Poštnina plačana ▼ gotovini Spod. in abboa. post. • II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto VIII. - Štev. 1 MODERNI Č v božični poslanici :lovek sv. očeta Gorica - 5. januarja 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek *> J' .. Božična poslanica sv. očeta je mogočno odjeknila v svetu. Njena enostavna in globoka resničnost je tolika, da ni mogel nihče mimo nje. Vprašanja, s katerimi se poslanica bavi in katerim nakazuje rešitev, so tako sodobna, tako občutena in tako važna za vse človeštvo, da je svetovni tisk več dni govoril o njenih resnih, svarilnih in globokih besedah. Kot smo že zadnjič poročali, je sv. oče govoril o vsem, kar muči sodobni svet. V zadnji številki smo prinesli papeževe besede o jedrnem orožju, danes pa poglejmo, kaj pravi najvišji svečenik o odnosu sodobnega človeka do skrivnosti božjega učlovečenja. Tudi danes prinašamo naravnost besede sv. očeta — njihova jasna enotnost je namreč zgovornejša mimo vsake razlage. Sv. oče, govoreč o sodobnem človeku ter o njegovem odnosu do božjega učlovečenja, ugotavlja, da je možno deliti ljudi v tem oziru na tri skupine: v tiste, ki nadvse občudujejo zunanjo človeško moč: i> tiste, ki iščejo neko neresnično notranje življenje; in končno, v indiferentne in ne-občutne. OBČUDOVALCI ZUNANJE ČLOVEKOVE MOČI »Potrebno je, da se zaskrbljeno vprašamo. če je sodobni človek še tak, da ga ta nadnaravna skrivnost še očara in da -oživi v njeni radosti: to človek, ki je nagnjen k temu, da meri svojo veličino z zmogljivostjo inštrumentov, organizacij itd., ki hoče prodreti z lastno fizično prisotnostjo tudi v izvenzemeljski prostor. V resnici bi moral sodobnik — prav zato, ker razpolaga z vsem, kar sta uresničila človeški duh in delo v teku časov tembolj priznati neskončno razdaljo med svojim malenkostnim delom in delom Neskončnega. V resnici pa stoje stvari kaj drugače. Sodobniki sanjajo — podobno kakor graditelji babilonskega stolpa — o nekem neobstoječem »božanstvenju človeka«, ki naj bo potrebno in zadostno vsaki zahtevi fizičnega in duševnega življenja. Dejstvo, da je Beseda »meso postala in med nami prebivala« (Jan, 1. 14.), jih ne zanima in jih ne gane. Božič jim ne izraža ničesar drugega, kar more izražati zibelka: čustva, ampak samo človeška čustva, kadar niso tudi ta prežeta s posvetnimi običaji, ki onečaščajo tudi navadno družinsko vrednost, ki jo božič, kakor daljnji žarek, odseva iz veličine svoje skrivnosti. TISTI, KI IŠČEJO NEKO NERESNIČNO NOTRANJE ŽIVLJENJE Drugi pa dospejo po drugih poteh do tega, da ne cenijo božjih del in si tako zaprejo dostop do tajne radosti božiča. Poučeni po trdih izkušnjah zadnjih dveh desetletij, ki sta dokazali, kakor pravijo, brutalnost sedanje družbe, ostro obsojajo njen zunanji blesk, ne zaupajo več človeku ter njega delom in niti ne skrivajo, 'la se njihovim duhovom gabi preveliko poveličevanje človeških sposobnosti. Zato so mnenja, da naj bi se človek odpovedal mrzličnemu zunanjemu dinamizmu — predvsem tehniškemu —; naj bi se zaprl raje sam vase, kjer naj bi našel bogastvo svojega notranjega življenja, ki naj bi bilo popolnoma človeško in tako, da bi zmlovoljilo vsako zeljo in potrebo. Vendar pa nam ta izključno človeška notranjost ne'more dati tega, kar obljublja, to je, ne more zadostovati vsem potrebam človeka. Recimo raje, da je to le samota, ki jo narekuje strah in nesposobnost; samota, ki nima nič skupnega s preprosto, popolno notranjostjo, ki je razgibana in plodovita. V tej namreč človek ni sum, ampak živi s Kristusom, z .njim deli misli in dejanja, se postavlja k njemu kakor prijatelj, učenec in skoraj kakor sodelavec; in On po- maga človeku, da živi v zunanjem svetu po božjih navodilih, zakaj On je Pastir in Varuh vaših duš (1 Petra 2. 