List ljudstvu v pouk in zabavo.
\

Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora * pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. -društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. S. — Rokopisi
naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od ¿postopne petitvrste za enkrat 18 "vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za stane fesseda 5 vin., Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., izjave in Poslano 36 vin. — inserati se sprejemajo do torka
Naročnina za Nemčijo 6 K, za dram tcvenavttrHskt fefcfc i - List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliikeg« (tekov* ■e ne vračajo. - Upravništvo: Koroška cesta ite* K iprdMi
večkratne oglate primeren popust V oddelku „Mala opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
i* ' t ■ Naš cesar.
-•. u
>sr
K- '	Maribor, 21. novembra.
Naš cesar je bolan. Ta dogodek" je potisnil Vsfi drugo v ozadje: Avstrijski najroclii z napeto pozornostjo in sočutnih src pričakujejo iz Duplja, novic o njegovi bolezni! fcadpr se, našemu cegarj« približa, nesreča v katerikoli oMiki, tedaj Zatrepetajo srca, u-danih državljanov v prisrčliem feoSutju in vroče molitve se dvigajo k Bogu. Tako tudi. sedaj, ko nam iz Dunaja poročayo, da je naš cesar zbolel in da se mu bolezen še ni zboljšala. ■ , ~ - > Danes se nam iz -Dunaja poroča: r Pri Njegovem Veličanstvu se je v pretekli noči (od nedelje na pondeljek) pojavilo lanko vnetje v desnem delu pljuč. .V katarju ni bilo nobene spremembe. Cesarjeva vročina zjutraj je znašala 38 stopinj, zvečer pa 37.8. Srce deluje dobro, (Shanje je enpJk^n^f-po .mirno, t§k s£ je zmanjšal. _
'Cesar je bil celi dan pokonpu, se ni vlegel, je delal do večera sprejel najvišjega dvornega komor-nika kneza MontenuOvo, generalna pribočnika grofa Paar in pl, BoHras, Ravnatelja, kabinetne pisalne pl. Schiessl, sekcijskega načelnika pl. Daruvari in nadvojvodo feldmaršali'. Friderika.
Slovenci smo polni sočutjk za visokega bolnika. Naša globoka želja je, ,tiar bi se mu kmalu zopet vrnilo po^olhb ždravje, katerega v sedanjih težkih časih potrebuje v podvojeni meri. Naj tudi Bog kmar Iu podeli odločilno zmago našim hrabrim armajdam, da potem prisije nad vladarja in njegove narode zlata solnce miru in sreče.
Nenemški narodi.
r, Dunajski časopisi poročajo, da so se dne 16. nov. na Dunaju Zbrali zastopniki nenemških strank, da se posvetujejo o položaju,, ki je nastal vsled obljube, da se da Galiciji samouprava, in vsled tega, ker so se nemške stranke združile na zahteve, da se uvede nemški državni jezik, da, se odcepi Galicija in da se Avstrija politično, gospodarsko in vojaško z-
, i r(v>	j .	. i ■■	-.	i : nf ( t. ■■ ■
.. .-;. .-	'h
druži z Nemčijo. Od Slovencev] sta bila pri posvetovanju navzoča poslanca dr. Korošec in dr. Krek. Nadalje so se udeležili posvetovanja Cehi, Rusini (Ukrajinci) in Rumuni. Le Italijani niso bdi: zastopani.
Kakor nadalje poročajo dunajski listi, so se zastopniki nenemških narodov združili, dat bodo v svojih strankah, časopisih in pri vladi odločno in nepopustljivo zastopali to-ie načelo: Galicija naj, dobi še le tedaj samoupravo, ko se bo tudi drugim naro* dom zasiguraJ postavnim potom v državnem zboru narodni in gospodarski obstoj; vi Avstriji morajo v jezikovnem in vsakem oziru veljati za vse narojde e-na^fle pravice; Avstrija pod vladarsko hišo Habsbur-žanov mora, ostati samostojna,, neodvisna ter mora vse izostati, kar bi ji škodilo kot velesili.
Posvetovanje zastopnikov nenemških narodov, in njih pametne, za veličino Avstrije neobhodno potrebne zahteve, so vzbudile v političnih krogih veliko zanimanje in pri vseh poštenih domoljubih odkrito odobravanje
Nove i*aj\sišj€> cene v nadrobni prodaji.
Za moko.
Cesarska namestnija je v deželnem zakoniku po.d št. 117 objavilo odredb* s kafiero se nai podlagi veljavnih izmletvenih predpisov nastavijo sledeče najvišje cene:
1, Za vse občine v deželi, ki ležijo ob kaki železniški postaji ali so od iste oddaljene k večjemu le 3 kilometre:
1 K 20 v 90 v 99 v 67 v 67 v 50 v 50 v 50 v 50 v 50 v , 'r 66 v 75 v 80 v
1 kg pšenične moke za peko . . . pšehični zdrob in moka iz zdroba . pšenična moka za kuho 1 . . . . pšenična moka za kuho II ... .
ječmena moka za kuho.....
pšenična jednaka moka (izmletje 86%)
pšenična krušna moka......
ržena jednaka moka ......
.ječmena krušna moka ......
ovsena moka .........
koruzna povprečna moka . . . . . ajdova povprečna moka ..../. ječmenček (štajerskega, izvora) . . . za 1 kilogram.
ti '■■
„.-i ■}
Vojni spomini.
s
(Napisal Januš Goleč.)
•'--:. ■ -i1- , : Slovo.
„Zakaj vsak, ktlpr se povišuje, bo ponižan!" Gotovo nobene svetopisemske Lesede se niso v moji duši 111 telesu tolikokrat dobesedno vdejstvile, kakor te. Je že pač taka podefdovaina navada med če-trtoletniki-bogoslovci, da si no meneč za višjo cerkveno oblast po svojih željah in okusu izbirajo kapla-nije.	_	T , ,
Te prestare navade sem se oklenil tudi in pozidal prvo kaplanijo v lepe, bogate — vinske kra^ je Vzor plačila za svežfe dušepasdirstvo mi j6 bila vinska klet pod kaplanijo, kjer bi po bogati vinski zbirci ob pipi dunana prisluškoval Šumenju in vretju lastnega vinskega mošta-
Niso bile sicer skromne te moje želje, pozidane na tako neidealno — materijelno podlago, pat lastil sem si-njih vjdejstvitev kot sin dežele, kjer raste — vinska trta.	"v
Seve, kar sem sanjal in mislili sem tudi z jezikom razbrbot))! tovarišem. • Prijatelji, alkoholnega duha in šelesta so pritrjevali mojim kletarskim idealom prihodnjosti; oni, nežnejših in višjih poletov, so mi pa podirali ljubke sanje z božjo besedo:
„Zajkaj vsak, kdor se povišuje, bo, ponižan!"
Posvetili so nas v duhovnike. Odromal sem pred nastopom prve, v duhu in sanjah — vinorodne kap lan i je, na menjda. zadnje počitnice v življenju. Doma čepeč sem čakal željno dekreta iz ¡Maribora. Pir sanega dekreta, ki bode črno na belem ovijal prvo kaplanijo po obliki in v barvah lastnega srca.
Prinesel ml je župnik to velevažno pisanje, ki je hranilo toliko lepih naukov za nastop prve pastirske službe. Tako nekako v sredini očetovskih opominov je kraljevalo ime kaplanije, ki me je zabolelo tuje in doslej nepoznano v oči:
„Pri župniku sv. Junja na Remšniku se naj z-glasim s tem pismom prvega dne v mesecu!"
Tako je bilo zapisano in odločeno po predstoj-niški roki. Ti presveta Trojica! Kako se je začelo v. moji "duši tresti in podirati, ko sem čital v tiskanem seznamu vseh župnijv da §y. Jurij na, Remšniku že skozi stoletja ne posluša vretja — mošta, ampak kot viteza v železnem oklepu, v; boju z lin t versko zvenno, ga podžiga in opihava mrzla, gorska sapa, pred katero beži vinska trta. S to določbo sem bil izgnan h raja vinorodne trte v pušča>;o hribovske burje, kjer se moj posvetni duh ne bo gugal in zibal ob šepetu vinske kaplje, a;mpak ob žuborenju — idealne, dandanes tolikanj priporočane gorske čiste vodice.
Menda me še ni kaj tako trenotno osupnilo ter mi porušilo vse zračne gradove, kot ta moj prvi dekret. Se nekaj dni pred odhodom na prvo šltacijo pa sem brskal po razvalinah kaplanijske kleti. Iskal sem po vseh kotičkih varanega srca kritja pred gra-
itU.	--4 ■■»■'	,..	s«'.	v ■■'.. ■-
«; — ;	: J ' - ; •
^ 2. Ža vse občine, ki so oddaljene od najbližje železniške postaje več kot' 3 km,In največ 10 km, je cena za vse prej omenjene vrste mlinskih izdelkov za 1 vinar pri 1 kg višja; za občine,- Id so od bližnje železniške postaje oddaljene več kot 10 km, pa se smejo prej omenjene vrste mlinskih izdelkov, prodajati za.3 "vinarje pri 1 kilogramu dražje. Ako pri delitvi kilogramov (n. pr. pri pšenični rjednaki moki '/* kg 26% v) znaša izkupiček pol vinagja,-Sfie trgovec računati cele vinarje (torej pri H kg pš^pične jedil ake moke 27 y).	'	^ - . r-
Politične okrajne oblasti morajo le cene v posameznih občinah javno razglasiti. Cene stopijo pet dni po njih razglasitvi v veljavo.
Za fižol.	? ,, . .
Za nadrobno prodajo fižola je določila cesarska rramestnija sledeče najvišje c*Rne:	.
1.	Za vse občine v deželi^ ki ležijo ob kalči železniški postaji ali so od najbližnje postaje oddaljene k večjemu 3 km — 58 v za 1 kg.
2.	Ža vse občine, ki so oddaljene od najbližnje postaje več kot 3 km in k večjemu 10 km — 591 vin. za 1 kg.
3.	Zavse občine, ki'.so oddaljene, več kot 10 km od najbližnje postaje — 6.i v za 1 kg.
Okrajna glavarstva morajo tudi te cene bo občinah javno razglasiti.
Razlika med cenami.
'.- v
Dobro urejevane „Dolenjske Novice",, ki izhajajo v Novemmestu na: Kranjskem, objavljajo, sledeči dopis, ki ga. ponaiisnemo, da, se tako vitli razlika med cenami kmetskih pridelkov in cenami izdelkov industrije. Dopis se glasi:
Tolikokrat se Čuje sedanji čas govoriti: a, sedaj je kmet gospod, kmet odira meščana itd. Kalko je nepremišljen in krivičen tak očitek, lahko spoznamo iz naslednjega. Čudno! Kar more kmetovalcu postaviti na, trg, živino, žito, krompir, mleko -- vsemu- temu so se nastavile najvišje cene; a kar mora pa on kupiti, tO nima nikake najvišje pene, k večjemu — petrolej,	,	?
Pšenica ima sedaj ceno 38 K;, ker jo moram pa na kolodvor postaviti, mi za dovoz iž našega kota pri metričnem stotu odletite 2 K. Ostane mi le 36 K. Po-preje sem lahko doma prodal po 28 do 29- K. Zvišala
natamii tovarišev! ki so me pismeno bombardirali od vseh vetrov, češ;	; . \
„,Nikar ne pozabi vzeti 'seboj -sodpv zat možft.. Ušesa si le dobro osnaži, da boš bolje čut šumenje in premetavanje mošta»"	i
Joi, ine je bodeče grizlo to pikanje.' Nisem pa imel takrat žive duše, kateri bi bil potožil in razkril tako na kratko pristriženi ponos. Osamelega srca, s porušenimi ideali o vinski kleti, sem v potu svojega obraza prisopel k vojščaku sv. Juriju na Remšniku. Koj pri pogledu na stan nebeškega, viteza sem uganil, da kraljuje ta božji junak na strmem* visokem, in kamenitem gradišču.. Od temena, do pet fea oklepu železna oprava. Se celo ušesa mu.zakriva, vojaška čelada. To pa menda radi tega, ker remšniški junak sv Jurij še nikjdar ni prisluhnil lahnemu godlanju vinskega mošta, ampak mu brliaga skozi železo v u-ho tulečaj burja in votlo šumeče valovanje gorskih potokov.
^ Ves opihan od burnih vetrov,, krog in krog o-pevan od gorskih hudournikov, je vendar sv. jurij na Remšniku mirnega, rudeče cvetočega obraza, že skozi stoletja. Ta pogled v moško rudeči obraz svetnika je na novo podprl porušene stene mojega srca in hitro sem pokopal sanje o vinski kleti in moštnem vretju.
