Kranj, petek, 18. septembra 1992
Delavci v slepi ulici
Na prste ene roke - ali pa še to ne - bi lahko prešteli tehtne (pustimo politikantske) poslanske razprave, ki bi se vsaj načelno blagovolile opredeliti do kričečih kršitev delavske zakonodaje. Ta je v primerjavi z zahodnoevropskimi v nebogljenih povojih, tako posplošena in nedorečena, da je res vabljivo drstišče manipulacij in vsakršnih interpretacij. A še tisti minimum, ki ga delavska zakonodaja vendarle opredeljuje, se po firmah tako eklatantno krši. da bi država, ki se hoče deklarirati za pravno, že res lahko napravila red. Ne pa da z nedoumljivo lahkoto dviguje roke in le ob intervenciji kakšnega žilavega sindikata za silo pogasi delavsko nezadovoljstvo in si začasno kupi socialni mir.
To, da so kranjski sindikati vložili na sodišče združenega dela kar 3.000 zahtevkov za pravno varstvo delavcev, meji že na pravo epidemijo in lepo ilustrira, da se delavcem ne priznavajo niti osnovne pravice. Res je. da so firme v velikih težavah in tragično je. da se nova delovna mesta ne odpirajo. Ni privatizacijskega zakona in ne svežega kapitala. Delavci pa so v tem ne tič ne miš sistemu na milost in nemilost prepuščeni vodstvu, zavedajoč se. da nobena odpravnina ne odtehta delovnega mesta in da z nobenim nadomestilom ni v tej državi mogoče normalno živeti.
Strah delavcev za lastno življenjsko eksistenco ob pomanj kljivi delavski zakonodaji marsikateri, izključno le zase pridobi-tniški vodilni strukturi, izvrstno služi za šikaniranje in izigravanje delavcev v stilu: Če ti ni kaj prav. pa lahko greš! A kljub vsej kaotičnosti in zakonski nedorečenosti se v skrajnih primerih le ni treba delavcem pustiti, da jih vržejo na cesto kot staro obledelo cunjo ali poženejo v slepo ulico brezizhodnosti. Tam. kjer domači sindikat v firmi pravočasno zazna, kam piha veter, in s strokovno pomočjo območnih sindikatov pomaha z argumenti, SJ seveda ob razumni in moralno pokončni vodilni strukturi še da kaj sporazumno rešiti. Tam pa, kjer se sindikat zbudi prepolno. pa čaka do kraja razočarane delavce le dolgotrajen postopek na sodišču, borza dela in domala nikakršna državna podpora. (Več na Odprtih straneh) • D. Sedej
Trgovina
Stara c. 9, ŠKOFJA LOKA
AKCIJSKA PRODAJA:
• pivo UNION zaboj 860.00
• sladkor 1 kg 74.00
• jabolčni sok 1 I 70.00
• puding 3 vrečke 80,00
• margarina 500 g 123.00
• Barcaffe 1 kg 440.00
5 % POPUST PRI NAKUPU NAD 3.000.00 SIT!
VPIS V JESENSKI SEMESTER 1	/O ljubljanska banka
	Gorenjska banka Kranj
U 1 LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA	GORENJC in BANKA 1 FORMULf?iSr»RIHRANKA
	1 ^sa^
DANES
BLEJSKI VESLAČI IMAJO AVTOMOBILE - V Regatnem centru v Zaki na Bledu so predstavniki Pivovarne Laško, Slovenskega olimpijskega komiteja in Nissan Adrie v torek izročili veslačem blejskega četverca, ki je za Slovenijo osvojil v Barceloni bronasto kolajno, avtomobile nissan. Prejeli so jih Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in Milan Janša. Več na športni strani. J. K., slika: G. Šini k
Pokojnine višje za 6,1 odstotka
S 1. julijem se pokojnine in druge denarne dajatve (dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine za telesno okvaro, preživnine knfetom ter starostne in družinske pokojnine, določene po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov) glede na julijsko rast plač povečajo za 6,1 odstotka. Uskladitev bo poračunana pri izplačilih za mesec september. Tedaj bodo vsi upravičenci poleg 6,1 odstotka višjih zneskov pokojnin in denarnih dajatev od tistih, izplačanih za avgust, dobili tudi razliko med novimi in že izplačanimi zneski za julij in avgust. Izplačila pokojnin in drugih denarnih dajatev se bodo, skupaj z ustreznimi razlikami, začela 30. septembra. • H. J.
Strateški dogovor Železarne Jesenice in Rotomatike Idrija
4Am/' Poglobitev sodelovanja
Skoda po suši je še višja
Pomoč za nakup dušičnih gnojil
Jr*ič, 16. septembra - Na predlog izvršnega sveta je skup-**»na občine Tržič prizadetim po suši namenila 450.000 to-•»'jev iz sredstev rezerv; denar naj gre /a nakup dušičnih gnojil.
Drugo ocenjevanj« škode po suši, ki je bilo * tržiski občini "•rejeno 7. septembra, je pokazalo, da j« bila škoda na kmetijah pridelkih kljub dežju in ohladitvam večja kot pri prvem Pregledu, 28. avgusta. Večja Škoda je ugotovljena pri koruzi /a biranje in pri poznem krompirju, na novo pa so škodo ugota-v,jali tudi na /cltnjau. Medtem ko so pri prvem ocenjevanju uRoh»ili 64.tW6.350 tolarjev škode, je drugi pregled škode dal nov podatek, 66.423.650 tolarjev.
Pomoč 450.000 tolarjev, ki jo je skupščina namenila prizadetim, naj bi ti uporabili /a nakup dušičnih gnojil. Vsak pridelovalec naj škodo prijavi do 1. oktobra 1992. Na osnovi zbranih Podatkov bodo izdelana merila in kriteriji za konkretno pomoč P«varm/iiiku. /.a nadaljnje olajšavi- pa m bodo na skupščini odloČili, ko bo vlada sprejela ustrezen zakon za odpis prispet-k°v kmetom, ki jih je prizadela suša. • 1). D.
Idrija, 16. septembra - Predstavniki Železarne Jesenice in podjetja Rotomatika iz Idrije so v sredo sklenili strateški sporazum in kupoprodajno pogodbo o dobavi visokokvalitetnih elektropločevin v vrednosti okoli 30 milijonov mark v obdobju do konca leta 1994. Železarna Jesenice naj bi v tem času Rotomatiki dobavila kar 34.000 ton tovrstne pločevine.
Ob vseh slabostih Sloven- pisala z domačimi partnerji,
skih železarn takšnim dogod- pogosto namenjamo premalo
kom, kot je bil podpis strate- pozornosti. Sodelovanje med
škega sporazuma, ki je hkrati jeseniško Železarno in Roto-
edini, ki ga je Rotomatika pod- matiko se je začelo že pred več
Direktor Železarne Jesenice Boris Bregant je o torkovi seji upravnega odbora Slovenskih železarn dejal: "Na Vzhodu nič novega, mi gremo proti Zahodu. Na seji smo se posvetili nekaterim podrobnostim programa sanacije železarn, vendar ne gre za nobena odstopanja od začrtanega. Sicer pa so trenutno najbolj pereče težave s k ratkoročn i mi obra t n im i sredstvi in verjetno bo potrebna intervencija tudi s strani države, da ne bi prišlo do ustavitve proizvodnje.
JE PRIPRAVILA UGODNE POTROŠNIŠKE KREDITE
z odplačilno dobo šestih mesecev in s liksno oDrestno mero 15 °4> 'etno
Vse mformaciie dobite v Hranilnici LON d d Krari). Koroška 27 al Po telelonu 223-777
LON - na Ljubezniv Osebni Način opravljen denarni servis
SALON VOZIL CIM0S - CITROEN
Gregorčičeva 8, Kcanj telefon: 064/211-380
VSA VOZILA CITROEN V TEH DNEH PO POSEBNO UGODNIH CENAH!
kot desetimi leti, dobave elek-tropločevine pa so z vsakim letom naraščale, dokler ni prišlo do gospodarske recesije. Idrijska Rotomatika je eden glavnih dobaviteljev lamel in rotorjev za elektromotorje danske korporacije Danfoss, pozicijo pa si nameravajo še utrditi, saj intenzivno skrb posvečajo stalni kvaliteti, razvoju, fleksibilnosti proizvodnje in servisa in tudi konkurenčnosti.
Železarna Jesenice je posel pridobila kljub ostri konkurenci preostalih Rotomatikinih dobaviteljev elektropločevine. Pri lastnostih elektropločevine so upoštevali vse dejavnike, ki jih mora Rotomatika upoštevati pri dobavah svojim kupcem. Pri lem se je jasno pokazalo, da so v Železarni sposobni narediti elektropločevino, ki ustreza vsem svetovnim kriterijem kvalitete, pomembno pa je predvsem, da bodo obveznosti iz pogodbe, ki v letošnjem letu predvideva dobavo okoli 9.600 ton tega i/delka, izpolnjevali ne glede na trenutne pereče razmere.        M. Cregorič
Pravi denar še ta mesec
w
Cas bonov se izteka
Ljubljana, 17. septembra -
Predstavniki vlade in Banke Slovenije so se v torek dogovorili, da se bo že ta mesec začela zamenjava sedanjih bonov s pravim denarjem. Prvi slovenski denar naj bi uvajali postopoma, tako da bi zamenjava trajala do konca leta. Precejšnje presenečenje je povzročila odločitev, da bo menjalno razmerje 1:1, vzrok za to pa je v ugotovitvi strokovnjakov, da bi denomina-cija (spremenjena vrednost v  razmerju  1:10 ali celo 1:100), zaradi zaokroževanja cen navzgor, lahko povzročila inflacijo. Zamenjava naj bi se začela pri večjih bankovcih: za 100, 500 in 1000 tolarjev, ker so le-ti pripravljeni - natisnili so jih z vsemi možnimi zaščitami v Angliji, sprejeta pa je bila tudi odločitev, da se natisne tudi bankovec za 5.000 tolarjev, ki bo nosil lik slikarke Ivane Kobilice. O kovancih za manjše zneske še ni nič znanega, poudarili pa so, da se, zaradi zamenjave bonov s pravim denarjem, razmerje do tujih valut ne bo spremenilo. • Š. Ž.
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE
S kakšnim jezikom v svet
Čeprav se je Slovenija pred dobrim letom formalno osamosvojila in ne pripada več Jugoslaviji, bo »poosamosvojitveni proces« odklapljanja od nekdanje skupne države trajal še nekaj časa. Tu ne gre le za ključno vprašanje delitve jugoslovanskega premoženja in dolgov, temveč tudi vrste drugih stvari, ki so nas še do pred kratkim vezale na skupni prostor Socialistične Federativne Republike Jugoslavije. Od tega nekdaj veličastnega imena nam danes ostaja le še Republika, pa še ta je Slovenija.
Problem je toliko večji, ker je srbsko-črnogorski del nekdanje skupne države ohranil tudi ime Jugoslavije. Vendar ne zato, ker bi bila ideja jugoslovanstva v tem delu najmočnejša, temveč preprosto zaradi srbske premetenosti, ki si želi postati legitimna posledica sicer že razpadle države. Če bi govorili o tem, kje je bila ideja jugoslovanstva najmočnejša, potem bi brez dvoma hitro prišli do Bosne in Hercegovine. Osrednji časopis te republike - Oslobođenje - je bil med zadnjimi, ki je z naslovnice umaknil napis »Druže Tito mi ti se kunemo, da se tvoga puta ne skrenemo!« Kakšno je plačilo za to zvestobo jugoslovanizmu, lahko vsak dan gledamo v televizijskem dnevniku. Absurd je toliko večji, ker Bosno in Hercegovino danes uničujejo ravno z jugoslovanskim orožjem.
Slovenija je od vseh nekdanjih republik v najboljšem položaju. Makedonija na jugu ni doživela vojne, vendar tudi še ne mednarodnega priznanja, povsod drugod je vojna, če pa te ni, so republike (Srbija in Crna Gora) označene za agresorja in pod mednarodno blokado.
Navkljub ugodnemu položaju pa se za Slovenijo proces osamosvajanja še ni končal. Tu gre v prvi vrsti za nov odnos do nekdanjih vezi z republikami Jugoslavije, ker je jasno, da si vrat ne smemo zapirati, hkrati pa tudi ne moremo več ponižno sprejemati njihovih idej o jugoslovanstvu. S temi smo na srečo razčistili še v času Jugoslavije, vendar je precej posledic mogoče čutiti še zdaj. Ni naključje, da je v zadnjem času ena največjih polemik pri nas zadevala ravno vprašanje učenja srbohrvaškega jezika v šolah. To učenje je posledica nekdanje težnje po ustvarjanju jugoslovanske nacije (le zakaj se npr. Srbi nikoli niso učili slovenščine in zakaj se nismo učili tudi make danščine'7), v katerem bi imeli Srbi in Hrvati očitne privilegije že zaradi tega. ker bi komunicirali v njihovem jeziku. Danes pa vidimo, da je med srbščino in hrvaščino toliko razlik, da o srbohrvaškemu jeziku sploh ni mogoče govoriti. In če je ta anahronizem bivšega sistema še vedno ostal v naših šolah, se je zdaj, ko je Slovenija država, treba vprašati, zakaj se učiti jezika samo enega soseda, ne pa na primer tudi nemščine, italijanščine in madžarščine? Slovenci smo majhen narod in kot takim nam je jasno, da so tuji jeziki za nas izredno pomembni. V tem smislu bi bilo seveda modreje večjo pozornost nameniti učenju svetovnih jezikov, jeziki sosedov pa naj bi bdi v »drugi liniji«, kjer bi bilo dobro predvsem to, da bi se jih učili toliko, kolikor so se ti sosedje pripravljeni učiti našega. Samostojnost naroda se namreč sodi tudi po tem, koliko se je sam sposoben zavzeti za svoje pravne
Sedanje polemike o učenju srbohrvaščine sicer niso nikakršna katastrofa. Kot že rečeno, so le del dolgotrajnejšega procesa nastajanja države. V državah nakdanje Sovjetske zveze je stvar stokrat hujša, saj na primer sedaj države centralne Azije Ruse na njihovem ozemlju postavljajo v popolnoma drugačen položaj. Pri zaposlitvi se zahteva popolno obvladanje nacionalnega jezika, ki ga okupatorski Rusi večinoma ne obvladajo. Razlika med njimi in večinskimi narodi v Jugoslaviji je tudi v tem, da Slovencev na primer niso Srbi nikoli okupirali, tako kot so Rusi druge narode
Ob vseh jezikovnih polemikah se je torej dobro spomniti, da imamo za prihodnost kar dobro izhodišče /.Jugoslavijo se bomo morali srečevati še kar nekaj časa. Za nas vse skupaj pa bo najbolje, te bo ločitev čim manj boleča in predvsem taka, da bomo kot samostojna država z vsemi, ki bodo pokazali dobro voljo, na osnovi obo/estranskega spoštovanja sodelovali tudi v naprej.
I Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Uspešno delo družbenopolitičnega zbora in zbora občin
Privatizacija se je izvila iz blokade
Ker je bil tudi družbenopolitični zbor za, je parlament končno sprejel zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz drugih republik. Sprejem zakona je olajšanje za okrog 4000 državljanov Slovenije.
Ljubljana, 16. septembra -
Po sredini seji zbora občin in družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine lahko že z večjo zanesljivostjo napovedujemo, da bomo do 23. decembra letos izvolili poslance državnega zbora in državnega sveta ter predsednika republike. Oba zbora sta sprejela osnutke nujnih zakonov o volilnih enotah in volilni evidenci, razen tega pa se sprejemu bližata tudi zakona o poslancih in političnih strankah ter zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. O vseh teh zakonih, ki jih bo morala vlada na zahteve poslancev dopolniti, bo parlament sklepal v sredo, 23. septembra.
Nič manj pomembna kot to pa je odločitev zbora občin, da sprejme osnutek zakona o priva-
tizaciji podjetij, ki so ga kompromisno pripravili poslanci Janko Deželak, Emil Milan Pintar, Mile Šetinc in vlada.
Odločila je pripravljenost Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke, da je ta zakon eden najpomembnejših za razvoj slovenskega gospodarstva in s tem v zvezi tudi političnih odnosov. Osnutek tega zakona gre tako v nadaljnjo proceduro, skupaj s pripombami, da morajo biti zaščiteni interesi bivših lastnikov in da mora vlada pred sprejemom predložiti strategijo tujih vlaganj pri nas.
Po sredinem soglasju družbenopolitičnega zbora je sprejet tudi zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki dobivajo pokojnino iz republik bivše Jugoslavije. Večina od 4000 ljudi, ki jih to
Novi poslanec
Ker je bil poslanec Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Matjaž Šinkovec imenovan za veleposlanika Slovenije v Veliki Britaniji, je njegovo mesto v družbenopolitičnem zboru zasedel Andrej Zori. Zaradi nesklepčnosti pa popoldne zbor občin ni uspel obravnavati interpelacije o odgovornosti notranjega ministra Igorja Bavčarja, ki jo v zboru zagovarja Danijel Starman.
zadeva, je v težkem socialnem položaju zaradi velikih tečajnih razlik med tolarjem in denarnimi enotami drugih republik. Zakon bo veljal retroaktivno od 1. avgusta dalje. Z osamosvojitvijo Slovenije se je razlika v višini pokojnin zelo povečala. Tako je junija v Sloveniji znašala povprečna starostna pokojnina 24.063 tolarjev, na Hrvaškem pa nekaj pod 10.000 tolarji. To razliko je "gasila" slovenska vlada z iz-
plačevanjem akontacij pokojnin. Junija bi "slovenski" dodatek k tem pokojninam znašal okrog 13.000 tolarjev. Zakon pravi, da mora vsak upravičenec vložiti zahtevo v šestih mesecih od uveljavitve zakona, dodatek k pokojnini pa bo odmerjen o& osnove, za katero bo vzeta viši"' pokojnine, do katere je bil up** kojenec upravičen lani septeni' bra, ko se je v Sloveniji kot pj** čilno sredstvo še uporabljal ju' goslovanski dinar. • J. Košnjek
vno adaptacijo urejeni prostori tako za šolo kot tudi za študentski dom; Bled je središče tako imenovanega alpskega turizma, ki v Sloveniji ustvari veC
Pobuda slovenski skupščini
Do hotelirske šole z razpisom
Gorenjski poslanci bodo v skupščini predlagali ustanovitev višje turistično gostinske šole na Bledum čeprav so jih z Obale prehiteli.
Radovljica, 17. septembra - Na ponedeljkovi seji radovljiške občinske vlade so razpravljali o ideji, da se na Bledu ustanovi višja turi-stično-gostinska šola, saj je tako izobraževanje na Bledu že potekalo. Kljub temu da ideja ni nova, pa so jih poslanci iz Obale prehiteli s predlogom, da se taka šola ustanovi v l/.oli.
Radovljiški izvršni svet je usmeritev in družboslovno bil tokrat informiran o dogovoru gorenjskih poslancev, da v skupščini Slovenije sprožijo pobudo za izdajo zakona o ustanovitvi višje šole za hotelirstvo in turizem na Bledu s predlogom po proučitvi programov tovrstnega izobraževanja. Kljub temu da ima tovrstno izobraževanje na Bledu že določeno tradicijo - že pred IS leti je v sodelovanju s Hotelirsko fakulteto iz Opatije na Bledu že steklo izobraževanje odraslih v tej usmeritvi - predlagajo, da se v Sloveniji najprej razčisti vprašanje, ali naj bi imeli na tem področju dva programa: hotelsko - tehnološko
kot 60 odstotkov turističnega prometa in ima hkrati ugodno lego, saj je od Ljubljane (zaradi študentov kot tudi predavateljev) oddaljen le 50 kilometrov. Poslanci bodo vztraja'1: da se po odločitvi o tem, ali naj bi bila eden ali dva programa ter s tem tudi o tem, koliko naj bi bilo šol, lokacija šole dolo* na podlagi razpisa. Ne dvom'j io o tem, da bi blejski predlog razpisnim kriterijem z navcd*" nimi argumenti bolje ustre/a1
• S. ?..
jezikovno - marketinško izobraževanje na višji stopnji, kar naj bi tudi odločalo o tem, ali naj bi bila v Sloveniji ena ali dve šoli. Vsekakor pa ob dejstvu, da turizem postaja ena pomembnejših panog slovenskega gospodarstva, ni dileme o tem, da Slovenija tako šolo potrebuje.
Za predlog, da se taka višja šola ustanovi na Bledu, pa imajo poslanci več argumentov: višja turistično-gostinska šola bi bila logično nadaljevanje srednje šole, ki v tem kraju že deluje; po izselitvi srednje šole z Bleda v Radovljico, bodo na Bledu na razpolago kvalitetni, z neda-
V Radovljici dve srednji šoli
Na isti seji radovljiške vlade so se tudi odločili, da slovensko va do obvestijo o svojih stališčih o organizaciji radovljiškega sri njega šolstva. V pismu sporočajo, da se nikakor ne morejo stfi' njati z ukinitvijo srednjega izobraževanja v ekonomski usrtu'f'' Ivi. predlaga/o pa ločitev sredn/ega izobraževanja od strokovnega. Po tej zamisli naj bi tako imeli v Radovljici na štirih'1'1! srednji turistično - ekonomski šoli 16 oddelkov (programi turist1' cm tehnik, ekonomski tehniki, ki naj bi bila v adaptiranem p"' slopju sedanje srednje šole v Radovljici, medtem ko bi za p<>,n" be strokovne šole (s programi: gostinski tehnik, kuhar, natak('r; kuhar - natakar in hotelski tehnik! za 29 oddelkov v Radovi/'1' izgradili novo šolo. Po temeljitih preverjanjih se je namreč p"^1' zalo. da na Bledu ni možnosti razširitev šole. niti za novOgrVj njo. zato priprave za izbiro lokacije in zasnovo objekta v Rt"'" vljici (v bližini vrtca) intenzivno potekajo.
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Liberalni demokrati in prenovitelji
Stranke parlamentarne opozicije
Proti brezplačnemu reklamiranju strank      Tesnejše sodelovanje
Ljubljana, 17. septembra Liberalno demokratska stranka m Stranka demokratične prenove sta proti določilu predlaganega zakona o volilni kampanji, po katerem naj bi mediji brezplačno odstopali prostor za predvolilno kampanjo strank. Za obe stran ki je to nedopustno poseganje v uredniško politiko. Stranki sta prepričani, da se bodo glasila sama znala vključiti v kampanjo in enakopravno obravnavala kandidate in stranke. Izjema bi bila lahko le Radiotelevizija, kjer pa naj o tem odloča svet RTV. LDS tudi obsoja nasilje nad novinarji na RTV. Očitki vodstva RTV, da ti stranki napadata vodstvo, so le izgovor za svoje nerodnosti in nepravilnosti.
Stranka socialdemokratske prenove
Zoper nasilje v politiki
Ljubljana, 16. septembra - Stranka bo na vsako nasilje v politiki odgovorila s krepitvijo sodelovanja s strankami, ki zagovarjajo ustavni red, na vsako represijo državnih organov pa bo stranka odgovorila z javnim nadzorstvom nad njihovo dejavnostjo. Nasilje v politiki je naša realnost, kaže pa se v grožnjah po telefonu, trganju lepakov, ščuvanju k sovraštvu in posredovanju z orožjem. Nobena politična sila ni imuna za te stvari. Nevarno je tudi protipravno prilaščanje družbenega premoženja, najbolj pa pod talna nasilnilka dejavnost. • J. K.
Ljubljana, 15. septembra - Koordinacija opozicijskih strank se je
dogovorila, da bo usklajevala stališča do najpomembnejših pni i
tičnih in gospodarskih vprašani Usklajevali bodo tudi predvolil no aktivnost, saj bo uspeh vsako stranke odvisen od uspeha opo ticije kot celote. Opozicija bo terjala spiemembo ustavnega /a koua, ki naj bi omogočal razpis referendumov liberalci pa so postavili vprašanje, katera od opozicijskih strank dopušča mož nost sodelovanja s katero od sedanjih pozicijskih strank Verjel no so mislili na krščanske demokrate, ki so odprti za sodelovanje z vsemi strankami, razen s prenovitelji. Liberalci niso za taksno predvolilno sodelovanje. Cc se bo to zgodilo, bodo šli na volitve samostojno. Skupščini je bila že posredovana zahteva, da pred srečanjem slovenske in hrvaške državne delegacije o odnosih s Hrvaško ia/piavl|a parlament. # .1. K.
Zveza slovenske podeželske mladine
Srečanje verne mladine v Stični
Ljubljana, IM. septembra Vseslovensko srečanje verne mladine bo jutri, 1°. septembra, v Stični. Srečanje bo imelo kulturno, dru žabno in versko vsebino. Udeležence bo nagovoril nuncij Luigi (elata, poslušali bodo pogovor z nekdanjima smučarkama Maj do Ankele - Samaluk in Matejo Svet, ob IV uri pa bo na samo stanskem dvorišču maševal ljubljanski nadškof dr. Alojzij Suštai • J. K.
Slovenski krščanski demokrati Tržič
Klub seniorjev
Tržič, 16. septembra Občinski odbor Slovenskih krščanskih j mokratov Iržič je v loiek obiavnaval preteklo delovanje. ^ drugim tudi organizacijo piknika, ki je bil /aiadi slabega v'1 ^(|
na odpovedan Največ je bilo govora o predvolilni a^"u.,l|1ili Stranke. Volild morajo biti podrobno informirani o kano'4 |_fi|. za predsednika republike in poslance, okiepin je treba dcItVu levnili odborov Dana je bila pobuda /.i ustanovitev Kluba ^
oijcv, ki bi v pogovorih obravnaval najaktdalnejle stvari. 1
bod<\;
Slovenski krščanski demokrati
Kmalu v Evropski uniji
Ljubljana, 16. septembra Slovenski krščanski demokrati >■ oktobra v Madridu sprejeti med redne člane I vropske dert ^. $f tične unije (L.I)U) Iako so odločili na zasedanju v J*o!'-'ljt.|tt0' ga je udeležil tudi podpredsednik Slovenskih krščanskih p kratov Ivo Bizjak. V uniji bo tako že \2 strank krščansko« ^ kiatske in konzervativne usmeritve  SKD je že član l"v
unije krščanskih detnokaratov (I U< i>> • J. K.
klubi&riuUV
Uataao«MelJ ia UrfajaUlJ:
faaopuno pokrije GORf-NJSKI GLAS KRANJ
naročniki imajo 20"» popusl.1 /a lti|inn Iflna naročnina 140 |)| M Oglasnr slonlvc po ceniku 1'romclm tlavck po siopmi v mKlotkov. I mni-njr K viI M .> ' ';.'i
Z GORENJSKIH PARLAMENTOV
Loški parlament na slepem tiru
Tokrat nesklepčni in brez sekretarke
Škofja Loka, 17. septembra - Da se je v Škofji Loki začela parlamentarna kriza, je po ponedeljkovem neuspelem skupnem zasedanju in skupni seji več kot očitno. Medtem ko je bila zadnja skupščina pred poletnimi počitnicami prekinjena in preložena po dobre Četrt ure zaradi psov, ki so pod odprtim oknom občinske dvorane glasno protestirali proti predlaganemu besedilu odloka o reji in registraciji psov in drugih živali, ponedeljkov "popravni izpit" ni "spel zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela. Za nameček je manjkala še sekretarka, ki je istega dne na občini dobila delovno knjižico.
Predsednik skupščine Peter Hawlina je delegatom sicer ponudil možnost, da skupno sejo opravijo v zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru, zbor združenega dela pa naj bi se ponovno dobil čez nekaj dni, vendar zadeva očitno ni tako preprosta. Pred skupno seji naj bi se delegati namreč sestali tudi na skupnem zasedanju ter potrdili zapisnik prejšnjega skupnega zasedanja, na katerem občinski izvršni svet v dveh zborih ni
dobil
zaupnice. Izvršnik Vin-
Ce"cij Demšar je opozoril, da ,rria pripombe na zapisnik ozi-rorna potek in izid glasovanja o ^upnici, zaradi česar želi polno udeležbo delegatov vseh ren zborov. Kot rečeno, je za nameček nesklepčnosti manj-Kala še občinska sekretarka
Milena Uršič, ki je v ponedeljek dopoldne dobila delovno knjižico, odšla na delo drugam, sprte občinske može pa prepustila same sebi. Demšarjeva napoved ugovora glasovanju o zaupnici je kljub sekretarkine-mu pravnemu tolmačenju občinskega statuta in pravilnika -pravilnost postopka je potrdila tudi statutarno pravna komisija - tolikšna klofuta njej osebno in pravni stroki, da sekretarka očitno ni bila (več) pripravljena poslušati očitkov. Brez nje oziroma ustrezne pravne presoje pa tudi župan ni želel nadaljevati dela skupščine. Vincencij Demšarje sicer predlagal informativno sejo o posledicah suše, slabšenju gospodarskih rezultatov in pripombah staršev na ceno prevozov otrok v šolo, vendar večina de-
S seje tržiške skupščine
Premalo dosledni
rž,Č. 16. septembra - Delegati za prodajo parcel v Bistrici, kjer je ^en»jišČe sicer rezervirano za cesto proti Brezjam in Lešam, zahtevi0 licitacijo, predvsem pa več doslednosti pri reševanju tega trži-stv** proD|ema. Za asfaltiranje lomske ceste do Grahovš naj sred-je *iPo,S** izvršni svet. Glavna in odgovorna urednica Radia Tržič do BeJ*    ^°"nar' nov' komandir Policijske postaje Tržič pa Gvi-
Pritiik investitorjev, da bi kar najhitreje pozidali vabljiv del Crn|jišča v Bistrici, ki je že vrsto let rezerviran za gradnjo ceste Proti Brezjam, Lešam in ostalim vasem pod Dobrčo, je izredno m°čan. V tem malem poslovnem centru, kjer bi bile v glavnem trgovine . stoji pa že montažni objekt za prodajo sadja in zelenjave lov delo 32 Tržičanov. To je glavni adut, ki ga ponuja-
od| sc JC tudi l°krat. kot že tolikokrat, zapletlo zaradi
jo d^"i u8°vorov delegatov iz Leš in Brezij, ki še vedno računano nekoč prav tu ali v kakšni podobni varianti zgrajena nji-pQVa Cesta. Zakaj se zadeve že tako dolgo vlečejo? Verjetno je se J?0] Pravilno ugotavljal delegat Ivan Kapi, ki je poudaril, da In k .n' s,rokovno pripravil predlog, kje naj bi cesta potekala, inv • doslednosti, je problem vse bolj pereč, nezadovoljni so v j^st,l.orJi. krajani ostajajo brez svoje ceste. Vprašanje zazidave $£•'strici je seveda ponovno preneseno na naslednjo sejo skup-Vn- e' D°do delegati iz LeŠ oboroženi z mnenjem svoje baze. 0(j^reJ Pa se ve, da Lešani od svoje zahteve ne bodo odstopili in ra^OVorni na občini bodo vendarle zagristi v to kislo jabolko in 1 s,t,tl vprašanja okrog trase ceste.
S seje izvršnega sveta ##
Spodbudni pokazatelji
Triic, 15. septembra - V prvem polletju Jf »^^J^'i «vo štiri večja podjetja v izgubi, to so - < y ven(Ur pa «• SGP, Izgubo pa je prikazalo tudJ J* pProl,v„dnje, p«kr.-
Muuatelji gospodarjenja, kot ^»'f^ts tem zmanjšanje štetje uvoza z izvozom, ureditev razmer > or i    ■ tržiškem go-vih brezposelnih In podobno, dajejo upanje, da se bo spodarstvu vendarle obrnilo na bolje.                     jlijona tolar-Fizični obseg industrijske proi biček »tft Jjj 6™odstolkov vi zvodnje je bil v prvem pollctiu   J.cv in. '■ letošnjega leta v tržiški občini s,cer za 7,8 odstotka od lanskega, vendar je v primerjavi s slo-vensk
im in gorenjskim občutno vj*\ji, saj so slovenska industrij *ka podjetja proizvedla v prvih Scstih mesecih letošnjega leta za lf» odstotkov manj, kot v Cnakem obdobju lani. gorenjska pa za 11,8 odstotka manj. ?Podbuden je tudi podatek, da lc. bil ottseg proizvodnje jumia v,*ji kot maja in sicer kar za 6,7 odstotka in se tu torej nakazuje ^end rasti. Izvoz triiškega gospodarstva je bil v primerjavi z 'anskim prvim polletjem za 6*) odstotkov višji, pokritje uvoza ztzvozom je znašalo 141 odstotkov, vendar pa je bil izvoz na konvertibilno področje letos le *a 0,4 odstotka vitji
legatov na "debatni krožek" ni pristala. DKdaj bo naslednja skupščina, kako prekiniti parlamentarno krizo, o tem je naslednji dan, v torek popoldne, razpravljalo predsedstvo škofjeloške občinske skuščine. Kot je povedal župan Peter Havvli-na, nihče od članov predsedstva ni bil za to, da bi skupščino skliceval brez sekretarja, saj so nekateri ocenili, da bi v tem primeru gotovo prišlo do proceduralnih zapletov. Nekateri so namreč že zdaj statut in pravilnik o delu skupščine tolmačili po svoje. Zato je odločen razsodnik, strokovnjak nujno potreben.
»Ne vem, kdaj bomo dobili novega sekretarja, zato tudi ne, kdaj bo naslednja skupščina,« je dejal Peter Havvlina. »Dosedanja sekretarka je v četrtek prejšnji teden prosila, če bi lahko odšla. Odgovoril sem ji, da je ne nameravam ovirati, dogovorila pa sva se, da bo na občini končala s skupščino. No, na skupščini je kljub obljubi potem ni bilo. Res je sicer, da njena prisotnost poteka ne bi bistveno spremenila, ker je bil zbor združenega dela nesklepčen. Člani
Polic m r,CI,a •'Kuba * P O  ,'naSa 37 '"■''ione
Kd pnh°dka. Bruto do-
prvem nov tO-
šji od lanskega prvega polletja Akumulacija pa je bila v tem primerjalnem obdobju v tržiškem gospodarstvu najnižja med gorenjskimi občinami in je dosegla le slabo četrtino dosežene akumulacije na delavca v regiji in le 10 odstotkov od dosežene na delavca v Sloveniji. Zanimivo pa je, da so največ akumulacije ustvarila manjši podjetja, tako je 63 majhnih podjetih ustvarilo 78 odstotkov vse akumulacije, srednja podjetja so ustvarila 13, od velikih pa jo je ustvarilo le Peko in sicer 9 odstotkov.
Delegati tržiškega izvršnega sveta so v razpravi o rezultatih gospodarjenja v občini menili, da je verjetno marsikje izguba pnkazana le knjigovodsko in zahtevali, da se v prihodnje prikaže tudi gospodarjenje zasebnih podjetij. • D. D.
predsedstva so tudi opozorili, da so v tem zboru nujne nadomestne volitve, saj pet od skupaj 23 delegatov nima več svoje volilne baze in torej niso legitimni predstavniki. Ta zbor mora sprejeti odlok za razpis nadomestnih volitev. «E
Približno tri mesece je že minilo, kar občinski izvršni svet v dveh skupščinskih zborih ni dobil zaupnice. Delegati, ki so sprožili vprašanje zaupnice, v tem času še niso predlagali novega mandatarja. 0»Sam nisem v nobeni stranki in tudi nisem zainteresiran, da bi sodeloval v iskanju novega mandatarja,« pravi Peter Havvlina. »Če bi že našel človeka, bi ga v strankarskih mlinih verjetno zmleli. Zato raje čakam, da se stranke same dogovorijo. Molk predolgo traja in vnaša nezadovoljstvo tudi med delegate, vsak lahko nekaj po svoje špekulira naprej. Rad bi, da bi se zadeva čimprej razčistila.« # H. Jelovčan
Delegati so sprejeli odlok o spremembi odloka o proračunu občine Tržič za leto 1992, kajti pri več kot 10-odstotnem povišanju proračuna je bil potreben rebalans. Dela po krajevnih skupnostih v glavnem teko po programu, prednost pri asfaltiranju pa ima lomska cesta do Grahovš. SCT Ljubljana, ki gradi cesto v Lomu, je pripravljena kreditirati gradnjo te ceste in kot je povedal delegat Vinko Perne, bi za asfaltiranje ceste do konca Grahovš, s tem, da bi se zaenkrat odrekli bankinam in podobnim obrobnim gradnjam okrog ceste, zmanjkalo le dobrih 6 milijonov tolarjev. Glede na to, da je to resnično ugodna ponudba, je skupščina zadolžila izvršni svet, da v najkrajšem času poišče vse možnosti, da bi se to uresničilo.
Delegati tržiške skupščine so bili na sredini seji informirani tudi o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Tržič. Do seje naslednje skupščine konec oktobra, bo tekla javna razprava in se bodo zbirale pripombe.
Po treh neuspelih razpisih je bila za glavno in odgovorno urednico Radia Tržič imenovana dipl. sociologinja Alenka Doli-
nar. Radio Tržič ima v programu, da bo v letu dni povečal oddajanje na svojem valu od seanjih 9 na 17 ur.
Za novega komandirja Policijske postaje je bil imenovan Gvido Berra iz Kranja. Veliko zahtevnega dela ga čaka, predvsem bo za svoje zaposlene moral preskrbeti suho streho nad glavo.
Upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč zaradi nekaterih zapletov tokrat delegati niso potrdili in so točko prenesli na naslednjo sejo skupščine. Imenovali pa so odbor za Dolžanovo sotesko; vodil ga bo dr. Stanko Buser. • D. Dolenc
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO do o Sp Besnica 81
SEPTEMBER-
IZREDNI KREDITNI POGOJI
• MONTAŽA t PREVOZ •
*g» 064-403-871
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA
Delavski svet razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE roži)
kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje: visokošolska ali višješolska izobrazba gozdarske smeri,
- vsaj 5 let delovnih izkušenj,
- strokovne in organizacijske sposobnosti.
Kandidat bo izbran za obdobje 4 let. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, Partizanska cesta 22, 64220 Skofja Loka, z oznako »za razpisno komisijo«.
TEHNIČNA TRGOVINA
Delavke lepim besedam ne verjamejo več...
Stavka v Sky Westu v Otočah
Otoče, 17. septembra - Delavke, ki jih je zasebnik zaposlil v firmi Sky VVest v Otočah in so prišle iz Zavoda za zaposlovanje, imajo toliko bridkih izkušenj za seboj, da so takoj nehale delati, ko niso dobile prve plače. Država daje denar le za tista delovna mesta, na katerih se zaposlujejo delavci, ki so na Zavodu za zaposlovanje.
Nezadovoljstvo delavk, ki delajo v zasebni firmi Sky VVest v prostorih Iskre Otoče, je te dni prekipelo. Zasebnik jim ni plačal prve plače, z izgovorom, da ne dobi denarja z Zavoda za zaposlovanje, kjer naj bi mu za nova delovna mesta odobrili določena sredstva.
Zasebnik, ki ima v najemu prostore v Iskri Otoče, je res konkuriral na republiškem natečaju 1000 delovnih mest, tako da bi dobil zagonska sredstva za 120 delavcev. Vendar rezultati natečaja še niso bili znani in se torej zanesljivo prav nič ni vedelo, ali mu bo uspelo. Razen tega sredstva za nova delovna mesta kot za spodbudo razvoju malega gospodarstva ne odobrava Zavod za zaposlovanje, ampak sredstva do deset delovnih mest odobri republiški Zavod za zaposlovanje, nad deset delovnih mest pa ministrstvo za delo. Slabe izkušnje, ki jih na Gorenjskem že imamo s karavanško vodo - ko ministrica za delo celo grozi zasebniku s tožbo, če ne povrne denarja, ki ga je dobil za nova delovna mesta - narekujejo v prihodnje več pozornosti in previdnosti. Tako izkušnje učijo, da je nesmiselno odobriti sredstva za predvidenih 120 novih delavcev - veliko bolj smotrno je nakazati sredstva le za toliko delovnih mest, ki bodo tudi dejansko realizirana.
44 delavk se je v Sky westu zaposlilo preko Zavoda za zaposlovanje in za te bi bilo vsekakor upravičeno, da se zanje zasebniku odobri pričakovana denarna spodbuda. Povsem zmotno pa je mišljenje, da bi bil ta denar edini vir: je le zagonska spodbuda, ki se pač vnaša v kalkulacijo vsakega zasebnika. Plače daje podjetje in ne država: če se od države kaj dobi, je to le pomoč in le eden izmed virov spodbude. Po pogodbi, ki jo je zasebnik podpisal s sindikatom Neodvisnost, naj bi bila plača približno 350 nemških mark v tolarski protivrednosti.
Vsekakor je interes tako države. Zavoda za zaposlovanje in predvsem nezaposlenih, da se odpirajo nova delovna mesta. Zato so se minulo sredo tudi sestali predstavniki Zavoda za zaposlovanje in ministrstva za delo in poskrbeli, da je bila pogodba o sofinanciranju novih delovnih mest podpisana. Zasebnik bo dobil sredstva za 44 novih delovnih mest, na katerih so delavke, ki so bile na Zavodu za zaposlovanje. Sredstva pa bodo prihajala v skladu z dinamiko zaposlovanja in možnostmi proračuna. Najprej bo dobil predvidenih 4 milijone tolarjev. Sicer pa se danes dobi za eno delovno mesto 150 tisoč tolarjev. • D. Sedej
Železarji bodo dobili regres
Jesenice, 17. septembra - Jeseniški železarji bodo za avgust dobili v povprečju 29.530 tolarjev plače. Končno izplačilo bo za približno 5 odstotkov višje kot za julij. Delež železarskih plač v bonih ostaja nespremenjen. Zaradi premajhnega dotoka gotovine bodo delavci prejeli plačo v začetku prihodnjega tedna, medtem ko so bone že dobili.
Upravni odbor jeseniške Železarne je potrdil predlog za uskladitev višine regresa za letni dopust. Na tej osnovi bodo skupaj s plačo za avgust prejeli tudi četrti obrok regresa v višini 8.400 tolarjev neto. Tudi ta del regresa bodo izplačali v bonih. Skupni znesek regresa bo tako dosegel višino, ki jo določa kolektivna pogodba panoge. • D. S.
Razpis za gradnjo zdravstvene postaje v Žireh
Začeli naj bi novembra
Škofja Loka, 17. septembra - Občinski izvršni svet je v torek imenoval tričlansko komisijo za izvedbo javnega razpisa za oddajo del gradnje nove zdravstvene postaje v Žireh. V komisiji so Franci Mlinar, dr. Dušan Sedej in Mana Veble - t,rum.
Znano je že tudi besedilo javnega razpisa. Orientacijska vrednost nove gradnje znaša 60 milijonov tolarjev, postajo naj bi začeli graditi novembra letos in končali avgusta prihodnje leto.
Gradnja nove zdravstvene postaje v Žireh je ena od treh prvenstvenih investicij v škofjeloški občini, poleg gradnje poljanske obvoznice in mestne plinifikacije. • H. J.
IV - VIDEO - HIH - KAMERI!