25). INDIFERENTNI IN NEOBČUTNI Med enimi in drugimi je obsežna množica tistih, ki niso niti ponosni na zunanji blesk sedanjegd človeštva in ki se niti ne nameravajo umakniti sami vase, da bi živeli le od tega, kar lahko da duh. To so tisti, ki so zadovoljni, ako lahko žirijo ta trenutek; zanima jih le to. da jim je zagotovljena čim večja količina zunanjih dobrin in da se jim ni treba bati v naslednjem trenutku nobenega poslabšanja življenjske ravni. Niti božja veličina in niti čast človeka, ki sta obe proslavljeni na viden in čudovit način v skrivnosti božiča, ne pomenita ničesar tem revnim dušam, ki so postale neobčutljive in nesposobne, da bi lastnemu življenju dale kak smisel. Potem ko je tako ali ignoriral ali zavrgel prisotnost božjega učlovečenja, je sodobni človek zgruiiil svet, t> katerem se čudovitosti prepletajo z revščino; poln nesoglasij; svet, ki je kakor pot brez izhoda, ali pa kakor hiša, ki ne more dati svojim prebivalcem zaželjene varnosti, ker ji manjka streha. Med nekaterimi narodi namreč, vkljub velikemu razvoju zunanjega napredka in vkljub temu, da je vsem razredom ljudstva zagotovljen materialni obstanek, se giblje in širi občutek nepopisne slabosti, zaskrbljeno pričakovanje nečesa, kar se mora zgodili. Človeštvo ne more brez kazni zavreči in pozabiti Gospodovega prihoda in bivanja na zemlji, zakaj to je v mislih previdnosti bistveno, da se vzpostavi red in harmonija med človekom in njegovimi stvarmi ter med temi in Bogom. PREBENEG V TRŽAŠKEM BREGU Kdo ne vidi, kako je primeren ta opomin ljudem našega časa, ki so tako ponosni na svoje iznajditelje in izumitelje, kateri ne trpijo več, kakor nekoč, trde usode osamelosti, ampak nasprotno, nanje mislijo množice in državni poglavarji se obračajo k njim? Toda nekaj je, dajati znanstvenikom čast, ki jim gre in nekaj drugega, pričakovati od njih in od njihovih odkritij rešitve osnovnega problema življenja. Zato je treba smatrati bogastvo in dela, načrte in iznajdbe ponos in križ sodobnosti — t> odnosu do človeka, ki je podoba Boga. Če torej to, čemur pravijo napredek, ni spravljivo z božjimi zakoni svetovne ureditve, ni niti napredek niti dobro, ampak pot v pogubo. Pre,l neizbežnim koncem ne bodo obvarovale niti izpopolnjena organizacija niti najrazvitejše metode računa, ki ne morejo ustvariti notranje gotovosti v človeku, tem manj pa je ne morejo nadomestiti.« Preproste, toda resne in globoke besede, vredne resnega in globokega premisleka. V FRANCIJI PO VOLITVAH SLABŠE KOT PREJ Z večjo ali manjšo nestrpnostjo je ves svet pričakoval izide pone-deljskih volitev v Franciji. Sedaj, ko so izidi znani, pa lahko rečemo, da so z njimi nezadovoljni ravno tisti, ki so jih hoteli ali jih vsaj povzročili: to sta obe sredinski skupini Faurejeva in Mendes Franceva. Veselijo se pa komunisti in pužadi-sti. Oboji so namreč pri volitvah odnesli nepričakovano velike uspehe. Izidi so namreč naslednji: komunisti 151 poslancev ter nad štiri milijone glasov; zmerna levica (Mendes France) 152 poslancev in štiri milijone dve sto tisoč