Pozidal sem si, kmalu v samotni kaplanijski izbi stavbo novih idealov, ki ne puhtijo iz vinskih sodov, ampaK iz knjig, dela in — samote . . r
Tri leta sem služil viteeu sv» Juriju in bil sem pod njegovim žezlom srečen in zadovoljen kot nikdar prej ne slej ! Res, da v tej dobi nisem nikdar nabijal ali pral sodov, a spoznaval sem ljudstvo in
se ¡e cena torej le za 24%. Tako prilično tudi še pri arugem žitu, ali še manj. Krompir se nam plačuje 9 K - dokler mu je bila po 12 K cena, se ni noben komisijonar gann — za dovoz mi odpadeta 2 K pri 100 K. Ostane mi 7 K ali 12 d o 13 % izgube, ker po 9 K sem ga preje tudi lahko doma prodal. In kar moram kupiti ril Podplati proy 3-4 K, Sedaj sem dal zan„e 30 K, to je«0 0% povijška! Navadno blago za delavca, hlačevina, t reje 1.50 K do 2 K, sedaj 14 do 18 K meter, kar z aaša 93 3 % po-viška; enako je pri kotenini. Gorje kmetovalcu-,.gospodu", ki mora 8 ali 12 članov družine obleči. Laškemu olju je bil'a cena prej 1.12 K za liter, zdaj 13 do 14 K, kar znaša 100 1 % po viška! Ako pa revni kmetič proda kakega pujska za par kronic dražje, brž pred sojdišče s hudodelcem! Povišal se je sedaj še zemljiški davek za 80 %> posli, delavci zahtevajo povišek. Iz tega pregleda je razvidno, da mora kmetovalec opešati, ker njegovi prejemki niso v nikakem razmerju s stroški. V AHneriki se je cena, pri žitu dvignila za 220%!
Ja, pa, je kmet vole prodal ali konja, pa dobil zanje kar 2000 do 3000 K. Vid'.te, d'à je kmet vsaj — baron! Počasi, prijatelj! Ved\ da voli, konji ne vz-rastejo v enem letu v hlevu. 'Za to je treba treh do štirih let. Koliko dela, koliko truda, in stroškov je i-mel kmetovalec v tem času s tem blagom! Marsikateri je moral' radi ki aje v najem vzet" travnik, njivo, da je mogel prerediti živali. Preračuni! vreldnost krme. porabljene v teku treh do štirih let, plačo hlapcu, pastirju, njihovo hrano, nabavo stelje, del davkov itd., pa bodeš našel nazadnje,, da je kmetovalec poleg tolikega truda, k večjemu malo večje obresti od založenega kapitala prejel, ker vol, kakor znano, ne da<e mleka, ravno ako konj ne. Seveda je lepo slišati, ta pa ta, Je 2000 ali 3000 K za živali dobil. Nobeden pa ne misli, kako veliki stroški se tega drže. Se slabše, seveda,, je pri p ¡tan i h svinjah.
Ker ni zadostnih delavcev, mora eden delati za dva ali tri Ob času košnje, žetve, je mogel k večjemu dve ali tri ure počivati. Ob 11 uri spat, ob 2. ali 3 uri' zopet vstati. Sicer bi ne bil travnik pokošen, n:iva. ne zaorana, Taka-le, pa., še mnogo slablša,, je podoba kmeta — „gospoda"^
Modra gallea.
Pozor štajerski in primorski vinogradniki na modro gálico za bodočo pomlad.
C. kr. kmetijska družba kranjska nam je poslala sledeči sestavek:
Glasom ravnokar izdanega obvest la kmetijskega ministrstva bo enako kakor letos, tudi v pomladi leta 1917 dana na razpolaganje državna gálica za škropljenje trsja proti peronospori.
Vsaka dežela dobi o d k a za n o določeno število vagonov modre g al i C e.
Ker bo pomladi samo državna, ga,lica na, razpolaganje, od katere se bo smel posameznim deželam nakazani delež porabiti samo v d o t i č n i deželi, zato že sedaj c. kr. kmetijska, družba, 'na Kranjskem opozarja svoje udfe< na Štajerskem in np Primorskem, da Jim z modro gálico ne bo mogla po-streči, kajti na Kranjsko došla, državna galica se bo smela oddati samo kranjskim vinogradnikom, a druge gallee pa družba ne bo imela.
Vsaka dežela bo torej imela svojo državno modro gálico, do katere bo imel vsak vinogradnik do-tične dežele enako pravico. Téga načela se tu na Kranjskem strogo držimo, pač pa vemo, da drugje
niso tako natančni, zato utegne biti veliko število vinogradnikov, zlasitii manjših, prilira^anih in morda so vsled površnosti ali pristranosti lahko prikrajšane celo kar cele občine. Take neprilike je pravočasno preprečiti.
Pravfčno načelo pri razdelitvi držav&ie modre galice na Štajerskem in na Primorskem uveljaviti bodi torej skrb tamošniih vinogradnikov! samih, oziroma njih zastopnikov* V to svrlio naj se n e m u d-n o, t. j. že sedaj, vinogradniki po svojih zastopnikih, t. j. poslancih, zadrugah, okrajnih zastopi.li in občinah itd. obrnejo do kmet jskega, ministrstva., in sicer ne s prošnjo, ampak z odločno zahte-v o, da se državna galica enakomerno, t. j, pravično razdeli. Ce se kmetovalcem zaisežejo njin pridelki po določeni ceni, ki se potem po določeni ceni razdelu-jejo, imajo vinogradniki tudi pravico zahtevati pravično, t. j. enakomerno razdelitev tako važne gospo- i darske potrebščine, kakor je z državnim denarjem ! priskrbljena modra galica za vinogradništvo
Ključa za pravično razdelitev» ni težko najti. Za vsako deželo se natančno ve, koliko hektarov vinogradov ima in se torej že naprej lalilko izračuni, j koliko kilogramov deželi odkaizatne državne modre galice pride na 1 ha vinograda. Za vsako politično, o-ziroma katastralno občino se da potem pravi pripro-sto dognati, koliko hektarov vinogradov ima in koliko državne modre galice po izračunjenem ključu nanjo odpade. Vsaki politični, oziroma k)a!tr,[st'r;alni občim je torej nakazati ves nanjo pr'padajoči delež na modri galieE, ne da, s e š ei p o s e bte j č ,a| k a n a. p r i g 1 a s i t !e v posameznih vinogradnikov, ki so večinoma majhni posestniki', ki si ne znajo pomagati in zato zaradi tega ne smejo biti prikrajšani sebi v škodo in ne v škodo celokupnosti. Občinarji naj jim odkazano gálico zopet med seboj razdele in sicer tako, da je vsak toliko dobi, kolikor mu je gre zl ozirorn na, velikost njegov-elgai *¡Lnog|pada. Ce kdo ne mara vse ali nič državne galice, je pa ta preostanek porazdeliti na ostale, oziroma nat tiste, ki so pripravljeni škropljenje trt bolje oskrbeti in zanj več žrtvovati;.
Oddajno ceno modri galici je za celo" deželo i-sto postaviti in sicer tako, da so v njej zapopadeni že vsi stroški za prevažanje, razdeljevanje! za morebitno zatentanje itd. Ce se vse tako uredi, potem bo mogoče objaviti: Vsak vjmograidnik dobi za. svoj vinograd določeno množino državne modne galice, ki po izračunanem ključu nanj odpade in sicer za, aolo-čeno ceno na mestu razdelitve, ki je za celo cležeio enainista, Več se za gálico od nikogar ne sme zan-tevati; pač pa mora vsiVk sam pri ¿i po modro gálico na kraj razdelitve in prinesti s seboj potrebno vrečo ali posodo.
Predpogoj je sev€«€a, da v vsakem okraju ali v vsaki občini le eden ali le en urad, oziroma ena organizacija, dobi pravico, državno modro gálicos razdeljevati.
Razumniki, ki Vam ;e ,ka,J mar blagor misli) vinogradnikov, potegnite se zanje in storite brez odloga že sedaj vse potrebne korake za koliko¿" mogoče pravično razdelitev državne modre galice pomladi leta 1917!
Naše Mm m domine.
Koliko jih že je! Marsikateri bo ostal pozaba ]jen. Marsikaterega ne bo omenil noben naš list. In vendar ie za nas izkrvavel in dal življenje. Enega pa ne smemo pozabiti. Bil je gotovo eden najpridnej-ših mladeničev slavne jareniinske fare. Kon-
eem meseca julija je prispela v vzgledno hišo Spar-lovo v GačniJku žalostna novica, da je padel njen sjn, nieno upanje, Ivan. Izkrvavel je na Italijanskem, na Monte Interroto. Ta gora je že pila, cele potoke krvi naših pridnih slovenskih fantov. Ko je pridna hiša Sparlova izvedela to novico, se ji je zdela neverjetna Nemo so gledali vsi v oči bridki usodi. „Padel", ta novica jih je pretresla, kakor da bi blisk treščil v hišo. Vse je bilo za nje v začetku zagrnjeno v tiho, črno noč. Mislili so, da sanjajo. Potem so se pa odprli tihi potoki solz in še zdaj tečejo. Kdo ne ve, kaka iskrena medsebojna ljubezen vlada, v tihi hiši Sparlovi! V tem je ta rodbina vzgled vsem kristja-jknom Rajni Ivan je bil fant, ki si ga moral vzljubiti Bil je tih, Ni se nikjer silil v ospredje.. Samo v cerdvi si ga videl pri sv. maši, pri izpovednici, pri obhajilni mizi, seveda pri vsakem krščanskem nauku in pri vsakem shodu Marijine fantovske družbe. Nobenega ni izpustil» Drugače pa je doma pridno delal. imel veselje s poljedelstvom, posebno z živinorejo, in pomagal svojemu sivolasemu očetu starčku, katerega, smelo rečemo, nikdar ni razža.il. Pripravljal se je za naslednika svojemu pridnemu očetu, pa Bog je prekrižal njegove tako skromne načrte. Rajni Spari pa je bil tudi vedno vesele narave. Smeh je bil vedno videti na njegovem rožnatem licu. Rad je slišal, če se je kdo ž njim pošalil. Pa odgovora tudi ni ostal dolžen. Od svojega očeta je podedoval šaljivo, nagajivo žilo. Veselo in korajžno je gledal v bodočnost Zdaj mu je smrt izbrisala tudi tisti veseli smen iz ustnic. Silno rad bi še bil prišel svojemu že skoraj 801etnemu očetu, ki se zdaj sam trudi z velikim posestvom, pomagat pri obdelovanju njiv. Smilil se mu je oče. Delali smo prošnje za dopust: A bilo' je vse zastonj. Pripravljala se je ofenziva proti Italijanom. Zdaj pa leži daleč od svoje domovine v tuji sovražni deželi.
Grobovi pa tulijo . . .
vrtinci črni vstajajo iz njih
in kot vampirji se vijo po zraku
in žrtev iščejo z bodečimi očmi.	E.
Od Sv. Benedikta v Slov. gor. nam' pišejo: Zadet od sovražne krogle je padel dne 19. septembra Franc Veingerl iz Zagajskega vrha. Za njim žalujejo starši in dve sestri, s katerimi je živel v najvzglednejšem življenju.
Svoje mlado življenje je žrtvoval za domovino v skrajno ljutem boju pri. Lokvici (na Krasu) Mart. Gosak, poročnik v domobranskem pepolku iz Ž i č' pri Konjiča, h, Nad pol leta je branil Krn pred Lahom, nato Te bil poslan na. severno bojišče, od tu pa na italijansko, še vedno zdrav in dobre volje, od koder je bil dospel v drugi polovici septembra na 14-dnevni dopust k svojim dragim sorodnikom.. Toda to ni bil več oni živalmi in veseli Martin, kakor je bil še pol leta prej, ampak vsled grozote bojevanja in groznega napora v skrajno ljutih bojih na laškem bojišču je bil postal resen, zamišljen in potrt. Je že. pač najbrž čutil, |da se ne vrne vefi živ iz tega mo-rilnega bojevanja! da bo tudi on ostal kot žrtev na bojišču* da biva med svojimi posledinjikrat. In res, ostal je, položili so ga v grob le nekaj kilometrov od mesta, kjer je bil tri tedne prej njegov brat, nadpo-ročnik, odvetnik v Ptuju, od laške krogle v nogo zadet ter v ljuti borbi sploh težko ranjen; dobil je devet ran na levi roki in nogi in se sedaj zdravi in najbrž tudi ozdravi v italijanskem vjetništvu. Tebe, dragi Martin, krije že s krvjo naših junaških slovenskih branilcev napojena zemlja, tvoja po resnici, m znanosti tako iskreno hrepeneča duša je odplavala iz~ solzne doline k večni Resnici, po Tebi pa1 jadi-kujejo v neutolažljivi bridkosti tvoji roditelji, tvoje sestre in brata, katere si tako iskreno ljubil in ka-
kraj, ki ga ne diči vinska trta, ampak pristna planinska zadovoljnost, odkritost in nepopačenost srca.
Po treh letih mojih pohodov preko grab, jarkov in remšniških grebenov so vzeli v Mariboru zopet o-ne bukve v roke, kjer so zapisani vsi kaplani. Našli in opazili so tudi mene, zvestega, in zadovoljnega podanika sv. Jurija. Dobil sem drugi dekret, Jti me je zval v nove, nepoznane kraje* V globoke grabe in zopet na hribe, kjer bi mi tudi nikoli ne brundnilo na uho šumenje vinskega mošta* Nikaikor nisem bil vesel te prestave. Saj bi me pognala proč iz planinskega Remšuika, ki sem ga bil vzljubil. Ukremenil in zarasel se mi je v srce, ker sem ga poznal, dobro poznal celega, cnd največjega gruntairja. pa do zadnjega kozjega repa najbolj borne kaj še.