NOVO V KRANJU MENJALNICA D-D Publikum
na Bleivveisovi 16
(točno tam k|*r tprt|*mvno malt ogiu« za Goranjski glui
Nudimo vam:
kvaliteto, dostavo na dom,
kratek dobavni rok
Prodajamo:
Velenjski lignit
Zasavski premog
TRBOVLJE
Češki rjavi premog
Nemške brikete
Pakirani premog Zagorje
kocke
Prodajno mesto v prostorih Gorenjske obrtne zadruge COZ KRANJ, Likozarjeva 1 (Primskovo). Telefon 064-218-685,218-686 Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 14. ure, vsako sredo za vas tudi popoldne 14. do 17. ure
Priporoča se in vas pričakuje
DVOJNI Wd.o.o. KRANJ
TRGOVINA, UVOZ IZVOZ ZLATO POUE 12, KRANJ Tel /fax: 064/217 854
PO GORENJSKEM
UREJA: ANDREJ ŽALAR
flBaW ia^fla^a^a^aV a^K&iš&
Slovesnost na Lajšah
Lajše - Slovesno bo v nedeljo, 20. septembra, ob 10. uri na Lajšah, kjer so domačini zgradili novo cerkev sv. Jedrti. Lani v začetku oktobra je bila svečanost, ko sta zazvonila zvonova, zdaj pa so domačini z gradbenim odborom, ki ga vodi Mirko Brce, opravili še druga dela, kot so položitev tlaka, strop, notranji omet in pleskanje ter zunanja na ureditvi oken, fasade stopnic in okolice. Za izgradnjo cerkve so domačini opravili več kot 7000 ur, samo v zadnjem letu pa več kot tri tisoč. V programu imajo le še ureditev elektrike in čez čas nabavo še tretjega zvona. Slovesnost z mašo bo v nedeljo dopoldne vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, po njej pa bo srečanje z vsemi, ki so pripomogli k izgradnji cerkve. Zaradi slovesnosti bo na cesti Kropa - Dražgoše, in sicer na odseku odcep Podblica - križišče za Lajše od 9. do 12. ure popolna zapora ceste. Obvoz ta čas za Selško dolino bo iz Krope prek Podblice in Nemilj v Kranj in skozi Škofjo Loko ter obratno. • A. Ž.
Družinski pohod na Brdo - Kokrica - Turistično društvo Kokri-ca organizira v nedeljo, 20. septembra, že letošnji četrti družinski pohod. Zbor udeležencev bo ob 13. uri pri brunarici TD ob Čukovem bajerju, od koder se bodo potem podali do protokolarnega objekta Brdo. Lepote parkov bo razkazal poseben vodič po polovični ceni, za otroke do 7. leta pa je ogled brezplačen. Prav za slednje pa bo sprehod zaradi številnih živali še posebno zanimiv. Turistični delavci prosijo udeležence pohoda, naj bodo točni in med ogledom ne vznemirjajo živali. Po ogledu bo srečanje z družabnimi igrami na Račjem otoku. • (až)
Struga Save od Martuljka do Mojstrane je še vedno suha!
Poginilo je 20.000 ribjih mladic
Mojstrana, 17. septembra - Najstarejši prebivalci zgornjesavske doline ne pomnijo, da bi se v strugi Save zgodilo to, kar se je zgodilo to poletje: struga Save je Pod pečmi v Gozd Martuljku do mojstranškega LIPa povsem poniknila in je suha še danes! Največ škode zaradi nenadne suhe struge ima Ribiška družina Jesenice,, saj je dvajset ribičev lahko rešilo le 5.000 primerkov potočne postrvi, od 15.000 do 20.000 malih ribic, letošnjega podmladka, pa je poginilo!
Predsednik Ribiške družine Jesenice Franc Rozman in člani jeseniške ribiške družine pripovedujejo:
»Bilo je letošnjega 2. in 3. septembra, ko Save od Martuljka do Mojstrane - na območju šestih kilometrov - sploh ni bilo več v strugi. Skupaj z Vodnogospodarskim podjetjem pač lahko le sklepamo, da se je zgodilo takole: Sava na tem območju je zaradi številnih odplak iz Kranjske Gore res prava gnojnica, saj ni čistilne naprave. Vsa nesnaga se useda na prod in napravi nekakšno neprodušno prevleko. Potem pa je prišlo zelo močno neurje in je te usedline odneslo in prod nekako opralo. Prej je bila suša, podtalnica je izginila in Sava je začela napajati izginulo podtalnico.
Takoj smo začeli z reševalno akcijo in rešili, kar se je dalo! Bilo je zelo sončno, riba pa na suhem vzdaži do tri sekunde in je bila akcija zelo naporna. To območje, kjer Save tudi danes ni, je glavno in pomembno drstišče jeseniške ribiške družine, saj je prodnato. Z elektroagregati, z dvema cisternama in kisikom smo lahko rešili le nekaj tisoč postrvi, mladic pa se ni dalo reševati. Ribe smo prepeljali v del rezervata v Kranjsko Goro in v Mojstrano. Škode je po približni oceni od 2 do 3 milijone slovenskih tolarjev! Kdo jo bo povrnil? Skromno upamo, da nam bo pri tej naravni katastrofi vsaj malo pomagala jeseniška občina...
Najhuje pa je to, da je struga Save še danes suha, na štirih kilometrih dolžine! Ribje hrane ni in potrebna bodo vsaj tri do štiri leta, da se življenje obnovi! «• D. Sedej
tekmovanje gasilskih voznikov - Gasilsko društvo Preddvor je v soboto, 12. septembra, organiziralo tekmovanje voznikov gasilskih vozil za prehodni pokal občinske gasilske zveze Kranj. Prve tri ekipe pa so dobile tudi pokale pokrovitelja Penziona Zaplata
I u p ti k t- v trajno last. Tekmovanja v različnih spretnostnih "veščinah" z orodnimi gasilskimi vozili na platoju obrata Jelovice v Preddvoru se je udeležilo 16 ekip s kombiniranimi gasilskimi vozili - avtocisternami pa 10 ekip. Na tradicionalnem, že petem tekmovanju, je prvo mesto in prehodni pokal občinske gasilske zveze pri orodnih vozilih (kombijih) osvojila prva ekipa GI) Kokrica, druga je bila prva ekipa GI) Preddvor, tretja pa druga ekipa G D Kokrice. Vsem trem pa je pokrovitelj Ivan Preša iz. Penziona Zaplata podelil pokale v trajno last. Pri tekmovanju v kombiniranih vozilih, ki je bilo letos prvič, pa je pokal Gl) Preddvor osvojila druga ekipa domačega Gl), druga je bila prva ekipa GI) Kokrice, tretja pa prva ekipa G D Preddvor. • A. t.
Praznovanje v KS Visoko t V
Uresničevanje programa na vseh področjih
Največja akcija letos v krajevni skupnosti je bilo nadaljevanje obnove Doma krajanov.
Visoko, 17. septembra - Tradicijo krajevnega praznovanja v krajevni skupnosti Visoko v spomin na ustanovni sestanek OF Visoko in Luže in s tem na začetek oboroženega odpora proti fašizmu in za današnjo državnost na levem bregu Kokre v tem delu današnje kranjske občine so v sredo zvečer proslavili s slavnostno sejo sveta in društev v KS. Udeležili so se je tudi predsedujoči izvršnemu svetu občine Kranj Peter Orehar, predsednik komisije za krajevne skupnosti Zvone Presek in predsednika KS Šenčur, Franc Kern ter Ve-lesovo Franci Čebulj. Sicer pa se že ves teden vrstijo različne prireditve, zaključna pa bo v nedeljo ob 14. uri, ko bodo odprli obnovljeno nogometno igrišče v Športnem parku na Visokem.
Osnovna ugotovitev pred-   da so letos v krajevni skupnosti
sednika sveta krajevne skupno sti Rajka Bakovnika tako v pogovoru pred dnevi, kot v nagovoru na slavnostni seji je bila.
na vseh področjih sledili že pred leti sprejetemu uresničevanju programa. Največja akcija je bila nadaljevanje obnove
Doma krajanov, kjer so prav do sredine tega tedna po delih na strehi in urejanju prostorov obnovili tudi sanitarije. "Sicer pa smo tako na Miljah kot na Visokem bogatejši za dve cesti (vaška ulica in klanec), na Lužah pa poleg zbiralnice mleka za trgovino v objektu gasilskega doma. Vsi skupaj pa smo hvaležni občinskemu vodstvu, da se je letos nam in krajanom sosednjih krajevnih skupnosti uresničila 20-letna želja in je zdaj asfaltirana občinska cesta Visoko -Šenčur."
Nadaljevali so tudi z uresničevanjem programa pri urejanju Športnega parka na Visokem, kjer bodo v nedeljo odprli razširjeno nogometno igrišče,
prenovljeni pa sta bili tudi dve teniški igrišči z razstvetljavo. Na Miljah so razširili balinišče, na Lužah pa so zastavili z gradnjo večnamenskega igrišča. S čiščenjem potoka na Lužah i" urejanjem nasipa pod Kovačem na Visokem pa so letos začeli tudi z uresničevanjem tako imenovanega ekološkega programa. Sicer pa je osnovna usmeritev pri vseh akcijah, po* sebej pa še pri Športnem paf* ku, da bodo tudi v prihodnje akcije potekale na podlagi urejene dokumentacije oziroma opredelitev v ureditvenem načrtu.
"V podporo programu KS so na svojih področjih uresničevala letos začrtane usmeritve tud' društva; tako gasilci, športniki; Rdeči križ in nenazadnje tudi kulturno društvo, ki se mu sezona prav zdaj začenja. Res je, da smo bili vsako leto ob krajevnem prazniku že nekako navaje; ni, da smo vedno odpirali neki pomembnejši objekt, vendar ocenjujem, da letos, ko takšne priložnosti ni, skupaj s krajan' oziroma obrtniki nismo na redi'1' nič manj kot zadnja leta."# A-Žalar
V večnamenskem objektu so letos na Lužah dobili tudi trgovino (na sliki); podobno, na zasebno pobudo, pa tudi na Milajh.
Krničani pravijo:
Ko bo voda, bo praznovanje
Minulo nedeljo, ko so se marsikje na različnih prireditvah na Gorenjskem veselili, so v vasi Krnice v KS Gorenja vas gradili vodovod.
V počastitev praznika je bila v sredo zvečer v Domu krajanov sla*' nostna seja KS.
Krnice, 17. septembra - Začeli so z gradbenimi deli na trasi med hišami v petek. Še ta okrog 400 metrov dolg odsek jim je ostal v vasi Krnice, potem pa bodo vsa največja in najnujnejša dela povečini opravljena. In tudi glavni stroški bodo mimo. Ce bi občina zmogla iz proračuna še nekaj primakniti, bi bil en vodovod v krajevni skupnosti Gorenja vas, in sicer tisti za Robidnico - Laze - Lajše - Krnice "pod streho".
Tako kot je pobuda za ta vodovod prišla pred približno dvema letoma od krajanov s Krnice, ko so potem 9. oktobra zakopali za gradnjo zajetja, ta
ko so zdaj konec minulega tedna prav v vasi Krnice z zadnjimi metri tako rekoč zak linčeva li gradnjo.
"Prav v tem delu, sredi vasi,
je teren najbolj grd in zbrskan. Res veseli smo, da ste prišli, da se lahko sami prepričate, kako je. Tudi brez miniranja ni šlo in s kompresorjem v živo skalo smo se kopali za položitev cevi. Pa bo šlo. Smo tako rekoč pri kraju in zares si želimo, da bi zdaj v občini našli še kakšen tolar, da bi potem končno imeli skrbi z vodo tudi tukaj rešene," so kar med delom, ko si niso dali niti odmora za pogovor, pripovedovali Drago Demšar, Krnice 9, Janko Rejc, Krnice K Franc   Bogataj,   Krnice 6,
medtem ko je z buldožerje** med hišami "priganjal" rra*1 Jeram, Krnice 5.
Cilj, ki so si ga zastavil' minuli konec tedna, so op P moči iz sosednjih krajev, d os gli. Delo so opravili. Zdaji * je med nedavnim pogovor"" povedal predsednik gradben^ ga odbora za ta vodovod L°.r Kejžar, čaka le še izgradnja s stih razbremenilni h jaškov, " katere pa štiri ventile že imaj
7 S
ho
Pravzaprav je od stroškov t?.'1*, de na celotni vodovod, ki
po projektu in sedanjih CCf veljal okrog 18 milijonov, zelo malo ^ In ko sva se s tajnikom * Gorenja vas Ivom Petrov*JjS, vračala v dolino, sem jim že ^ da bi jim letos uspelo, saj ^ tem trenutku še vedno brc/ ^ de in Vezani na dovoz gasi'5 cistern. • A. Zalar
Janko Rejc
Drago Demšar
Praznovanje V Podljubelju - Podljubelj    Ob prazniku krajevne skupnosti Podljubelj v tržiški občini, ki ga vsako leto praznujejo v dneh okrog 14. septembra, so se prireditve začele že konec minulega tedna, več prireditev pa je bilo tudi med tednom in sicci tekmovanja v odbojki med mladimi in starimi in \ malem nogo metu. Z mokro gasilsko vajo 10 pia/mk počastili gasilci, ki so po vabili na srečanje še gasilce iz UPI in TokOi i/ I rž.iča Osrednja svečanost v počastilo praznika pa bo jutri, 19. septembra, pred dvorano in v njej v Podljubelju. lako bodo organizirali kegljanje za srno in tekmovanje z zračno puško za različne praktične na grade. Proslava ob prazniku pa bo ob 19. uri s kulturnim progi.i mom, v katerem bodo nastopili ansambel pod vodstvom g Aha čiča in pevski zbor zbor društva upokojencev iz ližiča Podelili bodo tudi priznanja najboljšim na tekmovanjih, o delu v KS pa bo spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jože Hladnik Po proslavi bo za razpoloženje skrbel ansambel Blekato • (až)
Nekoč pod StorŽiČem - Ti etili Zanimivo prireditev pod našlo vom Nekoč pod Storžičem pripravljajo v krajevni organizaciji Rdečega križa Trstenik v kranjski občini Prireditev bo v nedeljo, 20. septembra, začela pa se bo ob 14. uri na Povijah. V programu bodo predstavili nekdanja običaje, kot si) pastiip z živino, koni
sko vprego, različna kovaška dela, laganja drv, košnjo, kako so
včasih delali mošt in druga. Po prireditvi bo piknik, na katerem bodo igrali domači godci, obiskovalcem pa bodo postregli z do mačo hrano in pijačo. Med različnimi igrami bo tudi kegljanje za voz drv. Pokrovitelji prireditve so Gorcnjfki glas, Zivua Kranj, Pekarna Kranj, Mlekarna Kranj in Avtoprcvo/nik Marjan Na glič s Trstenika. Avtobus bo s kranjske avtobusne postaje odpeljal na Povije ob 13.25 • (až)
Franc Jeram
I'rane Bogataj
«1
agrotehnika
Ljubljana - PE KRANJ
POPUSTI IN LŠE POPUSTI
Akcija
ČIM CENEJŠI STROJI
ZA OBDELAVO ZEMLJE IN POSPRAVILO PRIDELKOV
INFORMACIJE tel. 064/216-681
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Predstavljena je bila radijska premiera in kaseta najstarejšega slovenskega dramskega ___ besedila
ŠKOFJELOŠKI PASIJON
Ljubljana, 14. septembra - Na tiskovni konferenci je uredništvo igranega programa Radia Slovenija in Založba kaset in plošč RTV Slovenija predstavila Škofjeloški pasijon, delo, ki ga je leta 1721 napisal Lovrenc Marušič - oče Romuald, za radio pa priredil in zrežiral
Aleš Jan.
Z izvedbo tega projekta so, kot je dejal Aleš Jan, poskusili radijsko prikazati utrip življenja in dobe, v kateri je delo nastalo, prav tako pa so skušali izpolniti dolg do slovenske kulturne zgodovine, saj omenjeno delo vse do sedaj, verjetno tudi zaradi velikih finančnih sredstev, ki jih projekt zahteva, ni bilo integralno uprizorjeno še v nobenem slovenskem gledališču. Radio Slovenija bo delo premierno predstavil sočasno v svojem programu in javno v viteški dvorani ljubljanskih Križank 7. oktobra.
Na slovenskem etničnem ozemlju segajo najstarejši podatki o uprizarjanju pasijon-skih iger v trinajsto stoletje, kasneje pa so jih v sedemnajstem stoletju uprizarjali v Novem mestu, Kranju in Ljubljani. Škofjeloški pasijon je bil .uprizarjan med leti 1721 in 1765.
Kot je na novinarski konferenci dejal Aleš Jan, režiser Projekta, je izvedba Škofjeloškega pasijona vsem sodelujo-
V izvedbi Škofjeloškega pasijona je sodelovalo 272 ljudi, od tega več kot sto poklicnih igralcev in pvecev iz vseh slovenskih gledališč. Stroški produkcije so znašali 21.424 nemških mark, celotno snemanje pa je trajalo od začetka maja do sredine avgusta letos.
čim pomenila izziv in stimulans ter dodal, da so bili vsi igralci, zajet pa je bil zelo širok spekter slovenskih profesionalnih igralcev, izjemno pripravljeni sodelovati in da je bil projekt enoglasno podprt, prav tako kot tudi njegova nadaljnja organizacija.
Že v originalu je bil Škofjeloški pasijon pisan z glasbo, ki pa se žal ni ohranila, zato je novo glasbo, napisano po vzoru stare melodike in obogateno s sodobno kompozicijsko tehniko, prispeval Jani Golob in z njo obogatil podobo, ki spremlja  dogajanje. Simfoničnemu
orkestru RTV Slovenija, Slovenskemu komornemu zboru in Otroškemu zboru RTV Slovenija pa je dirigiral Marko Munih. Izvedba dela temelji na pripisu, ki ga je pripravil Jože Faganel, tudi lektor izvedbe. Prepis je v bistvu preprosta fonetična transkripcija, ki omogoča povprečno izobraženemu bralcu vpogled v slovenščino osemnajstega stoletja. Rokopis, ki je bil originalno v treh jezikih: slovenščini, nemščini in latinščini, je Jože Faganel leto 1987 objavil v zbirki Kondor.
Delo je bilo izziv tudi v dra-
Škofjeloški pasijon v vseh letih od svojega nastanka ni niti najmanj izgubd na aktualnosti; predstavlja namreč tudi še vedno navzoči konflikt različno mislečih ljudi in po tem likvidacijo drugačne ideologije. Aleš Jan pravi, da bi delo lahko imenovali tudi politični tekst.
maturškem smislu, v začetku so imele procesije namreč samo liturgično funkcijo, počasi pa so te podobe dobivale vedno več ljudskih dodatkov in procesija postaja vse bolj gledališka. Procesija je bila tako za dramaturginjo Vilmo Štritof le kot navdih, kljub temu da ima tudi kulturno-zgodovinski pomen. Seveda pa načrtujejo, da projekt ne bo ostal le v radijski obliki, saj Festival Ljubljana in RTV Slovenija načrtujeta tako televizijsko kot tudi gledališko uprizoritev tega integralnega dela, ki gledališko ni zamišljeno kot ena sama prireditev v Ljubljani temveč kot ciklus, ki bo potoval in se dopolnjeval. Predvidevajo, da bo to eden največjih projektov TV Slovenija v naslednjem letu. Na novinarski konferenci so še opozorili, da bo Radio Slovenija v koprodukciji z Radiom Trst v začetku sezone 1993/94 začel s ciklusom približno štiridesetih oddaj Božanske komedije, ki jo je prevedel Andrej Capuder. # Marjana Ahačič
KAMNIŠKI LIKOVNI TRENUTEK
Veronike bo konec septembra prenesena in na ogled se v nemškem mestu._
Tako
smo se po zaslugi organizatorja ZKO Kamnik na enem mestu zbrali skorai vsi Jarnniški likovni ustvarjalci, ta ko Profesionalci, akademski a''karji, kot samonikli ustvarjalci in ljubiteljski likovniki, ki delujejo v združenju Likovnega društva Kamnik. Tako zasnovana razstava nam kaže zelo širok
razpon v likovnih pristopih in kvaliteti razstavljenih eksponatov, ki sega od realizma do abstrakcije in od solidnega UOaterizma do vrhunske profesionalne produkcije, saj najde •HO med razstavljala tudi dobi-tnika letošnje študentske Prešernove nagrade na ljubljanski Likovni akademiji. Se posebej Pa gre pohvala ženskemu delu razstavljalcev, katerih razsta J[U«na dela po kvaliteti vsekakor izstopalo
Akademski slikar Alojz Ber-•*C razstavila dve veduti. Kam-"jk in Mekinje, v oljni tehniki, *' bi ju hiliko stilno opredelili
*ot magični realizem s simbolično motiviko, tudi v oljni tehniki, se je predstavil Stane Bfl •antič. Svoje značilne cvetlične šopke v tehniki gvasa je prispela (ireta Boltar. Boris bratu/ izstavlja dva sitotiska s svojo
značilno nadrealistično in simbolično vsebino. Absolvent slikarstva na ljubljanski ALU Milan Golob je razstavil diptih velikega formata v oljni tehniki, kjer mu gre za raziskovanje likovnih zakonitosti V kontekstu barvne abstrakcije. Barvno bogato podobo krajine, ki se že približuje abstrakciji, je podal Karel Hruza. Male plastike Mihe Kača nadaljujejo realistično kiparsko tradicijo. Barvni kra jmski zapisi v mešani tehniki so delo Alojza Kalinška. Akademski slikar Dušan Lipovec je prispeval vedutno kompo/i cijo v akrilni tehniki. Vertikal ne slike z motiviko naše vaške preteklosti v oljni tehniki so značilnost Poldeta Miheliča. Se bolj v smeri tako imenovane "naivc", tudi v oljni tehniki, deluje Jože Mihelič. Z ljudskim kiparstvom, vendar z do bršno mero likovne kultivira-nosti, se spogleduje v lesenih reliefih  in  skulpturah Mirko Mrčela. Barvno prečiščeni in svc/i tci po formalni plati izredno zanimivi sta figuralni sli ki v tehniki aknla Nataše Novak. Najmlajši razstavlja lec na razstavi Jan Outrata je pokazal
primer geometrijske abstraktne
forme na malem formatu v mešani tehniki na lesonitu in bakru. Peter Pečevnik podaja v oljnih slikah našo kmečko do-rnačijskost. Akademska slikarka Andreja Peklar, ki raziskuje
v smeri barvne abstrakcije, je predstavila dve zanimivi abstraktni kompoziciji v olju na papirju. Realistični krajinski in vedutni akvareli so značilnost likovnega   kronista Bogdana
Potnika. Realistična figuralna kompozicija - risba s svični-kom - je delo (veta Prevodnika. Franc Rili slika najraje realistične poglede na Kamniške planine v oljni tehniki, kar je pokazal tudi na tej razstavi. So-cialno-angažirano in ekološko tematiko v akrilni tehniki nadaljuje Dušan Sterle. Ana Šte-be ustvarja v mešani tehniki na papirju poskuse geometrijske
abstrakcije. Akademski slikar in grafični inovator Vinko Ze-leznikar, ki v zadnjem času raziskuje manj znane grafične tehnike, je prispeval svoje grafične eksperimente v tehniki svetlotiska oziroma gelografije. Kompozicijsko in barvno so samosvoje in prepoznavne oljne podobe vedut in krajin iz
Kamnika in okolice, delo Franca Zidana.
Ugotovimo lahko, da bi ta, vsekakor zanimiva in uspela razstava, doživela še kakšno ponovitev v prihodnost. Upravičeno pa si zasluži predstavitve ne samo v domačem okolju, temveč tudi tam, kjer tovrstne umetnosti še ne poznajo.
Dušan Lipovec
ZASTOPSTVO
POSTANITE SVETOVALEC, KI LJUDEM POMAGA DO NJIHOVE ALARMNE NAPRAVE. NAREDITE PRVI KORAK in POKLIČITE 061/738-638
BARVNI PEJSAZI
v Valeriji Lipa v Kranju se na svoji prvi samostojni razstavi predstavlja mlada slikarka Maja
Draksler iz Kranja.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Lipa je na ogled ciklus slik Maje Draksler pod naslovom Krajina kot duhovna podoba svetlobe. V galeriji Prešernove hiše razstavlja svoja dela akademski slikar Milan Batista. V Galeriji Mestne hiše pa si lahko ogledate pregledno razstavo tihožitij Antona Plemlja.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina z naslovom Albrecht Diirer (faksimilirani bakrorezi in originalni odtisi). V razstavnem salonu DOLIK je na ogled razstava slik člana Dolika Branka Čušina. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Izidor Trojar. V pizzeriji Ajdna so na ogled fotografije Miha Kersnika. V bistroju Želva razstavlja akrile Marko Rolc.
KRANJSKA GORA - V okrepčevalnici Rožle je odprta prodajna razstava akvarelov akademskega slikarja Seada Čerkeza iz Sarajeva.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava panjskih končnic in podob na steklo. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik Poldeta Oblaka. V galeriji Fara so na ogled slike Marjana Jesenovca. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Fragmen-talizem, v Mini galeriji občine Škofja Loka pa prodajna razstava z naslovom Begunci so med nami.
ŽELEZNIKI - V galeriji Iskra si lahko ogledate razstavo članov likovnega kluba DOLIK z Jesenic.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
TRŽIČ: TRŽIŠKE POLETNE PRIREDITVE - Jutri, 19. septembra, se bodo v Domu krajanov Podljubelj zadnjič v tej zasedbi predstavili člani Instrumentalnega ansambla pod vodstvom Karla Ahačiča ter Moški zbor Društva upokojencev Tržič. Vzgojiteljice VVZ Tržič pa pripravljajo v nedeljo, 20. septembra pred vrtcem v Bistrici ob 14. uri tradicionalno otroško prireditev CICIBAN DOBER DAN s številnimi gosti in zanimivimi delavnicami ter bogatim srečolovom. ŠKOFJA LOKA: FRAGMENTALIZEM - V Galeriji Loškega muzeja ob danes ob 19. uri otvoritev razstave Fragmentalizem. KAMNIK: DUHOVNA GLASBA - ZKO Kamnik v počastitev 500-letnice Frančiškanskega samostana prireja koncert duhovne glasbe, ki bo v Frančiškanski cerkvi, danes ob 20. urei. Nastopila bosta baritonist Samo Vremšak in organistka Marija Holcar.
ŠKOFJA LOKA: OTVORITEV RAZSTAVE - V galeriji Ivana Groharja bo danes ob 20. uri otvoritev razstave Poldeta Oblaka, na otvoritvi bo igral kitarist Jan Plestenjak. KRANJ: RAZSTAVA - Jutri, 19. septembra, bo ob 19. uri v galeriji Dežman na Kokrici otvoritev samostojne razstave Lojzeta Dežmana.
GORENJSKI MUZEJ KRANJ Tavčarjeva 43 64000 Kranj
Gorenjski muzej Kranj razpisuje prosto delovno mesto KUSTOSA ETNOLOGA
Pogoj: visoka strokovna izobrazba - filozofska fakulteta - etnologija
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo 3 mesece. Začetek dela 5. oktober 1992.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po preteku razpisa na upravo muzeja, Tavčarjeva 43. O izbiri bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po preteku razpisa.
Pazite se
O njenih slikah je skorajda nemogoče govoriti, ne da bt se °zrli nazaj ter se sprehodih sko/i slovensko slikarstvo "kia luvaiskc' usmeritve i/ zadnjih saj slikarka kljub navidezni abstraktnosti svoja dela še vod n" deklama za pejsažc, resda "krati tudi za svojevrstne "pej saže duha". Ob vrsti slikarjev, ki so - seveda poenostavljeno rečeno - k problematiki krajine Pristopali s pomočjo primarne &a, gestualnega likovnega /api sa in se nikoli niso trudili za
ktivati neposrednosti načina,
na katerega so njihova dela na s,ajala, je ostala sinci, k i bi sta v<la zfcolj na sporočilnost barve
1,1 i njo povezane svetlobe, pri
l1as z izjemo izkušnje < IUSU> I Gnamuša skorajda neznana
Slikaikun abstrahlranl pejsa
/l Bani, razen le včasih pusotne
linije horizonta, ki podobno kot tudi na slikah abstraktnega slikarja Marka Kothka ločuje površine različnih barvnih ali tonskih lastnosti, ne nudijo no bene druge zlahka prepozna
vne oporne točke, sai se zdi, da
so se vsi drugi elementi ra/to pili v nasičeni barvni svetlobi
Slike Maja Draksler učinkujejo zato i/ra/ito minimalistično, a kljub temu na njih še vedno /lahka zaznavamo določen prostor, saj nam ga poskušal«) sugerirati nežni prehodi med posame/ninii baivnnni povisi nami, ki so posledica la/urnih namazov, naipogostejc pa tudi nanašam i h.uvc s poinoč|o tazpisiK t. Včasih se nam tako lahko uzdi, da se površine, ki
so enakomerno prekrite z dolo I eno barvo navidezno Urijo in
se nam zato približujejo, tiste, prekrite z drugačno barvo, pa se krčijo in se prav zaradi tega oddaljujejo od nas. Materialna plat barvne substance, se pravi tista, ki bi jo Maja Drakllei zlahka p«>tencirala s pomočjo debelejšega barvnega namaza, slikarke ne zanima, vst> svo|o pozornost je namreč namenila njenim primarnim lastnostim, tistim, ki so povsem odvisne od valovne dolžine barvnega sevanja. S takšnim nematerialnim vrednotenjem barve, ki bi mu lahko pridružili vsaj še celo vršio simbolnih ovrednotenj po-samc/nili   barvnih vrednosti,
prehajajo /.ii<> dehi Maj« i 'rak
sler povsem na področje slikar
kme zasebnosti in Intime, torej
res ludi na področje "pci i ' > duha".
Damu Globočnik
usodnih sprememb ki jih prinaša 1. januar 1993!
Varujte Svoje Zdravje.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
4. sejem marketinških storitev, materialov in opreme
Promocija Slovenije izjemen izziv, ki mu se nismo kos
Ljubljana, 15. septembra - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so odprli 4. sejemsko srečanje ponudnikov in porabnikov marketinških in poslovnih storitev, materiala in opreme "Marketing klub 92", na njem se je predstavilo 62 razstavljalcev iz petih držav. Forum na temo "Promocija Slovenije" je pokazal, da je to vsekakor izjemen izziv, ki mu še nismo kos, zato podoba države seveda medtem nastaja sama od sebe, ob vse bolj nestrpnem gospodarstvu, ki z izvozom seveda ne more čakati.
Blišč izpred štirih let je danes odveč, saj je trga dovolj, za nekatere celo preveč, zato ni več potreben zamah, ki smo ga bili vajeni, saj so marketinške storitve že postale že sestavni del tržnega gospodarstva, je na slovesni otvoritvi dejal Jure Apih, nestor marketinških srečanj pri nas. Sejemsko srečanje je uradno odprl Jelko Kacin, minister za informiranje, ki je komuniciranje z javnostjo pri nas postalo že vsakdanja praksa, na sejmu marketinških storitev je razstavljalcev sicer za desetino manj, ker nima več jugoslovanskih razsežnosti, zato pa so njihovi nastopi boljši. Slovensko nastopanje v tujini ne bi smelo biti enoznačno, zato mora država podpirati vse dobre projekte. Praktični marketing pa nas čaka posebej v prihodnjih mesecih, politični seveda.
Na forumu "Promocija Slovenije" smo lahko opazili, da se je politični marketing že krepko začel. Ne samo, da seje veliko ministrov udeležilo otvoritve sejma, na forumu niso skoparili s svojo lastno promocijo, nekateri pa niso mogli skriti nevoščlji-vosti, zlasti do ministra Tanciga, saj je kot vse kaže njegovo ministrstvo na svojem področju doslej že kar nekaj postorilo za promocijo Slovenije. Moderator Jure Apih je dejal, da je promocija Slovenije izjemen izziv, ki ni bil doslej dan nikomur. Švicarji so denimo začeli izdelovati dobre nože in ure, mi pa imamo možnost, da podobo nove države gradimo na podlagi koncepta. Seveda nastaja tudi brez njega, lahko se trudimo in vplivamo nanjo, vendar pa se oblikuje neodvisno od nas.
Najpomembnejše je, da ustvarimo podobo normalne evropske države, ki je zunaj vojne, ki je lepa in privlačna, je dejal dr. Dimitrij Rupel. Zelo pomembno pa je, da tujci prihajajo k nam, saj, potem ko pridejo, postanejo naši prijatelji. Davorin Kračun je dejal, da uspeh v vojni ni dobra gospodarska promocija, predstavljati bi se morali kot najbolj uspešna država v tranziciji, ki ji res propada 30 odstotkov podjetij, toda v drugih državah v tranziciji jih propada 70 odstotkov. Skeptičen pa je bil do konceptualnega razvoja Slovenije, saj imamo z njim slabe izkušnje. V naših glavah ni puščobe, kar je značilno za bivše državno planske države, normalnost pa naj nadgradi kvaliteta, z dodatkom zanimivih posebnosti, je dejal dr. Peter Tancig. Tako je slovenski zakon o zaščiti industrijske lastnine že postal standard za druge nove države. Predstavnik GZS Josip Škober-ne je dejal, da projekt promocije Slovenije ne zaživi, stvari se izmikajo, nervoza gospodarstva pa je vedno večja. Gospodarstvo namreč nima tako kot država podobo začetka, saj imajo nekatera podjetja kupce se izpred druge svetovne vojne. Jelko Kacin je dejal, da njegovo ministrstvo stvari usklaja, v kratkem bodo pripravili knjigo "Odkrivajmo Slovenijo", sicer pa manjka približno tretjino denarja glede na letos prispele promocijske projekte. Obljubil je, da bodo konec septembra sproščena proračunska sredstva za gospodarsko promocijo. • M. V.
iiuiiia
VELEBLAGOVNICA SKOFIA LOKA
ORGANIZIRA VELIKO NAGRADNO PRODAJO Z ŽREBANJEM V ČASU OD 15. 9. DO 31.10.1992
Za vsakih 3.000 SIT nakupa boste prejeli kupon za javno žrebanje. Žrebanje bo po izteku akcije.
NAGRADE:
1. Barvni TV sprejemnik NOKIA
2. Kombinirani hladilnik
3. Šivalni stroj BAGAT
4. Ovratna verižica Zlatarne Celje
5. Gorsko kolo na 18 prestav
KDOR IŠČE. TA NAJDE  V NAMI
skl DNJA TEKSTILNA*
OBI rVENA IN GUMARSKA SOLA KRANJ Cesta Staneta Žagarja 33 64000 Kranj
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstil ne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje za nedoločen čas delovno mesto UČITELJA SPOR INF VZGOJI
Nastop dela 15. 10. W2<
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov šole v 8 dneh
Upravni odbor Ljubljanske banke d.d. potrdil kratkoročni program konsolidacije in finančne sanacije
Šest opornih točk Marka Voljča
Gre za intenzivni kratkoročni program "samoozdravitve", ki je bil v Ljubljanski banki že začet, vendar prepočasen. "Ne moremo čakati, da nas bo začel reševati nekdo izven Ljubljanske banke, čeprav bo ta pomoč nujna. Sami bomo storili vse, kar je v naši moči, da položaj ne bo še slabši," je na sredini časnikarski konferenci dejal novi vršilec dolžnosti generalnega direktorja mag. MARKO VOLJČ.
Ljubljana, 16. septembra -
Razlogov, da je Ljubljanska banka začela reševati sama sebe, je več. Mag. Marko Voljč, eden od direktorjev Svetovne banke v VVashingtonu in nesojeni predsednik slovenske vlade (za izvolitev mu je zmanjkalo 6 glasov) je s L septembrom postal vršilec dolžnosti generalnega direktorja Ljubljanske banke delniške družbe. V program kratkoročne konsolidacije in zboljšanja finančnega položaja banke, ki ga je v torek potrdil upravni odbor, je zapisal bistvene značilnosti sedanjega kritičnega stanja največje slovenske poslovne banke. Del družbenih stroškov osamosvojitve je padlo na stari bančni sistem. Kažejo se v manjšem obsegu poslovanja, slabši likvidnosti, izgubah in eroziji kapitala. Nove banke, ki so nastale po osamosvojitvi, s tem, niso obremenjene. Obseg neizterljivih terjatev do podjetij se povečuje. Dolžniki z veliko zamudo poravnavajo (ali pa sploh ne) dolgove do banke in drugih upnikov. Med osamosvajanjem
<	AVTO SOLA Begunjska 10. Kranj
	TEČAJ • VSAK PONEDELJEK
_u	® 216-245
Ugled v svetu ni omajan
Mag. VOUČ: "Ko sem bil še v Washingtonu, je Ljubljanska banka uživala velik ugled med partnerji in je še vedno po/cm slovenskega poslovnega bančništva v tujini. Garancije Ljubljanske banke za tuje partnerje še vedno nekaj veljajo. Naša banka je bila edina povabljena na letno skupščino Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki se začenja konec tega tedna in nadaljuje prihodnji teden v VVashingtonu. Ljubljanska banka je tudi v težkih časih obdržala tesne stike s tujimi partnerji. Vse banke so morate skozi take težave, kot jih sedaj preživlja Ljubljanska banka."
so devize kopnele s hranilnih knjižic občanov. Zagotavljala jih je Ljubljanska banka, čeprav bi jih morala Narodna banka Jugoslavije. Od denarne osamosvojitve dalje Banka Slovenije z omejevalno denarno politiko ščiti tolar, kar vpliva tudi na bilanco banke. Veliko breme so obveznosti do deviz nih varčevalcev v Sloveniji in na Hrvaškem ter terjatve do Narodne banke Jugoslavije. Zakoni, ki bi omogočili sanacijo, pa so obtičali v skupščinski proceduri.
Mag. Marko Voljč priznava, da je torej del krivde za sedanji položaj Ljubljanske banke v splošnih razmerah v državi in gospodarstvu, del problemov pa je tudi posledica preteklih odločitev Ljubljanske banke same.
Dobri gospodarji in bankirji
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja je s sodelavci, izvršnimi pomočniki Antonom Lavtarjem, Ivanom Rudolfom in Aljošo Tomažem ter direktorjem Pravne pisarne Francem Te-stenom pojasnil šest ključnih, opornih točk konsolidacije in zboljšanja finančnega položaja banke, pri čemer računa na sodelovanje Banke Slovenije in vlade.
"Kot hiša se moramo obna sati kot dobri gospodarji in dobri bankirji, varovati interese tako delničarjev kot klientov in komintentov banke. Predlagam vrsto dejavnosti pri pasivi (zbiranju depozitov, pritegovali |c novih deponentov, nuđenje kvalitetnejših storitev sedanjim klientom, več pozornosti poslovanju z občani, ki so v končni fazi pretežni lastniki banke) kot tudi pri aktivi, pri kreditnih plasmajih. Več in intenzivneje bomo delali s klienti upniki in dolžniki, ter terjali sprotno plačevanje posojil. Prav neredno vračanje posojil in prolongira-
nje posojil je glavni vir težav pri likvidnosti Ljubljanske banke. Varovali bomo interese hiše, obenem pa pomagali podjetjem, ki so v procesu prestrukturiranja in lastninjenja, da ta podjetja splavajo, ne pa potonejo. Druga točka programa je agresivnejši nastop do dobrih, zdravih, manjših podjetij, ki doslej zaradi najrazličnejših razlogov niso našla -prave poti do te hiše. Mi smo zainteresirani, da se zdrava klientela obrne na Ljubljansko banko. Tretja postavka programa je večja učinkovitost pri nevtralnih poslih. Četrta pa razrešitev problema filial Ljubljanske banke v Skopju, Sarajevu in Zagrebu. Z vsemi tremi imamo dogovore, da postanejo samostojne pravne osebe, v nekem smislu enote Ljubljanske banke v tujini in del bančnega sistema držav, v katerih so. Proces reševanja fega bo daljši in povezan s celovito problematiko nasledstva bivše Jugoslavije," je povedal mag. Marko Voljč.
Mati daje hčeram svobodo
V drugačni luči se kaže odnos med materjo, osrednjo Ljubljansko banko, in hčerami, bankami v posameznih slovenskih regijah. Mag. Marko Voljč postavlja ta problem takole:
"Te odnose je treba postaviti na čistejšo osnovo. Vse tiste hčere, ki bodo ocenile, da lahko postanejo samostojne banke, bodo pri tem svobodne in jim bomo pri tem pomagali. Za tiste, ki pa bodo presodile, da jim razmere tega ne dopuščajo, pa se bodo morale dogovarjati z materjo o primernih aranžmajih. To pomeni, da se bo delež Ljubljanske banke v celotni bilančni vsoti zmanjšal. To je interes države, gospodarstva in hiše same. Nekdanja vloga Ljubljanske banke v novih razmerah ni več opravičljiva. Začeli smo tudi proces dezinvesti-
Največji poklicni izziv
Vedejevstvo Marka Voljča je. kot je povedal direktor Pravne pisarne Franc Testen, za-^ časno in lahko traja največ eno leto. O vedejevstvu bo odločal zbor banke, kdaj pa bo zbor sklican, upravni odbor še ni sklepal. Tudi glede postopka in razpisa še odločitve. V Ljubljanski banki sedaj čakajo na soglasje Banke Slovenije k Voljčevemu vedejevstvu. Zanj so že zaprosili.
"Če me zbor ne bo potrdil-to zame ne bo konec sveta Jaz sem prišel sem. da £j uspel, da bi postavil to hiso na noge. To je bil zame največji profesionalni izziv v življenju, " je komentiral imenovanje za vršilca dolžnosti Marko Voljč.
Dobro sodelovanje z vlado in Banko Slovenije
Mag. Marko VOUČ: "Kar se tiče sodelovanja z vlado in Banko Sloveniji, moram povedati, da sem imel po mojem prihodu 2. \eptembra it vrsto sestankov z. njihovimi predstavniki, povabljen pa sem bil tudi na sejo sveta Banke Slovenije. V veliko zadovol/ sivo mi /<• da so na včerajšnji seji upravnega odbora Ljubt/an ske banke sodelovali guverner Banki Slovenije, viccguverncr. dva člana sveta Banke Slovenije in minister za finance Vsi so bili predhodno seznanjeni z osnutkom tega programa in vsi so se o njem pozitivno izrekli lo kaže na dober začetek intenzivnega in konstruktivnega sodelovanja med nami. Banko Slovenije in vlado."
ranja. Oddali ali odprodali homo več nepremičnin in drug0 aktivo, ki v novi bančni ^ct? nimajo mesta. To bo poveča' likvidnost, saj ne gre za tak.. majhna sredstva. V tej osredrU hiši naj bi se skoncentrira' čim več dela in ljudi."
Kadrovsko čiščenje
"Od poletja dalje teče ingj zivna racionalizacija organ' cije, da se bomo lahko Pr,me jali z bankami v srednjeevrop ski regiji. Po reorganizacij' n mo zelo podobni evrops*1.! bankam, /manjšali bomo t" število zaposlenih, saj je *c0i nje število zaposlenih neup vičeno,"   pravi   mag. ^arn Voljč. "To bo najtežji del nalizacije v hiši, saj PosCfaso usode vrste ljudi, kolegov, ki ■ delali v njej mnogo let. T" ljudje, s katerimi se človek s čuje vsak dan in ni enosta povedati, zakaj je postal P on ali ona tehnološki ali dt^ffj, Cni presežek. V bistvu gre za ' tenzifikacijn procesa, ki s^ i začel leta jwn m nadaljeval^ ni / mehkimi variantami )<■' lo že marsikaj doseženega* de na namen racionalizacij*-^ načrtovani obseg Ljubil'"1 j banke pa žal to ni dovolj- ^ vsakim, ki bo moral odit'» .jj bomo  pogovorih  in p*.»la> razloge. Delovna zakono^ bo spoštovana, tako da '" ^ ne bo prikrajšan za pravi**-mu gredo." • J. Košnjek
Posledice suše bodo v Skofji Loki nosili sami
Regres za koruzo
Škofja Loka, 17. septembra - Občinski izvršni svel je v lorek odobril pet milijonov tolarjev pomoči kmetom pri omilitvi posledic hude poletne suše. 2,6 milijona tolarjev bo šlo iz obvezne proračunske rezerve, 2,4 milijona pa iz rednih proračunskih sredstev, če bo predlog seveda potrdila občinska skupščina. S to vsoto bodo v škofjeloški občini regresirali nakup koruze v višini štiri tolarje na kilogram koruze.
