdeljeni med občine pridobileljiee. To sla posesti dr. Attemsa v Slovenjem Gradcu in Herbersleina v Pliijii, To pa iz razloga, ker posamezni in razti-eseni deli leh razlaščenih gozdov onemogočnjo skupno upravljanje in bi skupna uprava bila vethio pasivna ter bi končno samo obremenjevala občine-pridobileljice, Opozoiüli se mora, da le ol>čine-pridobiteljice ne morejo uporabili dohodkov iz leh posameznih razlaščenih gozdov za svoje potrebe, lemveč morajo I i shižili samo za poti-ebe koristnikov po lem pravibiiku o upravi razlaščenih gozdov. Glede lega je izdala kralj, banska uprava primerna navodila. V kolikor so razlaščena gozdna posestva aktivna, moramo stremeti, da ostanejo Se nadalje v skupni upravi. Uprava teh gozdov je in mora ostali naša domača zadeva. ZDU je, kot pove naslov, začasnii. Ima pa nalogo, da uredi strokovno gospodarstvo in plačilne ob\'eznosti ler pripravi podlago za defiiiilivno upravo. o vozovih na gumijasta kolesa Ing. Franc SoiinlJtchlcr (Tržitj. Mislim, da bo prav umestno, če napišem nekaj misli o težkih vozovih na giiniijasLa kolesa. Naše podjetje*) je nabavilo najprej pri h'rdki Lorant v Beogradu dvo\prežni voz na gum'jasta kolesa z valjčnimi ležaji. štirimi zavorami ild. ter možno obremenitvijo Voz na gutnijasla kolesa naložen s hlodi. [Foto: F. Sonnbicliler) 5 tisoč kg. Tako smo začeli poskuse in prišli do zelo dobrih rezid-latov; čeprav še niso pri nas cestne razmere ravno najboljše, zlasti zaradi svojih deloma hudih strmin, vendar so jih konji zmogli Uidi s težkimi tovrstnimi vozovi. Trenje je pri teh vozovih namreč tako malenkostno, da sta dva konja brez posejanega napora, igraje vlekla 800 kg težek voz čez hude strmine navzgor. *) Gozdni urad rlr. Borna v Tržiču — Uredništvo. Nato smo nabavili še enovprežeu aoz za obremenitev s 3.600 kg. Ob tej priložnosti smo preizkusili rentabiliteto tega voza v primeri z dvovprežnim 5 tonskim vozom. Imeli smo zelo dobre uspehe in prišli do sklepa, da so za naše razmere prikladnejši eno^ i^prežni vozovi s 3600 kgramsko obremenitvijo. Verujem in prepričan sem, da velja ta ugotovitev za vso Gorenjsko in za vse predele s podobnimi cestnimi razmerami. V naslednjem podajam nekaj podatkov o na.ših poizkusih: Dvovprežni voz za öOOO kg: IG kg ovsa na dan po l'öO.....din 24"— 20 kg sena na diin po 0'80.....,, 16"— 1 voznik na daiii po 35"—..... „ 35'^ drugi dnevni stroški (olje itd.) in amortizacija za dve leti ........52'— skupni dnevni stroški.......din 127"— na dan dve vožnji po C m' ... 12 m^ na 1 m" odpade 127 din : 12.....(lin lO'SO E n o v p r e ž n I voz z a 3.600 kg: 8 kg ovsa na dan po 1'50......din 12"—■ 10 kg sena na dan po 0'80..........8"— 1 voznik na dan po 25"— ..... ,. 25"— dnevni stroški .......... ,, 4'— amortizacija za dve leti.........32'— skupni dnevni stroSki.......din 81"— na cfan dve vožnji po 4 m' ... S m' na 1 m3 odpade 81 : 8.......din 1»'12 Pripominjam, da sem računal z amortizacijo na dve leti, čeprav mi je zntui primer, ko so s takim vozom vozili štiri leta vsak dan iu niso niti izmenjali gumijastih obročev. Računati bi torej mogli enako gotovo z amortizacijo na štiri leta, če bi imeli na kolesih gumijaste „Semperit" obroče I. vrste. Tako bi dobili z rcntabilitetnim računom še ugodnejše stanje. Pri vožnji s takimi vozovi trpi vprežna živina veliko manj, ker tečejo vozovi sami od sebte in vozijo brez sunkov; neravnosti cestišča se namreč izravnavajo z gumijastimi obroči. Ti vozovi so tudi manj odvisni od stanja cestne površine kot vozovi z železnimi obroči, ki se zarežejo globoko v tla. Gumijasta kolesa delujejo kot valjsn-ji in stlačijo ter zravnajo od drugih vozov globoko zarezane kolesnine. Gumijasti obroči ostanejo dolgo časa dobri, če ne pridejo nič v dotiko z oljem ali maščobo in Če so, kadar ne vozimo, spravljeni na suhem ui hladnem, vami pred soncem in mrazom. Tudi pri stahai vožnji vzdržijo gumijasti obroči in vozovi več let in je ol>- raba skoraj neopazna, če se z njimi vedno in povsod pravilno ravna. Važno je Liidi, da so gumijaste zračnice napihnjene na predpisan zračni pritisk, V primeri z vozovi z železnimi obroči na kolesih m brez krogličnih ležajcv smemo pri teh vozovili gotovo računati s 50 odst. prihrankom. Pri izdelavi vozov je, pazili, da niso pretežki in so Lako sposobni za vožnjo tudi po stranskih, bolj strmih j^ozdnih cestah. Zato je treba vse dele izdelati po možnosti iz lesa in le spodnje nosilce iz železa. Mi na pr. imamo dvoyprezni voz, ki je težek samo 760 kg in je dovolj močan za težo 5 ton. Yoz na gumijasta kolesa naložen z žagaiiiin lesom. (FoLo; F. .Soiinbichler) Nabavni stroški so sicer še vedno razmeroma veliki, toda rentabilnost voz je tako velika in očita, da ni potrebno razmišljati, ali se nabavka izplača ali ne. Garnitura (dve osi, zaviralna priprava z zavorami na štiri kolesa, štiri polna kolesa, štirje originalni „Semperit" gumijasti plašči in štiri gumijaste zračnice) za voz z brutto težo 3.600 kg stane približno 14.200 din. Druge dele, ki so še potrebni, lahko izvrši domači kolar. Vsekakor je zelo priporočljivo vpeljati vozove na gumijasta kolesa povsod, kjer je treba stalno jirevažati težka bremena. Mnogi se sicer bojijo velikih nabavnih stroškov; toda prepričan sem, da je možno kupiti vozove tudi na obroke. Poleg tega pa je treba še upoštevati, da je tak voz zaradi svoje večje nosilnosti amortiziran že v enem letu. K naredbi o izkoriščanju rušja Iiij; Marlin C o k 1 (Ljubljana) Riišjc ali gorski bor (lal. Pimis moiilana) je izrazilo planinska drevesna i grmasta) vrsla. Poziiana je le v gora leni delu Slovenije, 1. j. v Julijskih Alpah, Karavankah, Sa^■injskih planinah in na Pohorju; v oslali Sloveniji je rušje skoraj uepozntuio. Rušjc ali gorski bor sjiada — kakor že Ime po\'e — v vrsli> borov. Za razliko od oslalih ^■rsl borov pa rušje le redkokdaj zrasle v drevo (podvrsta uncinala); večinoma rasle kot grm s številnimi skrivJjcnimi vejami, ki se plazijo po tleh in ki se le s svojimi vršički d\igajo od Lal. Kot grm doseže povprečno višino 1—iv^ m. Letno prirasle v višino za 3—7 cm, v debelino pa za ',/3—1 nun. Celokupna lesna zaloga 100 lelnega sklenjenega sestoja rušja znaša ■1'}—70 niä na hektar. V dravski banovini je po približni cenilvi 7.200 ha gozdov rušja. Rušje je silno sla-ouina drevesna vrsla. ki se zadovoljuje z vsakim tlom in ki uspeva ludi pri zelo nizki zračni toploti. Zaradi lega ga je najti na skoro golih kamenllih tleh, na prodiščih, gorskih meliščih, usadih in v hudourniških strugah kakor tudi na planinskih barjih in !noč\'irjih (barja na Pokljidii, Jclovici in na Poliorjii). Kose zado\'oljuje tudi z zelo nizko zračno toploto, sega od vseh gozdnih drevesnih vrst naj^^še v planine (do 2000 m), kjer tvori večkrat edino, čeprav skromno gozdno vegclacijo. Zaracii svoje grmasle oblike, zelo počasne rasli in velike od-daljenosli od ljudskih naselij rušje do nedavnega-ni imelo večjega neposrednega gospodarskega pomena. Uporabljalo se je v glavnem le za kui'javo v plaziluskih jjastirskih kočah. Vz.porcduo z velikim razmahom turizma in zimskega športa pa je riišje dobivalo vedno večji gospodarski pomen. V območju rušja so v teku časa nastale Ste^'ilne planinske Inrislovske koče. izmed katerih mnoge zaradi zimskega športa obratujejo vse telo. Te koče porabijo za svoj obrat mnogo drv, ki se zaradi velike odfhdjenosli oslalih gozdov pridobivajo ludi iz bližnjih gozilov rušja oziroma z rušjem obraslih pašnikov. I\Inogo večji kakor neposreden, gospodarski, pomen pa je posreden pomen rušja. Kakor \'sak gozd" tako, oziroma v se večji meij^lndi rušjc s svojimi široko razpredenimi koreninami tjdlično veže) sicer slalio vezana tla, (prodišča, melišča), jih variije pred ti-ganjem, odna!-šanjem, izpiranjem in usedanjem ter jih s svojimi gostimi odpadlimi iglicami gnoji, popravlja in u-sposablja v primernih legah za rasi donosnejših ch--evesnih vrsl. Poslednje je zlasti važno za gojenje gozdov na visokih planinah, kjer rušje z zaščito lal m mladih bilk omogoča in pospešuje pomladitev donosnejših in občutljivejših drevesnih vrst (smreke, macesna) in s tem po eni slrani preprečuje, da se zgornja meja teh gozdov ne pomakne nizdol, na drugi strani pa omogoča, da se na meslih. kjer se je ta meja zaradi nepravU- iicgu piiKloptuijii Z ^ozfli pomaknila navzdol, zopeL flvljfiic clo iiaj-TOČjc mogoče nadmorske višine. Jlušje ludi preprečuje nastajanje I'^idourniki^ ker s svojimi goslinii iglicami iu s hunuisom, ki ga ikstvarja pira sebrtj, ovira nagel odlok padavin iu s svojimi koreninami preprečuje trganje in odnašanje sicer slabo vezanih tal. llušje poleg tega ludi preprečuje naslajanje .zgmeljskih in snežnih plazov; poslednjih zaradi lega, ker veže snežne plasli in ovira gi-hanje 'leh plazov. fiu.šje ua sirnuh pobočjih Planicn. (t-'otc): Ing. Ivan iuvan^ Kiišjc lorej, kakr)r vsak gozd, po eni slrani ohranja in popravlja IIa, na katerih raste, po drugi slrani pa varuje bližnjo in daljno niže ležečo okolico pred hudourniki in plazovi, ki morejo v planinah in gorskih dolinah napraviti ogromno škodo ne samo na zemljiščih, ampak Ludi na ceslah, železnicah in drugih važnih objektih. V tem pogledu pa ima nišje pred ostalimi gozdi še to prednost, eva ludi na tleh, kjer nc uspeva nobena druga gozdjia drevesna vrsta in kjer je gozdna vegetacija za zaščito lal iu varnost niže ležeče okolice največjega pomena. Na teh zemljiščih je včasih potrebno varovati vsak posamezen grm rušja. Rušje ni brez pomena ludi za planšarstvo. Številni planinski pašniki so obraščeni z rušjem, ki na leh pašnikih zavzema najslrmej- ša ill iiajsliibša mesta, preprečuje odaašiinje prsli s pašnikov in poslabšanje lal ter ohranja in dviga vrednost pašnikov. Znano je ludi, da je med grmi rušja, ki varujejo travo pred gorskimi vetrovi, prav dobra paša. Velikega pomena je rušje tudi za naš visoko vreden planinski lov (divje koze, ruševd, planinski jerebi), )u je tesno navezan na obstoj rušja, za naš turizem, ki mu je lepota pokrajine prvi pogoj, ter za uspešno obrambo domovine, ki ji poleg ostalih gozdov služi tudi rušje. Vse naštete okolnosti govore za to, da jc polrebno rnšje ne le ohranili, amjjak ga še na mnogih mestih razširiti. Izkustva zadnjili let pa kažejo, da se pri izkoriščanju rušja o tem ni vodilo zadosti računa. Na' obsežnili površinah se je — ne oziraje so na kvarne posledice — posekalo rušje na golo, ne da bi se istočasno tudi Rušje o)j St. r.ovrenških jezerili vrli Plajunke na Pohorju. (Foto: SPD tionjice — iz Planinskega vcstiiika 1939). poskrbelo za obnovo rušja, ki je po njegovi popolni odslnuiiLvi zelo težavna hi z odlašanjem pomladitve vethio bolj problematična. Temu izkoriščanju je najbolj izpostavljeno rušje v bližini planinskih koč in domov, ki so — kakor je že povedano — navezam na pridobivanje drv za kurjavo iz bližnjih gozdov rušja in z ru^j-em obraslih pašnikov. Mnogo rušja se je ludi posekalo pri napravi novih planinskih pašnikov, pri čemer pa so se dogodili tndi pri-taeri, ko so zaradi nepravilne izbire .zemljišča 'namesto pašnikov nastale kamenite goličave^^_Era^ zadnje čase je bilo tudi opažati, da ponekod rušju trgajo (4ršičke,' tako v dolini Pišence pri Kranjski gori; povod za to je dala ustanovitev tvornice za eterična olja v Podkorenu. Da se prepreči prekomerno in škodljivo izkoriščanje ter uničevanje rušja, je kraljevska banska uprava, upoštevaj06--šte-vibie in utemeljene pritožbe prizadetih krogov, izdala dne /l. maja_1^39 jod iII/7 'štev, 2.538/11 „Naredbo o izkoriščanju riišja^'"EP^F" bila objavljena v Službenem lisLii kraljevske banske uprave dravske banovine z (hie 13. maja L. 1. in je Lega dne sLopila v veljavo. S Lo nai-edbo, ki seniäSasä tudi na ncgoztlna zemljišča, je kraljevska banska uprava prepovedala vsako sečnjo rušja Jjrez oblaslvenega dovoljenja. Tega dovoljenja pa oblastvo ne sme izdali, če bi sečnja mogla povzročili poslabšanje Lal ali če bi mogli bili zaradi sečnje ogroženi ja;^ inleresi ali če za sečnjo rušja ni podana utemeljena polreba." alJö'naredbo je Ludi predpisan način sečnje rušja na pobočjih, kjer je potrebna največja previdnost, prepovedano pa je Irgimje vršičkov, ki predstavlja občutno poškodovanje rušja in očitno zmanjšanje njegovih zaščiluib sposolmostl. V nastopnem priobčujenio celotno besedilo naredbe: Naredba o izkoriščanju rušja.* Clen 1. Predpisi le iiai-edbe veljajo za vsa zemljišča, ki so olarasla z ruSjem (Pinos mojitana), ne glede na pod kakšno kiillm-no vr.slo so ta zemljišča vpisana v zemljiškem katastru. C k-*« 2. Ruš e se sme sekati samo x dovoljenjem pristojjiega občnega uprav-/ nega otilastva. Za zemljišča, obrasla z rušjem,. za katera se po zakonu o gozdih ne zatiteva gospodarjenje ua podslavi odot^renih gospodarskih načrtov ali odobreniti predlogov za sečnjo in gojo gozda, izda dovoljenje za sečnjo rušja na prošnjo zemljiškega posestnika ali njegovega zakonitega zastopnika pristojno občno upravno ol)lasLvo prve stopnje. Za zemljišča, obrasla z rušjem, za katera se po zalconu o gozdih zahteva gospodarjenje na podstavi odobrenih gospodarskih načrtov ali odobrenih predlogov za sečnjo in gojo gozda (§§ 59.., 60., 61., 65., 67. in 74., odstavek četrti, zakona o gozdih), pa izda dovoljenje za sečnjo rušja pristojno občno upravno oblastvo druge stopnje hta-ati z odobritvijo go-spodarsUega načrta ali z odobritvijo predloga za sečnjo in gojo gozda. Cten 3. Prošnja za dovoljenje sečnje rušja mora vsebovali; 1. ime in bivališče zemljiškega posestnilüa; 2. Stevilite, katastrsko občino in površine celih parcel, ua katerih se namerava sekati, kalcor tudi površine tistih delov parcel, Jia katerih se namerava rušje posekati; 3. površino vseh z rušjem obraslih zemljišč posestnika; i. navedbo morebitniii služnostnih pravic na npoštevnih zemljiščih; 5. ime in Invališče morebitnega kupca rušja; 6. razloge, zaradi katerih se namerava sekati. Te podatke mora vsel^ovaEi tudi prošnja za odobritev gospodai'skega načrta oziroma predloga ,za sečnjo, v iiolikor teti podatitov ne vsebuje že gospodarski načrt oziroma predlog za sečnjo. Clen 4. Prošnjo reši pristojno občno upravno oblastvo po predhodnem zaslišanju zainteresiranih državnih in samoupravnih ustanov (vojaških oblasti. * 1II/7 št. 2338/11 iz 1. (938. -- Na osnovi čl. 67. zakona o notranji upravi, §a 127. zaJiona o gozdih z cbie 21. decembra 1929. (Službene uovine'' 'a dne 31 .decembra 1929., št. 307/CXXXI, „Uradni list" št. 162/35 iz teta 1930.) ter §a 3S/IV zakona o bansid upravi. (Službeni list 1939.. 214/38.) prii'ode, Zveze lovskili društev) in na podstaW predhodnega la-ajevnega ogleda. Občno upravno oblaslvo sme opustili krajevni ogied, če gre za sečnjo v malem obsegu ali če so mu iega zemljišča, talne razmere in upoštevne okolnosti zadosti znane, V dovolili! sc n:orajo iiaUinčuo določiti ol)seg seeiije (sečna površina, po potrebi razdeljena na več let), način sečnje (člen 6. te naredile in g 15. zakona n prijavi sečenj z dne 28. l'ebruai-ja 1922., „Uradni lisi" št. .S83/11G) in morebitne di'uge omejitve, ki iji bile polrebiu-. Člen 5. Pristojno občoo upravno oljlastvo ue sme dovolili sečnje riišja: 1. če bi sečnja mogla povzročili poslabšanje tal ali kaJtšne dru},'e j:>ojave, zaradi katerih bi se poseka ne mogla zopet zarasti; 2. če bi sečnja mogla kvarno vjjLivali na obstoj ali razvoj sosednih ali niže ležečih gozdov; 3. če bi sečnja mogla imeli za posledico širjenje goličav, poslabšanje ilaninskih pašnikov, naslajanje snežnih ali zemeljskih plazov, usadov ali ludoiiriiikov, ogrožanje naprav v hudourniških strugah a i drugih, za ja^iie koristi važnih objektov ali of,'i'ožanje obrambe domovine ali drugih javnih koristi; ■1. če za sečnjo rušja ni i)0(lana ulemeljetia polrelja. Člen C. Na pobočjih se sme rušje sekali le v nizkih vodoravnih progal^ katerih širina sme znašali največ dvakratno višino rušja. Su-ina iieposekaBTh delov med posameznimi posekanimi progami mora znašali najmanj štirikralno višino rušja. Na pobočjih se gornji rob rušja v višini najmanj 10 m, merjeno vzporedno z nagibom zemljišča, ne sme posekali. Cleii 7. Ti'sjanje vršičkov rušja je prepovedano. Člen 8. Kupec i-iišja in posestnik sečnje ne smela pričeli sečnje in spravila rušja s poseke,' dokler se nista prepričala, da je občno upravno oblastvti sečnjo dovolilo, oziroma da Je sečnja v sklat u z oblastveno odobrenim gospodai-skim načrtom, ter sla z zemljiškim posestnikom vi-ed soodgovorna za pravilno izvrševanje predpisov le naredhe. Člen iJ. Občna iipravna oldaslvii so dolžna ustavili vsako izkoriščanje riišja, Id iii v skladu s predpisi le naredbe, proli odgovornim osebam pa postopali po zakonu. Člen 10. Prelu-škl te naredhe se kaznujejo v smislu čl. (it), zakona o nolranji upravi v denarju od 10" - do 1000'— dinarjev, v primeru, da se globa v določenem roku ne plača, [)a z zaporom od 1 do 20 dni. Člen 11. Za kaznovanje preki-škov po tej narcdbi so pristojna občna upravna oblastva prve stopnje (okrajna načelslva ii) mestna posjlavarslva) po [ired-pisih upravnega kazenskega poslopka. Glede administrativnega (»osiopka veljajo pi-edpisi zakona o ohčiiem upravnem postopku. Cleu 12. Ta naredila slopi v veljavo z dnem, ki» se objavi v „.Službenem lislu kraljevske banske nprave dravske fianovine" Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 16, Enolelna gozdarska šola v Mariboru. Prosim, da mi sporočile, kdaj se ?.ačiic novo šolsko leLo 1939/40. in kakšni so sprejemni pogoji. Mnogi iz vseh poicrajin Jugoslavije. 17, ]jvol(>lina gozdarska šola \ Marilioni. Prosim Vas, da mi sporočile, ali =bo zopeL začela poslovali pred nekaj leti ukinjena dvolelna gozdarska šola v Mariboru. Zanima me iLudi, koliko jo resnice na govoricah, da dvolelne šole sploli ne bo, pač pa bo na novo osnovana tako zviuia enolelna šola za iiadlogarje ali nadlogarski tečaj, jf^ogi yseh pokrajin .fugoslavije 18. Varslvo gozdov pred dimom. Na strmem severnem pobočju imamo približno ha velik slar bukov sestoj. Bukve so res lepe velike senienjačc, toda nikdar ne senienijo. Kakor trdijo stari mejaši, baje ta gozd ni semenil že 40 let. Pred 10 leti smo bukovje prcredčili tako, kalior nam je bil predpisal okrajni gozdarski referent, pa vkljub temu se sestoj ni podmladil, ker ni bilo semenja. Domnevamo, da sta temu kriva dim in prali iz visokih dimnikov bližnjega velikega industrijskega podjetja. Da ne ostane la gowlna površina iiedonosna, smo do sedaj posekali postopoma približno 2 ha bukovja na golo in gole poseke posadili s smrečicami; bojimo se pa, da tudi ta nasad ne bo dobro uspeval zara'di škodljivosti tovarniškega dima. Prosimo Vas, da nam sporočile, ali je naša domneva pravilna In ali je industrija odgovorna ,za škodo. 19, Brušenje žag. Katere so dobre in slabe strani brušenja žag (listov) x brusilnim strojem? p X. stovLMisJia Bistrica 20. Dvakratno žaganje ali prizrairanje. Ali je kakšno razmerje med širino in tišino prizme ter debelino žagovca (hloda)? Kako debeli naj bodo žagovci, da bomo imeli pri žaganjn (prizmiranju) najmanj odpadkov, na pr. za deske široke (prizme visoke) 21, 24, 20,'29 in 32 cm. F. IC. .Stoveiislia lii.sli-ica ODGOVORI 16. iin 17. Gozdarska šola v Mariboru. Šolsko ravnateljstvo Jiam je sporočilo, da še ni sprejelo odobrenega razpisa za šolsko leto 1939/40. — Predvidoma se bo enoletna šola začela tako kot lani (glej (rozd';irski vestni k 1938, str. 162), ra/Jglas bo. ti r e d n i š t v Ü Zakoniti predpisi In oicrožnice Iz fiiiaiične(ja zakona za let« 1939 40. (Konec) lU. dpl: Ostale določbe. § 115. iMinislrski svcl se pooblašča, da sme izdajati uredbe z zakonsko močjo zaradi ureditve in olajšanja gospodai-skih razmer v državi in vobče zaradi pospeševanja gospodarske de avnosli. Te uredbe stopijo v veljavo z dnem razglasitve in se morajo lakoj predložili narodnemu predstavništvu za soglasnost. Ministrski svet se pooblašča, da sme izdati na isti način tudi uredlie z zakonsko močjo: o tisku,, o drušlvih, shodih in posvetih in o volilvi narodnih poslancev za narodno skupščino v soglasnosti s posebnima od-l>oroma nai-odnega predslavniSLvii, ki se sestavita na način, določen v § 17. zakona o poslovnem redu v senatu oz. v narodni skupščini. § IH- Ministrski svet se poobta.šča, da sme zaradi uvedbe ljudskih samouprav in zaradi dekoncenlruc jc in decentralizacije ih-žavne uprave in njene iipro-stitve in izenačitve na predlog pristojnega resornega ministra in miiiislra za notranje posle po soglasnosti ministra za finance z uredbami z za^ konsko močjo postopoma prenesli na bane in na upravnika mesta Beograda del poslov iz pristojnosti vrliovne državne uprave. Krediti za le prcnesne posle se v tem proračunskem letu odpirajo banom oziroma upi-avniku niesla Beograda; prihodnje proračunsko lelo pa se morajo postaviti ti krediti na uslrezeno meslo. § 118. 4. da sme na predlog minisiru za vojsko in mornarico zaradi izvrševanja utrdbenih del izdali lele uredite z zakonsko močjo: (1) uredbo o uLiTlbah in ulrjenih proslorih, s kalero se ureja pri izvrševanju utrdbenih del poslopek vojaških obfastev do vseh ostalili obla-stev in zaseliniliov; (2) uredim a izvi-ševanju nli'dbenih del. § 119. Ministrski svel izvrši ludi revizijo speciahiih doklad, Iionorarjcv, nagrad in drugih postranskih prejemkov, ki jih uživajo državni uslužbenci po dosedanjih "posebnih predpisih poleg svojih rednih zakonskih prejemkov, iJi ulesni le [)rejemke da največ W/o rerlnih prejemkov. § 121. 12. Določbe § 7. zakona o samoupravnih cestah se spreminjajo in se glase: Dovozne cesle k železniškim poslajam so liste javne ceste, ki vežejo ]X)samczne železniške poslaje in puslajališča z najbližjimi naselji oli obeh straneh proge oziroma z najiJližnjimi izdelanimi javniini ceslaml, ki držijo skozi ta naselja, če jih proglasi Ijan po zaslišanju železniške uprave in krajevnih interesen lov za take. 15. Od ]. aprila 1930. dalje j^reneha veljali člen fl. uredlie o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravni i uslužl}encev .št. 37.420/I-I9fc. in § 5. zaliona o znižanju prejemkov iz I. lti;il., s poznejšimi spremeniliami in dopolnilvainl. 49. V g 14. zakona o meščanskih šolah se za dopohiilvijo po § 21. finančnega zakona za 1. 1932/33. dodaje nov odstavek, ki se glasi: Za učitelje meščajiskih šol se smejo poslavili tudi osebe, ki so napravile diplomski izpit na ekonomski-komerciahii visoki šoli ali na teološki fa-kulleli ali na kmetijsko-gozdarski fakulleli. Po dveh lelili dela na meščanskili äolah smejo opravljali proJ'esoi'ski izpil. Profesorski izpil smejo opravljali tudi iičilelji, dodeljeni meščanskim šolam na delo, ki so napravili diplom,^ sld izpit na filozofski fakulteti in imajo uajmajij 2 leti tlela na meščanskih šolah. § 125. 3. CleniT 46. uredbe o finančni likvidaciji agrai'ue reforme Jia vele-posestvih št. 28.ÜOO/Vr z dne 26. septembra 1J133. se dodaje nov odslavels, ivi se glasi: Ce želijo agrarni subjekti vso odškodnino plačati, smejo uporabljati 4 odstotne od države zajamčene obveznice za finančno likvidacijo agrai-ne reforme na veleposeslvih' po inozemski vrednosti za plačilo ostanka dolga. To pa s pogojem, da morajo poravnati vse dospele dolgo-N^a^ie anuitete od 1. I. 1933. dalje do dne poplačila v goto'vdni. 5. Veljavnost odstavka 4. § 446. zakona o obrlih se podaljšuje do 31. marca 1940. § 126. 1. V členu (. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se namesto besed „pred dnem" postavlja: „od 1. decembra 1918. do". 2. na koncu prvega stavka odst. 1. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se namesto pike postavlja vejica in se dodaje: „pri čemer se 8 ha gozda šteje za 1 ha ornega zemljišča". § 127. 1. Veljali prenehajo v'se zalionske določbe, po katerih je bilo dopuščeno drugačno odobravanje glede vrednosti licitacij in pogodb za nabave, izdelave, prodaje in dr., kot po načinu določenem v členu 95. č) zakona o državnem računovodstvu. Od tega se izvzemajo pooblastitve, ki so odobrene v tem pogledu z uredbo o usti-ojn ministrstva za gozdove in riidnike z dne 23. ai)rita 1936. M. S. št. 268, in tudi pooblastitve, ki so dane ministrstvu za. vojsko in mornarico v točki 1. pod a) člena 75. zakona o administraciji vojske in mornarice z dne 11. decembra 1929., Dj. št. 43.310, ki jih sme po potrebi prenesli tudi na podrejene administrativne organe po tretjem odstavku člena [IG. zakona o državnem računovodstvu. Določba točke 1. velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali razveljavi. U||0(lii0s(na rcekspedicija v javnih zagrebškili skladiščih. Od 1. maja t. I. je odobrena v javnih .skladiščih v Zagrebu ugodnostna reekspedicija za les in lesne izdelke pozicije 137-1. a) in b) in pozicijo 137-17. k-r. V., za hrastov in javorov les, za izdelke lega lesa ter za izdelke furnirane s tem Ic.som poz. 138-1. in 138-3.,, za tuj (eksotičen) les in orehovino, izdelke iz tega lesa in za lesne izdelke, lurnirane s tem lesom pozicije 139-1. in 139-2. k. r. Premiralnje izvoza sadnih zabojev «a Levanlo. Zavod za pospeševanje zunanje ti-govine bo preniirai izvoz naših sadnih zabojev v levantslie države; inlcresenti dobijo potrebna obvestila pri tem zavodu. Nekateri novi zakoniti predpisi. (Iz Službenega lista di-avske banovine 1938.) Pojasnilo o državnih taksah za uporabno dovolitev po gradbenem zakonu in stavbenih redih. (74/12) Pravilnik o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva, (78/13) Pravilni]; o terenskem delu telmičnih uradnikov in uslužbencev oddelica za kataster in drž. posestva pri ministrstvu za finance in njemu .podrejenih napravah kakor tudi odsekov za kataster in drž. posestva pri fin. direkcijah in njim podrejenih katastrskih upravah. (79/13). Kratke vesti KAKBITM PLASILNIK V lelo.