S5, lahko vsakdo misli, kako težko sem jemal slovo od dragega kraja, ki mi je postal vse na tem svetu. Mi c(dprl in pokazali nova poiov vzorov, po kaierih sem stopal varno in tako nekaljeno zadovoljnega srca. Celi teden pred odhodom sem se poslavljal v duhu, v besedah in z-roko od ljudi, katerih o-tročjo udanost' sem užival; od prostorov, ki so me tolikokrat zibali v bajne sanje mladih in presrečnih kaplanskih let.
Ono zadnjo nedeljo na Remšniku sem popoldne izginil in sie skril v tihi in samotni gozdiček, ki sem ga kot kaplan že opisal in naziva! s ponosom „pra-ter."
Kaj so mi bili ti vedno šuštefi borove',, ona klop in mizica v njih gosti in tihi senci, sem spoznal in uvidel v teh letih boiai, krvi in smrti. Na tem skritem prostoru rajsko sadjcih sanj me navadno ni nikdo draanil, nikdo moti in klical.
Le onega zadnjega nedeljskega, popoldne je zar šumelo nekaj človeškim korakom podobnega; pred menoj je stal sam remšniški župan z; ogromnim svežnjem rumenega papirja pod pazduho. Začudeno so se srečali najini pogledi. ¡Možu so zaigrale solze bolesti v očeh, ko je zinil:
„Verdajt, gospod moblzirngo imamo!" Nekaj trenutkov sem krama! po pičli shrambi tujk, predno sem uganil in se zavedel, kaj da je to: moblzirnga!
Zu županom sem stopil iz pratra, zapustil raj sanj in sreče brez daljšega slovesa, ker po glavi in srcu mi je nabijala: moblzirnga I
Dobri mož mi je na povratku poklical marsikatero preroško modrovanje o kugi, lakoti, vojski in o slabih Časih, česar pa jaz v svoji tihi sreči nisem nikoli prej verjel. Prečitali in prerešetali smo na vse strani one usodepolne, rumenkaste plakate, ki so pozvali v boj celo miroljubne Remšničane. Modrovali in tuhtali smo možakarji med seboj, kdo vse da bode oblekel cesarsko suknjo in odrinil nad sovražnika skupne ter ljubljene domovine.
Gostilničar je zaklinjal krvoloka, Srba. Zupan je lučal Dsovke kletemu Lahu v hrbet, ki. je že njemu v mladosti celih 14 let tiščal morilno orožje v roko Pismoučeni Peter pa je že bil tedaj mnenja, da se bomo zgrabili tudi z grabežljivim Rusom in pa s pretkanim Francozom. Gorska, rtiirna gostilna, zbirališče zasebnega in javnega delovanja na Remšniku, se je vedno bolj polnila radovedno vpjvašiijočLh gostov:
„Kaj, kdo in kam?"
Vedno naraščujoči množici smo mi pisma,rjf in
pismouki sv. Jurija razbijali vsebino rumenih plakatov in odgovarjali po svoji hribovski razlagi ne-broj vprašanj iz moških in ženskih ust.
Možakarji, stari in mladi, so po Tomaževo po-majevali z glavo. Rahločutnemu ženskemu spolu so pri spominu na vojaško slovo kapale in lile iz oči debele solze sočutja in planinske ljubezni. Brezskrbni fantje so ukali in stiskali gorske pesti. Oženjenim-gospodarjem in bajtarjem pa se je v nemi žalosti krčilo srce pri misli na dom in družino. 'Mene je nekdo glasno poklical:
„Gospod kaplan!"
Pneril sem se skozi množico in pred menoj je stal cesarski človek in md tišča! v roke v življenju — prvo brzojavko. Nje vsebina je tudi meni p^av na kratko povedala, jda sem od danes naprej podvržen vojaški postavi in moram taikoj v Trst.
'Mislite si sedaj hribovsko-mirno srečnega kaplana, ki bo moral mesto na novo štacijo, na vojsko!. Vrtelo in kovalo mi je po glavi. Mnogo hujše mi je bilo, ko mi je mariborski dekret porušil sanje o kap-lanski kleti in moštnem vre,tju.
Tolikbse še spominjam danes, ko pišem te vrste minulih spominov, da sem si po kratkem prev-darku povezal nekaj perila v culico in ono noč pred: odhodom msem zatisnil očesa. Pozidal sem si bil s trudom v tihi, gorski samoti trdno stavbo sfeče in zadovoljstva. Začrtal sem si varna pota dela in sedaj mi bo razbila roka vojne vse, ker sem postavil, tri leta.
(Dalje prih.)J
terih mi J je n ec si bil. Vest o žalostni tvoji smrti je krez dvoma pretresla bivše -tvoje gg. profesorje, ki so te čislali kot vestnega, vzglednega in vrlo nadarjenega svojega učenca. Ves£. o tvoji smrti je .napolnili» oči tvojih sodijakov in mnogobrojutfi prijateljev s solzami odkritosrčne žalosti, da so vzklikali prav nehote: „gicoda ga je, zakaj padajo tudi taki, ki bi bili lahko za svoj rod mnogo storili!" Po tebi žaluje čisto posebno tudi tvoj Ujec, ki je bil ponosen, Pa je imel v tebi pod svojo streho dijaka;, katerega so njegovi gg. profesorji „slavnega" imenovali in kateremu je bila „Zora" že pred leti napovedala, da* bode zavzemal kedaj častno mesto med slovenskimi pisatelji. No, Bog je odredil v svoji, nam neumljivi modrosti drugače, zato pa kličemo vdani v njegovo sveto voljo: Bog ti daj večni mir in na srečno svidenje v večnosti !
Vsem padlim vojakom od Šmarje te na Pesnici! Ker se od začetka vojne do sedaj nismo mogli spomniti vseh padlih vojakov naiše župnije, hočemo storiti to danes. Do danes zaznamujemo 10 pogrešanih in 23 padlih vojakov; med pogrešane so pa šteti le večinoma oni iz začetnih bilk, sicer bi še bilo število s temi v zadnjih mesecih preminulimi }3o-kaj večje. Pogrešani so: Baumgartner Karol, Vtikaj Franc, Polič Vinko, Rantašai jožef, Zadravec Alojz, Farazin Aloj,z, Cuček Matevž, Rojs Jožef, Kotnik i. ki Sekol Alojz. Padli, oziroma na, posledicah doblje-nin ran so umrl',: Baumgartner Jakob, Sorman A., Senekovič Ferdinand, Ferk Franc, in Ferk Anton ibrata,!),! Znidarko Jakob, Pavalec Jožef, Nemvirt Jožef, Kmetič Leopold, Cafnik, Anton, Zavčrnik Mina, Pečovnik Janez, Skrobar Jožef, ¿Koletnik Anton, Pšeničnik Ru.dolf, Breznik Vinko, Ivaube Franc, Ja-
kob Breg, Zelenik Franc, Vezjak Franc, Belec Lud., Tomažič Rudolf in Marki Jianez, Srce se nam krči v tugi za našimi dragimi padlimi, gTavo priklanja-mo v nepoplačljivi hvaležnosti in v najvišjem spoštovanju pred njimi, ubogimi žrtvami, ki so darovali svoja nadebudna življenja na oltar naše mile domovine. Vabim vas vse Smarječane, da si dan£0njo Številko „Slovenskega Gospodarja" z zaznamkom teh naših žrtev dobro shranite! Ne moremo kinčati, njihovih daljnih grobov., stavimo jim pa) v tem listu sicer skromen, vendar odsrčni in nevenljiv spomenik z besedami :
Gruda lahka, spanje mirno, bodi vam v daljini, Vam, slovenske domovine vi junaški sini! Nad zvezdami tam drug je sve^ Kjer ni morjenja. Ne trpljenja,
Kot zdaj ga poln ta svet — zaklet. Solze suši le up med nami. Da vidimo se nad zvezdami!.
Mirko Vauda.
Izmed mnogih mož in mladeničev tudi Jakoba Polanič iz K r i š t a n e c pri S v. (K r i ž u na Murskem polju ne bo več nazaj. Podlegel je ranam v bolnišnici v Eperješu na Ogrskem ravno na svoj god, dne 25.. julija. Bil je priden mladenič, ud tukajšnjega pevskega in tamburaškega zbora, krepka) opora, svojih staršev, ki so zgubili i njim že drugega sina. Srčno je hrepenel po domovini, a sedaj je, v boljši domovini, kjer ni solz in ne gorja, ampak sreča pra,-va je doma. Bridko izkušanim staršem in pridni se-sitrici naše sožalie!
Na italijanskem bojišču je padel posestnikov sin Martin Cesar od Sv. S t e t a n a pri S m a r -j u. Zadet je bil v trebuh in je kmalu nato podlegel ranam. Kakor pišejo njegovi prijatelji» je bil med njimi zelo priljubljen.
Našemu dobremu sosedu v spomin! Na. praznik Vseh svetnikov je došla brzojavka,- da je dal življenje za domovino Jožef Arlič, p. d. Hribenšek, posestnik pri N o v i e e r k v i. Umrl je bolan na kužni bolezni malariji na Moravskem v bolnišnici mesta Brno. Rajni Jožef je bil kot mladenič pri vseh prireditvah slovenskega bralnega društva in kot mož vrl pristaš Slovenske Kmečke Zveze. Leta 1913, meseca oktobra, se je poročil in prevzel Hriberšekovo posestvo, katero je komaj deset mesecev urejeval in vodil. Ko je izbruhnila svetovna vojska*, je z veseljem in z velikim .navdušenjem zapustil domačo streho ter izročil vso skrb za vse svoji skrbni ženi in se podal v južno Dalmacijo na trdnjave branit ljubo domovino. Le enkrat se mu je izpolnila želja v 28 mesecih, Ida je smel obiskat svoje drage, od katerih že ni našel več svojega dobrega očeta. Po osemdnevnem dopustu se je zelo-itežko ločil od svojih ljubih, kakor bi slutil, da jih zadnjikrat glefda. In res, meseca avgusta je dobil nalezljivo bolezen in po trimesečnem hiranju je podlegel bolezni, ki ga je položila vi cvetu najlepših moških^let (35) v prerani grob. Umrl je dne 31. oktobra,. Daleč tam v tuji zemlji počiva njegovo truplo. Za njim.žaluje njegova mlada žena in dve leti star sinček ter stara in bolna mamica, kakor tudi vsi tovariši in prijatelji. Tolaži nas zavest, da, ker je rajni Jožef posebno častil Marijo in pogosto prejemal sv. zakramente, da mu je bil Bog milostljiv sodnik, in obilen plačnik za vsa njegova dela.
•j V p
t Cesar Franc Jožef I. umrl.
Komaj so prve strani našega lista, na katerih poročamo o cesarjevi bolezni, šle v stroj, že nam je prinesel brzojaiv neizmerno tužno vest. da je naš blagi cesar Franc Jože! I. v torek, dne 21. novembra, ob 9. uri zvečer, v šenbrunskem gradu mirno v Gospodu,fsaspal. Kot je bitd za^rp	tjaseirjevj» bolezni srce vsakega državljana, napolnjeno s strahom in sočutjem, tako bo sedaj ob tužni vetti obdela vse narode no|3e države odkritosrčna io globoka žalost. Avstrijski narodi žalujejo za svojim dobrim očetom, za svojim modrim vladarjem, za svojim, od celega sveta spoštovanim cesarjem. 1
Ni ga bi:o vladar;a, ki bi si na svojem cesarskem prestolu toliko poskusil kakor naš cesar, Ko je nastopil vladarstvo, je vrelo .po peli Evropi in tudi v Avstriji. Narodi so hoteli sodelovati pri padanju. Skoro do leta 1870 se nemirni duhovi niso mo^U pomiriti. In ko se je to zgodtto, nast; )'o ;e nenf.rno tekmovanje med avstrijskimi narodi samimi, ivaKO-, ima cča v hiši; kjer je« mnogo živahnih, zdravih fantov, Vedno svoje skrbi, tako smo tudi avstrijski narodi Svojemu ljubemu- očetu ha cesarskem prestolu povzročali nmogo skrbi, mnogo žalosti, pa, tudi marsikatero veselje. Njegovo očetovsko srce se je posebno veselilo narii krasnim napredkom, ki se je pri vseh narodih opazoval v narodnih in gospodars kih ozirih. Avstrija se je pod m roljubnim &&žom svojega, modrega v&daria vsestransko Uižala nenavadno krasnemu razcvitu in razvoju. In tedaj se je sovražrtik z bledo zavistjo začel ozirati na našo srečo ter ka-liti naš notranji mir. Tako je ¡prišlo do strašne Svetovne vojske. , ,. ,	■ • , • ■
Vemo, da se je naš vladar strašno težko odločil
za vojsko, odločil le, ker1 ni naštjl- drugega, izhoda, da brani čast svoje vladarske hiše nt varnost svojih narodov. Njegovo srce je trto. do dna miroljubno
in našemu cesar'u ni noben naslov tako ugajal, kakor da so ga na-zi.vali zaradi njegove miroljubnosti kneza miru. Ko je morala stopiti Avstrija v vojno vrvenje, je bilo njegovo srce globoko ranjeno in vsaka kaplja krvi, ki jo potekla iz ran zvestih mu AvstrijiCevi je zaskelela dobro .očetovo srce. Gotovo si nihče ni tako, kakor naš cesar Franc Jožef, želel trenotka, ko bi lahko naznanil svojim'narodom, da jim vrača ljubi mir, ki so nam ga. sovražniki za par let s hudobno roko skalili.