glasov; zmerna desnica (Faure) 192 poslancev ter nad 6 milijonov glasov, pu-žadisti 59 poslancev ter nad 2 milijona glasov. Napredovali so komunisti, ki so pridobili 53 poslancev; pužadisti so pri teh volitvah prvič nastopili ter si priborili 59 poslancev, kar je povsem nepričakovan uspeh; obe sredinski skupini sta sicer pridobili v primeri z zadnjimi volitvami, toda premalo in na vsak način tnanj^ kot so upali, zlasti pa premalo, da bi ena ali druga mogli ustvariti trdno večino, ki bi mogla uspešno podpirati novo vlado. Prve napovedi so, da sta le dve možnosti za vladanje v Franciji: ali se povežejo skupine obeli zmernih sredin ter u-stvarijo trdno sredinsko vlado, ali pa se mora Mendes France nasloniti na komuniste in obnoviti nekdanjo ljudsko fronto žalostnega spomina. Tretji celo napovedujejo, da bodo morali morda že letos razpisati nove volitve, ki naj bolj jasno pokažejo, kakšno vlado želi imeti Francija. Vsekakor namen, ki ga je Faure hotel doseči, ko je predčasno razpisal parlamentarne volitve, in sicer doseči v parlamentu močno sredinsko skupino, ki bi mogla sama sestaviti trdno vlado, se ni posrečil in bodo nove vlade na prav tako trhlih nogah kot prejšnje. Vse to, če se obe sredinski skupini pod silo razmer ne povežeta. Nova vlada v Posarja Po dveh tednih posvetovanj so se stranke v Posarju zedinile ter določile novo vlado; vlada bo koalicijska, sestavljena iz zastopnikov treh strank, ki zagovarjajo združitev Posarja z Nemčijo. V opoziciji bo druga najmočnejša stranka Hoffmanovih demokratov, ki zagovarjajo evropeizacijo Posarja. Sadai neodvisna republika Profesorji in državni nradniki Najlepše Novo leto so imeli gotovo Sudanci. Na ta dan so sneli raz guvernerjevo palačo angleško in egiptovsko zastavo. Po 56 letih kondominija je Sudan postal samostojna republika. Anglija in Egipt, ki sta Sudan upravljala, sta prva priznala novo državo Sudan. Tudi v cerkvenem oziru, zlasti katoliškem, obeta Sudan mnogo. Prav zadnje dni decembra so v glavnem mestu Kartumu posvetili v škofa prvega Sudanca msgr. Ireneja Duda. Predsednik Tito v Egipta Na božično vigilijo se je Tito vkrcal v Massaui v Rdečem morju na Galeba ter se odpeljal proti E-giptu. da se tu ustavi ter počaka novo leto kot gost Nasser paše. Ob zaključku obiska v Abesiniji sta cesar Haile Selasje in Tito izdala skupno poročilo, v katerem pravita, da sta skupaj premotrila glavne zadeve med obema državama in sklenila, da povečata tehnično in go- Voščilo tržaškega g. škofa naiemu listu »Katoliškemu glasu« voščim, da bi bil kol prapor brez madežu slovenskih katoličanov, zvestih Bogu in Cerkvi. t ANTON, škof spodarsko sodelovanje med svojima državama. Tito je ob slovesu podaril Haile Selassieju gosposko jahto, da se bo ta lahko vozaril po Rdečem morju. V sredo dne 28. decembra je Tito prispel v Kairo, kamor je prišla tudi Jovanka Broz. Ta obisk je politično važnejši od obiska v Abesiniji, saj je Nasser, kakor Tito, eden izmed »nevtralnih« politikov, ki prejemajo orožje od vzhoda in za-pada. Obisk v Egiptu se bo zaključil ta teden. Pri Indijcih so se ušteli Zmagoslavni pohod sovjetskih voditeljev Bulganina in Hruščeva skozi Indijo ter njune ostre izjave na račun zapadnih držav in njihovih vlad, so vzbudile veliko nevoljo na Zapadu. Objemanje med obema sovjetskima prvakoma ter indijskimi voditelji, navdušene ovacije, katerih sta bila deležna po vsej Indiji, vse to je dajalo