šiiji 3. šlevilki švicar.slic revije „Zeitschrifl für Scliweisslechnik — Journal de la souchire" jc izšel čla-iiok (Karbidsclircclischiißvogelscheu-die — Lc caj'bure pour la proteclioii (les forets et vergers), ki l)o go-lovo zanimal mnoge gozdarje, kiiic-Lovalce in lovce. Članek se glasi v posnetku: „Ptiči, jelenjad in druga divjad povzročajo v nasadili česlo znahui škode. Zato zaliramo že od zdavnaj razne škodljivce in jih preganjamo z raznimi strašili, da lako preprečimo poškodbe. Slika kaže pripi'avo, ki poka podobno kol puška. Sheniatska slika karblLnega plaši'1-nika: 1. plinski razvijač, 2. krilni vijali, 3. vodni tank, 4! polnibia odprtina, 5 .pipa, fi, gorilec, 7. eksplozijska kamera, 8. plinska šoba, (1. zračne odprtine, 10. eksplozijski spojnik, 11. eksplozijska zaklopka, 12. dušihia lopuLa, 13. ki-ilni vijak, 14. svetilka in 15. kavelj. Priprava je sestavljena iz karbit-nega plinskega razvijača i]n eksplozijske kamere, v kateri nastaja v rednih časovnih razlikah pok iz zmesi zraka in acetilenskega pliTia. V pripra\'i gori stalno stenj, čigar hič je ponoči vidna daleč okoli. Eksplozijski plamen udai'ja skozi zaklopko in zaradi sunka zaniha obešena, 8 kg težka j)ripi"a'\fa. S slike ne bo težko razbrali kako je priprava izdelana. Karljitnl plinski razyijac (1 — Gasen Lwickler, genera teur de gaz) je kotel s karbitom za 1'azvijanje plina; na njem je privit z dvema krilnima vijakoma (2 — Flügelschraube, vis ä ailette) vodni tank (3 — Wasserbehälter, resei'voir d' eau) s polnilno odprtino (4 — Eiufüllöifnung, ouvertin-e de remplissagc). S pipo (5—Wassei-baho, pointc'au)j urejamo poljubno razvijanje plina in s tem zaradi spreminjanja kapljanja vode v karliit, časovno i-azliko pokov. Za varstvo gozdov zadostuje pok vsakih 15—20 min., v sadovnjakili pa vsakih 3—5 minut. Ena polnitev z 1 kg karl)ita zadostuje torej za delovanje skozi 15—20 nr. Na razvijaču jc gorilec ((i—Brenner, bee), ki sega s spodnjim koji-cem v stekleno, svetilki (laterni) po-tlobno x>osodo. V njo prihaja aceli-lenski plin za stalni plamen, ki raz-N'ija močno, daleč ottoli vidno sve-tlolio. Ob strani razvijača je eksplozijska kamera (7 — Esplosionskam-mer, chanibre explosion), v katero \-odi od spodaj plinska cev z mešanim plmom. V njo je tudi iz razvijača napeljana plinska soba (S — Gasdiise, huse de gaz), skozi katero prihaja plin, ki potegne s seboj zrak skozi zračne odprlhie (9 — Oeffnung, overture interieure); tako se tvori eksplozivna plinska zmes, ki gre po mešaini plinski cevi v eks-piozijsko kamero in jo neprestano napolnjuje. Končiio dospe nekaj mešanega plina iz kamere skozi spojnik (10 — Nippel, raccord ä vis) do phmiena in se vžge. Gorenje se raz-šii-j nazaj v kamero, povzroči že-Ijeni pok,' pri čemer se pokaže skozi zaklopko (11—Klappe, valve) bel plamen. Sicer se La priprava zaradi glasnega pokanja ne more rabiti povsod, vendar pa bo marsikje koristna". S. Dopisi PEC ZA POOGLJKVANJE LESA. Izumitelj in lasluik patenta: direktor ffozdov izven siužie Adolf Holzel, i[ödling (Germauija); patent je javljcu V mnogili državah. Izdelovanje teh novih peči za po-ogljevanje lesa se bo kmalu začelo ua veliko v serijah v Nemčiji. Kakor je sedaj predvideno, se lio-sta izdelovala pb velikosti dva lijia, Id sta se praktično ])rcizkusila v teku več let liot zelo lahko prenoslji\'i napravi, in to: ena za en tn® lesa za poogljevaiije in druga za 5 ni''. Kdor želi imeli lo pripravo slalno ua enem nieslu, si jo lahko pač lako zgradi, da en del vzida in .si poleni po volji in poü-elii napravi veiikosl prostora z,a les, Id se meče v peč. Izumitelj lahko cloltavlju načrte za tako graditev. Izčrpne objave s slikami in cenami bodo po izdelavi lui razpolago v seri jali. Lasluik patenta bo dajal dovoljenja za izdelavo peči v posameznih državah pod slahiimi pogoji. Prav Uiko bo ilajal dovoljenja za logon ill izdelavo gozdnim poscstni-com ikl., ki žele dobivali take peči iz Xemeije. Peč prekaša konstrukcije, ki so dosedaj znane, v sledečem; 1. Proces poogljevanja se vrši po-jolnoma avtomatično lirez kalcršnega coli sodelovanja ali nadzorstva. (1'i'i peči s 5 ra^i n. pr. traja ves proces, vključno z napolnjevanjem peči, žganjem, ohlajevanjem in izpraznihnjo oglja pnl)ližno 40 ur; od lega odpade 34 ur samo na proces poogljevanja,; 2. Pogon peči se more vršiti lui vsakem mestu neodvisno od letnega časa, zunanje temperature in slabega vremena. 3. Xjcno postavljanje ni odvisno od tega, ali je na tem mestu voda ali ne. 4. Celo v najbolj suhem letii ni pri tej peči nobene nevarnosti za ogenj; peč lahko neprestano stoji v" pogonu sredi suhega lesa in v prostorih raznih naprav za predelavo lesa (žage itd.). 5. Vse glavne vrste lesa se dado v njej popohioma poogljeniti. G'. Ravnanje s pečjo je tako enostavno, da se mu la iko vsakdo privadi v nekaj dneh. 7. Zelo enostavna pripraxa za do- vajanje zraka in odvajanje plLiiov omogoča izdelovanje lesnega olja po-voljnih lastnosti iz vseh vrst lesa. S, Celo pri največjem lahko prenosljivem tipu' s 5 m® ne tehta najtežji del več kot 65 kg, tako da se lahko peč odpravi celo v najvišje bregovite gozdove na zh'alskih to--N-ornih sedlih. 9. Lesno oglje se jemlje iz peči po-Ijolnoma ohlajeno iii suho, ker voda pri vsem postopku ni ]n-av nič po-ti-ebna. 10. Zaradi popolnoma Jiove in namenu primerne konstrukcije peči, daje proces poogljevanja mnogo oglja, kai- se ne dogaja v nobenem drugem aparalu za poogljei:mje lesa. Zato lesno oglje, izdelano v tej peči, daleč prekaša vse druge vrsle' oglja. Celo oglje iz lesa iglavcev, izdelano v tej peči, ima čez 90"/;, ogljika in izkazuje najvišjo gorilno vrednost: prcki) S0f;0 kal. kg. 11. Po vsem tem je lesno oglje iz teh peči izredno primerno kot pogonski material za naprave na plinske generatorje z uporabo lesnega oglja, pa ludi za one pogonske na-jrave, ki stoje slalno na enem mestu, iakor ludi za moloma \ozila, Daljo je primerno za izdelavo briketa lesnega ogljaj kot pogonskega materiala, ki se sicer ne more proizvajali iz oglja navadnih gozdnili ogljarjev, pa tudi ne iz oglja s premajhno količino ogljika, ki se dobiva v retorlali. Ta konstrukcija peči z dvema lipoma, ki smo jih v uvodu navedli. Je bila v Avstriji pod uradno kontrolo; s podpiranjem državnih oblasli je bila dolgo časa preizkušana in nje izdelovanje končno uradno priporočeno. Navedeno analizo lesnega oglja je izvedel državni poizkiisni zavod. Uradni zapiski o pravilnosti navedenih laslnosti peči v zgoraj navedenih točkah od 1—11 se nahajajo sedaj, po popolni priključitvi Avstrije, pri: nienslslelle des Reichskuratoriums für Wirlsehaftlichkeit. Wien I, Stubering 8—10. Nadaljnja pojasnila se lahko dobe pri izunii-lelju. Iz Odbora za propa;ro, Brennholz gozdni delavec — šuinslci radnik, Waldarlieiter kopišCe — ugljiSte, kopište, upina; KohlstaUe kopa — žešnica, Meiler krčili " krčiti, roden Oglje (S) — dr\^eni ugalj, dumiir, Holzkohle — V mojem sestavku „Kuhanje oglja v prevoznih pečeh", priobčenem v 2. številki Gozdarskega vestnilia, sle popravili besedo „oglarstvo" v „ogljarst™". S tem ste se pregrešili profi uzakonjenenm Breznili—Ra-raovševeruu „Slovenskem pravopisu". Zase sem bil vedno mnenja, da je pisava ogljarst>^o pravilnejša, čeprav sem se v s\'ojem članku držal Ereznik—Ramovša. Za vsali primer sem pa naprosil za mnenje še gosp. prof. Košliala. Sporočil mi je v stvari sledeče: Ce pogledate „Življenje in svet", 19. knj,, 2. št (z drie 11. I. 1936,1 „Dodatek k člaiikii o novem jezikovnem zakoniku", najdete tam od-go^'or na vprašanje pisave oglar — ogljar. — Stvar je takale: Besedo oge] „ein Stück Holzkohle" (tudi za risanje) so pisali Valjavec (1878. v Radu, Cigale (1880.) v „Terminologiji") in morda še kak pisec z mehkim Ij: ogelj. Šolska in uradna pisa>'a pa je že davno ,,ogcr', ker izgovai-jajo Gorenjci (ir) ogli. Toda skupno ime (collectivum, Sammelname) oglje „Holzkohle (n)" ima seveda meliki Jj, ker je ogel — pripona — je. Gotovo pa je, da ogljar žge (ali kuha) oglje (coll.), kakor zeljar v Trnovem sadi in prodaja zelje, ne zeli, žganj ar pije žganje, — 'lo bi Dlediralo za pisavo ogljar, tako Ji bilo prav tudi po gorenjski izgovorjavi (v) oglar. Ce bi govorili „ogvar", bi bilo knjižno oglar. Tako so pisali Drobnič (1858 „Slov,- nem.-italijanski besednjaJ;"); Valjavec (1878. „Prinos k novoslov. naglasu" v „Radu", 45. knj.), Ferjan-čič—Rebek—Savec (1921 „Zač. n,-slov. kem. lerminol.") in morehili še kdo. Ali v pravopisnih zadevah vlada konservativnost, oz. princip, da se naj gleda bolj ua usus (ty-raimus) liot pa na gramatiko m lingvistično ijravičnost. In po konservativnem načelu imajo Breznikov Slov. pravopis (1920), Brezni-Im—Ramovšev (1935.), Glonarjev „Slovar slov. jezika" (1936) samo pisavo oglar — kakor že Janežič (1S15. Ročjii slovar, slov.-ncm. del), Pleteršnik (1895. Slov.-nem. slovar) i. dr. Tako tudi oglen, — leveč, — lene ti. Šolam, oblast vom in uradom je bansica uprava zapovedala, naj se ravnajo po Breznil;—Ramovševem „Slov. pravopisu". Iz tega odgovora posnamem, da je sicer pisava „ogljarstvo" pravilnejša, da pa je zaradi enotnosti pisati besedo rajši brez j. - [Se] okrogel les — oblo drvo, Rmidliolz podiranje — obar an je, rušenje, Fällen. porürati — obarati, rušiti, tallen. Drevesa podiramo s sekiro, z žago, s sekiro in žago, s krčenjem;, z vijekom, sLi-oji, elcklriko in razstrelili. posek (II/68J — Beseda pomeni množino posekanega lesa. sekanje ^ siječenje, sečenje, Hanen laninski les — taninsko drvo, Tan-jiinbolz lesanj« — tcsanje. Beschlagen lesan les — tesajio drvo, gezimmertes Holz vmesna sečnja (1/93) — Icrajše bi se moglo reči „medsečnja" za „Zwi-schemiutziing"; saj imamo podobne besede: medklic, medvladje i. dr. — [Su] lesna trgovina JugosloTanska industrija. Po najnovejših podatkih je bilo v Jugoslaviji leta 1938., 2976 industrijskih podjetij, katerih produkcija se je cenila v lanskem letu na 14.517,000.000 dinarjev, živežnih industrij je bilo 833 s produkcijo 4.2 milijarde, lesnih 396 s produkcijo 1.7 milijarde m tekstilnih 3QS s produkcijo 2.23 milijarde dinarjev. Koroški lesni izvoz v Nemčijo. Lesna trgovina Koroške se je v zadnjem času popolnoma preusmerila. Po poročilih Koroške Ivanke je bil ves lesni izvoz do marca 1938. leta usmerjen v Italijo. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji pa gre ves žagan, les v Nemčijo- Dogovor med' jugoslovansko iii nemško papirno industrijo. Jugoslavenski kurir poroča, da je bil med jugoslovansko in nemško papirno industi'ijo podpisan dogovor glede prodaje papirja na jugoslovanskih rgih. S tem je izločena konkurenca med obema industrijama in izključen nemški papirni dumping v Jugoslaviji. Nemška indusli-ija pa bo izvažala v Jugoslavijo še vnaprej iste vrste papirja kot dosedaj, tudi množina nem» škega izvoza bo ostala na isti višini; pribhžno 460 vagonov na leto. Višek jugoslovanske celulozne produkcijc prodan za 10 let vnaprej? Neka inozemska fitiančna skupina namerava kupili vse izdelke ngo-slovanske celulozne produkcije, ki ne bodo porabljeni v Jugoslaviji; ^ v ta namen je pripravljeno večje posojilo v devizah. Račima se z letnim nakupom za 70—SO milijonov dinarjev. Sprememba želessniške tarife na Madžarskem. Po vesteh „Pester Lloyda" bodo madžaj-ske železnice revidirale železniško tarifo za prevoz lesa tako, da bodo postavke za razdalje pod 100 km znižane, nad 10Ü km pa zvišane. Izvoz poljsk&ga lesa v Španijo. Inozemski trgovski časopisi poročajo, da je Poljska lesna trgovina pripravila pot za izvoz večjih množin lesa v Španijo, ki se zanima zlasti za hrastove doge, žagan gradbeni (stavbni) les, železniške pragove in brzojavne drogove. Povpraševanje za dogami je baje večje ko kapaciteta poljske produkcije. Romunskemu lesu se obeta dober lesni izvoz v Italijo. Romunski izvozni krogi pričakujejo ugoden lesni izvoz v Italijo in pravijo,^ da se ni bati ruske konkurence, ki da ne bo mogla nadomestiti nekdanjega avstrijslcega izvoza. Romunsko-francoska trgovska pogodba. Pred la-atkim je bila podpisana nova romunsko-francoska trgovska pogodba. ki bo omogočila bolj živo ti-go\ino med obema državama. V tej pogodbi je znatno znižana francoska 'carina na les, čigar kontingent je povečan za 40.000 m'. Les se plača po svobodnih devizah. Romunija izvaža les v Turčijo. Turčija je kupila v Romimiji večjo množino lesa; prvih 300 vagonov je že odposlanih. Lesna trgovina Slovenije v juniju 1939. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestiiika.) Ker je les glavno izvozno blago Slovenije, je stanje zunanjega lesnega Lrga velikega pomena za domači trg. Na mednar-odnem lesnem Lrgu ima odločilno vlogo angleški trg, ki je največji odjemalec žaganega iglastega lesa. Lesne cene v Angliji odlo-. čata Rusija in Kanada, ki sta jih v zadnjem času občutno dvigiiLli;' sedaj so se jima pridružile Se skandinavske države. Italija postaja zopet močnejši kupec našega lesa; cene so še precej zadovoljive. Ker je I tali a pokazala pripravljenost, zvišati nakup lesa, je želeti, da merodajni činite ji izkoristijo vse možnosti za večji in stabii izvoz. Trgovina z Madzai-sko e trenutno ugodna; bodi pa naša skrb, da se se izboljša in ustali. NemCi a je ostala še vnaprej važen kupec našega lesa, toda izvoz je ovii-an zaradi sU'ogih sortirnih predpisov in pozno dospevajočih plačil. Izvoz v Francijo ni izpolnil pričakovanj zaradi razmeroma malih premij in preveč kompliciranega postopka pri izvozu. Španija pa Ijo gotovo postala velik odjemalec lesa, zato je nn Lerjatei^ iz dobe pred držav. joti-ebna hitra likvidacija naših klirinških janslio vojno, da tako pravočasno zasedemo ta prevažni lesni Irg. Mogoče se ne motitno, če še dostavimo, da bi bilo koristno, potruditi se za grški lesni Irg, kjer je odpadla avstrijska konkurenca zaradi priključitve'k Nemčiji; razeii tega je tamkaj postal pritisk romunskega lesnega izvoza manjši, ker romunsko-gršld kliring slabo deluje. Razmeroma ugodno stanje mednai'oduega lesnega trga pa žai ni našlo zadovoljii^ega odmeva Jia našem domačem trgu. Producent in izvoznik nista mogla doseči pravih cen zai-adi zvišanih režijskih stroškov in previsokih železniških ter ladijskih tarif. Razen tega ni mogla produkcija slediti povprasei'anju zaradi hipno se menjajočih zahtev glede na kvaliteto in dimenzije lesa. Zato je en del zaloge imel razmeroma visoke cene, drugi — večinoma večji — pa neprimej-no nizke. Pri vsem tem je upoštevati še že večkrat omenjeno negativno delovanje nepovezanosti i>rodukcije in trgovine ter pomanjkanje organiziranega dela. V ostalem je domači trg porabil precej tesanega in žaganega stavbnega lesa; cene so bile na splošno trdne. Omembe vredna je rastoča poraba oglja, Id. ima dobro ceno. Glede jesenske sezone je težko reči kaj' gotovega. Ce se bodo mednarodne razmere ustalile, je verjetno pričakovati zgodnejših nakupo^^ Ponudbe iz tuzemslva. 72 — Ključ: praprot. Povpraševanja iz inozemstva. 286 — Pariz: borova, smi-ekova in jelkova metlišča, debela 16— 45 mm, zlasti debeline 16, 18, 20 in 25 mm; sirk za metle, dolg približno 80 cm; lesene kuhinjske posode in lesene škaUje za sir; 290 — Manila (Filipini): išče se stike z našimi izvozniki, ki se interesirajo za trgovske zveze z Manilo; 297 — Montevideo: žagan buJiov, jelkov in borov les ter zdravilna zelišča; 299 — Koloveč u Pszne: 1—2 vagona Sirko ve slame; 301 — Aleksandrija: zastopnik išče stikov z jugoslovanskimi izvozniki zaradi plasiranja nji-ho^'ih izdelkov na egiptskem trgu; 302 — Buenos Aires: hrastovi vinski sodi; 303 — Amsterdam: les. 304 — Buenos Aires: zastopniška Lvrdka išče borove deske in furnirje Pripomba: Interesenti naj se obrnejo za naslove na Zavod za pospeševanje zunaje trgovine Beograd, Ratnički dom. Pri vprašanju naj napišejo zaporedno številko povpraševanja in ki-aj. Valute in devize Uradni tečaji za julij 1939, Finančni minister je določil za sledeče uradne tečaje, po Itaterili se imajo izplačevali takse po zalionu o taksah, sodne pristojbine i. t. d.; 1 napoleondor.....din 305'— julij katei 1 zlata turška lira 1 angleški funt . . 1 ameriški dolar , , 1 kanadski dolar , . 1 nemška marka . . 1 poljski zlot . , . 1 belga ..... 1 pengö ..... 1 brazilijanski milrajs 1 egiptski funt , . . 1 palestinski funt. . 1 urugvajski pezos . 1 argentinski pezos 346-50 25854-80 54-50 14-30 8'30 9'40 8-60 2-85 260-— 256"-18-70 12'50 1 čilski pezos.....din 1'25 1 turška papirnata lira . „ 34'— 100 francoskih frankov . „ 146'— 100 švicarskih frankov . „ 1242'— 100 italijanskih lir . . . „ 228-80 100 holandskih goldinarjev „ 2915-— . 100 bolgarskih levov . . „ 4G'— 100 rumnnskih lejev . . „ 30*— 100 danskih kron - . . „ 1120-— 100 švedskih kron . , . „ 1306-— 100 norveških kron . . . „ 1272-— 100 španskih pezel . . . „ 200-— 100 grških drahem . . . „ 40-— 100 češkoslovašliih kron . ,, 150'— 100 finskih mark . . . „ lOfi"-- 100 letonskih latov . . . „ 740--- 100 iranskih rijalov . . . „ 100-— Tem tečajem je že j)rištet pri-bitek („prim"). Mali oglasi SUMARSKI LIST, mesečna gozdarska revija, ki jo ureja univ. prof. dr. Levakovič in izdaja „Jugoslovansko šumarsko udruženje" v Zagrebu, Vukotinovičeva 2., stane 100'— din lelno. Knjiga; Ing. Viktor Novak, Deeji dan za pogozdovanje, III. del, se dobi pri gozdarskem odseku kr. bonske uprave v Ljubljani in pri okrajnih gozdarskih referentih za 3-— din IZVOZNIKI LESAl Ljubljanska krc-dllna banka v Ljubljani in njene podružnic« v Beogradu, Celju, Kranju, Mariboru, Ptuju, Rakeku, Slovenjem Graden, Splitu, Si-beniku in Zagrel^u, dajejo posojila na klirinške nakaznic«, izdajajo izvozna uverenja in izvršujejo vse oslale hančne posle. Za izi^ozna uverenja pridejo v poštev zlasLi v obmejnih krajih poslovahiice banke. DRAGUTIN CUTIC - vdova, puškar-na in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenska ulica 18. Zaloga samokresov, avtomatičnih pištol, lovskih pušlv in vseh lovskih potrebščin, Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega orožja, montaža daljnogledov i. i. d. STEFAN KOTER, slavbeno in umetno mizarstvo, Maribor, Mlinska ulica 29, lelefon 26-27, izdeluje vsa mizai'ska dela po ar h. načrtih in ima najmodernejše pohištvo sLaino na zalogi. GONILNE JERMENE iz la najboljšega usnja za žage, mline in tovarne ima v zalogi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13. Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgoLovljene pa tudi po meri narejene, dobite v modni ti-govini in izdelovalnici perila IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24. Knjiga: Ing. Mirko Sušteršič, Naš gozd, se dobi pri Družbi Sv. Mohorja v Celju za 52'— dinarjev. Knjiga: Ing. Anton Sivic in Franc Žnidaršič, Lovski zakon z zbirko lovskih predpisov, se dobi v platno vezana za 76'— dinarjev in v karton vezana za 64'— dinai'jev v tiskarni Merkur, Ljubljana. Knjiga: Ing. Vojko Koprivnik, Jugoslovanski lovGevi zapiski, se dobi pri ing. Vojku Koprivniku, Beograd, Zadarska lO/I za 30'— dinarjev. Davščine na gozdove Dr. ing. Rudolf Pipan (Reograd) naši državi moiM \sak posestnik poljeclclskegii in gozdnega zemljišča plačali neposredni ciftvek Jia donos zemljišča. Razen lega se plačajo šc dopolnilni državni davek in razne doklade: ba-novinske, oijčinske, cestne, zdravslvenc itd. Država in samouprave imajo dolžnost, da izvršiijejo razne naloge, Ici so splošno koristne, zalo morajo imeti sredstva in dohodke. Vsak zemljiški posestnik je dolžan, da del svojih flohodkov odda drža^•i in samonpravam, zato pa inn\ na drugi strani tiuli koristi, ker država izvršuje del onih poslov, za katere je moral na pr. Robinzon sam skrlieti. Davčna dolžnost prav za prav ni nie drugega kot znnanje znamenje družbene delitve dela iJi dolžnosti. Skrb za splošne koristi in dolžnosti Icr skrii j>o.samczniJi gospodarjev za svoje posebne koristi in dolžnosti morala bili v pravilnem razmerju in ravnotežju. Cc se preveč poudarjajo splošne koristi in potrebo, so posledica lega visoki davki, ki jih posamezniki ne morejo zmagovati ali pa jih zmagujejo samo Jia ta način, da se odrekajo svojim ijoscbiiim km-istim in potrebam v tako veliki ineri, ila jim je lo v očitno škodo. Pri prevelikem oziru na posameznike pa se zanemarjajo splošne korisli: ceste in železnice, zdravstvo in državna obramba, šolstvo itd,, od česar trpi tako skupnost kakor posameznik. Zato je tlavčiii sistem, luičin, kako se davčno breme deli na j.visamezne družbene sloje in na posamezne, gospodarske subjekte, ena najbolj važnih nalog splošne narodne politike, pa tudi politike posameznih gospodarskih panog. Gozdno posestvo je pri ,nus obdavčeno samo z neposi'cdnimi davki in raznimi dokladami na te osnovne davke. Osnovni državni davek na dohodek od zemljišča je na !a načhi postal temelj, na katerem počivajo vse oslale davščine. Ce la osnovni davek ni pravilno in pravično odmerjen, se ta napaka prenaša avtomatično tudi na vse ostale davščine. Podlaga za odmero osno\nega državnega davka na dohodek od zemljišča (zemljarina) je katastrski čisti doliodek. Katastrski čisti dohodek za poljedelska zemljišča se izračuna tako, da se najprej odredi natiu-alni donos, denarna vrednost tega donosa, od te vsote se pa odštejejo sti'oSki za ob(.lclo\'anje in spra\-1 j an je i>ride)ka. Seveda sc pri tem jemljejo v račun srednje povprečne vrednosti za vsako postavko. Ta način računanja katastrskega čistega dohodka je zelo primeren za poljedelske kulture, ker dajejo njiva, traviiik, vrt, vinograd itd. vsako leto neki pridelek; v račun se jemlje nelioliko let in se izračuna srednji letni pridelek. Na isti način se izračunajo tudi povprečne cene teb pridelkov in stroški obdelo\'anja. čisto drugačeii je položaj, čc hočemo izračunati katastrski čisti dohodek za gozdno zemljišče. Ce posejenjo neko površino zemljišča z gozdnim semenom ali pa posadimo s sadikami, se prva leta niLi od dalet ne pozna, da na njoni kaj rasLc. Saj je za gozdno gospodai*sLvo najbolj značilno ravno lo, da se gozd počasi razvija. Ko kmel v jeseni poseje žito, že čez 9 ali 10 mesecev požanjc plod svojega dela. Pri gozdarsLvu je pa lo čisto drngače. Eno leto v gozdarst^•u pomeni komaj toliko kot en dan v poljedelstvu. Preteče tudi dcsei let, pa komaj opazimo neke spremembe in napredek v razvoju gozda. Večina drevesnih vrst našega gozda rabi okrog 100 let, da se popolnoma raz\'ije, da dozori. Seveda zrelost gozdnih dreves drugače occnjujemo kol pa n. pr. zrelost žita. Les je zrel v fizičnem oziru takoj, ko s« konča enoletna vegetacijska perioda. Dva centimelra debela veja ima skoraj ravno tak les kot 50 cm debelo deblo. Zrelosti drevja pa ne ocenjujemo po kakovosli lesa, temveč po kakovosli celega kosa lesa. Najvažnejši sla debelina in dolžina lesa; in od teh mer je odvisna vrednosl. Veja, ki je samo 2 cm idebela, se moro porabiti samo za kurjavo. Del)to, Id je komaj 10 cm tlebelo, se more porabiti za kole, če je bolj debelo, se že lahko porabi za jamski les, za celulozo ali za lesane trame. Se bolj debele hlode rabimo za deske in dr. Vidimo torej da porabnosi, lesa raste v is lern razmerju kot rasteta (limenziji: debeliua in dolžina. Cim večja je porabnosi, tem več je vreden les in Icm višjo ceno ima. Podobno je tudi v poljedelslvu. Ce požanjeS zeleno žito, je pridelek manjši, ker žilo še ni končalo svoje rasli; porabili ga moremo samo za krmo. Zalo je cena zelenega žita zelo, zelo nizka in se ne razlikuje od cene na\'adncga scsia. Kmet, ki požauje zeleno žito, ima torej dve škodi: prvič je dobil manjši pridelek, ker je žel, ko žilo Se ni zraslo do svoje prave velikosti, drugič je pa ta pridelek po kakovosli zelo slab in ima nizko ceno. Zrelost prid'elka se torej ocenjuje po njegovi porabnosti, to je tako zvana gospodarska zrelosl. Pri poljskih pridelkih je ta gospodarska zrelost hkrati tudi uararaa ali fizična zrelost. Žilo ima največjo In najboljšo porabnosi, ko dozori žilno zrno. Ko se to zgodi, se rastlina posuši, lorej je zrela Uuli v fizičnem oziru. V gozxlnem gospodarstvu pa je drugače. Dre^'o je v gospodarskem oziru zrelo za sečnjo takrat, ko so posamezni deli drevesa kakor tudi celotno drevo dosegli najboljšo porabnosi, ko je torej vrednost drevesa relativno največja. Toda če drevo še nadalje pustimo v gozdu, se navadno ne bo posušilo, raslo bo dalje, čeprav bolj počasi. V tem primeru je drevo iz gospodarskih ozirov zrelo za posek, toda ni zrelo v fizičnem smislu. Za gozdnega gospodarja je vedno odločilna samo gospodarska zrelost. Tudi država jemlje v ozir, ko izračunava katastrski čisti do-ho'dek zemljišča, gospodarsko zrelost pridelka: računa z zrelim žitom, zrelim grozdjem in sadjem. Ko računa katastrski čisli dohodek gozda, račima z ono množino lesa, ki naraste na enoti površine v starosti, ko doseže gozdno drevje povprečno svojo gospodarsko zrelost. Računa se v glavnem s starostjo 100 let. Kdor poseka mlad gozd, dobi sicer manj lesa, ki je tudi manj vreden, o en i-j P P 3 ° 3 S = y o 0 Cn af 1 g M S iS. =2. H g' 3 g' - s CD ti D C ^ p> » « " p ^ h-. & t; N M •a 0 CiO ^ fD OG 1 T (1= o" S 1401000121022902060000 ö postiivlja, da rnKuiniio gos[jotlari in ihi je pridelal Lolikü, koL sc upravičeno more pričakovali od pamcliiega gospodarja. Tudi v gozdarstvu država ne računa s tem, da sekajo nekalci'i jozdili posesliiiki mlado drevje, da dobijo povpreč-uo leLno manj, kol bi mogli dobili, in da je tudi ediiiična cena lesa nižja, kol bi ))ila, ko bi gozd dočakal gospodarsko zrelosl. Država noče priznali posledic nerazumnega gospodarslva, lemvcč prepušča vse neugodne posledice takega gospodarstva gospodarju zemljišča. Pri računanju katastrskega čistega dohodka z gozdnega zemljišča je postopali na sledeči način: Predvsem je lrcl)a upoštevali gozd v njegovi gospodarski zrelosti, ki jo jtovpreCno doseže v starosti 100 let. Nato je treba zuali, kolik.Sna množina lesa zrasle na površinski enoti, torej na enem hektarju. V ta namen nam služijo kol pripomoček priuosne tablice, razen lega pa se lahko v gozdovih izvrše še poskusna merjenja. Potem se vzamejo povprečne cene lesa zadnjili let za razne .sorlinienle, ki jih imamo v stoletnem gozdu, in se izračuna vrednost lesa in drv na površini 1 tieklurja. Od izra-čiiiume vrednosti lesa se odbijejo slroški, ki jih ima gospodar s čuvanjem in upravljanjem gozda, pogozdovanjem ild. Xa la način dobimo čislo vrednost lesa, ki je zrustel v gozdu v času 100 lel. Kalaslrski čisti dohodelc se dobi iia la način, da se la vrednost deli s številom lel, ki so bila potrebna za dosego le vrednosti, v našem primej-u moramo torej to vrednost deliti s 100. Količnik, ki ga dobimo je katastrski čisti dohodek dotičnega gozdnega zemljišča. Cim boljše je gozdno zemljišče, tem večji je ta dohodek in obratno. Prav za prav bi morala imeti vsaka parcela drug kalaslrski čtsli doliodek, loda čc bi postopali lako u al a učno, ne bi i)ili nikdar z delom pri kraju. Zalo se delo skrajša ua ta način, d'a se v posameznih krajih otlredi več razredov krajevne vrednosli zemljišča, za vsak razred se izračuna kalaslrski čisli doiiodek, poleni pa se u\rščajo posamezne parcele v te vrednost ne razrede. Sloveniji je kataster zemljišča organiziran So izza Avstrije in so vse p;u-cele uvrščene v kataster s svojim katastrskim čistim dohodkom. Ti dohodki so bili izračunani olii-og 1870. leta; dohodki so bili najprej izraženi v goldinarjili, pozneje pa so jih okrog IIKK). leta preračunali v krone. Ko smo dobili svojo državo, so bili U podalki že zastareli in izraženi v tuji denarni vrednosti. Zato je bil leta 1928, in 1929., ko smo dobili zakon o neposrednih davkih, na novo izračunan katastrski čisli dohodek od aemljišča, ki je v skhidu s povojnimi razmerami in je izražen v naši denarni vrednosti, v dinarjih. Kakor smo že rekli, se izračuna katastrski čisti dohodek za gozdna zemljišče na ta način, da se čisla vrednost stoletnega gozda deli s starostjo gozrla. Na ta način izračunamo, kolik dohodek odpade na eno lelo. liecimo, da jc čisla vrechiost stoletnega gozda na eucm hektarju lO.OOti dinarjev. Ce delimo to vrednost s 100, odpade na eno lelo lUO dinarjev, lo je lorej kalaslrski čisti dohodek doličnega gozdnega zemljišča. Od te vrednosti se plača: 10 odsl. državnega osnovnega davka zcn:lj[irine in 2—8 odsl. državnega dopolnilnega davka, ki je odvisen od skupnega premoženja tioUčiiega daikoplačevalca. Večji poseslniki plačajo večji odstotek, manjši nižji odstotek. Banovinska dokiada se račmia v odstotkih od vsote osnovnega davka — zeinij;u'ine. V dravski banovini je lo povprečno okrog ()0 odst. Ravno na lak uačin sc računa tudi občinska dokiada, ki dosega povprečno okrog 100 odst. zeniljarine, razen tega pridejo račun še ceslne, zdravstvene in razne druge doklade, ki znašajo skupno okoli 2.3 odst. državne zeinljarine. Kakor smo že rekli, se plačujejo davki brez ozira na Lo, kako se gospodari na posestvu; upoštevajo se namreč povpi-ečni dohodki, ki bi se mogli doseči pri razumnem gospodarstvu. \'zamimo na primer dva gozdna posestnika, oti katerih ima vsak 1ÜÜ hektarjev gozda. Zemljišče i>odi čisto enake kakovosLi, tako da so enaki tudi katastrsld čisti tlohodki. s k.tleriini računa kalaslrska uprava. Na Lem zemljišču se vzgaja pri obeh pososl-nikih ista vrsLa drevja. Prvi od teh poseslnikov gospodari trajno, Lo je vsako leto poseka 1 hektar gozda, tako da obide v 100 letih vse svoje po-seslvo^ torej je gospodarska obhodnja 100 let. Tudi drugi posestnik gospodari z obhodnjo 100 let, toda ne gospodari trajno, temveč poseka naenkrat vseli 100 hektarjev ter ima sedaj vso površino zasajeno z enoletnimi drevesci. Oba posestnika plačujeta enake davke, ker je katastrski dohodek enak, a enaka je tudi velikost posestva. Katastrski čisti dohodek pri obeh je 100 dinarjev na beklar. Za vsak heklar se plača: a) 10 odst. od katastrskega čistega dohodka kot državni osnovni davek — zemljarina ....... 