Po prvi oceni občinske komisije znaša škoda zaradi suše v škofjeloški občini
233,451.000 tolarjev. Strokovni ukrepi za omilitev posledic, ki jih je priporočila kmetiiska svetovalna služba, že potekajo. Osrednje vprašanje trenutno pa je, kako nadomestiti 31-odsio tni izpad krme. Izvršni svet se je odločil na regresiranje n.iku pa koruze in močnih krmil iz
občinske blagajne. Pet milijonov tolarjev bi zadoščalo u IM kup 1250 do I 500 ton koruze in
močnih krmil do konca leta, s čimer bi nadomestili približno polovico zaradi suše manjkajo čega pridelka krmil. Regres bo do upravičenci dobili glede na stalež govedi
Kmetic i/ škofjeloške občine ugodnosti, ki jih je republiika
vlada namenila najhuje priza deti m območjem, ne bodo deležni, bržkone pa občina tudi ne bo med upravičenci za pri dobitev licn.ii j.i iz solidarnost
n   ' iklada • H. Jtloviaa
ŠKOFJA   LOKA D.Ou
Prodaja vozil FIAT, LADA, POLV
V ZALOGI:
FIAT UNO 60 S' FIAT TIP0 1.4 CL FIAT TEMPRA 1.6 0X LADA SAMARA 1300 3 V LADA SAMARA 1500 3 V LADA KARAVAN 1500 JUG0 101/65 SKALA P0LY
MPC
17.215 DEM 21 085 DEM 25.300 DEM 585.100,00 Sij 617.500,00 SIT 545.390,00 SIT 643.614,00 SIT
Opomba Cene ?a vozila FIAT so v tolarski protivrednosti P° P dainem tečaiu DEM za obračun deviznih prilivov in odlivov po ti| pri LB d d na dan vplačila
Tudi to poletje so se nekateri imeli radi... Foto: Damijan Gazvoda
Urednikova beseda
Odprte strani začenjamo s predstavitvijo kandidatov za slovenskega predsednika. Stranke so namreč pohitele s predlogi, čeprav se predvolilna tekma uradno še ni začela. Ali bomo v šolah imeli verouk ali verski pouk. lahko preberete na drugi strani. Tudi to. kako se bomo po novem ktu lahko zdravstveno zavarovali. Ali sindikati res podpirajo programirane stečaje in silijo ljudi na Zavod za zaposlovanje. O tem govorita predsednik in pravnica konfederacije sindikatov. Prihodnji teden bodo svoje povedali delavci. Odprte strani zaključujemo z odmevi.
Leopold i na Bogataj
/Viti X i
JOŽE KOŠNJEK
Zakon o volitvah predsednika republike je bil med vsemi volilnimi zakoni sprejet prvi
Kdo bo moj predsednik
& deombra na voli**« T'kJ* Vffil
jčjjgg^g^jgjgglkigutejTekatere pa se cakg;
KTalska slrankaajdajjems^romovirali kandida; ^ P ,■ m,, p-i FJl!± l"l'"h" noseoel v predsea-jSikrboTTčTbol sedan). prednik Milan Kučan.
Zakon o volitvah predsednica republike določa, da bomo Predsednika izvolili na svobod n'h m neposrednih volitvah s J*jnirn glasovanjem Predsednica bom,, i/\olili /a pet let Z "»OŽnostjO dvakratne zaporedij izvolitve Volitve predsedni
*a razpise predsednik državne ^u Zbora, pa tudi nad izvedbo v°lilev bedijo volilni organi, 'rrtcnovani za volitve v državni *b»r Predsedniške kandidate ,an^<>    predlagalo poslanci,
■franke m državljani s podpiso v*njem. Kandidatura mora biti vlo>ena najmanj 25 dni pred dnevom glasovanja. Za predalnika ho i/><(|jen ti^ti kandi-ki bo dobil večino veljavnih N»viv. C« noben od kandidatov n* dobi večine, se volitve prene-*)<> v drugi krog, kjer pa tekmujeta kandidata, ki sta dobila n*Peč glasov. Na glasovnici mo-?*a biti napisana v vrstnem re-"u KUde na dobljeno število gla-,0v v prvem nI asov a n ju. DnSfJ r°g volitev mora biti najkasne-•I dni po prvem glasovanju.
Nekatere stranke so Pohitele
zi Slovenske ljudske stranke sta kmalu sledili Narodna demokratična stranka in Liberalna stranka. Narodni demokrati so ponudili novo ime v slovenski politiki, županjo ljubljanske občine Center Alenko Žagar -Slana. Njeno najpogostejše geslo v predvolilnih nastopih je ugotovitev, da prihaja čas za politike novega kova in da mednje sodi tudi sama. Liberalna stranka, ki je že pred tem napovedovala samostojno kandidaturo na predsedniških vo-
dr. Stanko Kuser
/bom republiškega p.nlamcn-t.i Kampanjo je začel intenzi vno, bodisi s.mi bodisi ikupaj / drugimi opozicijskimi predsad ri i s k i in i kandidati, predvsem Bi JC trdno prepričan, da Mi-ian Kučan v prihodnje ne bo
\iv slovenski predsednik Pot«
^c Preden je bil /akon 0 VOlit
v;'h predsednika republik« v 'kupicini sprejet, so nekatere
franke vrgle v i.ivnost imena *vO]ih kandidatov led je pre Slovenska IfcsdekJ stranka ■ na svojem 3. kongresu v l ju b|j»ni /a svojega predsedniška K* kandidata imenovala Stanka Huserja. Kandidat Ccr priznani strokovnjak /• j^Olofdjo, ki je bil pred vk\|u Cllv'Jo v Slovensko ' Branko poslanec /< '
ii
SI
liudSK
inih si
dnižbenODOlitičnem    \lenka /agar - Slana
Vitomir Oros
litvah, |c nominirala kranjskega župana in poslanca v zboru občin republiškega parlamenta inž. \ itomirja (irosa. (iros je v
s\o|iii predvolilnih predstavitvah optimističen. Na zadnjih volitvah so stranke, združene v
Demosu, slavile le polovično
zmago, tokrat pa bo unago ila
vje popolno, k.u pomeni, da se bo tudi na predsedniški tron usedel nekdo iz sedanje paril mentarne opo/u i|e Na strani ,cdaii|c parlament.ir ne večine se je prva odločila Socialistična stranka Slovenije. lo ie bilo po svoje presenečenje, sa| je bilo pričakovati, da bo stranka podprla Milana Kučana Pretekli leden pa ja predsedniško kandidatinjo imenovali svojo poslanko v družbenopo-lititiiem    zboru republiškega parlamenta   Darjo  l.avtižar -Bebler. Hebleneva ie "gorenj ske gore list". sa| je doma iz Kianiske (iorc. Čeprav je zgodovina prinesla njenim domačim veliko gorja, ne bo obraču
Darja l.avtižar - Bebler
navala z njo in njenimi tvorci. Vsakemu je pripravljena razgrniti svojo preteklost. Narodova preteklost ne sme obremenjevati sedanjosti in prihodnosti in zato gleda socialistka Beblerjeva predvsem v prihodnost slovenskega naroda. Slovenski krščanski demokrati ravnajo samozavestno in ne izražajo potrebe po predvolilnem povezovanju s katerimkoli, kar velja tudi za predsedniške volitve. Pred javnost stopajo kar s tremi predsedniškimi kandidati Ivanom Bizjakom, dr. Andrejem Capudrom in Ivanom Omanom. Trojica se bo danes na časnikarski konferenci predstavila javnosti. Demokristjani so ubrali posebno taktiko. Končnega kandidata bo izbralo 8 strankarskih konvencij, ki pa bodo opravljene pravočasno, tako da bosta dva, ki bosta "odpadla", lahko šla na listo za
Leta 1990 štirje kandidati
Leta 1990, ko smo prvič na splošnih in neposrednih volitvah volili predsednika predsedstva, so bili kandidati štirje. To so bili danes že pokojni dobrotnik iz \egove Ivan Kramberger, zdravnik dr. Marko Demšar, predsednik slovenske socialdemokracije dr. Jože Pučnik in reformator slovenske partije Milan Kučan. V prvem krogu sta odpadla dr. Demšar in Kramberger, v drugi krog pa sta šla dr. Pučnik in Kučan. S prepričljivo večino je bil izvoljen Milan Kučan.
dr. Andrej Capuder
ske demokracije. Vanjo se je vključil po slovesu s Slovensko ljudsko stranko, katere predhodnico Slovensko kmečko zvezo je sam ustanovil. Sedaj je pri Slovenskih krščanskih demokratih podpredsednik in predsednik Kmečkega gibanja. Seznam predsedniških kandidatov s temi imeni še ni zaključen. Nekatere močne stranke še molčijo. Pučnikovi socialdemokrati bodo šli na volitve s svojim kandidatom, če bodo našli primernega človeka. Brez kandidata so za zdaj Drnovškovi liberalni demokrati, svojega kandidata pa tudi še nista predstavili Demokratska stranka in Stranka demokratične prenove. Slednja računa na pri-
Ivan Bizjak
Ivan Oman
volitve državnega zbora. Za dve funkciji hkrati bo prepovedano kandidirati. Ivan Bizjak je podpredsednik stranke, doma je z Zgornje Bele pri Preddvoru in je predsednik zbora občin slovenskega parlamenta. Je tudi predsednik časopisnega Sveta Gorenjskega glasa. Dr. Andrej Capuder je znan kot kulturni minister v prejšnji vladi Lojzeta Peterleta. Ivan Oman, član sedanjega državnega predsedstva, v katerega je bil izvoljen v prvem krogu, pa je v bistvu vabljivo ime krščan-
Milan Kučan
stanek Milana Kučana, da ga kandidirajo prenovitelji. Za zdaj se sedanji predsednik še ni odločil. Sploh je ponovno kandidiranje Milana Kučana še nejasno. Prav lahko se zgodi, da bo ravnal nadstrankarsko in vložil kandidaturo na osnovi podpisov državljanov. Ko bodo uradno razpisane volitve, to bo predsednik parlamenta Bučar, če bo ta mesec sprejeta potrebna zakonodaja, storil oktobra, bo vseh ugibanj konec. Predsedniška tekma se bo začela na odprti sceni.
DR. SLAVKO GABER
ŠTEFAN ŽARGI
Minister za šolstvo o ideoloskosti sole
Krščanstvo ni edini temelj naše civilizacije
Ko se je z izmenjavo pisem med Slovensko škofovsko konferenco in Slovensko vlado začela dokaj živahna javna razprava, pa tudi polemika, ste dobili, g. minister, v teh politično in, lahko rečemo, ideološko pregretih časih, tudi oznako boljševika. Zavrnili ste jo s preprostim dejstvom, da pač ne pripadate generacijam, ki so živele in delale v takem sistemu in poudarili, da vse vaše dosedanje delo tudi zavrača tako etiketiranje. Ker ste začeli kot pedagog v Skofji Loki, torej na Gorenjskem, se nam, za začetek, predstavite v tej smeri.
»Mladim iz škofjeloške gimnazije, ki sem jih učil, pa verjetno tudi širšemu okolju je verjetno znano, da smo resnično poskušali iskati nove poti pri delu in razmišljanju, pri čemer nikakor ne trdim, da brez napak in hkrati na drugi strani brez problemov, ki so zaradi tega nastali. Živeli smo v času, ko se je družba postopoma transformirala in vedeli, da pri tem ni črno - bele, ali natančneje črno -rdeče variante. Rad bi poudaril, da je bila pri mojem pouku samoupravljanja in temeljev marksizma, sociologije in filozofije moja glavna zaveznica ravnateljica prof. Vladka Jan, ki me je pokrivala in varovala pred policijo, ki se je dokaj intenzivno zanimala za naše po-
četje. Ni mi potrebno pljuvati po preteklosti, ker sem jo sam doživljal in ustvarjalno poskušal spreminjati, res da ne z veliko pompa, pač pa počasi in temeljito.
Hkrati pa ugotavljam, da pripadam generaciji, ki seji ni nekdo posebej hudo zameril, kljub težavam s policijo in nekaterimi ne ravno prijetnimi partijskimi sekretarji. Če k temu dodam, da imam za seboj relativno dobro in temeljito katoliško vzgojo in poznam vse "čare" le-tega, hkrati pa pripadam generaciji, ki si je relativno zgodaj z vstopom v svet -nikoli ne bom pozabil, kako smo z avtoštopom potovali v London po učbenike, ali v Frankfurt na knjižni sejem - zagotovila potrebno, dejal bi celo, spodobno širino.«
Ta širina je omogočila delo po svojem prepričanju, znanju in vesti...
»Natančno tako. Moje načelo je vedno bilo, povsod, kjer sem delal, tudi tu, kjer sem, biti kompetenten. Tako si predstavljam tudi učitelja: ne da se obrača po vetru, pač pa naj s temeljitim znanjem stoji na svojih nogah. To omogoča avtonomnega učitelja, avtonomno šolo in mislim, da je to meni uspelo. Poleg škofjeloške gimnazije, ki mi bo ostala vedno v prijetnem spominu, pa sem imel še eno
"zatočišče": bil sem urednik knjižne zbirke Krt, ki je v Slovenijo znala pripeljati marsikaj novega, meni pa širila obzorje. Spoznal sem mnoge nove ljudi, ki smo jim dela prevajali in jih vabili na predavanja. Ko še nihče od jugoslovanskih politikov ni znal pravilno izgovoriti termina civilna družba, smo mi izdali knjigo o tem... To nam je omogočilo, da smo stali na lastnih nogah, da nismo uokvirjeni v podalpsko provinco, da nismo bili ogroženi, če bi morda zaradi nerazumevanja izgubili službo. To sem poskušal prenašati tudi na učence. Naj omenim samo način obravnave 57. številke Nove revije: nismo brali partijskih povzetkov, niti nismo želeli podleči tedanji evforiji ob tem - brali smo izvirne tekste in jih kritično obravnavali. To je po mojem prepričanju pot v po-
končnost, pri čemer nisem prepričan, ali je bila težja tedaj, ali danes.«
Iz preteklosti so znane polemike o tem, ali naj bo šola idejno oziroma svetovnonazorsko nevtralna, pri čemer se je odgovor nekaj časa nagibal k težnji po privzgoji materialističnega pogleda na svet. Bi lahko danes, po pismu Škofovske konference, govorili o nasprotnih zahtevah?
»Nasplošno moram reči, izhajajoč iz modernega razumevanja ideologije v strukturalisti-čnem pomenu francoskih šol, da nam mora biti jasno, da bo šola vedno obremenjena z ideologijo, ki bo vedno neki idejni "cement". Vprašanje je seveda, katera ideologija naj bi bila to. V državnih - javnih šolah vsak učitelj zadrži svoje prepričanje, in ni ga, ki bi to mogel preprečiti, da se tudi pri pouku to ne bi čutilo. Zato so vse šole tako ali drugače ideološke - vse ostalo je sprenevedanje. Veliko bolj je po mojem mnenju narobe, če se poskuša zaukazati, katerega od svetovnih nazorov je potrebno učiti. Pretekli sistem je delal prav tu veliko napako, ki je ne bi smeli nikdar več ponoviti. Sam sem izkusil, kako težko je bilo napraviti nekaj koristnega iz predmeta, ki sem ga že omenil, da bi se dijaki resnično nekaj naučili brez odpora in celo sovraštva. Na vprašanje, ali so težnje v Sloveniji po zamenjavi ene ideologije z drugo, je odgovor zelo preprost: seveda so. To ni
nikomur, ki spremlja dogajanja, nobena skrivnost. S tem pa se podajamo v nevarnost, da ponovimo osnovno napako -napravimo novo obrobje, ki bo trpelo odrinjenost, podobno, kot se je to dogajalo v preteklosti (pri tem je danes moderno to poudarjati, v resnici pa je prav tako šlo za obrobje). Javna šola je dolžna omogočiti pridobivanja vedenj o posameznih vprašanjih, svetovne nazore pa naj si privzgajajo v družini ali v zasebnih institucijah. To ne velja samo za katoličane, enako naj bi ravnali tudi liberali, socialdemokrati ali, če hočete, tudi komunisti. Dodajam pa, da teh pritiskov sam ne čutim v taki meri, da bi se kazalo bati prevlade ene ideoloskosti. Zaznavam neko simpatično ravnotežje pri teh vprašanjih, zato sem v tem pogledu optimist.
Tudi pismo Škofovske konference ali g. nadškofa razumem kot pričakovanje po možnosti večjega vedenja o tem, zato sem prepričan, da se bomo tako tudi pogovarjali. Tudi naše pismo, ki smo ga odposlali kot odgovor na to, pledira predvsem za strokoven pogovor o tem. Ze danes je mogoče npr. v učbeniku za moralno vzgojo v osnovnih šolah ugotoviti, da vsebuje vrsto poglavij, ki dajejo vedenje o verah, o cerkvah, in pričakujem, da se bomo dogovorili o strokovni preveritvi in dopolnitvi tovrstnih programov in morebitnih potrebnih poudarkih«
Ali ne vnaša uporaba termina verski pouk, ki je zelo blizu terminu verouk, v te razprave vsebinsko zmedo in nesporazume. Problem je najbrž na treh ravneh: dopolnjevanje šolskih pro-
gramov, ki so bili zaradi pretekle ideoloskosti pomanjkljiv uvedba pouka o verah ali verstvih ter problem verouka kot pouka k veri.
»Res je morda nekaj nesporazumov iz terminološke nedoslednosti. Verouk razumem0 kot katehezo - to je priprava k verskim obredom in priprava za verjetje oz. njegovo utrjeva- j nje. Pouk o verah, pouk o verstvih ali pouk o religijah - ne glede na poimenovanje, je nekaj povsem drugega. Zelo natančno bi morali temu reći J komparativna religiologija-Nekaj tretjega, kar ste zelo dobro ugotovili, pa je dopolnjevanje šolskih predmetov, pa ne samo z vedenji o verah, ver- I stvih, religijah in cerkvah, pač pa tudi z nekaterimi vedenji * npr. o klasični liberalno-demo-kratski tradiciji, ki se vleče skozi tristo ali celo štiristo let v ey- j ropski civilizaciji in predstavlja fundus sveta, v katerem živimo. Popolno sprenevedanje je trditi, da je krščanska tradicij1 tista, ki je edini in izključni temelj našega sveta. Enako lahko ugotovimo za grško-rimske tradicije, spoznanja in vrednote- | ki jih nikakor ne moremo prl' pisati krščanstvu. Se mnog0 drugih relevantnih evropskih vplivov bi lahko našteli iz zg°' dovine, ki utemeljujejo današnjo civilizacijo, in vse to vkljU' čiti - še zdaleč torej ne gre samo za vprašanja vere - v šolsK* programe, mora biti naš cilj-
Terminološka zmeda torej ob- i staja, čeprav je dodobra jasno-za kaj gre. Doseči, da se ta vprašanja ne bodo obravnavala ozko. pa je naš namen in cilj-tudi ob pismu, o katerem sC pogovarjamo.«
HELENA JELOVCAN
Kako (dobro) se bomo zdravili, bo odvisno (tudi) od našega žepa
Po novem letu ti. participacije za zdravstvene storitve ne bo več. Razliko nad ceno storitev, ki bodo pokrite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, do polne cene bo treba doplačevati Ta razlika bo segla od 5 do 50 odstotkov. Torej bo kakovost zdravljenja postala zelo odvisna tudi od tega, kako plitvi ali polni bodo žepi bolnikov. Da pa bi bile razlike med revnimi in bogatimi vendarle čim manjše, da bi bili lahko vsi deležni približno enako dobrega zdravljenja, prihaja k nam kot novost prostovoljno zdravstveno zavarovanje
V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so že pripravili ponudbo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki se bo začelo uveljavljati oktobra, potem ko bo republiški parla ment uspel imenovati člane skupščine Zavoda, ki bo poskr bela za legitimen prehod v zavarovalniški sistem zdravstvenega varstva.
Medtem ko bo za plačilo zdravstvenih storitev, ki sodijo v okvir obveznega zavarovanja, skrbel izključno Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se v ponudbo prostovoljnega zavarovanja poleg Zavoda seveda lahko vključujejo tudi druge zavarovalnice. Kon kurenca med njimi bo bržčas zanimiva.
O pogojih in višini premij za prostovoljno zavarovanje smo vprašali v dve osrednji zavarovalnici na Gorenjskem: Triglav in Adriatic Direktor Adriatica iz Krania Matej Herlec je po vedal, da ponudbo za prosto volino zdravstveno zavarova nje še oblikujejo, da bodo prihodnji mesec jasni pogoji in tu-
di že višina premij, da pa je zanimanje za to vrsto /avarova iii,i /c zdaj prece|sii|c Po njem trenutno največ sprašujejo delovni kolektivi, ki želijo prosto voljno  zdravstveno zavarovanje za svoje zaposlene urediti na podoben način kot kolektivno nezgodno zavarovanje. Zelo  podoben  odgovor smo dobili tudi pri Janezu Bukovcu v Zavarovalnici Triglav v Kra nju. ludi tu pogoje za prosto voljno zdravstveno zavarova nje in višine premij še pripravljajo v okviru matične hiše v Ljubljani. Znani bodo oktobra Povrnimo se torej k Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ima ponudbo prostovoljnega zavarovanja že izdelano. Pri zavodu se bo mogoče zavarovati za
• razlike v ceni vrednosti vseh zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja in polno ceno
• razliko do polne cene itOfi tev pri zdravljeniu bolezni in poškodb izven dela;
• plačilo do polne cene pri najzahtevnejših posegih v dia
gnostiki in zdravljenju bolezni; # pokrivanje večjih stroškov zdravljenja zaradi uveljavljanja pravic v večjem obsegu, z boljšimi materiali ali pod ugodnejšimi pogoji;
Povprečni dan bivanja v bolnišnici slane okrog 1,6 milijona tolarjev. Če zavarova nec zahteva bivanje v enoposteljni sobi. ki /c opremi/eno tudi s televizijo in telejonom, uli skupaj z zakoncem, ali želi dodatno postrežbo oziroma druge ugodnosti, mu na podlagi prostovoljnega zavarovanja /avod pokrite tudi le stroške
# pravice, ki niso v obveznem zavarovanju, na primer za nemedicinsko nego zdravlienja na domu ali za preventivno zdraviliško zdravljanje, ki ni v obveznem zavarovanju;
# enake pravice, kot so v obveznem zavarovanju, tudi za ljudi, ki ne izpolnjujejo pogo jev za obvezno zavarovalne L> bi bili, na primer. Upokojenci iz držav, s kaleiinii Republika Slovenija nima sklenjenih po godb 0 socialni varnosti, \\\ ti vi jo v Sloveniji (Amerika, Avstralija, Kanada itd.), drugi lin ci, ki nimajo urejenega zavaro vanja, mornarji na tujih ladjah idr.
Letna premija največ 18 tisočakov
Ponudba Zavoda vsebuje več
različnih paketov, ki si |ih bodo zavarovanci sami izbrali za
različen obseg zavarovanja. Zavarovalno pogodbo bodo lahko sklenili zavarovanci sami zase, lahko pa tudi pravne in druge fizične osebe za svoje delavce, družinske člane, društva, sindikati, združenja. Zavod za pokojninsko in invalidsko za varovalne. Zavod za zaposlova nje in drugi. Mogoč bo tudi kombiniran pristop, tako da se za določene pakete ali pravice zavaruje zavarovanec sam, za druge pa ga zavaruje njegov delodajalec oziroma omenjene pravne in fizične osebe.
V ponudbi, ki jo je pripravil Zavod za zdravstveno zavaro vanje Slovenije, je rečeno, da zavod ne bo posiavl|.il nobenih pogojev za sklenitev prosto voljnega zavarovanja pred do plačilom vseh razlik, ki prese gajo vrednost obveznega zava rOVanja. Potrdilo 0 zdravslve nem staii|ii zavarovanca bi smel zahtevali le izjemoma. Pogodbe o prostovoljnem zavaro v.iiiiu bi se lahko sklepale za
neomejeno dobo, najmanj pa za leto dni oziroma |>n nek.turih paketih za tri leta
Visine premij, ki lih bodo določili i vsak paket posebej, so za zd.i| ie poslovna skrivnost za
varovalnic, Letna premija za
l>aket, s katerim bi bile pokrite
vse razlika v oenah tdravstve
nili ItOliteV, zdravil in pripo močkov, ii.i| bi znašala največ IS tisočakov oziroma I S00 to larjev na mesec na osebo, pla cevali l>i |o lahko ludi obročno, pravijo v Zavodu za zdravslve no zavarovalne Obljubljajo tu di popuste za zavarovanje več
ljudi hkrati ter bonuse za zavarovance, ki v določenem obdobju ne bodo uveljavljali zahtevkov iz prostovoljnega zavarovanja.
Franc Košir. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije »Verjetno bomo ie letos, po znanih devetmesečnih rezultatih, predlagali znižanje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje. Nt zaradi prostovoljnega zavarovanja, ki letos ie ne bo dalo učinkov, pač pa zaradi presežkov, ki se ustvarjajo. Prihodnje leto pa bo vsekakor tudi prostovoljno zavarovanje vplivalo na oblikovanje višine prispevne stopnje za obvezno zavarovanje, čeprav ne morem reči, da bistveno ne. Participacije namreč ne bo več, prostovoljno zavarovanje pa bo po naših ocenah pomenilo le pet do šest odstotkov v\ei:a denarja za zdravstvo.«
Izvzeti iz
prostovoljnega
zavarovanja
Prostovoljno zdravstveno /av'a rovanje ne bo potrebno vsen1' V okviru obveznega zavar°va nja je namreč zavarovancem celoti zagotovljeno zdravljenj poškodb na delu in pokb<-'n'.
odkrj sla°-
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KRANJ
Zavod za izobraževanje odraslih Kranj vpisuje kandid*1' programe strokovnega usposabljanja v tečajih za: POMO/NI <.\ Dl 1 \V< V v Usni stroki
POMOŽNEGA GOSTINSKEGA DELAVCA (kabar, »"
kar) uj/4
POMOŽNEGA DELAVCA VRTNARJA CVETLICA*'
Prijave za vpis sprejemamo do U» l> ti Informaciie po Ionu ?l I i:7 m jAz š;s ,,|, „sobno na sedežu zavoda K4 ška cesta *> \ d
bolezni, preprečevanje, vanje, zdravljenje raka, kome bolezni, multiplc s^!erte. ze, ž.ivčno-mišičnih bolezni, traplegije, paraplegi|c, dus<-., nih bolezni psoriaze, nA L. v i h bolezni, hemofilije in cC ■ bralne paralize Zagotovil^ so sistematični in preveriti ^ pregledi, zdravljenje in ' 'u, litacija otrok, učencev m s dentov,  zdravstveno  ve rs
žensk v zvezi z načrtovani'.
družine, nosečnostjo in P^-jj ■ dom, nujna medicinska p°'^ v in zdravljenje na domu <l ^ socialnih zavodih. piav |i''('Vi1 ne bo treba prostovoljnof- .
rovati vojaškim in civilnim validom vojne.
jjj( jll^Jji\>]E^.
PIZZA
DELOVNI ČAS: VSAK D An    OD     8,u - 2200 NEDELJA      OD   li 00 - 2200
p dNORanna
ifAL
PIZZA
DELOVNI CAS: VSAK DAN    OD     850 - 220J flEDELJA      OD   11" ■ 2200
IZJAVA TEDNA
MINISTRA ŠEŠOKA PRIJETNO PRESENEČENJE
»Na seji združenja črne in barvaste metalurgije in livarn« - poroča Delo - »je minister za industrijo Šešok samokritično priznal, da je sprva kot finančni minister tudi sam menil, DA SO ŽELEZARNE ODVEČ. POTEM PA JE OB OBISKIH TOVARN VIDEL. KAJ VSE DELAJO ZA NAŠO INDUSTRIJO IN JE  MNENJE  SPREMENIL - (člani združenja so ob tem želeli, da bi v kakšno novo vlado ne prišel spet kdo, ki tega ne bi vedel)....« Skratka: minister Šešok - domnevamo pač - je kot minister "7'slil, da je, denimo, jeseniška železarna par »raufnkov« pa en S|ten Bregant pa, recimo, ene par »štosov« žebljev pa zmeraj j>e nekaj kadi in so zato vsi Jeseničani okajeni in zasmrajeni. Morebiti je ministra kdajpakdaj prešinilo tudi, da iz kakšne peči kaj vročega priteče - zakaj, komu in po čem pa sam ljubi bog Ve' In si je potem čisto lahko predstavljati, kako očaran je moral biti ob velespoznanju, KAJ VSE DELAJO ŽELEZARNE ZA NAŠO INDUSTRIJO! Ni kaj! Vsak je kdaj tudi prijetno presenečen in zakaj naj bi
bil
rninister za industrijo, ki je šele čez čas spoznal, kaj sploh
DELAJO železarne, izjema? • D. Sedej
Vreme
Lepo in sončno
Lepo in sončno vreme, ki se je začelo že v rsedo, se bo nadaljevalo do konca tedna Temperature bodo še nekoliko višje, 'ahko tudi do 30 stopinj Celzija. Pojavljala se bo megla, ki je za september značilna Ker je vremenska slika zelo stabilna, se nam tudi v prvih dneh prihodnjega tedna ne obeta sprememba Vremena.
NOVO V KINU
GLADIATOR, ameriški akcijski film
9'avne vloge James Marshall, Cara Buono, Robert Loggia, Ossie r,av|s, Cuba Gooding |r in Brian Dennehv
v svetu amaterskega boksa, ki nima nič skupnega z legalnim špor °rT1. se odvijajo drame, o katerih se ve le malo, s tovrstnimi boksar
»rečanji so povezane nezakonite stave, na njih pa se zmaguje
ffj* s knockauti kot po dogovoru V tem svetu se znajde mlad šam ■l'0ri. ki ne pristaja vedno na vse, kar se od njega zahteva...
V   A   B   L J
lujmo se jeseni
Radi
E   N I
a-----j------
Iranj. 17. septembra  V petek, 18 in v soboto, 19 septembra, je k*r' cer'Cv' v branju prireditev Radujmo se jeseni Posvečena p kruhu, siru, vinu, sadju, ozimnici in gorenjskem krompirju a)etje KOTIN d o o iz Kranja je pripravilo ugodno in izbrano nudbo izdelkov in njih pokušino! Obiskovalcem bodo tudi etovah Mlekarska šola iz Kranja bo v improvizirani delavnici rji* ^>rirec''tv' prikazala predelavo mleka v gospodinjstvu. Prire s ev- ki bo v primeru slabega vremena naslednji teden, bo Premljal prijeten program  • D. S.
Jteri Krišna festival
g*Se"'ce- 17. septembra - V soboto, 19 septembra, bo ob 1. diisk U ^elezar na Jesenicah Hari Krišna festival Koncert in Ha L- ^unovne glasbe in še obilo presenečenj Vabi društvo ^Krišna 'z Ljubljane • D. S.
25 let Alpskega kvinteta
2. okt. Mengeš - Kulturni dom - ob 20. uri
3. okt. Bled - Festivalna dvorana - ob 20. uri
Poleg Alpskega kvinteta bodo nastopili še. Slovenski °ktet, Greentovvn jazz band in harmonikar - Domen Jevšenak, dobitnik zlate harmonike in skupni zmagovalec Ljubečne '92.
po končanem koncertu na Bledu bo v Kazini Park Hotela igral ansambel Nagelj, ^ogram bo povezoval Boris Kopitar. Predproda)a vstopnic: Agencija "Kompas" Bled, tel. 77-235 in mini blagovnica Napredek Mengeš, tel. 061/737-044.
Sopokrovitelji: Casino Bled, Gorenjski glas, Slovenske novice, Radio Triglav Jesenice, Zavarovalniška družba "Adriatic" d.d. Koper, KZ Goriška brda, VGP -Hidrotehnik Ljubl|ana, Trg. podjetje Napredek Dom-W, Blagovnica Vele Domžale.
0b jubileju zastavlja Alpski kvintet bralcem Gorenjskega glasa na-s|ednje vprašanje: Kdo Je naša nova pevka? Izmed pravilnih odgo-vorov, ki |ih pošljite na Gorenjski glas do 25. 9.1992, bomo Izžre-Da" 3 kasete Alpskega kvinteta.
PREBERITE
PRVI SLOVENSKI ASTRONAVT
(ODKOD IZHAJA ROD RONA ŠEGA?)
HANS VAN DEN BROEK JE VZKLIKNIL: "BLEJSKI OTOK JE PODOBA RAJA"
Gorsko kolesarjenje slovenskih novinarjev
NAŠ IVO JE »NAŽGAL« TOFA!
Bohinj - Na drugem državnem prvenstvu slovenskih novinarjev Največji jogurt na svetu - V nedeljo, 13. septembra, so v Vipa- z gorskimi kolesi v Bohinju se je tokrat naš tehnični urednik Ivo vi na prireditvi Vipavska trgatev obiskovalcem ponudili tudi Sekne odlično odrezal! V kategoriji moških od 50 do 60 let je največji jogurt na svetu, ki so ga naredili v vipavski mlekarni. Iz premagal vso močno konkurenco in se z lanskega drugega "lončka", ki ga vidite na sliki, so natočili kar 4.800 lončkov sme- rnesta povzpel na prvo mesto, tanovega JOVI jogurta z marelicami in dodanim 0,5 odstotkov vipavskega vinjaka PILONA. Vipavci računajo, da jih bodo zapisali v knjigo rekordov. • Primož Močnik
ROŽE
POLN "GANK", POLNA OKNA
Če se v Puštalu zapeljete proti Hrastnici, boste na desni ugledali prijazno staro gorenjsko hišo, polno rož. Pozornosti ne bodo pritegnile le rože, temveč urejenost hiše Kot bi bila pravkar prebeljena, izgleda, iz te beline pa se rdečijo cvetovi pelar-gonij na malih oknih, z lesenega "ganka" vise bršlinke, nagelj ni, fuksije, vse skupaj pa je tako nedeljsko praznično, da se človeku nehote zaustavi korak. In ko prideš blizu, je na dvorišču tudi gnoj, kot nekoč, kjer se vsako jutro postavlja petelin. Ne manjka seveda tudi drvarnice, hlevca, kjer je spet polno rož, tudi ogromen model za peko potic na mizi tam pri drvarnici je poln vodenk. Vročina jih je sicer proti koncu poletja zdela la, toda, ko so bile v najlepšem cvetu, jih je bilo zagotovo užitek pogledati.
Julijana Setnikar gospodinji "pri Tonetu", na Dobravskem, kot pravijo domačini Okrog 300 let je stara hiša, pred tremi leti je bila obnovljena, povesta z možem Janezom In kako neguje rože? Nič posebnega, pravi Julijana, spomladi jih sploh ne pre saja, le malo nove prsti od gnoja jim doda. Nobenega cvetala. Zalila bi z gnojevo vodo, a ve, da mladi zaradi neprijetnih vonjav tega ne bi marali Za rože ima vedno več let star gnoj, zemljo in malo mivke In potem jih le pridno zaliva Letos, ob takšni suši, je imela veliko opraviti z rožami. Brez rož bi bila hiša pusta, tako pa je prijazna, lep spomin na stare čase, ko je bil ves ta konec Puštala nad Soro Dobravski. Silna bogatija, toda tako se je naredilo, da se v tej hiši 120 let skupaj ni rodil noben otrok Otroški jok in smeh sta v hišo prinesla spet prav Julijana in Janez Vsaka hiša pripoveduje svojo zgodbo, rože na oknih pa govore o prijaznih, dobrih ljudeh v njih # D. Dolene
D0HTAR POMAGA
Novinarska kolesarska druščina. Prvi z desne, ki gleda v aparat, je gorenjski novinar Slovenskih novic Mirko Kunšič, ki je v tem športu resda debitant, a ob njegovi zagrizeni gorenjski trmi se lahko zgodi, da drugo leto konkurenco pošteno preseneti...- Foto: M.Voljčak
prekrižale pot bohinjske krave, ki priznano vedno vtikajo nos tja, kamor ni treba. Oba sta se jim morala umikati. Torej: ovira je bila za oba rivala dokaj neprijetna; Ivo pa je na poti imel nedvomno več šape in več moči v nogah. Je treniral? Na skrivaj »natolkel« še in še kilometrov?
»Kje pa!« Se smeji Ivo Sekne. «Res je, da rad hodim v hribe in rekreativno kolesarim z mojim specialnim kolesom. Letos sem nakolesaril okoli 500 kilometrov, kar ni nič! Na sposojenem - gorskem kolesu pa sem bil minulo nedeljo še-ie drugič, saj gorskega kolesa sploh nimam! Čeprav vedno kolesarim le po asfaltu, mi je gorsko kolesarjenje tudi všeč Na moč je rekreativno, saj moraš preko različnih ovir, peska, korenin, tu so vzponi. Ves si v gibanju in je kar zanimivo...«
Skratka. Ivu Seknetu je bilo sodelovanje na tekmi, ki so jo organizirale Slovenske novice, izključno le rekreacija. In če tako pomislimo, je bil v pri merjavi z nekaterimi, ki so načrtno trenirali, zares odličen • D. Sedej
Tehnični urednik Gorenjskega glasa Ivo Sekne šele drugič na gorskem kolesu in absolutna zmaga...- Foto: M.Volčjak
Ivo je z levo roko in s spo sojenim gorskim kolesom premagal tudi najhujšega tekme ca, sicer v športu odličnega Toneta Fornezzija - Tofa!
Tekmovali so na štiri kilometre dolgi krožni vožnji od jezera do Srednje vasi Tako Ivu kot Tofu so v nekem usod nem  tekmovalnem trenutku
Doktor Boris Škofic, sicer zdravnik v bolnišnici na Gol niku, je zelo čislan med no gometaši Živila Naklo Je klubski   fU>bt,tr naklanskih nogometašev in nepogrešljiv na vsaki tekmi. Pri po skodbi  naklanskega nogo metaša    Braneta Pavlina (številka 11) je pomagal bla žilni spray Foto: G Sinik
CV avtotehna	
	BOSCH bela tehnik«, orodje 1 • BLAUPUNKT TV, video f     VALVOLINE meter«« «lj« TDK sudio in vide« kaiete
	
IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJA: HELENA JELOVĆAN
Z Domelom v Železnike
Na tretji sedež avtobusa, ki nas bo ob koncu šolskega leta na povabilo delavcev Domela (nekdanja Iskra Elektromotorji) popeljal na potep v Železnike, smo posadili Natašo Jemec iz Škofje Loke.
PETEK, 18. septembra 1992
PROGRAM TV SLOVENIJA
1055 11.05
11.30
11.50 12.00 12.05 12.55 13.35 13.50 16.20
17.00 17.10
1815
19.10 19.20 19.25 19.30
20.26 20.30
21 10 21.25
21.50 22.20
23.10
0 55
Video strani
Smrkci, ameriška risana serija
M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, ponovitev lutkovne igrice
Poslovna borza, ponovitev Poročila
TV dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani
Umetniški večer, ponovitev Gospodarska oddaja: 10 000 obratov, ponovitev TV Dnevnik
Prigode Toma Sawyerja, zadnji del ruske nadaljevanke
Brata Grimm Pepelka, predstava Šentjakobskega gleda lišča Risanka Napovednik EPP
TV Dnevnik, Vreme, šport,
Forum
EPP
J   Mortimer   Odloženi raj, angleška nadaljevanka EPP
Sova - Roseanne, ameriška
nanizanka
TV Dnevnik
Sova   Policajski ročk, amen
ška nadaljevanka
Angel varuh, švedski film
(čbj
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.46 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka; Policajski ročk, ameriška nadaljevanka 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Jazz m blues 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Gozdarska koča Falkenau, nemška nadaljevanka 20.30 Večerni gost VVang Ai Ping 21.20 Studio City 22.20 Videonoč 1.20 Video strani
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.46 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 8.30 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.06 TV šola 10.06 Odprta knjiga 110.30 Slike sveta 11.00 TV leksikon 11 15 Nemščina 11.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja 12.00 Poro čila 12.06 Murphy Brovvn, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.46 Poročila 13.50 Nepoštena igra, ponovitev 14.40 The big blue, oddaja za Un-profor 15.06 Cirkus, otroška serija 16.00 Poročila 16.10 Tuj jezik 17.10 Polnočni klici 18.00 Poročila 18.06 Alpe, Donava, Jadran 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 16 V 16, izbor iz Top Cupa HTV 20.56 Spekter 21.40 Ekran brez okvirja 22.46 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.56 Poročila v nemščini 0.00 Poročila v angleščini 0.06 Horo skop 0.10 Poročila 0.16 Grozni go spod Phibes, angleški barvni film 1.46 Poročila 1.36 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
17.60 čarovnica, ki to ni bila, pono vitev kanadskega mladinskega fil ma 19.30 Dnevnik 20.00 Igra, niz in zmaga, angleška barvna nadalje vanka 21.06 Hiša naprodaj, humori stična nanizanka 21.30 Velesejem ski TV biro 21.40 Ruby Tuesday 22.40 V avtobusu, humoristična nanizanka 23.06 Gardijada 3.06 Video strani
KANALA
9.46 A Shop 10.00 RIS. risanke in spoti 10.30 Ogenj v temi, ponovitev
SLOVENIJA 1 ROSEANNE
Becky se odpravlja na zabavo s sošolsko Diane Roseanne ji pripravlja »popotnico«. Dan pa ji ponudi nekaj kaset, na katerih se že zbira prah stoletij. Kaj bi, oče je pač zamrznjen v času. Tudi Darlene ima težave s starši - Roseanne se ne da prepričati, da ne bi prišla na hčerino baseballsko tekmo Le zakaj morajo biti starši tako v napoto? Vedno jo spravijo v zadrego Počakaj, da boš začela hoditi s fanti, jo svari pred še hujšo nevarnostjo Becky
ameriškega filma 12.06 A Shop 12.20 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda, Vreme 19.02 Kultura, ponovitev 19.45 A Shop 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Vox populi 22.15 Vreme 22.30 Dnevno-informativni program 22.30 Poročila v angleščini: Deutsc he VVelle 22.46 A Shop 23.00 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.06 Družinske vezi 9.30 Ruščina 10.00 Miti ljudstev 10.30 Griffin in Phoemx, ponovitev ameriškega filma 12.10 Muzikanti iz Avstrije 12.15 Domače reportaže 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Sinha Moča, 5. del telenovele 14.00 Dom za živali 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 16.06 Nekoč je bila... Amerika 16.30 Am, dam, def
l. RADIO ŽIRI
14.00  Napoved programa   14.16 -Naše okno   14.30 - Devizni tečaj 14.36 - Misel za dan   14.40 - Zrcal ce, zrcalce ... - 16.00 - Dogodki da nes - jutri - 16.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Zin spet z vami napoved programa   EPP 17.00 športni utrinki - 17.16 - Zanimivi ljudje so med nami   18.00 - Novice - obvestila - osmrtnice  18.20 - Boom - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRŽIČ
16.00 Pozdravljeni 18.10 Obve stila 16.30 - Kaj se dogaja na da našnji petek 17.06 Glasbena de litacija Eric Clapton 5 del 17.46 -Prisluhnite izbrani glasbi 18.60 -Kaj pripravljamo za jutri 19.00 Slovo
RADIO KRANJ
8.00   Dobro jutro Gorenjska   8 20
- Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija   10.66  Pet za pet
12 15 - Osmrtnice, zahvale 12.20
- črna kronika 12.56 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 16.30 Dogodki in odmevi 18.00 Gorenjska danes jutri 18.20 - Novinarski blok 18.60 - Radio Krani jutri 19.00 Nasvidenje
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00    Napoved, telegraf, horo skop EPP   12.00   Glasba, EPP 13 00   Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kulturna dediščina, Obve stila   14.30   Novice. EPP 16.30 Dogodki in odmevi   16.00 - Obve stila   16.30   Novice, EPP   17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22 ure
KINO
18. septembra
CENTER amer akcij film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 16 uri, amer akcij kom MESTNI FANTJE ob 18 in 20 uri STORŽIČ amer trda erot POPER IZ MIAMIJA I ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem amer psih thnll PREVARANA ob 18 in 20 uri DUPLICA prem amer akcij filma GLADIATOR ob 18 m 20 uri KOMENDA amer akcij film MAŠČEVANJE DVOJČKOV ob 20 uri ĆEŠNJICA amer pust ljub film VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 20 uri RADOVLJICA amer kom NE RECI MA Ml DA SMO SAMI ob 20 uri
Prvi šolski dan
V torek je bil prvi šolski dan. Čeprav imam raje počitnice, sem se veselila srečanja s sošolci in sošolkami. Zanimalo me je tudi, kakšna je naša tovarišica, ki nas bo poučevala v tretjem razredu. Tovarišica je prijazna in nas ni kregala, čeprav smo bili živahni. Na tablo je napisala urnik, povedala, kako se moramo obnašati, kje bomo dobili malico. Domov sem se vračala s sošolkami. Pripovedovale smo si, kaj smo doživele med počitnicami. Nataša Jemec, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Sam svoj učitelj
Tik pred novim šolskim letom sem sanjal, da sem prišel v šolo. V šoli je bilo vse tiho in prazno. Ko sem stopil v razred, ni bilo nikjer nikogar. Ampak jaz, kot priden učenec, nisem hotel domov. Usedel sem se za kateder in se vprašal, ali imam nalogo. Presedel sem se na mesto učenca in prestrašeno odgovoril: "Pozabil sem jo narediti." Nato sem se vrnil za kateder in si zapisal velik cvek. Pogledal sem na uro, hitro stekel v zbornico in pritisnil na zvonec. Odšel sem v telovadnico, kjer sem igral košarko. Zmagal sem z deset proti nič. Premagal sem se. V zbornici sem zopet pritisnil na zvonec in po ozvočenju povedal nekaj obvestil. Potem sem se pol poti peljal s vojim avtomobilom, drugi del pa prehodil peš. Popoldne sem spet prišel v šolo kot snažilka in pospravil šolo. Na koncu meseca sem si v zbornici vzel plače od učitelja, ravnatelja, snažilke... DKo je minilo šolsko leto, sem si pisal spričevalo. Zaključil sem žc vse ocene, razen vedenja. Nisem se mogel odločiti, ali naj si dam primerno ali vzorno. Rekel sem si: "Če se ne morem odločiti, si bom napisal zelo primerno." Kar naenkrat sem se zbudil. Vesel sem bil, saj je res težko biti sam svoj učitelj. Boris Dolenc, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja loka
CICIBAN
DOBER DAN
dobrodelna kulturno ustvarjalna prireditev za otroke
Nedelja, 20. septembra 1992, ob 14. uri pred Vrtcem Deteljica v Bistra pri Tržiču
Pridite, super bo!