videz, da se je Indija ločila od svoje nevtralnosti ter da misli tesneje sodelovati s Sovjeti in obrniti hrbet Ameriki in Angliji. Toda sedaj, ko sta Bulganin in Hruščev že doma ter sta v Moskvi že dala svoje zanimivo poročilo, so Indijci bolj iskreni. Eden najbolj razširjenih in vplivnih indijskih časopisov »Hindu« je glede na pisanje sovjetskega časopisja o sovjetsko-indijskem prijateljstvu zapisal, da si nihče ne more lastiti monopola na indijsko prijateljstvo. Iz pisanja tega časopisa in iz sličnih izjav nekaterih indijskih politikov sklepajo, da se Indija nikakor ni nagnila na sovjetsko stran, temveč da hoče še vedno ostati v sredi med vzhodnim in zapadoim blokom prav kakor do sedaj. Če je tako. sta se Bidganin in Hruščev pošteno urezala. Po vsej državi vrši med profesorji in državnimi uradniki. Kakor je znano, so profesorji že dvakrat stavkali, da bi dosegli povišanje plač in ureditev svojega pravnega položaja. Ko je vlada objavila nove' plačilne lestvice za državne uradnike na osnovi znanega zakona o pooblastilih, so se začeli pritoževati še drugi, zlasti železničarji. Vlada je za povišanje določila mnogo milijard lir več, kakor je bilo v prvotnem načrtu določeno. Ta denar bo morala dobiti z novimi davki. Upati je, da bo kaj zalegel novi zakon o davčnem izenačenju, ki je pravkar stopil v veljavo. Zakon je zelo pravičen, njegov uspeh pa je odvisen od tega, kako ga bodo izvajali. Ako ne bo zadoščal, bodo pač prišli na vrsto novi davki. Večji davki bi bili zlasti potrebni, če bi profesorji in drugi uradniki s stavkami prisilili vlado, da jim da še večje poviške, ki jih seveda zaslužijo in potrebujejo. Ali bi jim pri novih višjih davkih tudi v resnici kaj koristili? V POJASNILO »Novi list« se je v št. 83 jezil nad-našim opozorilom glede spisov francoskega pisatelja De Maupassanta, katerega spise prinašata v podlistku nPrimorski dnevniku in »Novi list«. Izgovarjal se je. češ da ti spisi niso na indeksu in da hočemo biti bolj papeški kot papež sam, ker jih odsvetujemo. Zaradi jasnosti pojmov po jasnj ujemo: 1. Indeks je poseben seznam knjig, v katerem so nekatere knjige, ki jih je cerkvena oblast prepovedala s posebnim dekretom, ker so izredno nevurni zaradi zmot, ki jih vsebujejo. Teh knjig ne sme katoličan ne brali ne hraniti brez izrecnega dovoljenja cerkvenih ob-lusti in to dovoljenje dobi le, če ima za to tehten razlog. 2. So pa še druge knjige, ki niso prepovedane s posebnim dekretom, pač pa so prepovedane po splošnem cerkvenem zakonu kot to navaja cerkveni zakonik (kan 1399) ali po samem naravnem zakonu, če je bralcu škodljiva v verskem ali moralnem oziru. Te knjige so označene v že omenjenem Priročniku knjig (P. Seba-stiano Pazzini: Guida Libraria A. B.E.S. Bologna 1953 s predgovorom bolonjskega kardinala Lercara) z o-ceno »escluso«. V to oceno spadajo knjige, ki spodkopujejo temelje katoliške vere in morale, kot n. pr. če poveličujejo razporoko, tatvino, upore ali opisujejo močno razdražljive prizore. V to skupino spadajo še knjige, ki tajijo nesmrtnost duše, bivanje božje ali kako drugo versko resnico kot tudi knjige, ki naravnost napadajo katoliško Cerkev in njeno načelstvo. Med te knjige z o ceno »escluso« spadajo knjige pisatelja De Maupassanta z redkimi izjemami (glej o-menjeni Priročnik str. 145 in 146) in še teh par izjem je označenih z oceno »con captela«, kar znači, da jih laliko berejo le zreli