Predno je mogel svojim narodom razglasiti — mir, pa je poklical Vsemogočni, kateremu Je bil rajni cesar vfedno zvest služabnik, k sebi, zavživat večnega miru, Dobojeval je svoje življen ji zvesto in pogumno in sedaj si ie šel po. večno plačilo. Pokoj njegovi duši!
Potrti stojjmo tudi Slovjenci ob rak v i svjo> (<ia priljubljenega vlajdarja. Kako radi smo ga imel:, kako uda,ni smo mu bili, tega ni bilo spoznati samo iz
zvestobe naših src, ampak tudi iz potokov krvi, ki so jo slovenski junaki pretočili na, bojiščih za vlajdarja in Avstrijo. Clm večja je udanost in ljubezen, tem večja je žalost nad izgubo. Zato Slovenci sedaj polni žalosti objokujemo smrt svojega cesarja, izražamo globoko sočutje vladarski hiši ter v tem žalostno-resnem trenotku nanovo prisegamo zvestobo Habs-buržanom in Avstriji!
Zadnji dnevi. — Smrt.	v
Cesar se je začetkom novembra prehladil in dobil nahod, ki ga je tako zdelal, da se je moral na Martinovo vleči. Toda ker je za stare ljudi ležanje zaradi pljučnice sila nevarno, skiušali so zdravniki, da ga drže pokoncu kolikor mogoče. Zato tudi sprejemov niso odsvetovali, ampak nasprotno so j'h odobravali, da so tako zaposlili presviitlega cesarja,. A telesne moči so začele vedno bolj pojemati in nazadnje tudi zdravniki niso mogli več braniti postelje. V nedeljo so se pokazali prvi znaki pljučnice in že v torek, dne 21. t. m., je nastopila smrt.
V	torek, dne 21. novembra, popoldan še sta, izdala cesarjeva telesna zdravnika dr. Kercl in dr. Ortner o cesarjevi bolezni sledečo poročilo:
Vnetje desnih pljuč Njegovega Veličanstva se je razširilo. Telesna vročina je znašala zjutraj 38.1, ob 2. uri popoldne 39,5. zvečer pa 39.0 stopinj, 80 u-tripov žile, utripi mehkejši, Dihanje jomuoženo, v minuti 30 dihov. Tek malenkosten. Telesne moči so se vidno zmanjšale.
Že istega dne ponoči pa je izšla posebna izdaja duna;skega uradnega lista „AViei.er Ze tung", ki je javljala Dretužno vest:
N j e jg o v o cesarsko i n kraljevo A-p o s t ols k o Veličanstvo Franc jožef I. je danes, d n e 2 1. novembra,, ob 9, uri zvečer na gradu Senbrun mirno v Gospo d n z as p a 1.
Cesarjevo življenje.
Rajni cesar je bil mož neumornega, dela. Ko šc so Dunajčani spali, je bil svetli cesar že na no-gan. Po leti je vstajal ob štirih, po zimi ob petih. Po zajutreku je navadno pregledal noviue in ob šestih so že začeli prihajati višji uradniki poročat o radiih opravkih. To je trajalo navadno do devete ali do desete ure,
V	pondeljek in četrtek 1 so bile navadno občne avdijence ali zaslišanja,. Cesar te vsakega pazno poslušal in odgovoril, a. ni dtelal praznih obljub, am-oak naravnost povedal, zakaj ne more uslišati prošnje, ali pa obljubil, da, se prošnjikova zadeva pravično preišče in reši.
Med 11. in 12. uro je bil drugi zajutrek, potem pa so prišli na vrsto važnejši predlogi ministrov. Dokler je imel kaj opraviti, si cesar ni dal miru. Vsi ministri pričajo o tem, da se je v cesarjevi pisarni uradovaio najhitreje in da so se vse vloge,
ki niso bile preobširne, vračale' ministrstvom v 24 urah.	j :
j Ob nedeljah in praznikih je bil cesar redno pri sv. majši, navadno ob 11. uri; sploh pa.je -izpolnjeval natanko svoje verske dolžnosti* K počitku je ho-. dil cesar ob 9. uri.
Tako je bil naš cesar najlepši zgled marljivo-.' ssti in delavnosti. Zanj ni bil noben dan izgubljen, zakaj niti minuta mu ni minila brez delaj.
Kratek življenjepis.
Rodil se je v Seubrunu, kjer je sedaj tudi" u-mrl, dne 18. avg. 1830; njegov oče je bil nadvojvoda Franc Karol, brat prejšnjega cesarja Ferdinanda I., njegova mati je bila visoko nadarjena gospa, bavarska pnncezinja Zofija, V Avstriji je vladal takrat Franc L, našega rajnega vladarja stari oče. Ta je svojega živahnega vnuka, leplega dečka modri' oči in plavih las, imel posebno rad. Bil mu je prvi učitelj: z njim se je igral po sobi in na vrtu, ga učil, kako se drži vojak po koncu in kako koraka.
Vzgojo v prvih letih je vodila grofica Sturmfe-der, pozneje pa grof Henrik Bombel. Pravi njegov vzgojitelj pa je bil častniki in mož poštenega krščanskega značaja; grof Ivan Koronini, ki je pazil posebno na, to, cVi postane iz gojenca v resnici mož resnega značaja.
Leta- 1848 je nastala vojska na Laškem. Avstrijski armadi je poveljeval grof Radecki. Tudi nadvojvoda Franc Jožef je moral na bojišče, da se seznani z vojnimi uredbami. Takrat je bil prvič v ognju.
Ker se je cesar Ferdinand radi nemirov po eeli državi odpovedal v Olomucu prestolu, je nastopil 2. aec. 1848 vladarstvo nadvojvoda Franc Jožef, star še le 18 let. Najprej je moral pomiriti narode. Le proti Ogrom je bilo treba nastopiti z orožjem. S pomočjo Rusov in svojih zvestih državljanov je zadušil upor na Ogrskem,
Leta 1859 so se združili proti nam Francozi in Italijani, Izgubili smo Lomba,rdijo. Leta 1806 so se-združili proti nam Prusi in Italijani,. Lahe sta, sicer slavno premagala nadvojvoda Albreht na kopnem pri Kustoci in Tegethof na morju pri otoku Visu, a Prusi so nas natolkli pri Kraljevem Gra!dcu. Avstrija je izgubila krasno Benečijo,
Leta 1878 je zasedla naša vojska pod poveljstvom generala Filipoviča Bosno in Hercegovino.
Leta 1889 je nenadoma umrl cesarjevič ¡Rmipll. Dne 10. septembra 1898 pa je anarhist Lukeni umoril preblago cesarico Elizalbeto,
Leta 1908, dne 7. oktobra, je proglasil cesar Bosno in Hercegovino .za svoje dežele.	, .,
Dne 28. junija 19il4 'je kruta roka zločinskega morilca v Sarajevu usmrtila preblagega nadvojvoda prestolonaslednika, Franca Ferdinanda in njegovo liubeznjivo soprogo Zofijo. To je postal najbližji po-i tod za. svetovno vojsko.
Dne 28. julija 1014 je Avstrija napovedala Srbiji vojsko, dne 5., avgusta Rusiji. Dne 23. maja 1. 1915 nam je napovedal italijanski kralj vojsko. Dne 27. avgusta 1916 nam je tudi druga naša, zaveznica Rumuniia napovedala vojsko.
Dne 5. novembra 1916 se je proglasilo samostojno poljsko kraljestvo.
Cesar v smrtni nevarnosti.
Dasi je bil Franc Jože! vedno cloter oče vsem dobrim ljudem, vendar se je našel človek, ki ga je hotel usmrtiti. Le z božjo ,pomoto je ušel cesar tej smrtni nevarnosti. B.lo pa je to tako-le:
Cesar je imel navado, da je hodil po zimi po šesturnem delu od 12, ure do ene popoldne na sprehod. Ker se nikoli ni bal svojih podložnikov, zato ga tudi ob takih prilikah ni spremljalo \ečje spremstvo. Hodil je z njim navadno le en spremljevalec. Dne 18. svečana 1853 se je izprehajal cesar s svojim ad-jufcantom grofom O'Doneüiöm po tiaptiji dunajski» In prišla sta že do Koroških vrat. Tu pa je bila napoti luža in adjutant stopi malo od cesarja proč — a \ tistem hipu skoči neki človek proti njemu in z dolgim nožem napade cesarja. Adjutant prime hitro napadalca z obema rokama, a ta je bil vendar že zadel cesarja na tilniku. Toda bož.a roka je čuvala nad življenjem cesarjevem. Po tilniku ;e zdrsnil nož proti vratu navzdol; ranil je sicer cesarja, pa samo lahko, ker je ovratnikova zapona oslabila moč napa-dalčevo.	,!
O.' Doneli prime hudobneža in ga vrže ob tla; začela sta se boriti. K sreči mu priskoči neki meščan na jJomoč, prime morilca z obema rokama za lase in udari nekolikbkrat .Z njegovo glavo krepko ob tla. Morilec izpusti grofa; ta skoči pokonci in potegne sabljo; napadalec jo prime, pai se rani. Cesar le videl ves prizor in svetoval grofu :i ,,0:' Doneli, le vtaknite sabljo!" Grof uboga, stopi k cesarju in zapazi šele zdaj, da ie cesar ranjen. Navzlic svoji rani hoče iti cesar sam domov. O" Doneli je mefl tem poklical patruljo in ji izročil napadalca., krojača Li-benija, potem je podal cesarju roko in ga spremil v bližnjo palačo nadvojvode Albrehta. 'Med potom je rekel cesar O' Donellu: „Zdaj se mi godi, kot mojim vrlim vojakom v 'Milanu." (Ondi so namreč zarotniki, privrženci Mazzinija, bili malo poprej na cesti napadli, ranili in umorili nekaj vojakov.) Blizu vrat palače se stemni cesarju pred očmi. O' Doneli ga hitro pelje v predsobo in mu. umi.e z mrzlo vodo obraz, roke in vrat; cesar se je takoj zopet zavedel.
K sreči ni bila cesarjeva rana nevarna, vendar je moral nekaj tednov ostr-ti doma. Cesarjeve rešitelje so slavili povsod.. Meščanu EUtenraichu Je poslala cesarjeva mat! v spomin prstan, v katerem so bili vdelani krvavi lasje cesarjevi, okrog njih pa napis: „Bog Ti povrni!" Na Dunaj pa so h teli odposlanci vseh dežel, da so izrazili očetu, nr>lvojvjbdu Francu Karolu, ogorčenje' nad; rrrdim zločinom in veselje, (da je božja roka obvarovala, drago življenje cesarjevo. Ko je cesar popolnoma okreval, je bila prva pot njegova v krasni hram sv. Štefana, da je ondi zahvalil Boga za rešitev. Cerkev je bila ta dan prav natlačeno polna, 10.000 sveč je gorelo v njej — vse jo hvalilo Boga za srečno rešitev cesarjevo. V zahvalo za božjo varstvo so sezidali zvesti pocTižniki z nabranimi doneski nt* Dunaju obljubljeno ali votiv-no cerkev, najlepšo kolikor jih je videti tam. V hiši božji smo slavili rešitev cesarjevo — hiša božja bodi prelepi spomenik, ki bo svetu oznanjal Avstrije hvalo in veselje. Tako je tUo citati v pozivu, s katerim so začeli nabirati darove za to cerkev. In od vseh strani so darovali ljudje doneske, velike in male. V enem samem dnevu so nalorali na Dunaju 800 tisoč kron in prednp je minilo leto, je bil nabran že prvi milijon kron. .— Med najlepše s4 OmenSke pa še štejemo tega-le: Materi Libenija je nakazal cesar — podporo, da je mogla živeti po usmrčenju njenega sina!
Cesar v sveti deželi..
Leta 1869 je potoval naš cesar n?r Jufrovo. Srce ga je gna^o tudi v sveto deželo obiskat kra,e, kje* je živel naš Zveličar, kjer je prelM svojo kri za nas. Na potu se je oglasil tudi v Carigradu. Ondi ga je seveda sprejel sultan z največ,im sijajem — prvega vladarja avstrijskega, ki je stopil na tla prestolnice nekdaj tako grozovitih sovražnikov- Avstrije in vse krščanske Evrope,
Dne 8. novembra je stopil cesar v mestu Jafa na zemljo svete dežele. Čoln je sicer telebnil ob ne-ko skalo, pa krmar je pomiril cesarja, rekoč: „Ne boj se, vel. ki cesar, jaz, Mustafa,, sem pri tebi." In ker je srečno prepeljal cesn.rja iz lad.e na breg, je dobil 100 cekinov in zlrti križec.
Ogleda,vši si mesto Jata, in krasne vrtove polne pomeranč in granat, nadaljeval je cesar na konju pot proti Jeruzalemu, toda s čudi ¡im spremstvom — nad 1000 Arabcev na konjili ga je spremljalo; zbral iin je sultanov namestnik iz vseh delov SirVe, da so spremljali cesarja, za.bava;oč ga z igro „Fantazija": v belih burnusih so drvili na malih svo.ih konjičih mimo cesarja, v eni roki so držali sulico z zastavico, v drugi dolgo puško, v najhujšem diru so se vwlig-nili s sedla, ter sprožili puške.