Vabijo Vas tržiiki vrtci v sodelovanju s
Slovensko knjigo d.o.o.
f" AVTO ŠOLA 1 ing. HUM AR
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kraniski gimnaziji začete« tečaja bo v ponedeliek 21. 9. 1992 ob 18. url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5. GOLF In motornem kolesu YAMAHA
S? 311-035
MALA ANKETA
Jaz imam pa kužka...
Koliko otrok je, ki si želijo živalico ob sebi. Kužka, mucka ali vsaj hrčka, a kaj ko v utesnjenih stanovanjih v blokih navadno ni prostora zanje in tudi pri starših ne razumevanja za malo otroško ljubezen in prijateljstvo z živaljo. Kolikokrat se zgodi, da prinesejo domov malo nebogljeno bitjece, a jih že na vratih obrnejo. Potem se zatečejo z njo v klet, ji tam pripravijo bivališče, a kaj ko ta drobna živalca hoče biti pri ljudeh in zgodi se, da-se z njo pojavijo na vratih sosedov, za katere vedo, da imajo radi živali in s solznimi očmi prosijo za pomoč, naj tega
njihovega kužka imajo samo čez noč, jutri bodo že našli zanj novega gospodarja. Zastonj so ga dobili, b ga v stanovanju ne morejo imeti, mami noče niti slišati za kaj takšnega, kužek pa v kleti le joka... Male, a vseeno hude otroške stiske se potem že kako rešijo, otroci pa ostajajo oropani te male ljubezni. Sreča, da le ni povsod tako, da tam. kjer so vrtovi, starši navadno poskrbijo, da je pri hiši vsaj mucka, ki prežene miši iz kleti, ali pa celo, da odganja vsiljivce. Tam je otroštvo drugačno.
Darja Remic, 12 let, z Orehka: "Jaz imam največje veselje s psičko Kajo. Me-šanka je, majhna, tri leta jo že imamo in zdi se mi, da bi brez nje res ne mogia biti. Pri stari mami v sosednji hiši pa imamo še zajčke, kokoši in tri ovce. Nak, živali ne manjka. Je pa delo z njimi. Jaz skrbim za Kajo, pa tudi sestri in stari mami pomagam pri ostalih živalih. Le majhnega mucka bi še rada imela."
Nina Smrdel, 12 let, z Orehka pri Kranju: "Živali je
Eri nas veliko, prav zaradi rata, ki si omisli vse mogoče. Lani smo na vrtu še race imeli. Srčkane so bile, a so vso travo uničile in kaže, da jih Mitja ne bo smel več rediti. Jaz imam muco Maco, stara mama ima svojega muca, ptičke imamo, dve papigi in dve cebrci, hrčka, akvarij z ribami. Največ veselja imam z mucko, uživam pa tudi ob ostalih živalih, za katere skrbi Mitja."
Marjana Primožič, 13 leji Bistrica v Tržiču: "Dve muc^ imamo pri hiši, mačko Bebo. ki je s svojim krivim repo^ prava posebnost in nJen^ malo črno mucko, pa ribe v akvariju. Zelo si želim Psa Imeli smo Brina, lepega H*j torjavega kokeršpanjela, ■ je bil tako živ in je uhajal na cesto, da smo ga morali da proč. Ne morem poveva"' kako hudo mi je bilo za np*1. Morda bom nekoč dobu* malega psička, ne pudlja, raje kar mešančka, ki bi se dr' žal doma." • D. Dolenc
potovalna -'*m*i
agencija
ALPETOUR
VAM PRIPOROČA:
• CELOVEC
Mesto ugodnih nakupov 1 dan
• MUNCHEN
Oktoberfest
Praznik piva in veselja 1 dan
t GRADEC
Jesenski velesejem 1 dan
t GARDALAND
Pravljični svet 1 dan
t ČSFR - MORAVSKO
3-dnevni aranžma
t RABAC
Senior Klub
10-dnevni paket
ODHODI: 29.9., 17. in 31. 10. 1992 CENA PREVOZA: SIT 400
ODHODI: 26 9. in 3. 10. 1992 CENA PREVOZA: DEM 50
ODHOD: 26. 9. 1992
CENA PREVOZA, VSTOPNINE DEM 27
ODHOD: 26. 9 1992 CENA PREVOZA: DEM 34 CENA VSTOPNINE: ITL 17 000
ODHOD 15. 10 1992 nfl PREVOZ, VODENJE, 1 PENZION DEM 9»
ODHOD 17 10 1992 CENA PREVOZA, 10 POL P: DEM 175
Devizne cene se preračunajo v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Bank* Slovenije na dan plačila.
t POČITNICE OB MORJU IN V TOPLICAH
Zahtevajte podrobne informacije v naših poslovalnicah.
PRIČAKUJEMO VAS V    KRANJU, prizidek hotela Crelna
RADOVLJICI, Avtobusna postaja ŠKOFJI LOKI, Avtobusna postaja TRŽIČU, Predilniska 2
tel. 211-0?
tel. 74-621 tel. 621-755
tel. 50-370
ZA DOM IN DRUŽINO
UREJA: DANICA DOLENC
Domači zdravnik
Krompir ni samo hrana
Na prireditvi RADUJMO SE JESENI, ki bo danes in jutri pred Prešernovim gledališčem v Kranju, bodo prodajalci in pridelovalci ponudili vse, kar nudi zlata jesen: sadje, vino, kruh, sir, ozimnico, predstavili pa bodo tudi vse vrste krompirja, ki uspevajo na Gorenjskem. KŽK jih ima na voljo menda kar osem sort. In ker je krompir že od nekdaj glavna hrana Gorenjcev, je prav, da ga ob tejle priložnosti na naši strani bolje predstavimo. Koliko ima imen! Brnica, brnik, čompa, korun, krumpiška, laška repa, podzemljica, pozemnica, repica, turka, turkinja in podobno. ' Vsi vemo, seveda, da je krompir prišel iz Amerike, da ga lahko pripravljamo na tisoč načinov in se ga nikoli ne preobjemo, manj Pa je znano, kaj vse vsebuje. Krompir vsebuje predvsem škrob, jabolčno in mlečno kislino, malo ogljikovih hidratov, aminske kisline in polnovredne beljakovine. Bogat je tudi na vitaminih, tako vsebuje vitamin A, ki poživlja, vitamin F, ki dobro deluje na kožo, predvsem pa ima veliko vitamina C. Prav zaradi slednjega je iz Evrope izginil skorbut. S krompirjem tudi danes dobivamo v organizem največ vitamina C. Čeprav vsebujejo vitamin C skoraj vse zelenjave, ga s kuhanjem uničimo, v krompirju pa se ohrani vsaj polovica, pa naj ga kuhamo ali pečemo.
Vendar pa krompir ni samo hrana, pomaga pri raznovrstnih boleznih. Ce na primer popijemo 3-krat na dan po eno skodelico Presnega krompirjevega soka, ne odpravimo samo nadležne zgage, ampak se zniža tudi količina želodčne kisline. Krompirjeva kaša je pri želodčnih bolnikih pomembna dietna hrana. Dobro se obnese tudi pri zdravljenju kroničnega zaprtja: zjutraj dobi bolnik pečen krompir s kavo, opoldne in zvečer druge krompirjeve jedi, večidel v kašasti obliki. Tretji dan se telo obilno in normalno iztrebi brez bolečin in krčev. Krompir pa je odlična hrana tudi pri srčnih bolnikih: zaradi velike vsebnosti kalija se pospešeno izloča voda iz telesa. Ce več dni zapored delamo neslano krompirjevo kuro. pomagamo preobremenjenemu srcu. S krompirjem, £e ga jemo samega v oblicah in z zelenjavo brez maščob, bomo "rez težav in lakote shujšali, če bomo pa krompirjevim jedem dodajali maslo in msetano, se bomo poredili.
V ljudskem zdravilstvu pa hladni obkladki z rezinami surovega krompirja na vročo glavo pomagajo pri ponavljajočem se glavobolu, obenem pa preneha tudi vročina. Skuhan, topel in zmečkan krompir je dobrodejen obkladek pri zmrznjenih udih in ozeblinah.
Paprika s česnom
Mesnate paprike, vinski kis, olje, sol, česen
Oprane paprike spečemo na plošči ali na olju. Ko so dobro pečene z vseh strani, jih ohladimo in olupimo. Vsako papriko pomočimo v mešanico vinskega kisa, olja, soli in pretlačene-ga česna. Polagamo jih v čiste in suhe kozarce, prelijemo z ostankom mešanice, v katero smo namakali paprike, in jih hermetično zapremo ali prekrijemo z dvojnim celofanom, ki smo ga prej namočili v alkohol.
Porežimo drobnjak
V vrtu je znova porasel drobnjak in porezati ga je treba. Večkrat ga režemo, lepše nam bo rasel. Zelo dobri so drobnjako-vi štruklji, odlične pa so tudi drobnjakove omake, ki jih ponudimo kot prilogo kuhani govedini ali kateremu koli drugemu kuhanemu mesu. Mrzla drobnjakova omaka
2 jajci skuhamo v trdo, pretlačimo rumenjaka in ju vmešamo dobro z oljem (na 1 rumenjak 2 žlici olja) ter pridenemo sesekljana beljaka, soli, kisa in tenko narezanega drobnjaka. Topla drobnjakova omaka
Iz 3 dag masti in 5 dag moke napravimo svetlo prežganje, pridenemo sesekljane čebule, jo prepražimo, zalijemo z juho in dodamo, ko se prežganje razpusti, še sesekljanega drobnjaka. Omako osolimo, okisamo (po okusu) z limono, pridenemo kislo smetano in prevremo. Serviramo jo h govedini.
M O
Čipke, "body"
D
Moda se ne spreminja samo pri vrhnjih oblačilih, temveč tudi pri perilu. Čimveč čipk naj bo na nedrčku in hlačkah, da jih bo opaziti skozi tanko bluzo, belo krilo, hlače. Postavo nam bo vsekakor polepšal "body". Tudi v naših butikih s spodnjim perilom najdemo marsikaj lepega.
Praženi ajvar
Velike mesnate rdeče paprike, °lje, česen, peteršilj Paprike opečemo, olupimo, odstranimo peclje in seme ter pustimo, da se odcedijo in ohladijo- Ko so povsem suhe, jih drobno narežemo ali zmeljemo ,n pražimo, dokler sok ne po-Vre. Vrel ajvar nalijemo v tople, suhe kozarce. Hermetično jih zapremo ali prekrijemo z dvoj-nl{n celofanom, namočenim v a'koho)u. Hranimo v hladnem ln suhem prostoru.
KMETIJSKA
ZADRUGA
CERKLJE
64207 CERKLJE,
Ul. Toneta Fajfarja 38
V naši poslovalnici v Cerkljah - vsak dan od 7. -18. ure in soboto od 7. -12. ure v poslovalnici ŠENČUR - vsak dan od 7.-17. ure in soboto od 7.-12. ure in v poslovalnici V0KL0 - vsak dan od 6.30 - H.30 ure
VAM NUDIMO PO UGODNIH CENAH:
• sredstva za varstvo rastlin, mineralna gnojila
• semena za kmetovalce in vrtičkarje
• krmila za mlado pitano goved, krave molznice, piščance, kokoši nesnice in rudninske dodatke, sojo, koruzo
• razno drobno orodje in orodje za vrt
• gradbeni material: opeko, cement, apno, betonsko železo, armaturne mreže, betonske bloke, salonit plošče, strešno opeko, siporeks, pohištvene cevi, vodovodni in elektro material
• premog
PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP!
Čebulnice sadimo jeseni
Spomladi cvetoče čebulnice je treba posaditi septembra ali oktobra. Kolikor prej to storimo, toliko laže se rastline še jeseni ukoreninijo in urastejo in toliko so spomladi lepše. Kolikor pozneje sadimo, toliko bolj je potrebno saditev pred mrazom pokriti z 10-15 cm debelo plastjo šote, listja ali smrečja, ki ga poberemo šele spomladi, ko poganjki že prodro iz zem-Ije.
Jeseni cvetoče čebulnice je treba saditi že junija ali julija. Na splošno velja pravilo, da sadimo čebule trikrat tako globoko, kakor so debele, na njih mora biti prsti za tri njihove debeline. Najmanjša globina za najmanjše čebule je 5 cm, največja za debele čebule pa tudi 20 do 30 cm.
Cvetje čebulnic prihaja najlepše do izraza, če sadimo v nepravilne skupine. Cvetoče čebulnice, posajene v pravilne vrste ob vrvici delujejo dolgočasno. Razdalja med posameznimi čebulami naj bo prav tako trikratna debelina čebule. Čebulnice najraje uspevajo v peščeni ilovnati prsti. Nikakor pa ne smemo med prst za čebulnice vmešati nepredelanega hlevskega gnoja ali svežega komposta. Nasprotno pa sta dobro predelan kompost ali šota lahko zelo koristna. Za prosto razraščanje po trati so primerne narcise, krokusi, ptičje mleko, hrušica ali groz-dek in rumene divje tulpe. Nikoli ne mešamo rastlin iste vrste pa različnih barv, pač pa naj bodo posamezne skupine zmeraj iste barve, pri čemer, seveda, smemo družiti skupine z različno velikimi rastlinami, katerih cvetje je prav tako lahko različno. S čebulnicami ob-sajeno trato smemo kositi šele, ko začne listje čebulnic že veneti ali se sušiti. Prav zaradi tega ne smemo čebulnic saditi po vseh tratah.
SOBOTA, 19. septembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.10 Video strani 9.20 Izbor
9.20 Radovedni Taček: Rak 9.35 Lonček, kuhaj: Ocvrta zelenjava
9.45 Modro   poletje, ponovitev
španske nadaljevanke 10.50 Zgodbe iz školjke 11.45 Novosti založb: Prelistajmo
skupaj 12.00 Poročila
12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev
12.55 Video strani
13.10 Večerni gost, ponovitev
14.00 Tednik, ponovitev
14.50 Sodnik Timberlane, ameriški
film(čb) 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Vizionarji, ponovitev 18.00 Svetovalna oddaje 18.30 Dober tek! - Kuharski nasveti
Paula Bocuseja 18.55 EPP 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3
19.25 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip
20.26 EPP
20.30 Shovv Rudija Carrella 22.00 EPP
22.05 J. McGinnes: Slepo zaupanje, ameriška nadaljevanka 22.50 TV Dnevnik, Vreme, Šport 23.15 Napovednik 23.18 EP, Video strani 23.20 Sova
23.20 Murphv Brown. ameriška na nizanka
23.45 Policajski ročk, ameriška nadaljevanka 0.25 Varuh časa, avstralski film 2.00 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
17.05 Video strani 17.10 Sova, ponovitev - Roseanne, ameriška nanizanka; Policajski ročk, ameriška nadaljevanka
18.30 Domači ansambli: 25 let an sambla Nika Zajca 19.00 Šaljivec, slovaška humoristična serija 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Klasika 20.25 Pazi, spolzka tla!, francoski film 21.50 Moški, ženske 22.50 Video strani
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.10 Horoskop 8.15 Santa Barbara 9.00 Poročila 9.05 Koledar 9.15 Sli ka na sliko 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Govorilnica, otroška se rija 12.00 Poročila 12.06 Klicali ste, Milord?, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 12.55 Igra, niz in zmaga, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 13.45 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Izbor iz sporeda za tujino 14.35 Risanka 14.40 Hrvaške operne stvaritve 15.15 Hrvaška knjiga 16.00 Poročila 16.10 Danny naj boljši na svetu, angleški barvni film 17.35 Risanka 18.00 Poročila 18.06 TV razstava: Jure Labaš 18.20 San ta Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zlate strune Slavonije Požega '92, prenos 21.30 Zlo. ki ga naredi človek, ameriški barvni film 23.06 TV dnevnik 23JO Slika na sliko 0.15 Poročila v nemščini 0 20 Poročila v angleščini 0.25 Horo skop 0.30 Poročila 0.35 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
18.00 Hrvaško prvenstvo v tenisu, posnetek 20.05 Umetnost vsakda na: Jesti z očmi. dokumentarna se rija 21.00 Dragi John. ameriška hu moristična nanizanka 21 25 Velese jemski TV biro 21.35 Glasba v času 22.40 Sovražnikov sovražnik. Šved ska nadaljevanka 23.30 Hit depo 2.00 Video strani
KANALA
9.46 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Poslednji Mohikanec. ponovitev ameriškega filma 13.00 A shop 19.00 Napoved sporeda 1902 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Verdi. 1 del italijanske nada Ijevanke 2120 E H Milharčič In tor v i u 21.42 Dnevno-informativni program 22 00 Poročila v angleš Mi: Deutsche Welle 23 20 Video grom Glasbena oddaja z Anjo Ru pel 23.20 Stari mojstri ameriške za bavne glasbe 0.20 Erotična uspa vanka 0.40 Program plus 1.16 MCM 2.00 Video strani
TV AVSTRIJA 1
9.00 čas v sliki 9.06 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Naš neomaim VVill, ponovitev nem
SLOVENIJA 1
VARUH ČASA, avstralski barvni film, 1987
igrajo: Tom Burlinson, VVikki Coghill, Dean Staockvvell, Car-rie Fisher, Tim Robertson in drugi
Leta 4039 je Zemlja opustošeno bojno polje. Tolpe oboroženih robotov - cvborgov (pol stroji pol ljudje), ki jih je človek ustvaril v prejšnjem stoletju, pa so mu ušli iz kontrole, pretijo vsemu živemu. Mesto, zaščiteno s posebno varovalno plastjo pred sevanjem iz veso-ija, se poskuša rešiti njihovega terorja. Znanstveniki odkrijejo skrivnost potovanja skozi čas in z begom v preteklost bi se morda rešili. Tako so se znašli 1988. leta v avstralski puščavi. Toda zli »jetniki« tudi odkrijejo skrivno pot v preteklost. Tako kot ljudje so tudi oni preživeli zadnje velike nevtronske vojne. Pred posledicami sevanja so se skrili v podzemna skrivališča, kjer so zaradi stalane teme postali zelo občutljivo na svetlobo. Spopad med njimi in ljudmi iz prihodnosti bo odločilen za nadaljnje življenje.
ške komedije 12.20 Aya, podvodni balet 12.30 Hello Avstrija, hello Vi-enna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi. ponovitev 13.35 Četverica z bencinske črpalke, nemško-avstrijska komedija 15.00 Pustolovščina v rastlinskem svetu 15.30 Jaz in ti 15.35 Disneyjevi gumijasti medvedki, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Odštevanje 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Hišnica 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Musi kantenstadl 2205ččZlata dekleta 22.30 Obračun, francoska psihološka kriminalka 23.55 Čas v sliki 0.00 Obmejni volk. ameriški film 1.35 Poročila/Ex libris 1.45 1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 13.35 1000 mojstrovin 13.45 Leksikon umetnikov 13.45 Poletne olimpijske igre paraplegikov, posnetek 14.30 Poklic: Dirigent 15.30 Ozri se po deželi 16.00 Poročila iz parlamenta
I. RADIO Žffil
14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.35 - Misel za dan 14.40 - Minute za družino 15.00 -Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - 19.00 -Razvedrilno popoldne na valovih RA Žiri - 17.00 - Športni utrinki -18.00 - Novice obvestila - mali oglasi somrtnice 19.00 - Odpo ved programa
RADIO TRŽIČ
16.00 - Dober dan 16.10 - Obvestila - 16.30 - Nekaj vam imamo povedati 17 20 - Kulturni Babilon -17.45 Zakladi Tržiča 18.40 - Izid žrebania Mercator - Preskrba -18.55 Tudi jutri se slišimo 19.00 -Na svidenje
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov   9.00 - Gorenjska včeraj danes    9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -
10.55 Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika 12.15 - Osmrtnice, zahvale   12.20   črna kronika
12.56 - Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote 14.30 Velike ideje malih glav 15.30 - Dogodki in odmevi 17.00 - Glasbena lestvica 333  18.00 - Gorenjska danes jutri
18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Jutri nasvidenje
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila 14.30 Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine 15.30
- Dogodki in odmevi 16.00 - Obve stila 16.30 - Novice, EPP. Kviz ali Moja je lepša kot tvoja. EPP  18 00
- čestitke. EPP 19.00 - Odpoved programa -
KINO
19. septembra
CENTER amer pust ljub film VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 17 uri. amer akcij kom MESTNI FANTJE ob 19 in 21 uri STORŽIČ amer tr da erot POPER IZ MIAMIJA I ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer psih itniii PREVARANA ob 21 uri DUPLICA amer akcij film GLADIATOR ob 18 in 20 un RADOVLJICA amer kom NE RECI MAMI. DA SMO SAMI ob 18 m 20 uri
NEDELJA, 20. septembra 1992
PROGRAM TV SLOVENIJA
9.25 9.35
9.35 10.20
10.45
11 05
11.30 12.00 12.05 13.10 14.45 14.55 15.00
15.00
16.00
16.50 16.55 17.00 17.10
18.55 18.50
19.10 19.15 19.20 19.25 19.30
20.26 20.30 21.30 21.30
22.45 EP, Video strani 22.48 Napovednik 22.50 Sova
22.50 Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program
23.20 Policajski ročk, ameriška nadaljevanka 0.10 Video strani
Video strani
Program za otroke, ponovitev
Živ, žav, ponovitev
Priča,   ponovitev norveške
nadaljevanke
Baletna šola iz Ljubljane se predstavlja
Kronika, ponovitev kanadske
poljudnoznanstvene serije
Obzorja duha
Poročila
TV dnevnik BiH
Video strani
Video strani
Napovednik
Šaljivec, ponovitev slovaške humoristične serije Domači ansambli: 25 let ansambla Nika Zajca, ponovitev
Splošna praksa, avstralska
nanizanka
EP, Video strani
Poslovne informacije
TV Dnevnik
Nevarno poletje, avstralski film
TV mernik
Novosti založb: Odprta knjiga - Atlas Slovenije Risanka Napovednik Slovenski loto EPP
TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Zrcalo tedna
EPP
Zdravo
EPP
Svet narave
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.15 Video strani 14.25 Napovednik 14.30 športna nedelja 14.30 Odbojka (m) - prijateljska tekma Slo venija Madžarska, posnetek iz Novega mesta 16.00 Lipica: Konjaništvo - svetovni pokal v dresuri, prenos 18.00 Sova, ponovitev -Murphy Brovvn, ameriška nanizanka, Policajski ročk, ameriška nada Ijevanka 19.25 EPP 19.30 TV Dnev nik BiH 20.00 Druga godba '92: Tre vor VVatts, 2 del 20.30 TV prodaja nepremičnin 20.36 Vizionarji, an gleška dokumentarna serija 21.25 Očetje in sinovi, koproducijska na daljevanka 22.25 Mali koncert: Mi lan Potočnik, klavir 22.40 Športni pregled 23.10 Video strani
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.46 Slika na sliko 9.30 Tom in Jerrv kot otroka 10.00 Poročila 10.06 Nedelj ski živec 10.60 Risani filmi 11.06 Smogovci, otroška serija 11.35 Od daja narodne glasbe 12.00 Poročila 14.06 Mikser M 15.00 Daktari 15.50 Risanka 16.00 Poročila 16.10 Opera Box 16.40 Dokumentarna oddaja 17.10 Angel na moji rami, ameriški Čb film 18.55 Ovidij, risana serija 19.20 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.06 Slikica 20.10 Ljubezen za Lidijo, angleška nadaljevanka 20.55 Je seni v Vinkovcih, posnetek 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani
2. PROGRAM TV HRVATSKA
17.00 Gillette šport 17.30 Hrvaško prvenstvo v avtomobilizmu, repor taža z Grobnika 18.00 Hrvaško pr venstvo v tenisu, posnetek 19.30 Dnevnik 20.06 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija 21.00 Predstavljamo vam finalistke za miss Hrvaške 21.20 Murphv Brovvn 21.50 Odletel bom, ameri ška nadaljevanka 22.40šport Hrva ška nogometna liga 23.50 Jazz 0.20 Video strani
KANALA
9 00 Napoved sporeda/Risana seri ja 9.30 Hude telesne poškodbe, po novitev ameriške kriminalke 11.10 Verdi 12.00 Video grom 13.00 Male živali 13.20 Za zadravje 13.30 Video strani 19.00 Napoved sporeda, Vre me 20.00 Risanka 20.06 Dekleta • plaže, ameriški film 21.46 Intervju, ponovitev 22.06 Marlboro music shovv 22.35 Možki, ženska in banka, kanadski barvni film 0 06 Vreme 0.07 MCM 1.00 Video strani
Slovenija 1
NEVARNO POLETJE
avstralski barvni film: v glavnih vlogah: Tom Skerritt, lan Gil-mour, Giselle Morghan, Shane Porteous, James Mason in drugi.
Howard Anderson je uspešen, dinamičen Američan, ki pride v Avstralijo, da bi z družabnikom v podeželskem okolju sedemdeset milj od Svdnevja zgradila počitniški kompleks. Toda podtaknjen požar daje slutiti, da gre za nekakšno umazano igro. Anderson se poveže z zavarovalniškim agentom G. En-gelsom, ki začne temeljiteje proučevati nenavadne dogodke. Skupaj z Andersonom odkrijeta veliko prevaro... Zgodba se odvija v tednu pred božičem...
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura, ponovitev 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 V deželi dolin, ponovitev 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi, ponovitev 13.35 Ligh-ting - beli konj, ameriški film 15.05 Čarobni trenutki 15.10 Comedv Ca-pers 15.25 če ti praviš, ljubi bog 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Sedemkrat jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 16.10 Daktari 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.30 Hišnica, serija 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Krompir z omako, serija 21.10 Unicef gala 1992, dobrodelna prireditev 22.10 Šalom 22.15 Pierre Boulez v Salz burgu 23.16 Samotna pot, drama 1.30 Poorčila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.05 Heidi, risanka 9.30 Vesoljska ladja Enterprise, serija 10.15 Pan-Optikum 10.30 Budv na redi sam, italijanski film 11.50 De dek in vamp, risanka 12.00 Jazz Gitti 12.30 Pogledi s strani
l. RADIO ŽIRI
9,00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 - športni utrinki 10.20 Blegoško popoldne 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi -11.40 - Sprehod po kinodvoranah -12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 EPP 12.30 - čestitke in po zdravi naših poslušalcev - 13.30 -Nedeljsko popoldne Radia Žiri -vmes vreme prometna varnost -glasbena lestvica - 15.30 - Odpo ved programa
RADIO TRŽIČ
10.30   Dober dan   10.35 Nedelj ski pogovor o kajenju - 11.05 - Potuj z menoj   11.25 - Morda še ne veste - 11.25 - Planinski šopek 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden
12.10 - Nedeljska duhovna misel 12.25 - Podrobnosti iz našega vsa kdanjika -12.50 - Obvestila -13.20 Iskrene čestitke, najlepše želje -14.00 - Klepet v nedeljo popoldne 14.36 - Glasbena lestvica Slovenca
15.20   Napoved sporeda za torek
15.30 - Slovo
RADIO KRANJ
8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 10.00 - Poročila Radia Slo venije 10.06 Na vrtiljaku z Roma no (otroška oddaja) 11.00 Po domaČe na Kranjskem radiu 12.00 -Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kme tijska oddaja 13.00 - Dobrodošli med praznovalci 16.00 - Izbor pe srni tedna - 17.20 - Športna oddaja 18.30 Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 Radio Kranj jutri - 19.00 Nasvidenje jutri
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00   Napoved, otroški porgam 9.00   Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet   11.00 Radijski sejem, EPP 12.00 Prvi del čestitk, EPP   13.00   Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP 15.30 Dogodki in odmevi   16.00 - Tretji del čestitk, EPP   17.00 - Razgovor. EPP  18.30 - Resna glasba 19.00 Odpoved
KINO
Žb. septembra
CENTER amer akcij kom MESTNI FANTJE ob 17 uri, amer psih thrill KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 19 uri, prem amer akcij fil ma GLADIATOR ob 21 uri STORŽIČ amer trda erot POPER IZ MIA MIJA I ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer psih thrill PREVARANA ob 17 in 19 uri ital trda erot MUNDIAL 90 ob 21 uri DUPLICA amer pust l|ub film VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 18 in 20 uri RADO VUICA amer kom NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 20 uri
Ko je na teh prostorih začela svoj gnusobni in vseobsegajoči delovni pohod vsemogočna Udba, o kateri se dandanes tako na široko razpreda, je bila moja generacija še v plenicah. Po novodobni parlamentarni in tudi siceršnji trenutni popularnosti vsemogočne Udbe / saj že res ne mine dan, da ne bi slišali o »udbovskem amandmaju«, po katerem na volitvah ne bi smeli kandidirati tisti osebki, ki so KAKORKOLI že sodelovali z Udbo), je pa le treba sleherniku iti vase in se samokritično samospraševati: Sem ali nisem sodeloval z Udbo? To je zdaj vprašanje 1
Kakor že zgoraj rečeno: ko smo se mi drli za cucljem in použivali UNRA pakete s čokolado v prahu in sirom na trikotnik, se je okoli že samopašila Udba. Presneto dobro se spomnim - dandanes se je glede Udbe zaželeno spomniti zadnje trohice njihovih zlih dejanj - da smo se v vrtcu nekoč drli kot srake, ker je tršica tisto »piksno« z UNRA sirom nesla lastnim lačnim otročkom domov, mi pa smo potlej morali jesti navadno marmelado. In ko so lokalni ud-bovški zmeneti izvedeli za to inkriminirano dejanje naše tršice, je morala na notranji odsek in verjetno tudi na KaPeJot, nakar smo nazaj dobili vso objokano in prestrašeno.
TEMA TEDNA
Udba
Ta prvi stik z Udbo je bil za drobceno otroško dušico vsekakor travmatičen: naša tršica ni bila nikoli več taka kot prej! Iz njenih modrih oči je v nas zrl njen lastni strah in zapazili smo, da včasih tudi gnev: "Kateri preklemani mulec le me je doma zatožil?" Že tedaj smo slutili, da je Udba nekaj groznega, če nam vrača tako otožno tršico.
Ko smo odraščali, se je o Udbi le boječe šepetalo. Udba je bila tista, ki je prikrito beležila tiste ate in mame, ki so otroke pošiljali k verouku. Udba je bila tista, ki se je zmrdo-vala nad starši, če njihovi otroci niso nabrali dovolj majskih hroščev v kanglice in če so kar nenadoma zboleli, če je bila Titova štafeta. In verjetno smo tudi po nareku Udbe imeli vse tiste neskončne Tedne: zdaj Teden fiskulture, zdaj Teden matere in otroka in kaj vem kakšne Tedne še. To se je iz ud-bovskih časov ohranilo do dandanašnjega dne, saj smo prav pred nedavnim imeli neki Teden športa. Mene prime kar dr-getljivi srh in v teh Tednih niti
GLASBA JE ŽIVLJENJE
Na Radiu Triglav na Jesenicah je vsako soboto točno opoldne dokaj nenavadna oddaja Glasba je življenje. O oddaji sami - ki jo Jeseničani, pa tudi okoličani že zelo dobro poznajo - bo kaj več zaupala voditeljica, pevka, povezoval-ka Simona Vodopivec.
"Predvsem naj takoj povem, da gre za razvedrilno glasbeno humorno oddajo. V moji oddaji Glasba je življenje združujemo dva slovenska pregovora. Prvi je - kar je pred dnevi potrdil tudi slovenski minister za zdravstvo dr. Boži dar Voljč - smeh dela dobro kri. Drugi pa - pesem nas reši vseh skrbi. Ne bi se sicer hotela bahati, ampak res se na vse kriplje trudimo, da bi poslušalcem izboljšali kri in jih
JEŽ
OBMORSKE IVERI
• \    . V
rešili čim več skrbi. Pri teh svojih prizadevanjih nisem sama Z menoj je skoraj vsa ekipa Moped shovva z avtorjem
približno ne mislim sodelovati, ker mi, kot prvič: nihče ne bo dopovedoval, kdaj in kako naj se rekreiram, pa čeprav mi fi-skulturni bioritem pade natančno v Teden športa. In drugič: moji spomini na raznorazne udbovske Tedne so pa le pre-kruti, da bi mi bilo po volji, da se ohrani njih tradicija.
Ko smo odrasli in sedli za volan, nas je ljudska milica, alias Udba, lahko maltretirala na vsakem kilometru. Ti stiki pa so bili zares krvavo neposredni in posledično kruti, še posebej, če si moral cestnim udbovcem po kakšnem krokanju pihniti v nos. Take izkušnje z udbo ima enormno število Slovenk in Slovencev in me zares jako zanima, kaj bi se zgodilo, če bi bil sprejet udbovski amandma. So ustavljeni vozniki na cesti tudi SODELOVALI z Udbo? So! Kajti če nisi kooperativno in konstruktivno sodeloval, je bilo divje. In kakšne poslance potemtakem lahko pričakujemo? Samo tiste, ki nimajo vozniškega dovoljenja! In potem bi bila ta država še dražja, saj bi si taki poslanci zanesljivo omislili šoferja!
na čelu, ki mi pomaga pri sestavljanju scenarija. V samo oddajo pa sem povabila celo kopico najbolj prominentnih Slovencev od predsednika predsedstva Milana Kučana, do ministra za okolje Mihe Jazbinška, ki je prav v zadnji oddaji tudi prešerno prepeval, saj je bil včasih znan slovenski glasbenik Pa ne samo Miha, v svojih pogovorih sem pripra vila do petja tudi člana pred
sedstva dr Matjaža Kmecla in
dr. Dušana Pluta, pa ministra dr. Božidarja Voljča in Franca Avberška, medtem ko so se ostali, od kulturnega ministra Boruta Šukljeta do obrambni-ka Janeza Janše izgovarjali, češ da nimajo posluha.
Oddaja Glasba je življenje -ki bo imela poslej svoje mesto
Tako je to! Moji stiki z udbo so bili tako dolgotrajni in tako tesni, da bo enkrat že res treba k spovedi.
A ker mi resnicoljubnost kljub vsem strahotam, ki mi jih je povzročala udba, nikoli ne da miru, je tudi udbi v bran treba priznati, da vendarle le ni VSE' GA prepovedala in VSEGA nadzorovala. Žganjekuhe, recimo, že nikoli ne! Puritanski Za-hodni Nemci so tudi prav to poletje zgroženo pogruntali, da je edina stvar, ki je komunizem Vzhoda ni prepovedal - nudisti! Na Baltik so se namreč to poletje valile množice vzhodnih nemških bratov, ki so se »neženira-no« vsi nagi pomešali med krščansko vzgojene zahodnonemške kopalce v kopalkah. In res! Tudi pri nas udba uradno ni špijo-nirala za nagci. Prav pohvalno-Če smo bili že duševno maltretirani od vrtca naprej, smo bili na morju ali kjerkoli na plaži lahko vsaj vsi nagi nagcati! Čeprav bi ob pogledu na nudo plažo radi vzkliknili za tistim zahodno-nemškim čuvajem plaže, ki je ob viku in kriku »afere gat«, kot so nemški mediji poimenovali ta poletni škandal, dejal: »Veste kaj! Ni problem, da se nekateri sončijo goli. Problem je v tem, da so nagi tisti, za katere bi bilo bolje, da bi bili oblečeni...« ' D. Sedej
tudi v Gorenjskem glasu - vsebuje čim več veselih in razigranih rubrik, kot so anekdote v C duru, iz Moped shovv naftaline, glasbene zmote, astrologija v glasbi - glasba v astrologiji, slovenski in drug1 pregovori, naš gost, rubrika za glasbene detektive, nagradna seveda, in še kaj. f Kdor poje - ostaja mlad Sedaj vsaj vemo, zakaj 8W" venci tako radi pojemo Ne slovimo zaman kot narod pev cev. Navsezadnje smo pa res zelo mlada država. Prihodnjič - nasvidenje.
Če že kot pevka v d°lim Šentflorjanski nisem na nal' boljšem glasu, bom pa poslej vsak teden vsaj v Gorenjskem glasu, čaol"
Simona Vodopi"**
"NE STRELJAJ, BUDALA,
ČE NE ZNAŠ!
Ko so se začeli letošnji dopusti, nam je bilo Slovenkam in Slovencem sprva kar rahlo tesno pri srcu: bi ob nasprotujočih si vesteh o političnih, da ne rečemo vojnih razmerah na Hrvaškem, odromali v hrvaško primorje ali ne? Marsikatere ga potencialnega turista so od hrvaškega turizma dokončno odvrnile včasih že kar šokantne vesti o nestrpnosti do slovenskih turistov.
Bodi kakorkoli: mnogi so odšli in niso doživeli nič pre tresljivega, kar bi dišalo po kakšnem terorizmu ali nestrpnosti, nekateri pa smo le ob čutili, kaj se pravi živeti v psi hozi vojne, z vsemi njenimi grozljivimi posledicami.
Krasen sončen dan, odma knjen kotiček na plaži v še bolj odmaknjeni in od sveta poza bljeni hrvaški otoški vasici brez trgovine, telefona, pošte - le z dvema gostilnicama
Kar nenadoma, kot bi pad la z neba. se na skalah poja vita dva mladeniča v kopalkah. Govoričita, kot da bi ju kdo navil in obkladata z raz noraznimi izrazi in človek lahko samo zavzdihne: »Adi jo miri Zdaj ti bodo pa ti do mačini hodili po glavil«
Ne mine pet minut, ko se manjši važno pojavi na skali s »snajperjem« v roki in meri v vse živo okoli sebe. »če tnik,« se zadere oni drugi, » pa nehaj meriti okoli sebe, idiot,   saj   še   streljati ne znaš!« Nato vzame revolver in si tudi sam izbira potencialne tarče! Enkrat se mu ge nialno posreči, da nekaj se kund meri natančno vamet
Tako ti je, kot bi ti zares za stalo srce. Kdo sta, kaj se do-
gaja, še posebej, ker je malo prej nad vasjo trikrat zakrožil helikopter? Tako ti je, da po misliš: kaj, če ta budala neho te res kaj sproži? Madonal Mi bo zdaj »špricnila« kri in naj vzamem prerani konec kar TU? Bežati po skalah ne morem, z veseljem bi me »plofni la«! Otrpnem kot žaba pred kačo: kljub vsem hudobijam tega sveta bi pa za kaj lepega le bilo vredno preživeti še teh nekaj petkov, ki so pred mano...
Za skalami imata parkiran rumen golf brez registracije, le na šipi je velika nalepka HVO Hrvaška vojska torej! Hvalabogu! če sta pri pravi, vendarle ne bosta streljala lastnih turistov!
Ko v prijateljskem merjenju na mrtve in žive tarče družno preživimo kakšne pol ure -nemški turisti na oni strani so jo v prvem hipu odkurili seji ma res zahoče pravega stre Ijanja Na poziciji poleg avto mobila začneta divje obstreljevati bližnje drevo, da veje kar frčijo! Potuhnem se za skalo: saj bosta nehala in nič ne bo in bogdaj, da so vaščani tudi prestrašeni in da je kdo po radijskih zvezah koga le poklical!
Ko sta se naveličala lastnih vojaških vaj, sta poskakala v vodo in z dolgima bleščečima nožema iskala neke školjke ali kaj Po dveh urah so se v vas v dveh nabitih avtomobilih pripeljali policisti. Kaj bo? Previdno so obkrožili njun vadbeni poligon.
Policajski pristop je bil pristop v belih rokavicah »Pa ne mojte, dečki, samo pucati nemojte! Pa zdravi bili pa samo da svrši ovaj rat!« In so šli.