ljudje in še ti z veliko previdnostjo. Res ne vemo, kaj naj bi bili povedali v našem opozorilu glede teh knjig narobe in tudi res ne vemo, kje »Novi list« črpa razloge, da so De Maupassantovi spisi vzgojni. Bog varuj naše ljudstvo takih vzgojiteljev! U Širite »Katoliški glas ZDRAVNIKI V SVETU Ravnatelj svetovne zdravniške organizacije James Troupin je izdal zanimivo statistiko o zdravnikih v svetu, ki so v mnogo premajhnem številu v sorazmerju z dvema milijardama in pol zemeljskih prebivalcev. število zdravnikov po vsem svetu je danes 1 milijon in dvesto tisoč. Od 50 do 60 tisoč akademičarjev diplomira na leto v zdravniških vedah po 595 medicinskih šolah razdeljenih po 85 državah po svetu. Samo 14 držav, med njimi tudi Italija, so tako srečne, da imajo enega zdravnika na vsakih tisoč prebivalcev, medtem ko v 22 državah pride en zdravnik na vsakih 20.000 prebivalcev. Edina država v Evropi, ki nima nol>ene medicinske šole je Albanija. Albanci, ki se hočejo posvetiti medicini, morajo svoje študije izvršiti v tujini. Italija je v sanitet-skem pogledu ena izmed najbolj urejenih držav na svetu. Šteje 21 medicinskih šol in 57.610 zdravnikov, kar pomeni, da na vsakih 840 prebivalcev pride en zdravnik. NAŠ TEDEN 1/ CERKVI H. 1. nedelja: 1. po razgl., sv. Družina 9. 1. ponedeljek: sv. Julijan m. 10. 1. torek: Viljem šk„ sv. Aldo 11. 1. sreda: sv. Hi gin, p. 12. 1. četrtek: sv. Alfred, opat 13. 1. petek: sv. Veronika, d. 14. 1. sobota: H Harij, c. učenik * SV. H1LAR1J (t 367J, škof, cerkveni u-čenik, je bil rojen v južni Franciji. Živel je zelo krepostno in zgledno. Ko je v 4. stol. prenehalo krvavo preganjanje in je Cerkev zadobila svobodo, je nastala med kristjani kriva vera arijanska (Arij), ki je tajila Jezusovo božanstvo. S krivoverci so bili cesarji. Ker je sv. Hilarij odločno pobijal zmoto, ga je cesar, arijanec, pre- IZ SV. EVANGELIJA ^o je Jezus dopolnil dvanajst C fA let in so po običaju praz-nika šli v Jeruzalem ter se po končanih prazniških dneh vračali, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso opazili. Misleč, da je pri druščini, so šli dan hoda in ga iskali med sorodniki in znanci. In ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslušal in povpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko so ga ugledali, so se zavzeli in njegova mati mu je rekla: »Sin. zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala.a — In rekel jima je: »Kaj sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem. kar je mojega Očeta?« — Toda ona nista razumela besede, ki jima jo je rekel. In njegova mati je vse te besede ohranila v svojem srcu. In Jezus je napredoval v modrosti in starosti in milosti jifi Bogu in pri ljudeh. * -‘'H' " v i in1 a šili, k a gosp. Vilka Žerjala. KONGRES REDOVNIH PREDSTOJNIC Več slo redovnih predstojnic se je nedavno zbralo na Aupnem kongresu. Namen kongresa je bil. da skupno proučijo svoje poslanstvo in ga prilagodijo zahtevam današnjega časa. Rediovniee se danes posvečajo trojnemu apostolatu: vzgoji mladine, socialnemu skrbstvu in negi bolnikov. Sklenile so, da bodo preuredile dnevni red in posvetile odslej največ eno uro in poil premišljeval ni molitvi, več pa praktičnemu delu in tudii počitku. Redovnice, ki delajo po bolnicah, naj imajio pol dneva na teden prosto. prav taiko so potrdi ne letnih počitnic. Glede modernih sredstev (kot so kino. radio ki televizija so sklenile, da jiih smejo rabiti v vzgojne svrhe in skupno razvedrilo. 