10"— din b) 4.5 odsl. od kalastrskega čistega dohodka kol tiržav- ni dopolnilni davek............ I'aO din C' banov, dokiada. ki znaša 60 ofisl. od zemljarine . 6"— din č) občinska dokiada, ki znaša v Sloveniji povprečno okrog 100 odsl. od državne zemijarine......10'— diu d) ceslne, zdravstvene in druge doklade, ki znašajo vse skupaj priijiižno 25 odst. od državne zemljarine . , 2'50 dni Skupno se plača na 1 hektar......... 33*— din Za 100 heklarjev pa plačala oba posestnika vsak po 3.300*— din Prvi posestnik gospodari Irajno. vsako lelo poseka 1 hektar in od tega dobi čisti dohodek 10.000 dinarjev. Ko plača davke, nni ostmie 10.000 — 3.300 = 6.700 dinarjev, s katerimi svoi>oduo razpolaga; lo je njegov dohodek od gozda. Ta posestnik se mogoče pritožuje, da so davki jjrevisoki, loda vendar ne more reči, da nima od nikoder plačati teh davščin, saj nnt vendar daje gozd dohodke, od kalerih mora le del žrtvovali za splošne javne koristi. Drugi posestnik jo rai'uo tako dolžan, da plača vsidio leto po 3.3f)0 dinarjev niznilT davščin; rekli smo pa zanj, da je poseka! ves gozd iiaenkraL in ima sedaj samo enolelne. nasade. Ti nasadi mu seveda ne dajejo nobenega doiiodka, še celo sLroške ima z njimi., ker se morajo šc popravljali: kjer manjkajo sailike, jih mora naknadno nasadili, nasade mora navadno lud i pleli, posebno če .sn umetno zasajeni. Davčne uprave ne zanima, ali ima od gozda dohodke ali ne; na osnovi veljavnega zakona se morajo davščine v vsakem primeru plačali. Ce se vživimo v položaj, v kalerem je la drugi posesLnik, smemo pričaitovali, da ima še neko drugo premoženje, ki mu daje dolioflke, ker bi drugače ne mogel pokrivali izdatkov zn plačevanje davščin za gozd, ki sam tne daje nobenih doboi!ko\-. lem primeru gozd ne vzdržuje sebe in svojega gospotlarja, lemveČ ra^■nü nasprolno, gozd zaliLeva trajnih izdatkov, investicij. Tako stanje ni samo začasno, temveč bo trajalo skoraj 1Ü0 let. Cdavni dohodek od gozda dobimo šele tedaj, ko ga celotno posekamo. Rekli smo, da namerava ta gozdni posestnik gozd posekali šele ledaj, ko bo gozd star 100 let, ker bu šele takrat dosegel svojo go.spodarsko zrelost. Nekaj doliodkov sicer lahko pričakuje od redčenja, toda Li niso znatni, ker se drobni material od redčenj ne da povsorl z uspehom prodati. Naš goz'dni posestnik, bo moral torej skoraj 100 let priü'go^'ati sebi in svojim, rta bo plačeval davščine in druge stroške, ne da bi imel m«dtcm kake pomcmlmejše dohodke od g izda. Res bodo imeli njegovi nasledniki čez 100 let od teh njegovih žrtev velike koristi. Ce se cene ne bodo spremenile, bo imel na vsakem hektarju 10.000 din čistega dohodka, torej na 100 ha 1 milijon. Upanje na bofločnosL je vsekakor le,po, lofla 100 let je dolga doba. Vprašanje je, komu bodo koristile ta slednja iti te žrtve in ali bodo njegovi nasledniki gospodarsko dovolj razumni in močni, da bodo nadaljevali delo, ki ga je on račel. Gozdno gospodtu'slYO je torej zelo podobno obvezni in Irajnl Slednji, kol so jo uvedle pri nas razne banke. Vsalco leto si odtrgaš neko vsoto in jo dobičkanosno naložiš, nekoč v bodočnosti pa dobiš vse z obrestmi vrnjeno. Vprašanje je, ali je s stališča privatnega gospodarja bolje, da sledi na la način, da vlaga svoj denar v gozd, ali pa da ga vlaga v hranilnico. Najbolj varne hranilnice obrestujejo danes po 1 odst. letno, (> bi vlagal naš gospodar vsako leto po 3.300 dinarjev in b! se ti vložlii obrestovali po 4 odst., bi znesel čez 10Ü let vloženi kapital šlirikrat toliko, kot če bi vlagal denar v gozd. Tega računa sicer ne smemo nekritično sprejeti. Gotovo bo les čez 100 let znatno dražji, kot je danes, toda verjetno bodo tudi davki večji. Tudi je gotovo, da na vsem svetu ni lako varne banke, /.a katero bi mogli jamčili, da bo čez 100 let izplačala vloge, ki jih je sprejela; gotovo je pa, da bo imel gozd ludi v bodočnosti svojo vrednost. 'Koncc iirihoiltijit".) šolarji od Šmiklavža (slovenjegraški okraj) sade za panji smrekove sadike Lojze M uši C' (Slovenj Gradec) Poseko prerašča rcsje iii btjrovničje. Že več Icl se kosi Loti ri?sjt! za iiasLilj. Z njim vred pokose borov pomladok. Gozdna tla so se zavoljo Ic košnje še poslabšala. Zato je bila košnja resja oblastveno prepovedana; obenem je bilo gospodarju ukazano, da še to pomlad poseko pogozdi z borovimi sadikami, ki so za lako ze m 1 j i šče naj pri m erne j še. S šolskim iipravileljem sva sklenila, da bo letošnji dečji dan prav na tej poseki. Ker je posestnik preje! iz slovenjcgraške bano-vinske drevesnico 2000 sadik navadnoi^a, rdečega ali gozdnega bora in jih je tndi skrbno posadil, sva sklenila naredili spopolnjevalno sajenje smreke na boljših mestih, in sicer samo za panji, seve na njibovi senčni strani. Najprej je gozilar razložil posebiu" gozdne razmere za pogozdovanje izbranega zemljišča, prikazal značaj prejšnjega in bodočega gozda ler način sajenja. Kopanje jamic je zahtevalo mnogo truda. Sličica kaže, s kakšno vnemo sadijo mali šmiklavčanje. Od 9. do 12. nre so posadili 3(X) sadik na mestu 30Ü posekanili dreves. Otrok je bilo 42. Po končanem dein so poliileU otroci v kolo in zapeli: „Slišala sem ptičko pet, zapela je kuku ., Pred la-alkim sem srečal daleč nad Smiklavžoni dečka, ki mi je veselo drobil: „Skoraj vse naše sadike so se prijele, čeprav je bila tam prav liuda suša. Nekaj misli o trajnostnem gozdnem gospodarstvu Marlin P u I o č n L k (Murska Sobota) Gospodarsko življenje rianašnje dobe iiiha med koiijunklurami in krizami. Zalu je potrebno, da delamo vedno v skladu s Lokom dolie, Pri lem nas najiiolj zanima, če se more tudi kmelsko gozdno gospodarstvo prilagodili in sledili nihajočemu gospodarskemu življenju. V nižavju iu gričevju do povprečno tOO m nadmorske višine so kmetije površinsko majhne in vsaka ima večinoma le loliko gozda, da more iz njega kriti polrohe domačega gospodarstva, V predgorjili in hribih so knielska posestva že nekoliko razsežnejša in imajo polovico in več površine pokrile z gozdom. Y višjih legah po goraii so kmetije največje in dobijo večino donosov iz gozda. Gozd je vsem kmetijam nujno potreben, vendar pa ima pri vsald od Ich glavnih treh lipov kmetij različno vlogo. Nižinski in gričevnati gozdi imajo prech'sem nalogo, da redno in zadostno proizvajajo material, ki je potrel^en za domačo in lokalno porabo (stelja. drva in gospodarski les). Kako važno je pridobivanje stclje. nam pričajo primeri, kjer posestniki ohranjajo gozdno drevje do popolne fizične starosti samo zaradi prodidccije listja. Nekidere knielije nimajo niti toliko gozda, da bi krilc domače pu-Irebe; te morajo vsako leto redno kupovali sleljo, ch'va in gospodarski les. V hribovitih legah je gozd za kmetijo odločilnega gospodarskega pomena; kmetije namreč ne morejo pridelati dovolj živeža, tako da jim gozd postaja glavni vir dohodkov. V območju gora pa so kmetije navezane v splošnem izključno le na dohodke iz gozdov. Zaradi dragega gozdnega S[)ravljauja, velike nadmere, sečnih ostankov, poškodovanja lesa i Id. je cena stoječega lesa (cena lesa na panju) tndi v času dobrih tržnih cen razmeroma nizka. Kmetske potrebe in dajatve so povprečno vedno enake, Lorej tudi v času krize in konjunkture. ZaLo stremijo kmetije v času depresije upravičeno za povečanjem malerialnih dohodkov. V nižinskih in gričevnatih krajih ter v bližini industrij si pomagajo z intenziviranjem drugih kmetijskih panog, z domačo obrtjo in z delom v raznih podjeljili. V hribovitih in goratih krajih pa si lahko gmotno pomagajo edino le z močnejšim izsckavanjem svojih gozdov. S čezmernim posekom pa gre kmetija gotovemu propadu nasproti. Iz teh primerov moremo povzeli, tla zavisi uspeh kmetskega gospodarstva v veliki meri od gozda, To dejstvo in pa splošni pomen gozdov zahtevala, da gospodarimo z gozdovi po trajnostnem načelu. Sknšal lwm na enostavnem primeru razložili, kaj je traj-nostno gospodarstvo. Imamo n. pr. 101)0 dinarjev in jih naložimo v hranilnico s 5 odst. obreslovanjem. Nato dvigamo vsako leto le obresti, t. j. 50 dinarjev, in jih porabljamo za kritje domačih potreb. Tako ostane vloga trajno enako \'elika. Vzamimo pa primer, da enkrat porabimo poleg rednih obresti še sto dinarjev od vloge. V tem primeru bomo dobili čez lelo dni samo 45 ilinarjev obresti. Cc pa hočemo spraviti glavnico na prvoLno mero, ne smemo dvignili dve leti nobenih obresti. Podobno in še teže se nam goii. če glavnico še močneje načnemo. Ta primer moremo prav lepo in nazorno prenesti na gozdno gospodarstvo. Gozdno zemljišče s: zalogo lesa je vloga, ki mora ostati nedotaknjena. Vsako leto se sme posekati le toliko dozorelega lesa, kolikor ga letno priraste. Seveda je gozdna glavnica primerno velika le tedaj, ko imamo v gozdu normalno zalogo lesa in le tak gozd ima (udi največji prirastek. V času konjiniktnre bo posestnik sekal upravičeno več, vendar le pod pogojem, da bo pozneje z zmanjšanim posekom nadomestil načeto glavnico. Množina in A'rednost letnili „obresti" sta zelo različni in zavisita prcd^'sem od velikosti gozda, kakovosti zemljišča, drevesne vrste, zaloge lesa in oddaljenosti od tržišča. Tako moreta imeli n. pr. five posestvi po lesni masi razmeroma enak prirastek, vendar je vrednost obeh zelo različna. Mnogi posestniki, katerim vrednost letnega prirastka ne zadostuje za kritje življenjskih potreb, segajo po glavnici in tako še bolj zmanjšujejo leLnc „obresti". Cesto primorajo posestnike do Lega tudi Yzroki, ki so nastali izven njihovega gospodarstva, n. pr. nepredviden padec cen, elementarne nezgode drugih gospodarskih panog, .požar itd. Po mojem mnenju je potrebno gospodariti v kmetskih gozdih v okviru stroge, t. j. letne ali vsaj dobne (največ petletne) trajnosti. Ce poseka posestnik v Diižavju in gričevju večino dozorelega lesa, mora kmetija več let kupovati gozdne pridelke; kmetija hira dolgo dobo, vendar se more vzdržati z donosom drugih gospodarskih panog in s postranskimi zaslužki članov svoje družine. Hribovitim in gorskim kmetijam pa povzroča čezmerna sečnja veliko večjo škodo, katere nujna posledica je obubožanje in propadanje. Taki posestniki so primorani posestvo prodati ali izročiti komu drugemu, ki na-\-adno tudi ne more s takim gozdom uspešno gospodariti. Tako propada kmetija za kmetijo; gozdovi se pustošijo, seka se nedoraslo drevje, pada lesna zaloga, množijo se hudourniki, povodnji itd. Gozdna zakonodaja sicer skrbi z gozdnimi policijskimi predpisi in gozdarska nadzorna služba se trudi, da v interesu posestnikov in splošnosti zavre in prepreči propadanje kmetskih gozdov. Dolž-jiost vsakogar je, da po svojih močeh to delo podpre. Med drugim je potrebno propagirati in omogočati ureditev ter izkoriščanje kmetskih gozdov po načelu letnih ali dobnih trajnih donosov. Nujno potrebno in eminenlne važnosti je to zlasti za dravsko banovino, kjer jc tri četrtine gozdnega zemljišča v rokah kmetskih posestnikov. Edino z ohranitvijo stalne in trajne, približno normalne, lesne zaloge bo mogoče obdržati kmetsko gospodarstvo na dostojni gospodarski višini. Istočasno pa je treba skrbeti za obnovo in negovanje mladih sestojev. Na tak način se bomo primerno oddolžili svojim prednikom, ki so ohranili za nas svoje gozdove, popravili bomo delo tistih, ki so gozdove preveč izkoriščali, potomcem' pa izročili gozdove z normalno lesno zalogo, ki jim bo omogočala solidno in uspešno gospodarjenje. Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 21. Šolska kvalifikacija. Prosim Vas, sporočite mi, kakšno šolsko kvalifikacijo za državno službo daje enoletna drža™a nižja gozdarska šola v Mariboru. S. Z. Bovie. 22. Soiska kvalifikacija. Kakšno šolsko kvalifikacijo daje za državno službo dvoletna državna nižja gozdarska šola v Mariboru? J. N. Ljiibljaiia 23. Šolska kvalifikacija. Slišal sem, da iistreza enoletna državna nižja gozdarska šola v Mariboru izobrazbi dveh razredov srednje šole. Vprašam Vas, če bi kot absolvent te šole mogel iti sedaj v tretji razred gimnazije. Z. iD. Valjevska Kamenica 24. Pogon žage. Naša žaga je urejena ua pogon z vodno turbino. V kratkem bomo razširili obrat in ker bo turbina preslaba, nameravamo delati še z motorjem na lesni plin. Prosimo Vas za sporočilo, ali je možno kombinirati silo turbine in motoi'ja na lesni plin za j)0-gon strojev, ki delajo v neenakomernih 'sunkih. K. ODGOVORI 15. Domača poraba lesa iu drv. Na lelo porabi (drva so naznačena s prm, tehnični les pa s m=) povprečno: Sestčlanslia družina brez posestTa; v Savinjski dolini 6—7 prm (Mogu). Neporočen učitelj: na Pohorju 10 prm (Podlesnik). Poročen učitelj:' na Pohorju 20 prm (Podlesnik). Osnovna šola: na Pohorju 1—2 m« in za vsak razred 8 prm (Podlesnik). Mala pekarna: v Preknnirju 50—60 prm (Potočnik). Manjša gostilna: v Prekmurju 18—25 prm (Potočnik). Kmetija 1 do 5 ha: v Prekmurju 6—8 prm in 1 m^ (Potočnik), na Notranjskem 25 prui melikih (Debevec), v Vojni Krajini' 25 px-ni (Popara), na Pohorju 30 prm mehkih (Podlesnik). Kmetija 5—10 ha: v Prekmurju 12—16 prm in 3 m^ (Potočnik), na Notranjskem 40 prm mehkih (Debevec), v Vojni Krajini 30 prm in 3 mä (Dobrič), v Vojni Krajini 35 prm in 3 m^ (Popara), v Pro-laiplju 13—20 prm in 2—4 m^ (Dragičevic). Kmetija 10—20 ha: v Suhi Krajini 30 prm in 1.5 m» (Turk), v okolici Dvora 50 prm in 2 m' (Obere), v dolini zgornje Krke 24 prm in 1 m^ (Strah), v Suhi Krajini 50 prm in 2 m^ (Skufca), v Suhi Krajini 30 prm in 1.5 m" (Turk), v Mislinjski dolini 7 prm bukovih, 20 prm smrekovih iii 1.3 in^ (Cas), na južnem Pohorju -10 prm mehkili, 5 prm dračja in 5 m^ (Rakovnik), v Gorskem Ko-45-—60 prm raehkili, voz Ireslc in 10 m® (Gašparnc), na Nolraiij-skern 90 prm meiikih (Debevec), na Popovem poljn 50 prm in 5 in^ (Tomaševič), v Vojni Krajini 25 prm in 10 m-' (Oblakovič), na Fruški gori 65 prm in 6 m» (PeLrič), Stanko So to Sek. 10. Varstvo gozdov pred dimoiit. Pravilnost Vaše domneve je Ireba dokazati. Gozdni posestniki se cesto upravičeno pritožujejo, da jim zaradi dima odmirajo drevesa ali izostaja obrod. Sliodljivost dima se da dokazati na več načinov: 1. sončna preizkušnja (sveže odrezano smrekovo vejico izpostavimo ves dan soncu in iglice porjavijo še isti dan); 2. smrekove iglice odpadajo preje kot po 5 do 7, jelkove pa preje kot po 8 do 10 letih; 3. bidiovi listi imajo med žilicami motne pege, ki so na sredi bolj svetle; 4. kemijska analiza listnega pepela; 5. mikroskopska analiza listov ali oprašenih cvetov; (J. ugoto'^itev plina v nastavljeni deževnici, snegu, bombažu ali dimskem analizatorju. V splošnem so iglavci bolj občutljivi kot listavci (v Vašem primeru so mogoče smrečice zavarovane z visokimi hidvvami). Svetujemo Vam, da preizkusile morebitno škodljivost dima na te ali še na kake druge načine. Potrebno je več dokazov, ker se na enega ne morete zanesti. Najprimernejši čas bi bila pomlad. Glede morebitne odgovornosti industrije hi zakonitih določil boste dobili pojasnila v 9. številki Trozdarskega vestnika. Slanico S o t o š e k 20. Dvakrahio žajjanjc ali prizmiranje. Razmerje med širino in višino prizme ter debelmo žagovca je isto kot med katetama in hipotcnuzo pravokotnega trikotnika .Pitagorov izrek!). Najmanj odpadkov ]>omo imeli pri žaganju (priz-miraiiju) na deske široke 21, 24, 26, 29 in 32 cm, če bomo žagali hlode debele na tankem koncu 30—32, 35—37, 38—40, 42—44 in 46—48 cm. Vprašanje je zmiimivo in v praksi zelo važno. Treba ga bo podrobneje obdelati v posebnem članku i]i gornje h-dilve utemeljiti s praktičnimi primeri. Stanko Sotošek 10. Brušenje žag. Strojno brušenje je mnogo točnejše od ročnega; zalo je priporočljivo vpeljali ga povsod, kjer koli je to mogoče, zlasti pa v večjih obratih. Praksa dokazuje, da trajajo slrojno brušeni listi 10—20 odst. dalje časa kot ročno brušeni, kajti pri strojnem brušenju gre manj jekla v opilke. Seveda se ne izplača nabaviti stroj za lesen jarmenik z enim ali dvema listoma, pač jni že za en sam železni (polni) jarmenik. Paziti je tudi treba, da se izbere pri-nierua brusna plošča in pravilno nastavi ter da se pri brušenju ne zažgo zobovi. Brusač mora imeti naočnike, stroj pa sesalnik za opilke (obširneje glej: Ing. dr. J. H. Flalscher, Handbuch des Sägebetriebes, Berlin 1929, sir. 131—1331). Stanko Sotošek Zakoniti predpisi in okrožnice Pospeševanje gozdarslva. Bauovinski odbor za propagando gozdarslva v Ljubljani prosi vtia vzgojna, kulliirna in slifiiia druSLva, vse javne korporacije in usLanove ter vse pi'i\'almke, tla sodelujejo pri propagandi gozdarsL\'a v dnevih od 22. oklobra do 5. novembra 1939. V Leli dnevih se naj vršijo v šolah in drugih primernih prostorih predavanja o gozdarstvu, na terenu pa pogozdovanje goiičav in praktični pouk o negi, vzgoji in izlioriščmiju gozdov, Propagando le jeseni je treba voditi pod geslom: „Vzgajajnio drevje, gozdove m gaje kot zaščito pred zračnimi napadi!" Pojasnila dajejo lianovinski odbor in okrajni odbori za propagando gozdarstva. Državna kontrola nad izvozom. Pod državno kontrolo so prišli sledeči izvozni predmeti : vse \Tste okroglega lesa (klade, deb a), oglje v kosih in v prahif, bri-keti in oglja (92), stavbeni les razen bukovega, vse vrste zelezni'äliih pragov (93j, les za izdelavo dog in kalup3v, les za palice^ kopita (pušk^ brzojavni in podobni drogi (94), vse vrste orehovega lesa, obdelanega in neobdelanega, žir, borovina in drugi gozdni plodi in semena, na drugem mestu nenavedena (98), šota (9f)), naravne smole in gume, trde ali mehke, naravni balzami, kavčuk, terpentin, arabsJ^i gmiii, kolofonija razen siu-ovega opija (100). Pripominjamo, da tu niso navedeni predmeti, ki so bili že do sedaj pod konti-olo Prizada ozir. Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Ti predmeti ostanejo še nadalje pod kontrolo teh institucij. Med temi predmeti so med drugim: pšenica, živina, živalski proizvodi; sadje itd. Ugodnosti pri prevozu lubja po železnici. Od 20. avgusta t. I. je znižana voznina za stmjarsko, smreliovo, hraslovo, kostanjevo, macesnovo, jelkovo, jelševo, brezovo, vrbovo in krhlji-kovo lubje od 27, razreda na 20. razred. Ta ugodnost velja samo za prevoz na razdaljo do največ 120 km, za večje razdalje pa ostane voznina neizpremenjena in se bo zaračunavala še vnaprej po 27. razredu. Izvoz lesenih obodov za sita brez potrdila. Finančni minister je določil, da se smejo izvažati leseni obodi za sita in druj^i lesni izdelki tar. št. 43.5, t. la brez potrdila o zavarovanju valute. Ta izjema čl. 6. pravilnika o reguliranju prometa, , z devizami in vatulami velja za tiste, ki imajo dovoljenje nadrejenih oblasti za izvrševanje ambulantaega dela za proizvodnjo m prodajo lesa v inozemstvu in zadruge, v katerih so laki člani. IVekateri novi zakojiiti predpisi. (Iz Službenega lista dravske banovine 1930.) Telefonski promet z Italijo. (80/13) Konvencija med Jugoslavijo in Vel. Britanijo o ureditvi vzajemne pomoči v civilnih in trgovskih stTareb pri sodiščih. — Pristop Kanade. (83/14) Sprememba v pravilniku o razsodišču ljubljanske borze za blago in vrednote. (85/14) Odločba o določajiju osnove (količme) za pobiranje uvozniškega prispevka za tekoča goriva. (01/15) Popravek v pravilniku o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružnišlva. (92/15) Pojasnilo o izvrševanju aklivuc in masivne voliiiic prtivifL' po urt'tibi o voliLvi svetnikov, trgovinskih, industrij sluh in oln-Unli zliornic. Pobiranje poseljnili laks za potrdila zavoda za pospeševanje zununje Irgovine. (101/16) Popravek v seznamu predmetov, ki se morejo uvažali iz nelclirinškiti držav samo z odobritvijo Narodne Ijanke. (102/1Ö) Pravilnik o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženirjev. (104/17) Pravilnik o opravljanju strokovnega izpila za pooblaSeene inženirje gradbene, arhitektonske, kulturno tehnične, geodetsko-kullurnotehnične, strojne, ladijske in elektrotehnične stroke (113/ltl). Uredba o spremembi uredbe o trgovinskili oliralih velikega obsega (11G 20). Telefonski promet z Nemčijo (119/20). Imenik članov razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote, ki niso člani borze (120/20). Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za telo lfl39/40 (134/2CI). Uredba o spremenilii uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov (odst. 1. in 3. čl 20. — 136/24). Uredba o spremembi uredbe o prekinitvi zastarevanja kinetskih me- Jkaz o občni amnestiji za kazniva dejanja—prestopke (142/23). Uredba z zakonsko močjo o In-ezplačnem preskrbovanju ljudstva z zdravili biološkega izvora (143/25). Navodilo za oskrbo države s_ tekočim gorivom v mini, ijripravljencm, mobilnem in vojnem stanju (144/2o). Avtentično tolmačenje odst. 1., člena 19. uredlie o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov (145/25). Pojasnilo o ocarinjenjn terpenlina (terpcnlinove smole) in surovega borovega katrana (147/23). Pravilnik o banovinskem proračuini dravske bano\'hie s proračunom izdatkov in dohodkov za leto ia39/JÜ (14f)/26). Pravilnik „Bednostnega sklada" dravske banovine s proračiniora za leto 1939/40 (150/26). Odločba o sedežu in terilorialni pristojnosti oddelkov kontrole mer (153/27). l^opravek v poslovnem redu disci[)linskega sveta inženirskih zbornic (155/27). Telefonski promet z Italijo (156/27). Razglas o proračunu mestne občine celjske za leto 1930/40 (157/27,i. Razglas o proračimu mestne občine Ptuj za leto 1939/40 (159/27). Uradne ol)jave Narodne lianke: navodila giede terjatev iz izvoza v Švico; navodila o neposrednem izdajanju potrdil izvoznikom po pool)la-ščenih denarnih zavodih (160/27). Uredba o Jiarodnem zdravstvenem skladu la-aljevine Jugoslavije (1G2/28). Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpila uradniških pri-])ravjiikov, diplomiranih pravnikov, pri oddelku za vrhovni gozdarski nadzor, oddelku za upravo držarain gozdov in pri gozdnih ravnateljstvih ministrstva za gozdove in rudnilie (167/29). ■ Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za pooblaščene inženirje agronomske strolce (175/32). Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi mijiislrstva za telesno vzgojo ljudstva (177/33). Pravilnik o ustanovitvi, uporabljanju in npravljaiiju sklada za pospe-ševaaije tia-izma v dravski lianovini '(78/33). Navodila za izvrševanje proračima državnih razhodkov in dohodkov za leto 1939/40 (186/35). Uredba o podaljša\'i roka za izmeno ijlatišč na ol)stojeeih tovornih vozilih (189/35). Odločba o prenosu sedeža davčne uprave za dravograjski srez iz Pre-valja A' Dravograd (193/35). Kratke vesti PREIZKUŠNJA GOZDNEGA ORODJA. Nemški Odbor za tehniko o gozdnem gospodarstvu preizkuša porab--no vrednost raznih M-st gozdnega orodja. Med drugim je bilo sklenjeno, razpisali orodje za beljenje debel iglastega drevja. Izdelovalci orodja so dobili lansko jesen nalog, da 'morajo poslati Odboru vse vrste orodja, da se še malo raziskana po-rabnost preizkusi znanstveno in pi'ak lično. PRVA NEMŠKA ŽAGARSKA ŠOLA. V Lužicah (Kauscha, Lausitz) je bila lansko jesen odprta prva dešl^a žagarska šola. V šolo je bilo vpisanih 40 gojencev. Namen šole je, vzgojiti strokovne delavce in tehnišlso pomožno osebje za predelavo lesa na žagah. VZORNA ŽAGA V GR«JL GrSko ministrstvo za poljedelstvo ■e zgradilo v lirisovici vzorno žago, d bo predelala vsako leto okrogel les v 20.000 m^ žaganega lesa. LES V SPLAVIH NA MORJU. Rusi splavljajo vedno več okroglega lesa po morju in velikih jezerih. Splavi imajo obliko velikih' cigar; tako splavljanje lesa je skoraj polovico cenejše kot prevoz z ladjami. Pi-ve jjoizkuse so iiai-edili na Vzhodnem morju med Leningradom in SLockholmom. Tedaj so izgubljali med potjo okoli S^/o lesa, sedaj so pa to izgubo zmanjšali že na 2—3 '^/p. Od I. 1931 splavljajo les .čez Kaspi-ško morje: od Astrahana v kavlia-ške in srednjeazijske pristane. Od 1. 193-1. je tudi na Tihem morju vedno več splavov in od 1. 