Heroja sta za hip le oneme la, a ko so policaji odšli, zagrozila, da bosta vaški babni ci, ki je po radio zvezah pokli cala policijo, obesila kamen za vrat Sicer pa sta se kot vo jaka na policaje požvižgala »Kakšni policaji! Meni bo uka zoval nekdo, ki je vojak!«
Nato je sledil permanentni obhod obeh gostiln: če sta jedla v eni, sta pila v drugi in
ai\0
obratno  Zakaj pa ne? j sta iz notranjosti, kaj vef',jUb sta v vojni doživela   K J strahu, ki sta nam ga nflfl la v kosti, sta bila konec K ^ cev kar izvirna, ko sta *' lastno roko privoščila »k ' ^ vojaški dopust nekje DO0bj|o hrbtom. In ker mi )e predhodno  preživeti  to ^ lastnega strahu, mi j« reri čiste hudobije v neizrti» , užitek, ko sta zvečer v P°Eji ni bojni opremi prikora ^ na nabito polno in edif0^ jjj, raso v vasi. Vse mize so pu   utihnile, natakarju^^ zamrl nasmeh, ko sta P° la snajperja na mizo.-- §e Neprijetno? Nerodno' (. veda je za turizem to °a.jtno
no   .»inp.ik Hiv.r.k.« ■•«' {)(' |*
še dolgo dolgo ne bo ou takih prizorov vietnams sindroma   • I). Sedej
Hans van Den Broek na zasebnem obisku na Blejskem otoku:
»Blejski otok je rajski otok!«
Bled, 17. septembra - Nova najemnika Blejskega otoka sta poskrbela za brezhibno čistočo in odlično gostinsko ponudbo. Vsi tuji obiskovalci nad lepoto otoka kar vzdihujejo. Hans van Den Broek je zavzdihnil: «V življenju nisem videl česa tako lepega!«
Bled je s svojim otočkom res podoba raja!
Kakorkoli so se že Blejci trudili, da bi svoj turistični kraj »spravili v red« tako, da bi bil privlačen za domače in tuje goste, tako jim kot zakleto domala nikoli - z redkimi častnimi izjemami seveda - ni povsem uspelo, da bi na Blejski otok dobili oskrbnika ali najemnika, ki bi otoček vzdrževal tako, da bi bil »kot iz škatlice«. Kajti Blejski otok si skrbnega oskrbnika zasluži, saj je izjemna naravna znamenitost.
Nihče ne oporeka blejskemu Turističnemu društvu, da se ni trudilo, da bi otok dalo v najem najboljšemu ponudniku. A večkrat je bilo z «najboljšim« ponudnikom kaj narobe: ali je obu-Pal, ali mu je kdo nagajal in tako je otoška gostinska ponudba izdatno »šepala« za siceršnjo blejsko ponudbo. Zgledno vzdrževana je bila le idilična cerkvica, kjer se poročajo mladi pari in kjer Pozvonijo z zvonom želja v cerkvici. Po ljudskem izročilu se namreč pravkar poročenemu paru, ki pozvoni z zvonom, izpolni njuna skupna želja.
Starodavno izročilo nastanek otoka povezuje z mitom o gorskih vilah, ki govori, da je bilo nekdaj jezero zelena livada, sredi katere so vsak dan plesale vile. Motili so jih pastirji, ki so tja prignali ovce na pašo. Kljub prošnjam vil se niso hoteli umakniti. Zato so vile preko noči pašnik spremenile v jezero z otokom na sredini, kjer so ostali pastirji in jih niso več motili pri plesu.
Pred nekaj časa pa sta se za otok zanimala O Marjan Marinšek jn Franc Praprotnik iz kranjske firme PRAMA in otok tudi dobila v najem za tri leta. Pogodba bo podaljšana na šest let.
In podjetna Marjan in Franc sta sklenila, da bo otoška ponudba taka, kakršna mora biti: brezhibna.
In res se je bilo treba temeljito lotiti dela. Franc Praprotnik pra-
»N saj nekateri Blejci, ki prihajajo na otok, pravijo, da tako čisto, tako snažno na otoku ni bilo že zelo dolgo. V začetku, ko sva Povzela, je bilo kar precej dela in ogromnih stroškov. Recimo: ve-■>k problem je bila razsvetljava okoli otočka, saj ni nihče vedel, či-Sava je. Tako sva napeljala novo, svojo razsvetljavo, tako da so danes stopnice na otok zvečer in ponoči vedno razsvetljene. Poskrbela SVa tudi za lasten prevoz na otok: vsak, ki si želi po 18. uri obiskati 0,°k, lahko naroči prevoz s hidrobusom. Prevoz po tej uri je zastonj, poklicati pa je treba telefonsko številko 77-820. Potem sva n>mestila obcestne table na Bledu, kar nikakor ni bilo poceni. Gostišče na otoku je bilo treba temeljito obnoviti, predvsem je povsem nova kuhinja. Poskrbela sva za prospekt, ki sva ga izdala v več jezi-kln in v katerem je vsa ponudba Blejskega otoka. Prav zanimivo: ** to izjemno znamenitost Bleda prej sploh ni bilo prospekta.
Na zasebnem obisku na Blejskem otoku je bil s soprogo tudi nizozemski zunanji minister Hans van den Broek....
V prihodnje namerava firma PRAMA iz Kranja na otoku urediti tudi štiri apartmaje in nuditi polne penzionske in prenočitvene turistične zmogljivosti. Že zdaj pa so stilno opremljene sobe z vsem potrebnim udobjem. Še posebej pa je za organizacijo seminarjev in za prijetno počutje večje družbe primerna soba, ki sprejme 25 oseb.
Otok s svojo sakralno arhitekturno dediščino in restavracijo Otok je priljubljena točka poleti in pozimi. Ponudba restavracije je pestra: od vsakodnevni obedov pa do organiziranih zaključnih skupin, saj je naša kuhinja prilagojena najskromnejšim in tudi najzahtevnejšim gostom. Posebnost in ena od specialnosti so poročna kosila in večerje ter organizirana zabava za mladoporočence, ki sklenejo poroko v idilični cerkvici. Moram tudi povedati, da cene sploh niso visoke in so celo nižje kot cene v nekaterih blejskih gostiščih!
Moram pa reči,« nadaljuje Franc Praprotnik, «da se je slabša poletna turistična sezona poznala tudi na otoku, saj je kupna moč domačih obiskovalcev manjša.
Na otoku so bila poleti družabna srečanja pisateljev PEN kluba, Rotarv kluba, srečanje turističnih agentov Hertza, Johnsona... Vsi tuji obiskovalci, ki so prvič na otoku, se kar ne morejo načuditi njegovi lepoti in izjemni legi. »Saj ne moremo verjeti, da je tako lepo,« pravi marsikateri tuji obiskovalec in mimo tega ni mogel tudi gospod Hans van den Broek, nizozemski zunanji minister, ki je bil na Blejskem otoku s svojo ženo na zasebnem obisku. Samo zavzdihnil je, kako izjemno lepo je, v spominsko knjigo pa napisal: »TO JE RAJSKI OTOK IN V ŽIVLJENJU NISEM VIDEL KAJ TAKO LEPEGA! « • D. Sedej
°d kod izhaja rod Rona Šega?
Prvi slovenski astronavt
Kranj, 17. septembra - Janko Derling nam je prinesel časopis za Slovence v Ameriki, v katerem je članek o prvem astronavtu slovenskega rodu. Morda pa bi vi, bralke in bralci, vendarle po teh bolj skopih podatkih vedeli, od kod izhaja rod Rona Šega, prvega astronavta slovenskega rodu?
. Ameriška domovina, časo-ki izhaja v Združenih drta-^ah Amerike in ki je namenjen JJ&OOO Slovencem v Ameriki, Je. *3. julija objavil članek s pO* 2lv°m. Članek govori o prvem "strotiavtu slovenskega rodu K°nu Sega, ki se pripravlja /a Polet v vesolje.
Takole pravi ivtor Članki Jc-dn Sega: »Najdaljši ameriški P°«et s ihuttlom so je začel 23.
Junija letos in po štirinaistih JJJII tudi  varno  pristal. Na
leni poletu je sodelovala Bon-n,e Dunbar, žena gospoda Ro-
na Sega, izkušena astronavtka, ki ima za seboj že 700 ur v ve-sol|skih poletih.
Njen mož, Ron Sega, je bil profesor na univerzi v Colora-du, potem ko je zapustil svoje delovno mesto, pa je med 2.400 kandidati prišel v ožji izbor 23 bodočih astronavtov. Preselil se je v Houston, kjer se je njegovo usposabljanje začelo julija. Obenem opravlja tudi razna raziskovalni dela za univerzo v lloustonu. Prav tako najmanj enkrat mesečno preživi vikend v Coloradtl Springsu kot vojaški pilot.
Od leve proti desni: Ron Sega, njegova svakinja Jennifer, njegovi starši John in Fran, njegov brat Bob in njegova žena, astronavtka Bonnie ter seveda mala nečakinja Bonnie.
NAŠ IZLET
Tokrat za dva dni v Terme Topolšica
pa
■ GORENJSKI GLAS
Ogromno pi.em in telefonskih klicev imo prejeli. zakaj *•*•*' Qor.nj.ki glas ne pripravi izletov za avoje brelke in br.ee, ••j »o bili vselej doslej izleti izjemno prijetni ter pr.v v.em ude ■ez.nc.m vleč
nov. ponudb.: dvodnevni Izlet v Terme Topollica datum odhod, v petek. 9 oktobre, popoldne, većerj. in nočitev v hotelu v««n. in depandansah. pro.to dopoldne in vrnitev pozno po Poldne v .oboto. 10 oktobra V Topollici im.jo velik bazen t ier glino vodo, Mvno. tenilke in drug. igrilč.. tiroko ponudbo dru »■bnih iger   poln kol dobre volje p. bomo Glaaovci vzeli tuoi • ••boj Ze ti.te. ki jim ponudb, rekreetivnih možnosti ne ustreza, {»omo org.nizir.li ogled zn.menite Rotovnikove j.me, termoe '•ktr.rn v Šoštanju ter Velenja z okolico . c«ns izleta: 3.100   tolarjev ne udeleženca (prednost pri prijavi ,m«)o naročniki Gorenjakega glaaal). V ceno je zajet Pr*vo.7-Pon penzion v hotelu A kategorije v Topollici. uporeba hotelskih ooiektov in vse drugo, ker sodi v prijeten izlet Prijeve z vplačili •Prejem. GORENJSKI GLAS KRANJ v malooglasni službi lah Ko Pa ae prijavite tudi po telefonu 218 463. plačilo pa boate brez Provizije opravili po polti Ker je Itevilo udeležencev omejeno največ dva avtobus, (z.r.di zaaedenoati Term Topollica), P'oaimo za čimprejšnjo rezervacijo In plačilo
Naslednje leto se bo intenzivno začel pripravljati na svoj prvi polet v vesolje kot astronavt!
Njegova starša: John in Fran zdaj živita v Arvadi, državi ( o-lorado. Prej sta živela v North-fildu, Ohio. Ronov brat Robert živi v Columbusu, Ohio, s svojo ženo Jennifer in sinom Bran-donom.«
Ronov ded je prišel v Ameriko it. Slovenije in živel v Davisu,
OUNI GORILNIKI IN KOTLI
svetovno znane firme OERTLI iz ŠVICE
že za 46.800 SIT
V ceno je vključena tudi strokovna montaža gorilnika. Garancija 12 mesecev, servis zagotovljen. MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE.
LUMA TRADING, d.o.o.. naklo. pivka s
tel./fax: 064/47-372
PONEDELJEK, 21. septembra 1992
Zahodna Virginia. Rojstni kraj Ronovega deda v Sloveniji NI
ZNAN! Zato bi prvi slovenski astronavt Ron Sega nedvomno rad izvedel, od kod izhaja!
Morda boste prav vi, drage bralke in bralci, lahko pomagali: morda pa po teh bolj skopih podatkih veste, od kod bi izhajal Šegov rod? • D. Sedej
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.15 Video strani
9.25 Program za otroke
9.25 J. Strada: Pravljičarske pravljice: Princeska na zrnu graha, lutkovna igrica 10.00 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke
10.50 TV mernik, ponovitev 11.05 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila
12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 16.05 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 Dober dan, Koroška 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije • 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Sladkor-ček
17.25 Bratovščina Sinjega galeba, TV nadaljevanka
17.55 Norčije v živalskem vrtu
18.10 Obzorja duha, ponovitev
18.40 EP, Video strani
18.46 W. Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija
19.05 Risanka
19.20 Napovednik
19.25 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP
20.35 Svet na zaslonu 21.15 EPP
21.20 VV Trevor: Sobota v avgustu, angleška drama 22.20 TV Dnevnik, Vreme, šport 22.46 Napovednik 22.48 EP, Video strani 22.50 Sova
22.50 Brooklvnski most, ameriška
nanizanka 23.15 Zgodbe iz Hollvvvooda, ameriška nanizanka 0.06 Ameriška kronika, ameriška
dokumentarna serija 0.30 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.06 Video strani 16.15 Sova, ponovitev - Ameriške video smešni ce, ameriški varietejski program; Policajski ročk, ameriška nadaljevanka
17.30 Športni pregled 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovan ska kronika 19.00 Videošpon 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 20.30 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov znanih režiserjev - Eric Rohmer, Zbiralka, francoski film 22.56 Talk Shovv 23.25 Video strani
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.30 Pregled sporeda 7.36 TV Koledar 7.45 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 8.30 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 11.30 Jaz, lutkar: Dr. Zlatko Bastašić 12.00 Poročila 12.06 Dragi John, ponovitev amen ik. humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.46 Poročila 13.50 Odletel bom, amen ika nadaljevanka 14.40 The big blue 16.06 Cirkus, otroška serija 15.30 Joev in rdeči sokol, otroška serija 16.00 Poročila 16.10 Učimo hrvaško 16.40 Rakuni, otroška risana serija 17.10 Polnočni klici 18.00 Poročila 18.06 Podvigi in usode, do kumentarna oddaja 18.25 TV razstava 18.36 Santa Barbara, amen ika nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Hrvaška v svetu 20.36 7/7 20.60 Poskusni pilot, ameriški čb film 23.06 TV dnevnik 23.30 Slika na sliko 0.15 Poročila v nemščini 0.20 Poročila v angleščini 0.25 Horoskop 0.30 Poročila 0.40 Vi deo strani
PROGRAM TV HRVAŠKA
17.28 Video strani 17.36 Prepozno za solze 19.30 Dnevnik 20.05 Skandinavija 21.00 Predstavljamo vam finalistke za miss Hrvaške 21.20 Nepoštena igra 22.15 Brez žensk menda ne gre, angleška humoristična nanizanka 22.40 Profesionalci in zaporniki, amerilka nadaljevan ka 23.30 Brez elektrike 0.30 Video strani
KANALA
Slovenija 1
SOBOTAV AVGUSTU
angleška drama; igrajo: Sorc-ha Cusack, Tim Mclnnernv, Barrv McGovern in drugi. Dogajanje se odvija v majhnem mestu na irskem zahodu. Pred petnajstimi leti je Grania storila nekaj, kar ji je prineslo veliko srečo in bolečino obenem. Ves ta čas je nosila v sebi skrivnost, ki bi - če bi jo komu razkrila - lahko razdrla njen zakon in družino. Skupaj z možem in prijatelji Grania večerja v mestnem hotelu; zbrana je smetana tamkajšnje družbe; vsi se poznajo in so v zgodnjih štiridesetih - značilna slika zadovoljnega, uspešnega srednjega sloja v irski provinci... Tedaj pa se pojavi nekdo iz preteklosti. Grania se zave, kakšne posledice ima lahko prihod tega Angleža za njeno prihodnost...
mentarna serija 21.15 Trojna prevara, ameriški film 22.45 Vreme 22.47 Dnevno-informativni program 23.05 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 2325 Compakt - Tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov 23.55 A Shop 0.10 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranji program 9.05 Družinske vezi 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 9.56 Helmi, otroški prometni klub 10.00 Miti ljudstev 10.30 četverica z bencinske črpalke, ponovitev 11.56 Vidra, iz serije Diversion 12.00 Poročila iz parlamenta 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja 13.36 Sinha Moha, brazilska teleno-vela 14.00 Dom za živali 14.45 Tramvaji sveta 15.00 Jaz in ti 15.30 Am, dam, des 15.50 Sommersee 16.15 Strelovod 16.30 Ding dong: Otroci se pogovarjajo s slavnimi ljudmi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Hišnica, serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Rekla je ne, ameriški TV film 23.46 Gora, švicarski film 2.06 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.65 Leksikon umetnikov 17.00 Evropske železniške postaje, 1 del 17.30 Lipova ulica 18.00 Družinske vezi 18.30 Ljubezen na prvi pogled 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Boter. 3. del 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas 22.00 Čas v sliki 22.30 Superstrings 23.15 Nočni studio
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19 ure - 16.15 - Od srca do lonca - 16.30 - EPP -17.00 - športne novice - 17.10 -Otorški program - 18.00 - Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 - Mla dinski program - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija   10.56 - Pet za pet
12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20
- črna kronika - 12.56 - Pet za pet 13 00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poroči la) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi radio Slovenija 16.20 -Skriti reporter 17.20 Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
9.46 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Dekleta s plaže, ponovitev ameriškega filma 12.06 A Shop 12.20 Video strani 18.30 Poslovni dosje, ponovitev 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.16 Dnevno informativni program 20.32 Teden na borzi 20.46 Poslovni  dosje,  ameriška doku
11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 16.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 čestitke - 18.30 - Informati vna oddaja BBC. EPP -
KINO	21. septembra
CENTER amer pust ljub fi	m VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16.. 18.
in 20 uri	
TOREK, 22. septembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.10 Video strani
9.20 Program za otroke
9.20 Zgodbe iz školjke 10.35 Henrv Moore 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 "Drava reka osemnajstih jezer" 12.00 Poročila
12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev
12.55 Video strani
15.10 Video strani
15.20 Napovednik
15.25 Zbiralka, ponovitev francoskega filma
16.50 EP, Video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV Dnevnik
17.10 Program za otroke
17.10 Lonček, kuhaj: Jogurtovi napitki
17.25 Biskvitki, ameriška risana serija
17.40 Zverinice iz Rezije 18.00 Poštarska pravljica 18.35 Risanka 18.35 EP, Video strani 18.50 Mostovi 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Osmi dan
21.25 Novosti založb: Prelistajmo
skupaj 21.35 EPP
21.40 Ambasadorkin mož, francoska nadaljevanka
22.30 TV dnevnik. Vreme, Šport, Žarišče
Poslovna borza
23.05 Kronika, kanadska dokumen
tarna oddaja 23.30 Napovednik 23.32 EP, Video strani 23.35 Sova
23.35 Svež veter v starem gradu, angleška nanizanka
0.00 Zgodbe iz Hollvvvooda, ameriška nanizanka
0.50 Glasbeni utrinek
1.10 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.50 Video strani 15.00 Svet na za slonu, ponovitev 15.40 Sova, pono vitev - Brooklvnski most, ameriška nanizanka; Zgodbe iz Hollvvvooda. ameriška nanizanka. Ameriška kro nika, ameriška dokumentarna serija 17.20 Svet poroča 18.00 Regio nalni programi - Koper: Slovenske kronika 19.00 V službi rock'n'rolla 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20 00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 20.30 Glasba, shovv in cirkus: Neverjetne zgodbe 21.20 Omizje 23.20 Svet poroča, ponovitev 0.00 Video strani
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.30 Pregled sporeda 7.36 TV Kole dar 7.46 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 8.30 Dobro lutro. Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV šola Cela Števila, Kemija. Umetnost skrivanja. TV leksikon. Nemščina 11.30 Mali svet 12.00 Po ročila 12.06 Brez žensk menda ne gre, ponovitev angleške humoristi čne nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.46 Poročila 13 50 Nepoštena igra. zadnji del 14.40 The big Blue, oddaja za Unprofor 15.05 Daktari, ameriška nadaljevan ka 16.00 Poročila 16.10 Učimo hrva ško 16.40 Rakuni, otroška risana serija 17.10 Polnočni klici, ponovi tev ameriške nanizanke 18.00 Poro čila 118.06 Kulturna dediščina 18.36 Santa Barbara, ameriška nadalje vanka 19.16 Risanka 19.30 Dnevnik 20 06 Begunci. 2/4 del dokumentar ne seri|e 21.05 V velikem planu 22.40 Dnevnik 23.06 Slika na sliko 23 50 Poročila v nemščini 23.66 Po ročila v angleščini 0.00 Horoskop 006 Poročila 0 15 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
17.40 Pregled sporeda 17.50 Zlo. ki ga naredi človek, ponovitev ameri škega barvnega filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Državnik nove ga kova. angleška barvna humori stična nanizanka 20.30 Jazz 21 00 Predstavljamo vam finalistke za miss Hrvaške 21.20 Zeleni mož, an gleška nadaljevanka 22.15 Tri ljube zni, 1/6 del švedske nadaljevanke 23 06 G Rossini, nadaljevanka 23 46 Video strani
KANALA
9.46 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.15 Teden na borzi 1030 Trojna prevara, ponovitev 12.00 A Shop 12.15 Video strani 19.00 Na poved sporeda/Vreme 1902 A Shop 1915 MCM 19.46 A Shop 2000 Risanka 20.06 Dnevno infor mativm program 20.30 Vreme 20.32 Dokumentarec tedna 21.00 Moja
Slovenija 2
Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka
Silvia in Martin Rombach odideta na romantičen izlet v Pas-sau. Istega dne pa Andrea Rombach doživi veliko razočaranje, ko odkrije, da se je njen oboževani violinski virtuoz Jo-nas Scermann nepričakovano vrnil s turneje - z neko lepo Italijanko. Takoj se odpelje v Pas-sau in tam na obrežju Donave vidi svojega očeta s Silvo von Berbied...
šoferka, ameriški film 23.05 Vreme 23.20 Poročila v angleščini: Deutsc he vvelle 23.40 A Shop 23.55 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Angleščina 10.00 Miti ljudstev 10.30 Za zaprti mi vrati, nemška kriminalka 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Sinha Moha, teleno vela 14.00 Dom za živali 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 15.50 Športna abeceda 16.15 Detektivi za varstvo okolja 16.30 Nagradna igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hišnica, serija 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Uni verzum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Umor v Teksasu, 1/2 del ameriškega TV fil ma 22.45 Ameriški grafiti, ameriški film 0.30 Čas v sliki 0.35 Chicago 1930 1.20 Čas v sliki/1000 mojstro
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.46 1000 mojstrovin 16.56 Leksikon umetnikov 17.00 Srečanje po mad žarsko, tečaj iz madžarskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kdor se smeji, zmaga 21.00 TV ko tiček za živali 21.07 Reportaže iz tu jme 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Klub 2/Poročila/1000 mojstrovin
1. RADIO žmi
14.00  Napoved programa 14.15 Naše okno   14.30   Devizni tečaj 14.35   Misel za dan   14.40 - Kori stni nasveti   15.00   Dogodki da nes   jutri   15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovneija 16.00   Radio Žiri spet z vami - napoved programa   16.15 - Od srca do lonca    16.30    EPP 1700 Športne novice   17.10 - Aktualna tema   18.00 - Novice osmrtnice obvestila    18.15    Po poti vaših vprašanj in pobud   19.00 Odpo ved programa
RADIO TRŽIČ
16.00  Dober dan   16.10 Obvesti la   16.20   Aktualne informacije 16.30   Športni obzornik 17.20 Gost torkovega programa   18 15 Klepet s poslušalci   19.00  V četr tek na svidenje
RADIO KRANJ
8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 • Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj da nes (regionalna poročila) 920 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.56 Pet za pet 12.15 Osmrtnice, zahvale 12 20 Črna kronika 12.56 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 1400 Go renjska danes 14.20 Novinarski blok 15.30 Dogodki in odmevi 17 20 Novinarski blok 18.00 Go reniska danes jutri 18.20 Tečaj nemškega jezika 18.50 Radio Kranj tutri   19.00   Nasvidenje jutri
1 RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 Napoved, telegraf, horo skop. EPP 13.00 Danes do trinaj stih, EPP 14.00 Obvestila 14.30 Novice, EPP 16.30 Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 Dogodki in odmevi 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 čestitke 1830 Informativna oddaja BBC, EPP   19.00 - Odpoved programa
KINO
22. septembra
CENTER amer pust ljub film VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 16.. 18 in 20 uri _
OSEMNAJSTA LESTVICA "TRŽIŠKI HIT"  GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
TH. TEBI - POP DESIGN
2. It's my lite - DR. ALBAN
3. The one - ELTON JOHN
4. ril be there - MARIAH CAREY
5. Greh - SOKOLI
6. Vrni mi morje moje dekle - AGROPOP
7. Please don't go - DOUBLE Y0U 8 Too funnky - GEORGE MICHAEL
9. Le nekdo - BRANE DRVARIČ
10. Zaljubljena v Portorož - IRENA VRČKOVNIK PREDLOGI:
DOMAČI:
Obljubljena - AVTOMOBILI (VAŠ) Big brother - ODISEJA 2000 (NAS) TUJI:
This used to be my.. - MADONNA (VAŠ) VOULEZ VOUS - ERASURE (NAŠ)
Prejšnji teden ste se kar pridno oglašali po telefonu. KLICALI ste iz raznih krajev Gorenjske oz. celo vse Slovenije. Presenečeni smo, da se nas da poslušati celo v Celju ipd. NAGRADA je tokrat, in prvič, ostala doma, v Tržiču, včeraj pa je šla v Medvode oz. Smlednik. Kaseto z našo lestvico je dobil FRANC BRD-NIK, SMLEDNIK 34. Čestitamo!
Kupon pošljite na naslov RADIO TRŽIČ, Balos 4, 64290 TRŽIČ, do torka, 22. septembra 1992.
sreda - 23. septembra od 17. - 18. ure Pozdravljeni! Našo lestvico mešanih (domačih in tujih) skladb smo morali skrajšati in zdaj bo vseh skupaj 12. Zakaj dvanajst, se sprašujete. Zato, ker ima tale lestica na RADIU ŽIRI prostora le eno uro. In tako boste lahko v tej uri - to je od 17. do 18. ure poslušali in posneli naslednje pesmi: LESTVICO UREJA NATAŠA BEŠTER
Irena Vrčkovnik - Zaljubljena v Portorož Čuki - V kraljestvu, ki ga vzel je čas Miran Rudan - Nekdo v meni Marijan Smode - Nocoj boš prišla Nataša Nardin - Poletna noč
6. Madonna - This used to be my playground
7. Tommy Roe - Dizzy
8. Mariah Carrey - I'll be there
9. Heidi - Nisem važna
10. Gloria Estefan - Close my eyes
11. Avtomobili - Obljubljena
12. E Tristemente - Faraoni
Novi predlog: Sendi - Ko bi vedel, Mark Knopfler in Chet Atkins - Just one tirne
KUPON ŠT.
jDJU
Predloga:
Tuji
Domači
Naslov
Sončkov kot
Sarajevo
Tako je to s Sarajevom. No, na tem mestu ne bomo razglabljali o total razsutem bosanskem mestu, saj to počnejo vsi drugi. Na kratko. Bosna je dala precej dobrih ročk bandov in resnih glasbenikov: Zabranjeno pušenje, Duro z Bombaj štampo, Plavi orkestar, malo manj rockovska Crvena jabuka, pa recimo Seid Memić - Vaj-ta, fora, še celo narodnjak Halid Muslimović je bil včasih rocker. Jasno, d'best pa so bili Bjelo dugme in upajmo, da bodo še, saj so pred leti obljubili, da bodo doživeli sto let, tako kot Selma, ki ima neko tajno vezo. Vsi, ki ste poslali dopisnice, ste odgovorili pravilno, razen tipos iz Svetega Duha, ki jih je po stavil v Beograd. Na vrsti je Baaaaaaaaaaaaaaaaaali, to
?omeni da bomo žre - bali. u v uredništvu smo imeli enega radiestezista Braneta Oblaka (včas ie baje igral fusbal) iz Škofje Loke. Na cvirn (sukanec) je navezal bel knof (gumb) in ga mirno držal nad vsako dopisnico (a zastopte, kaj mislim). Knof je zanihal samo nad dopisnico, ki jo je poslal Luznar Tone, C. na Ledinico 4, 64226 Žiri
U
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Vas vabi v
TEČAJE TUJIH JEZIKOV
vse stopnje splošnega m poslovnega jezika
- verificirani izpiti tudi mednarodni dopoldne popoldne zvečer, vikend
-100 DEM do 200 DEM v SIT, obročno
2 LETNO IZOBRAŽEVANJE OB DELU ZA POKLIC GRADBENI TEHNIK
- pogoi |e končana 3 letna poklicna šola ustrezne smeri
ENODNEVNI PRAKTIČNI TEČAJ KONZERVIRANJA ŽIVIL
sobota 26 9 1992 od 8 do 13 Prijav«, Informacije 621-865, 622-764.
JERNEJ JAZBEC IN JEKICA GABER
Naturlich, Tone je tako postal srečni nagrajenec in se bo drug teden, al' pa drug drug teden, ali pa ... oglasil v trgovini Sonček v Kranju, kjer si bo izbral nagrado (kaseto ali LP).
TOP 3
1. Use Your Illusion I - Gansi
2. Angel Dust - Faith No More
3. V meni je poletje - Irena Vrčkovnik
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 61.:
Na zadnjem albumu Faith No More je narisana ena čaplja. Kaj pravite, ali imajo čaplje dolg ali kratek kljun? Da vidimo, koliko ste v osnovni šoli imeli oceno pri SND. Dopisnice pošljite na Gorenjski glas v Kranj in sicer do srede, 23. septembra. Šifra "Long Sonny". Pa Tschav.
GLASUJEM ZA PESEM:	
NOVI PREDLOG	
MOJ NASLOV:	
Glasujete samo za ENO pesem, naj bo domača ali tuja - katera vam je najbolj všeč. Kupončke pošljite na naslov: RADIO ŽlR'-Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Čakajo vas lepe nagrade. Tokrat je sreča TRI lepe nagrade, ki jih poklanja GORENJSKI GLAS, razdelila takole: 1. KNJIŽNO NAGRADO prejme Irena Peče nik, Frankovo naselje 69. Škofja Loka
2. BON ZA 1.000 SIT dobi Mateja Zveršen, Srednja vas 59/»« Šenčur
3. Še eno KNJIŽNO NAGRADO pa dobi: Albin Urh, Jelovško-va 10 iz Bohinjske Bistrice
Vsem nagrajencem iskreno čestitam in vas vse bralce GORENJSKEGA GLASA vabim v svojo družbo v sredo, 23. septembra.
Nataša Bešter
AVTO SOLA Begunjska 10, Kranj
TEČAJ-VSAK PONEDELJEK]
216-245
Z MERKURJEM
hitreje do cilja!
izbor izdelkov v Merkurjevih prodajalnah
10 do 25 % ceneje
15
Merkurjevo kartico zaupanja
30°/.
do
0 ceneje
■ ELEKTROMATERIAL in SVETILA
■ MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE
(kotli, bojlerji, gorilci, ventili, ^^-^
so
termostati, črpalke, cevi, armature...)
Popust velja za takojšnja plačila nad 3.000,00 SIT. Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih.
B0Utique Romana Reginčeva 6 in prodajalna Stari Mayr Kranj obvešča cenjene stranke, da vam v času od 15. do 25. septembra, ob obletnici odprtja prodajalne, ob nakupu spodnjega perila poklanja
10% popust
Oglasite se, ne bo vam žal! Boutique Romana
ŠTUDENTJE, DIJAKI!
Vam in vašim staršem nudimo možnost ugodnega nakupa garsonjer in enosobnih stanovanj na mirni lokaciji v Ljubljani, tudi z obročnim odplačevanjem.
Stanovanja bodo vseljiva 1.10.1992.
POKLIČITE NAS!
INFORMACIJE:     SKB Podjetje za promet z nepremičninami d.o.o. Slovenska 56, 61000 Ljubljana tel: 061/301-632, 061/313-468 fax: 061/121-202
PE MARIBOR
Ljubljanska 9
tel: 062/35-564, 062/32-559
H
doo.TRZIC
Trgovina s pohištvom
na Gorenjskem sejmu v Kranju
vam poleg širokega izbora pohištva priznanih proizvajalcev nudi od 15 9. do 15. 10. 1992 ugoden nakup:
kuhinje SVEA kuhinje GORENJE
ZZ°k
POPUST
Delovni čas: od 9. -11.30 ure in od 14. -19. ure, sobota od 9 12. ure, telefon: 222-268
TRGOVINA KRANJ
Jaka platiše 17
<£arbie
program
• uvožene pijače In konditorski izdelki najpriznanejsih firm
• ptrfumerija
• kozmetika IJ^H F.iT.*>l.'*^ in ostalih znanih firm
• kompleten omaram {jfffpffp tudl senzorski brivniki in vložki
• šolski program
• darilni program iz stekla in keramike
klovni cas: 9. - 12.. 15. - 19., sobota 8. -12. ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO
veleprodaja • maloprodaja JRADBENEGA MATERIALA
Lipice Lesce, tel. 74-163 in 75-194
laX
V Murki mislimo na zimo.
Zato smo za vas pripravili po ugodnih cenah
• Peči za centralno kurjavo
• Radiatorje JUGOTERM
• cisterne, ventile, črpalke, cevi
• Gorilce OERTLI
• Klasični in lamelni parket Iverne plošče...
9 iverne I .....\{ \
a^^^^rnožnost nakupa na 3 čeke brez obresti na 4 in 6 mesečni kredit
delovni čas od 8. - 16. ure
NAJUGODNEJŠA
OLJNIH
PRODAJA
PLINSKIH
- G0RILCEV
• oljni gonlecUBEU\01/K
• PLINSKI GORILECSGN11
• OSEBNA TEHTNICA 0-130 kg
že za 46.990 SIT že za 85.990 SIT že za 1.190 SIT
PRODAJNA MESTA:
• SPI d.o.o. Ljubljana, Aleševčeva 12, Šiška Tel :061-193-222,061-194-037
• VEIDRONA d.o.o. Naklo, Cesta 26. julija 20     MOŽEN NAKUP TUDI NA STANOVANJSKI KREDIT.
,el- 064-47-502 PONUJAMO VAM TUDI ŠIROK IZBOR UVOŽENIH TEKSTILNIH IZDELKOV,
SREDA, 23. septembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.55 Video strani
10.05 Program za otroke
10.05 Biskvitki, ponovitev
10.25 Bratovščina Sinjega galeba, ponovitev nadaljevanke
10.55 F. Hebrard - L. Velle: Amba-sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke
11.50 Poslovna borza, ponovitev
12.00 Poročila
12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Napovednik 14.45 Omizje, ponovitev 16.50 EP, Video stranr 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik
17.10 Klub Klobuk, oddaja za otroke
19.15 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.15 EPP 19.20 Napovednik 19.25 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP
20.35 Film tedna: Življenje je sladko, angleški film 22.15 EPP
22.10 TV Dnevnik, Vreme, šport,
Žarišče 22.35 Napovednik 22.38 EP, Video strani 22.40 Sova
22.50 Nenadni uspehi, ameriška nadaljevanka
23.15 Zgodbe iz Hollvvvooda, ameriška nanizanka 0.05 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.25 Video strani 15.35 Osmi dan, ponovitev 16.25 Sova, ponovitev -Svež veter v starem gradu, angleška nanizanka; Zgodbe iz Hollvvvo oda, ameriška nanizanka; Glasbeni utrinek 18.00 Regionalni programi -Maribor: Slovenska kronika 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 športna sreda 20.00 Ba kovci: PPZ v rokometu (m): Bakov-ci - Medveščak, prenos 21.15 VI evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov Bruselj '92 23.25 Video strani
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.30 Pregled sporeda 7.35 TV Kole dar 7.45 Santa Barbara 8.30 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV šola: Hrvaščina, Knjižnica in arhiv Brlicevih v Slavonskem Brodu, TV Leksikon, Nemščina 11.30 Lo-kvanjčki, risana serija 11.45 Bolek in Lolek. poljska risana serija 12.00 Poročila 12.05 Državnik novega kova, ponovitev angleške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Zeleni mož, ponovitev 14.40 The big blue 15.10 Cirkus, serija za otroke 15.36 Joev in rdeči sokol, zadnji del 16.00 Poročila 18.06 Naša zdravnica, dokumentarna oddaja 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Beli bizon, ameriški barvni film 21.40 Obnova Hrvaške 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Po ročila v angleščini 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.50 Video strani 17.00 Poskusni pilot, ponovitev filma 19.30 Dnev nik 20.06 Do neba, dokumentarna serija 21.00 Predstavljamo vam finalistke za miss Hrvaške 21.16 Mal divi narava tisočerih otokov, dokumentarna serija 21.25 Življenje po Henrvju, angleška humoristična nanizanka 21.56 Nepoštena igra, angleška nanizanka 22.10 Zeleni mož, angleška nadaljevanka 23.06 Metal mania 0.06 Video strani
KANALA
9.45 A shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Moja šoferka, ponovi tev ameriškega filma 12.06 A shop 12.15 Video strani 18.46 A Shop 19.00 Napoved sporeda/Vreme 1902 Male živali 19.46 A Shop 20 00 Risanka 20.06 Dnevno infor mativni program 20.30 Vreme 20.32 Kult Ura 21.06 Božidar Jakac Po dobe na filmskem traku, 1. del 21.20 Vroča tarč, ameriški barvni film 22.60 Glasba in plesi Južne Amerike 23.00 Vreme 23.07 Dne vno-informativni program 23.20 Po ročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.40 A Shop 23.56 MCM 1.00 Vi deo strani
TV AVSTRIJA
900 Jutranji program 9.06 Družinska vezi 9.30 Francoščina 10.00 Miti ljudstev 10.30 Visoka družba, pono vitev 12.10 Reportaže iz tujine 13 00
Slovenija 1
ŽIVLJENJE JE SLADKO
angleški barvni film, 1990 Življenje je sladko je film z malimi ljudmi v ospredu, ki živijo in delajo na robu socialne brezskrbnosti. Ko nam režiser predstavi družino, Wendy in Andvja s hčerkama dvojčicama, stori to z veliko mero humorja. Ves čas je VVendv tista, ki trezno razmišlja in se spoprijema z življenjem na najbolj pragmatičen način. Andv je kuhar, ki bi se želel osamosvojiti, zato kupi staro prikolico, ki jo bo predelal v bife, najprej le občasno, kasneje pa bi morda pustil službo. Tudi prijatelj Au-brey je kuhar, ki se pripravlja, da bo šel na svoje. V zgodbi ni pravzaprav nič pretresljivo dramatičnega, slednje se pokaže v izjemnnih, celo grobih dialogih. V finalu iz brezobveznega, vsakdanjega čvekanja prerase-jo v izvrsten prikaz osebne stiske nevrotične najstnice, ene od dvojčic.
čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moha, telenovela 14.00 Dom za živali, serija 14.46 Conny je kos vsemu 14.95 Stan in Olio, risanka 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Niklaas - deček iz Flandrije 15.30 Pojoča Mirni, lutke 15.50 črni blisk 16.20 Nekoč je bilo ... 16.30 Hevreka! mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hišnica, serija 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.-15 Kdo je opicam sunil sladkor?, italijanska komedija 22.05 Pogledi s strani 22.15 Manekenka in vohljač 23.00 Zabriskie point, ameriški film 0.45 Čas v sliki 0.50 Od kod prihajaš Johnny?, francoska kriminalka 2.20 1000 mojstrovin/Poročila
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 16.45 Čas v sliki 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Skupaj varni 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Družinske vezi 18.30 Zarjovi, levi 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Culloden, britanski doku mentamo-igrani film 21.30 Črno na belem 22.00 Čas v sliki 22.30 šport: Nogomet/Poročila/1000 mojstrovin
JC4H5 (I
I. HAD10 ŽIRI
14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Z arni-ko med zelišča 15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje RA Slove nija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami
16.15 Od srca do lonca - 15.30 -EPP 17.00 športni utrinki 17.10 - Glasbeno popoldne na Radiu Žiri
18.00 - Novice - osmrtnice - obve stila 18.00 - 19.00 - Moj svet -19.00 - Odpoved programa -
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se  8.30 - Hov - ne znam domov   8.40 - Pregled dnevnega tiska  9.00 - Gorenjska včeraj da nes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 Poročila Radia Slovenija - 10.05 Naj viža  10.56  Pet za pet 11.20 Halo 92   12.16 - Osmrtnice, zahva le - 12.20 - Črna kronika - 12.55 Pet za pet   13.00   Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 16.30 Dogodki in odmevi - 17.20 - Novi narski blok - 18.00 - Gorenjska da nes - jutri   18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri -
L RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Da nes do trinajstih, EPP 14.00 - Ob vestila 14.30 Novice, EPP 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -16.30 - Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 -čestitke 18.30 Informativna od daja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa -
KINO
23. septembra
CENTER amer akcij film GLADIATOR ob 16., 18 in 20 uri ŽELEZAR prem aemr krim srhlj ROKA, KI ZIBUE ZIBKO ob 18 in 20 uri
A^6B
ČETRTEK, 24. septembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.15 Video strani
10.25 Program za otroke
10.25 Dimnikarček se potepa po svetu, slovaška risana serija
10.30 Prigode Toma Savvverja. ponovitev ruske nadaljevanke
11.35 Rubens
12.00 Poročila
12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani
15.15 Video strani 15.00 Napovednik 15.30 Športna sreda, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Priča, norveška nadaljevanka 17.35 Živ, žav 1820 EP, Video strani 18.25 Že veste.... svetovalno - izobraževalna oddaja
19.06 Risanka 19.15 EPP
19.20 Napovednik 19.25 EPP
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20 00 EPP
20.05 Bobenček. glasbena oddaja 20.30 EPP 21.10 Tednik
22.00 Slovenija v OZN, prenos iz
New Yorka 22.35 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport,
Žarišče 23.00 Poslovna borza 23.10 Napovednik 23.13 EP. Video strani 2315 Sova
23.15 Dragi John, ameriška nanizanka
23.40 Zgodbe iz Hollvvvooda, ame
riška nanizanka 0.30 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.35 Video strani 16 45 Sova, po novitev   Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Zgodbe iz Hollvvvooda. ameriška nanizanka 18.00 Regio nalni programi   Koper Slovenska kronika 19.00 Videolestvica 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 20.30 Zelena ura 21.30 Umetniški večer 21 30 Povečava Beneški filmski festival in ob 22 50 Zbogom, orožie, ameriški film (čb) 0.10 Video strani
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.30 Pregled sporeda 7.35 TV kole dar 7.45 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 8.30 Dober dan. Hrvaška 1000 Poročila 10.05 TV Šola Hrvaška. Stare kulture Mezopotamije Sumersko kralje stvo, TV leksikon. Nemščina 11.30 Smogova, otroška seri|a 12.00 Po ročila 12.06 Življenje po Henrvju, ponovitev angleške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Sli ka na sliko, ponovitev 13.46 Poroči la 13.50 Zeleni mož 14.40 The big blue Oddaja za Unprofor 15.06 Daktari, ameriška barvna nanizan ka 15.55 Pregled sporeda 16.00 Po ročila 16.10 Učimo hrvaško 16.40 Rakuni, otroška risana serija 17.10 Polnočni klici, ponovitev ameriške nanizanke 18.00 Poročila 18.06 Raz stava znanstvenih knjig 18.36 San ta Barbara, ameriška nanizanka 1915 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 06 Da pnietno mine čas 21.00 In formativni spored 22.36 TV dnevnik 23 00 Slika na sliko 23 46 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v anglešči m 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
17 30 Video strani 17.46 Beli bizon, ponovitev 19.30 Dnevnik 20.06 Kli cali ste. milord. angleška humori stična nanizanka 21 00 Predstavlja mo vam finalistke za izbor miss Hr vaške 21.20 Zelem mož 22 15 D J is so hot 2315 Poezija 23.46 Video strani
KANALA
945 A Shop 10.00 RIS. risanke in spoti 10.30 Vroča tarča, ponovitev ameriškega filma 12.00 A Shop 12.15 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19 15 MCM 1946 A shop 20.00 Risanka 2015 Dnevno informativni pro gram 20.30 Vreme 20.32 Kanaliza tor Shovv 2106 Marlboro music Shovv 21 30 Podoba, oddaja o vi deu 22.00 Dekle z naslovnice mora umreti, ameriški barvni film 23 35 Vreme 23.37 Dnevno informativni program 23.50 Poročila v anglešči ni Deutsche vvelle 010 A Shop 0 20 MCM 1 00 Video strani
TV AVSTRIJA
9 00 Jutranji program, čas v sliki 906 Družinske vezi 9.30 Zemlja in ljudie 10 00 Hrepenenje po antiki
Slovenija 2
Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka
Rombachovi gozdni delavci v revirju odkrivajo vedno več rdeče obarvanih smrek. Tega ne zna nihče pojasniti Martin Rombach najprej domneva, da so vzrok rastlinski škodljivci, vendar kemijske raziskave po trdijo, da so drevesa napadle kemikalije Rombach se z detektivsko natančnostjo loti raziskovanja tega ekološkega škandala. In kmalu najde greš nika
10.30 Gospod Moto in tihotapska tolpa, ameriški film 11.35 Človek na stranski črti. risanka 11.45 Črno na belem 12.15 Klub za seniorje. ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi. ponovitev 13.35 Sinha Moha, tele novela 14.00 Dom za živali 14.45 Narava 14.55 Focus earth 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Janoše-va ura, risanke 15.30 Am, dam. des 15.50 Black - črni bliks 16.15 Triangel, otroški kulturni klub 16.30 Nasveti, otroški servis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGvver 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.05 Šport 20.15 Od Severnega morja do Črnega morja 21.50 Po gledi s strani 22.00 Krvavi dež, ameriški TV film 23.25 Železniška postaja, italijanski film 0.05 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Uzbekistan 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Kdo je kdo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače repor taže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.30 Klub 2 23 50 Poročila/1000 mojstrovin
/uspešen \
™   posel propagandna ■
t OBJAVA I
v Gorenjskem glasu
RADIO ŽIRI
14.00  Napoved programa - 14.15 Naše okno   14.30   Devizni tečaj 14.36   Misel za dan   14.40  Vse o cvetju   15.00   Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno infor mativne oddaje  RA Slovenija 16.00   Radio Žirt spet z vami - napoved programa   17.00 Delavske športne igre    17.10 - Na policah zgod   arhiva     18.00     Novice -osmrtnice   obvestila   18.30 - Od daia iz resne glasbe  19 00 Odpo ved programa
RADIO TRŽIČ
16.00 Dober dan 1610 Obvesti la 16.30 Kaj se dogaja okoli nas 16 46 Morda vas zanima 17.30 Novosti iz sveta glasbe 18 06 Tr žiški hit glasbena lestvica 18 56 Pogled v jutrišnji Gorenjski glas 19 00   Jutri na svidenje
RADIO KRANJ
8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj da nes 9 20 Novinarski blok 10 00 Poročila Radia Slovenca 1056 Pet za pet 12.15 Osmrtnice, za hvale   12 20   črna kronika   12 56
Pet za pet   13 00  Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi    16 20 Skriti reporter   18.00   Gorenjska danes jutri   18.20   Na Gorenjskem Par nas (kultura)    1850   Radio Krani lutri   19 00   Nasvidenie jutri
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
1100 Napoved, telegraf, horo skop, EPP   12.00   Evergreeni. EPP
13.00   Danes do trinajstih. EPP 14 00   Na obisku. Obvestila   14 30
Novice. EPP   1530   Dogodki in odmevi   16.00   Obvestila   16 30 Novice. EPP   17.00   Spoznaite se. EPP   18.00   čestitke   18.30 In formativna oddaja BBC ija. EPP 19 00   Odpoved programa
KINO
24. septembra
CENTER amer akcij film GLADIATOR ob 16 18 in 20 ur. ŽELEZAR amer kr.m srhi, ROKA, KI ZIBUE ZIBKO ob 18 in 20 ur, BLEDA amer kr.m film RICCOCHET ob 20 uri _
POSEBNA PONUDBA
Samsung 55 cm, teletekst, stereo. raven ekran, 0SD. scort
Plačilo na tn obroke jp MMSMBal 57.960
'  - 10 % za gotovino
U52.165 - posebni 5 %| popust stem_ogl£om ^49.560
TV - HIFI - VIDEO
od ponedeljka do petka 9 do 12 ure in od 15 do 19 ure C Talcev 3. Kranj (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367
V zalogi vse velikosti: TV, videorekorderji in HI-FI stolpi. S tem oglasom dobite 5 % popust na TV 55 cm.