Ko prijašejo na grič Elkuds, s katerega zagledajo romarii prvič sveto mesto, skoči cesar s konja, pade na kolena, ppljubi tla in prebije neAnj minut v vroči molitvi. Solze so mu igrale v očeh. ko vstane. Ko pride v Jeruzalem „kralj jeruzalemski" — ta naslov ima cesar avstrijski — stopi zopet r?2 konja, ker noče jezdariti po mestu, po katerem je hod 1 naš Rešenik. Ogledal si je vse svete kraje, molil Je za svojo rodovino in za vse svoje podložnike, bogato je obdaril cerkve in samostane, predno se Je vrnil nazaj v Jafo.
A morje je bilo silno viharno. Spremstvo je prosilo cesarja, naj se ne vkrca v takem vremenu. On pa pravi: „Obljubil sem, da pridem jutri v Port Said, biti hočem mož-beseda." Nato vpraša admirala Tegethofa, ali je nevarno. „No, nevarnosti ravno še ni", odvrne admiral „Torej se peljemo!", ukaže česan in stopi, v čoln, da bi se peljal k ladji. Toda. naenkrat se postavi čoln naivpik in hipoma izgine, K sreči se kmalu zopet prikaže in z ladje so zadoneli streli, ki so naznanjali, da je dospel cesar srečno v varno. Čoln se kmalu vrne, toda brodniki so reidi, da bi v, drugič za nobeno ceno ne vozili več. Za to so se morali drugi gospodje še le drug dan vkrcati in odpeljati Dne 25. novembra se je vrnil cesar na Dunaj.
Cesar med Slovenci. ,
Prvič je stopil cesar Franc Jožef na slovenska tla dne 8. kimovca 1882 in sicer v Celovcu. Dne 11. kimovca ga je v Trbižu po slovensko pozdravilo 40 brhkih Ziljanov in 40 Ziljank in mu izročilo šopek planinskih cvetic» V Bovcu so mu napravili Slovenci podoknico; tri četrt ure je poslušal pevce, ki so peli lepe slovenske pesmi; sam je zahteval, da ga, naj ogovarjajo Slovenci v svojem jeziku. V Divači so slovenska dekleta ponudila cesarju najboljšo domačo črnino, katero je, tudi izpil.
Italijani pa so mu poslali takrat v pozdrav — Oberdanka, ki bi naj cesarja umoril. A božja roka ie čuvala nad dragim življenjem cesarjevim.
Leta 1883 je prišel cesar drugikrat na slovensko zemljo, V Radgoni je prijahalo 170 slovenskih mož na konjih cesarju v pozdrav. Oblečeni so bili v beguše, poveljnik jim je bil učitelj Strniša. Polen njih se je zbralo 50 slovenskih strelcev iz Veržeja pod poveljstvom Pinteriča. Tudi v Mariboru, Ptuju, Slatini, Šmarju, St. Juriju ob južni žel., vi Celju, na Lahkem in v Zidanem mostu so ga pozdravljali Slovencu
Leta 1891 je prišel cesar v Celije zaradi velikih vojaških vaj. Z županom .Glivickom je govoril slovenski, slovenske pevce je z veseljem pozdravil.
Leta 1895 je prišel v Ljubljano, da jo tolaži zaradi potresa.	f
Cesarica Elizabeta.
Cesarjeva žena, cesarica [Elizabeta je bila ro-jera dne 24. decembra <18il v grada Posenhofen na B.varskem kot trt.tje de-e vojvoie Maksa Jožefi bavarskega in vojvodinje Lu d o vike. Imela je štire sestre in tri brate. Na rojstni dan Et.abtte se je sprehajal njen očf, vo/oda Mak3, ves srečen po okolici gradu Posenholen. Sreča ga stara revna ženica, ki je no>ila težko butaro dr\T. P.tjtzni vojvoda nagovori 2eni:o in pravi »Zakaj pa si naložite tako težko butaro? Sij bedele otnemi gli pod njo!« — »Dinea je sveti v¿čer«, odgovo i starka, »in ker svojim otrokom ne morem dati drugega božičnega darila, imajo naj nocoj vsaj toplo so bo«. — »Da, da danes je sveti večer«, dejal je vojvoda, jaz sem dobil danes že le. o božično darilo, pravo božje dete, Lizika ji bo ime Prav srečen in vesel sem in z menoj se morate veseliti tudi vi in vaši otroci ter tudi obhajati srečen in vesel sveti večer! Vojvoda je izročil starki nekaj denarja, zvečer pa sla ji p inesla dva služabnika 2 polna jertasa daril in dva stotaka. iJboga žen ca je jokala od veselja. Cesar F.anc Jože! se je v poletju 1853 mudil s svjjimi starši v mesteca Išl Ea Gornje Avstrijskem, kjer je obh&j d tudi svoj rojstni dan. Ob tej priliki je cesar spoznal bavarsko prin cezinjo Elizabeto, ki je bila stara tedaj 16 let. Radi tjenih lepih čednosti in rjene pr.kupljivosti je sklenil, da se bo poročil ž njo. Mati cesarjeva je bila te novice i:redro vesela. Drugi dan je cesar po sv. maši v išelski župni cerkvi stopil s svojo zaročenko pred duhovnika in mu rekel: »Gospod župnik, prosim, blagoslovite naju, to je moja nevesta!« Po roka se je vršila dne 24. aprila 1854 med 6. ia 7. uro zvečer v dvorni kapeli na Dunaju. Pri poroki je poudarjal dunajski kard nal Raušer, ki je poročal visoki par: »Vse, kar je deviškega, lepega in nežnega, gleda v cesarici Elizabeti svoj vzor in svo jo zaščitnico«. Vojvooinja Eizabeta je slovela že takrat kot globokoverna, ljudomila in blagosrčna princezinja. Radi svoje lepote je zaslovela daleč okoli. Bog je cesarjev zakon blagoslovil s tremi hčerami in enim sinom. Cisar in cesarica sta se izredno ljubila. Prava dru:inska sveča je vladala v cesarjevi rodbini, katero pa so zadnja !eta kalili hudi udarci. Eden najbujš h je bila gotovo smrt prestolonasleJnika Rudolfa. Od tega ča?a cesarica E izabeta ni bila več vesela. Ta hudi udarec je čutila do konca svojih dni. Žalovala je globoko, a je bila v tej žalosti tudi verna tolažnica svojemu možu — cesarju. Tiho je prenašala najhujše gorje, ki more zadeti materino srce. Cesarica je bila iz-
redno usmiljenega srca. Povsod, kjer je hodila, je tolažita žalostne in jim dejanski pomagala. Obdarovala je vsako leto na tisoče revežev, ki so jo, posebno na Dunaju, zvali svojo »mater«. In tej blagi ženi je laSki anarhist Luigi Luccheni (Lukeni) vzel dne 10. septembra 1898 v mestu Geneva na Švi-carsken življenje. Kot divja zver je planil na «jo in ji zasadil trivoglato pilo v prsa. Blaga cesarica je kmalu nato izdahnila. Cesar je tedaj, ko so mu poročali o groznem dogodku, izdihnil: »Nihče ne more umeti, koliko sem izgubil. — Meni vendar ne 03tane prihranjenega na tem svetu ničesar«. Cesar je vse dni do svoje, smrti globoko žaloval za svojo blago 2eao.
Cesarjevi otroci.
Bog je blagoslovil cesarjev zakon s tremi hčerkami in jednim sinom. Dne 5. marca 1855 se je rodila nadvojvodinja Zofij a, ¡ki pai je umrla že dne 29. maja 1857 v Budimpešti. Dne 12. julija 1856 je bila rojena druga hčerka, nadvojvodinja G i Zel a, ki se je dne 20. aprila 1873 poročila z bavarskim princem Leopoldom. Tretja hčerka, nadvojvodinja Marija Valerija, je zagledala' luč sveta dne 22. aprila 1868. Poročena je od dne 31. julija 1890 z avstrijskim nadvojvodom Franc Balvatorjem, Nadvojvodinja Marija Valerija je bila posebna ljubljenka cesarjeva. Večkrat ga je morala obiskati in Če mu je le čas količkaj dopuščal, ie bival v poletju v kro^u njene družine v Išlu* Rojstvo vsake cesarjeve hčerke se naznani po vseh avstrijskih mestih z 20 in 1 strelom. Dne 21. avg. 1858 zjutraj na vse zgodaj pa so oznanjevali topovi po vseh mestih zopet veselo novico. Kdor je slišal glas topa, je štel, , Ko se oglasi dvajseti in drugi strel, je bila gotova novica,, da se je rodil cesarju sin, naslednik na prestolu. Ni mogoče popisati veselja, ki sta ga, ob tej priliki imela cesarski oče in mati. Cesarjevič Rudolf se je poročil dne 10. maja 1881 z belgijsko princezinjo Štefanijo, rojeno dne 21,. maja 1864. Cesarjeviču se je dne 2. septembra 1883 rodila edina hčerka Elizabeta» ki je sedaj poročena s princem "VVindischgratz. Cesarjevič Rudolf je bil največje veselje svojih staršev ter ponos in upanje Avstrije. 'Zal, da je umrl mnogo prezgodaj, dne 30. januarja 1889. Vdova nadvojvjoidi-nja Štefanija se je omožila zopet z ogrskim plemeni-tašem grofom Lonyay.
Cesarjevi bratje.
Cesar je imel tri brate in sicer: nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan (rojen dne 6, julija 1832), umrl kot cesar mehiikanski dne 17. junija 1867, Karol L u d o v i k (rojen dne 30. jul. 1833), oče rajnega prestolonaslednika Franca; Ferdinanda, umrl dne 19. maja 1896, in Ludiov.ik Viktor (rojen dne 15. maja 1842). Ludovik Viktor še živi na Dunaju.
Rajni prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Po smrti prestolonaslednika Rudolfa je bil proglašen za prestolonaslednika nadvojvoda Franc Ferdinand, sin cesarjevega hrata nadvojvoda Karola I.udovika. Franc Ferdinand je bil rojen dne 18, decembra 1863* Poročen je bil z vojvodinjo Zo.ijo Ho-henberg, rojeno grofico Chotek. Oba sta umrla kot žrtev srbskih morilcev dne 28. junija 1914 v Sarajevu. Franc Ferdinand je bil vnet katoličan in veiik prijatelj Slovanov. Posebno je spoštoval nas Slovence in Hrvate. Zastopal je načelo, da se morajo dati vsem narodom njih narodne pravice. Visoki pokojnik ie bil popolnoma prepričan o veliki važnosti katoliš-ko-slovanskega življa na jugu naše države in nam je odločil prev|ažno nalogo v (bodočnosti avstro-ogrs-ke države. A nesrečna morilčeva roka je prestrigla vse njegov« velike načrte. Cesar je Francu Ferdinandu poveril mnogo važnih nalog. Navadno je zastopal Franc Ferdinand cesarja ne Sžyno pri važnih opravkih v tujini, ampak tudi doma. Franc Ferdinand je preustrojil armado in je hotel z odločilniriia odredbami zasigura,ti Avstriji srečnejlšo in prostejšO bodočnost.	i	, •	i
Novi cesar.
Ko je umrl prestolonaslednik! Franc Ferdinand, je prevzel prestolonasledstvo nadvojvoda Kari Franc Jožefj najstarejši sin pokojnega nadvojvode Otona in nad vojvodinje Marije Jožefe. Rojen je dne 17. avgusta 1887. Poročen je s parmsko princesinjo Cito. Novi cesar je sedaj star 29 let. Po smrti Franca Ferdinanda mu je cesar izročil mnogo važnih poslov. A najvažnejšo nalogo je dobil novi cesar s tem, ko se mu je izročilo najprvo glavno poveljstvo čet, ki so prodirale v letošnjem poletju iz Tirolskega v Italijo, in pozneje vrhovno poveljstvo na rusko-rumunskem bojišču,. Novi cesar slovi kot prijazen in zelo ljudjp-mil človek Z vojaki občuje kakor z brati. Slovanski vojaki, ki so imeli prilko biti v njejgovi bližini, so polni hvale o novem avstrijskem: vladarju. Novi cesar govori tudi več slovanskih jezikov.
. i	Naša nova cesarica, t
Naša nova cesarica nadvojvodinja Cifa je bila. rojena dne 9. maja 1802 kot princesinja vojvodsk,e hi-
še Parma, Ze kot mlada prince,sinja je bLa znana/, kot velika dobrotnica revežev.. Neštetokrat je prosila svoje stariše za darove v .denarju,, obleki in živilih,, katere''ie Qsebno prinašala revežem in jih med nje: raizcleljevaia." Nobeno vreme ji ni bilo preslabo, da bi ne pohitela med nje in nobena bajta ji ni-bila, prenizka, da bi jim ne prinaša a pomoči in tolažbe. — Kakor je cvetela ob Starnberiškem jezeru rajna naša cesarica Elizabeta, in je postala znana širši javnosti še le, ko se je z našim blago^okojnim cesarjem Franc Jožefom zaročila, tako tudi javnost ni niti še slutila, da postane ponižna parmska princesinja Ci-ta še kedaj bodoča avstrijska cesarica. Svoje mlade dni je preživela naša nova cesarica ne daleč od Dunaja, v gradu Svarcau, "ki je last parmskega, vojvode Roberta. Tu je živela naša, nova cesarica kakor brhka pnngesinja veselo' in zadovoljno. Pesmi, ki jih je prepevala v krasnih gozdovih okrog gradu, so še zdaj v spominu Dunajčanom in D una'č an kam in nihče teli ni takrat slutil, ,# .pr€!i>eva^leps, pesmi naša — .bodoča cesarica.