1937. prav tako na Belem morju. Letos pa nameravajo splaviti preko Bajkalskega jezera okoh 100.0t)0 m^ lesa. ' (llolzmai-kt) NAJVEČJA RUSKA PAPIRNICA. V kratliem bo začela obratovali v bližini .Arhangelska na ustju reke Dvine največja ruska tovarna za ce-hdozo in papir. Okoli Jiove tovarne je nastalo novo industrijsko mesto s številnimi kulturnimi ustanovami. CELULOZA IZ KOSTANJ EVINE. Italijanski industriji je uspelo izdelati celulozo iz odpadkov kostanjevega lesa. Iz ko stanj evine dobijo najprej ekstrakt za strojenje kož in iz preostalega lesa pa celulozo, ki o rabijo za posebne vrste papirja, 'vostanjevino bo predelovala tovai'-na „Cuneo" pri Turinu, ki izdeluje celulozo tudi iz koruznih stor-žeV in iz di'ugili surovin. CELULOZA IZ OLJKOVIH KOŠCIC. Časopisi poročajo, med njimi grški gospodarski časopis Ikonomikos Tarchidromos", da je neki grški kemik iznaSel način predelave oljko-vih koščic v celulozo m da bi mogla Grčija luiU s to predelavo vso domačo poti-ebo na celulozi iu papirju. Računajo, da se bo dobilo iz 1000 kg košč'ic 250 kg celuloznega vlakna 0.5 do 7 mm, lOO Ivg celuloznega idakna pod 0.5 mm, 15 kg metilnega alkohola, 60 do 65 kg kalcijevega oksida, 70 do 90 kg katrana in nekaj plinov za kurjavo. ALKOHOL IZ ŽAGOnNE IN SLAME. V Rolzanu (Severna Italija) gradijo -N'eliko tovarno, ki bo izdelovala etilni alkohol iz žagovine in sta-me. Etilni alkohol je potreben za izdelavo sintetičnega gumija in za razne druge industi-ijske namene. Tovarna bo začela z delom Ijaje konec tega leta. BOROVA SMOLA V GRČIJI. Na Grškem je precej raz^-ito izde-lavanje borove smole, s katerim se bavi danes okoli 20 podjetij. Eks-trakeija smole se vrši v boro\'il"i gozdovih, ki merijo 36.040 ha; vsako leto se izdela 21.5 milijonov ok smole. V tej industriji je zaposlenih okoli 15.000 delavcev. Doma porabijo približno 4.000 ton smole, ostalo pa predelajo v kalolbnijo in lerpeii-tinsko olje, ki ju izvažajo v Nemčijo, Italijo in Romunijo. NEGORLJIV LES. V Villeneuvu pri Montreuxju v Švici gradijo baje tovarno, ki bo izdelovala negorljiv les. Postopek izdelave je tajen. Dopisi SKLEPNI IZPITI NA GOZDARSKI SOLI V MARIBORU V SOL. LETU 1938/39. Tudi lansko š-olsko lelo je bila na rlržavni nižji gozdarski Soli v Mai'iboni samo t?naletna šola, ker dvolelna še ni bila obnovljena. Sklepni izpiti so trajali od 22. do 2S, julija. Pri pismenem izpitu so dobili gojenci naloge iz gojenja, varstva in izkoriščanja gozdov ter iz gozdne zakonodaje. Pismeni in terenski izpit so polagali pred komisijo, ki ji je predsedoval svetnik' banske uprave ing. Fran Sulgaj. Člani komisije so bili: šolski ravnatelj ing. Zmago Ziern leid (izpraše-vai izmero lesa, nrejanje gozdov, geodezijo ter lovstvo in ribarstvo), redna učitelja ing. Stanko Sotošek (iz-pj-aševal gojenje gozdov, izltoriščar nje gozdov, gozdno gradbeništvo ler lesno trgovino in indusü'ijo) in Josip Vodo_nvec (izpraševa.1 vai-stvo gozdov) tci' honorarni učitelj ing, Jože Mikla"\'žič, okrajni gozdarski referent, (izpraseval gozdno in lovsko zakonodajo,'. V šolo je bilo sprejetih 37 gojencev, med letom sta dva zapustila zavod, 32 je bilo pripusöcnih k sklepnemu izpitu, 3 so imeli po-navljalni izpit iz gojenja gozdov in so polagali sklepni izpit v naknadnem roku od 30. septembra do 5, oktobra. Izpit so opravili gojenci: Baliid Adam iz Glinskega Trtiiika v banovini Hrvatski (dobro), Bjelivuk Dragic iz Brusovače v banovini Hrv'at-ski (dobro), Bolj anoxic Kosladin iz Daničev v zetski banovini (prav dobro), Cas Bernard iz Dovž v Mi-slinjski dolini (pra^^ dobro), Dobric Jovan iz Dabriiie bauovini Hrvatski (zadostno), Dragičevič Živojin iz Madere v moravski banovini (dobro), Gašparac Bos,mmil iz fiegin v bauovini Hrvatski (odlično), Gobelic Obrad iz Velikega sel a pri Beogradu (zadostno), Gorza Jožef iz Bnkovnice v Prekmurju (dobro), Hrobat Franc iz Prevalj v Mežišlii dolini (prav dobro), Ivatovič Duro iz Majskega Trt-nika v banovini Hrvalski (zadostno), Kapeič Ivan iz Vrhodola pri Mariboru (dobro), Kotar Anton iz Velikega Bana pri St. Jerneju (prav dobro), Kovač Franc od Treh mlinov v Prekmurju (dobro), Lazai-e-vič Gorjau iz Ražanova vardarski bano\ini (zadostno), Lesjak Ivan iz St. Janža na Vinski gori (prav dobro), Mogu Ivan iz Le tuša v Savinjski dolini (dobro), Murn Franc iz Lašč pri Novem mestu (zadosüioi, Oblalvovič Miloš iz Bačnge ba-novtni Hrvatski (zadostno), Obere Bogomir iz Osrežja na Dolenjskem (prav dobro), Paripovič Milan iz Trnova v banovini Hrvatski (zadostno)^ Pelrič Milan iz Ledincev v dimav-ski banovijii fdobro), Pimat Karel iz Pološke vasi pri Zagorju (dobro), Popai'a Luka iz Sibin v banovini Hrvatski (zadostno), Popara O s to j a iz Malega Gradca v banovini Hrvatski (dobro), Rakovnik Anton iz Malahorne pri Oplotnici (dobi'o), Šenčur Karel iz Javoniika pri Starem trgu (zadostno), Strah Jože iz Podbnkovja na Dolenjskem (prav do-bro)j Suhadolnik Ivan iz Zaboče-vega pri Borovnici (prav dobro.j, Supič I^ade iz (čemerna v zetski banovini (dobro), Sepul Alojzij iz Bisire v Mežiški do ini (prav dobro;, Sknlca Ladislav iz Klope v Suhi Ifrajini (dobro), Tomaševic Stjepan iz Popovega polja v zetski banovini (prav dobro), Turk Jožef iz Prevola v Suiii krajuii (prav dobro) in Zimo-nja Stoj an iz Trstenice v bano\ini Hrvatski (prav dobro). -S. OBCM ZBOR LJUBLJANSKE PODRUŽNICE JUGOSLOVANSKEGA GOZDARSKEGA ZDRUŽENJA. Dne 3. avgusta t. I. se je vršil v Trbovljah redni občni zbor ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja. Predsednik dr. Fran Vidic se je v svojem poročilu najprej spomnil smrti prvega in večletnega predsednika podružnice ter dvakratnega predsedjiika združenja, Josipa Lenarčiča, veleposestnika na Verdu pri Vrhniki. Njegov spomin so zbrani člani stoje počastili. Zatem je v glavnih obrisih očrtal najvažnejše dogodke preteklega poslovnega leta, po katerih se more sklepati, da zanimanje za gozdarstvo rasle in da se gozdarslTO na vseh področjih vedno bolj uveljavlja. Tako so bili preteklo leto niL'cl drugim usLtuvovIjeni otllto-ri za propagando gozilarsLva, Ici kljLLl3 pomaiijkatijii gmoLiiih sredstev uspešno delujejo. Zaldjiiten je bil I. letnik slovenskega gozdarskega lista, Gozdarskega vesLjiika, ki je po zaslugi urednika ing. Stanka SoLoška srečno prebredel prve Ležkoče in vrši že drngo lelo važno delo na torišču gozdarske prosveLe v Sloveniji. Velikega pomena za gozdai'sL^'o v Sloveniji je tudi akcija za itsLa-i iio\'itev gozdarskega muzeja v Mariborn, ki jo je sprožila podružnica in ki je naletela na ugoden odmev pri vseh mei-odajnih krogih. Kaz\'c-seljivo je tudi dejstvo, da kaže Kmetijska zbomica v Ljubljani nmogo razumevanja in interesa za gozdi:o gospodarstvo, ki predstavlja enega najvažnejših členov v narodnem gospodarstvu Slovenije. Izčrpno poročilo o poslovanju podružnice v preteklem posloraem letu je podal tajnik ing. Martin Cokl. Po njegovem poročilu je podi'užnica v preteklen:i posliO\'nem letu sodelovala pri vseh \'až!iejših gozdarskih vprašanjih. Med drugim si je mnogo prizadevala, da se absolventom gozdarske šole v Mariboru, za katere obstoj se jc podružnica neprestano borila, omogoči primerna zaposlitev v državni službi. Zavzela se je za izboljšanje položaja gozdarskega osebja v upravni drža\iii službi, k :i jo zaradi posebnih gozdarskih razmer v Sloveniji pi-eobreme-iijeno z delom ni katerega število je neobhodno potrebno povečati. Izrekla se je proti uveljavljenju uredbe o nakladanju in žigosanju lesa v Sloveniji, kjer bi ta lu-ediia občutno ovirala lesno trgovino in povzročala gozdnim posestnilcom nepotrebne stroške. Predlagala je odpravo ali vsaj primerno znižanje nove davščine na vodne žage po iu-edbi o melioracijskem skladu, s Ivatero je prizadela zlasti Slovenija, ki ima večino vseh žag na vodni pogoti v državi. Predlagala je tudi, da se zakon o )ooblaščenil"i inženirjih omili v to-iko, da bi smeli za mala gozdna po-sest^'a izdelovali gospodarske načrte liuii gozdarski i-el'erenti, za lastna oziroma za upravljana posestva pa tudi lastniki oziroma upravitelji teh posesLev, ako imajo potrebno kva-ifikacijo. Podružnica je skušala doseči znižanje tudi prevozne tarife po železnici za Inneljevke, ki je Jio-sorazuierno visoka in ovira zelo potrebno redčejije oddaljenejših gozdov, povzroča pa prekomerno izkoriščanje in pustošenje hmeijskim nasadom bliže ležečih gozdov. Velik del razprav upravnega odbora je bil posvečen lesnim in gozdnim zadrugam. Pri teh razpravah se jc poudarjalo, da trpe zlasti mali gozdni posestniki zaradi pomanjktuija organizacije v lesni trgovini, dragega posredovanja med producenloui in kon-zuraentom, pomanjkljivosti v izdelovanju in predelovanju lesa, neeuoL-nosti lesnih izdelkov, I'isokih stroškov izdelova]]ja in predelovanja lesa ill medsebojne konkurence gozdnih posestjnikov. Opozarjalo se je tudi na veliko škodo, ki jo trpi domača lesna industrija in narochio gospodarstvo sploh, ker se Izvažajo v inozemstvo lesni pollabrikati, uvažajo pa I'inahii Jesni izdelki, s čimei- se z našim denarjem vzdržuje inozemska lesna m-dustrija in plačujejo visoke mezde inozemskim dela\'čcm. Temu zlu naj bi ^ se odpomoglo z ustauaidjanjem lestiih zadrug, Id naj bi se ustanovile povsod, kjer so dani pogoji zanje. Poleg tesnih zadrug Jiaj bi se ustanovile tudi gozdne zadruge, katerih namen naj bi bil, da se urede kmečki gozdovi in se dvigne produkcija lesa teh gozdovih. Podružnica se je Ijavila tudi z vpi-a-šanjem slovenske gozdarske tei-mi-nologije, za katero se zbira potrebno gradivo v Gozdarskem vestaiiku. V ostalem bi bilo še omeniti, da se je podružnica izjavila za spremembo oziroma dopolnitev zakona o lovu po predlogih banske uprave v Ljubljani, da je ^jredlagala zvišanje potnih pavšalov gozdarskemu osebju pri občnih upravnih oblastvih, da je spi-ožila v Gozdarskem vesbiiku anketo o nameravani prepovedi izvoza črnega gabra, ki pa Jii našla po-Irebnega odmeva, ter da je prevzela upravo ustanove nadgozdarja Frau-ca Pirkmajerja, iz katere se bo izplačevala podpora za gozdarske študente, ko naraste glavnica na 20 tisoč din. Podružnica šteje Obrednih članov, 6 ustanovnih člano^' ter enega Častnega člana. V preteklem poslovnem letu je bilo sprejetih 10 novih, večinoma mlajših članov. Brisana sta Ijila 2 člana, od katerih e 1 umrl, ilrugl pa je zaradi izse-ilve iz Sioveiiije izstopil. Podružnica ima obširnejšo, Celiidi nepopolno knjižnico, katere pa se čfani zelo malo poslužujejo. Blagajnik Valenlin Tomäe je v svojem poročilu navedel le glavne podatke, ker je Lilo njc'^ovn poročilo že Lako pi-iioženo vaiiiloin na občni zbor. Iz njegovega porofila pa je ra^^■idno, da "more podružnica redno poslovali le ob primerni aktivnosti društvene gozdne drevesnice, ker .so drugi dohodki miniiuidni. 1'pravilelj društvene tlrex'esiiice ing. Jože Miklavžič je v svojem poročilu ugotovil, da drevesnica' zadnja leta ni pokazala pričakovane aküviiosli, ker Je [>rimanjkovaio sudik. Da se z\iša aktivnost, bo potreba zasejati večje površine, zaradi česar bodo pot.i-el)iii v jjodočem poslovnem letu tudi \'eeji izdatki. Na poročilo upravitelja dj-evesiiice se je navezal tudi razgovor o prenieslitvi društvene drevesnice, ki je polri'bna zaradi tega, ker sedaiije zemljišče ni primerno za gojenje iglavcev. Sklenilo se je, da se poleg že predlaganih ogledajo Se morebitna druga pri-i merna zemljišča, ki l)i prišla v po-štev bodisi zu nakup liodisi za zakup drevesnice, V poroüifu o dein v Kmelijski zbornici je ing. Statdvo SoloSek poudarit velik interes, ki ga kaže Kmetijska zl>ornica za gozdarslvo. ICmeli ska zliornica je poleg vprašanj, ;i jib je obravnavala tudi [jo-di-užnica, razpravljala še o vprašanju kmetijskega oziroma gozdaj-ske-ga pouka na Ijndskih šolah, novih uzans za trgovanje z lesoiu, kupo-prodajnili [)ogodb zii les, razmerja med orno zemljo in gozdovi po zakonu o zaščiti kmeta, o vprašanju gozdarslie aukele, ki naj bi se ^Tšila konec tega leta. in raznih drugih važnih gozdarskih vprašanjih. V poroCilu o G-ozdarskeni vestnikii , e podal ijig. Slanko Sotošek bianco Gozdarskega vestnika, l;i bo povsem uravnovešena, ce bodo vsi dosedanji naročniki v redu plačali naročnino. Xa občiu^m ztioru je bil izvol, en nov upravni odbor, lii je sestavljen takole: predsednik dr. Fran Vidic,-podpredsednika ing. Ciril Rihtaj- in ing. Dinko Cerjak ter odborniki: ing. .lože Tošl. itig. Franjd .Inriiar. ing. Milan Lenarčič, ing. Franjo .^tiklav-Cič, ing. Viktor Novak in Saša Slare.. V nadzorstveni odljor sta bila izvoljena ing. Franjo Sevnik iu ing. Stanko Sološek. Pripomnili l)i še bilo, da je bil olieni zbor proti pričakovanju slabo oliiskan. Tetnii jo bii morda laiv neprimeren čas ali neprimerni kraj občnega zbora; nekaj krivde pa bo gotovo tudi na leni, da zlasti mlajši člani ne kažejo za splošna gozdarska vprašanja onega interesa, ki ga zahteva aktualnost in teža teh vprašajij. Podružnica Jugoslovanskega gozdarskega zdrirženjit. DIVJE SVINJE N.\ KOCi:VSKE3I. Znano je, da se je ta črna divjad na Kočevsliem precej razmnožila Divje svinje napravijo kmetu na poljskih pridelkili, ki jih vsak kmet tukaj že laku malo pridela, precej občutno škodo. Imel sem sani priliko, ^•ideli lansko lelo v jeseni, Icako je izgledala drugi dan njiva, ki so jo ponoči obiskalo divje svinje. Pre-fite so vso zemljo in' kroni'fjir, ki je bit ua njej zasajen in Se ni tiii dozorel, je ležal [)o jjovršju zemlje. Lastniku njive sem obljiibil, da bom Sel ponoči čakat to divjad, ki dela tako škodo. Napravil sem si na bližnjem drevesu primerno klop, in sem jrežal štiri noči zaporedoma. Ves a čas pa nisem ničesar opazil, zalo sem peto noč prežanje opustil, misleč, češ saj škodljivk ne bo. Ko pa grem po peti noči zjutraj pogledal na omenjeno njivo, vidim, da je inla njiva spet na sveže razrita in :io njej zopet polno krompirja. Ca-ial sem še nato nekaj večerov, totia brez uspeha. Vsalvo leto so se divje svinje pojavljale v irecejšnjem številu v obširnih gozt ovih okolice Roga. V le-loSnji zimi jih je bilo tamkaj zaslediti izjemoma le enkrat. To pa zato, ker je bil obrod liukve zelo slab in tako tam niso imele primerne brane. Omenili moi-ani, da imajo bukovico zelo rade. Pojavljale pa so se večkrat v Medvedjem gozdu in na Bukovi gori ter od tam šle včasih čžz Golobinjek na Kopo, kjer pa so se zadržale en ali največ dva dni. V letošnji zimi jih je gozdarsko osebje revirju Travnik prvič sledilo li). decembra v gosto zaraščenih gOKiliiih kdllurali pod Kopo. Napravili so takoj nanje pogon, ki je trajal komaj ono uro, m ustrelili 3 merjasce, težke 35 do 5(J kg. Talcoj drugi tliin je isto osebje napravilo logoti v gozdu nad taJio zvanini Pri-ierlom in zopet ustrelilo 1 mei'jasca, tcžkcjia 15 kg. januarja je bil na skupnem tovu ustreljen v Medvedjem goEtlu 1 pi-ašič, težak 40 kg. Dne 12. februarja je zgoraj imenovano osebje sledilo pod Kopo sedem komadov, od katerih sta na takoj izvedenem pogonu bili zopet ustreljeni 2 svjjiji', težid 80" in 85 kg. 10. niareii pa je bil skupen lov v obeinskem ovišeu obSine Ivoprivnik na liukovi gori, na katerem sta bila ustreljena 2 prašiča, teiEka 42 in 45 kilogramov. Iz" teh nekaj vrstic je razvidno, da jc l)ilo uiiito samo v okolici Koprivnika precej lepo število te za kmeta zelo škodljive divjadi. Okoliški kmetje, kakor ludi lastniki in zakupniki tukajšnjih lovskih revirjev so si globoko oddahnili, saj so pri škodi, ki jo napravijo divje svinje, enako prizadeli kmetje in lastniki lovišS, ki morajo plačati za odškodnino včasih zelo velike zneske. F. ZATIRANJE BRAWORJEV. Pri nas, v Kamniški Bistrici, je i>ilo lelos veliko bramorjev (mra-mor, Crrylothalpa vulgaris). Te žuželke so zelo'škodljive, zlasti v drevesnicah. Znano mi je precej načinov zatiranja teh .škodljivcev. Leios sem pa poskusil s posebnim načinom, ki verjetno mnogim Se ni znan. V liramorjeve i-ove sem vlil po nekaj kapljic sb-ojnega olja in nato še malo vode. Olje se je zmešalo z vodo, ki je stekla po rovu, nar kar so kmalu prilezli bramorji na dan. ICrila in ves zgoi-nji del telesa so imeli svel!omodre barve in so v kratkem času poginili, ker olja ne prenaSajo. iteiiim, da je ta način pokon'-čevanja bramorjev priporočljiv, ker je Lisiješen in ' ni pretlrag; sadike pa ostanejo nepoškodovane in zdra-^ Venčeslav B e n k o v i č ZATIRANJE SMREKOVIH Ll RADARJEV. \a pftdiiožjii vzhodnega Pnhoi-ja imamo obSlriie smrekove gozdove. ki so odgojeiii iz iimebiih nasa-do\'. To smrekov'je ni v svojem naravnem otnnočjn, ker je ta kraj za smi-eke pretopel in ima presiih zrak. Zaradi lega so smreke podvržene rdeči gnilobi, kar se da spoznali že po oteklecn spodnjem delu debla, Xa te bolne smreke se prav radi spravijo smrekovi lubadarji. Zalego smrekovih lubadarjev je zelo težko zajeziti, ker se hitro množijo in Sirijo. Da zavarujemo gozdove pred škodljivci, smo nastai'-Ijali za vabo smrekova lovna drevesa. Izbrali smo drevesa z mladim gladkim lubjem, ki so bila ua kak način že ranjena. Zaradi velike množine hibadai'jev, smo jih nastavili 100 m daleč drugo od druge. Drevesa smo pustili neokleščena in debla smo podložili. Lubadarje smo privabljali iiidi s leni, da smo debla s konico sekire nasekali. Lovna drevesa smo nastavili še pred nu'Zgi'cnjem drevja; opazovali smo, kako lubadarji ležejo jajčeca. Vabe smi se lahko delovanje Kmetijske družbe znatno dvignilo in izpopohiilo. Aktivno sodelovanje vseh zadružnikov, združenih v podružnicali, ki so samostojne pravne osebe, bi dvignilo zadružnega duha našega podeželja, njegovo narodno zavest in voljo za gospodarsko .sodelovanje in napredek. Gojitev lega in takšnega duha v na.šem kmečkem ljudstvu jc bodoča naloga „Kmetovalca". Ing. J. Te rž an Geografski veslnlk XIV. št. 1—4. -S sodelovanjem prol'. S. Kranjca fza šolsko geografijo) in S. Ilešiča (za književjiosl; uredi) .\nlon !Melik. Izdaja in zalaga Geografsko drušlvi) v Ljubljani. Ljubljana 1S)38. Slovenska strokovna geografska revija, ki nas vsako leLo enkrat obišče v obliki zijornika znanstvenih razprav, nam v svojem zadnjem zvezku prinaša več zanimivih šludij. Prva je razprava Ivana Rakovca „K nastanku Ljubljanskega Ijarja", ki nam podaja vse daskj znano gradivo o tem vprašanju. Ivan Rubic iz Splila razpravlja o gravitaciji posameznih delov Jugoslavije, k sosednjim morjem ter nam to ponazornje v pregledni skici. Sledi razprava J. Rusa „Organske osnove v začetkih ljubljanskega mesta", kjer nam naniza vrslo novih vidikov glede nastanka srednjeveške Ljubljane. S. Ilešič podaja obsežno geografsko monografijo Škofijskega hribovja (Poljanske in Selške doline), obravnavajoč njegovo zgradbo in relief, podnebje, vode in rastje ter prebivalstvo ia gozdarstvo. V naslednjih člankih poroča V. Bohinec o postglacialnem Koroškem jezeru (v zgornji Savski dolinij, O. Reva pa o učinku noenika (L j. nočnega gorskega vetra) na meteorološke elemente. V zadnji razpravi obravnava A. Melik razvoj železnic na ozemlju Jugoslavije ter ga nam ponazoruje s 6 kartami. Za razjjravaini je uvrščen oddelek „Šolska geografija", Icjer poročata L. Vazaz in S. I\ranjec o nekaterih problemih geografskega poiika. V rubriki ,,Obzor-nik" so objavljene razne novice z geografskega področja, med njimi poro-čiU o hidrografskem proučevanju krasa v Suhi Krajini 1. 1934 (ing. SI Guzelj') in o Hidrografskem instihilu mornarice v Splitu (I, Rubič). Slede še knjižna poročila, kjer so ocenjene nove, zlasti domače geogralske publikacije in bibliografski pregled strokovnih revij. Dr. SveLozar 11 e s i č Leliio poročilo knictijsk'e zbornice za 1. in II. poslovno leto 1937/38, Ljuljljaiia 1939. Čeprav je kmečki stan pri nas najštevihiejSi, je dobil svoje zakonito staJiovsko zastopstvo, Kmetijske zbornioe, Seie pred pičlima 2 letoma. Njih prvo leto je minilo v ustanovitvenih organizacijskih delih, tako da so začete s svojim pravim življenjem prav za prav šele lansko leto in še to tako tiho, da jih je širša javnost komaj opazila. Navzlic temu pa že lahlco pokažejo delo, na katerega so — zlasti še naša slovenska zbornica — lahko po vsej pravici ponosne. Dokaz za to nam nudi ravno to letno poročilo, ki nudi mnogo, mnogo več, nego bi pa na prvi pogled sklepali iz naslova. V prvem delu sta Fran Erja^TC in dr. T. Ristič očrtala splošno zgodovino kmečkih stanovskih zastopstev m naših jugoslovanskih krneli] skih zbornic, posebej pa še nastanek, razvoj in ureditev slovenske kmetijske zbornice. Drugi del prinaša uredbo o Kmetijslcih zbornicah in pravila naše slovenske Kmetijske zbornice, nadalje izčrpna poročila o vsem izredno bogatem, mnogostranskem in resnem delu vseh zborničnih organov ter proračune in obračune za prvi dve poslovni leti. Opozarjamo zlasti na delo stalnega odbora za gozdarstvo, ki je imel 30 poročilu med vsemi odbori največ dela in največ sej. Odbor je nre-jredel že glavne začetne težave in more pokazati že nekaj uspehov. Med drugim omenjamo njegovo živo delovanje za ustrezno gozdai-sko zakonodajo za ohranitev in izboljšanje kmetskih gozdov. Eden največjih uspehov je med drugim sprememba uredbe o hkvidaciji kmetskih dolgov v smislu predloga šefa gozdarskega odseka banske uprave (gl. Gozdarski vestnik 193S, str. 62 in 631), za katerega se je zavzel svet Kmetijske zbornice na tretjem zasedanju, 1. junija 193S in ki je bil sprejet s finančnim zakonom za I. 1930/40. Zaiiimi\' je zadnji, najohšiniejši del poročila, ki prinaša več temeljitih štiidij^ in sicer dr. Lavriča „Prei-cz gospodarskega položaja za 1. 1938", dalje F. Erjavca „O izobrazbi kmečke mladine", dr. Per gar j a ..Zavarovanje živine" ui ing. Suhadolca „Umetna gnojila". Poučen je tudi podrobni statistični pregled „Sloven.? skega uvoza in izvoza", ki ga je sestavila zbornica in ki smo ga do'slej vsi Lako pogrešali. Na izčrpno in zanimi^^o poročilo opozarjamo vso našo javnost, zlasli pa vse tiste, ki imajo kakršen koli st k z našim kmeton; in kmetijstvom. Ing. S. S o to šok u Gradivo za slovenski gozdarski slovar (Pomen znakov in kratic glej sir. 21!) Hvstrijsku mera — avsLrijska mjcra, österreichisches jMaß Avstrijske ali s I are dunajske mere so: 1 sežeiij (livat, Klai'ter) = B čevijev = 1.897 m 1 čevelj (stopa, Fuß) = 12 palcev = 31.6 cm 1 palec (palač, Zoll) = 12 črt ~ 2.153 cm 1 črLa = 2.20 ram 1 m = O.o27 sežnjev = 3.164 čevljev = 37,97 palcev 1 kubni seženj = 6.821 m» 1 kubni čevelj = 0.032 m^ ] m^ = 0.147 knbnih sežnjev 1 m3 = 3I.GG kubnih čevljev 1 nielrslvi seženj = 4 prm angleSka mera — engleska mjcra, englisches ilal.i .\iigleške mere so: 1 vard (jarcl, yai-d) = 3 čevlje 0.914 m 1 čevelj (slopa, foop) = 12 palcev = 30.48 cm 1 palec (palač, inch) = 12 črL = 2.04 cr.i 1 črla = 0.21 cm 1 m = 1.ÜÜ yarda = 3.2S čevlja = 39.37 palca 1 kubni yai'd = 0.76a m^ 1 kubni čevelj = 0.02S3 ms 1 m3 = 35.32 knbnih čevlje^' 1 pelrogi'ajski standard = 1G5 knb-nili čevljev = 4.673 m^ 1 load = TjO angl. če-\'ljev = 0.303 peU-og]-. standardov = 1.415 m-ä 1 regislerton = 100 čevljev = O.GOü petrogi". standardov = 2.83 ms 1 shipload = 150 čevljev = 0.909 pelrogr. standardov = 4.245 m^ l>eneška mera — mletačka (venC" cijanska) mjera, venedisches Maß 1 čevelj (stopa, piede) = 12 palcev = 31.77 cm 1 palec (palač, pollice) = 12 črt = 2.S98 cm 1 m = 2,S8 čevljev = 34.5 palcev 1 kubni čevelj = 0.042 m-1 kidini meter = 23.7,i knbnih čevljev francoska mera — fraucuska mjera, Iranzosisches Maß Francoske ali stai-e pariške mere so; 1 seženj (hvat. toise) = 6 čevljev = 1.949 m 1 čevelj (stopa, pied) = 12 palcev = 32.3 cm 1 palec (palač, pouce) = 12 črt = 2.71 cm 1 črta (črta, lignc) = 12 pik = 2.26 mni 1 pika (tačka, point; = 0.188 mm 1 m = 0,513 sežnja = 3.08 čevljev = 36.9 palcev 1 kubni seženj = 0.034 m^ 1 m^ = 29.17 iubnih čevljev mera — mjera Maß Pri izkoriščanju gozdov, lesni industriji in lesni trgovini merimo in računamo z metrskimi in z raznimi drugimi merami. Sicer so že skoraj ■\-sc države sprejele metrski sistem, vendar se v praksi se zelo rabijo stare mere. metrski sežrnj — metrički hvat, Klafter Izraz „metrski seženj" ali ,,k]ar-Ira" ali „metrska klaltra" ni točen, toda je precej v navadi. Pri tej meri sta združena metrski in stari dunajski merski sistem. V praksi se pri tem. mish na išiiri prostorne metre. .Sicer je to napačno, ker se računa, da je seženj dolg 2 metra mesto 1.90 m; ker pa je ta izraz zelo udomačen, bo gotovo ostal v rabi še dot^o časa v pomenu štirih prostornili metro-v, zlasti pri merjenju drv. ruska mera — ruska mjera, russisches Maß Ruske mere so: 1 saženj = 3 aršini = 2.131 m 1 aršm = 28 palcev (djujmov) = 0.711 m 1 čevelj (stopa, tut) = 12 palcev (djujmov) = 30.5 cm 1 ver šok = 1 palca (djajnia) = 4.45 cm 1 palec (palač, djujem) = 2.45 cm 1 m = 0.17 sažnja = 1.406 aršina = 3.28 iuta = 22i497 verška = 39.37 djujma 1 kubni saženj = 27 laibnih arši-nov = 9.713 m3 1 Ivubni ai'Sin = 0.360 m» 1 kubui tut = 0.0283 m^ 1 pelrograjski standard = 155 kubnih futov = 4.673m3 (po Pesockem 4.6711 m«) 1 m3 = 35.135 kubnih 'futov = 2.179 kubnih aršinov = 0,133 kui)-nih .sažnjev Lesna trgovina dražbah dosežene lesne cene. ZaCasna državna uprava razIaSčeiiih gozdov v Ljuliljaiii je iia ja\nih dražbah dosegla sk-tloče cene: ciiK" 24. avgiisLa L. 1. v revirju Rogla na južuem P-tliorjii za 1 m' izdflanih smrckovili in Jellioviii hlodov^ delu^Jih' 10—20 cm, 29"— do 79'— din in za debelino nad '20 cm 50'— do 129'— din; dne 31. avgusta 1. 1. v rovirju Plešič na Pohorju za i m^ izdelanih smrekovih in jelkovih hlodov, debelih 10—20 cm, 44'— do 55"— in za debeline nad 20 cm x)a 73"— do 88"— din; dne 19. seplemhra L, L v revirju Bresiova reber gozdne uprave SLraža pri Novem mesLu za I m' stoječe bnkovine 76'10 do 101'— din in v i-evirju Sv. Peler isle uprave 84'— do 98'05 din. V. Suhe gobe s« važno izvozno blago. Letos je liilo izvoženih 80 Ion suhih ^ol) za 2,250.000 din (lajii v isleni času pa samo 40 ton za 839.000 di.i;. ^elošnje cene so lorej boIj.Se od lanskih. Glavna kupca sla Sevenia Amerika in ILalija; prva je' kupila 4Ü ton, druga pa 2(i ton. Znuvnjšan lesni tranzitni promet čez Trsi. Lesni Lrauzil čez Trst je znašal predlansko leto 224.000 Ion, lansko lelo pa samo 0;).0(X) ton. Do lega močnega padca je prišlo zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji, ki je morala preusmerili svoj izvoz. Tržaška trgovska zbornica je sklenila ustanovili iiosebno društvo, ki naj h.i se zajiimalo za prevzem prekomorskega lesnega prometa iz jugovzliodnili evropskih držav skozi Trst. Iz^oz sadnih zabojev iz Romunije v Palestino. Poročajo, da je bila med Romunijo in Palestino sklenjena pogodba, po kateri bo Ronumija prodala Paleslini ti,200.000 sadniii zabojev, Palestina pa Romimiji 400.000 zabojev pomaranč. Porast cen drv in oglja v skandinavskih državah. Na Švedskem so se cene dn- hi oglja precej dvignile, ker je otežlco-čen uvoz nafte in oglja. Na Norveškem so sc cene drv dvigiiile za 40 do 60"/„, ker je zelo malo koksa na zalogi. .Španija postaja važen kupec lesa. V zadnjem času je nakupila Španija uuiogo gi-adbenega lesa na Švedskem in Irskem. Podoba je, da bodo lesne potrebe Španije še veliko let zelo velike. Razpad evropskega celuJozaiega karlela. Na zadnjem sestanku tcM kartela je bilo skleiijeno, znižati pro-ijzvodnjo za 20%. Finska je bila proti temu, ker računa na povečanje izvoza v Nemčijo; tako je kartel razpadel. Mednarodni kartel za lesno volno. Pred kratkim so se sporaziuneli zastopniki Belgije, Nemčije, Anglije in Ilaiije o razdelitvi produkcije in prodaje lesne volne. Sporazum se nanaša na 20 držav in ima za cilj ureditev razmer na posameznih trgih. Slänje lesnega trga Slovenije od' julija do septembra 1939. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega veslnikaj Ocl našega zadnjega poročila pa do sedaj smo bili priCa velikili meddržavnih zapletJjajev, ki iiodo imeli nsjdiic posledico v gospodai'skem, kuUnrnetn in socialnem razvoju Evrope ia drugih kotiLinenlov. To stanje ima se\'eda in bo tudi imelo vpli\' na lesni U'g. Trenulen položaj potrjuje osnovne smernice, ki smo jih v prejšnjih porofilih obzirno naliazovali. Glavni kupci našega lesa so se vedno Italija, Madžarska in bližnji vzhod. Razen teh so seveda ostali zelo važni angleški, nemški, švicarski in nekateri pi-ekomorski trgi. Letošnji izvoz je do sedaj v€Čji od lanskega. V prvih sedmih mesecih je Jugoslavija izvozila 737-118 ton lesa za 620,700.000 din, lani pa v istem t-a.sii 543.264 Ion za 477,100.001) din, L j. v teži za 35.68Vu in v denai-jn za 32„ vet". Izvoz je bi) vefji od lanskega Itidi v avgustu in septembru. Slovenski izvoz je pri lern precej nioeiio udeležen. Cene pa so zaradi že večkrat opisanih vzrokov v raznih krajih zelo različne, v nekaterih razmeroma visoke, v drugih čez mero nizke in so pogosto rezultat bazardnega mešelarenja. [talija zavzema v naši lesni ü'govini najvažnejše pozicije. Zaradi njenih malih zalog in otežkočenega iivoza iz Kandinarjev trenutno Ivaže za naš trg zelo dobro. V klirinškem prometu ima Italija občutno akLi\'en saldo, razen tega nudi Jugo.slaviji Se la-edite v obliki materiala, tako da ima vse pogoje za velike nakupe pri nas. Ob tej priliki naj omenimo, da je v Italiji iislanovljena „Lesna uvozna družba", v kateri so udeležene vse uvozne Ivj'dkc. Zaradi delitve dela je razdeljena na pet družb: ,,Compagnia Veneta per T imporlazione del legnanie" v Benetkah ima svoje Jiabavno območje v Jugoslaviji, družba v Trstu v Avstj-iji, ^^ Kataniji v Ronnniiji, v Neaplu Rusiji in v Genovi v prekoniorsk'ih deželah. ' Madžarska je uvozila )-aznicroma veliko, potrebuje pa Se vedno dosti mehkega lesa. Cene so dobre, potrebno bi pa bilo olajšati plačilni promet, Anglija potJ-ebuje mnogo lesa in licr je uvoz iz severnih držav zaradi pomurske vojne oviran, se odpira našeniu izvozu široko tržno področje. Podoha je, da Anglija niti ne bo zahtevala lesne izdelave v angleških merah kar še bolj omogoča izvoz našega lesa. Nemčija je še vedno važen kupec; to pa ve ja l>olj za trd kot za mehek les. Velika ovira so pač vedno večje plačilne težkoče. Pri tem pa .ne smemo pozabili jia druge države. Potrebno bi bilo, usidrali -se na španskem in švicarskem trgu ler razširiti trg v Palestini in severni Alriki; konkurenca se\'ernih držav je namreč trenutno ovirana,, V vsem pa je potrebna opreznost, ker je nevarno sklepati kupči,ie z daljšim rokom. Prisluhniti bo ti-eba novim gospodarskim tokovom in jim prilagojevati lesno proizvodnjo, pi-edelavo in lrgo\'ijio. Ponudbe iz tuzemslva. 75 — Ključ: I vagon čemerikc in 7S — Hon: lipov cvet; praproti; 79 — Sai'ajevo: divji kostanj zaškroli Povpraševanja iz inozemstva. 327 — Marseille: lipov cvet; ^47 — Sansibar: jelkovina, vezane le- 3-14 — Dar Es Salaam (Tangaua.y'ka}: sene plošče in parketi; žagana bnkovina, hrastovma, 310 — Port Elisabeth: (Južna Afri- brestovina, jesenovina in jel- ka): parketi; kovma, parketi turnirji, ve- 352 — Mombasa (Kenya): razne vrste zane lesene plošče, železniški ■ lesa; pragovi in brzojavni drogo\-i; 3a3 — Capetown (Južna Afrika): par- tvTdka dopisuje v angleščini; keti; 346 — East London (Južna Amerilia): 357 ■— Hawana (Kuba): cigaretni pa- parketi; pir, gradbeni les, podpelniid, :iss razni leseni iKLkIki iii .cclii-loza; 35!J — Easl London (Južna Afrika): parkeli interesenli); Haminirg: kopilii za čevlje; Poclivin (C. M, P.): Irska; Bssnin (Flolandija); zastopniška Ivrdka išče poslovne zveze z jugoslovanskimi izvozniki zdravilnih zelišč; ■101 — London: Ivrclka išče poslovne zveze z jugoslovanskimi izvozniki lesenih kopit za čevlje; Köln — Braunsüekl; h ras I ovo lubje za s I roj en je Ivož; ]^Iancheslor: 10 std Iraniov in 50 sld desk raznih mer; AmslLM-dam: nudi se zastopnik za igračke in razne narodne lesene izdelke; San Francisco: surove kože domače kuiie in kune zlalice; New York: surove kože kuiie zlalicc in domače kune; -121 151 •iil -IM — lünmentlingcii (leaden); I'vn-iijr-ji; 115 - Casalilajica: zastopniška Ivrdka se inlerosira zlasti za uvoz lesa iz Jugoslavije; -l-l(i — Niča: suhe gobe; 451 — Vallendar an) Hhein: l)orov; nice; ■161 — Halle a S.: orekovina in veza-Jie lesene ploščo; 472 — Montevideo: los, papir iii lesene igi-ačke; li)l — (;arigi-ad: vezane lesfiie plošče, tiu-nirji, hrastovi parueti in lesene žaluzije, les za zidarske odre. Pripomba: Interesenti naj se obrnejo za naslove na Zavod za pospeševanje zimanje trgovine Dcograodar v svojem gozdu trajno gospodai-iti, če nima drugega premoženja in je navezan ie na doliodke iz gozda, toda lüuiamo oblasti, da bi malo in srednje gozdne posestnike prisilila, da tako gospodarijo, kakor tudi nimamo sredstev, da bi pomagali, če je zaradi zavoženega gospodarstva že prišlo do nesreče. Tu se začenja področje splošne polilike. Tisti, ki so vzeli nase dolžnost, da skrbe za splošne narodne potrebe, in so dobili za to pont)laščenje od ljudstva, morajo iskati in najti način, kako je pomagali gozdnim posestnikom, ki jih napačno imenujemo gozdue kmt'k', Ko bi se naš davčni sistem spremenil in reformiral tako, da bi se načelno plačeval davek od gozda samo takrat, kadar bi gozd v resnici dajal dohodke v denarju ali v dobrinah, ki so vredne denarja, bi "ozdnim posestnikom ne bilo treba plačevali davkov za čas, ko je gozd še mlad. Mesto da bi vsako leto plačeval po 35"— dinarjev, bi plačal takrat, ko bi gozd posekal, zakonite odstotke od vsote, ki bi jo dobit iz gozda. Država ne bi nič izgubila, gospodar bi pa laže plačal tudi večjo vsoto naenkrat, ko bi imel denar, kot pa manjšo vsoto takrat, ko od gozda nima nobenega doliodka. Gozdni posestniki, ki trajno gospodarijo in vsako leto sekajo in prodajajo les, bi plačevali davek kot do sedaj; njih bi se načelna sprememba davčnega sistema ne tikala; pač bi pa bila ta sprememba v veliko olajšanje onim posestnikom, ki imajo mlade, za sečnjo še nezrele gozdove: odpadla bi jim skrb, odkotl jemati denar za davščine. Ivo bi pa gozd dozorel, bi plačali davke od tega enkratnega dohodka, kakor je to navada tudi v nekaterih drugih gospodarsluh panogah. Davek na poslovni promet se n, pr. odmerja po stvarnem prometu. Ce je ta promet stalen in so tako tudi dobički, ki izvirajo iz tega prometa stalni, potem je praktično in umestno, da se lu davek pavšalira. Gospodarst^'cnik na ta način že vnaprej vCj koliko bo moral plačati, tudi nima skrbi z vsakoletno prijavo prometu in se mu ni treba boriti z davčnimi oblastmi zaradi odmere 'davka, Ce je pa njegovo gospodarstvo lake narave, da se promet od leta do leta znatno menja in s tem seveda ludi dobiček ter dohodek, potem je bolje, da se promet vsako leto posebej prija\i, ker bi sicer moral gospodar tudi v slalüh lelih ])lačevaii velike davke, ki ustrezajo povprečnem prometu skozi več let. Goztlno gospodarst^'o v Sloveniji je pa lako, da velik del posestnikov mnogo let nima nobenili dohodkov, potem pa naenkrat dobi večje vsote za prodani les. Za večino teh posestnikov bi bilo bolje, ko bi se od njih zahteval davek, čeprav višji, takrat, ko imajo denar, kakor da morajo vsako leto plačevali davščine brez ozira na to, ali imajo doliodke od gozda ali ne. Predaleč bi nas dovedlo, ko bi hoteli razpravljati o tehničnih podrobnostih reforme gozdnega obdavčevanja, želeli smo marveč le poudariti, da je to zelo važen problem našega gozdarstva, od čigar pravilne rešitve bo v ranogočem odvisen tudi pravilen napredek gozdarstva in vsega narodnega gospodarstva. Proti kleščenju iglavcev Lojze M11 š i č (Slovenj Gradec) V alpskih krajih, Ivjer je malo lisliiatih gozdov in primanjkuje sLeljnilvOV ter slatiie, je še zelo udomačeno kleSčenje na živem. Posebno nmogo klestijo na Koroškem. Koroški Slovenci imenujejo dneve glavnega kleščenja „steljcrajo"; v jeseni se založe kmelje za vso zimo in še za dalje z nastiljo iz smrekovih vej (stelja). Okleščeno smrekovo mladovjc. (Foto: Avgust Bromaii) Nekateri posestniki blizu mest oklestijo smrekovo mladovjc zato, da se obvarujejo laLvin božičnih drevesc. Dalje klestijo slabi posestniki mlade smrekove nasade (zlasti na bivših pašnikih in travnikih) zaradi izkoriščanja trave in paše, seve tudi zaradi stelje, Prepogosto pa je kleščenje mladih smrek pripisati posesLuikovi nerazumnosti, trmi, neznanju in predsodkom. Nekateri posestniki namreč zatrjujejo, da je kleščenje gostega smrekovega mladovja celo dobro, češ: „Drevo bo prišlo preje kvišku", ali „Gosto vzraslo drevje dobi več zraka", in podobno, Kleščenje na živem, pa bodisi v mladih nedoraslih ali doraslih sestojih, je za gozd kvarno in negospodarsko. ZaLo je nedopustno in kaznivo po § 166. gozdnega zakona iz 1. 1929. Kruto okleščeno drevo je fiziološko ogroženo in tehnološko izkvarjeno. Načenja ga gniloba, tako da postane kmalu votličavo. Izpostavljeno sončni pripeki ali rastoče na slabih tleh lahko podleže lubadarjem itd. Ce odstranimo spodnje veje, ki varujejo tla pred izsušenjem, odtegnemo koreninam vlago, ki jo drevo najbolj potrebuje, tla pa se zapleve. Gojitelji gozdov teže za tem, da dosežejo v sestoju čim prej sklep krošenj. Brž ko je nasad v kronah sklenjen, so tla zasenčena in s tem je talna vlaga zagotovljena. Tako nastane mladovje in začenja se borba za bitek posameznih dreves; za vso združbo drevja postaja prostor čedalje bolj tesen. Stopnjuje se tekmovanje in od-bira (selekcija). Ce je mladovje pregosto, ga moramo redčiti, da racionalno pospešimo odbiro; redčenje obstoji v previdnem, čistem in zmernem izsekavanju podjarmljenih in zaostalih dreves. Kdor pa klesti mlad gozd, — mesto da bi ga redčil — postopa povsem napačno. S takim postopkom tira gozdno rast v stisko in zastoj. Vsemu drevju se zmanjšajo že ilak utesnjene krošnje, obenem pa se še izpostavljajo tla in korenine soncu, vetpu in zapleveljenju. Tako okleščen gozd je često izgubljen. Les okleščenih smrek je slabe kakovosti; zaradi pokvarjene rasti, grčavosti, votlih grč, gnilobe in votličavosti nima prave cene. Tudi v gorskih krajih imajo gojitelji gozdov trdo borbo z nezaželenim manjvrednim drevjem, grmovjem in raznim plevelom. Skoraj vsak posestnik v gorah ima kako zemljišče, ki ga prerašča jelšje, leščevje itd. Poglejmo le naše prostrane zapuščene pašnike in steljnike! Kako negospodarsko je, ako posestnik klesti iglavce na živem, mesto da bi za steljo vztrajno iztrebljal iz gozdov in opuščenih zemljišč neprimerno ali ničvredno listnato drevje, zlasti pa še grmovje in plevel. Zakaj bine bila zelena listnata stelj.a tudi dobra? Le slab gospodar klesti smreke; dobi namreč slabo steljo. dočjm mu v gozdu ali na pašniku gnije praprot. Poglejmo si, kakšna je gnojilna vrednost raznih vrst stelje! 1 kg slame je toliko vreden kot 2 kg bukovega listja ali 3'3 kg borovih iglic ali 2'85 kg smreko\'ih iglic ali 1'25 kg mahu ali 4 kg resja ali — 0*62 kg praproti. Torej za 1 kg slame 0'62 kg praproti! Največ gnojilne in steljne vrednosti ima torci praprot. Ce že nima posestnik druge stelje, naj si uredi letne sečnje tako, 'da bo imel dovolj vejnate stelje od posekanih dreves; tudi naj nikar ne zamudi prilika, da si nabavi steljo iz sečenj drugod v soseski. Ce že mora tu p^a tam klestiti še na živem, naj Idesti Iti na starem drevju, ki je v bližnjih letili določeno za posek. Nikoli pa ne sme oklestiti preko krošnje. Tudi na starem drevju sme oklestiti samo močnejše veje. Vmes naj pusti mlade veje in vejice. Vejo samo je treba z ostro sekiro gladko odsekati tik ob deblu. Klestiti se sme samo od avgusta do konca marca izvzemši dobo htule zime. Raba žcleznili krempižerjev jc najstrože zabranjona. Semenska drevesa (semenjaki) se nikakor nc smejo klestiti KleŠčenje iglavcev na živo je za gozd pogubno. Zato morajo vsi napredni gospodarji iii prijatelji gozda ter gozdarstva nastopili proli Lemu škodljivemu početju. Nekaj o gozdnih poteh Miroslav H a n z I o \v s k y (Kranj) Marsikdo je že opazil in se čudil, zakaj se cepijo gozdne vozne in peš poti čedalje bolj, brž ko se jamemo približevali vasi, čeprav vodijo vse v isto smer in na isli cilj. Takih poti je ponekod toliko, da preprezajo gozd kakor gosta, proti vasi obrnjena mreža. Pa ne samo to. Nekatere kolovozne poti, zlasti na močvirnili tleh, se sčasoma tako razširijo, da dosegajo ponekod širino 10 do 15 m. Posledica lega je seveda ta, da so ranjene vse korenine dreves, ki stoje v območju taliiii potov, in da so vsa drevesna debla obdrgnje-na. Tako drevje prične seveda gnili, ker se zaradi ponavljajočih ran ne more zaceliti, in sčasoma zamre. Pa tudi vrednost neizrabljenih tal je velika. Največ takih,nepotrebnih poti si napravi živina, ki jo gonijo na pašo. Vozna pota pa nastanejo zaradi izogibanja že izvoženemu slabemu polu. Tako lahko trdimo, da ima vsaka od teb nepotrebnih poti svoj servilul. In kaj pomeni obremenitev posesti s služnostmi, vsakdo vc, saj so lo nevšečnosti, ki vedno kalijo poseslni mir. Kaj storili? Vsjüido se boji zamere pri uživaleljih pravic. In vendar je treba nekaj ukreniti, da se obvarujemo pred škodo. Pre-udarimo samo tole! Po kalastru meri parcela toliko in toliko in je po mapi izločena samo ena pot; v resnici pa zavzema površina poli četrtino vse ploskve, ki pa ni izločena, in tako posestnik plačuje davke in dohodke za druge ljudi, ki se krčevito drže starih pripo-seslvovanih pravic. Kakor izkušnje uče, se po pravni poti ne doseže dosti, ker se bo našla za vsako že enkrat uporabljano pot kopica prič, ki bodo izjavile, da so že pred 30 leli uporabljale to pol, Z uvidevnostjo interesentov se pa tudi navaduo ne more računali, kajli njim je pač vseeno, čeprav se uniči \'aa sosedova parcela, samo da jim ostane pravica do poli. „Zlalih vasi" z uvidevnimi in nesebičnimi vaščani je pač malo. Tako je v daiiem primeru najbolje poizkusili s tako zvanim ,,zajarkanjeni" nepotrebnih poti (preko poli se skoplje globok jarek); prosta se pusli samo pot, ki se trenutno najbolj uporablja. Ako se to obnese in jarkov nikdo ne zasipa ter ne pride tudi sicer do ugovorov, lahko po zakonito določenem času zaprta pota izravnamo in zasadimo. Razširjene poli se zajarkajo na prvotno širino. Pri vsem tem pa je Ireba precejšnje previchiosti. V primeru, da bi inlercsenlje ugovarjali in morda grozili s tožbo, je najbolje zateči se k županu, ki naj ukrene vse potrebno, da se zasebna pot proglasi za občinsko; tako se končno rešimo vseh nepolrebnih sporov. Namesto, da bi imeli sami skrbi s polja, morajo odslej vsi intcresenlje skrbeti zanjo. Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 25. Mejmiki na gozdni preseki. Gozd imamo razdeljen na oddelke, med katerimi so preseke. Nekateri trdijo, da je bolje postaviti mejnike oddelkov na sredo preseke, drugi pa, da ob rob preseke. Prosim, odgovorite mi, kaj je bolj pravilno in bolj praktično! J. äI. Koslajijevica ODGOVORI 15. Doniaf'a poraba lesa in drv. Delavska družina: na severnem Pohorju 25 prm mehkih (Pod-lestiik), v Mežiški dolini 12 p^nn mehkih, 1.25 ni» mehkega in 0.50 m' trdega (Broman), v Prekmiirju 7—S prm (Potočnik). Kmetija 20—30 ha; v Mežiški dolini 18 prm, 5 m'' mehkega in 1.75 trdega (Broman), v Proknplju 20 25 prm in 5—7 m" (Dragi-čevič). V krajili, kjer gojijo slive, porabijo razmeroma več drv, Iver potrošijo za kulianje žganja povprečno 10—20 prm. Razen lega pioi-abijo v hrvatskih in srbskih banovinali za pečei:jc na ražnju enkrat do dvakrat na leto po 2 prm. Kmetija 50 ha: v Prekmnrju 25—35 prm in 10—11 m^ (Potočnik), v Savinjski dolini 3ti prm in 2 m' (iMogu). Kmetija 100—200 ha; na Pohorju 30 prm mehkih drv in dračja in 5—6 m^ (Podtesnik), na Notranjskem 140 prm mciiidh drv (iju-bevec). Kmetija 200—300 ha; na Poliorju 25 prm trdih, 25 prm melikih drv, 10—15 m' mehkega in 0.5 m« trdega lesa (Podlesnik). Slanlio So tošc k. 18. Varstvo ffiDzdov pr«d dimom. Načelno spada odločanje o odškodninskih zahtevkili v področje civilncga prava, to je v stvarno pristojnost civilnih sodišč. Druga obiastva smejo odločati o odškodninskih zahtevkih samo tedaj in samo v toliko, v kolikor so za to poolilaščena po posebnih predpisih. Zakon n gozdoviii z dne 21, dec. l!J2i) (Uradni list štev. 102/35 iz leta 1030.) pooblašča občna npravna obhisLva, da smejo izrekati obsodbe o povračilu škode, storjene v gozdu. Take odločbe izdajajo občna upraraa obiastva v samostojnem administrativnem postopanju ali v adhezijskem postopku. V administrativnem postojianju smejo občna upravna obiastva izdati odločbe o odškodnini zaradi škode v gozdovih samo v primerih, v katerih so za to po zakonu o gozdovih (z. o g.) izrecno pooblaščena, kakor na primer: ob proglasitvi začasno zaščitenih gozdov — g 19. z. o g.; ob pi-iznanju zasilnih poti v gozdovih — g 81. o g.; ob iigolavijanju škode, povzročene s plavijenjem ali spiavljaajem — § 87. z. o g. v zvezi s px-edpisi čl. 11. in 18. pravilnika o pogojih, s kalerimi se daje dovoljenje za plavljenje ali splavljauje gozdnih proizvodov JSl. 1. 249/4U iz leta 1930.). V adliezijskem (prildjučnem) postopku pa sinejo upravna oblasL-va odločati o zahtevkih po povračilu škode, storjene v gozdovih, samo Ledaj, če je lo oblaslvo uvedlo kazensko postopanje zaradi kaznivega dejanja po zakonu o gozdovih in če se je oškodovanec pridružil upravnokazenskerau postopanju. V tem priključnem (adliezijskem) postopku pa se sme oškodovancu prisoditi odškodnina samo ledaj, ce se obdolženec po dovršenem upravuokazenskeni postopanju obsodi. V Vašem primeru očividno ne gre za povračilo škode, o kateri bi bila stvarno pristojna za odločanje upraraa oblastva. Zakon o gozdovih namreč nc vsebuje nobenega predpisa, po katerem bi bila upravna oblastva upravičena odločati o povračilu škode, ki jo dela na gozdnem drevju dim (ali prah) iz dimnikov industrijskih podjetij. ZaLo prihaja v Vašem primeru vsekakor v poštev občno določih) § 364. občnega državljanskega zakonika, ki se glasi: „Kadar pa oškoduje rudniška ali oblastveno odobrena naprava sosed-uje zemljišče na načui, lu presega to mero, ima zemljiški posestnik zgolj pravico, da zahteva po sodišču povračilo povzročene škode, dasi je škoda povzročena po okolnostih, ki na ol>lastveni razpravi niso bile upoštevane." V smislu lega predpisa bi mogli ledaj uveljaviti odškodninski zahtevek samo s ložbo pri civilnem sodišču. Breme dokaza, da sta dim in prah iz lovamiških dimnikov kriva slabega uspevanja gozdov, pade seveda na Vas. Za dokaz, da dim in praii iz tovarniških dimnikov ovirala rast m razvoj drevja v Vašem gozfUi, bo treba vsestranskega proučevanja strokovujakov. Zato Vam svetujemo, da zberele vsa potrebna dokazila, preden se obrnelc za pomoč na sodišče. Najbolje pa je, da stvar uredile sporazumno s prizadetim podjelnikora. Da bi se v bodoče škoda preprečila, bi se bilo morda dobro obrniti lucli na ohrlno oblasLvo, tla bi odredilo postavitev primernih naprav, ki bi iz dima in prahu odstranile škodljive zmesi. Ce gre Zli rudarsko ijodjetje, pripominjamo, da je samo rudarsko oblastvo (glavarstvo) ]jristojiio prerlpisati izpremembe že obstoječih rndarskih naprav. I-'raiic Z ii i d a r š i č 21. Solsliu kvallfikaciju. [■'.iiolelna šola na drža\Tii nižji gozdarski šoli v Mariboru ustreza izobrazbi dveh razredov srednje šole (glej obvestilo med Zakonitimi predpisi in okrožnicami te številke!). Za priznanje tc izobrazbe tudi v državni gozdarski službi pa bo potrebno doseči spremembe nekaterih predpisov zakona o gozdih in uredbe o organizaciji državne gozdarske službe, kar je naloga Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Zagrebu, Zveze absolventov gozdarskih šol v Mariboru, Združenja gozdarskih uslužbencev (zvaničnikov) v Beogradu in dru-giJi organizacij. Spremembe sedanjih zakoniLili predpisov so potrebne: 1. ker so bili vsi absolventi enoleLue in dvoleLne šole postavljeni v državni službi za služitelje; 2. ker so ostale vse akcije za postavitev absolventov v čhx zvimičuikov ali pripravnikov za X. skupino brezuspešne in 3, ker ni nobenili predpisov za opravljanje državnega stro-komega izpita za logarsko ali gozdai-sko (podšumarsko) službo. Ob tej priliki omenjam, da je o tem vprašanju razpravljala med drugim tudi ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja, ki je preko centrale (Jug. šumarskega udruženja) u Zagrebu urgirala, da se vprašanje povoljno reši. Odgovor na m-genco dobimo v Sumarskem lislii 1939, sb*. löö., kjer beremo: „Ing. Ante Ružič, višji svetnik ministrstva za gozdove in rudnike, je sporočil, da zaradi priznanja službene stopnje absolventov mariborske gozdarske šole ni treba spreminjati zakona o gozdili in tudi ne uredbe ministrstva za gozdove in rudnike šl. 268/36, in to iz sledečih razlogov: 1. s pravilnikom o lu-editvi gozdarske službe pri občih upravnih oblasteh št. 25729/30 so podani predpisi za gozdarje (podSumarje), a pri upravi državiiili gozdov ta čin žc obstaja in 2. z rešitvijo ministrstva prosvete št. 21,7(32. od 19. VI. 1936. je priznana absolventom dvoletne nižje gozdarske šole stopnja nepopolne srednje šole; lako imajo pravico, bili sprejeti v službo kot uradniški pripravniki za X. položajno skupino po § 346, zakona o uradnikih in bili poslavljeni za gozdarje (podšumarje) JII. razreda." Stanko S o t o š e k 22. Šolska kvalilikacija. Dvoletna šola na di-žavni nižji gozdarski šoli ustreza izobrsizhi štirih razredov srednje šole z nižjim tečajnim izpitom (glej odgovor 21!). Stanko So'loseli 23. ^olüka hvalil'ikacija. KoL absolvent enoletne šole na državni nižji gozdarski šoli v Mariboru imate izobrazbo, ki velja v državni službi za dva razreda srednje šole. Toda s tem ni rečeno, da laliko stopite v tretji razred gimnazija. To ni mogoče, če niste uspešno končali dveh razredov gimnazije. Ravno Uiko ne more absolvent trgovske šole, ki ji je priznana stopnja štirih razredov srednje šole, stopiti v peti razred gimnazije, čc ni prej opravil nižjega tečajnega izpita na gimnaziji, Stanko So t osel; 24. P«{((m žage. Domnevamo, da nameravate v svojem obratu namesliti oba motorja, in to vodno turbino in mol or na upojni (lesni) plin tako, da bi delovala vzporedno na skupno transmisijsko vreteno. To je možno. Za nemoteno delovanje naprave pa je potrebno, da jo opremite na način, kakor Vam ga hočem v .sledečem obrazložiti, Ono transmisijsko vrcLeno, od katerega vodi pogonsko jer-menje ali kako drugo sredsh'o za prenos sile na razna predležja ali na obdelovalne stroje, :iaj bo kakor koli (neposredno, po pogonu z jermenom, po palčnem gonilu ali si.) spojeno z motorjem, v Vašem primeru z vodno turbino, katere pogonsko silo nameravale v prvi vrsti izrabljati. To vreLeno imenujmo glavno vreteno. Ce je turbina opremljena z avtomatično regulacijo obratov, je to tem bolje. Motor na upojni (lesni) plin, ki služi za pomoč turbini, naj deluje na vreteno, ki je montirano kot podaljšek glavnega vretena in natančno osredotočeno z njim. To vreteno imenujmo pomožno vreteno. Obe vreteni, to sta glavno vreteno in pomožno vreteno, morata biti spojem s spono posebne vrste, ki ima Lo lastnost, da prenaša silo samo od pomožnega vretena na gla™o vreteno, ne pa obratno. Obrat se torej razvija takole: Dokler prebiLevajo obratki ghmiega, od turbine gnanega vretena obratke pomožnega vretena, ki ga poganja plinski motor — le-ta naj teče kolikor toliko enakomerno — nima plinski motor ni-kakega deleža na pogonu glavnega vretena. Toda brž ko pade število obratov gla'soiega vretena pod število obratov pomožnega vretena, pa potegne plinski motor preko pomožnega vretena glavno vreteno za seboj in začne vzporedno s turbino nanj oddajati svojo silo. Ni ravno potrebno, da ima turbina za spoj s plinskim motorjem avtomatično regnlacijo obratov, zlasti še, če se pri pogonu obdelovalnih strojev da izhajati samo z ročno regulacijo. Nasprotno pa je za dobro delovanje naorave namestitev obilo umerjenega za-mnšnjaka na glavno vreteno bistven pogoj, to pa zaradi tega, da se prijem plinskega motorja na spono oziroma na glavno vreteno uvede polagoma (nepretrgoma), brez sunkov. Tudi sicer je zamašnjak pri vsakem pogonskem motorju koristen. Pripominjamo še, 'da mora biti pri avtomatični regulaciji turbine število obralkov glavnega vretena pri polni obremenitvi turbine prilično enako številu obralkov od plinskega motorja gnanega pomožnega vretena. Tu obravnavane spone si lahko nabavile pri tvrdki Eisenwerk Wülfel, Hannover-Wülfel, kot ,,selbsttätige Motorenkupplung" v zelo rlobri izdelavi ali pa v še boljši, na nekoliko dražji, s poniočio Lrenja deluioči obliki pri tvrdki Berlin-Anhaltische-Maschinenbauak-tiengesellscbaft^ Dessau, „Bamag", kol ,.Kraftau';gleielikunDlung Ohno-soTge", Mislimo, da Vam tudi tvrdka R. Will mann v Ljubljani, Slom škova ulica št. 3, napravi lahko le vrste spono. Priporočamo Vam, da pokličete v primeru, da niste sami strokovno izvežbani, na lice mesta strokovnjaka in z njim zadevo vsestransko preudarite. Tosip Goedercr Preskrbite si pravočasno semena m sadike f Zakoniti predpisi in oicrožnice Sekanje in prodajanje božičnih dreveisc. Glede sekanja in prodajanja tiožičnih drevesc opozarjamo gozdno josesLnike, županstva in trgovce na naredbo glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc (Službeni list 1932., št. 733/922 ali Gozdarski vestnikl938, sti'. 223) in na naredbo o gospodarjejnju z nedoraslimi gozdi (Službeni list 1938, št. 211/55 ali Gozdarski veslnik 1938, str. 127). Cia državne nižje gozdarske šole v Mariboru. Prosvetni minister je po zaslišanjii mnenja glavnega prosvetnega sveta odločili^ (na podstavi "§ 7., odst. 2.' zakona o uradnikih, odst. 3. § 61. zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust—december 1935. Lcr januar—marec 1936., § 135. zakona o občem upravnem postopku in členov 7. in 9. uredbe o čiiiu strokovnih šol z dne 1. maja 1938. in na rosJio\i mnenja 2389. rednega sesLanka z dne 19. febi-uarja 1939., S. št. 135/39. 1. Enoletna državna nižja gozdai'ska šola v Mariboru ustreza izobrazbi dveh razredov srednje šole in dae šolsko kvalifikacijo za zvanič-nlško zvanje po § 10. zakona o uradni vih, dokler ostanejo osebe s lo kvalifikacijo v svoji sL-oki. 2. Dvoletna držaraa nižja gozdarska šola v Mariboru s pi'edhodno izobrazbo dveh razi-edov gimnazije ali treh razredov meščanske šole ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo po § 45-, odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s lo kvalifikacijo v svoji stroki. Voanc ugodnosti spiavarjev. Na prošnjo splavarske zadruge je generalno ra\'nateljstvo di-žavnih železnic podaljšalo vozno ugodnost po železjiici za splavarje^ gornjegraj-skega, dravograjskega in mariborskega okraja pod istimi pogoji kot doslej. Splavarji naj si pravočasno preski'bijo primerne fotografije in potrdila ravnaLeljslva državnih železnic v LjLibljani. Prijava i'nozcmskiii delniškiii glavnic. Narodna banka je izdala naslednja navodila za prijavo delnic, ki so v rokah inozemskih 'lastnikov: Vsaka delniška družba, katere delnice so delno ah v celoti v rokah inozemcev, mora do 30. novembra t. 1. prijaviti Nai^odni banki: 1. svoje ime, sedež itd.; 2. znesek vplačane glavnice; 3. del vplačanega kapitala, ki je v inozemskih rokah (podatke je navesti po zadnjem izplačilu dividend); 4. za delnice inozemcev je treba Ločno navesti, kako so prišli ino-zemci do teh delnic (ah pri dopisu ali kasneje); 5. če je znano, je treba tudi povedati, kje so delnice: ali v državi ali v inozemstvu; 6. pregled po stanju iz leta'1919-, 1925., 1930. in 1938.; 7. pregled o dobičku in dividen-dah za zadnjili 5 let. V prošnjah, ki jili delniške družbe pošiljajo za U'ansfer dividend, morajo di-užbe točno prijaviti znesek kapitala, ki je v rokah tujcev. Vsaka sprememba giede inozemskega lastništva se mora takoj sporočiti deviznemu ravnateljstvu. Prošnje za transfer dividend, ki ne vsebujejo podatkov v smislu prednjih zahtev, se sploh ne bodo jemale v pretres. 