O uj
S.
UJ <t
z rsi
v
. ...JECAJ'
• pletenje
• sodobno oblikovanje gline t terapevtska vadba
pod vodstvom tizioterapevla t izkustvene delavnice za starše
PHRRmp
vabi v jezikovne tečaje
t ANGLEŠČINE (zač. in nadali t NEMŠČINE (zač in nadalj.) • ITALIJANŠČINE (zač.)
Tečaji so 40 urni in so namenieni otrokom starostnih skupin od 6 do 12 let CENA DEM 195 (SIT protivrednost)
Možnost plačila na 4 Čeke!
Ob takojšnjem gotovinskem plačilu 5 % popusta!
Vabi tudi v tečaje PLETENJA IN KVAČKANJA
(od 8 do 15 let)
Vpis bo v avli hotela CREINA vsak dan od 15 do 18 septembra 1992 med 16 30 in 19 00 in 19 septembra med 10. in 12. uro.
INFORMACIJE: ® 06
4/311-463
MUC
PRALNICA PERILA, ČIŠČENJE OKEN IN PROSTOROV
•PEREMO, ČISTIMO CEU UUBI DAN" Peremo prte r,uhe penio
Vsakodnevno čiščenje prostorov Prevzemamo generalna čiščenj zasebnih hiš podov in oken Odvažamo in dostavimo Naročila na naslov GABOfl  NADA  Sempeterska 9, Kranj
NAGRADNA KRIŽANKA BLANKA KRANJ
Današnjo nagradno križanko smo pripravili skupaj s trgovino Blanka s Cankarjeve 4 v Kranju. Čakajo vas tri lepe nagrade, nakupi v trgovini, ki jo rade obiščejo vse. ki rade p'e tejo in šivajo:
1. nagrada: bon za nakup v vrednosti 7.000 SIT
2 nagrada, bon za nakup v vrednosti 5.000 SIT
3 nagrada: bon za nakup v vrednosti 3.000 SIT
Dve tolažilni knjižni nagradi prispeva Gorenjski glas Rešitve (kupon na dopisnici) pričakujemo v Gorenjskem glasu do Četrtka, 24 septembra 1992, do 8 ure Želimo vam veliko užitkov ob reševanju in sreče pri žrebanju!
DARINKA SEDEJ
Kranjski sindikati vložili več kot 2000 prijav terjatev delavcev iz stečajne mase
Direktorji poberejo šila in kopita, delavci pa ostanejo...
Gospodarske razmere so na nekdaj industrijskiem Gorenjskem danes več ali [JTanj obupne. Številna podjetja so iz znanih razlogov na robu zloma; plaz minulih, sedanjih in še pričakovanih stečajev hromi tudi kranjsko gospodarstvo. V_teh izjemno težkih razmerah nosijo največje breme in plačujejo najvišjo ceno Pfav delavci. O tem, kaj vse se dogaja delavcem v nekaterih podjetjih, smo se Pogovarjali s predsednikom Sveta kranjskih sindikatov dipl, org. dela Jožetom .Antolinom in diplomirano pravnico pri kranjskih sindikatih Bredo Miličevo.
V javnosti se pojavljajo očitki kranjskim sindikatom, češ da delavcem v nekaterih podjetjih namerno svetujete, da glasujejo Za stečaj!
Kdor to trdi, je bodisi zlonameren ali pa problematike in sindikalnega dela niti približno ne pozna. Ravno obratno! V številnih primerih, ko je šlo za Programiran stečaj, smo se z vsemi silami trudili, da do stečaja ne bi prišlo. Ce pa je prišlo, smo se zavzeli za to, da bi delavci dobili tisto, kar sicer Pripada presežnim delavcem. Delavci firme, ki je v stečaju. Po zakonu nimajo nobene pramce do odpravnine! Za podjetje, ki je v težavah, pa je seveda najbolj ugodno, da gre v stečaj, er ji potem ni treba ne ugota-
Iskra TI V in Iskra MKD sta ustanovili novo firmo Iskra TEC. Ugotavljali so presežke in kranjski sindikati so s pogodbo dosegli, da bo v primeru, če presežnim delavcem ne bosta mogli terjatev izplačati stari firmi, obveznost prevzela nova firma.
Jože Antolin
Breda Milic
ker
vljati presežkov in ne plačevati delavcem odpravnin. Zato se sindikati tudi tako zelo upiramo programiranim stečajem in j'h poskušamo preprečiti takoj, ko izvemo za take namere Ce Pa kdo misli na primer Teksti bndusa, je pa potem to druga Pesem: nekajletna agonija Tek-^ilindusa je delavce povsem PaV»ni\a v obup. saj po nekaj toesecev niso dobili plač ne
stroško\ prevo/a na delo. Pritiskali smo na vlado, na hanko, na občinsko oblast in nazadnje rekli; dosti je tega! Ali naj gre firma v stečaj ali pa nai za opravljeno delo izplačuje place. Nevzdržno je bilo, da so delavcem dopovedovali, pojdite delat, za plače pa ne vemo, če bodo! V primeru Tckstilindusa je bil /a nekatere delavce stcčai veliko olajšanje, kaiti sedaj Prejemajo vsaj redno nadomestilo osebnega dohodka na za vodu za zaposlovanje.
Delavcem torej poveste, da je stečaj firme absolutno najslabša varianta!
^sem in vsakomur posebej! Z Vodjem
pravne službe Matom Gostišem sva s Isku inženiring
več kot dve uri prepričevala de 'avce in celo vodstvo sindikat.i, ,lal U vse na svetu ne sili|o sa mo v stečaj. Vodstvo je namicč Prillo na dan s tem, da je Stečaj niMhol|si /ato, kei bodo |>o sta
j*tn zakonu imeli boljie pogoje delava na zavodu    ta pošlo
vait|e Sa| svet k.i| takega še ni v,del, da bi del.um sami glaso ^ali /.i Stečaj! A tu so obljube
vodstva, ki mu marsikje delavci
&c verjamejo, doklci niso 1/1 Rrani m na cesti Delavci nas velikokrat povabi|o, tla |im sv t
!uJemo, k.t| bi bilo v danih oko nščinah zanje najboljša rešitev
I ako
jakro
jim...
Ko so kranjski sindikati reševali pritožbe presežnih delavcev Iskre Terminali - bilo je okoli 60 pritožb - so ugotovili tudi take nepravilnosti. Namreč: firma je z delom osebnega dohodka za delovno uspešnost regulirala osnovni osebni dohodek. Če je kdo prišel v tarifni razred in mu je bila osnova višja kot prej, so mu stimulacijo tako »priredili«, da je zaslužil ravno toliko kot prej. Po kriteriju delovne uspešnosti, ki velja kot prvi kriterij za presežke, so bili tako razvrščeni med presežke tudi delavci, ki so jim »prirejali« stimulacijo, čeprav niso med najslabšimi delavci.
su nas povabili tudi •
I R() in  svetovali smo
Iskre I ro gre prav zdaj nn Zavodu za zaposlovanje 70 delavcev. Kaj jih čaka'.'
'•a starejše delavce Iskie 1 io |c
Wla to najboljla re*Ue>, iaj i"11 "o na uvodu tekla delovna do be,
nadomestilo < >l > bodo pie
jemali do upokojitve Ocenju
lemo, da |e lo n.ijugodneis i i .
šiicv u te deta i c Seveda bo
do prejeli tudi odpi avnino \ \ i šini |/2 osebnega dohodka /a Vv>ako leto del o\ ne dobe Se\ e da pa je ob tem veliko večji
problem to, kako resiti preosta
le delavce Iskre I KO Po oce nah, ki jih poznamo, vsi delav Cl ne bodo mogli računati na nadaljnjo zaposlitev
Da kar ostanemo pri tej nesrečni Iskri. Delavcem Iskre Uni-tel na Blejski Dobravi ste »priborili« zadolžnice. Kaj je to? Delavcem podjetja Iskra Uni-tel na Dobravi v stečaju je priznan približno enak status, kot ga imajo trajno presežni delavci - po pogodbi, ki jo je Svet kranjskih sindikatov sklenil z Iskro Telekom. Tako se bodo vsem bivšim delavcem Unitela, ki se do konca marca niso za poslih v novem podjetju Torus na Dobravi, izdale delnice tega podjetja v vrednosti, ki bo ekvivalentna odpravnini, ki pripada trajno presežnim delavcem. Delavci bodo tako postali delničarji V novem podjetju in bodo tako udeleženci na dobičku /adol/nice jim bodo i/dane le začasno, dokler ne bodo prejeli delnic. Delavci na Dobravi so zelo nezaupljivi in jih skrbi, kaj bo, če se spet ustanovi kakšna nova firma ali se skonstruira kakšna druga varianta.
Namesto   Unitela   sta nastali
dve podjetji Torus in Eleko
Eleko je delniška družba, Torus, ki naj bi delavcem i/dal delnice, pa |e se družba d.o.o., vendar se bo tudi preohlikova la v delniško diužbo in takrat bodo delavci dobili delnice In kako vam je to uspelo?
/.ikon nc ugotavlja takih pra
VIG delavcem v primeru str. |j| Zato smo v tem primeru resno zagrozili s sodnim sporom in s
spodbijanjem stečaja. Veseli
nas, da smo imeli /a sogovornike razumne predstavnike lele koma, s katerimi smo se lahko dogovorili /a priznanje pt.iv icC delavcem do odpiav mne v obliki delnu
In kakšne garancije imate, da res ne ho prišlo kaj »vmes«'.' Tu je pogodba   Delim m
mogoi s izdati, k <• i i orus se nI
delniška drulba /a vmesni cas smo se dOgOVOrili /a i/d.i|<> /a dolžni« , ki bodo zamenljive za delim e   Rok za izdajo delim
i oiusa naj bi bil najkasneje 11
december letos ("e pa bi mor da prišlo do zapletov, se po tem roku zaiačunaio 10 odstot ne letne obresti na celotno ter latev od I lanuaiia llWl dalje do prejema delnic
Zadolžnice, listine za premalo izplačane osebne dohodke, potrdila. Ali se take listine uveljavljajo v primeru lastninjenja ali tudi v stečaju? Namreč: slišati je, da v nekaterih firmah večji upniki kar odkrito sporočajo, da se bo ta dolg »priznal« le v primeru lastninjenja, ne pa tudi stečaja.
Panožna pogodba za kovinsko in elektro industrijo govori o listinah  za  premalo izplačane
(X)RKN1SKA MIJEKAKNA
vabi k sodelovanju delavca, delavko za opravljanje del in nalog TAJNICE
(za določen čas,s polnim delovnim časom, z možnostjo
podaljšanja) Pogoji
- izobrazba i v. oz. v. stopnje administrativno ekonomske smeri
- .1 leta delovnih i/kuscni na podobnih delih in nalogah
- znanje enega svetovnega jezika
SAI DAKONTISI A KUPCEV
(za določen čas, s polnim delovnim časom z možnost jo podaljšanja) Pogoji
izobrazba V stopnic ekonomske smeri
\ leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
znanje enega svetovnega te/ik.i
KURJAČA
i /a dolot en i as, s polnim delovnim časom z možnostjo
podaljšanja | Pogon
izobrazba IV stopnje
opravilen izpit za upravljalca visokotlačnih kotlov 1 leta delovnih izkušeni na podobnih delih in nalogtfa
STROJNEGA VZDRŽEVALCA
(za določen čas, s polnim delovnim časom / možnostjo
podaljian ja I Pogoji
izobrazba IV stopnje smet strojni kljui s> ničai
I leta delovnih i/kiiseni na podobnih delih in nalogah
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošliejo v S dneh na naslov Mercalor - Mlekarna Kranj, d.o.o., Smledniška cesta I Kandidate bomo o izbiri obvestili v tO dneh po objav i
Samohranilke med presežki, oba zakonca pa ne smeta biti!
Po zakonu kot presežki ne morejo biti opredeljeni: delavci pet let pred upokojitvijo, sindikalni zaupniki, invalidi, člani organov upravljanja, samohranilke z otroki do dveh let in delavci z enim letom delovne dobe. Tudi oba zakonca ne moreta biti med presežki. Če pomislimo, da je lahko samohranilka z nekoliko starejšim otrokom med presežki, je v primerjavi z zaščito obeh zakoncev to čisti nesmisel!
Prav tako niso zaščiteni tisti, ki so duševno prizadeti in nimajo statusa invalida, tisti, ki negujejo telesno ali duševno prizadete člane družine... Kranjski sindikati vodijo tako politiko, da se zaščitijo tudi težji primeri in v Terminalih jim je to delno tudi uspelo.
osebne dohodke, nič pa o tem, kakšne naj bodo. Zato eni izdajajo zadolžnice, drugi potrdila, v tistih firmah seveda, kjer imajo dober sindikat. Vsekakor pa bi v primeru stečaja na sodišču delavci lahko uveljavljali taka potrdila, bila bi priznana terjatev, kajti delavci imajo enak položaj kot ostali .upniki. Vse pa je seveda odvisno od stečajne mase. Edino do višine zajamčenih osebnih dohodkov se lahko izplača prioritetno iz stroškov postopka, vse ostale terjatve delavcev pa so enakopravne s terjatvami ostalih upnikov in ni nobene prednosti.
ISajbrž imate veliko primerov z odpravninami. Kakšen odnos imajo vodstva firm ali stečajni upravitelji do odpravnin?
Stečajni upravitelj Iskre Inženiring je odpravnine v stečajnem postopku v celoti priznal, medtem ko je stečajni upravitelj Iskre orodjarne - čeprav gre za popolnoma enake primere - odpravnine prerekal. Zato smo začeli spor in če bo sodišče združenega dela ugotovilo, da so delavci upravičeni do teh terjatev, bodo v stečajnem postopku morale biti upoštevane pri delitvi stečajne mase.
Ali ima stečajni upravitelj ta pooblastila?
Stečajni upravitelj lahko prizna ali pa ne prizna terjatev. Ce je ne prizna, nam ostane na razpolago le sodni spor. Moramo
pa obenem tudi povedati, da so primeri, ko se z vodstvom da veliko dogovoriti v korist delavcev.
V Iskri Tel so npr. vsem presežnim dali zares poštene odpravnine. Posameznike so obravnavali človeško, individualno, nekateri so lahko tako ostali na kmetiji, drugi odprli obrt. Neznosno je tam, kjer vodstvo kar brez programa odredi delavce in poleg tega ne upošteva predpisanih kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev. Direktorji poberejo šila in kopita, delavci pa ostanejo ali so na cesti.
Delavce zelo jezi, ker se v novih, vzporednih firmah zaposlujejo managerjem lojalni ljudje, znanci in prijatelji. Je to res?
Praksa je naslednja: preden gre staro podjetje v stečaj, se v novih firmah POGODBENO zaposlujejo tisti delavci, ki vodstvu iz tega ali onega vzroka »ustrezajo«. Potem pride do stečaja, pogodbeni se tam zaposlijo, ostali pa na Zavod. Tisti, ki morajo oditi, so velikokrat starejši, taki, ki radi rečejo marsikatero pikro na račun vodstva, skratka: selekcija po domače...
In kako se upreti? Ali so sploh kakšni kriteriji za presežke ali še tu ni nobenih?
Imamo tako delavsko zakonodajo, da vodilne strukture uveljavljajo samovoljo. Edini način je, da se z argumenti, podatki upre sindikat. Druge variante skorajda ni, ker dejansko ni pravnih sredstev. Za trajne presežke pa so in morajo biti kriteriji, kajti če tega ni, se mora odločitev razveljaviti. Najprej mora biti program o tem, koliko delavcev bo še potrebnih, koliko jih je odveč in kakšnih profilov in kako se jih bo reševalo. Temeljni kriterij za ugotovitev trajnih presežkov delavcev je delovna uspešnost. Naslednji kriteriji so: strokovna izobrazba, delovne izkušnje, skupna delovna doba, socialno in zdravstveno stanje. Ne, ne more direktor kar tako reči: ti si pa presežek.
Veliko je pritožb zaradi nizkih nadomestil, ki jih delavci dobivajo na Zavodu za zaposlovanje. Kakšna so ta nadomestila?
Delavci tri mesece prejemajo 70 odstotkov povprečnega osebnega dohodka zadnjih treh mesecev, po treh mesecih pa 60 odstotkov. Ne morejo pa biti nižji od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka. Velik problem pa je v tem, da se ta nadomestila tekoče ne usklajujejo - doslej le enkrat ali dvakrat letno. Zdaj tečejo prizadevanja, da bi se usklajevala tekoče, tako, kot se usklajujejo pokojnine.
glavni dobitek
IO.OOO.OOO,00 SIT
8 avtomobilov BNW 116 i
1 x 1.000.000,00 SIT -
vs^ tehnounion
M 7 Ur
Neobičajni črnograditelj
Odgovor na članke v Gorenjskem glasu z dne 14. 8. 1992 pod naslovom »Izvršni svet boječe za«, z dne 25. 8. 1992 pod naslovom »Hišica za starost ali turistično poslovni objekt«, z dne 28. 8. 1992 brez naslova v okvirju Zakaj neobičajni?
Običajni graditelj pride v Papirnico, odstreli 600 m' kamenja. Ne poznajo ga ne občinske strukture niti vaščani. Nihče se niti ne zmeni zanj. Običajni čr-nograditelji so v isti občini zgradili nemalo večjih kompleksov in celo zaselkov, ki še danes niso legalizirani. Nič hrupa.
Neobičajni črnograditelj skuša v isti vasi eno leto legalizirati svoj poseg (in tudi posege drugih) preko pogovorov in izdelave pismenih dokumentov za ustrezne občinske strukture. Pogovori se z vaščani in napelje do parcele nov elektrokabel in vodovod. Pripravi idejno zasnovo kanalizacije vasi, ker se zaveda nevarnosti onesnažitve vaškega studenca.
Ko pa neobičajni črnograditelj odstreli 300 m' kamenja, vzbudi izredno zanimanje. Skupni sosed obeh črnograditeljev (običajnega in neobičajnega)
- ga prijavi urbanističnemu inšpektorju
- mu po telefonu grozi, da ne bo nikoli gradil, kar bo on dosegel
- organizira v vasi med posamezniki odpor proti njemu
- in sestavi umazan ugovor proti njegovim načrtom.
Lokalni časopisi se razpišejo o nenavadno nesramnem črnogra-ditelju.
- ki bo uničil vaško idilo in pitno vodo
- ki izsiljuje in načrtno zavaja občinske strukture in vaščane.
Kratka kronologija delovanja in dogajanj okoli črnograditelja
V Papirnici sem kupil v rezervatu za kamnolom parcelo. Kot kmetijsko manj uporabna je idealna za graditev. Občinski organ za razvoj sem obvestil o načrtovani graditvi manjšega poslovno/stanovanjskega objekta in dodal natančen opis velikosti in namena.
Nato sem začel pripravljati infrastrukturo parcele. Ker je vsa vas na kamniti podlagi, sem moral razstreliti 300 jarka za nov zadosti močan elektrokabel. V isti jarek sem položil tudi vodovodno cev. Vas ima urejen samostojni vodovodni sistem, ki preko črpališč zajame vodo iz studenca sredi vasi
V vasi ni urejeno odvajanje fe-kalnih odplak. Zato lahko nekaj obstoječih objektov, ki niti greznice nimajo, onesnaži vodo pred črpališčem, ludi več novih oblek tov vkl/učno z mo/im so potencialni onesnaževalci. Zato \cm te lani organiziral strokovno presojo in idejno rešitev tega problema, ki je finančno zahteven.
Želje potencialnih graditeljev sem povezal v celoto in dostavil ustreznemu občinskemu organu arhitektonske skice pozidave v okolju moje parcele. Skica je natančno opredelila dimenzije in lege objektov. Ves čas sem zahteval argumentirano legaliziranje gradnje.
Pri poskusu izdelave višinskega posnetka trase glavnega voda kanalizacije je eden od vaščanov izruval količke, ki niti niso bili povsem na njegovem zemljišču.
Aprila 1992 je sosed dobil lokacijsko dovoljenje za nadomestno gradnjo. Prvotni objekt je bila obzidana lesena baraka brez sanitarij. V dovoljenju je predvidena pravilno dimenzionirana triprekatna greznica brez odtoka. Na podlagi takega dovoljenja sosed ni pripravljen (kakor izjavlja) metati denarja stran za izvedbo kanalizacije.
Potem ko so dva črnograditelja in en beli graditelj/sosed odstrelili obsežne gradbene jame, sem sam storil enako. Sosed me je 4. julija 1992 prijavil urbanističnemu inšpektorju. Inšpektor je med drugim zahteval, da zaprosim za lokacijsko dovoljenje. Končno lahko legaliziram svoja enoletna prizadevanja.
V vlogi za pridobitev dovoljenja sem poleg že vsem znanega objekta pripisal še (manjši) bazen in športno igrišče (odbojka).
16. avgusta 1992 nastopi sosed, ki mi zagrozi »da bo že on dosegel, da ne bom nikoli gradil«. 18. avgusta sestavi ugovor proti moji vlogi/graditvi. Z lažmi in pretiravanjih o mojih načrtih pridobi izbrane podpisnike v vasi in izven nje. Lokalni časniki se razpišejo in pod naslovi kot n.pr. »Izigrano zaupanje razburja« podrobno opisujejo moje izsiljevanje in načrtno zavajanje. Pri tem pridobivajo podatke/informacije predvsem iz ugovora, ki ga je oblikoval moj bodoči SO-'sed.
Pojasnilo k članku z dne 14. avgusta 1992 pod naslovom »Izvršni svet boječe za«
Bojda novinarji že dalj časa niso poročali s se/ loškega izvršnega sveta. Moji vlogi so posvetili nenavadno pozornost. Poleg tega nisem mogel dati pred izidom članka nobenih dodatnih pojasnil, ker sem bil na dopustu. Menda meje avtor članka iskal. Z mojega stališča poslovno in moralno sporno napisan članek je predstavljal idealno izhodišče za nasprotovanje mojim načrtom.
Sosed je spisal ugovor k moji vlogi/gradnji. Z značilno sintakso in besednim zakladom. Potrudil se je in s pomočjo enega ali dveh sodelavcev med prebivalci vasi razširjal laži in pretiravanja (... da bom gradil hotel, ... da bom porabil za 40 hiš vode...), s katerimi je spodbujal strahove m odpor proti načrtovani gradnji. Hkrati pa zbiral podpise
Izkoristil je upravičeno skrb Papirničanov za pitno vodo, tako da je v ugovor vnesel niz neprebavljivih groženj in podtikanj, s katerimi je nameraval spodkopati moje načrte
Značilnosti ugovora - nekaj ponarejenih podpisov,
- izločitev vseh prebivalcev, ki ne bi podpisali ugovora (kljub temu se je pri dveh zmotil)
- vključitev med podpisnike oseb, ki niti objekta nimajo v vasi.
- izločitev vseh lastnikov zemljišč s katerimi imam dogovore o uporabi njihovih zemljišč, itd. Tako sestavljen in podpisovan ugovor je vsekakor vprašljiv.
Kakorkoli že. Papirničanom sem dolžan povedati nekaj o objektu, bazenu in igrišču.
Poslovni del objekta ima tlorisne dimenzije 16 x 12 m, prenočitveni del pa 9 x 12 m. Visok bo 9 m. V vasi je kar nekaj objektov precej večjih. Sanitarni sistem objekta zajema: 1 kopalnico, 1 tuš/kopalnico, I moške sanitarije, 1 ženske sanitarije, 1 osebne sanitarije. Ni večji od običajnega stanovanjskega objekta,
Bazen, velikosti 30 - 35 m' bi ob tedenski sprotni menjavi vode odtegnil iz izvira ponoči v štirih urah okoli 5 m' vode. To je 3 del na sekundo.
Skrbnik črpališča ima ključ od jaška za zaporne ventile. Jašek sem lani izdelal prav z namenom, da mi priprete vodo če je bo primanjkovalo. Tak je bil dogovor. V skrajnem primeru pa bazena ne bo. Igrišče za odbojko je majhno: če bo koga motilo, ga ne bo.
Pojasnilo k članku z dne 25. avgusta 1992 pod naslovom »Hišica za starost ali turistično poslovni objekt«
Avtor članka uporablja izraze iz ugovora k mojim načrtom, o katerem sem že povedal, kako je nastal in čemu služi. Gospodu Pavlu K umru sem hvaležen za korekten opis dogajanj. Dejstvo pa je. daje določene podrobnosti ali pozabil ali pa jih resnično ni poznal.
Pojasnilo k članku z dne 28. avgusta 1992 (brez naslova v okvir-j«)
Avtor članka je povzel iz prvih dveh člankov, jim dodal mnenje sanitarnega inšpektorja in vse skupaj spremenil v dejstvo, da:
- moja gradnja lahko dejansko ogrozi pitno vodo.
- ne spoštujem ustavitve del.
- sem zavajal vaščane.
- sem zavajal člane loškega izvršnega sveta.
Hude obtožbe, napisane brez argumentov, na podlagi enostranskih informacij.
Glede moje skrbi za pitno vodo sem že dovolj napisal. Dodam samo to, daje inšpektor govoril o treh objektih, ki lahko onesnažijo pitno vodo. Med njimi je tudi sosedov, ki ima lokacijsko dovoljenje že od aprila /WJ Dejansko jih je še več. Avtor članka /e videl samo mo/ primer. Poleg tega /e pozabil dodati, da pride lahko do onesnaženja, če ne bo kanalizacije. To je tudi edina prava rešitev.
Da ne spoštujem ustavitve del. je razbral iz poročila sanitarnega inšpektorja. Urbanistični inšpektor, ki je za te zadeve pristojen, mu lahko pove. da sem varno zavaroval izkop To pa ni na-daljcvanic del
Zavajanje občanov je posnel iz ugovora proti mo/i gradnji K valitcto tega dokumenta sem •c pojasnil
Tri
n
RADUJMO SE JESENI!
Spoštovani Gorenjci, pripravili smo vam ugodno in izbrano ponudbo sira, kruha, vina, sadja in gorenjskega krompirja.
Vašega obiska se veselijo in vas vabijo k pokušini in nakupu:
PEKARNA KRANJ 064/47-114 AGR0G0RICA 065/32-211
PEKARNA ŽITO LESCE 064/75-556 GEA PRODUKT 061/210-010
PEKARNA ŽITO VRHNIKA 061/752-511 KZ MLEKARSTVO ŠK LOKA 064/620-605
SLOVENIJA VINO 061/123-342 KZ MLEKARSTVO VRHNIKA 061/574-442
M KŽK KMETUSTVO KRANJ 064/211-253 KMEČKE ŽENE IZMAKLA 064/47-292
KOČNA KAMNIK 061/811-429 KLEKUARICE IZ ŽELEZNIKOV 064/67-015
Vabimo vas v našo mlekarsko delavnico. V petek ob 16. uri in v soboto
ob 10. uri bomo prikazali pridelavo sira v gospodinjstvu.
Gojenci gorenjskih glasbenih šol, pa bodo v petek ob 15. in 18. uri ter
v soboto ob 11.30 pripravili male koncerte.
NASVIDENJE v petek od 11. dalje in v soboto
od 8. ure dalje v Kranju pri cerkvi!  Kotin d.o.o.
Če bi člani izvršnega sveta pridobili informacijo o moji dejavnosti v Papirnici od svojih strokovnih služb (urbanistični inšpektor), ne bi bili zavedeni. Pri tem nimam nič.
Tudi jaz bi konec koncev lahko kaj pojasnil tako novinarjem kot članom izvršnega sveta. Te možnosti nisem imel. Sklep
Kako je možno, da nekomu uspe na nenavadno umazan način prepričati niz oseb in struktur o umazanosti drugega. Pri tem ne potrebuje nobenega argumenta, njegovo delovanje ni deležno nobene kritične analize, lokalni novinarji pa dokaj enostransko sodelujejo pri obravnavanju za širšo javnost nepomembnega obračuna. Obenem se vrednostno jasno opredelijo.
Te metode poznamo že dalj časa. Menda jih v demokraciji ne uporabljamo več. Ne potrebujem nobenega SOSEDA, ki bi
me ovajal ali mi grozil osebno ali posredno preko podpisov svoje žene. Čeprav je delavec UNZ Ljubljana.
Škofja Loka, 3. septembra 1992 Stanislav Berce Podlubnik 257 Škofja Loka
DOM MATEVŽA LANGUSA 64240 RADOVLJICA C. NA JEZERCA 17
razpisuje prosto delovno mesto FIZIOTERAPEVTA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Pogoji:
1. dokončana višja šola za fizioterapevte
2. znanje nevrofizioterapije
Poskusni rok 3 mesece. Interesenti naj oddajo pisne prijave na naslov: Dom Matevža Langusa, 64240 Radovljica, C. na Jezerca 17. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
POLETJE V KRANJU
'92
JANI KOVAČIČ
petek 18.9. ob 20.00 "pod Marelo
pokrovitel| prireditev GorenjskiGlas oblikovanje programov AgencijaPAN
UPRAVNI ORGANI OBČINE JESENICE
objavljajo prosto delovno mesto
FINANČNI REFERENT I za proračun v sekretariatu za finance
Poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— VII. ali VI. stopnja ekonomske usmeritve
— 1 oz. 3 leta delovnih izkušenj
— strokovni izpit za delavce v državnih organih
— znanje uporabe računalnika
Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati, ki nimajo opravljenega strokovnega izpita morajo le-tega opraviti v roku 1 leta. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: OBČINA JESENICE, Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve Občine Jesenice, Titova 78, Jesenice. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
AVTOSERVIS
Vinko MAGISTER Pre§wnova uL2\ 64240 RADOVLJICA
IZREDNA
PRILOŽNOST
NAKUPA DOBREGA
IN POCENI
OSEBNEGA
AVTOMOBILA
A L E K O 2141
• cena do registracije 519 800,00 SIT
• takoišnja dobava
• možnost kredita na tri leta
• servis
t nadomestni deli
lnformaci|e po telefonu št.: 75-256 vsak dan od 7. do 15. ure (torek od 7. do 17. ure). Sobota zaprto.
1570 cem 52,50 KW 71 KM 8 1/100 km
TRŽIČ
ŠTUDENTI!
NE ZAPRAVITE ZA PREVOZ VEČ, KOT JE RES POTREBNO!
Novo študiisko leto ie pred Vami in ponovno se boste morali odločiti za vrsto prevoza m prevoznika, s katerim boste preživeli nemalo časa na poti Naše pod|et|e Vam v letošniem študi|Skem letu ponuia nasledke vrste nakupa vozovnic
• mesečna vozovnica
• polletna vozovnica plačana v enkratnem znesku
• polletna vozovnica plačana v dvakratnem znesku § celoletna vozovnica plačana v enkratnem znesku
• celoletna vozovnica plačana v dvakratnem znesku
• celoletna vozovnica plačana v trikratnem znesku
• kuponske vozovnice v bloku 10 kuponov
Pri nakupu katerekoli vozovnice Vam ponuiamo ugodni komercialni popust Popusti so različni glede na vrsto vozovnice, za katero se boste odločili Vozovnice lahko kupite.
na avtobusni postaji v KRANJU KIOSK LOTO, na avtobusni postaji v TRŽIČU, na avtobusni postaji v LJUBLJANI,
v turistični poslovalnici INTEGRAL V LJUBLJANI (nad Kora barom). PRED NAKUPOM VOZOVNICE ZAHTEVAJTE PONUDBO NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH IN SE PREPRIČAJTE 0 ZARES UGODNI PONUDBI.
V letošnjem študi|Skem letu Vam želimo uspešen studii in srečno vožnjo.
Kolektiv Integral Tržič
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Blejski četverec v Nissanovih avtomobilih
Nagrada za barcelonski podvig
Bronasti blejski dvojec Iztok Čop in Denis Žvegelj pa se že vozi z vozili clio, ki sta ju veslačema podarila Pivovarna Union in Petrol.
Bled, 15. septembra - Problem nagrad za šest blejskih veslačev, ki so na olimpijskih •grah v Barceloni osvojili dve bronasti kolajni, je rešen. Pivovarna Laško je v sodelovanju s Slovenskim olimpijskim komitejem v torek popoldne v Regat-nem centru v Zaki na Bledu, pred številnimi Blejci in gosti, Podarila blejskemu četvercu, ki je V Barceloni osvojil bronasto kolajno, avtomobile nissan sunny. Prejeli so jih Jani Kle-menčič. Sadik Mujkič, Sašo Mirjanic in Milan Janša. "V Pivovarni Laško znamo ceniti svoje uspehe, svoje delo in svoje kolajne. Se bolj pa kolajne blejskih veslačev in veslaških zanesenjakov. Upamo, da se boste po napornih treningih okrepčali z vrčkom zlatorume-nega iz Laškega," je dejal v nagovoru generalni direktor Pivovarne   Laško  Tone Turnšek.
Medtem ko so avtomobili. Praznično okrašeni, drug za drugim prihajali iz veslaškega hangerja, so veslače in občin-
stvo nagovorili še predstavnika Pivovarne Laško in Nissan Adrie Marjan Zor in Boris Per-ko ter predsednik Slovenskega olimpijskega komiteja Janez Kocjančič ter veteran blejskega veslaškega športa Božo Bene-dik.
V Zaki v torek ni bilo nikomur treba trpeti žeje. Laška pivovarna je pripeljala na Bled
Vabila, prireditve
Tekmovanje jadralnih padalcev - ŠD Dražgoše je organizator tekmovanja jadralnih padalcev, ki bo to nedeljo. 20. septembra, z začetkom °" 14. uri. Jadralni padalci bodo poleteli iz Dražgoške gore, pristali P;* bodo pri osnovni šoli v Železnikih. Na igrišču bo potekalo tudi Jnetanje trojk na koš. tekmovanje v žaganju drv, za zabavo pa bo skr-^l ansambel Ringlšpil. • V. S.
^°Rometni spored - V I. slovenski nogometni ligi bodo odigrali v ne-de'j(\ 2(>. septembra. 6. kolo. Tekme bodo ob 16. uri. Živila Naklo go-s,uK'jo p,i Slovanu Mavrici v Ljubljani. V II. slovenski ligi bodo odi-^ral' 5. kolo Kranjski Jelen Triglav igra doma ob 16. uri z Dravinjo. slovenski mladinski ligi gostuje Jelen I riglav pri Slovanu Mavrici v
-jublu,n, v območni mladinski ligi /ahod igra ki.misk.i /arica ob 16. [)'l       ,r,n'm " lJur,'lanc' v Šenčurju pa bo gorenjski derbi med '>lno\ ( reirio '/ Kranja m Jesenicami. la tekma bo ob 10.30. Tretja
lovenska liga - /ahod pa bo odigrana v soboto (jutri) ob 16.30. Zarica gostuje pn [aboi 69, lelovtca l lil bo igrala \ i itiji, Creina Dolnov Kranja pa odhaja k Finalom V Piran Pred tem kolom so Živila Na-*lo na tretjem mestu s 7 točkami. Jelen Triglav je v vodilni skupini šti J"'h ekip, ki imajo po 6 točk, mladinci Jelena Triglava so drugi, v tretji
'R' pa je Jelovica LIH šesta s 5 točkami, Creina Dolnov je osma s štiri-m' točkami, /arica pa deveta tudi s štirimi točkami. • J. K.
Radovljiški planinci na Kriške pode in Škrlatno   Planinsko društvo
^•dovljica prireja jutri in v nedeljo, 19. in 20. septembra, izlet na *-r'*ke pode inSkri atico Odhod avtobusa bo v soboto ob 5.30 z avto-Usnc POStaje v Radovljici. Cena prevoza |C 500 Sil Prijave sprcie ™aJo v pisarni Planinskega društva, telefon 75 - 544.• J. K. ^Romctni turnir Etape Nogometni klub hlapa organizira turnir v ^alem nogometu, ki bo v nedeljo 20 septembra Prijave sprejema El|| p° lc'cf°nu 621-023. Žrebanje bo drcvi v okrepčevalnici
^or*ki tek na Češko kočo   Planinsko društvo in športno društvo Je-
rsko prirejata v nedeljo, 20 septembra, 6 gorski iek do Celice ko-
' Stati bo ob 10. uri pn Hotelu K.i/ina  Proga ho dolga 5 kilome-
u?* 1,1 bo umi i »00 metro\ vilinske razlike Startnina |c 200 toiai Cj,.' 0rganizatoi pa ho poskrbel /a prevoz obleke pijaco m malico na let i i01-. |,,,,k,a,K1 darila Moški bodo tekmovali v skupinah do 20
^ 1 Od 20 do      let in nad 35 let. ženske pa V enotni kategoriji  • .).
Rokometne lige
Začetek sezone tudi za rokometašice
J?*^* Škofja I oka, 17. septembra - Čeprav se letošnja tekmovanja v I. toh" M r"*lome,*še in rokometašice začenjajo šele v začetku ok-
v lil" S<- '>rt'J^nJ' konec tedna / ligaskimi obračuni že začeli rokometaši p*' ('r/»vni i, , 11 ikuplag. j,i rokometašice v II. državni ligi - v/hod. Ce kl I "U Pa '>OC'° ,a *to,u'c 'edna odigrale tudi gorenjske rokometaši tud ,Kru'° * 11 državni bgi zahod Poleg teh ekip začenjajo z nastopi /, s,i«rejše deklice in kadeti, ra/en kadetov centra I. skupina, ki so umovanje začeli že prejšnji leden.
jc 1 državni ligi za rokometaše (iorenjci letos na bomo imeli svo-ščm prtfds,avn'ka. s.i| ie ekipa Preddvor Inloirade lani izpadla iz dru-• "»jboliSih rako bodo \ l ligi igrali: RK Presad Litija. SRK Ve-K V M       K°l'nska Slovan. RK Nova Oprem« SO. K K Drava, RK
dran ol nica' KK Pomurka RK Omnikum Rudar. RK Andor Ja-
Aido * H'C Pivovar|M laško, RK lUlico Dobova m RK H uhelj I drž Sl ",a Jt'H'"skl lekmovanja v tej ligi se bo začel 3 oktobra •kun IV"a ^a /;l ,('k""u'i.isKe |e letos razdcl|ena na modro in belo lej, k'n(1' v miHl" pa ie tudi najboljša gorenjska ekipa, RK Kranj Po
Mlin ,,",|l',,nk U,ll>' V tej skupini se ekipe RK Kum I led.a. RK se KK °1,mP'ia, Šl> Polje in ŽRK I IR Velenje  I udi la liga
V "V ';rv,m kolom I oktobra
pj sv p?25Vn' ''I' m rokom   1 ii I   ta predstavnika Oorenjske eki
> j |nn,,*,>' Infoirade in šešir i/ Škotu- I OkC I udi l.i lig« se za. M ske / .1'' i , '" su,,,"° pa se začno tekmovanja v 2 državni ligi žen-v» Kn.„i"'.,J''- ""■"J1" (iorenjci tri predstavnike RK Kranj, RK Sa-k"" tStujj*      ir Sko151 1 ok" Vs' ""Isenjske ek
»SlUJ
lo sob
Kranj,
ipc pa v prvem
kometaip *° 'i' 11,1 sP()rctlu drugo kolo v irei)i državni ligi za ro-11 »kini š 11 ,"u's v i,('u"k ob 19 uri, se bosta * Skofji l okl pomeri-19 un v 1,1 ,,rt'ddv«ra Skala \ sobot,.. \9 septembra, p 1 Prav 1 »kn ! ""J |,|H'n" ,reCanJe med ekip,, Loških smojk in Žabnice fo«rade II T " ," S »tražilću tekma med Savo in ekipo Preddvor Inim V 1/      '' ll'knia ho ,.i> 10 u> ........    .     .  , .
kar nekaj sodčkov piva in ga brezplačno   točila občinstvu.