Poletu leta 1011 io je «.ozurl nadvojvoda Kari Franc. Jj^žel, naš novi cesar in se z njo zaročil. Poroka se je vršila dn«- 21. oktobra. 1911 v najširšem slogu. Naš že blagopokojni česan, se je osebno udeležil poroke ter novopofočeuc.ema najprisrčneje- čestital. jMlada zakonska sta v začetku bivala na .gradu Vartholc, od izbruha vojske pa, cesarskem gradu na Dunaju.	'	►
:	.:>.». m! VJI"
Otroci našega novega cesarja.
Naši novi cesarski .dvojici so se 'dosedaj narodih 4 otroci, 'Franc Jožef Oton, rojen dne. 20. nov. - #12; Adelhajda, rojena dne' 21. decembra 1913, Robert, rojep dne 8. februarja 1915-in Feliks, rojen dne , 31.. maja 1916.
_.__.
' .......~gf ■	¿.fCttl.	V ••« •• - - *"!
RumunsIoMišle.
v
Naši' zmagovito .prodirajo v Rpmunijo. Čete, ki so severovzhodno od Oršove, vdib v Rumunijo CVl^-hijo), so ¡v večdnevni bitki pri Tlargujinu (južno od Petrovega) premagale Rumu ne in prodrle dne 21. t. in. do mesti* Krajova, ki leži na Široki rumu-nski rai-vnini ob reki Sil ob' železnici Oršova—Bukarešta. Krakovo so naši zasedli. Rumunska, armada pri /Or-šovi je odrezana od ostale prm^de. ;Rumuni se severno od Kampolunga in Sinaje 'ler „a severnovzhodni rumunski meji krčevjto branijo. Sovražne čete ob reki Aluti so v nevarnosti, da jih naši od juga, obkolijo V bližnjih dneh se Vo b'.la na rumunski ravnini vzhodno od Krajove in. ob -reki Alpt^, vieEka bitka, V Dobručl n.ič novega.
Italijansko bojišče.
«J	. «J
.v- - ;	■	! ' . .
Naši so zadn;e dni iztrgali.,ILJijanQ» vzhodno od Gorice in v Vipavski dolini (pri BilHjh) več strelskih jarkov in tako pomaknili svojo črto nekoliko bližje Gorici. Italijani se ba^e -z veliko žilavostjo pripravljajo na deselo ofenzivo.	•
—————, ■■ I* ŽI I >	..■'»«.»■........1	' »Ml I fp^—im
i Rflsko fcjišče.
• ....... • ■•■ i; ms. ..iii.a .»'v» - .vr •>-
Na CTskPhi .bojišču skoro, nobenih važnejših dogodkov. Edino v galiških Karpatih (pri Ludovi) so zadnje ,dni vršili.manjSi boji. «.; , .'-'
Macedonsko bojišče.
• -	M»» /■» . '» . ; " *•" '
B i t o 1 j je padel,! Dne, 18.; novembra se je Sarrgjlo\.i arpiadi posrečilo zavzeti' važne .višine ju-žno-vziiodno od Bitoi-a, ter «točno utrjeno bolgarsko postojanko Cepe.l. S tejui je .bila, usoda Bitolja zapečatena. Bolgari s o . z a p u s-1 i 1 i m |C s t o m B it o I j j e z a, s Q fl 1 ft P,8»r.|' ¡aj i, i s^m a -(ja. Sedaj se vršijo siloviti boji že severno od mesta Bitolj.
Fraocoslo' bojišče.
..i'. * . .' i ~ Na francoskem bojjšču traja borba med rekama Ancre in 'Somme že 13<i dni. Angleži so baje že spravili na, francosko bojišče 40 novih-'velikanskih topov, kakoršnih nima še nobena druga, država.
Tedenske novice.
Duhovniška vest. Zopet nameščen je & g Jurij Cvetko kot kaplan pri Sv. Vidu pri Grobelnem Iz učiteljske shižbe. Na petrazredni ljudski šoli Lajteršberg—-Krčevine je razpisano mesto učiteljice. Prošnje do 15. decembra. ...
Osebna vest. Fregatai zdravnik dr. Iv.. Fras; naš rojak od Sv,. Jurija ob Ščavnici, je imenovan za linijskega zdravnika.
Slovenska gimnazija v Kromerižu se je ustanovila, za slovenske.begunce. Dijaki se sprejmejo,, brezplačno iij so z vsem na državne stroške oskrbljeni. Prošnje se naj vložijo pri okrajnem glavarstvu, kjer begunci stanujejo, tekom osem dni. Prošnji je priložiti zadnje spričevalo.
Slov. kat. izobr. društvo „Kres" v Gradcu ima v nedeljo, dne ¿6. nov. t. L, po poldanskih slov. večernicah svoj letni občni zbor v društvenih prostorih. Spored: Poročilo odbara in revizorjev, volitev novega odbo a.
Naročajte „Glasnik najsv. Src"! Kmalu izide 12 številka itega za versko življenje pomenljivega lista, V novem letniku, čegar 1, številka bo že izšla o Božiču, bo izhajal Se v. enkrat tako velikem obsegu, kakor v starem. Prinašal bo mnogo zanimivega berila in bo krepko pospeševal češčenje božjega Srca Jezusovega in Srca Marijinega med našim narodom. Med drugim bo razlagal dvanajstere obljuba božjega Srca,, kar bodo lahko č. g. dušni pastirji porabili za premišljevanje vsak prvi petek. Tudi za vojake bode prinesel marsikaj zanimivega. Vsled splošne draginje bo znašala, naročnina na. leto 2 K. List zasluži vsestranske podpore in bi pravzaprav moral bit;, že .najbolj razširjen med našim ljudstvom. To še sicer n:i, pa lahko sčasoma postane, ako bodo prijatelji božjega Srca pridno zanj nabirali naročnike. To še posebno prosimo vse čč. gg. dušne pastirje. Stari naročniki, ostanite vsi zvesti in pridobite šie veliko no-' vili! „Glasnik" bi naj bi v vsaki krščanski hiši,. A naročajte list' tudi vojakom. Oglasite se takoj, ko dobite 12^ številko, za novi letnik pri vaših dušnih pastirjih, da se lahko določi, koliko iztisov se naj tiska novega letnika.. Božje Srce Jezusovo bode bogat plačnik vsem, ki se trudijo za razširjenje nj govega češčenja po „Glasniku najsv. Src."
Peto vojno posojilo je razpoloženo v podpis do dne 10. decembra t, L Podpiše se lahko na, pošti, pri davkariji, pri vsaki tanki in pri vseh raznovrstnih denarnih zavodih, kjer se dobijo tudi potrebna pojasnila. Posojilnice, ki.so pri -Zadružni Zvezi ljubljanski, istotako sprejemajo podpise.
Boroevič slavi mlade slovenske junake. Generalni polkovnik pl. Boroevič je poslal c, kr. name-stniištvu v Gradcu naslednje pismo: „V predloženih poročilih o bojih, ki so se vršili v zadnjih mesecih, so se med drugimi posebno pohvalno omenili tudi ? prostovoljni strelci 1., 2. in 3, stotnije strelskega bojnega bataljona Maribor IV,. Tako častništvo, kakor tudi moštvo tega bataljona je s pogumno v skrajnostjo v najhujšem topničarskem ognju in z odlično pogumnim vedenjem in zvestim spolnjevanjem dolžnosti prispevalo k popolnemu vspehu. Te lepe vojaške čednosti so dob.le najpopolnejšo priznanje 'vt pohvali, ki so jo ti hrabri možje dobili od svojih predstojnikov. 37 hrabrostnih svetinj kinča prsa teh junakov. To naznanjam s posebnim veseljem. Boroevič 1. r. gen. polk,"	'.t--
V jetniki v Rusiji se spominjajo ^Slovenskega Gospodarja." Dobili smo sledečo idopisnico: Ufa, 28. avg. 1916. Slavno uredništvo! Vsem cenjenim čita-tcljem „Slovenskega Gospodarja" pošiljam najsrčnejše pozdrave. Žalibog nisem dobil že po 11. mesecu še nobenega poročila iz ljube domovine. Največja tolažba za nas vojne vjdtnike so poročila iz domovine. Daj Bog skoraj rešitev in srečno in veselo svidenje v domovini! Se enkrat pozdrav vsem domačinom od Ludovika Perko iz Ivaniec, Ljutomer.
Oprostitev podkovsklh kovačev, ki so črnovoj-niki, od vojaške službe. O priliki ogledovanja konj po klasifikacijskih komisijah od uradnikov, vojnega ministrstva se je doznalo, da v večini občin zelo po-manjkuje dobrih podkovskih kovačev. Vsled tega pa preti nevarnost, da bo veliko konj postalo nesposobnih za vojaške namene vsled napak in bolezni na kopitih, na kosteh in kitah nog. C. kr. okrajna glavarstva se glasom odloka c, kr. kmetijskega ministrstva z dne 24, oktobra 1916, št. 48.023, pozovejo, tozadevne razmere v občinah preiskati ter v največjem obsegu staviti predloge, dai se podkovski kovači oproste od črnovojniške službe, zlasti če se gre za starejše kovače, ki so v zaledju in Id niso sposobni za vojaško službo v bojni črti. Zaradi velike važnosti te zadeve je postopati z največjo nujnostjo, to se pravi, občine naj takoj vložijo na okrajna glavarstva prošnje za oprostitev podkovskih kovačev.
Pojasnila za potna dovoljenja,. Vrhovno arma-dno poveljstvo razglaša: Ker se množijo slučaji, da prosijo razne osebe pismeno ali brzojavno vrhovno armadno poveljstvo za pojasnila o potnih dovoljenjih j ter vsled tega povzročajo vrhovnemu armadnemu po-
veljstvu veliko nepotrebnih pisarij, se izjavlja, . da vrhovno armadno poveljstvo vi bodoče ne bo več. dajalo nobenih tozadevnih pojasnil. Pojasnjia za feotna dovoljenja bo dajala samo prištojna okrajna politična oblast, v mestih Maribor, Ptuj in Celje pa mestna politična ofblast.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica št. 6, sprejema podpise na S, avstrijsko vojno posojilo in daje potrebna pojasnila v uradnih urah.
Gospodarske novice.
Naročila za semenski krompir. Radi velikesia pomanjkanja' jedilnega krompirja bo nastalo .spomladi še večje pomanjkanje semenskega .krompirja. O-pozarjamo posestnike, da si že sedaj .odberejo in <k>-ločijo potrebne množine krompirja za seme. Kdor .pa vidi, da mu bo semenskega krompirja, na vsa Je način zmanjkalo ali želi ra|di potrebe spremembe ise-mena kako drugo krompirjevo vrsto za seme, pa naj takoj pri, občinskem uradu javi svoje,potrebe. Zadnji čas za taka naznanila je do 30. novembra. V takem naznanilu se mora navesti: ime in stanovališče prosilca,. velikost posestva, površina njive,, ki se bo nasadila s krompirjem in potrebna, množina semenskega krompirja v. kilogramih. Županstva: morajo ta naznanila vposlati najpozneje do 15.' decembra t. 1, o-krajnemu glavarstvu.	- ?
Kmetje in kmetice pozor! Cesarski namestnik grof Clary je izjavil pri zadnjem posvetovanju vseh zastopnikov v Gradcu, da se bo oziralo in vštelo pri popisovanju zalog na množino zasežene moke in žita, katerega je odvzela oblast ob priliki zapore mlinov.
Sladkor za kmetsko prebivalstvo. Dež. odbornik d r. V e r s t o v š e k je zahteval od cesarskega namestnika, naj skrbi za to, da dobijo kmetije dovolj sladkorja. Poudarjal je, da kmetice oddajajo vse pridelke; zato pač smejo zahtevati vsaj to, da se j m oskrbf sladkor za kavo. Naitestnik je obljubil, da bo ukrenil vse p >trebno. Do konca tega meseca se izdajo posebni uirepi za oskrbo dežele s sladkorjem.