1) „Slnžbene novine kraljevine Jugoslavije" z dne 30. marca 1939, št. 72/XX/147. (Ponavljajoče se besedilo izvirnika je zaradi jH-eglednosti v prevodu izpuščeno) in Službeni list 1939. 295/51. Nekateri novi 2ak»niti predpisi. (Iz Službenega lista dravske banovine 1939.) Uredila o zaščili pred zračnimi napadi (195/36). Navodila za izvrševanje uredbe o zaščiLi pred zračnimi napadi (203/37). Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi (208/37). Spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku (207/3/). Uredba o spremembah in dopolniLvali zakoJiov o strokovnih šolah v resoru ministrstva za trgovino in industrijo (211/3S). Naredha o izkoriščanju ruSja (214/38). Uredba z zakonsko močjo o prenosu imovine verskih zakladov katoliške cerkve v last iii upravo katoliške cerkve (217/39). Uredba o taksnih olajšavah pri konverziji obstoječih denarnih dolgov (223/40). Naredba o izvrgei'anju določb zakona o sladkovodnem ribai-stvu (213/43). Uredba o narodnem obrambnem sliladit (247/44). Pravilnik o dajanju zdravniške pomoči, slrežbe in oddajanju zdravil (257/45). Razveljavitev razpisa št. 7440/IV o cajinjejnju tei-pentma in surovega borovega k'alraim (258/45). Pravilnik za uvoz svilnatega papirja iz inozemstva in kontrolo njegove uporabe (262/46). Uredba o uslanoviLvi zavoda za preskušanje in kontrolo kmetijskih strojev in priprav (268/47). Navodila za izdajanje novili ribarskih tiskovin (270/47). l'redba o načinu "izi-ačmianja laiifne razdalje na železn.'progah (237/18). Pojasnila o carinskili razkladališčih in poi)iranjii ležnhie (277/48). Sporazum med jugoslovansko in Irancoslm vlado o trgovskih plačilih (279/19). Trgovinski sporazum s Francijo (281/49). Odredba o izvrševanju manj£'ih zidarskih, Lesai'skih in kamnoseških obrtov v Ivrajih dravske banovine (2S4/49). Odločbe o činu raznih šol in lečajev (295/51). Ustanovitev odseka za vrhovni nadzor nad lovskim gospodarstvom, za lovski šport in turizem iu za propagando lova pri oddelku za vrliovni gozdarski nadzor pri ministrst™ za gozdove m rudnike (3t)2/j2). Odločba o izvozu lesenili obodov za sita in drugih izdelkov iz lesa glede potrdila o zavai-ovanju valute (321/54). Naredba o spremembi nevai-nostne tabele, podpisane z naredbo o določitvi nevarnostne tabele (327/55). Dopohiitev uredbe o opravljaijju višjega državnega strokovnega izpila računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike (335/57). Avtentični tolmačenji posameznih določb uredbe o lilcvidadji kmetijskih dolgov (344/58). Prodajne cene bencinske mešanice (351/59). Podaljšanje trgovinskega sporazuma z Madžarsko (363/60). Pravilnik o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva (368/61). Odredba o zvišbi števila vajencev v puškarski in precizni mehanični stroki (380/62). Sprememba in dopolnitve pravilnika o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost (393/64). Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi (420/68). Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita v resoru ministrstva za trgovino in industrijo (446/72). Uredba o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih (450/73). Navodilo za pridobivanje pravice do specialnosti iz balneologije in kiimatologije (467/75). Dopisi NEMŠKI GOZDARSKI STROKOVNJAKI NA DELU V JUGOSLAVIJI? Pred nekaj tiicsed je objavil nemški poluradni gospodarski list „Süd-osL-Echo" vest, da je jugoslovanska vlada povabila nemške gozdarsko in lesne strokovmjake, da izdelajo načrte za racionalno izkoriščanje ju-goslovansldh gozdov in predelavo "lesa, ter da so ti že pričeli z delom. To, sicer neverjetno vest so pona-natisniU ninogi jugoslovanski časopisi. Vest pa ni resnična in je bila že preklicana od ministrstva za gozdove in rudnike. Potrebno je, da jo prekličejo ludi časopisi, ki' še tega niso storili. S. IZ KMETIJSKE ZBORNICE V LJUBLJANL Dne 12. avgusta t. 1. je bila 3. seja IV. odbora za gozdai'sIvo. ki je trajala od 10. do 13. ure. Navzoči so bili: predsednik Beno Kotnik, svetniki Matija AteguSar, Ivan Rivier in ing. Stanko Sotošek ler tajnik zbornice dr. France Pergai-. Glavni predmet seje je bila gozdarska anketa, ki jo namerava priredili zbornica to zim« v Ljubljani. Zbornica je uvidela, kako velike koristi je bila lanska kmetijska anketa, ki je zbrala gradivo, na podlagi katerega se del ajo korisbii poizkusi za zboljšanje slovenskega kmetijstva. Ker je gozdai-stvo usodnega pomena za Slovenijo in je zlasti kmetsko gozdarstvo vse premalo raziskano, je zbornica sklenila, dati ludi lelos priložnost gozdarskim stroko\Tija-com in lesnim gospodarstvenikom, da povedo na anketi svoje mnenje in tako s svojim sodelovanjem pomagalo pri zboljšanju slov. gozdarstva. Predvideni so sledeči referati: Razvoj in struktura gozdnega gospodarstva v Sloveniji; Urejanje kmetskih gozdov; Gojenje in varst\o gozdov; Domača lesna obrt; Mehanična predelava lesa; Gozdno gospodarstvo agrarnih skupnosti in planSarstvo; Gozdarska prosveta v Sloveniji; Pogozdovanje Krasa in goličav; Ureditev hudournikov — izvršena dela in progi'am; Izvor in delovanje Im-dournikov in vodno slanje polokov in rek; Gozd in iiedeljivosl kmetskih posestev; Gozd in javna bremena; Prevzem in uprava razlaščenih veleposestniških gozdov; Postranski gozdni proizvodi; Gozdarska politika in kmetsko gospodarstvo; Gozdno in lesno zadružništvo; Nacionalni dohodek gozdnega gospodarstva; Tehnika izkoriščanja gozdov; Kemijska predelava lesa; Ogljarstvo; I-cs v mednai'odni trgovini i. dr. Po proučitvi drugih vprašajij v zvezi z anketo je bilo Se govora o gozdarski šoli -v Mariboru, postaji za gozdne poizku.se, organizaciji državne gozdaj-ske službe, cestnem fondu, melioracijskem fondu, nabiranju brstečih smrekovih vršičkov, odstrelu medvedov, sekanju božičnih drevesc in o škodljivosti pobiranja mravljinčnih jajc v gozdu. Glede vsega je prišlo do uslreznih sklepov. Končno je sklenil odbor, zastaviti vse sile, da se uvede v ljudske šole pouk o gozdarstvu in kmetijstvu, ki pa ne sme biti po ^'sej Sloveniji enak, temveč prilagodcn ekonomskim razmeram posameznih šolskih okrajev, S. NOVO LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE V Beogradu pripravljajo ustano-novilev novega indnsLiijskega podjetja, ki se bo bavilo s kemi sko impregnacijo papirja in z izde avo nekaterih izdelkov kemijske predelave lesa. NOVA TOVARNA KOPIT V BEOGRADU. Kožarski trgovcc Miloje Jeremič gradi v Beogradu novo tovai-no za lesena kopita in podpetnike. Tovai-na bo v Icratkcm začela z delom in bo zaposlila okoli 30 delavcev. .NOVO LESNO PODJETJE „Rl-DJUSI". Na Mliništu v vrbaski banovini je bilo ustanovljeno novo podjetje „Ridjuši d. d." za izkoriščanje gozdov in lesno trgovino. Ustanovitelji so Malmar, dr. Rabac, Hadžidedie, Ibrasadič, Mustafa in dr. Književnost Dr. Janko Slebinger In ing. agr. Janez Mareiitič: Bibliografija slovenska kmetijske literature v IcUh 1919—193S, Ljubljana 1939. Knjiga obsega XII4-207 sb-ani. Posvetihie besede („Na pot") je napisal Martin Stelilovnili, predsednik Kmetijsite zbornioe. V nvodnih besedah („Za uvod") prii-editelja tolmačita sestavo gradiva, ki je Obrano po njima dostopnih sti'okovnih knjigah, brošurah, revijah in časopisih. Pripominjata. da ekonomska izraba' prostora ni dovoljevala, da bi bila isti članek' ali knjiga omenjena pri vsalci stroki, ki jo ta članek ali laijiga obravnavata. V poglavjii „Kratice" je razložen pomen črk lu številk, ki so zapisane v oklepajih pri bibliografskih podatkih. Gradivo je razdeljeno na štiri dele. I. del (str. 1—37) obsega oddelke: 1. Splošno kmetijstvo; 2. Kmetijska izobrazba; 3. Kmetijske organizacije; 4. Kmetijsko gospodarstvo; 5. Agrarna politika; 6. Agrarna I'e-t'orma; 7. Sociahii ])roblenii slovenske vasi; 8. Kmetsko gospodinjstvo in 9. Razne vede, ki. so v zvezi s kmetijstvom; 11. del (str. 3S—12G) je razdeljen na skupine: 1. SploSno poljedelstvo; 2. Žitarstvo; 3. Okopavine; 4. TravniStvo in pašništvo; 5. Industrijsko rastlinstvo; 6. Hmeljarstvo; 7. Vinogradništvo in kletarstvo; S. Sadjai'stvo in 9. Vrbiarstvo m cvetličarstvo; III. del (sti-. 127—171) vsebuje poglavja: 1. Splošna živinoreja, 2. Govedoreja; 3. Mlekarstvo; 4. Konjereja; 5. Švinjereja; 6. Reja malih živali; 7. Čebelarstvo in 8. Sviloreja; IV. del (sir. 172—183) pa! 1. Gozdai-stvo (str, 172—176); 2. Lovstvo (sü-. 177—ISO) in 3. Ribištvo (str. 181—183). V ,.D o d a t k u" so biogi-afski podalki o slovensldh kmelijskih stro-koTOjakih in pisateljih; na koncu pa je „Stvarno kazalo" Citatelje Gozdarskega vestnilva bo zanimal predvsem IV. del, zlasti še gozdarstvo. 2e na prvi pogled opazimo, da je gozdai'ski del po številu in obsegu bibliografskih ]3odatkov med najskroimiejSimi. Deloma Je prišlo do tega zaradi razmeroma maloštevilnih gozdarskih knjig in spisov, deloma pa zato, ker so nekatere razprave omenjene j^ri drugih kmetijskih panogah; marsikateri gozdarski spis pa sta prireditelja prezrla. Pri drugih kmetijskih panogah so omenjena dela: Ant. Sivic, Spori za meje (str. 19); Ivo Benkovič, Agrarna reforma in slovenski gozdovi (sli-. 30); A. Gosar. Gozdno vprašanje (sU\ 30); razni članki o agrarnih operacijah in agrai-ni reformi na straneh 28 do 31; Vladislav Fasan, Zagradba hudournikov v Sloveniji (sh-. 33); Alojzij Sü'ancar, Urejanje hudournikov (sli'. 35); Zakon o urejanju hudourailvov (sh*. 35); Vičanski Skerlec, Gozdni mah — dobra stelia (sü-. -II); R., Gozdni stelniki (str. 61); Steljereja na Koroškem (sü-, 41); Ant. Si-\ic, Iz^'rsevanje paš in pašnih pravic v gozdih na Kranjskem (sU". 61); R., Naši pašniku gozdi (str, 51); Fr. Mastek,' Bclo-krajinski stelniki (stz-. 61); B., Do]3rinos k melioracijam beloia-anjskih štel-nikov (sti-- 61); več člankov o planinskem pašništvu na straneh 71 do 72; nekaj člankov o indusbijskem in zdravihtem rastlinstvu, zlasti o vrbo-reji na sh-aneh 62 do 61; več člankov o orehu in kostmju na straneh 114 in' 115; nekaj člankov o kozjereji na strani 153. in nekaj člankov pri čer belni paši na sh-ani 66. Prezrla pa sta prireditelja vec člankov, ki so po letu 1919. izšli v Časor pisjn in brošurah, tako n. pr. v J u go s 1 o v en s k i Sumi, Zagreb, članke ing. Antona Sivica Izi-aba gozdnih pridelkov v korist celokupuosti (1920), Prirodno varstvo in ohranitev prirodnih spomenikov v gozdu (1921), Podatki gozdne statistike v Sloveniji za 1920 (1921) in druge; dalje v Škofijskem listu ljubljanske škofije članek ing. Antona Sivica, Škofijski predpisi za upravo cerkvenih iri nadarbinskifi gozdov; v Almanahu kraljevine .Ingoslavije razne podatke glede gozdai-stva, ki jih je prispe^'al ing. Anton Sivic; prispevke ing. Antona Sivica in ing. Stanka ' Sotoška v Trgovskem listu. Posebej pa le treba omeniti še Iv a t a -log gozdarsko lovske razstave na ljubljanskem velesejmu 1. 1930, v Ljubljani sčlanlu: ing. J. Rnstia, Gozdarska in lovska razstava leta 1930. v Ljubljani; ing. A. Sivic, Neliaj splošnih podatliov o gozdarstvu in lov-sIyu v dravski lianovini; dr. Si' Bevk, Od kamna do repcLirke; iiig. Cv. Božič, Državna gozdna uprava v dravski banovini; dr. L. L. Böhm, O gozdu in lesu; Bogdan Posačntk, Lovišča v podnižnici Slovenskega lovskega di-ušLva v Mariboru; ' Danilo Goriip, Gozdarsko lovska razsLava in naša lesna industrija in ing. .^.1. Slrancar, Zagrajevanje hudournikov. Lela 1930. je izšla broSiii-ica dr.^ Jožeta Rusa, Suha roba — brihUia Ribnica in široki svet. Omenili je b-eba ludi poučne članiie ihislrirane brošure „Z a naš les" ki je bila izdana ob .jesenskem velesejniu v Ljubljani 193ß s sledečimi prispevki; ing. arh. Rado Kregar, Za naš les; Ing. J. RusUa^ Gozdovi — naše bogaslvo; ing, Mirko Sušteršič, Kaj je gozd?; ing. Alojzij Slrancar, Naš Kras; Ante Gaber, Pogled nazaj — nam veleva naprej; ing. Cvetico Božič, Les od panja do konzuma; ing. Maks Slrenar, PasLorček les — les Častitljiv; dr. Vladimir KnaHič, Bajla; ing. Alfonz Pire, Les v kmečkem slavliarstvu; ing. arh. Rado Kregar, Gradimo svoje domove iz lesa; Kavka Karel, Uporabljajmo v slavbai-stvu več lesa in manj betona; ing. Herman Hus, Vpliv konsti'ukcije na slog lesenih slavb; ing. Stanko Dimnik. Moslove in sti'esna nosilja iz lesa — nazaj na prava mesla; ing. StanJto Dimnik, Tlaknjmo ceste v gozdnih pokrajinah na novodoben način z lesom; Božo Račič, Naši domači obrli - ribniška suha roba; J. Mnsič, Na.š resonančeu les je prvovrsten; gospodarimo z nnm pamebio, ne raz-melujnio ga, ne prodajajmo ga za slepo ceno; dr. Marius Rebek, Drevo, dobavitelj surovin kemični indnslriji; dr. C. Pavlin, Od smreke do papirja; dr'. Milan Dnlar, Naš les najprej za nas; Danilo Goriup, Pomagajmo našemu lesnemu gospodarstvu in lisočeni ki jih preživlja; ing. Anion Rudež, Izvažajmo samo lipiziran les in ing. Fraiijo Sevnik, Motorji na les in oglje so za nas najbolj ekonomični. Glede člankov, ki' so otnenjcni pri drugih pano«aIi in jih ni bilo mogoče liskali na dveh mestih, bi' bilo dobro, da bi imeli posebno opozorilo (Icakor na sir. lil. ali kako drugače). Bibliografski podalki za gozdai-slvo pa aa.) bi bili razdeljeni na gozdar.ske panoge: sploSno gozdarstvo, gojenje gozdo^', varst>'o gozdov, izkoriščanje gozdoi', mehanična predelava lesa, kemijska predelava lesa, izmera lesa,' m-ejanje gozdov, gozdarska politika in zakonodaja, gozdarska prosvela itd. Pri zhii-anju Jiaj bi sodeloval ludi gozdarski strokovnjak. Gozdai-skim in vsem "drngim kmetijskim slrokovnjakom, gospodarstvenikom, znanstvenikom in vsem praktičnim ter teoreličnim gospodarskim, zlasti kmetijskim delavcem bo knjiga nad vse tlobro služila, ker daje naslove v zadnjih 20 lelih izišle lilerature. Ta literalnra je raztresena po raznih knjigah, brošurah in revijah in marsikomur doslej ni bila znana. V laijigi je zbranih čez 300 samostojnili publikacij in okoli 10.003 člankov; vsa snov je vzorno in pregledno urejena. Na delo, ki je zahtevalo ogronmo ti-uda. je' lahko Kmetijska zbornica in z njo vsa slovenska jaraost res Mnosna. Knjigo toplo' priporočamo. Dobile jo pri Kmelijslii zbornici, .jubljana, Gosposvetska 2/1., za ceno din 100'— j^g s So to šok Fran Erjavce; O izobrazbi kmečke mladine, Ljubljana Ze naslov sam pove, da se bavi knjiga z izrcdjio perečim vprašanjem, o katerem bi morali razmišljati prav vsi, ki se jih v kalo-šni koli obliki lice skrb za Timečko mladino. Važnost lega vprašanja poudari pisatelj sam, ko pravi; „Eden izmed vzrokov precejšnje zaostalosti našega kmetijstva in s tem združenega siromaštva sta nedvomno prenizka splošna in stro.kovna izobrazba našega kmečkega ljudstva. Nikjer nisem trdil, da bo že sama izobrazba rešila težko in zapleteno socialno in gospodarsko vprašanje slovenskega kmeta, popolnoma sem pa prepričan, da je močan dvig te izobrazbe eden izmed prvih pogojev za navedeno rešitev." Z razpravo, ki je polna raznih podatkov in koristnih ^jobud, bi ,se morali seznaniti zlasti šolniki in javni delavci med našim kmečkim ljudstvom. Knjižica obsega 32 strani in stane broširana 8. din. Dobi se pri založnici — Kmetijski zbornici, Ljubljana, Gospos^'etska 2/L Ing. S. S o toše k Gradivo xa slovenski gozdarski slovar (Pomen znakov in ki-alic glej sir. 21!) HV = Hilschmanns Vademekum, Wien; TGL = Trgovsko-gozdarski leksikon Ljubljana 1933; U = Dr. in^. .\leksander Ugrenovič. — Gradivo 8. šLevilke je povzelo iz loijige: Dr. ing. Aleksander Ugrenovič, Tehnika trgovine drvclom I., sir. 112 do 113. — l'om«n drugili kralic glej na slraui 21 in 165! A — V zemljiški knjiöi je s lo črko zaznamovan imovin ^ii ali poseslni list. Na njem so vpisani vsi deli določenega zemljiSko-knjižnega telesa in stvarne pravice, ki so zdni-žene z laslnišLvom lega telesa ali njegovega tlela, n. pr. pekovska, kovaška, lekarniška obrt in druge pravice. Id so združene z določeno realitelo. - [TGL] a. C. = lega lela, ovc godine, dieses Jahres Ta kralica, ki je latinskega izvora (anno currcjile), je precej v navadi v Irgovskem dopi.sovaiijii. - [TGL] a dirillura = naravnost, neposredno, brez posrednika — izraz Je vzet iz italijanščine. — [TGL] a dirlliire = a dirillura — ta trgovski izraz je iz tranco.štine. [TGIJ a mela = na pol, na polovico ICiatica pomeni, da si pri nekem TOslovanjn ali Irgovanju dve pod-elji delila med seboj morebitni dobiček ali izgubo po delilvenem krilu, ia kalerega sla se poprej zedi-nili. — [TGL] B — V zemljiški knjigi je s to črko zaznamovan lastninski list. Na njem je zapisano, ktlo ima lastninsko pravico do nepremičnine, po potrebi tudi omejilve glede svoliodne-ga upravljanja (zaradi nedoletnosli, podaljšanja očelov.ske ali vai-uälce oblasti, konkinv.a i. dr.) — [TGL] C — V zemljiški knjigi je s to či-ko zaznamovan larenienski list. Na njem so zapisano stvarne pravice drugih oseb (zaslavna pravica, služnosti, stvarna bremena) in na teh pravicah pridobljene pravice (n. pr. nadzaslavne pravice), predüup-na pravica, pravica zopetiiega odkupa, najemninska pravica in lalie omejitve v svobodnem razpolaganju z zemljeknjižnim telesom ali njegovimi deli, ki so za vsakega (torej ne samo za začasnega) lastnika obvezne (n. pr. pravica do upravljanja [JD.sestva. fideikomisar-na subslitucija, prepoved prodaje, odtujitve ali zadolžitve pose- stva itd.). Zapisana je seveda lu-di omejitev, ki je morda obvezna zu osebo, za kalero je na lislu C zapisana kaka pravica, n. pr. prenos skrbstva na zemljeknjižnega upnika itd. C ali C = kratica za besedo „conto" in pomeni račun. — [TGL] Caf ali C. a [. = cil Kralica je iz francoščine: „cout assurance frei". — [TGL] e/f. = izmišljen račun, fingiran račun. račun na oko, proforma faJi-lura, predfaklura. ICralica je iz italijanščine: „con-lo lin to". — [TGL] „cIV = v ceni bljiga so vsebovane ludi voznine in stroški Kralica je vzela iz angleščine: „ooast and freiglil", oziroma iz Irancoščine: „coul frei". — [TGL] C'f. ali efr. = primerjaj Kralica je vzela iz latinščine: „confer, con feral ur''. — [H V J cfi. aii e. f. = angleški kubni čevelj (11/189) Kratica je iz angleščine: „cu-hicfeet". — [HV] C. F. & L = cif „cit" = nakladnina, zavarovalnina in dovoznina so v ceni že zaračunane Pri prodaji blaga preko morja si namreč prodajalec č«sto izgovori, čc so njegove ccnc kalkulirane za gotovino, ludi povrnilev obresti cd dneva prodaje do dneva dospelosti menice, po priliki do dne, ko pride denar iz prekomorske dežele. Kralica je iz angleščine; „coast, insurance and frcighl". — [TGL] C. i. f. = cif e. o. d- ali C. O. D. = blago je plačali ob prejemu Kralica je iz angleščine „cash on delivery", — [TGL] stara mera — slara mjera, altes Maß Poleg metrskih mer so se zadržale v rabi ludi slare mere, zla-sli avstrijske (slare dunajske), angleške, francoske (pariške), italijanske (beneške) in niske. t. I. = tega leta Lesna trgpvina Monopolizacija izvoza hrastovih železniških pragov v NemčijoV Lesui izvoz iz Jugoslavije v Ncmöijo je bil do sedaj prost in ni bil urejen po nobeni centrali. Ko pa je ijila sklenjena nova trgovska pogodba z Nemčijo, so se v jugoslovanskih lesnih krogih razširili glasovi, da je Nemčija dovolila uvoz 250.00Ü železniških pragov pod pogojem, da se ta kontingent poši. e samo s posredovanjem novo ustanovljene lesne Ivrdke ,,ULKO'', Ivi bi dobila za vsak prag nagrado 2"— din. Ta vest je vzbudila prccejšnje zanimanje in razburjenje; predlagalo se je, če se že izvaža s posredovanjem, naj posreduje izvoz vsaj kalca državna ustanova in ne privatno podjetje. V drugi polovici oktobra pa so prinesli časopisi med gospodarskimi vestmi poročila, da pisanje in govorice o monopoliziranju iz\'oza že-lezniäkili pragov nimajo stvarne |K)dlage, da nemška trgovinska delegacija ni sLavila te zahteve, da bo nadalje izvozni sistem ostal tak, kot "je bil do sedai, razdelitev kontingenta pa da bo izwäevata Narodna banka, Ivi bo dehla kontingeuUie dele" neposTedno producentom, iii da tvrdka ,,XjLI\0" Se nima svoje lastne proizvodnje ter bo lahko izvažala le. Če bo kupila pragove od drugih. Udeležbi) inozpmcev v jtigosiovanskili lesnih flehiiških družbah. 1^-ed vpeljavo kontrole nad nakazili dividend inozemcem so bili zbrani statistični podatki o udeležbi inozemskega kapitala v jugoslovanskih delniSIviti družbah. Iz časopisnih vesti posnemamo, da je v Jugoslaviji 1522 delniSldh družb in da je inozemski kapital udeležen pri 228 družbah. V lesni industriji je IG delniških družb, pri katerih so udeleženi ino^ zemci. Te družbe imajo lt)7.2 milijona skuiiiiega delniškega kapitala, od katerega je 54.1 milijona rokah iriozemcev. Prijava inozemskih delniških glavnic. Sklep Narodne banke o obvezni prijavi inozemskih delniških glavnic je bil izdan iz naslednjih razlogov; Delnice mnogih družb so v rokah državljanov listih držav, s katerimi imamo kliriški plačilni promet, zato bi morale bili njihove dividende obračunane v kliringii. Velik del teh delničarjev pa je špekuliral z di\'i' dendami. Svoje delnice so namreč deponirali v banke držav, s katerimi imamo svoboden devizni plačilni promet. Na tak način so dobili izplačane svoje dividende s prostimi devizami. \ Romuniji ustanavljajo celulozne tovarne z nemškim sodelovanjem. V zadnjem času je bilo jro sklci)u nemäko-romunske gospodarske pogodbe ustanovljenih nekoliko novih jodjelij za kemijsko pc'cdelavo lesa, pri katerih je raočno udeležena Nemčija. Zmanjšan lesni izvoz iz nordijskili držav. V prvi polovici letošnjega leta je izvozila Švedska 1,580.(X)0 m® lesa ali 17 "/ti. Finska pa 2,000.001) m' ali 2H "/o vsega evropskega lesnega izvoza. Blokade v morjili ob severni Nemčiji in skandinavskih državah švedsld in finski izvoz zelo ovira, tako da danes skoraj povsem stoji. Sicer prodajala ti dve državi les Nemčiji in Danski, toda s tem nikakor ne moreta nadomestiti svojega prejšnjega velikega izvoza v Anglijo. stanje lesnega trga Slovenije v oktobru 1939. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega veslnika) Lesna Irgoviua je vedno bolj pod vpli^'om vojne vihre, ki divja po severozahodni Evrojji in grozi tudi ostalim civiliziranim državam. To izpremenjeuo slaJije moramo upoštevali, ker ima močan odmev na vseli lesnih Irgih, zlasti pa še na iKvoziiih, kot je slovenski. Pomorska blokada v Severnem morju je skoraj x>opoliioma ustavila finski in močno zavrla švedski lesni izvoz. Zato je Finska ponudila Nemčiji velike množine lesa, ki je bil prvotno namenjen .Angliji, Franciji in nekaterim nevü'alnim državam, Anglija pa se zajiima za naš in romunski les; sicei- bo dobivala še precejšnje množine lesa iz Rusije, s katero je pred kratkim sklenila Irgovsko pogodbo, vendar pa si mora poiskali nadomestila za finski in Švedski les. Tako se nam sedaj rnidi ugodna prilika predvsem za izvoz celuloznega, jamslcega in mehkega gradbenega esa v Anglijo. Promet z Nemčijo pa ovirajo vedno večje težkoče kljub novo določenemu izrednemu kontigentu za 4,700,0(X) RM po specialnem računu ,,C". Vse tvrdke, ki žele izvažati hrastove železniške pragove, gradbeni les iz črnega bora, celulozni les ali okroglo jelševino v breme tega kontingenta, naj priglasijo svoje prodaje Zavodu za pospeševanje zunanje tJ-govine Beogi*adu ali Zvezi trgovskih združenj. Te prijave morajo imeti sledeče podatke: 1. ime in naslov izvoznika,' 2. ime in naslov nemškega uvoznika. 3. datum zaključka, 4. vrsto, opis in količino blaga, 5. vrednost vsa];e posamezne vi'ste prodanega lesa, 6. rok dobave in 7. dokazilo, da je nemški uvoznik zahteval oziroma prejel potrebno devizno dovoljenje, kdaj in pod katero številko. Po zatinjih vesteh pa je malo upanja, da bo ta izredni konthigent porabljen, ker so z Nemčijo dogovorjene cene prenizke v primeri s porastom naših ceii. Ti-govska pogodba z Grčijo je podaljšana in je ostala v bistvu ne,-spremejijena. Madžarska potrebuje še vnaprej dosti našega lesa; zato bo treba odpraviti plačilne težkoče, da ne bodo naši izvoznUvi čakali na plačilo 3 do 4 mesece. Možnosti izvoza v Italijo so vedno boljše, tako da v našem izvozu v Italijo zavzemajo les, di-va in oglje nad polovico vrednosti. Ti činitelji so povzročili trenutno konjunkturo lesnega tga; cene so se dvignile in ustalile z rahlo tendenco navzgor. Kako dolgo? Tega ne vemo! Potrebna pa je previdnost; plačilo se jiaj zahleva takoj. Mnogo škoduje nagemu izvozu dejstvo, da ni naša lesna numipulacija na sodobni višini in da ima vsak kraj svoje posebne Sortimente in navade. Ko bi bilo delo bolj organizirano, bi šlo v izgubo mnogo manj lesa, cene pa bi bile stalnejse in višje. Povpraševanja iz inozemstva. 503 - .Mcxandria: mizarski klej; ."j-IT — Anvers; žagim mehki les ler 518 — London: šolske škatle za okrogla in žagana hrastovina, svinčnike; fob. Sušali; .>21 — Montevideo: cigaj-etni papii"; .">18 — Tel-Aviv: Čist kremenov pe- 532 — .\mstcrdara: vsi izdelki, pri- sek, neobeljcnc vrbove šibe menii za izvoz v Holandijo; (dolge 120—140 cm) in olwlje- 535 — Praha: surove in predelane ne (dolge 90—140 cm); kože za krzna (lisičje, Uunje. .^10 — Alcxandj'ia: zastopniška Lvrd- 1, dr,); ka se zanima za papir, lipov 537 — Amsterdam: papir za izvoz v cvet, hrastov in bukov ies Vzhodno Indijo; ler za hrastove in bukove 538 — Gillespie III (USA): igralne parkcte; karte; 553 — Loiulon: tanin in oglje; 555 — Hamburg: divjačina in rutiiina; 558 — Tel-Aviv: zdravilna zelišča. Pripomba: Interesenti naj se obr- nejo za naslove na Zavod za pospeševanje zunanje ti-govine Btogi'ad, pošl, predal SIS. Pri vprašanju naj napišejo zaporedno Številko povpraševanja iu kraj. ' ' Valule in devize Uradni lečaji za november 1930. Finančni minister je določil za november sledeče uradne tečaje, po kalerih se imüjo izplačevali. Lakse jjo zukufiu o laksah, sodne pristojbine i. t. d.; 1 iiapoleondor.....din 350'— 1 zla La lurSka lira 1 aiigk-Sld funt 1 ameriški dolar 1 kanadski dolar 1 nemška mai-ka 1 lolj-ski zlot . 1 »C'lgü . , , ' 1 lengö 1 398'30 220 — 55- -5470 14-30 830 fl-30 8'60 2-80 22S-— M-azilijanski milrajs . . 1 egiplski luni ..... 