Tudi Denis Žvegelj in Iztok Čop, ki sta bila v Barcelonu bronasta v dvojcu, se že vozita v svojih avtomobilih. Oba imata clia. Prvega je podarila Pivovarna Union iz Ljubljane, drugega pa Petrol. • J. Košnjek, slike G. Šinik
Tibhar bo pomagal
namiznotenisačem
Križ
Križe, septembra - Mladi igralci namiznoteniškega kluba iz Križev bodo imeli odslej še več možnosti za doseganje dobrih rezultatov, saj je nekaj sponzorjev že pokazalo zanimanje za šport, ki je v Sloveniji spet vse bolj zanimiv in privablja mlade športne navdušence.
Tako si je Mirko Janško-vec, priznan strokovnjak na področju namiznega tenisa in hkrati zastopnik podjetja Tibhar v Sloveniji, pred kratkim ogledal enega treningov mladih namiznoteniških igralcev v Krizah in z velikim zanimanjem prisluhnil predstavnikom kluba, ki so ga seznanili z načrti novoustanovljenega kluba. Sklenili so tudi dogovor o dolgoročnem sodelovanju za področje osnovne opreme. Tako bo Tibhar, kot eno vodilnih podjetij za namizni tenis v Evropi, od letošnje sezone naprej, uradni opremljevalec NTK Križe. Ze sedaj pa je Tibhar tudi uradni opremljevalec slovenske državne reprezentance. Poleg tega pa so lastniki podjetja celo investirali nekaj sredstev v postavitev manjše proizvodnje pri nas. • (vs)
Tek kaveljcev in korenin po lldinborštu - Športno društvo Kokrica bo to soboto, 19. septembra, organiziralo tek kaveljcev in korenin. Moški bodo nastopili na 2l-kilometrski, ženske pa na 10-kilometrski progi, tek pa bo potekal po gozdnih poteh Udinboršta. Norma je 70-odstotni zaostanek za zmagovalcem v kategoriji, za tek pa se je moč prijaviti jutri od 14. 30 do 15.45 ure v galeriji Dežman. Skupinski start teka bo ob 16. uri, startnina pa je 300 SLT. • V.S.
Kegljaško tekmovanje šoferjev in avtomehanikov Gorenjske - ZŠAM Tržič je organizator I. regijskega tekmovanja šoferjev in avtomehanikov Gorenjske, ki bo to soboto, 19. septembra, na kegljišču Keglja-škega kluba Ljubelj na avtobusni postaji v Tržiču. V treh kategorijah bodo tekmovali predstavniki društev iz Kranja. Bleda, Jesenic, Žirov in Tržiča za prehodni pokal avtobusnega podjetja Integral iz Tržiča. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri, zbor udeležencev pa bo ob 8.30 uri • V.S.
Hokejska šola na Bledu - Hokejski klub Bled vabi otroke rojena leta 1984 in mlajše v hokejsko šolo. Otroci se bodo pod strokovnim vodstvom priznanih trenerjev naučili drsanja in osnov hokejske igre. Nato bodo lahko nadaljevali s treningi v moštvu mlajših pionirjev, ki že tekmujejo v slovenski ligi. Prijave vsak torek od 15. do 17. ure sprejemajo v pisarni HK Bled v športni dvorani, vpisnina pa znaša 1.000 Sli. • V.S.
Jeseniško osnovnošolsko teniško prvenstvo - I o soboto bo na igriščih Podmežaklja prvenstvo občine Jesenice za učence osnovnih šol in sicer za sedme in osme razrede. Dekleta pa bodo tekmovala na Kresu. • Bi.
Radovljiško teniško prvenstvo - Teniški klub Radovljica je organizator občinskega prvenstva v tenisu, ki bo to soboto in nedeljo, 19. in 20. septembra, na teniških igriščih v Radovljici. Prijave sprejemajo v klubski hišici ob igriščih do sobote do 9.30 ure. Ob 10. uri bo žrebanje. • V. S.
Balinanje
V super ligi gorenjski obračun
Škofja l.oka, 17. septembra - Ta konec tedna bo naporen za balinarje, saj bosta v super in 1. balinarski ligi odigrani kar po dve koli. /.a gorenjske ljubitelje balinanja pa bo prav gotovo posebej zanimiv obračun med ekipo Trate in Radovljice, ki bo to soboto, 19. septembra, ob 15. uri na balinišču na Trati pri Skofji Loki.
Več možnosti za zmago ima prav gotovo domača ekipa Trate, ven-dai pa tudi Radovljičani igraio vse bolje in srečanje utegne bili zanimivo vse do konca 2e V nedeljo ekipa Radovljice doma, ob 10. uri, gosti ekipo Hrasta, Trata pa gostuje pri ekipi Skale v Sežani.
Oba gorenjska predstavnika v I. ligi. Primskovo in Huje, bosta v soboto gostovala v Ljubljani. Primskovo pri Slavjji, Huje pa pri Svobodi V nedeljo, Ob I" uri, pa bosta dve tekmi v Kranju. Primskovo bo gostilo ekipo Svobode, Huje pa ekipo Jadrana iz Izole.
Se tri kola p.i so do konca tudi v II. ligi vzhod V Kranju se bosta pomenil ki.ui|ski ekipi Cirče in ('enter, ekipa l^sc bo gostovala pri Budnifiarjtl v količevem, V KranjU bosta igrah tUdi Rogovila in Loka 1000. v Iržiču pa bo Srečanje med Bistrico in Ilirijo Vse tekme bodo v soboto Ob 9 Uri   rokral je prost 5 avgust  • V. Stanovnik
u>M uli.
tekma bo ,,1, |u tu Ull ()Mall dvc |ckm, h(ls, , v nct,c.
UfSČl i«' "h 10 |S 'irili '-klP> K»dovljiea Špecerlja Bled k.»„     ,   * IU'SI,UI >M h" "h 10 10 UH tekma med KK Bes-U rrtlCi  • V. Stanovnik
Brnik, 15. septembra - S pai»olimpijskih iger v Barceloni se je v torek popoldne vrnila naša reprezentanca, ki je uspešno zastopala Slovenijo na najpomembnejšem tekmovanju invalidov letos. Naši olimpijei so do-mo\ prinesli dve zlati medalji, ki ju je osvojil Franjo Izlakar v suvanju krogle in metanju diska in eno bronasto medaljo, ki jo je dobila Draga I upornik v suvanju krogle. Poleg tega so slovenski invalidi dosegli še vrsto lepih uvrstitev. Oh prihodu na brniško letališle so jih pozdravili številni športni funkcionarji, podpredsednik vlade Viktor Žakelj ter mnogi prijatelji in sorodniki. V. S., foto: (i. Sinik
Alpska liga v hokeju na ledu
Jeseničanom prva zmaga v gosteh
Jesenice, 17. septembra - Danes zvečer bo v alpski hokejski ligi odigrano že tretje kolo, vendar ko to poročamo, tekma v dvorani Podmežaklja še ni končana. Ekipa Acronov Jesenic pa se meri s hokejisti Zeli am Seeja.
Že v torek zvečer pa smo dobili iz Cavaleseja razveseljivo novico, daje našim državnim prvakom uspelo v 2. kolu premagati ekipo Fiemmeja in osvojiti prvi dve točki v letošnji alpski ligi. S tem so se začele uresničevati napovedi, da železarji v letošnji alpski ligi načrtujejo uvrstitev v zgornjo polovico lestvice tega vse bolj zanimivega in kvalitetnega tekmovanja.
Prepričljiva torkova zmaga z rezultatom 2 : 5 za naše hokejiste (tretjine 0:2. 2:1, 0:2) z moštvom ekipe Fiemmeja je bila presenečenje, čeprav so Jeseničani napovedovali, da ne gredo na tekmo s sklonjenimi glavami. Kot je po povratku domov povedal tehnični vodja ekipe Branko Jeršin, pa hokejisti Acroni Jesenic niso navdušili le z rezultatom, ampak tudi z igro. s ploskanjem pa jih je iz dvorane v Cavaleseju nagradilo tudi okoli 1500 ljubiteljev hokeja. Gole za Acroni Jesenice na torkovi tekmi so dali Andrej Razinger dva, po enega pa Drago Mlinarec, Zvone Šuvak in Andrej Kvartal-nov.
To soboto. 19. septembra, je na sporedu že četrto kolo alpske lige, hokejisti Acroni Jesenic pa odhajajo na gostovanje v Asiago k ekipi Caoduro Asiago hockev A.S.. Naslednja tekma v dvorani Podmežaklja bo spet v torek. 22. septembra, ko železarji gostijo ekipo VFU - Feldkirch. Tekma na Jesenicah bo ob 18. uri.
Kot sporočajo z Jesenic, pa so se začele tudi resne priprave na državno prvenstvo v hokeju na ledu, ki se začne 29. septembra. Ker bodo Jeseničani istočasno igrali v alpski ligi, v državnem prvenstvu in tudi v pokalu državnih prvakov, imajo v svoji ekipi, ki jo sestavlja več kot trideset hokejistov, tudi veliko mladih. Ti so se v pripravi na sezono pomerili z mlado ekipo hokejistov VSV iz Beljaka in jih ugnali visoko 9 : 1 (6:0, 1 O, 2:1). • V. Stanovnik
Košarka
Medvodčani izpadli
Tinex Norik : Pantterit Espoo 90:91 (46:42) Tinex Norik: Medjedović 6, Janžek 23, Baliž 20, Alibegovič 15, Maček 3, lvanuša 2, Radovič 10, Blagojevič 16. Kar lepo število gledalcev, zbralo se jih je 600, si je ogledalo krstno uprizoritev športnega dogodka v evropskih okvirih v Škofji Loki. Medvoški košarkarji so v torek zvečer v dvorani Poden v povratnem srečanju Evropskega pokala gostili finskega pokalnega zmagovalca Pantterit. Obenem pa so lovili prednost Fincev s prve tekme, ki je znašala 14 točk.
Vendar so hitri in požrtvovalni Finci že na začetku srečanja dali vedeti, da z njimi ne bo lahko. Tako so igralci Tinexa izenačili šele v 15. minuti, prvi polčas pa so osvojili z majhno prednostjo.
Ze takoj v nadaljevanju pa so se ponovno približali in izenačili izid. Ko so domači v 33. minuti povedli z osmimi točkami prednosti (71:63) so vsi pričakovali, da so Finci premagani. Toda izvrstni Američan Daviš in reprezentant Talvanainen sta v zadnjih minutah zaigrala izvrstno, tako da so gostje zmagali tudi na drugi tekmi ter se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Zmago so proslavili skupaj z navijači, vojaki Združenih narodov, ki so prav v ta namen pripotovali iz Zagreba. • Dare Rupar
KK Kokra Lipje v soboto v novo sezono
Kranj, 17. septembra - KK Kokra Lipje. novi ligaš I. SKL - rdeča skupina, je na včerajšnji seji v klubskih prostorih predstavil načrte za letošnjo sezono. Cilj moštva, ki letos prvič nastopa v 1. SKL. je uvrstitev v sredino lestvice. Cilj je realen, saj je moštvo Kokre Lip-ja v pripravljalnem obdobju med drugim premagalo tudi ekipi kranjskega Triglava in Heliosa iz Domžal, oba člana mednarodne SBA košarkarske lige. Tudi letos je generalni pokrovitelj trgovsko podjetje Kokra iz Kranja. Tekmo prvega kola igrajo že jutri doma. ob 20. uri v športni dvorani na Planini, z moštvom Celja. Za ekipo Kokre Lipja bodo igrali: Marko Remic, Jurij Sravrov, Aco Mihai-lovič, Dušan Metelko, Darko Omahen (kapetan), Klemen Ferjan-čič, Matjaž Gantar, Robi Horvat, Roman Kolar. Robi Ovin ter okrepitvi Darko Kastigar, ki je prišel iz Triglava, in Borut Rozman, ki je prišel iz Ljubljane. • Aleksander Gasser
Hokej
Starejši pionirji Triglava premagali vrstnike
Beljak, septembra - Hokejska sezona se približuje, Kranjčani pa še nimajo ledu. Prav zato so starejši pionirji H K Triglav igrali prijateljsko tekmo v Beljaku z istoimenskim klubom, ki je bil državni prvak sosednje države in ga premagali kar z 8:4. Strelci za Kranjčane so bili Bizjak 4, Hvala 2, Jerič I in J. Razinger 1. Ta mesec se bodo z istim nasprotnikom srečali še enkrat in to 26. in upajmo, da bodo varovanci trenerja Gorazda Drinovca zabeležili podoben izid. • J. Marinček
V nedeljo Kriinarjev memorial -V nedeljo. 20. septembra, organizira Rokometni klub Preddvor Inlotrade, z začetkom ob 9. uri, na rokometnem igrišču v Preddvoru, tradicionalni rokometni turnir za memorial Jožeta Križnarja, mnogo prezgodaj umrlega mladega in-perspektiv nega športnika in rokometaša Na turnirju v Preddvoru sodelujejo ekipe Preddvor Infotrade, Velika Nedelja in Preddvor Skala. Turnir bo pokazal, kako so ekipe pripravljene za nastopanje v drugi Oziroma tretji državni ligi Na svoj račun pa bodo prišli tudi gledalci, ki so se že nekako odvadili hoditi na tekme, ker mora domače prvo moštvo nastopati v Kranju, saj doma v Preddvoru ni športne dvorani Ce bo v nedeljo deževno vreme, bo turnir v športni dvorani na Planini v Kranju. Glavna sponzorja turnirja sta Diskoteka Skala in
Cafe lev iz Preddvora, • J. Kuhar
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja
objavlja
RAZPIS ZA VELIKO IN MALO PREŠERNOVO PLAKETO ZA LETO 1992,
ki jih podeljuje kulturnim skupinam in kulturnim delavcem za posebne zasluge pri razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organizacijske dosežke na kulturnem področju.
Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo umetniška in kulturna društva, občani. Zveza kulturnih organizacij ter organizacije, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnost.
Predlogi z obrazložitvijo (s splošnimi podatki o kandidaturi in s kratko utemeljitvijo predloga) morajo prispeti najkasneje do 15. oktobra 1992 na naslov: Skupščina občine Kranj, Komisija za odlikovanja in priznanja. Slovenski trg I, Kranj.
Predsednik Peter Beton, I. r.
DOBITNIK
ŠTIRIH
SQ
VELIKA OZIMNICA
(12 x m ml)
kumarke 3 kom
papriko 3 kom
rdeča pesa 3kom
mešana solata Ikom
kislo zelje I kom
feferoninepekoči Ikom
.550 SIT
KUMARICE
(6 x 720 ml)
0ZIMNICA'92
PAKET PAPRIKA
(6 x 720 ml)
papriko paradižnik, paprika fileti
720 SIT
MALA OZIMNICA
(6x720 ml)
kumarice papriko rdela pesa mešana solota
2 kom 1 kom 1 kom
(12x720 ml)
1.490 SIT
•OO SIT
PAKET RDEČA PESA
(6 x 720 ml)050 SIT
PAKET KOMPOTI
(6x720 ml)_
950 SIT
DELIKATESNI PAKET (6x370 ml)
paprika fileti 1 kam
šampinjoni I kom
polnjene olive lkom
namaz s hrenom lkom
cebulko 1 kom
gor&to vrček 1 kom
980 SIT
' kom MEŠANA SOLATA
mg) ^_      _   m IPWl»»«iil^E"l]iT^BEE»^BEEPBM ^BP ^BD* "M"*""* ■ isv^Eft
feferoninepekofi lkom i^xj^m\\
740 f IT *»°
NIZKOKALO-ItlCNI DŽEMI
(6x210 ml)
marakujo, brusnica, mango, andska jagoda, papa jo, kivi
560 SIT
ZELENJAVNI PAKET (6x850 g)
pelati grah
stročji fižol duvet
paradižnikov koncentrat
PAKET lkom OMAKCE 2 kom (6x210 ml)
lkom omakce iz pelatov, lkom omakce z zelenjavo, omakce z gobami
1 kom -—---
1*320 SIT
650 SIT
MERCATOR - ETA Kamnik, živilska industrija
40 let zaupanja
VELIKA PRODAJNA AKCIJA
OD 20.08. - 30.09.1992 V VSEH PRODAJALNAH LOKE
ŽREBANJE - 15.10.1992 V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE
200 PRIVLAČNIH NAGRAD
111 F -H I O
Pri gotovinskem nakupu nad 3000 SIT, boste prejeli kupon, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju Rezultati žrebanja bodo 20.10.1992 objavljeni v časopisu GLAS in
Po žrebanju in objavi rezultatov, bodo nagrajenci nagrade prejeli v BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE
DNEVNIK
TRGOVINA MURI, KOVOR 3/D, TEL.: 57-945 IN HOBI PROGRAM HOČE vam nudita vse za vaše hišne prijatelje, vse za akvaristiko. Posebna ponudba za gojitelje psov in ptic z ugodnimi cenami. Poleg tega pa še vse za vrt. Ugodno: motokultiva-torji MIO STANDARD že od 66.000 SIT dalje. V Salonu MURI pa tudi striženje in ostala nega živali!
KMEČKI STROJ IZ ŠKOFJE LOKE - največja in najcenejša ponudba traktorjev ZETOR, UNIVERSAL, URSUS, LINDNER 'n gorskih traktorjev RASANT ter ostale kmetijske mehanizacije SIP, CREINA TEHNOSTROJ, RIKO, TAJFUN itd. Pestra •zbira rabljene mehanizacije in možnost nakupa na kredit do 5 let ter dostava strojev na dom. Pokličite 622-575 ali 631-497.
	D  11  0 & .....^	E II VI	1    J A
ZADOVOLJI   VAŠ OKUS (Blagovni center Medvode)			
MflUOCLflSI
^217-960
M:____
PIZZA
DELOVNI ČAS: VSAK DAN    OD     8'° - 2200 NEDELJA      OD   li 00 - 22°°
APARATI STROJI
TRAKTOR TV 420. zelo malo ra ^jign. prodam ® 872-519 12711
V'TEU z mizo, znamke Riko, trak torski, 3 tonski, nerabljen, ugodno Prodam ® 872 519_12712
kkojakški ELEKTRIČNI STROJ Šivalni, prodam      212 406 12743
GATER 41-61&
OSAR 56, prodam
_12752
ŽAREtb PEČ trajno prodam ®
77-022 '  __12757
Prenosni TELEFONSKI APARAT Sanyo^rodjmr® 51 -209   12762
TRAKTOR Same 50 Šolar, nov, "godno prodam ® 061/662 593 12781
ENTLARICO  (overlog), rabljeno, industrijsko, prodam ® 215 342 12795
^EPNI RAČUNALNIK Sharp PC -1403, prodam ® 43 342 12798 Ugodno prodam rabljene: N,K ( 2 + "), HLADILNIK 230 liter ski. ter termoakumulacijsko peč, 4 KW m stilno OMARO (ALT DE LJTCH), potrebno popravila Marija *aro, Pot na Polje 16, Pristava. ® 57-244 12820 Stojalni rezalni STROJ za kovine.
Prodam ® 632 301_12822
ETAŽNO PEČ novo, prodam Hu ggbivnik, Suha 33, Kranj 12843 j)UU>UZER TG 90. letnik 1973. v gobrem stanju, prodam ® 75 320 MIKSER za peso, nov ali dobro
ohranjen. ® 421 183_12892
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 5 KW. prodam ® 4', /11 12904
MLIN za grozdje z napravo za raz peclanje, prodam. ® 241-483 _12906
TELEVIZOR Korting, črno beli z ra dijem, mali, prenosni, brezhiben, zelo ugodno prodam® 631-513 _12911
PRALNI STORJ Zopas in Gorenje, prodam® 632-002 12915
DVE CISTERNI za kurilno olje, (3.500 literski), ugodno prodam. ® 70-178 ali 70-107_12919
PEČ za etažno ogrevanje, novo in prikolico za osebni avto, prodam ® 24 385_ 12924
Industrijski šivalni STROJ Singer in otroški kombinirani VOZIČEK Chicco, prodam ® 329 554 12930
PEČ Lokaterm, na trda goriva, prodam. ® 65 325_12935
TELEVIZOR Korting, črno beli, z radijem, mali, prenosni, brezhiben, zelo ogodno prodam ® 631-513 12940
OSOVINO in KLINO za cirkular in CIRKULAR brez motorja, prodam. g 241 663_12948
SKOBELNI STROJ, kombinirka in šrotar. prodam ® 621 563  12953
BETONSKI MEŠALEC, star pol le ta, ugodno prodam Okroglo 1/a, ® 47 707_12964
Prevozni CIRKULAR z motorjem 3 KW, prodam Jezerska c 122, Kranj 12968
COMMODORE 64 z opremo in 500 igric, ugodno prodam Loka 106. Tržič.« 51 124 12978
TERMO AKUMULACIJSKI peči, 5 KW in 3 5 KW, prodam ® 82 945, po 18 uri 12990
ROTACIJSKO KOSILNICO Fela. prodam    Zg    Brnik   26/a, ®
422 759_13000
Zaradi selitve zelo ugodno prodam nekaj STVARI: termoakumulacij sko PEČ, FRITEZO (novo), šivalni STROJ Črnivec 22, Brezje Ogled po 16 uri. 13006
OUNI GORILEC, malo rabljen in termoakumulacijsko PEČ. 2 KW. prodam. ® 48 645_13008
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, prodam ® 215 650 _13013
STRUŽNI avtomat Tarex 42, ugod no prodam Mežnar, Ravne 29, Tr žič_13015
BARVNI TV Iskra, na daljinsko opravljanje, ugodno prodam ® 620 569 13023
KUHALNIK s pečico ( dve plošči), prodam.-S 36-728 13025
ETAŽNO CENTRALNO peč Emo 20, rabljeno, ugodno prodam. ® 216-803 13041
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. 2 KW. novo, prodam za 8.000 SIT. ® 216-802 13052
BARVNI TV Grunding, ugodno prodam® 46-719 13054
ŠTEDILNIK Kupperbusch za eta-žno centralno, nov, prodam. ® 57-317 13062
ELEKTRIČNO PEČICO, rabljeno, vgradno, kupim. ® 218-456 13098
GLASBILA
TAČKE za bobne, izdelujemo. ® 421-256_12838
SYNTHESIZER Casio MA 120. 106 znakov, 100 ritmov z adaktorjem, prodam® 70-770 13065
GR. MATERIAL
GARAŽNA VRATA, 2.30 x 2.10 m, prodam za 20.000 SIT. ® 061/823-925_12785
OKNO, vezano 140 x 140, z ruleto, prodam za 2.000 SIT. ® 241 -507 _12796
Rabljene SALONITKE in pocinka-ne ŽLEBOVE, pordam ® 242-868 _12805
Balkonska vezana VRATA 100 x 220, nova, prodam. ® 46-442 _12821
UMIVALNIK, VVC školjko in kotli ček, 20 kvad.m. stenskih PLOŠČIC, 20 kvad.m talnih PLOŠČIC20 kg zunanje akril EMULZIJE in Elan PRIPRAVO za body bildinge ali za menjam za barvni TELEVIZOR z teleteskstom ali termoakomulacij-
sko peč (3.5 KW) ali CAMCOR -
DER. ugodno prodam. ® 45 655 LOKALI
Rabljena OKNA poceni prodam ® 73 228 12845
SUHE borove PRIZME, 2 kub.m, 10 cm in dva brezova HLODA, prodam® 403-106 13097
ITALIJANSKE PLOŠČICE, vratno krilo, podboj, ugodno prodam. ® 876-024_13110
IZOBRAŽEVANJE
Učitelj INSTRUIRA matematiko za OŠ in SŠ ® 218 070_12768
KNJIGE za srednjo strojno šolo, prodam. ® 66 574 12895
KNJIGE ZA 6, 7 in 8 razred, pro-dam® 218-930 13090
P. EK. 3, STROJEPISJE 1, 2, RA-ČUNALNIŠTVO, za ekonomsko srednjo šolo, prodam. ® 49-393
NEMŠKO KONVERZACIJO, nudi učiteljica iz tujine, Kranj. ® 312-520 13108
SOLA TUJIH JEZIKOV
Kajuhova 11, Tel: 78-313
IZGUBLJENO
Najdeno gorsko KOLO v Hrastju, prosim vrni. Rekljeva 10, Čirče, ® 327-027_12745
V okolici Kranja najdeno kolo Rog. ® 242 290 12852
KUPIM_
UNO, R5. AX, PEUGEOT 205, Ml-CRO ali FIESTO, kupim ® 70-191 SENO, kupim ali menjam za TELIČKO® 57 417_12956
HLODOVINO, smrekovo, bukovo in jesenovo, kupim. ® 58 094
GOSTINSKO OPREMO, prodam ® 311 291
rabljeno, 12620
DESKE za "šolanje", kupim ® LOKAL za trgovino ali gostinsko 421 082 12849 dejavnost, relacija Žiri - Idrija, od
dam v najem® 692-194 12804
CEMENTNI STREŠNIK (mali for-mat), oddam. ® 403 056 12850 VHODNA VRATA, nova, prodam ® 211 566 12860
STREŠNO OPEKO, prodam. ® 215 111 12869
STREŠNO OPEKO, prodam. ® 215-111_12880
KABEL PGP, 5x4 kvadrat, 150 m, prodam ® 84 368_12894
PLOHE in COLARICE, prodam. Za log 10 pn Goricah, ® 46 138 _12931
500 kosov rabljenega ZIDAKA, ku pim ® 45 729 12972
VHODNA VRATA, nova, širina 135 x 200 cm (leva), cena po dogovo ru, prodam  ® Kajganič. Moste
66, Žirivnica_12992 KOLESA
MECESNOVE PLOHE. suhe. 4 5 -
kub m, prodam Visoko 5 13037
POSLOVNI PROSTOR (višina naj-man 4 m), velikost cca 200 kvad m, iščemo v Kranju ali okolici ® 061 571-125, vsak delavnik od 8. do 15 ure 12858
PIZZERIJO na Jesenicah, oddamo v najem Pogoj odkup inventarja. ® 83 933 12885
Vpeljani gostinski LOKAL ali PROSTOR (40 60 kvad.m ). najamem v Kranju. ® 323 343 ali 215 849 Najugodnejšemu ponudniku odda mo lepo urejene kletne prostore v bloku v Kranju (Planina) za PISAR NO ali MIRNO OBRT. Informacije in dogovor za ogled: ® 327-072, med16in18uro 13061
SMREKOVE plohe (50. 80), pro dam. ® 76 474 13044
Smrekove PLOHE, debeline 6 cm in širine 8 cm, prodam ® 64 032 ___13045
STREŠNO OPEKO "folc", beton sko. novo, 700 kosov, prodam ® 621 468_13063
DESKE, 100 kvm , za opaž, pro dam Voglje, Krakovska 27 13071
STREŠNO okno 120 x 120. rablje no, prodam ® »4 216 13076
STREŠNE LATE, 450 kosov (5x 4 'cm), inpregnirane, ugodno pro dam ® 633 796 13095
AVTOMATIK Kolibri, odlično ohra njen in AVTOMATIK A3 ML, dobro ohranjen. ® 241 038_12758
KOLO, otroško, na 10 prestav, sko raj novo. prodam ® 241 801
Otroško KOLO Gazela, malo ra bljen, prodam za 5000 SIT Plut, Cankarjeva 8, Radovljica 12811 Moško KOLO Rog, skoraj nevože no, prodam za 4 000 SIT. ® 79 941_12927
MOPED APN 6, dobro ohranjen, kupim ® 403 625 12939
ŽENSKO KOLO Maraton na 10 prestav,   ugodno   prodam ®
MOTORNO KOLO BMW, R 45, prevoženih 7.000 km s potovalnimi kovčki, registriran, prodam. ® 57-350 12998
OBVESTILA
HUJŠAJTE BREZ DIETE! Odpravi-te odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasom! Naročila na telefon: 061/218-941_11320
Po konkurenčnih cenah čistim talne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine in avtosedeže. ® 632-437_12493
HS Gorenjskega odreda 16, išče OSKRBNIKA za upravljanje stano-vanjsekga objekta. Ponudbe do 1. oktobra 1992 12856
PRIDITE V NEDELJO OB 16. URI V CERKLJE "POD JENKOVO LIPO" NA ZABAVO S HELENO BLAGNE!
Gostilna Avguštin objavlja javno lecitacijo rabljene gostinske in stanovanjske OPREME, dne 21.0. ob 19. uri® 75-236 13042
WILFAN
d.o.o.
• MENJALNICA
• FOTOKOPIRANJE
• PAPIRNICA
DELAVSKI DOM, vhod nasproti Globusa TEL: 211-387
OSTALO
PRIKOLICO za hlode s hiapom ali brez, prodam ® 64 248 12640 "PIRŠ" - poslovni imenik, nov, pro-dam za 8000 SIT ® 632-853 12698
JOGI, skoraj nov, ugodno prodam. ® 622 030_12714
Razne starinske PREDEMTE, prodam® 212-406_12744
AVTOPRIKOLICO, novo, z doda tnimi stranicami, prodam. ® 421 550, Dvorje 87, Cerklje    12750
HRASTOVE PLOHE, kupim. 64 298 ČOLN z motorjem Jamaha 5, z dodatno opremo, prodam za 1.200 DEM ®. 52 313_12780
KAMP PRIKOLICO Adria 450, prodam ® 216 341. Kranj 12824
4 OLEANDRE visoke 2 m, prodam ® 631 122_12836
BUKOVA DRVA in BUTARE, pro-dam® 421-581 12841
BUKOVA DRVA, 421 345
prodam ® 12893
ENOOSNO PRIKOLICO za manjši traktor, ugodno prodam Podbrez je 87, ® 70 700 12966
USPOSABLJANJA
za uporabo
PC računalnikov
IPIS Kranj, d.o.o.
tel.: 064/323-253, 323-171
SUPER UGODNO!!!
TV SATELITSKI SISTE Ml DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570
SAMO PRI »SATEX«.ij
KAD za namakanje sadja in hrastov sod, 300 literski, prodam po ugodni ceni. Mulej, Ovsiše 24, Pod na rt 12967 200 BUTAR, prodam. Roblek, Ba-šelj 20_12974
VIDEO igre, oddam v najem ali zamenjam za avto.     ® 328-688
BOJLER Tiki 200, 800 literski, nov, prodam za 15.000 SIT. ® 633-844
SLIVE, domače, prodam. Volčjak, Grenc 17, Škofja Loka 13048
KAMP PRIKOLICO za 3 osebe, s predprostorom, letnik 1979, prodam. Cena 1300 DEM. ® 061/823-577 13066
KADI za namakanje, nove, ugodno prodam. ® 65-452 13068
VELO za sekular, dolžina 40 cm, prodam. ® 70-549 13079
GAJBICE za jakolka, prodam. Fre-lih Nada, Posavec 64 13080
GRUŠT in ŽAMANJE, prodam. Ža-gamo les raznih dimenzij. ® 64-207 13100
OBLAČILA
Ženska KRILA iz prinesenega blaga po meri, izdelijem in predelujem stara OBLAČILA. Ugodna cena. ® 74-122, vsak delovnik od 15. do 20 ure_12776
POROČNO OBLEKO, belo, številka 38, prodam ® 70 306 12790
BELO poročno obleko, prodam za 200 DEM ® 57-921_13017
OTR. OPREMA
OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, kombiniran, prodam. ® 311-877 12800 POJSTEUICO, otroško z jogijem in NAHRBTNIK za nošenje otroka, prodam ® 51 338 12884
VOZIČEK, globoki, italijanski in STOLČEK  za  hranjenje otroka,
prodam ® 328 745_12984
VOZIČEK, kombiniran, prodam in podarim torbo za nošenje dojenčka ® 217-643 13003
41 879
13073
ZAHVALA
Zahvaljujemo se potovalni agenciji Alpetour, Koroška cesta 5, za mesečne dijaške in študentske vozovnice, za katere nam nudijo 50 % popust. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo najprej Cafe restaurant Yasmin (pri Bučarju) Kranj, gospe Darki in Jasmini Audič, za velikodušno presenečenje. Obenem se vsi s hvaležnostjo zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so prispevali praktična darila. Posebna hvala tudi uredništvu Gorenjskega glasa in novinarki H. Je-lovčan.
Družina Primoža in Anice Mohorje
Charles Webb 49
DlPLOMIRffNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof Mihe Mohorja
imajo čc
Obrnila sc je proti njemu in ga pogledala. ' Kaj je n.uoh. Ra jc vprašala. . .     "No, nič," je odgovoril "Samo ... samo razmišljam, Ce im bar ali ne. Hočem reči, da pojdiva pogledat. Pojdiva pogledat 8a imajo ali ne."
Vstopila sta skozi vrata verande in Elaine je izbrala mizo v Jotu pri oknu. Benjamin ji je pomagal sleči plašč m usedla sta si. Elaine je nekaj časa /rla sko/i okno na dvorišče, nato pa sc jc obrnila k Benjaminu "Občutek imam, da sem tu že bila," je dc|a ,a- 'Kaj nimajo tukaj plesne dvorane?"
"Ne vcm.k'
"Mislim, da jo imajo," je rekla. "Mislim, da sem nekoč prišla sem na zabavo."
Benjamin je pokimal, ne da bi jo pogledal. Elaine je odprla usta, da bi se nekaj dodala, nato pa se jc nenadoma namrščila proti vhodu v bar. Nagnila sc jc naprej in položila roko na Benjaminov rokav. "Moški tam čez neprestano bolšči v naju," jc delala
Benjamin je odkimal.
"Eden izmed upravljalccv dvigala!" jc zatrjevala. "Žc ko sva prišla, je buljil v naju in to še ves čas počne." "Elaine, pojdiva!"
"Poglej," jc vztrajala, "tamle sta pa dva! O naju se pogovarjata."
"Elaine..."
"Kar v veži stojita, bolščita v naju in sc pogovarjata. Eden je s prstom pokazal na naju!"
Nenadoma jc natakarica postavila pijačo prednju in izginila. Elaine jc dvignila pogled in se namrščila. "Kaj sc dogaja?" jc vprašala.
Benjamin se je odkašljal.
"Benjamin!"
"Elaine, pojdiva no!"
"Zakaj nama je pa prinesla tole pijačo?"
"Naročil sem jo, ko sva prišla."
"Ne. nisi je!"
"Kaj popij jo, prosim."
"Ampak, saj sc jc zmotila'"
Benjamin je odkimal. "Ni se. Pijačo sem naročil, ko sva pri
šla.
Nisi je!"
"I lamo. sem'" |C zatrjeval  "Prav potiho sem jo naročil, ko
sva šla mimo nje."
"Zakaj mi govoriš vse to?"
"Zato, ker sem!" je odsekal Benjamin.
"Nisi!"
"Ali boš, prosim, že končno popila?!"
Pogledala je pijačo pred seboj na mizi. "To ni tisto, kar sem si želela," jc rekla.
"Prekleto!" jc vzrojil Benjamin. Segel je po pijači - bil je martini - in jo na dušek popil.
"Benjamin, kaj se dogaja?"
"Nič!"
"No, nekaj se!" je rekla. "Kaj?"
"Tukaj mi preprosto ni všeč," je odvrnil Benjamin.
"Zakaj pa ne?"
"Zato, ker ne!"
"Zakaj si mi lagal, da si naročil pijačo?" "Saj ti nisem!"
"Zakaj pa si potem tako razburjen?"
"Spraviva se od tod!" je vzkliknil Benjamin. Planil je pokonci, da je s koleni zamajal mizo, ter s stola ob mizi vzel Elainin plašč. Segel je v žep po denar in ga vrgel na mizo, nato pa je prijel Elaine za roko. "Pojdiva! Pojdiva!"
Pred njo je odhitel z verande v vežo. Ko ga je eden izmed uslužbencev zagledal, sc je ustavil, sc mu nasmehnil in dejal: "Dober večer, g. Gladstone!" Benjamin je zdrvel mimo njega.
"Benjamin!" jc zaklicala Elaine.
"Pojdi že!" Povlekel jo je za seboj proti izhodu.
"Benjamin! Te tukaj poznajo ali kaj?"
Skozi paviljon sta odšla do parkirišča. Benjamin je odprl vrata svojega avtomobila in ji potisnil plašč v roke. "Vstopi no, prosim!"
"Ampak Benjamin?"
M-SFINGA d.o.o. ŠKOFJA LOKA
PODJETNIKI, OBRTNIKI!
Potrebujete dobrega raču-novodjo - mi ga imamo! Vodenje poslovnih knjig Konkurenčne cene Informacije tel.: 064/620-263
PRIDELKI
JEDILNI KROMPIR, prodam. Zgo-ša 47/a, Begunje. 12637
KRMILNI KROMPIR, prodam. Až-man, Suha 5 12655
GROZDJE, črno, sorte Reforšek, prodam, g 066/68-085 12769
Semensko PŠENICO Balkan, prodam, g 802-224_12773
KRMILNI drobni krompir, prodam g 422-770_12787
KORUZA za silažo ali storže, pro dam® 061/627-070_12819
KROMPIR za ozimnico, prodam. Poljšica 4, Podnar. ® 79-164
_12823
JEDILNI KROMPIR, prodam. Kun-čič, Lancevo 11, Radovljica   12831
KROMPIR za krmo, prodam ® 421 082_12848
KROMPIR za krmo, prodam ® 70-164 12859
prodaam 12905
KROMPIR, jedilni, Omers, H rastje 197
SLIVE, prodam, g 45-334 12920
KROMPIR, drobni, prodam. Trilar, Zasavska c. 44 12949
SENO, balirano, prodam ® 328 238, zvečer_12979
JABOLKA in HRUŠKE za ozimnico, prodam. Jošt, Pokopališka 7 ____13078
RDEC   KORENČEK, prodajamo Suinikova 15, Šenčur, popoldan ___13083
RDEČO PESO in rdeče KORENJE, prodam ® 061/841 059 13093
POSESTI_
ZAZIDLJIVO PARCELO v Hotema žah, prodam ® 43 553 12831
TRAVNIK 18000 kvad m na Po-vljah nad Trstenikom, ugodno prodam. ® 061/314-506_12647
ZAZIDUIVO  PARCELO, prodam na lepem kraju v Žireh ® 212 308 _12797
GARAŽO za novo pošto v Kranju, ugodno prodam šifra: TAKOJ
_12814
GARAŽO na Jesenicah, v garažni hiši za Gimnazijo oddam v najem za 5 mesecev g 82 512      12846
STAREJŠO HIŠO v Bistrici pri Tr-žiču, prodam g 51 307 12851
SKLADIŠČE v Naklem, oddam v najem ® 50 852 12865
NJIVO, 1600 kvadm, v Vogljah. prodam ® 41 304_12878
DVOSTANOVANJSKO HlSO na češnjici, prodam ® 70 626 12925
HIŠO, V Sp Gorjah pri Bledu, prodamo g 74 646_12962
GARAŽO v Kranju ob lokalnem postajališču za Zdravstvenim do mom, prodam ® 212 853, interna 294 ali 213-316_12969
PARCELO, 3 200 kvad m, prodam ® 46 677_12981
V Kranju v neposredmi bližini centra oddam manjšo HlSO za pošlo vne prostore Šifra: GARAŽA + TELEFON _12985
STAREJŠO HIŠO, primerno za ka kršno koli obrt ali skladišče, oddam v najem ® 242 871 13002
GARAŽO na Jesenicah, prodam. ® 215-941_13020
Komunalno opremljeno PARCELO v Ljubnem, prodam. ® 45-550
_13072
HIŠO z vrtom, 650 kvad.m v Zgor-njih Gorjah, proddam. Lokacija primerna tudi za obrt. ® 77-931
POSLOVNI STIKI
Nujno potrebujem 10.000 DEM za dobo 6 mesecev. ® 328-101 _12643
RAZNO PRODAM
Traktor UNIMOG 130 konjskih moči in bukova DRVA, prodam. ® 50-006_12749
MOTOR po delih za Jugo 45 in MENJALNIK, prodam. ® 79-043 _12766
30 BASNO HARMONIKO s kovčkom in LIKALNI stroj, prodam. Za krajšek, Podbrezje 109, ® 70-033 ■_12809
ZASTAVO 101, letnik 1983, dobro ohranjeno in 2 MLADIČA nemškega ovčarja, prodam. ® 79-690 _12813
VRTILNI STROJ in VIDEO, pro-dam. g 46-036_12861
ZAJCE, nemški lisec in rabljeno PEČ za centralno ogrevanje, pro dam® 631-409_12897
AVTOKLEPARSKO hidravliko in blatnike za Zastavo 101, prodam. ® 632-840_12960
TRAJNO žarečo PEČ Magma, re-bljeno eno leto in 60 kosov BETONSKIH BLOKOV, ugodno pro-dam. g 70-408_13001
TELICO simentalko, brejo 3 mesece in PREŠO za mošt (50 litrov), prodam. Zbilje 1/c, Jeprca 13004
PRODAJALNI PULT in več druge rabljene opreme, prodam Ogled 18. in 19. 9. v poslovalnici Kompas Škof ja Loka, ® 620 960 13027
OTROŠKO OPREMO in LIKALNI STROJ, ugodno prodam. ® 311 -956_13086
DVE KADI, 400 literske, 150 kosov opečnega MODULARCA, 130 ko sov POROLITA - 8 cm, 2 OKNI Ter-mopan 120 x 100 in 5 m Schiedel DIMNIKA- premer 16, ugodno proda Predoslje 21 /a, ® 241 -240 _13089
ELEKTROMOTOR 4 KW, gumi voz, avtomobilsko prikolico, 3 kub m desk in plohov, rezilko in rezalno mizo, prodam. ® 241-856 13091
STAN. OPREMA
DVE OMARI, poceni prodam ® 328 521, od 16 ure dalje 12770
SEDEŽNO GARNITURO in jedilni kot. star 1 leto, prodam Sorska 1, Drulovka 12870
ORGANIZIRAMO KOMISIJSKO PRODAJO RABLJENEGA POHIŠTVA
• OCENITEV
• PREVOZI
• DEMONTAŽA IN MONTAŽA
• PRODAJA
INF. PO TEL: 214-554 Od 9. -12„ in od 16. do 18. ure
ZAPRT KAMIN 4x5, rumeno rjave barve, prodam ® 311 997 12883
i11 300
KUHINUJSKE ELEMENTE kom ), rabljene, prodam za 300 DEM Zasavska c 57/a, Orehek _12896
LITO železno kopalno KAD in tuš KAD, ugodno prodam ® 312 322, zvečer 12938
PRILOŽNOST ZA PODJETNE!