Cene za les. Dunajske velike lesne trgovine so sklenile sledeče lesne cene, ki so veljaivne za kubični meter do preklica: Hlodi (smrekov, jelov, borov les) 45—53 K, hlodi (bukov, hrastov in sploh trdi les) 98-110 K. Hrastove diebele deske 240 K, tamjše 268 K. C'tesani ali oglati žagan les (smreka, jelka:, bor) 65-85 K, bukov, hrastov pa 230-240 K. Na Češkem * so lesne cene za 15 do 20% višje, v Galiciji pa za 10 do 15% Za Štajersko so določene sledeče, razmeroma nizke cene: Mehki hlodi neotesani 38—55 K, trdi 55—98 K, mehke deske 88—110 K, oglati ali ote-■sani mehki hlodi 75-105 K, trde deske 110-200 K. : Cene za les naraščajo, blaga, je malo, popraševanje pa živahno.	4
Cene za predi vo. Za laneno predivo je določilo trgovinsko ministrstvo sledeče najvišje cene:i za otreseno laneno predivo I. vrste, gostitev v vodi: 270 K za 100 kg; za otreseno laneno predivo II. vrste, gostitev v vodi: 220 K za 100 kg; za otreseno laneno. prediVo III vrste, gostitev v vodi: 180 K za 100 kg; za zm:ka,ni Ian I. vrste, ki ga v predilnici ni treba več nrkati, 270 K za 10o* klg; za trti lan prima ,220 K za 100 kg; za trti lan I. vrste 200 K za 100 kg;, za trti lan 180 K za 190 kg"; za trti1 lan III, vrste 160 K za 100 kg; za trto predivo in tuljev lan: I. vrste 120 K za 100 k^; II. vrste 90 K za 100 kg; III, vrste 60 K za 100 kg; zai potirke. kolikor so. pripravni za prejo, 30 K za 100 kg. — Od vlade določeni nakupovalec za predivo na Slovenskem Štajerskem in Kranjskem je| trgovec 'Mihael O majhen mlajši v Višnjigori na Kranjskem.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu se je v zadnji dobi pokupilo, oziroma poprodalo le neka} malo tujega hmelja in so bile cene za tuj hmelj samo na papiirju. Hmeljski prekupci, ki šo pokupili večinoma vse zaloge tujega hmelja, čakajo sedaj na, ugodno priliko, da ga drago prodajo. Neka inozemska tvrd-ka je ponujala za savinjski hmelj 120 K za, 30 kg, a hmeljski prekupci ga niso hoteli prodati niti ene same bale.
Razne novic©»
Prerokba glede vstajenja Poljske. Leta 1819 je poljski dominikanec oče Korcenjecki videl v svoji stanici čudno prikazen. Sredti stanice je Stal jezuit v črni halji, ki se je izdal za mučenika Andreja Bo-bole. Ta jezuit, je bil dne 16. maja 1657 vjet od raz-kolnih Rusov, ki sp ga na grozovit način mučili do smrti, ker je tako ognjevito razširjal katoliško vero. Pater Korcenjecki je takrat goreče molil k temu mu-čeniku, da naj reši poljsko domovino krute ruske v-ladp. Prikazal se mu. je tedaj Bobola in mu veli, da naj odpre okno svoje stanice. Skozi okno zagleda o. Korcenjecki namesto : ozkega samostanskega, vrteča Šii;no ravan, ki je. bila pokrila z neštetimi' vojnimi . trumami evropskih narodov: Rusov, Turkov, Francozov, Angležev, Avstrijcev, Prušov in drugih narodov, katerih ni mogel spoznati, ki so se v silno krvavi bitki bojevali med seboj. In blaženi Bobola mu pravi: „Kadar bo vojski, ki si jo videl zdaj v podo-
Stran
SL0VKÜSÍS GOSPOHAH.
! 23, novembra 1016.
bi, sledil mir, potem bo Poljska vnovič vstala in mene bodo častili kot glavnega pokrovitelja. V do,kaz temu, da se bo točka za točko prikazen enkrat uresničila, ti pustim odtis svoje roke." Od tistega časa je imela miza v njegovi stanioi jasen in razločen odtis desnice blaženega mučeiuka. To prerokbo je pa prinesel že velezniainstlven časnik „Civilla catto^ca" leta 1854.
Vol Hočni čuvaj. V vasi Spital na, Gornjem-Stajerskem so neki večer preteklega tedna tatje obiskali posestnikai Davida Eger, ki je močno spavial. Posestnik se je vzbudil, še le, ko je zaslišal izredno močno mukanje vola. Vol je namreč opazil tatove in je hotel z mukarijem opozoriti svojega gospodarna, na pretečo nevarnost. Ko je gospodar prihitel iz hiše, je videl, kako je več mož bežalo z dvorišča. Vkrasti so hoteli dve pitani svinji, kateri so že spravili na prosto. Tako je zvesti in čuječi vol obvaroval gospodarja pred nesrečo
Kaj ljudie kadijo? „Novine" pišejo: Na mestaj lipovo listje. Dobro je tudi malinino Ešče bogše je orehovo pa kopinino. Trsova skorja je že kaj poseb-noga. Lipovo cvet.e je tak, kak tiirški najboiši du-han. Divji duhan z loga pa, že samo voodebrani samci majo. Tn je nevola! Ništeren moški že obetežao od takših rastlin, da, ga pa žela li mantra pa. znova i-šče takše rastline, šterimi si beteg redi. Ženske pravilo. ka ne sila kaditi Prav bi bilo. 'Moški se naj odvadijo od dohana, ženska; pa", od cukrris pa de v-saki leži živo.
Redka lovska sreča. Predpreteklo sredo so priredili v Hartbergu ob štajersko-ogrski me'i velik lov, katerega se je udeležilo veliko število lovcev — ker šo ta,mošnji veliki gozdi bogati na divjačini,. Dva lovca sta pri zasledovanju divjačine prišla precej v sredino temnega gozda,, kjer sta našla velik sod, napolnjen z — žitom. Lastnik poskrifcaga žita se še ni oglasil.
Velik paromlin zgorel. V N kolov,em na Mo-ravskem je zgorel tamošnji veliki paromlin kneza Dietrichstetna. Skoda znaša pol milijona kron.
Pos&lilnki w Marifeoru
(Naredni do»}
sprejema pnia-e za
peto avstrijsko vojno posojilo
ter daje po'rebna pojasnila vsfk '7el vnik od 8. do 1ure dopoldne ter cd ¿o 6, are popoldne. ?86
Dopisi«
Maribor, lieslni imgstriit je Voil, da smejo mariborski trgovci nemeslnemu prob valstra prodajati razni živila, kot [moko, sla i o i, kavo, mast in olje samo ob tredab, sobotah in nedeljah, mestnemu prebivalstvu pa ob ponedeljkih, ¡oikth, četrtkih in petkih, kvzeta od te določbe je prudaja kruha, ostalih, ne zgoraj naveJenih ž vil in potrebščin.
Maribor. Mestna občina je nakupila večjo m-nožinO suhih drv, katere bo prodajala kubični meter po 16 K, Priglasiti se je na rotovžu, L nadstropje.
Hoče. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ho-čah sprejema prijave za V, avstrijsko vojno posojilo. Poslužujte se domačega denarnega zavpda pri podpisovanju i
Sv. Andraž v Slov. gor. V nedeljo, dne 26. ti m.,- popoldne po večernicah, bo1 v Golbbovi hiši Občni zbor tukal/šinjega Katoliškega slovjeinsklega! izobraževalnega društva. Na sporedu je poročilo tajnika in blagajnika ter knjižničarja. Nato sprejemanje novih udov in volitev novega odbora za prihodjnje Ietb. — Dne 10. novembra so nam odpeljali naš novi veliki zvon in starega srednjega. Veliki zvon je bil' še le' 11 let star,. Imel je krasen, lepo doneči, polen glas. Tehtal je nad 1800 kg. Tudi stari srednji. Zvon je i-mel silno prijeten glas. Vlit je bil v Varaždinu leta 1849. Tehtal je okoli 550 kg. Ostala sta nam še dva, stari veliki, ki je bil vlit v Gradcu Iteta 1'737' ter tehta okoli 900 kg in mali stan, ki je bil vlit v Gradcu leta 1689 in tehta 330 kg. Jako lepo ubrano Zvo-nOnje smo imeli, zato smo se tudi zelo težko ločili od novega velikega in starega srednjega zvona. Vselej so povzdignili cerkveno slovesnost in njih milo, blagoglasno zvonenie nas je ob .takih prilikah glasneo-pominjalo: „Dajte Bogu, kar je božjega,!" Praznično so zadnjič zapeli dne 29. oktobra, ko se je prenesel novi kip presv. Srca Jezusovega v novo lično kapelo v Drbetincih, postavljeno v spomin padlim vojakom andraževske župm,;e 1914—1916, Velikokrat so peli mrtvaško pesem. Predzadnjo so peli dne 1. in 2. novembra padlemu vojaku Leopoldu Mr!tji|5ič, vzornemu, vestnemu in delavnemu mladeniču, ki ie bil ponos in dika svojih staršev; zadnjo po, sebi dne 8. novembra, zvečer ob 9. uri, zjutraj pa sta nO Vi veliki in stari srednji zvon umolknila za, vedno. — Tudi človeških žrtev je že mnogo zahtevala ta vojska iz naš« župnije. Dosedaj je od nas odšlo k vojakom' okoli 260 mož "in mladeničev.. Od teh je že 28 mrtvih, 17 pogrešanih, 19 vjetih in par bolnih. Vojske, kuge in lakote reši nas, o Gospod!
Celje. Primarij na tukajšnji deželni bolnišnici dr. Gregor Jesenko je bil odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda.
Sv. Pavel pri Preboldu. Posestnici 'Mariji Pi-šek i,n posestniku Janezu Slok v Mariji Rte(ki so pogoreli lepi gozdovi. Skoda je zelo velika. Požar so, kakor se sodi, zanetili lovci, ker so si zažigali cigare in metajli goreče vžigalice v suiho listjef.
Kapele pri Brežicah. Dne 13. novembra je bila tukaj pokopana Marija Janežič, ki je včakala častitljivo starost 89 let. Kot rojena iSorčič je bila bližnja soroflnica nekdanjega lavantjLnskdga prošta č. g. Sorčiča, njen sin, prerano umrli, še vedno v najboljšem spominu žiVeči vlč. g. dr. Fran Janežič, profesor v Celju, je že v letu 1899, njen mož, veleposestnik Miha Janežič, pa v letu 1880 umrl. Bister razum in bistre oči je do zadnjega ohranila. Naj ji bo po dolgem življenju sladek počitek I
Zadnja poročila, ¿osla v četrtek, 23. nov.
Majnovejèe avstrijsko uradno poročilo.

nemško uradno poročilo.
i
Oršova naša.
Budimpeštanski list „A Nap" poroča, da so naši le dne 12. novembra premagali Rumune pri Or-šovi in mesto zasedli.
Coterilsba Storilke.
Trat, dne 15. novembra 1916 : 75 67 79 9 25 Dunaj, dne 18. novembra 1916 : 89 68 70 24 64
Ena beseda stane 5 vinarjev, petitvrsta 18 vin. Mrtvaška oznanila in lahvale vsaka petitvrsta 24 v, Izjave in Poslano 26 vinarjev. Za večkratno objavo znaten popust. Inserati se sprejemajo le protipredpla-čilu. Zadnji ¿as za sprejemanje inseratov torek opoldne..
Kuharica, starejša in gospodinjstva vajena se Išče za prihodnje leto v župnišče. Ponudbe na upravniš-tvu lista.	740
Enoleten fantek se odda za svojega. Vpraša se pri Hamer Antonija St. Ilj v Slov. gor. št. 50.	743
Krepak in pošten učenec se takoj Bprejme pod upodnimi pogoji v pekariji Kari Robaus, Koroška cesta it. 24 Maribor.	744
Služenja za vsa domača dela se takoj ali ,1. dec. sprejme pri uradniški rodbini. Kuhati ni treba znati, pač pa šivati. Naslov v uredništvu.
745
Proda se Singerjev šivalni stroj za 96 K močan „Rundschiif šivalni stroj" tuli za krojače pripraven, po ceni. Maribor, Gothestrasse 2. ;III. nadstropje vrata št. 15. 747
Kovaški	učenec se	sprejme pod
dobrimi	pogoji pri	Karlu Zach,
kovaški	mojster y	Libenan pri
Gradcu.	746
Mlin in žago
na več tečajev bi rad. kupil Slovenec iz Goriškega. Želi se več posestva zraven. Ponudbe do 1. dec. 1916 na uredništvo Slov. Gosp. pod Goriški mlinar.	752
Vi ste sovrainik
svojega lastnega denarja, ako kupujete vedno le slabo in drago milo, dočim se more s gchulze-jevlm milnim dodatkom mnogo bolje, hitreje in z manjšim trudom prati, Ta dodatek je posebno za vojaštvo zelo priporočljiv in se z navodilom vred poüilja poštnine prosto proti povzetja ali ako se denar naprej pošlje, za 10 zavojčkov 6 K 60 v. Ta množina je toliko kot 5 kg navadnega in dragega mila. Vsaka gospodinja mi bo hvaležna in ba postala moja Btalna odjemalka J. Pučko, Celje, Zavodna štev. 24.
(1 H. 8 V.)
Posestvo na prodaj, meri okoli 11 oralov, sadonosnik, lepe njive, travnik. Blizu Pesnice. Naslov se izve v upravništvu pod „Posestvo št. 733."