1 palrsliiiski funt. . . . „ 223'— 1 iirugvajski jjezos ... „ 18"50 1 argenliuski pezos . . „ 12'50 1 čilski pezos.....din r25 1 iui-šl;a ])a])irnala lira „ 34'— 100 francoskih frankov . „ 124'50 100 švicarskiii fi-ankov . „ 1233'— 1(W italijanskih lir . . . „ 22S'80 100 holaiiUskih goldinarjev „ 2917'5( 100 bolgarskih levov . . „ 40'— 100 rumiinskih lejev , . „ 30'— 100 danskih kron , . . ,, 1113'— 100 švedskih kron . . . „ 1285 — 100 norvt'Skih kron . . . „ 12jO'~ 100 španskih pezeL . . . „ 240'- 100 grSkili di-ahcm . . . „ 40"- 100 češkoslovaških kron . „ 150"50 100 finskih mai'k . ,. . ,, 108 — 100 lelonskih lalov . . . „ 730,— 100 iranskih (perz.) rijalov „ 100 — Tem Lečajem je že prištet pri-bitek („prim"). Mali oglasi SUMARSKI LIST, mesečna gozdaj-ska revija, ki jo ureja univ. prof. dr. Levakovič in izdaja „Jugoslovansko šumarsko udružeiije" v Zagrebu, Vukolinovičeva 2., slane 100— din letno. IZVOZNIKI LESA! Ljublj.nnska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice, v Beogradu, Celju, iCranju, Mariboru, Ptuju, Rakeku, Slovenjem Gradcu, Splitu, Si-beiiiku iu Zagrebu, dajejo posojila na hlirinSke natiaznice, izdajajo izvozna uverenja in izvršujejo vse oslale bančne posle. Za izvozna uverenja pridejo v poStev zlasti v obmejnih krajih poslovalnice banke. Knjiga; Ing. Viktor Novak, Dcčji dan za pogozdovanje, HI. del, se dobi pri gozdarskem odseku kr, ban-ske uprave v Ljubljani in pri okrajnih gozdarskih referentih za 3'— din. Knjiga: Ing. Mirko Sušteršič, NaS gozd, se dobi pri Družbi Sv. Mohorja v Celju za 52'- dinarjev. »RAGUTIN CUTIC - vdova, pu.škar-na in Irgovina z orožjem, Maribor, Slovenska ulica 18. Zaloga samokresov, avtomatičnih pištol, lovskih ]jušk in vseh lovskih po-treh.šrin. Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega oi-ož-ja, montaža daljnogledov i. i., d. Knjiga: Ing. Anton > Sivic, Poljudna navodila za merjenje lesa, II. izdaja, se dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani za 12"- dijiarjev. Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovljene pa I udi po meri narejene, doltite v modni U-govini in izdelovabiici perila IV.VN BABI C, Maribor, Gosposka ul. 24. Knjiga: Ing. Vojko Koprivnik, Jugoslovanski lovčevi zapiski, se dobi pri ing. Vojku Koprivniku, Beograd, Zadarska lO/I za 30'— dinarjev. Knjiga; Ing. Viktor Novak, Pralika za gozdne posestnike, se doi)i pri Kmetijski družbi v Ljubljani za 6'— dinarjev. ^ obsenčevanju posevkov v gozdnih drevesnicah in o najnovejših obsenčevainih iesah Lojze M u š i e (Slovenj Gradec) S prebii-aliio ozii-oma poslopiio sečnjo dosežemo naravno pod-mltiflilov gozda in varen razvoj podmladka.') Podmladek mora imeli dovolj sončne svcLiobe, zraka, lalne in zračne vlage, a obenem zaščite proti sončni pripeki, vetru, mrazu, nalivom itd. Potimladek senčnih drevesnili vrst zalUeva delno zasenčevaiije. Sem spadajo jelka, smreka^ duglazija, bukev, gaber in deloma tudi črna jelša. Podmladeli svetlobnih drevesnih vrst pa ne prenese zasenčenja. Take vrslc so macesen. l>ori in vsi oslaii listavci.-) Vse slike (1 do 5) so iz baiiovinske-y;oKdne drevesnice v Slovenj Gradcu, (Foto; Avgust Broman) Slika 1. Se bolj kol v prosti prirodi — v gozdu, je potrebna zaščita nežnili cnolelnili in jxinekod tudi dvoletnih posevkov v gozdni drevesnici. Pri obsenčevanju moramo upoštevati lego in podnebne ter talne razmere drevesnice, ki so zelo različne. V suSnili krajih z dolgolrajno sončno pripeko mora biti zasenčenje bolj intenzivno kot v ugodnih legah, v zavarovanih dolinali, ob gozchi in v krajih kjer jo dosli padavin Lu dovolj vlage v zemlji. času kaljenja in v prvih mesecih razvoja zahtevajo vsi iglasti posevki več ali manj zasenčenja. Brž ko se rastline svetlobnih vrsI, zlasti niacesnove, ukoreninijo, je v zgoraj omenjenih ugodnih legah opustiti zasenčenje. Pokrivanje bi jih sicer varovalo pred neurjem, toda v rasli bi jih oviralo. (V banovinski goztlni drevesnici v Slo- ') Primerjaj Gozdarski vestnik 1938,, str. 92 in 93! 2) iGlej Gozdarski vestnik 1939., str. 21. in 45! Yeiijem Gradcu redno odslrtmjamo vse lese, pa tudi redke veje z macesnovih in borovih posevkov, brž ko vsa setev vzkali, Doslej nam je setev še vsako leto popolnoma uspela.) Posevke pa, ki rabijo senco (smreka, jelka itd.) je treba zasenčiti vse do konca avgusta, poneicod celo še v septembru. .Takost zasenčenja se po potrebi stopnjuje. V zgoraj opisanih razmerah uporahljamo obsenčevalne naprave v izdatnejši meri spomladi in poleti. Rahla pooblačenost neba daje pač najideahiejše zasenčenje. Naravno je dalje obsenčenje, ki ga nu- Slika 2. Slika 3. dijo ki'osnje starejšega drevja ^zredčeni sklep krošenj ali senca od strani). Temu naravnemu idealu se moramo čimbolj približali. Vdre-vesničnih veleobratih v Nemčiji je videti več metrov visoko nad posevki na stalnem drogovju speljane žične mreže, na katerili se po potrebi razgrnejo zavoji iz povezanega lahkega materiala (ločja, protja itd.; glej sliko v Imjigi Kache Paul, Die Praxis des Eaum-schulbetriebes, 1927!). Prenizko zasenčenje posevkov škoduje, ker je preveč sence in je zračno valovanje (ventilacija) ponnmjkljivo ter zaradi lega nedo-staja toplote pod leso. Posebno pri nezadostnih in površnih pletvah postane nizko pokrivanje za posevke pogubno; rastline se lahko zaduše ali pa počasi hirajo; nevarna je tudi koreninska glivica (Pliy-tophlora omnivora), ki more uničili vse vznikle smrečice. Za obsenčevanje nam služijo razuovrslne naprave. Najprimitiv-nejše so široko razraSčene mlade borove, jelkove, pa tudi listnate veje, ki se pošev (kot streha) zatalaiejo na obeh robeh gi'cdice. Poleg tega so uporabljajo tudi še razne kompletno zaokvirjene, iz lestev zbite lese (gare), ki so pa vse prenizke in neolirctne ter se morajo med plet^ami prestavljati, a 'za hrambo pozimi zahtevajo mnogo prostora. Vrh tega so tudi drage. Močno se uveljavlja za obsenčevanje tudi bakula (prvotno stukatumL material v zavojih), ki se razgrne po nosilcih: vodoravnih močnih letvah, pritrjenih na kolcih (nogah) in zabitih v zemljo. Slaba stran bakul je, da premočno zasenčijo in so z nosilci vred drage, zlasti še, ker so kratkotrajne. Sicer primitivno, toda več aii manj uspešno se vrši obsenčevanje tudi s setvijo jare rži, gi-aha, včasih tudi konoplje v vrstah ob naj- bülj izposLavlJenem robu gredice. Obnesla sc je zlasli seLev graha, konibinirtma z jaro ržjo; posebno dobro je služila za pomožno zasenčenje s sLraiii na izpostavljenem rol>\i kraj visoko posLavljeuih Jes (samo en sončni rob za vso obsenecvaino lego). Mimogrede naj še omenim, da na grahovih koreninah deUijejo dušične baklerije. Vse le obsejičevalne naprave so v primeri s prakličnim efektom zdriižene s prevelikimi sLroški tako za material kakor za delo, xlasli še, ker jih je treba pogosto preslavljati in popravljali. Ko sem sislemalično proučeval vse j)omanjkljivosli leb naprav sem si zamislil nov, enostaven Lip lese y.ii obscnčevanje, ki je sila prakličen, je prav poceni in sc obenem najbolj približuje sisLemii naravnega obsenČevanja. Nosilci (noge) so lahko poljulino visoki. V nadaljnjem hočem v besedi in sliki seznaniti strokovno javnost s lern svojim skromnim izumom. Zložljiva obsenčevaina lesa je iz 2 m dolgega in 1 m širokega močnega lesenega okvira (50 X 50 mm ali 30 X 50 mm). Y dolžino okvira so všteti po 10 cm dolgi stikalni nastavki na obeh straneh (slika 1.). En pai* teh stikal ima navaden urez zgoraj (100 X 25 mm), drugi par pa spodaj (100 X 25 mm). Na ta okvir je pritrjenih ok. 12—11 vzporednih, 1 m dolgih, 2 cm široldh in ok. I cm debelih letvic (lahko so tudi drugačne širine) v let\'icam enakih presledkih (lahko so presledki hidi večji ali manjši po polrebi, potem se spremeni tudi število letvic; slika Okvire spajamo tako. da se stikata povsem krijejo (slikn 3.). Na obeh robeh gi-edice zabijemo v zemljo 1 m vsaksebi v raz-daljidi ok. 2 m po dva močna kolca ali nogi, dolgi 1 m (lahko tudi več ali manj) lako, da so vse Le noge 7. ravno čelno ploskvijo 0'7,'j do 0'80 m narl zemljo (lahko tudi več ali manj). Nato položimo Slika 1. Slika 5. lesi' okviri! na nosilce noge in jih spojimo v slikalih. Lese so slidiihu' (sliki I. in 5.). i-'rednosl leh les pred drugimi je v lem, da jih lahko poljubno visoko nameščamo in da su lahko pleje pod lesami, nc da bi jih bilo Ireba premikati ali prestavljati; nadalje se obsenčevanje zlahka regulira (napravijo se lese za prilikam uslrezajričela tudi v skandinavskih državah, Angliji in Nemčiji proizvodnja v večjem obsegu. Skupna uporaba v Nemčiji in Angliji je znašala v Iclili: 1935-17-3; H);3G-30'4j 1937-■10'— in 1938-:!5'— milijonov m-. Produkcija ostalih evropskih držav mi ni znana, vseliakor pa je relativno manjša od angleške in nemške. V naši firžavi smo porabili preteklo leto komaj 150.000 m^ takib plošč, medlem ko znaša kapaciteta naših domačih tvornic preko 800 tisoč m^ lelno. Iz tega nazorno vidimo, kako majhna je pri nas uporaba lalikih gradbenih plošč v primeri z zapadiiinii državami. OtI petih domačih tvornišldh podjetij so tri tvornice delo popolnoma ustavile. Zanimivo je tudi dejslvo, da se plošče v približno enaki meri uvažajo in izvažajo. Vzrok temu leži pač v glavnem v tem, da še vedno uvažamo predmete, ki jih sami izdelujemo. V danem jiri-merii celo sami iz\'ažamo; iiaŠ uvoz se lorej ne omejuje samo na predmete, ki jih sami ne moremo proizvajati. Teža lalikih gradbenili plošč znaša na m' 320 — 100 kg. Polovico do ene treljine le teže tvori les. Ostala teža pa odpada na cemenl. magnezit in na kemikalijo, ki služijo za pospešitev vezave, dosego čim večje Irdnosli in impregnacije jjroli ^netljivosti. Pri zgoraj omenjeni nporabi 63 milijonov ni^ je bilo potemtakem uporabljenega, če računamo povprečno, da tehta 25 centimetrska plošča 10 kg, 500.000 m« ali 32.000 vagonov lesa. Ta visoka števila nam i)ričajo o povsem novem načinu uporabe les;i, ki nam pred tleselimi leli Se ni bil znan. Plošče so dandanes že norminme; le norme predpisujejo določeno prožnost, odpornost proti pritisku, težo. provodnost to]>lole kakor tudi ii^mcro in dimenzijo 200X50 cm. Najvažnejši činilelj ji: pri ploščah provodnost, ki mora znašali 0 08 kcal/mh". Kcal/mb" = X = provodnosino število; lo nam označuje množino toplote, ki prebije 1 kubičiii meter maleriala pri lemperalurni diferenci 1« C (kad = kilogramkalorij). Naslednja tabela nam nazorno kaže po V. D. I. izolacijske vrednosti nekaterih važnejših materiali] (1. rubrika: provodnosino številu. 2. rubrika: leža kg/m^, 3. rubrika: debelina opeke v cm, ki ustreza izolacijskemu odporu (VX) 1 cm navedenih malerialij). Iz tabele je razvicbio, da rasle izolacijska zmožnost plošč z njih ■padajočo ležo. Cim lažje so jilošče, lem boljši so torej izolalorji. Končno še nekaj besed o niožnosli uporabe lega izolacijskega materiala na zgradbah! Plošče nam služijo predvsem za izolacijo slen in stropov, nadalje kot podlaga llake, obloga železobetonskih. železnih in lesenih konstridvcij ter končno kot gradbeni niaterial za zidanje i>roslo stoječih medslen. Material Provodnostiio število Teža kg/ins Debelina Kidu iz opeke v cm, ki predstavlja isti odpor kakor navedene ma:erial j J lin to vina 0-055 323 13'ö dobil čevina 0-06 300 12-5 lahke gradbene plošče Ü-07 250—400 10-7 lahlte gradbene ploäöe 0-08 350-500 9-4 lahke gi-adbene plošče 0-12 630 6-3 lepenka (biLiimen) 0'12 1000 6-3 les 0'12 550 5-— uineLni lesni llak 015 1500 4'— linolej 0'16 1200 3-8 sLeldo 0-65 2500 1-2 ■omet (apueni, zim an j i) 075 1800 r— beton 0-80 2000 0'9 o dečjih dnevih spomladi leta 1939 lug. Vildor Nova k (Ljubljana) lldejstvüv;uije šolske mladine pri pogozdovanju v zadnjih letili razveseljivo iiapreduje.i) Letošnje spomladi je doseglo število prireditev, ki so znane pod imenom „dečji dan za pogozdovanje", višino kaiior doslej še nobeno leLo. ZaLo se moramo zaiivalili predvsem požrtvovalnemu sodelovanju uCiloljstva in naporu gozdarjeii' pri oličmli upravnih oblastvih. V sledečih vrsticah navajam podatke Leli prireditev v naši banovini. številke v oklepajih veljajo za lansko pomlad in nam kažejo' razliko med lanskimi iji lelošnjimi uspehi. Dečjih dni za pogozdovanje je bilo 588 (520). Dečji dnevi so bili prirejeni v vseh okrajili banovine v številu, ki je razvidno iz priložene tabele. Prireditve so vodili v 150(149) primerih gozdarji občnih upravnih oblasti, v 8 (5) priuicrih državni gozdarji direkcije šum v Ljubljani, v 49(38) primerih privnlni gozdarji in v 381 (328) primerih učitelji sami. Dečjim dnevom je prisostvovalo 32.177 (25.847) učencev, 995 (752) učiteljev in učiteljic in 73 (79) drugih oseb. Pogozdovaaija so se udeležili ludi gojenci nižje gozdarske šole v Mariboru in vojaški tečajniki na tej šoli. Vsega se je posadilo pri Leh prireditvah 412.400 (359.241) gozdnih sadik, 357.100 (315.015) iglavcev in 55.000 (44.226) listavcev. Naj- 1) Glej Gozdarski vestnik I., sli*. 178! več jü bilo smreke, precej navadnega bora, črnega bora, akacije in navadnega jesena. V inaiijšein številu so sadili amerikanski jesen, črno jelšo, rdeči hrast, domači kostanj, jelko, macesen, kanadski topol, gladki bor in dr. 50 — 55 — f lo — AS — F > : u 40-h : □ p-u- : DC ^ OL 25 - - E 5 20-J -: > 15-U- F H -)0 — □ =ENA PRIREDITEV >u - D 1 ~ < J bi n HrrS «■■■••I ■•■■•I 15 -iOI ■72 MARCC APRIL MAJ DAN prireditve Gralikon časovnega poleka dečjili dni zu [ingozdovanje spomladi 1939. (Sestavil ing. Viktor NovnU.) V krškem okraju so puiii'jali tO kg domačega kostanja. Banovin.ske gozdne drevesnice so i>rispc'vale za Lc prireditve nad 2SÜ.OOO (211.000) sadik v vrednosti okoli 23.001) (16.292) din. OsLalc sadike so prispevali privatniki, nekaj tudi okrajni kmetijski odbori. V 153 (119) primerih se je vršilo ptigozdovanje v gozdovih, ki so pod posebnim javnim nadzorom, lo je v nadar])inskili, cerkvenih, občinskih, solaslninskih in pod. Pogozdilo se je 96.S ^89) ha golja-v in ]>osek. na 1 hekLarjn pa se je izvršilo čiščenje. Dcčji dnevi so se vršili med 13. marcem in 22. majem 1939. Okraj I CL _0 > Prireditve vodili ROzdarji fsJ •o ja o n -o C >o 3 Število udeleženih šot učencev >u 3 ao 3 t* -O Posadilo se je sadik iglavcev listavcev skupaj B £ > •S O « s?- 4.000 2.900 6.900 1-55 24.980 2.700 27,680 1 5'53 21.6(H) 5.800 27.400 4-30 0.100 13.638 19.738 2-35 20.280 — 20.280 5-79 8.640 — 8.G40 2'2G 12.000 — 12.000 6-— 10.750 — 10.750 3- 17.910 100 IS.OlO 3-55 12.740 1.700 14.440 3-76 4.G20 — 4.620 075 13.700 — 13.700 4-20 11.600 _ 11.600 5-80 3.700 1.400 5.100 0-83 11.200 — 11.200 5-60 15.200 2.500 17.700 4-40 14.500 — 14.500 3-55 8.700 13.480 22.180 3-60 31.900 9.300 41.200 8-20 28.700 200 28.900 4'— 13.600 — 13,600 4- 14.561 300 14.861 3-63 6.020 ISO G.200 ri9 27.012 100 27.112 613 13.380 700 14.080 2-83 357.393 51.998 412,391 OG'Sü Brežice Celje Črnomelj Dol. Lt'jjdava Dravograd Gornji grad Kamnik Kočevje Kranj Krško LaSko Lilija Ljubljana Ljnlonier Logatec Maribor, d, Ijr. Maribor, I. b. Murska Sobola Novo mesto Pluj Radovljica Slo\'enj Gradec Slov. Konjice Skofja Loka Šmarje pri Jclšali 8 37 19 17 33 16 30 31 24 17 6 15 29 7 28 20 16 28 38 3S 24 32 18 25 32 5 13 1 i 5 G 5 7 11 4 8 7 5 3 7 7 9 1 (i 7 13 2 9 5 1 2 2 ■1 1 23 18 « 28 II 2-1 19 10 3 3 22 1 25 13 9 19 31 30 10 19 10 16 22 8 37 19 20 32 16 30 31 24 15 R 17 29 S 28 20 18 31 38 3S 23 26 18 25 32 477 1.815 1.015 l.OSt 1.648 668 1.374 1.300 l.tilfl 1.014 359 630 1.297 705 1.433 1.078 1.056 3.018 2084 2.757 916 1.331 558 1.324 3.563 20 42 51 51 49 19 30 31 42 35 10 13 29 29 28 28 30 88 84 31 51 18 40 35 3 44 12 14 Dravslca banovina 588 15« 4» 381 589 32.137 995 73 (M (M Največ prireditev je bilo na dan 19. aprila, in sicer 57, ter na dan 5. aprila: 47, Zaradi suše v prvi polovici aprila se je večji del pogozdovanj vršil v drugi polovici aprila. Marca je bilo 81 poj^ozdo-vanj, aprila 476 in maja 28. Točnejši ijotek je razviden iz grafikona na str. 223, katerega je zanimivo primerjali z grafikonom Umskega lela.=) Da bi se pogozdovaliia akcija čira bolj razširila, je izdala kraljevska banska uprava brošurico „Dečji dan za pogozdovanje III. ilel," ki je bila poslana vsem ljudskim šolam brezplačno. Določanje lesne mase v gozdnem gospodarstvu Ing. Mirko S ii ä I e r S i C (Ljubljana) Liesno maso ali gmoto drevja delimo: I. na drevesJiino (LSaummasse). ki pomeni vso lesno gmoto drevesa do zadnje vejico nad slorom, 2. na deblovino (Schal'lholz), ki je ves les debla od šlora tlo vršička, 3. na o b 1 o v i n o (Derbbolzmasse), ki predstavlja ves les drevesa iznad fi cm premera 'na tanjšem koncu), 1. na b 1 o-dovi no (Klolzbolz) — to je deblovino, ki ima jia lanjšem koncu navadno večji premer kakor 7 cni ui pri kateri je že odštet odpadek lesa -zaradi polreljne nad mere hlodov, 5. ini ■\'ejevino (Aslholz), pod katero je razunicti ves les izpod 7 cm premera (na rlcbelejšem koncu) in 6. na vrh o vin o (Gipfel ho I z), ki jo imamo zlasti pri iglavcih, kjer se vrh izpod 7 cm premera odreže. Povsod je mišljena seveda čisla lesna gmota brez lubja. D reve sni no kakega gozda ali sestoja ugotnvljamo, kadin-posebne krajevne razmere omogočajo donosno vnovčevanje vejevja bodisi neposredno za drva (v negozdjiatih krajili) bodisi mehanično ali kemično predelavo (v tovarnah, oglje). Za cellil^■o seslojev uporabljamo razne tablice za lesno maso (donosne tablice), ki so nastale poizkusno, s tem da se je izmerilo več slo tisoč milijonov debel. Ker se meritve niso \TŠile pri nas, tablice ue ustrezajo docela našim potrebam; so pa koristno pomagalo strokovnjaku, ki ve. kdaj, kje in koliko mora tabličnim podatkom pridejali ali, zlasti pri nas, odvzeti, da se (jraktično jn-ilegajo našim gozdom. Vendar so vse te tablice prikrojene za sesloje enakili starostnih in debelinskih razredov, kakršnih je pri nas razmeroma malo. Naš gozd, vsaj kmečki, je po večini prebiralen, tako da najmanj Va gozdov ne gre v okvir teh sicer koristnih tablic, in je zalo treba zlasti pri cenih'ab prebiralnib sestojev velike previdnosti pri njih uporabi. Dieblovint) določamo z izmero prsnega premera debel in z ugotovitvijo višine na podlagi posebnih tablic po raznih metodali. Taka izmera je Indi najzanesljivejši način za čim natančnejšo ugotovitev lesne zaloge kakega gozda, a je tudi temu primerno draga. ä) Glej Gozdarski vesliiik t., str. I7fi: Poteg mnogega računanja zalUeva veliko časa iji dosLi telesnega napora. Končno pa tudi izmera ni tako natančna, kot je dve in dve natančno šliri! Kajti di-evjc. je živa narava, ki ustvarja toliko različnih likov, kolikor je debe); vsi ti so si podobni in na videz enaki, po pojmih matemalike pa močno različni. Zalo mora vsiikdo, ki meri, postopali do neke meje kompromisno in si za razne debeline in višine izdelali šablone povprečja. To ni lahka in enostavna naloga; kos ji je samo strokovnjak. Neuki ljudje se čudijo, kako je mogoče, da kaže ena izmera v primeri z drugo 10, 20 in ludi več odstolkü^■ razlike; zaradi Lakih merilvenih razlik so pravde požrle žo marsikateri gozd. Merili so pač nestrokovnjaki, ker je na splošno iikoreninjcn nazor, da to „enoslavno" reč zna vsakdo, ki jc Jlerjenje drevesnih debelin. (Ing. VilcLor Novalcr Pralika za gozdne posesLnikc, str. 19.) nekoč s slego (merilnimi kleščami) premeril nekaj debel. Upam si trdiü, da velika večina niti lega pravilno ne zna, kaj šele vse drugo, kar je treba znali, preden se dado dobro uporabljali obrazci se-stojiiiskih ali debclnih tablic. Žal se to zmotno mnenje o „otroški enostavnosti" izniere in ocenitve gozdov drži še tudi po uradih, zlasti na sodiščih, kjer navadno močno podcenjujejo strokovno delo kvalificiranih gozdarjev. Zato še vedno večina sodnih gozdnih cenitev obstoji brez vsake ulemeljitve, v goli ugotovitvi, da je gozd s svetom in drevjem vred ocenjen m- toliko in toliko. Oblovina je obhka lesne gmote, ki se v praksi največkrat ugotavlja. Vse uradne, zlasti sodne cenitve imajo z malo izjemami za podlago oblovino. Lesna trgovina kalkulira pri ])rodaji navadno z oblovino, pri nakupu pa s hlodovino. Tudi gospodarski in sečni načrti se največkrat naslanjajo na določitev oblovine, ICajti le izjemoma so naši gozdi taki, da se lahko resno račima z vnovče-vanjem vejevine. Končno oblovina praktično najčešče ni drugo kot deblovina, ki ji je odbita lesna gmota izpod 7 cm debelinskega premera (na lanjšcm koncu). Pri iglastem drevju je to vrhovina. V praksi je pri nas tudi ob sebi inne™o, če nekdo govori o količini lesa v tem aii onem goždu, da pai tem misli oblovino in da vsak praktik gozd le po tej ocenjuje. Tudi si približno lahko predstavljamo gozdj kakšen je, če nam nekdo ob neki starosti in vrsti drevja pove, koliko lesa (oblovine) stoji na hektarju. Vejevje je namreč za enkrat v našem gozdnem gospodarstvu kvečjemu zlo, ki samo kvari lesu cene; zato z drevesniiio ne račimamo. Tudi si n. pr. ne moremo predstavljati, kakšen je. v resnici, recimo, 60 let star jelov gozd, ki ima toliko in toliko drevesnine, kajti niti najmanj si ne moremo predočiti, koliko odpade od tega na vejevino, ki ialiko zavzema od 15—50 "/o vse lesne gmote. Vendar določajo predpisi o urejanju državnih gozdov v načrtih ugotovitev drevesnine! Če že izmera deblovine ali oblovine ne more biti niti od daleč matematično natančna, kakšna je šele ugotovitev drevesnine, ki more praktično sloneti zgolj na cenitvah, Te praktične cenitve drevesnine so domala brez pomena, ker je izmera lesne gmote vejevine vsaj pri nas nemogoča. Cemu potem sploh izinere? Mislim, da je to krivda starejših sestojskih tablic (Feistmantel), ki operirajo samo z drevesnino. Mnogi, ki uporabljajo te praktične tablice niti ne vedo, da so te tablice za drevesnino in ne za deblovino aU celo za oblovino. ' Predstavljajmo si sedaj ocenitev gozda, Id jo na podlagi teh lablic za oblovino izvrši nestrokovnjak! Neprimerno uporabijivejše in zanesljivejše bi poslale te tablice, ko bi jim bil pridejan odstotni izkaz vejevine po starostnih razredih, stopnjah zarasti itd., kakor je to podobno navedeno za lubje, korenje in slično. • Ce bi se zgodilo, da bi pravilnik za urejanje privatnih gozdov, ki se baje pripravlja, določal v gospodarskih načrtih ugotavljanje drevjcsnine, bo možno glede posekov harmoniko teh načrtov znatno bolj nategovati. Gospodarski načrti za naše gozde bi s tem postali zgolj papirnati. Zato bi moral predpis nararaost določati v gospodarskih načrtih ugotovitev oblovme, ker je le oblovina tista oblika drevesne gmote, ki je kolikor toliko natančno določljiva na podlagi izmer in ki ima pri nas za sedaj z QSVo pravilnostjo edino pomembno gospodarsko vrednost. Glede hlodovine, ki je samo neka prečiščena oblika oblo\dne za trgovske namene, ni kaj pripomniti, enako tudi ne glede vejevine in v r h o v i n e. Čas pogozdovanja se bliža! Preskrbite si pravočasno semena in sadike! Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 2®. Pristojbine za lovsko karlo. Prosim Vas, da nii sporočite, Ivolike so pristojbine za lovalco karto. F, M. Mariljor ODGOVORI 25. Mejlniki na gozdni preseki. Najbolje bo, da postavljate mejne kamne tako, kakor predpisuje gozdni gospodarski načrt. Ce pa nimate sestavljenega gozdnega načrla ali če se ne strinjate z navodili v načrtu, izvršile delo v skladu s krajevnimi razmerami. Zadeva pa ni tako enostavna; zato bo koristno, če Vam navedeni mnenja strokovnjakov in nasvete uradnih navodil, ki so nastala na podlagi mnogolelnili skušenj: Talio sveluje^) .ludeich: „Mejnike postavljamo ob rob in ne v sredo glavnih in stranskili presek, da moremo le-te uporabljali za izvoz lesa. V lažjo orientacijo nam bo, če bomo postavili mejnike vedno na določeno stran presek, n. pr. na severno stran giaviiiti in. vzhodno stran stranskih presek," Avstrijska uradna navodila^) so v § 17. predpisovala; „Na umetnih presekah (glavnih in postranskih) je zakoličili za bodočo preseko, kjer bodo slali pozneje mejniki. a) na ravninskili in gorskili presekati črto, ki je nasproti nevarnemu vetru; b) v raNTiini črlo na Usli strani, lijer bodo sestoji predvidoma preje zreli za sečnjo; c) na gla™ili presekah črto, ki gre po gorski rebri (pobočju) na zgornjem (višjem) robu, ne oziraje se na to, ali jih rabimo za pot ali ne". HulnagI') pravi: „Mejne znake postavljamo ob rolni preseke." Jugoslovanska navodila^) pa predpisujejo v g 12: „Pri nmclnih črtah gospodarske razdelitve je poslavljati mejne kamne na listo stran preseke, ki jo smatramo za stalno: a) na presekah v ravninskem in gozdnem terenu jih poslavljamo na tisto stran preseke, proti kateri piha nevarni veter. Preselve pa razširimo v smeri proti vetru; ') Dr. Friedrich Judeicli, Die Forsteinriclilung, 5. Auflage, Dresden 1893, (sU*. 282.}. tnstndvlioii für die Begrenzung, Vermessung und BelriebscinrichUing der österreichischen Staats und Fondsforste, 2. 31.5Q2, 13. XII. 1901. Dr. Hufnagl — Prof. Voseli — Dr. MileLic, Pralilifuo urcdjivanje šuma, Zagreb lt)2G, sLr. 25. (Mul'nagl je za to svoje v lu-vašCino'prevedeno delo dobil mnogo pobud iii si naljral bogalih skušenj na delu v kočevskih gozdovili.) ') Upulslva za uredivanje državnih šuma. (Mmislarslvo .šuma i rudnika, odeleiije za SumarsLvo), br. 33.820, 2E). XII., 1031. b) na glavnih ravninskih preseivuli na Lisli .rob, ob katerem so sesloji, ki bodo preje zreli za sečnjo; > c) na glavnih presekah po grebciiili^l na ^■išji rob preseke ne oziraje se, ali jih rabimo ali ne." Slanko S o Lo šek 26. Prislojbine za lovsko karlo. (Gozdai-ski odsek banske uprave v I.juliljani, III/7 št. 3385/2 ^ lySf).) Državna kolkovna taksa "o u) > C 3 S > O ■S* za lov M 2 2 Is o OJ SJ s C Skupaj & i a p C t- E CS N N! tS S K E ^ S s: a M P •JI M a "n = > S O ä o a N I-* S X 3 E cs a O iŽ dinarjev A. Koledarske lovske karte: a) z a lovske upravičence in njihove g o s t e : 10 30 40 50 tiO 50 J 10 105 115 125 135 1 83 b) z a zaprisežene lovske čuvaje; 10 — — — — 50 1 5 — C5 1 63 c) za državne gozdarske nameščence : IÜ če ne pro« si urad 5 — 15 (5) 83 a ni obvezna e) za samoupravne nameščence: 10 30 40 50 0 10 55 65 75 85 83 B. IVIescčaa lovska karta: 10 30 40 50 m prva 25 vsaka 00 150 245 (220) 255(230) 265 (240) 275 (250) S3 a ni obvezna Iz primerjave avstrijskih in jugoslovaiiskiti navodil vidimo, da so jugoslovanska skoraj dobesüden prevod avslrijskih. Bistveno se raziiltiijejo edino v točki c) Avstrijska pravijo; „po rebri ali pobočju" (längs der Berglehnen"), jugoslovanska pa ,,po vencinia i grebenima" odnosno „ki se raztezajo po vencih in grebenih" (Navodila za urejanje gozdov — Službeni Ust lf)32., 85/1130), kar ))i bilo polrehno v jugoslovanskih navodilih popravili. Zakoniti predpisi in olcrožnice Vabilo na redni lelni občiii zbor Zveze absolventov gozdarske Sole v Mariboru, ki se bo vršil dne 14. januarja 1910 ob 9. uri dopoldne v prosLoi'ih gozdarske šole v Mai-iboru, Vrazova ul. 5, s sledečim djievnini redom: 1. Otvoritev občnega zbora, 2. Referat urednika Gozdarskega vestnika, 3. Volitev zapisnikarja in overovatelja zapisnika, 4. Citauje zapisnika zadnjega občnega zbora, 5. Poročila odbornikov, 6. Volitev novega odbora. 