Naprodaj je uspešno uveljavljeno storitveno podjetje s pripadajočo najsodobnejšo opremo, dolgoročnimi pogodbami, usposobljenim kadrom in utečenim poslovanjem Podjetie ima izvrstno boniteto, solventnost m likvidnost Cena 18-mesečni čisti zaslužek (okoli DEM 80 000,00) Interesenti nai oddap ponudbe pod šifro: "Gotovina"
SATELITSKI
SISTEMI "AMSTRAD" ZIUjO T JOOI )NO ATESTIRANO V SLOVENIJI GARANCIJA 12 MESECEV SAT-VRI K )VN IK TEL: 064 633-425
SPORT_
DRSALKE, nove, fantovske, številka 37, prodam. ® 802-574 13099
STORITVE
AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vas čaka ® 73-120 11673
Izdelovanje štampiljk in zlatotisk Slovenski trg 7, Kranj, ® 217-427
__11825
NON STOP SERVIS vseh tipov TV, avdio, video aparatov. Specializirani smo za SONY, PHILIPS, SHARP® 218-210_12086
FOTO QUICK - expres razvijanje filmov in fotografiranje za dokumente. Britof 296. ® 064/241-495 _12159
EMAJLIRANJE kopalnih kadi z uvoženim materialom, garancija dve leti. ® 66-052_12166
STEKLARSTVO SELIŠKAR- zaste-klitev balkonov in teras. ® 061/272-381, delavnica, do-ma® 061 /266-211_12666
EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi z uvoženim materialom, garancij 2 leti ® 66 052_12667
SERVISIRANJE in obnova PRALNIH STROJEV, ® 74-809 12737
Zasteklitev balkonov, rolete, žalu zije naročite. ® 75-610 12748
OPRAVLJAMO vsa zidarska in fa saderska dela. Hitro in solidno. ® 46-240 12791
PREMOG zelo ugodna
• lignit
kocke 6 200,00 SIT, kosi 6,700,00 SIT t rjavi premog kosi in kocke 10 800,00 SIT cene veljajo za Kranj m okolico GARANTIRAMO KVALITETO1
Prevoz brezplačen za 31 in več MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA, ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI
TAMARČEK d.o.o., Kranj
064-215-047 ali 0609-611-760
Uspešno PROGRAMIRAMO, PROJEKTIRAMO stikalne omare in IZ DELUJEMO mikrokontrolorske enote ® 633 036_12794
Popravilo in montaža TV anten ® 216 146_12832
ARMAL PIPE pod tovarniško ceno. ® 801 166_12854
POSTAVITEV kmečkih peči, zida nih štedilnikov, kaminov, stenske, talne keramik«. ® 86-773    12887
IZPOSOJA videokamer, uporaba je enostavna ® 241 265 12903
ČISTIM Vse vrste talnih oblog ter sedežne garniture ® 212 702 _12918
OPRAVLJAM prevoze do 17 oseb ® 65 461_12961
ALARMI, AVTOALARMI, SEZON SKE SVETILKE, prodaja, montaža. ® 68 783_13029
MASAŽA za zmanjšanej bolečin v križu, mišicah in sklepih in pediku ra, kozmetika in epilacija ® 632 524_13051
OPRAVLJAM zidarska dela - no trenje omete ® 78-606 13065 ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla in avtosedeže ®
632 437_13067
Skupina prevzame vsa ZIDARSKA in FASADARSKA DELA Delamo kvalitetno in poceni. ® 325 672 _13069
Profesionalno VODENJE POSLOVNIH KNJIG po dogovoru v prostorih naročnika Prednost obr tniki, trgovci. ® 327 638, ponede Ijek, sreda in petek, od 8 12 ure
_13069
TELETEKST GORENJE, 6.500 SIT, na 2 čeka ® 216-946 13109
SATELITSKE ANTENE, cena z montažo 750 D F. M ® 216 945
Okrog italijansks restavracije M0NA LISA zopet lepo dlii! VABI VAS STARA • ORIGINALNA "EKIPA" S ŠE RAZŠIRJENO PONUDBO DOBROT! Odprto: od 12. do 24. ure. Tel.: 324-116
OD VOLNE DO PULOVERJEV NA ENEM MESTU!
VELIKA IZBIRA!
VSE ZA ŠIVANJE IN PLETENJE PO UGODNIH CENAH.
POSEBNA PONUDBA ŠOLSKIH COPAT!
STANOVANJA
DVOSOBNO komfortno stanovanje v strogem centru Jesenic, velikosti 57 kv.m., cena ugodna, prodamo. ® 85-406 ali 861-204, dopoldne^_12642
ENOSOBNO stanovanje s telefonom, najamem. ® 326-090 12692
V Kranju kupim DVO ali DVOIN-POLSOBNO stanovanje s telefonom, centralno in balkonom. ® 328-188_12713
Opremljeno SOBO v Kranju, od-dam Slovencu. ® 327 950 12756
ENOSOBNO stanovanje, 40 kvad. m, s centrano in telefonom, enoletno predplačilo, oddam na Plani ni. ® 324-925_12772
ENOSOBNO stanovanje, 49 kvad. m, zamenjam za DVOSOBNO z enim ali dvema kabinetoma. ® 328-457_12786
GARSONJERO ali ENOSOBNO stanovanje v Kranju ali škof ji Loki, nujno najamem. ® 222-369 12792
STANOVANJSKO PRAVICO 4 -sobnega stanovanja v Kranju (center), primerno za pisarne, odstopimo za dva in polsobno stanovanje. šifra: UGODNA MENJAVA 12816
STANOVANJE, dvosobno + 2 ka bineta, zamenjam za enosobno stanovanje. Janeza Puharja 10, stanovanje 28 12867
ENOSOBNO stanovanje, komfort-no, s telefonom, v prtličju, v Krna-ju, prodam ® 327-852 12886
GARSONJEERO ali enosobno sta-novanje v Škofji Loki, kupim ® 061/342-248_12888
DVO ALI TRISOBNO stanovanje, najamem v Kranju ® 212-702 _12917
STANOVANJE, najame mlada družina v Tržiču ali bližnji okolici ® 51 638_12922
Malada družina najame STANO VANEJ v Kranju ® 241 543 12946 STANOVANJE za dve osebi v Kra nju, iščem. ® 324-025 13046
OPREMLJENO stanovanje, najamem ® 403-172 13067
Oče s hčerko najame v Kranju ne opremljeno SOBO ali GARSONJE RO s kuhinjo in kopalnico ® 324 387 13106
VOZILA DELI
CITROEN BX, VISA, GS rablje ni deli in odkup nevoznih avtomo bilov Citroen ® 892 194     12683
Dve novi GUMI Simperit 155, pro dam ® 242 164_12815
FIAT, ZASTAVA, SEAT 850, nevo zen, iščem ® 241 759 12828
Prodam 1988/10'
LADO karavan r? 41 662
letnik 12833
R 4, prodam po delih ® 45 349
_12962
za Fiat Uno, nov, prodam ® 84 216 13074
VOZILA
MERCEDEZ 406, letnik 1974, pro dam Dobnikar Franc, Zg Brnik 132, Cerklje._12677
ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1984, registriran do 7/1993, prodam za 2300 DEM ® 326 338 ali 323 357 _12899
JUGO 45 E, letnik 1987, prodam ® 79 920_12751
VOLKSVVAGEN HROSC, letnik 1945 1955. kupi ljubitelj ® 326 767_12764
AX diesel, letnik 1990 prodam ali menjam za večji atvo karavan. ® 696 070 *_12760
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985. prodam ® 61 209_12761
GOLF JGL letnik 1982, prodam ® 622 191_12766
AVTO SKALA 128, letnik 1988, re gistriran 1989. prodam ® 721 660
ZASTAVO 750, letnik 1980, registriran do 20.12. 1992, prodam. ® 41-710_12777
ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Ovšiše 53, Podnart 12778
KOMBI MASTER R forgon, letnik
1986, prodam. Zadnikar, Zalog 10, pri Goricah_12779
OPEL ADKONA 16 S, letnik 1982, registriran do 2.1993, prodam za 4.600 DEM® 323-910 12788
GOLFA, letnik 1987/88, kupim od prvega lastnika. ® 622-516 12789
RENAULT 11 GTL, letnik 1984, prodam. ® 323-573_12801
R 5 campus, letnik 1990, prodam. Borovnik, Mlaka, Zagrajšnikova 11, Kranj.® 064/218-798 12802
JUGO 55, letnik 1990, prodam. No-va vas 3, Radovljica. ® 73-047 LADO SAMARO 1300, karamboli-ran  sprednji  del,  prodam. ® 327-692_12807
ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam za 850 DEM ® 327-369
_12810
ZASTAVO 750, letnik 1977, v voznem stanju. Aljančič, Podbrezje 166, duplje_12817
FIAT, ZASTAVA. SEAT 850, nevo-zen, iščem ® 241 759 12826
ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1987, registrirana do 5/1993, garažiran, avtoradio, prodam za 3.600 DEM. ® 77-394, Ljubljanska 1, Bled
ZASTAVO 101, letnik I977, dobro ohranjeno, rahlo zaleteno, prevoženih 100.000 km, (tudi po delih), ugodno prodam. ® 46-310 12834 YUGO SKALA letnik 1988/89, pro dam® 75-735_12837
FIAT 127, letnik I978, registriran do 3/1993, prodam ® 57 921 12839
YUGO 45, letnik I988, cena 3 500 DEM, prodam ® 43 158 12842
LADO SAMARO, letnik 1988, do bro ohranjeno, prodam ® 326 278 12844
126 P, letnik 1979, ugodno prodam ® 73 666 12847
JUGO 55, letnik 4/1989, prodam ali menjam za doplačilo za večji avto ® 802 264_12866
AVTO SIMKO. prodam Preska 18, stanovanje 24, popoldan 12871
GOLF JXD, letnik 1985, lepo ohra njen, prodam za 8.600 DEM Muz ga, Alpska 3, Bled 12872
CTX 80, letnik 1991, registracija do 8/1993, dodatno opremljen, malo vožen, prodam ® 633 881 12873
FORD ORION, star eno leto, mož nost menjave, prodam ® 323 015 _12875
GOLFA, letnik 1977, lepo ohranjen, prodam ® 45 209_12877
126 P, prodam za 1 500 DEM ® 211 746, zvečer_12879
AX ALAURA, nov, prodam ® 64 378_12881
ŠKODO 120 LS, letnik 1982, cena po dogovoru, prodam ® 695 177 _12889
JUGO 45/A, bele barve, letnik
1987, prodam Prebačevo 61 12898
GOLF diesel, letnik 1984, z dodat no opremo, prodam ® 43 511 _12899
ZASTAVO 101 Con Fort, letnik 1982. registriran do aprila 1993. p.od.im ® 326 694 12901
ZASTAVO 101 GT, letnik 1984, re gistrano še eno leto ® 328 269 _12902
OPEL MANTO, letnik 1977/80, re gistriran 2/1993, prodam Vičič. Planina 37_12910
ZASTAVO 750. latnik 10/1985, pro dam ® 221 223 12914
BRAZDA
iz Pol|Sice pn Podnartu. lel 064/70-225
ODKUPUJEMO
SMREKOVO IN BUKOVO HLODOVINO
PRODAJAMO
PLOHE, COLARICE. TRA ME IN ZAMANJE SE PRIPOROČAMO'
^SAT-SISTEMI
Satehlske antene TRIAX • vrhunske kvalitete premera 70 cm Spreiemmk FREE C0MM-0R 94/2 opremljen z grafičnimi navodili m tipko HELP Konvertor 0.9 - 1 d& Rok dobave takoj, oziroma najkasneje v 48 urah Garanciia 1 leto, pooblaščeni servis, zagotovljeni rezervni deli Možnost plačila na obroke
SAT SISTEMI BERNARD
Moste 26/a, Žirovnica, 084-801-203
FIAT 850, letnik 1984, prodam. ® 75-336_12916
JUGO koral 45, letnik 1988, pro-dam. ® 74-505_12922
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 12/1985 in ZASTAVO 101 komfort, letnik 1982, registrirano celo leto, prodam. Repič, Trboje 56 12923 GS 1.3, izredno ohranjen, prodam Predoslje 107_12926
JUGO 45, letnik 1990, prodam 1» 4.700 DEM® 631-632 12926 ZASTRAVO 101 super, letnik 1978 prevoženih 100.000 km, registrirana do junija 1993, prodam. 9 51-327_12934
ZASTAVO 101, letnik 1977, registriran do 5/1993, prodam. <B
43-323_12936
VW 1200 J, letnik 1976, registriran, dobro ohranjen z generalno obnovljenim motorjeem. ® 329-888 • __ 12937
ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano, prodam za 160 DEM. m 59 038_1294J
ZASTAVO 750, letnik 10/1985, prodam® 221-223_129«
ZASTAVO 101, letnik 1984, registrirana celo leto, prodam. WL 327-454
12943
ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano 6 1993, prodam K 421-417_12944
ŠKODA 105 L, letnik 12/1g5 ugodno prodam. ® 241 -543 1294/
GOLF diesel, S paket, letnik 1985,
prodam g 70-055_129?Z
VW 1200 J, letnik 1975, rogitrir»n do maja 1993, zelo ugodno p'0'
dam ® 45-144_1296»
VOZILA Pasat, Lada, Honda, Su-zukv, Ford 93, prodajamo TEHNO-CAR škofja Loka, ® 632 840
12959
'n'k,'2*3
ALFA romeo 33 1.3 S, prodam ® 66 061
SUBARU Legacy karavan 1.8 I VVD, črne metalne barve, letni* marc/1991 prodam ali zamenjam za cenejši vato ® 622 595 JJ 632 206__1297]
ZASTAVO 128, letnik 1985, "0°.^ prodam ® 312 309 KADETT 13 LS, 5 vrat. "solza", letnik 1987, registriran do 6/19*"' prevoeženih 68 000 km, V<oAa£l ® 329 606_^J29^
MERCEDEZ 220 D 70, komplet"0 obnovljen in registriran, Pr° „'flc
® 214 072___»«5*
R 4 TL, letnik 1983, ugodno jjjg
dam ® 326 282, zvečer
R  4,  letnik  1984,  prodam 9.
329 094___J*2-'
GOLF, letnik 1978, avtoradio, P'0' dam za 2 500 DEM ® 45 080, terna 431, popoldan, po 16 ur^2999
letnik 1986, r«0i».,rJ^g 50j26jj0^
»tnik 1985/l^jJ
R 4, GTL celo leto prodam
prodam ® 50 825
ZASTAVO 101, letnik
dam ® 632-179__
ZASTAVO 101, Ietnik~l9807 Pjg
dam ® 68 765____
BMW~520, prodam za 3 200 DE Delavska 55, Kranj. Stražišče ^
FLORIDO, letnik 1990, P^'VJ?4
325 078, popoldan__
126 P, letnik 1984, prodamujL 52 243
podjetje za trgovino in storitve
SV DUH 40 Skorja Loka tel /fax 631-190
GOLF III .
diesel in bencin ie oo 25.800 DEM dalje do registracije.
V račun upoitevamo vate rabljeno vorilo' j
V zalogi vse vrste rabljenih voz POSREDNIŠKA PRODAJA!
ZASTAVO 750, letnik 1984, registrirana do 9. 1993, prrodam. ® 310-088_13032
GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam® 79 920 _13033
ŠKODA favorit 135 L, letnik 2/1991, malo vožena, zaščitena in * vlječno kljuko, prodam ® 51-797 13034
RENAULT
S
• NADOMESTNI OEU
• SERVIS IN POPRAVILA
• DODATNA OPREMA RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JLERJI, PREPROGE..
• RAZPRODAJA GUM
CELOVEC tel 9943 463 544000 St Vetter Ring 25-27
Izoliramo cevi centralne kurjave, vodovodne napeljave, hidroizolacije z mineralno volno. AL pločevino ter drugimi materiali.
Branko Rep, Rjava cesta 2/a, LJubljana, tel.: 485-360
KAMNOSEŠTVO
Kamper, Na kalu 16, NAKLO, tel. 47-875
EDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV
satelitski sistemi brain,
99-kanalni sprejemnik, GARANCIJA 12 MESECEV, ATESTIRAMO, SERVIS ZAGOTOVLJEN, MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE tel/»ax: 064/47-372
AKCIJA:
• AKUMULATORJI
• ZIMSKE GUME
• PLATIŠČA
• GUMIJASTE PREPROGE
• SMUČARSKI PRTLJAŽNIKI
• velika izbira avtora
DlOV
• NADOMESTNI DELI
• SERVIS IN POPRAVILA
• GARANCIJA DELA
• LAKIRANJE
• DODATNA OPREMA
KJE?
AUTOHAUS
CELOVEC
Te^TALERSTR 48
t iS*««' 1745 4,1 NA KOROŠKEM
SUBARU
BMX KOLO, večje, modre barve, prodam za 5.000 SIT ® 212-863 _13035
POLONEZA, 3 leta star, ohranjen, garažiran, 5 prestav, novejši tip, registriran do 3 9 1993, ugodno prodam ® 421 521_13038
ZASTAVO 101, letnik 1981, regi-striran do 12/1992, prodam za 1 400 DEM. Pejič Dragoljub, Cesta Revolucije 2/a, Jesenice 13039
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Me-detova 1, Stanovanje 25 13040
TOVORNO VOZILO VOLKSVVA GEN kason, s podaljšano kabino in CERADO, letnik 1974, registriran do 21. 7. 1993, obnovljen, prodam za 3 700 DEM ® 74 526 13049
R 4 GTL, letnik 1981, garažiran, registracija celo leto, prodam. ®
214 198_13053
GOLF JDL. letnik 1982, dobro ohranjen, prodam Danilov, Lojzeta Hrovata 9 13060
JEEP MAHINDRA. letnik 1971, v voznem stanju, prodam ali menjam za osebo vozilo ® 57-685 _13064
BMW 520. prodam za 3200 DEM Delavska 55, Kranj (Stražišče)
GOLF diesel, letnik 1989, prodam. ® 84-216 13075
ZASTAVO 101, letnik 1986, pro dam Agnič, Zg Bitnje 194, pri Puškami 13077
GOLE JXD, model 1987/1988, regi stnran do 15 2 1993, bele barve, prodam Možna menjava za Golfa 1980/1984, ogled popoldan Maric. Planina 70, Kranj 13085
KOBILO Norik. staro 3 leta in pol, vajeno kmečkih del, prodam ali menjam za brejo KOBILO ali8 jalo vo goved ® 802 725 13087
FLORIDO in JUGO 45, oba letnik 1989, prodam ® 214 784 13088
ZASTAVO 101, letnik 1989, garaži ran Denitrol, registriran do 9/1993, ugodno prodam. ® 79 028 13092
ZASTAVO 750, letnik 1984, regi strirano do 9 1993, prodam ® 310 088_13094
ZASTAVO 101 GTL 55. letnik 4/1987 prodam za 3 500 DEM ® 691 469. popoldan 13107
JUGO 45, november/1983, pro dam Oražem, Ručigajeva 44. Kranj,® 216 146 13114
J & J SERVIS
TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvaialcev
Smledmška 80, Krani
Del čas: 9 - 17., tel 329 886
AKCIJSKA PRODAJA SATELITSKIH SISTEMOV
HP-9100 ... 39.900 SIT
omeiena količina
PACE-SS 6060... 49.900 SIT
vrhunska kvaliteta spreiema TV in radijskih programov v stereo
tehniki
V ceno ie vključena montaža Možnost plačila na obroke
ANTENSKE NAPRAVE
Titov  trg  22, Krani, tel: 064/212 107
R 4 GTL, letnik 1985, prodam. Ogled in cena po dogovoru. ® 323-776 _13115
JUGO 45 AX. letnik 12/1987, pre-voženih 37.000 km, registriran do 1/1993, garažiran, dobro vzdrževan, prodam ® 064/328-143
ZAPOSLITVE
PROFESORICO tujih jezikov za delo z otroci IŠČE zdravniška družina. ® 213-034 12704
Redno ali honorarno zaposlim SLAŠČIČARKO ali SLAŠČIČARJA. Šifra: SLAŠČIČARNA 12707
Zastopniški oddelek DZS vabi k sodelovanju komunikativne osebe za informiranje in zastopanje šolskih priročnikov Možnost redne zaposlitve Informacije na ® 310 169 med 19 in 21 uro. 12746
ŠIVILJO redno ali honorarno, zaposlimo ® 223-377 12747
DELO na dom sprejmem. Podkor-šek Ciril, Dalovska 6, Jesenice
ZASLUŽITE s prodajo otroških pripomočkov in kaset angleščine Te- — __ densko izplačilo. ® 325-712, zve- ŽIVALI čer_12783 _
POTNIKE za prodajo kave za Tržič, Kamnik, Mengeš, Medvode, iščemo® 325 712 12784
Zastopniški oddelek DZS vabi k sodelovanju KOMUNIKATIVNE OSEBE za informiranje in zastopanje šolskih priporčnikov Možnost redne zaposlitve ® 633-655, od 19. do 21. ure 12812
IZVAJALCA za stekralrska dela, iš-čem Pogoj natačnost, ® 215-307 _12818
Mlajši par z dveletno hčerko pride na kmetijo kot pomoč v zameno za stanovanje Relacija Radovljica -Lesce   Bled Šifra: PRIDNOST IN
POŠTENOST_12829
PRIPRAVNIKA ključavničarja iš čem. Šifra: KOVINOPLASTIKA
PRODAJALKO za prodajo kozme tičnih izdelkov, iščemo. Šifra UREJENA 12853
Iščemo zastopnike za prodajo kmečkega PRIROČNIKA ® 633 181 12855
NAJUGODNEJŠEGA PONUDNI KA za izdelavo štiriindvajsteih (24) TAPISERIJ, velikost 50 x 80 cm, iš čem šifra KROG_12874
Pridno DEKLE za strežbo gostov v okolici Kranja, zaposlim ® 061/347 988_12882
KOMERCIALNE zastopnike za prodajo na terenu, iščemo Zaposlimo honorarno ali redno ® 064/218 885_12907
UČITELJA, nemškega jezika, ho norano zaposlim ® 78 311 12908 STROJNEGA INŽINIRJA za zasto panje tuje firme na področju hi dravličnih elementov, iščemo Pi sne ponudbe z življenjepisom in zadnjim spričevalom poslati na naslov LE TEHNIKA, Hrastje 75. Kranj_12929
POSTANITE svetovalec ljudem, kako lahko poceni zavarujejo svoj dom pred vlomilci ® 621 794
_12933
PREŠIVAI K A s prakso takoj (Jotu honorarno delo ® 631 685 12951
HONORARNO zaposlimo DEKLE v živilski trgovoni v škofji Loki ® 620 263 12983
DELO na domu in odličen zaslu žek, nudim Pošljite kratek življe njepis in kuvertno z znamko ter svoj naslov pod Šifra NI AKVIZI TERSTVO_12987
DELO na domu (leplenje, sestavljene, pakiraneje, enostavno strojno šivanje ali karkoli druge ga), iščem Šifra HONORARNO
Pogoji za velike zaslužke po šolah najboljši ARTIKLI, najugodnejši !><-.,.,i        )28 Olfl 12994
Za svetovno priznano firmo išče mo zastopnike Ponudbe na BO TON d.o.o. Golniška 2. Kranj 13022
SERIJSKO šivanje na dom, sprej mem ® 46 083_13026
Simpatično DEKLE za strežbo, iščemo Informacije osebno v go stilni Seiem v Kranju 13036
SKB - Al'Kl M
Prva registrirana zastavljalnica na Slovenskem išče v Sloveniji
sodelavce / ustreznimi poslovnimi prostori in ustreznim kadrom r.\ izvajanje dejavnosti lomi..inim y.\ kreditiranja (ZA-
STAVUALNK A).
Nudimo ustrezno, za lo dejavnost potrebno znanje, tehnolo Ki|<>, računalniški program s strojno opremo ter vsakodne-\ no finančno spremljano
POnudlH pričakuje SkU AURUM, Ljubljana, Slovenski 5o SH, tel   117 v>S1, fax: Tli OK(>
Izredna priložnost, delo na farmah v tujini ali obiranje SADJA ali HMELJA. Ekskluzivni katalog 350 SIT. Podgoršek, Kropa 31 d, Kropa _13050
SAMOSTOJNEGA KUHARJA ali kuharico, zaposlimo ® 50-691 _13058
ZAPOSLIMO več zunanjih sodelavcev na področju celotne Slovenije. Pogoj VI stopnja izobrazbe, starost 21 let Zaželjeno poznavanje obrti: strojništvo, elektrotehnika ® 218-436. nedeljo dopoldan
REDNO ZAPOSLIM voznika mo-tornih vozil s C in E kategorijo, s prakso. Šifra: PRAKSA 13101
Takoj iščem gradbeno skupino za dozidavo prizidka. ® 721-352, zvečer 13113
Nikar doma ne tarnajte, da ni dela. DZS nudi redno ali honorano zaposlitev na področju zastopstva. Če ste smozavestni in delovni boste tudi uspešni pri predstavljanju Velikega atlasa sveta, slovarjev in enciklopedij. ® 74-584, med 10 in 12. uro, v petek 13117
KOKOŠI, enoletne, in KRAVO po izbiri, prodam Ažman Suha 5
2 KUŽKA mešanca, prodam. ® 77-022_12753
TELIČKO simentalko, 100 kg težko, prodam. Britof 315, Kranj 12763
PUJSKE za odojke, prodam. Arh, Tupaliče 10, Preddvor 12764
MLADIČE, čistokrvne, brez rodov-nika, prodam ® 215-701 12771
TELICO, brejo, črno, prodam. ® 65 171__12775
NEMŠKE OVČARJE, odličnih rodovniških staršev, stare 8 tednov, cepljene, poceni prodam. Spodnja Besnica 79/b, ® 403 286 12782
PAPIGE nimfe, prodam ® 312 192, Belec, Zg Bitnje 120
MUCO. čistokrvno, perzijsko, ugodno prodam ® 49 538 12799
TELETA, prodam ® 422 689. Frantar Cirl. Zg Brnik 73 12803
KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, prodam ® 621 475, Oman, Zrni nec 12, Škofja Loka 12808
Mlado KRAVO frizijko, prodam ® 876 135, petek popoldan 12825
BIKCA. 150 kg težkega, prodam za 270SIT/kg ® 68 515 12840
TELICE, breje, prodam ali menjam za jalovo govedo Virmaše 42, Škof ja Loka 12857
BIKCA simentalca, 10 dni starega, kupim ® 45 705 12862
KOZO z mlekom in MLADICO, sta ro 7 mesecev, ter TELIČKO simen talko, staro 3 tedne, prodam ® 49 540 12863
BIKCA simentalca, do 70 kg težke ga, kupim ® 802 726 12876
MESO od krave, ter MLADO kravo simentalko, prodam ® 622 480
DOBRO MLEKARICO, ki bo okto bra tretjič telila, prodam Čebulj, Vopovlje 16, Sp Brnik 12891
HRČKE, prodam ® 324 457 12900
TELICO simentalko, 5 mesecev brejo, prodam Strahinj 80. ® 48 093_12945
KRAVO, simentalko brejo, lahko s teletom, prodam ® 422 598
_12950
PRAŠIČA, težka do 120 kg, pro dam ® 422 673_12954
BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam Čirče 13 12957
POLOVICO bikovega mesa, star do 2 leti, prodam ® 841 108
BIKCE simentalca, kupim. ® 57 267__12965
BIKCA, starega teden dni, pro dam Lahovče 17, Cerklje 12970
Mlade rjave KOKOŠI? v začetku nesnosti, prodajamo Beleharjeva 49. Šenčur_12973
PRAŠIČE, težke 15 do 80 kg težke, prodam ® 57 280_12975
KRAVO sivko, brejo 4 mesece, prodam Zupan. Zabreznica 17 _12980
KRAVO, jalovo, starejšo in SMRE KOVE plohe, deske (suhe  50. 25),
prodam ® 4?? 0331_12993
KOKOŠI, dobre nesnice. prodam po ugodni ceni ® 47 716 12995
BIKCA simentalca. težkega 100 kg. prodam Plevelj. Velesovo 12
__12996
PUJSKE, stare 7 tdnov, prodam ® 622 160_12997
TELIČKO simentalko, teiko 140 kg, prodam ® 49 444_13007
BIKCA, starega teden dni, pro dam ® 70 149_13016
BIKCA Min.Mit,ili ,i 4 todno starti «).. prodam «■ 403 191 13028 KOKOŠI   n.••.m, o   Ii>t<> ,Jm staro
prodam za zakol ali nadaljno rejo ® 70 410 ali 70 706_13031
KRAVO sementalko v 9 mesecu breipsti. prodam Mlakarjeva ulica 43. Šenčur 13056
KOKOŠI, enoletne, prodam po 150 SIT. Žeje 19,® 70-503 13081
BIKCA simentalca, 10 dni starega, prodam. ® 43-483 13082
PRAŠIČE, težke od 15 - 70 kg ter KOZE in KOZLA, prodam. Kapus, Zagoriška 16, Bled
PRAŠIČE, večje in manjše, prodam. ® 627-029 13102
PRAŠIČE, 30 kg težke, prodam po 290 SIT za kg Česen, Pod slemenom 5, Križe 13104
KRAVO, 4 mesece brejo, prodam.
13084   ® 622-168
13112
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
FRANC KOKALJ ■
iz Tržiča, Kovorska c. 13 upokojenec Tovarne obutve PEKO Tržič
Od pokojnika smo se poslovili v torek, 15. septembra 1992, ob 11. uri na pokopališču v Kovorju.
TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
KARLA ROZMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in tola-žilne besede. Posebej se zahvaljujemo fizioterapevtki Francki, sestram in bratom, sosedom, dr. Bavdku in vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob premagovanju njegove dolgotrajne in usodne bolezni.
Vsi njegovi
Hrastje, 30. avgusta 1992
OSMRTNICA
Umrla je naša draga
GABRIJELA BOŽIČ
roj. Kramar
Pokopali smo jo v družinskem krogu dne 16. septembra 1992 na pokopališču Bitnje.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre, tete, svakinje in sestrične
ANTONIJE JEKOVEC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo v času njene hude bolezni obiskovali in ji lajšali trpljenje. Prav tako se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Bašelj, 31. avgusta 1992
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in praočeta
JOŽETA ŠTULA RJA
se iskreno zahvaljujemo inštitutu Golnik, doktorici Rup-nikovi in sestram internega oddelka 400, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Zahvala gre tudi vsem lott* »lom, vsem, ki ste mu darovali toliko cvetja, še posebej družini Vidic. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Kokri. a. 12. septembra 1992
Koliko (e vreden tolar
V menjalnicah so bili v četrtek, 17. septembra, ob 13. uri tečaji naslednji:
menjalnica
valuta, nakupni / prodajni tečaj
Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled
D-D Publikum Kranj
Geoss Medvode
Hranilnica LO\, d. d. Kranj
HIDA - tržnica Ljubljana
IN VEST Skofja Loka
LB — Gorenjska banka Kranj
Merkur — Partner Kranj
MIKEL Stražisče
Bled LOREMA
Poštna banka, d. d. (na poštah)
SHP — Slov. pos. in hran. Kranj
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)
Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica)
Wilfan Kranj
Otok Bled
DEM		ATS		HRD
56,30	58,10	7,95	8,20	18/26
56.80	57,90	8.00	8,25	20/30
57,20	58.09	8,02	8,22	22/27
57^0	57.90	8,00	8.20	25/29
56,80	58.00	7,90	8,20	20/30
57,40	5830	8,07	8,25	22/27
57.00	57,90	8,05	8,23	20/29
5630	58,15	7,76	8,16	—
56,10	57,60	7,97	8,18	20/30
5735	57,65	8,03	8,14	23/27
56,70	57,70	7,90	8.20	—
55,10	57,80	7,64	8,10	_
56,70	57,80	7,90	8,15	_
56,70	57,05	8,05	8,10	—
56,70	57,90	7,92	8,15	24/28
57,00	58,00	7,90	8.20	_
57,00	57,80	8.00	8,10	22/28
Sodba mamilaški šesterici iz zaloškega gozda
Hašiš morda ni nevaren, je pa prepovedan
Kazni od enega leta in tri mesece do treh let zapora, izgon za tuja državljana.
Kranj, 16. septembra - Po tridnevni glavni obravnavi (19. in 20. avgusta ter danes) je predsednik senata kranjskega temeljnega sodišča Anton Subic popoldne razglasil sodbo za šesterico obtoženih kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, za kar je po veljavnem (zveznem) zakonu zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Sodišče je obtožence kljub poskusom zagovornikov, da bi jih prikazalo kot neprištevne in omalovaževanju teže dejanja, češ da je šlo za trgovanje z "manj nnarno" mehko drogo (hašiš), spoznalo za družbeno nevarne in krive.
Menjalniški tečaji so v tem tednu doživeli manj sprememb kot tečajnica Banke Slovenije, na kateri se srednji tečaj za DEM hitro bliža 57.- tolarjem. Včeraj je bil prodajni tečaj na tečajnici Banke Slovenije za 100.- DEM že 5.699,099 SIT - v menjalnicah pa so včeraj nemške marke prodajali še kar po vsega 57,70 tolarja pri najugodnejših ponudnikih. Hkrati je bilo včeraj možno marke prodati tudi po 57,45 tolarja - napoved guvernerja Banke Slovenije dr. Arharja in finančnega ministra mag. Gasparija o postopni izenačitvi uradnega, podjetniškega in mmenjalniških tečajev se kar očitno uresničuje. Preglednica včerajšnjih tečajev menjalnic, ki kot pooblaščene za menjalniške posle delajo na širšem območju Gorenjske in jih dvakrat tedensko predstavljamo z bistvom njihove ponudbe v Gorenjskem glasu, pa izkazuje običajne razlike. Večje banke (Abanka, LB Gorenjska banka in SKB banka) so odkupne tečaje določile kar krepko pod 57.- SIT za marko oziroma pod 8.- SIT za avstrijski šiling; prodajne tečaje pa čez 58.- tolarjev za marko in okrog 8,20 za šiling. Konkurenčne manjše menjalnice (npr. Hranilnica Lon, D-D Publikum, Otok, Invest, Lorema, Aval, SHP itd.) pa imajo med odkupnim in prodajnim tečajem za nemško marko precej manjšo razliko, ki praviloma ne presega več enega tolarja. Trend tečajev v vseh menjalnicah pa je očiten: devize postajajo spet dražje, poleg tega pa v marsikateri menjalnici občasno mark, šilingov, dolarjev in frankov povsem zmanjka, preskrbljenost s hrvaškimi dinarji pa je večidel tudi slaba.
Na Ljubljanski borzi je bilo zadnji teden letošnjega poletja nekako preveč mirno. Dnevni promet borze kljub poslovno živahnemu septembru ni bistveno večji kot julija in avgusta - ob torkih v četrtkih borzni posredniki na parketu poslovne stavbe Ajdovščina 1 v Ljubljani opravijo povprečno za dober milijon DEM prometa. Relativno malo je borznega prometa z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije (60-dnevni; 120-dnevni in dvodnevni oz. »dvojčki«), k skupni vsoti tako torkovega kot včerajšnjega sestanka pa je največ prispevala - tako kot praktično na vsakem sestanku - obveznica Republike Slovenije, 2. izdaja (RSL 2). Ta obveznica je septembra še za kanček zanimivejša, saj zapada I. oktobra v plačilo četrti kupon za izplačilo obresti. Borzni tečaj obveznice RSL 2 že kar nekaj časa vztraja nad 85,0 - kar je dokaj visoko. Podobno je s prvo državno obveznico (RSL 1), ki se je že pred časom odlepila z magičnega tečaja 113,0 in od sestanka do sestanka pleše po tečaju med 117,0 in 118,0. Od komunalnih (občinskih) obveznic slovenskih mest in občin kotirajo na Ljubljanski borzi le tri: Mesto Ljubljana (že nekaj časa s tečajem okrog 85.0), Občina Laško (tudi z borznim tečajem čez 83,0) in Občina Zagorje ob Savi (ki si od sestanka do sestanka na borzi vse bolj krepi ugled in pri npr. včerajšnjem tečaju 75,5 investitorju prinaša 25-odstoten donos!). Kdor verjame v gospodarsko zaledje občin Laško in Zagorje ob Savi, oziroma v varnost in jamstvo naložbe v oba vrednostna papirja, bo prosta sredstva usmeril v nakup teh obveznic.
Sodišče je prisodilo Alešu Bavdku tri leta zapora. Iztoku Golobu dve leti, Paolu Hodži dve leti in deset mesecev ter izgon iz Slovenije po pravnomočnosti sodbe in prestani kazni, Dejanu Vlahoviču leto in tri mesece zapora, Lucianu Ška-barju leto in šest mesecev ter izgon iz Slovenije, Milanu Cu-bakanoviču leto in dest mesecev zapora. Peterici, razen Iztoku Golobu, ki je zaradi zmanj-
šane prištevnosti aa prostosti, je sodišče podaljšalo pripor. V priporu so od 17. junija, potem ko jih je policija zalotila pri preprodaji hašiša v gozdu pri Zalogu blizu Cerkelj in presekala njihovo kriminalno dejavnost, ki je trajala pol leta.
Predmet razsodbe je bilo v preiskavi in nato na obravnavi dokazanih pet kupčij šesterice z mamili, v katerih je šlo za najmanj 8,8 kilograma hašiša.
NAJ AVLJAMO
Srečanje turističnih delavcev Gorenjske
Kranj, 17. septembra - V soboto, 22. septembra, se bodo na 22. srečanju v Kranju zbrali turistični delavci Gorenjske. Srečanje pripravlja Gorenjska turistična zveza, ki letos praznuje 35-letnico delovanja, skupaj z občinsko turistično zvezo Kranj. Uradni del srečanja s podelitvijo priznanj za najbolj urejen kraj in za najboljši turistični podmladek bo ob 17.30 v hotelu Creina. Ob tej priložnosti pa bosta posebni priznanji dobili tudi turistični društvi Kokrica za 20-letno in turistično društvo Preddvor za 60-let-no tradicijo turističnega delovanja.
Sicer pa si bodo udeleženci srečanja, ki jih bo pred hotelom Creina pozdravil podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj Stane Vreček, najprej ogledali znamenitosti mesta, mestno hišo z etnološko zbirko, kostnico in cerkev. Na srečanju pa bodo v kulturnem programu sodelovali člani Kuda Primskovo in Vida Učakar-jeva s citrami. Na srečanje so prireditelji povabili tudi ministra za turizem R Slovenije mag. Janeza Siršeta Pokrovitelj letošnjega 22. srečanja turističnih delavcev Goreniske pa bo Zavarovalnica Adriatic, d.d. Koper, PE Kranj.
Predavanje in priznanja gobarjem - Pokljuka - V Penzionu Jelka na Pokljuki, s katerim zdaj upravljata Vesna in Boris, bo v soboto, 19. septembra, ob 20.30 zanimivo predavanje o nabiranju in poznavanju gob. Predavatelj bo znani razpozna-valec (determinator) gob Franc Vrhovnik iz Gobarske družine Kranj. Udeleženci na predavanje lahko prinesejo tudi gobe, ki so jih nabrali, a jih ne poznajo. V nedeljo, 20. septembra, pa bo pri Penzionu Jelka gobarska prireditev. Po dopoldanskem nabiranju gob bo ob
1,3 kilograma mamila so policisti zasegli v Bavdkovem stanovanju v Ljubljani, Hodžiju so odvzeli tri kilograme, preostalo količino je že prodal naprej. Sodišče je obtožencem odvzelo tudi denar, s katerim so kupče-vali, največ - 1,3 milijona lir -Alešu Bavdku.
V obrazložitvi sodbe je Anton Subic dejal, da so imeli obtoženci "srečo", ker jih namestnik javnega tožilca ni tožil kot organizirano skupino, čeprav vse kaže na profesionalnost in organiziranost; dva sta bila na strani prodajalca (Bavdek, Golob), dva na strani kupca (Hodži. Skabar) in dva na strani posrednika (Čubakanovič, Vlaho-vič). Pri Golobu in Vlahoviču je že tožilec upošteval bistveno zmanjšano prištevnost, kar je
15. uri podelitev priznanj za najboljše na področju tako imenovanih gobarskih veščin. Ob glasbi bodo postregli tudi z gobjimi specialitetami. • (až)
S kolesi v Komendo - Kolesarska sekcija pri društvu upokojencev Kranj prireja kolesarski izlet v Komendo. Udeleženci si bodo tam ogledali knjižnico in druge zanimivosti. Izlet bo v torek, 29. septembra, start ob 8. uri izpred doma DU Kranj v Tomšičevi 4.
Slovesnost v Ljubljani - Kranj
Ob 50-letnici ustanovitve prvih slovenskih brigad in s tem preraščanja partizanske v narodnoosvobodilno vojsko Slovenije bo v soboto. 19. septembra.
potrdil tudi sodni izvedenec, psihiater iz begunjske bolnišnice dr. Marko Skulj. Kljub temu so vsi vedeli, kaj počnejo, da gre za prepovedano drogo, njihov motiv je bil denar, zaslužek, razen pri Škabarju, ki mu okoriščanje ni dokazano. Via-hovič in Čubakanovič za deset gramov hašiša gotovo ne bi nosila kože naprodaj. Golob in Bavdek, ki sta hašiš nabavila na Nizozemskem, sta ju morala nagraditi za posredništvo.
Način kriminalnega dejanja in količina droge za preprodajo sta sodišču narekovala izrek zaporne kazni. Te so različne, pri vsakem obtožencu je sodišče upoštevalo svojstvene olajševalne okolnosti. Res pa je. da so si z začetkom uživanja droge ustvarili vzorec svojega življenja, niti trenutka, kar so jih pfl' jeli, niso pokazali obžalovanja, ker so prepovedano drogo sejali med nove uživalce. Sodišče je upoštevalo, da gre za mehko drogo, ni pa sprejelo zdravniške in sociološke razlage, da hašiš ni škodljiv, nevaren. Z3' kon ga prepoveduje. • H. J*" lovčan
GAULOISES BLONDES
ob 11. uri na Trgu Republike V Ljubljani osrednja slovesnost-Iz Kranja bo organiziran avtobusni prevoz izpred hotela Creina ob 9. uri. Cena prevoza v Ljubljano in nazaj je 160 tolarjev. • (ip)
Kališče in Ledine odprla -Kranj - V teh predjesenskih dneh, ko so izleti in pohodi v hribe zelo priljubljeni, 'so nam iz Planinskega društva Kranj sporočili, da sta koči na K-a''. ču in na Ledinah ob koncu tedna (sobota in nedelja) odprt' Koča na Kališču bo odprta tU-
di v prihodnje (če le ne bo
ob
koncu tedna izredno slabo VI** me), na Ledinah pa do nadaU' njega. • (*>.)
V
IZKORISTITE PRILOŽNOST
—NAKIT—
KURILNEGA OLJA
ZA
GOSPODINJSTVO
Včerajšnji dan si bosla zakonca Viktor in Klavdtja Zima iz Visoč pri Tržiču gotovo za vedno zapomnila. V Merkunevi nagradni igri, ki se je pred kratkim zaključila, sta bila izžrebana za prvo nagrado V prodajalni DOM v Naklem sta preiela čisto nov avtomobil Citroen ZX avantage Iskrene čestitke in srečno vožnjo jima želimo tudi "glasova" Foto D Gazvoda
STRDISCE POD -10 C • VSEBNOST ŽVEPLA NAJVEČ DO 0,30/o . S STANDARDOM DOVOLJENO 1%
UGODNI PLAČILNI POGOJI
ZA KOLIČINE NAD 1000 LITROV
PLAČILO NA TRI OBROKE S ČEKI
BREZ OBRESTI
OB TAKOJŠNJEM PLACHU 50% POPUSTA PRI PREVOZU
KOLIČINE SO OMEJENE ZATO R)HrnTE V NAJBLIŽJO PETROLOVO SKLADIŠČE