Posestvo z zidanimi poslopji, eno-nadstropno hišo z lepim prostorom z gostilniško koncesijo in zemljiščem, se takoj proda. Cena 16.000 K. Naslov pove: Janez Ar-beiter, posestnik v Zabovcih p. Ptnj.	727
Zanesljiv, trezen, marljiv, oženjen vinlčar, brez malih otrok, se s 1. januarjem 1917 sprejme pri A. Falesoh'nijivih špargeljnovih in sadnih nasadih v Libni p. Videm na Štajerskem. Letne plače 600 K v gotovini, 1 njiva, stanovanje, kurjava, mleko, na teto 1 prase in pijača. Viničarka ima skrbeti za vrt in živino.	729
Močan učenec se sprejme. Mizarstvo, Kaiserstrasse 18 Maribor. 732
Šmarjeta poleg Rimskih toplici
Proda se enonadstropna hiša, s hlevom, ki spada zraven, lepa njiva, travnik, hosta z lepim lesom. Lahko se redi krava in nekaj svinj. Hiša stoji tik okrajne ceste blizu kolodvora in je za vsako obrt pripravna. Več se izve pri Karlu Ulaga, organistu v Šmarjeti pri Rimskih toplicah	735
Iščem učenca (kateri ima veselje do trgovine) od poštenih Btarišev, zmožen slovenščine in vsaj ne Kaj nemščine. Lud. Kuharič, trgovec Ormož.	738
labolka kupuje tvrdka M. Berdajs, Maribor, po najboljši ceni. 685
Priden nčenec
so sprejme takoj v trgovini pri trgovcu Alojziju Vrilču
v Ljutomeru.	710
8 vinarjev
stane poštna dopisnica, s katero lahko dobite na zahtevo moj glavni cenik s novo slikanimi imuni zastonj in poštnine prosto.
Prva tovarna ur Ivan Konrad,
C. i. k. dvorni dobavitelj v Brin 801 na Češkem.
Nikelnasta anker-ura K 6*S0, 6-80, 9 50, starosrebrna-kovina-sta remont, ura K 8, s švicarskim kolesjem K 8 25, vojna spominska ura K 10, radiu« žepna ura K 18, niklaata budilka K 7, stenska ura K 5*20. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Pošilja se proti povzetju. Noben rizikol Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1 Da
Sprejme se takoj ufieneo pri g. Duhek medičar, Maribor. 64&
Dvonadstropna
hiša
zraven 5e drugo poslopje,, noro« zidana za pekarijo. Peč s paro t» postavi z glavarstvenim dovoljenjem. Na prav dobrem prostora, tudi na dan do 200 hlebov tujega kruha. Stanovalci plačajo na leto 4500 kron. Se pod lahkimi pogoji ca 60.000 kron proda. Vpraša s. t Mozartstrasse 69, Maribor. 657
Kdo ima na prodaj kaj lovsklk über (svinčenih zrn), naj mi nas-nani: Franc Ferlinc, župan in zakupnik lova v Selnici ob Muri, p. St. Ilj v Slov. ger.	620
Močan ufieneo z dobrimi Šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blaga Jožef Wagner, Šmarje pri Jelšah.	74â
„Solzna Avstrija.'4
Knjigo pod naslovom „Solzna Avstrija" s 25 krasnimi pesmimi, okrašeno s slikami, pošlje Matija Belec pri Sv. Bolfanku v Slov., goricah, via Ptuj, Štajersko, vsakemu, ki mu pošlje znesek 1 krono 20 v denarju ali pa v novih neporabljenih poštnih znamkah. Taspo-min na svetovno vojno, naj ni» manjka v nobeni hiši I — Nova krasna Romarska Marijina pesem
za 30 vinarjev. -Na brezplačna naročila se pa no* mormo ozirati 1	639
vHS
novoiidana a 8 sobami, 4 predsoba,
4	huhinje z vodo. Veliki vrt t Mariboru. Lahki pogoji. Gena 28 tisoč kron. Več pove «pravništvo pod „Vila 172".
Pozor! Cepljene trte!
Dveletne zelo močne od vrst; laški riliek, bela žlahtnina, muškatnsk žlahtnina, šipon, portugalka, beli burgundec, modra kapčina in ¡zabela, cepljene na različnih priporočenih podlagah. Dveletne divjar. ke Göthe štev. 9 prodaja Anton Slodnjak, trtnar in posestnik, p. Juršinci [ri Ptuju, Dtaj. Cena p» dogovoru.	688t
IKAVAI
50% ceneiia:
Ameriška gospodarska kava, viso-. koaromatična, izdatna in varčna*
5	kg za poskušnjo v vrečici, » potrebnim sladkorjem vred samo 28 K po poštnem povzetju pošiljat A. Saplra, razpošlljalnlca kav» Galanta 496, (Ogrsko). 620>
D
ir^/aVi i».
BW državno d
.. jo
DO 196-50
Državno posojilo se v letih 1922 do 1956 z žrebanjem po-. vrne.
-__i utJ»
Državni zakladu i listi se dne 1. junija 1922 plačajo nazaj
t-«a
'1C '1 ■
I »

Podpisovanja in pojasnila pri poštno-hranilnienem uradu in pri poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnih zavodih, kreditnih zadru-in njih zvezah.
- * • fiv» -¿¿i
«UM -J
Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojno posojilo pri posojilih v svrho podpisovanja.	¿¡L
.i $ »
s
od 20. novembra do 16. decembra 1916
H
n
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju
so najbolj priporoöa.
mt
Deželni urad za Štajersko Najbolj PriPoroíli¡vi 80:
Pfaff-brzoMnistroji
c. kr. avstrijskega vojaškega skL da za vdove in sirote (oddelek za vojno zavarovanje), ki stoji pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. cesarskega in kralj, apostolskega Veličanstva, v uradnem prostoru, ki ga je dalo na razpolago cesarsko namestništvo v Gradcu, Franzensplatz št. 2 posreduje pri podpisovanju za
V. vojno posojilo
med podpisovaicem in poljubnim uradom, ki sprejema podpise. Prosi se trgovce, industrijalce, zasebnike in uradnike, odveln ke, notarje, jerobe (varuhe) kuratorje, društva, družbe, zadruge, sklade itd. da se radi majhnih bančnih dobičkov in prednosti v interesu domaČih vdov in sirot poslužujejo tega posredovanja.	748
Kmečka hranilnica In posojilnica v Ptuju,
(minoritski samostan) naznanja vsem strankam, ki so podpisale IV. avstrijsko vojno posojilo pri njej, da se dobijo zakladne listine med uradnimi urami vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. Poso

sprejema prijave za
peto avstrijsko vojno posojilo,
ter daje potrebna pojasnila vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne
Podpisujte peto vojno posojilo pri domačih denarnih zavodih.
Kako lahko pomagamo našim padlim junakom v mesecn vseh vernih duš ?
Vojska sega, svojo morilno roko skoro v vse družine! So žalna pisma pisati, tolažilne obiske delati, to je mnogokrat tako težko, da se trga Človeka skoro srce; kako najti pravo besedo, kako zadeti pravo somerje? Pustite r jnega vpisati v „MsinO svežo se Afriko** in priložite sprejemno podobico so žali. emu pisnu! Tu ni treba mnogo besedi, malo Ijudomiio delo samo govoril MeSnO SVeZfl Se AffikOt ta času primerna ustanova usmiljenja, odpre vsem udeležencem zaklade 300 SV« ffieS, ki se berejo po namenu udov mašne zveze. Kot udeležni prispevek zadostuje za osebo enkratna miloščina f krone. Lahko se vpišejo živi in umrli. Pred vsem se toplo priporoča to delo ljubezni v blagor na bojnem poljn se vojskujočih vojakov!
Prijave in prispevki na} se naslovijo na Družbo sv. Petra Klaverja, Ljibljana, Pred škofijo 8.
Umetna gnojila in premog
prodaje Zadruga v Racali« m c
Ob bridki izgubi svoje ljube in predrage matere
Ivane Murko
se iz celega srca zahvaljujem veleč. g. župniku in vsem dragim sorodnikom za sočutno dejan-Bko ljubezen ob dolgotrajni bolehavosti predrage pokojnice; kakor tudi vsem sosedom in blagim župljanom, ki so se udeležili pogreba ter molili za rajno; z'asti Se tudi cerkvenim pevkam za gan'jivo žalostinko pri hiši žalosti in na pokopališče; končno se Se hvaležno spominjam v*eh darovalk pomenljivih vencev.
Sv. Bolfank v Slov. gor , dne 15.nov. 1916.
Barija Marko,
hči.
741
fGN.
ki 10 najpopolnejši in najboljši na svetovnem trga. tO letM pismena garancija.
Posebno pripravni aa n-metao recenje (itikanje) krpanje parila, nogorio iti. o ¿«mar dajam bres-p lačen poti k. Lahek in tih krogličen tek; iirajo naprej in nasaj.
Solidne cene in dedAho odplačevanje.
VOK
specijalna trgovina s Šivalnimi stroji In PUCH-kolesl.
Ljubljene Sodne ulice 7.
Zastopnike sprejmem.	742
Vinogradniki pozor!
Na sabo cepljene trte so na prodaj.
Najboljše kakovosti in sicer I. vrste. Vse trte so cepljene na Rip. Portalis in na Gohe št 9. Trte se dobijo jako lepe in dobro zaraščene in lepo vfeore-ninjene, za kar se jamči. Dobijo se tudi cepljene trte posebno močne (L 1915). Cena trtam je po dogovoru. Franc Slodnjak, trtnar v Rotccanu pošta Juršinci pri Ptuju.	C92
Kapljice za svinje.
Cena 1 steklenice je 1 K. 0 dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo priznalnih in pohvalnih pisem, p, PfUlif mestna lekarna „pri c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št 15.
ZahTala.
Nisem Terjel, da bi t« kapljice kaj pomagale. Sedaj ko sem ae prepričal, da res pomagajo, Vam »rekam lepo bralo ter priporočam to adravilo vsem srinjerejcem. frosim, poiljite mi spet srinjskih kap-Uie ca rdečico in sicer hitro kakor morete 6 steklenic. 8 poidrarom tras Skorjanc.
Srednja vas, dne 6. avgusta 1916.
Prage
bukove in hrastove za državno železnico kupuje po najvišji ceni in pri večjem številu preskrbi tndi delavce
Rodolf Dergan, Laški trg, Štajersko. 699
S. Friedrih,
trgovec v Ptuju, kupuje
proti takojinjemu plačilu v gotovini po najvišjih cenah
vinski kamen, suhe jedilne gobe, sveže svinjske kože, svinjske ščetine, in konjsko dlako.
Jožef Martinz, Maribor
(ustanovljeno 1860) razpošilja:	701
galanterijsko, igralno, pleteno blago in drobnarijo
po najcenejših dnevnih cenah. Naročila in vprašanja se točno rešujejo.
X__■/
Kupim vsako množino
starega in novega vina
po najboljših cenah. Avgust Štelcer, gostilničar, »Narodni dom« v Mariboru. Vino grem tudi osebno poskusit
610
Ivan Ravnikar
Na
trgovina špecerijskega kolonialnega blaga barv in zaloga mineralnih voda
Celie-Gtraška cesta 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen kumno janež pristno strd m vosek.
Kaj delajo trapistif
0 tem lahko izveš v mični novi knjižici: „Brat Ga-briel Oirand in njegova ustanova v Rajhenburga."
Dobiva se pri trapistih t Rajhenburgu, r Katoliški bukvami v Ljubljani, pri J. Krajec nasl. in Urban Horvat r Novem mestu in po vseh dragih knjigarnah. Broširana knjiga velja K 2 50 in ▼ platno vezana K 3 50, po pošti pa pri obeh po 26 vin. več. Ta ne samo vseskozi zanimiva in s primernimi podobami okrašena, ampak ravnotako podučna in zabavna knjižica bi ne smela manjkati v nobeni šolarski in društveni knjižnici. Sezite tedaj po tqj nenavadni knjižici vsi Slovenci, vse šolske, farne in izobraževalne knjižnice ter kigižnke Marijinih dražb itd.!	611
Prošnja do rojakov na Slovenskem
Štaji
lerju.	«<,
Kdor ima kako posestvo, ali del posestva dati v najem, ali rabi pridnih slovenskih delavcev, naj se obme na naslov: Ivan Mermolja, Tacen pri Lju-blani, želez, postaja Vižmaije.
Hiša v Celju
(eno nadstropna) se proda. Obstoji iz o lokalov, sposobna za vsako obrt Lahki pogoji. Naslov pove upravništvo Slov. Gospodarja.	713
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.
Bližajo se veliki dnevi sreče 1
V čara do 1. febr. 1917 lairebanl bodo gUvai dobitki sledečih taboruih srečk:
Rerih mik Avstrij. riečega krila 300.000 in 300.000 K Tarikih srečk . 100.000, 400.000 in 300.000 frank. 3»/. lemljiikih srečk iz 1. 1880 90.000 in 90.000 K 3«/, lemljiikih srečk li L 1889 60.000 in 100.000 K
17 {rebanj vsako loto I Svota glavnih dobitkov 1.1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. Mesefial obrek aam K T- oziroma K 3 75.
Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je iaguba denarja kakor pri loterijah v slučaja neiairebaaia ¡»ključen»! — Zahtevajte bra-' igralni načrt, hitite a naročilom!
490
p lačno pojasnilo in igralni načrt, hitite a naročilom! Irsttom aaatopatro 16, LJnblJ&M.
M H
t vojaka v vojaki Is
kot najboljia
boi oblažujoče mazanjo
pri prehlajenjo, rermatiamu, proti»a, pral, vrata! la beleči v hrbta Dr. Rihtar-ja
Sidro - Liniment. Z^.
Nadomestilo sa Sidro - Pain - Ezpoller.
Steklenica kron. - 80, 1*40, T—. Dobiva ae v lekarnah ali direktno
v Dr. Bichter-ja
Praga,
t
lekarni „Pri »laten leva*, El ¡»»beta» o est» 6. m raxpoiU|aa|a.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan,
■lak tiskarne »v, Dlrfla v M*rjbanb