7. Predlogi članov in slučajno sli. Odbor poziva vse člane, da se polnošteviluo udeleže občnega zbora in s tem pokažejo svojo stanovsko zavest. Ta j nik: Predsednik: Martin 1'otočnlk 1. r. Stanko Zmazek 1. r. Premiranje izvoza v Levanl. Minister trgovine in industrije je izdal odločbo, da znaša premija zsi izvoz sadnih zabojev Ckontingent 12 milijonov) 8®/o in za lesene galanterijsko izdelke (kontingent 250.000) 12 "/o^ Ta odločba velja od 13. novembra t. 1. Premija se bo obračunala tako, da bo omenjeni odstotek dodan prostemu borznemu tečaju na dan obračuna vnesenih deviz. Izvozniki moi-ejo dobiti to premijo, če predhodno zaprosijo pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine za tl'anslerno izvozno dovoljenje. Devize bodo plačane po Zavodu, kateremu je predložiti dokumente; faktm-o s predpisom, carinsko deklaracijo, železniški ali ladijski tovorni list in nalog vupcu, da piača po Zavodu, Po sprejemu deviz bo Zavod jjlačal izvozniku protivrednost s premijo v dinarjih. Nekateri novi zakoniti predpisi. (Iz Službenega lista dravske banovine 1939.) Uredba o izdaji posebnih blagajniških zapisov pri Narodni banki (437/77). Navodila o načinu brezplačnega oddajanja zdravil biološkega izvora (474/77), Uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije (480/77). Avtentično tolmačenje odstavka S. člena 2. uredljc o likvidaciji kmetskih dolgov (480/79), Tečaji državnih vrednostnili papirjev pri sprejemanju za kavcijo (488/79), Urecl la o sijremembi in dopolnitvi uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, mdustrijsldh in obrtnih zbornic (498/80). Do Jülnitev pravilnika za izvrševanje zakona o izdelovanju, uvažanju, izvažanju in prodajanju smodnika, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, sL-e!iva in orožja (499/80). Odločba o ustanovitvi postaje za kontrolo sodov v Skofji Loki (501/80). Popravek uredbe z zakonsko močjo o gradnji in opremljajiju sodnih poslopij in o urejanju zemljiSldh knjig (501/80), Avtentično tolmačenje odstavka 2, člena 11. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (513/82). A\'tentično tolmačenje odstavka 2. člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (519/83), Sporazum o razširitvi jugoslovansko-italijanskih pogodi) in sporazumov na kraljevino Albanijo (325/84), Statistika Les v splavih po Savi, Krbi in claljc po Savi I. 1938. (Po podatkih gozdarskega odseka bajislce uprave.) Odprenme postaje > Vrsta in množina lesa Skupna množina lesa O « äf > a deske stavbni les olirogel les ^ a kosov q plm sko«i TS4S leto Ribče HotiG Lilija 21 22 97 — 750 700 2.720 l.SSO 5.200 350 325 952 sept. o vL Sniarüio pri Li 3 — — 260 — 27 sit OTT VBC leto Breg-Maljek Sava Pasjek Renka 42 36 14 17 — — 4.560 3.900 1.600 2.100 — 570 480 168 204 e 2 TJ 3 1 1 O «s fj ■E4 Šmarje-Sevnica Hachenburg Radeöe pri Z. m. Boštanj-Radna Krško Krška vas 32 8 24 93 10 1 1.670 8.135 6.000 6.535 150 1.640 14.960 1.3G0 150 12.500 __- 1.140 77 481 3.465 270 20 skupaj 420 1S.S05 H.24d ä4.720 — 1 S.529 Les v splaviti po Dreti, Savinji in ilaije po Savi i. 193S. (Po podatkih gozdarskega odseka banske uprave.) Odpremue postaje „ > Vrsta in množina lesa Skupna množina lesa o v « o S ® • ,-i F* > C3 S " deske stavbni les okrogel les S •v; tc kosov q 1 1 plm 1 S i-š Kropa—Bočna Smai-Uio ob Dreti Posto-polje— Kokai-je Rečica ob Paki Ljubno Radmirje Pobrcžjc Rečica Prihova Mozirje 606 544 190 93 583 643 200 770 50 176 171.000 163.100 54.600 51.000 379.000 192.000 76.000 204.000 16.000 152.000 33.000 31.100 11.200 4.200 20.4Ü0 45.100 3.200 37.100 2.100 19.100 150 3.351 3.031 1.062 507 3.119 3.666 1.032 4.266 271 3.835 6.060 5.410 1,000 930 5.830 6,430 2.000 7.790 500 4.760 .4 « Ol "5 o Letuä Parižl, C Grobe ski most Polzela Celje (mesto) 12 6 50 35 214 3.500 1.400 7.000 5.250 56.000 140 140 2.100 1.400 3.710 — 600 275 2.500 1.750 14.980 84 40 350 245 1.500 slcupaj 4.4S1 1,531.850 1 2 lit.»SO 150 44.245 43.859 Splavarski promet po Dreti, Savinji in dalje po Savi 1. 1938. (Po podatkih gozdai'skega odseka baiiske uprave.) Odprcmne postaje (število) splavov Reka Namembne postaje (število) splavov Reka Hrežice (50) ZapreSič (100) Zagi-el^ (696) Sisak (50) Gi-adiška (65) Hrod (253) s-rs in Raca (5) Mitiovica (515) Ruma (150) Sabac (t'lO) Ku]jinovo (100 ) lieogi-ad (12061 Zcmun '200) s Pančevo (591) ca Smederevo (250) o Koviu (100) Kropa—Bočna (Btxr Šmartno ob Dreti (5-J4) Pošlo polje-Kokarje (11)0) Rečica ob Paki (t)3) Ljubno (583) Rtultnirje ((M3) Pobrežje (200) .Rečica (779) Pri bova (50) Mozirje (47(i) LetuS (12) Parižlje (6) Grnbelski most Polzela (35) Celje (214) (50) Splavarski prorael po Savi, Krki in dalje po Savi 1. 1)138. fPo podatldli gozdarskega odseka lianskc uprave.) Odprcmne postaje (število) spla\'u'v Reka Ribče (21) Ho tie (22) Litija (97) Šmartno pi-i Liliji !!■ JJrcg—Maijck '42 Sava (3f)j s Pasjek' (M . Renke (17) Šmarje—Sevnica Rajlienburg (8) Radeče pri Zid. m. (211 Bošlaaj—Hadno (93) Kriiko (l(t) Krška vas (1) Krka Namembne postaje Slevilo) s)5lavov Reka Zagorje (2) Trbovlje (236) lUidečo pri Zid. m. (6) 3J > Rajhenidirg (1) -Ti Zagreb (77) lirod (1) iJeograd (56) Zcmiin (S) rä S Pancevo (18) 2 Palanka (15) Splavarski proinct po Dravi 1. 1938. (Splavi, ki so prisLali v Mcl.ju (Maribor) in. ki v izkazih na sir. 58—(51 Gozdarskega veslnika L. I. niso Lili iiavedeni.j Ü v cn S Kraj odprcine o a d > W iž a i/l t/i Vrsla in množina lesa kosih .i» tii a. g >2 "p > Skupna množina spravljenega lesa Namembni kraj (S lev, splavov) ca 1 (leske slavbni les okrogel les plin m3 i si o OT3 Vuhred Brezno Sv. Ožbold SLurm Ruše > ifl o 15 20 11 16 16 g,571 15.834 — 1.947 3.:ir)8 Melje (Maj-ibor) (78) a l> 03 G Skupaj 78 9.571 — 15.834 — - 1.947 3.358 Melje (78) Les v splavih Slovenije 1. 1938. (Po podatkih gozdarsliega odseka banske uprave.) Reke ^ S —1 > > ci ^ a VI tn Vi'sta in množina lesa Skupna množina lesa plni Skupna množina v Vu deske slavhiii les okrogli les kurivo plm kolje kubar po 10-000 kosov Drava 1.245 342.831 444.000 ](i.979 1-302 07.000 75.365 lesa 59 "/o sjilavov 20''/„ Drela, Savinja in dalje po Savi 4.4S1 1,531.850 213.990 150 - — 13.859 lesa 34% splavov 73 7n Sava, Ki-ka in dalje po Savi ■120 15.805 2G.245 34.720 — 8.529 lesa 7% 1 splavov 7 "/o Skupno G.146 1,890.486 684.233 51.849 1.302 (.7.(1110 127 lid.jaA splavov 100o/„ Oj Dopisi GOZDARSKI SESTAXEK \A DRAVSKEM POLJU. Dne 20. avgusLa L. 1. smo imeli absolventi gozdarske sole v Mariboru lovariški seslanek, in sicer tokrat prvič na Dravskem polju, da se tako seznanimo tudi z gozdarstvom tega predela naše domovino. Sestanka se je udeležilo lepo število absolventov iz Slovenskih goric, Prekmurja, Dravskega i^olja in AFe-džimnrja; oddaljenejši so opravičili svoj izostanek š pomanjkanjem denarja Ka potovanje. Pi-ireditev je vodil in zanjo ^'se potrebno pripravil drašlvcni predsednik Zmazek, ki mn je šla zelo na roke nprava velcpo.sestx'a križniške-ga reda. Zjutraj, po prihodu jutranjih vlakov, .so odšli udpeleženci v revir „Otok", ki leži v področju Drave in Pesnice. Tu so imeli priliko, seznanili se z gozdnim gospodarstvom na poslovjiih terenih ali l>olje z obnavljanjem gozdov na bi\'šilT gmajnah, ki so bile zaradi senčne paše še pred nedavnim na uporabo sen-itutnim upra\'ičencem - kmciovai-ceni. Po odlaqiu služnosti je uprava ]jo predpisih gospodai-ske obnove začela pogozdoA-ati oddelek za oddelkom in na mestu zapleveljenih gmajn nastajajo mlade kulture bora, črJie jelše, oreha, kanadskega lojKila itd. 'fa obnovitvena dela vodi uspešno in v splošno zadovoljnost kot nsluž-benee omenjene uprave naš tovariš, absolvent mariborske gozdai'ske šole, ki jo je pred leti slovenska javnost s težavo odprla in jo kljub' vsem oviram z vso žilavosljo vzdržuje. To Irodi lep dokaz, da šola vzgaja ljudi za naše gozdove, ki tako zelo potrebujejo skrbnih negovalcev. Le iTeradi so" se udeleženci razšli z željo, da se čimprej zopet snidejo na podolniero poučnem sestanku. M. Potočnik POLH KOT GOZDM ŠKODLJIVEC. Letošnjo pomlad sem opazil na Opatovi gori z razglednega griča v novo gomazen, lovil, da sem 2. oddelku vrhom. MLsli precej smi-ek s suhim sem, da se drevesa sušijo zaradi hibadai-jev. Ko sem pa stopil bliže, sem videl, da se mo tim. Smreke so bile namreč obeljene v višini 1—2 m od vrba; pol uri sem našel čez sto tako poškodovanih dreves. Posumil sem na ■\'evcrice. Vsak dan sem hodil opazovat In tiho opre-zovat. Ker nisem mogel ničesai- opaziti, smrek pa je bilo obipljenib vedno več, sem prišel do sklepa, da prihaja škodljivec na delo ponoči. Zato sem šel tudi sam ponoči na prežo. Kmalu po prvem mraku sem nad selioj na smreki zaslišal šum. Posvetil sem z električno svetilko in olj močni svetlolii sem zagledal med smrekovimi vejami ži\'alco, ki pa ni bila nič kaj podobna veverici. Prijel sem za dvocevko na šibre, posvetil i levo roko, z dcsi:o pa pomeril in sprožil. Pred noge mi je padel polh, ki je imel vse brke mashie od mezgi-e. Nato sem sedel na neko skalo in ostal čislo mireji. Kmalu sem slišal i,e; z lučjo sem ugo->il Idizn polšine (hdi-nja, v kateri polhi prezimijo;. Iz nje so prihajali polhi drug za drugim in šli na pašo. Streljati nisem hotel, ker se ne bi izplačalo; bilo jih je jiamreč vedno več. Takoj drugi dan sem vse sporočil gozdni' upravi v Kostanjevici; obenem sem vi i I v polšino 1 1 vrelega karbola, Nekaj dni pozneje sem bil zopet zvečer pri polšini, toda nisem opazil Jiobenega polha, čeprav sem opre-zoval nad dve uri. Mislim, da so se x>olhi preselili. Na podlagi svojih opazovanj sklepam, da delajo polhi škodo z lupljenjem smreko\'ih debele samo pomladi, tvo se zbude iz zimskega spanja in nimajo razen smrekovega soka še nobene druge brane. Jakob Mlakar, Kostanjevica DELAVSKO KOPALIŠČE V RADE CAH. Industrijski knrir poroča, da na-mera\'a papirnica in tovai-na igralnih kart .,Dralje Piatnik" v Hadečab pri Zidanem mostn zgraditi za svoje delavce veliko novo kopališče. Književnost Sumarski lisi 193». Izdaja Jugoslovansko šumarsko ticlruženje. Godiiiia 63. Zagreb. V Zagrel)u izliaja že 63. lelo strokovni gozdarski mcscOiiik velike iv-vialne obulvo „Sumarski lisi", ki je glasilo „Jugoslovanskega gozclarskei^'a združenja". Snialraui za |K)lvcbno, da navedem nekaj lo-onoloäkili podatkov o leni najstarejšem in najzaslužnejšem gozdarskem časopisu na Balkanu. Lela 187G. ,e bilo ustanovljeno „rirvalsko-slavonsko Siimarsko društvo", ki je zaeclo s 1. januarjem 1877, leta izdajati svoje glasilo „Sumai-ski lisi"' v malem revialnem formatu. Prva 4 leta je izhajal vsalvie tii mesece, druga 4 lela vsak drug niesee, odtlej pa mesečno. Neliaj let je imel prilogo „Lugai-ski vijesnil;", ki je služil predvsem izobrazbi čuvajskega ii: logai'skega oseljja ter populai-izaciji gozdarstva. Od leta 1922. je list glasilo sedanjega skupnega gozdarskega drušlTa, v katerega so se zlila Hrvatsko-slavousko šumarsko društvo, Srpsko sumarsko udruženje in Slovensko gozdarsko društvo. Tedaj je ludi prenehal izhajali „Siunarski glasnik", Id je bil od SI. 1907. glasilo Srbskega gozdarskega dnišlva. Sumarski list ima od 1. 1927, revialno obliko velikega formata. Uredniki Suniarskega lista so bili: Vrbanič ^1877—1000), Ivesterčaiiek (18S1—ISSG). Rački (1SÖ2—1S93), Dojkovtč (IStll), Rački (I895J, Kozaruc (189(1—IS9S), Paj-laš (1899-1901), ParlaS-Keslereanek (li)0.')j, Kcrsterčajiek (1903—19US), Kern (1Ü09—1911), Kosovie rl912-l(Ht)), PelraCič (1917—19«), i^eLračit-Levako\'i(- ri920—1921), Marüio^ie (1922—1923), Marinovie-Ceovü' (192-1), Ugrenovič (1925-1928) in Levakovič (od 1929 dalje). ureilniki (razen Marinoviča) so urejevali list poleg svojega rednega dela; do sprememb v uredništvu je prišlo skoraj vedno Ic zaradi urednikove preobie-menjenosli z delom ali zdj-avstvene oslatielosli. Uredniki gumarskega glasnika pa so bili: Jovanovič (1910—1913), Hiikovala (1919), ,IoVimovic (1920) in Cirkovič (]921-1!)22), Sumarski list ima za seboj debi iioliio preteklost in lepo tradicijo. V njegovih lelnikih je zbrano ogromno gradiva in nešteto prakličnili ni inan-stvenili razprav, iu .so jih napisali večinoma hrvatski gozdarski stroko\Tijald; tem so se že pred letom 1922,, zlasti ]ja še v zadnji)] letih pridružili ludi mnogi srbsld in sloven.ski sulrudniki. Za slovenske gozdarske strokovnjake je bil Sumarski list do ustanovitve Gozdarskega "vestiiika edina revija, v kalero so pošiljali svoje slovenski pi.sane članke. Prav golovo jim bo Ludi vnaprej nudi! prostora za njihove, zlasti znanstvene razprave. Razen lisla je raslla od lela do leta, lako da je zadnja lela pod uredništvom univerzitetnih profesorjev dr. ing. Andrije Pelračiea, dr. ing. Marinoviča, dr, ing, Ugrenvica in dr. ing, Levaknviea dosegla prve svetovne znanstvene gozdarske časopise. Ing. S. "S o lose k .Gumarski glns^nik 1939. Organ UdnižiMja šuiiiarskili zvaničnika krsi-Ijevine Jugoslavije. Gotlišle XIX. Bcograil. Ta prikupni mesečnik je glasilo „Udrnženja šumarskih zvaničJiika kraljevine Jugos avije"; ureja ga znaJii gozdarski strokovnjak ing. Orestije Krs tie, višji svetnik ministrstva za gozdove in rudnike. Lisi ima revialno obliko malega formata in izhaja mesečno. Namenjeti je v prvi vrsli gozdnim čuvajem in logarjem. List jc nasledil svoje ime po Snmurskera glasniNii, ki je bii od liHK), do 1921. lela glasilo „Srpskega Sumaj-skega udruženja". Sedaj izhaja že 19, IcLo in ima velike zasluge za izpnpohijevanje teoretske in' praktične izobrazbe pomožnega gozdarskega o.sebju ter za propagando gozdarstva. Mno- go pozoriuisli posveča lisL IlkU slaiiovskini te/iijam članov „Udi'iizeiija šu-marsldh zvaniGnika'-. Glavni članki Iclošnjega lulnika so: S c a r cl u s, Naše šiimslco cli'vece (NaSo gozdno drovje); ing. A, Pcrnšič, Organizacija Cuvarske službe ii äiiraa-ma pod osobiUm javnim nadzorom (Organizacija čuvajske službe v gozdovih pod posebnim javnim nadzorstvom; ing. O. Krslič, Eksploalacija državnih šuma u lUimiiniji (Izkoriščati je rommiskih državnih gožciov); Rafael Iv raso ve. c, '1'ajna o piiliovina (SkriviiosL o polhtli); Ministrstvo za gozdove in rudnike, Upidslva za nz^'ujaTije kanalske topole (Navodila za gojenje kanadske lopole) in ing. Milivoje. S i m u n o v i č, UpuLslva za ixjsurnlja'vanje (Navodila za pogozdovanje). Razen lega je v lisln zbranih mnoöo društvenih vesti in zakonitih predpisov; lisi poživljajo nadalje obvestila iz gozdarske široke in dopisi iz gozdarskega življenja, zlasti "pa šc preproste pesmi o gozdu, ki so jih spesnili čuvaji in logarji. Prepričani smo, da je list druSLvenim članom koristen in potreben učitelj v vseh gozdarskili in stanovskih zadevah. List dobivajo člani zastonj, za nečlane pa stane 48"— din letno. Nai^oča se ])ri lajnišlvu „Udruženja šu-marskih zvaničnika", Beogi-ad, ministrstvo za gozdove in rudnike. Ing. S. S o t o š e k Juj{osl O venska šuma 1939. MeseCni Časopis za proučevanje problema šiimarske politiko i suniarske privrede. Godina IV. Beograd. Ta list si je pridobil v prvih štirih letih vidne zasluge za pospeševanje gozdarstva. Kakor nam je težko, vendar moramo poudariti, da se naši merodajni krogi še danes prav no zavedajo velikega pomena, ki ga ima gozdno gosj5odar.stvo in gozdarstvo sploli. ze zategadelj moramo pozdravili vsalio sti-emljenje, ki si resno zada. dosledno poudarja pred našo jaraosi a nehvaležno nalogo, da vztrajno in o važnost gozdnega gospodarstva. Vemo, kako težko si vsak strokovni lisi krči pot med judstvo. Tisti, ki 1)1 ga radi čitali, si ga ne morejo plačali, tisti pa, ki bi si ga mogli naročiti, «imajo zanimtuija zanj. Fosletlica Lega so gmotne ležkočc, s katerimi se mora boriti uprava vsakega strokovnega iisla vse dotlej, doklci' si list. nc utre skronnie poti do onili redko posejanih izhranocv, ki vedo, da dandanes ni napredka širokih ljudskih plasli brez strokovnega časopisja. S takšnimi bi-idkimi izkušnjami ima opravka lurli vodsivo „Jugoslovenske šume" od svojega jMgnmnega začetka do danes. Toda neustrašno vodstvo lista., ki je v rokah glavnega in odgovornega urednika ing. Slobodana Bar an ca, višjega svetnika ministrstva za gozdove in rudnike, se ves ta čas kljub hudim bojem in razočai-anjem ni dalo upogiiili, marveč je z vedrim optimizmom vztrajalo na trnjevi poti. List zasluži vso pozornost. Že njegova vnanja oblika in razvrstitev snovi je prav i)rikupna. Danes, lio večina nas nima mnogo časa na voljo, je kaj primci-no, da jc za večje razpi'ave floločenih .samod uplivoiH zelenih barvilnih zrnc istnega zelenila, klorofila) se odloči ogljik od kisika. Nato se ogljik in v vodi raztopljene rudninske snovi v lislih kemijsko spojijo v ogljikovodike. Tako nastane iz negorljivih, mrtvih — anorganskih snovi gorljiva, živa — organska snov. Ves ta proces presnai'lja-nja v rastlinskih lislih imenujemo usvajanje ali asimilacijo. Odvisni kisili in voda izhlapita iz listov skozi reži v zrak. Lesna trgovina Izvoz orehovlJic. Izvozniki orehovega lesa so ponovno zapi-osili, da se dovoli izvoz 700 vagonov orehovih fiirnirskih hlodov in žaganega lesa v klirinške države, zlasti v ILalijo. Svojo prošnjo utemeljujejo z ugotovitvijo, da je po xadnji dovolitvi izvoznega 'konLingenla 5(X) vagonov orehovih hlodov ostalo ša 1200 vagonov izdelanih 1'uniirskih hlodov in razen Lega še orehovi hlodi in žagan les. Ta les je bil ]30sekan že pred dvema in več leti; zato je izpostavijtiji' kvaru, ki aUegne pridelovalcem, trgovcem iii izvoznikom povzročiti škodo 35 railijono\' dinarjev. Končno pondai"jajo, da hi bilo najbolje izvoziti razpoložljivo opeliovino 701) vagonov v Italijo, Iti je že dovolila iivozni kontingent za la les. Prijava iiiozemskili deijnških glavnic. Z obvezno prija\'o inozemskih delniških glavnic namerava Narodna banka imeli ločen pregled o nakazilih dividend iuozemoe■v^ Brž ko pa je bil la sklep Narodne hanke znan. so mnogi inozemski delničarji iz klirinških držav sA'oje delnice liktivno prodali. S to .špekulacijo si nameravajo zagotoviti devize od svojih delnic in se lako izogniti sprejemu dividend po klirinški poli. Dehiiče pi'odajajo v prvi vrsti Svicarjeni, Nizozcmcem in tudi di-ugmi. Močno povpraševanje po jesenovini. Zastopniki inozemske industrije povprašujejo zlasti po jesenovem lesu, ki ga rabijo za izdelavo lesenih letalskih delov. Olajšanje plačilnega prometa z Madžarsko in Italijo. Ceslo smo pondarjali, kako važno je vprašanje meddržavne ureditve plačilnega prometa; Gozdarski vestnik je to staLno naglaševal zlasti glede lesnega izvoza na Madžarsko in v Italijo. Sedaj je vprašanje zadovoljivo rešeno s tem, da so jugoslovanske, klirinške zahteve do Madžarske v izvozu 19.2 milijonov dinai-jev z odstopom lega povpraševanja Italiji 15. novembra t. i. likvidirane. Tako bo isločasno olajšan promet ludi z Italijo, ker bo naš klirinški dolg Italiji zmanjšan za ta znesek; obenem bo pa mogoče pospešili lesni izvoz v olic di'žavi. Madžarski uvoz celuIozc. Pred priključih'ijo AvsUije k Nemčiji je Madžaj-ska krila svoje potrebe na celidozi \-eeinoma z izvozom iz j^vstrije. Po priključitvi pa je la uvoz ponehal in končno slvoraj popolnoma prenehal. V zadnjem času pa si je Madžar.ska osltrbela potrebni n\'oz iz Slovaške, kjer si je s trgovsko pogodbo zagotovila uvoz 600 vagonov celuloze in 30 vagonov celuloznega lesa. Lesne ceie na Madžarskem. Y zadnjih mesecih so bile lesne cene na Madžarskem zelo nestalne; predvsem se .je pokazala potreba, da se urede cene drv. Državne oblasti so sicer 2li. avgnsla t. 1. določile ceno drv na madžarskem trgn, toda od tedaj so kljub temu cene narastle, tako da je slal vagon bukovih drv 300 do 350 pengov. Z novo državno uredbo, ki je dobila veljai^o te dni, so bile dokončno urejene proiz^-ajalne in prodajne cene v h'govini na drobno in iia del.>elo. Cena bukovih cepljenih drv za vagon franko Budimpešta je sedaj določena na 330"— pengov. Jugoslovansko-madžarska pogodba. Sedaj \'eljavna jugoslovansko-madžarska trgovska pogodba bo iztekla konec tega leta, zalo lx)do v začetku t. m. v Biidimpešti pogajanja za novo pogodbo. Stainje lesnega Irga Slovenije v novembru 1939. Vsak IremiLfk prinaša iio^e spremembe Ui zahteva v gospadaiskem življenju vedno novih priiagodilcv. Vsemu leinu vrenju pa posamezniki ne moi-ejo bili kos, zalo dosezajo le slučajne uspehe, omogočajo pa raznovrsLiio špekulacije, Zategadelj postaja vedno imjnejši skiipni načrt za naäe gozdno In lešno gospodarsl-s'o, kar smo v Gozdarskem vesLnikit že veökrat naglasiii. Tugoslavija sklepa nove Irgoviii.ske pogodljc skoraj z vsemi lesnimi iivoÄJiiini državami; v minisli-skeni svetu se havijo z organizacijo direkcije zunanje IrgoviTie, v banovinah pa z naerlnhu lonetijskim in ostalim gosi)odarstvom. L redba o organizaciji zunanje li-govine bo stopila v veljavo verjetJio že 1. januarja IfllO. leta. Ta direkcija iro imela tri oddelke (za izvoz, uvoz in tranzit), trgovinske atašeje v inozemstvu in delegate v tii-Kemslvu. V njenem posvetovalnem odboru bodo pomočniki ministrov iii zastopniki raznih orgajiizacij. Prevzela bo tudi posle Zavoda za pospeševan j l' zunanje Li-govine in Privilegiranega izvoznega dniStva (Prizad i ter bo sodelovala z Narodno banko in raznimi ministrstvi. Banovine pripravljajo poslovnike oddelkov za načrtno gosijodai'slvo. Vsi ti načrti pa bodo dosezali .svoj namen, če bo delo organizirano tudi v podrobnostih; zato je potrebno,, da "si tudi gozdarski in lesni krogi zagotovijo pi-imerna udeležbo pri vod-■stvu in izvrševanju teh načrtov. Lesni izvoz v Italijo in Madžarsko se razvija ugodilo, kej- je plačilni promet urejen razmeroma dobro. Dobro kaže tudi za izvoz preko morja, zlasti v .Anglijo. Promet z Nemčijo pa je še vedno omejen zaradi nizkili cen, ki jih nudi nemglco gospodarstvo za nas les. V ostalem moremo reči, da so cene vsem sortimentom trdne, deloma se celo neznatno dvigajo. Želo dobre so zlasti cene oglja, ker je zanj i-ecino večje pov|)rasevanje doma in v inozemstvu. Povpraševanja iz inozemstva. .")iiO — .\Iai-.seilli.': trgovski lionzorcij išče poslo\ne zveze z vsemi tvrdkami. ki želijo iz^^ažali Fraucijn ali uvažati iz Franciji'; 5B3 — Praga: orehovi buli (bnules hlodi: 5(iii Alexandria: lu-astovi parkeli, lesene plošče, brastovina in drugu; .'iVfi Valletta (Malta): zastopniSkii tvrdka želi prevzeli zaslop-stvo večjih jugoslovajiskib iz voznikov, ki so zainleresirani na lamošnjeni tržišču; r>7f4 Trenčhi C. M. P.v zdravilna zelišča in [)oscbne vrste semenja za tovarne likerjev; — Paris: uaš i-ujak z mnogolelno (rgo\'Sko jjrakso išče zastopstvo naših izvoznikov lesa, gozdnih pridelkov, zdravilnega in industrijskega zelišča i Id.; Monievideo: klobučevina in ci-garebii pajrir; :>8fl 5tt2 Hevroutb: v.sc vrste paj)ir. strojene kože, «radJjcni les, sene plošče itd.; 5S15 — New York: kože divjadi; — Him; žai^ana jelkovina za izvoz v -A-lbanijo; li(!l Ženeva: zastopniška tvi-dka išče poslovne zveze z našimi izvozniki suhih gob; iiO.'l — York: trgovski uvozni in izvozni agent išče poslovjU' zveze z našimi uvoznimi in izvoznimi podjelji. Id posluje-.o z 1'S.A; liti.) — Bombay: nudi se zastopnik za kemijske, lesiu'. Ickstiliic in IKipli-ne izdelke; (iOti — Jvairo: ekstrakii za strojenje. Icseiu' plošče in iurnirji; (ilO - l.iHidon: šiške in cveline: Gl(j — liamhiirg: sirkova slama; (i2f — ("arigrad: pisalni in zavojni pajilr ter pai^irna konfekcija; 034 ■ Knta: zastopnik .švicarske tvi'd-ke, bi biva začasno v Jugoslaviji, išče poslovne zveze z iz-voznild hrastovih in borovih železniških pragov. Pripomba: Interesenti naj se obrnejo za naslove na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Bcogi-ad_, pošt. predal 818. Pri vprašanju naj uapiSejo zaporedno Številko po^^ira-ševanja in kraj. Valule in devize Uradni tečaji za december I9S». Finančni ininislcr je določil za dccemher sledeče uradne tečaje, po katerih se imuju izplai-evali laUse po zakonu o taksah, sodne prisLojhine i. 1. d.: I na[)oleondor.....din 350'— 1 zlata lui-ška lira . . . „ 398'30 1 pngluSlii [unt .... „ 215"— 1 ameriški dolar .... „ 55" -1 kanadski dolar .... „ .'jl'SÜ ] neniSka marka . . _ . „ H'30 1 lu-iRa ....... „ ins 1 )cngö.......,, S/O 1 irazilijanski inilrajs . . ,, 2'8ö 1 cfiifitsUi liinl.....„ 21Ü"— 1 jmk'slhiski funt. ... „ 210 — 1 uriigvajski pe/.os ... „ IS'CÜ 1 argentinski pezos . . „ 12'4(J 1 čilski pezos.....din r25 1 tui-ška papirnata lira . „ 34'— 100 francoskih frankov . „ 122-30 100 Švicarskih frankov . „ 12:»'— 100 italijanskih lir . . . „ 22S'80 100 holandskih goldinarjev „ 2918"— 100 bolgarskih levov . . „ -jiVriO 100 rumiinskih lejcv , . „ 30'— 100 danskih kron . . . IKM)'— 100 švedskih kron , . . „ 120, 100 norveških kron . . . „ 1240 — KK) španskih pezet . . . „ 400'— 1(H) grSkiti drahem . . . „ 40'— 100 češkoslovaških kron . 150'5(1 100 finskih mark . . . 107"— IÜO letonskih lalov . . . „ 735 — 10Q iranskih (perz.) rijalov „ 100"— Tetn Icčajein je že prištet pri-biiek („prim"). Mali oglasi SUMAItSKI LIST, mesečna gozdai-ska revija, ki jo ureja univ. prof. dr. Levakovič hi izdaja „Jugoslovansko šumarsUo udruženje" v Za-Srehu, Vukolinovičeva 2., stane lOtr— din lelno. IZVOZNIKI Li:SA! Ljubljanska kre-(lllna banka v Ljubljani in njene Kniružnicc v Heogradn, Celju, Cranju, Marihoru, Pluju, Rakeku, Slovenjem Gradcu, Splitu, Si-beniku in Zagrebu, dajejo posojila na klirinške nakazn ce. izdajajo Izvozna iiverenja in izvr-.4u,icjo vse ostale bančne posle. Za izvozna uverenja pridejo v pušlev zlasti v obmejnih krajih poslovalnice banke. DR.\ŽBA LESA. Začasna državna uprava razlaSčenih gozdov v Ljubljani, Cesla 2!). oktobra šl. 24/1, proda na javni dražbi dne 2!). deccmtn-a iz gozdov svoje gozdne uprave Ivočevjc: ca 13.000 plni bukove hlodovine in ca 3. 3.70(1 prm bukovih di-v, vse na panju. — Pogoji pojasnila in tiskovine so na razpolago prt upravi v Ljubljani in pri Sumski upravi Kočevje. Kdo bi mi mogel preskrbeti en do dva para živih podlasic? Po-nndbe s ceno na naslov: Tomo Jcra'a. Zagreb, Draškovičeva ulica 23/11. Igfero STALNEGA 0DJEM.4LC.1 p prima Iniltovo in brezovo oglje. Mesečno izdelani do tj^i vagone pričneni z dohavo lahko takoj. •V. iM, Uöbm, posestnik in lesni Irgovec, Vubred. DRAGUTIN CUTIC - vdova, puškar-na in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenska ulica 18. Zaloga samokresov, avtomatičnih pišlol, lovskih pušk in vseh lovskih potrebščin. Lashia delavnica za po-nravila, izdelovatije novega orožja, montaža daljnogledov i. 1. d. Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovl, ene pa tudi po meri nai-ejene, tlobile v modni Li'govini hi izdelovainici perila IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24. Knjiga: Ing. Anton Sivic in Franc Ziiidaršič, Lovski zakon z zbirko lovskih predpisov, se dobi v platno vezana za 7G'— dinarjev iii v karton vezana za 64'- dinarjev v tislvarni Merkur, Ljubljana. Knjiga: Ing. Viktor Novak, O urejanju gospodarstva t gozdi, se dobi pri gozdai'skem odseku lir. banskc uprave v Ljubljani za 30"— dinarjev. Knjiga: Ing. Mirko Sušteršič, NaS gozd, se dobi pri Družbi Sv. Mohorja v Celju za 52'— dinai-jev.