'Poskrbeli bodo tudi za samostane strogih redovnic, ki 30 čestokrat v velikem pomanjkanju. Za te redovnice bodo poskrbeli delo s katerim si bodo zaslužile najpotrebnejše za vsalkdanje življenje. Ves kongres je pokazal veliko dobre volje, da se tudi redovnice prilagodijo zahtevam modernega časa, ne da bi s tem prekršile svoj« pravila. GONJA PROTI MISIJONARJEM V mestih izraelske države so nalepljeni plakati, ki pozivajo starše, naj vzamejo svoje otroke iz katoliških misijonskih šol. To gonjo so pričeli z judovskim praznikom novega leta pod geslom: »Otrokom trgajo vero vaših očetov!« V resnici pa starši ne pošiljajo svojih otroik v misijonsko šole, da bi se tam pokristjanili, temveč le zait«, ker se v teh šolah več mauče ktut na 'državnih izraelskih šolali. PAPEŽEVA BESEDA V SVETU Kakor je razvidni* iz raznih poročil in iz pregleda svetovnega tiska, ki ga je ob- javil »L’Osservatore Romano«, so papeževo božično poslanico sprejeli po svetu z volilnim zanimanjem in splošno pozornostjo. Listi in tiskovine agencije ji posvečajo obširne komentarje. Božično fpoelanieo je oddajala Vatikanska radijska postaja na razne valovne dolžine. Z njo je bilo ob istora času povezanih še 11 drugih radijskih omrežij in sicer v sledečih držarviah: v Italiji, Franciji, Španiji, Belgiji, na Irskem, Portugalskem. Holandskem, v Luksemburgu, na Malti, v Monnikoivem in v Švici. 18 drugih radijskih omrežij, zlasti v prekomorskih deželah, je oddajalo papeževo poslanico v originalnem jezilku oh drugi bolj primerni uri. Skupno je torej šla papeževa beseda na božično vigilijo skozi 30 radijskih omrežij. Vatikanska postaja je poskrbela tudi za oddajo poslanice v raznih jezikih. Mod temi raznimi jeziki, ki jih je bilo 30, je bil tudi slovenski, in sicer že takoj na vigilijo oh 18. uri. Kdaj bomo učakali, da bo tudi Radio Trst A oddajal papeževo poslanico v popolnem prevoidu? HIŠICE ZA BREZDOMCE Veliko socialno delo je započel nadškof v Madrasu v Indiju. Organiziral je zidavo prvih 100 hišic za brezdomce. Hišice bodo lične dn lepe, v živem nasprotju z umazanimi hišami iz blata in slame. Denar zbira med katoličani po svetu. ITALIJANSKA KATOLIŠKA AKCIJA Italijanska K A, ki je s praznikom Brezmadežne pričela svojo novo poslovno leto, ima danes 3 milijone 1 M.381) članov, združenih v 79.281. organizacijah, ki so učle-njene v 24.000 župnij. SKOF IZ SHANGAJA V JECI Rdeče oblasti so vtaknile v ječo škofa Kiiuinga iz Shangaja na Kitajskem, ker ni dovolil, da bi se njegovi duhovniki udeležili tečajev za preoblikovanje. V septembru so prišli k njemu rdeči oblastniki in mu ponudili, da oprostijo vse cerkve davkov, da preneha vsa tiskovna propa-gainda proti Cerkvi, le da dovoli duhovnikom udeležbo pri teh tečajih. Škof je odločno odklonil ponudbo in zato jr v ječi že od septembra. ORGANIZACIJA RDECI1I RUT je organizacija komunistične mladine na Kitajskem. Ob vstopu v to organizacijo mora v-ak fant ali dekle priseči pri rdeči zastavi, da bo ubogal in delal pod vodstvom komunitične partije. Kot znak pripadnosti nosijo okrog vratu rdečo ruto. Razumljivo je, da so škofje prepovedali članom te organizacije prejem sv. zakramentov in dali točna navodila duhovnikom v tem pogledu. REDOVNICA NA UNIVERZI Grški kralj je odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem redovnico sestro Marijo. uršulinko francoskega rodu, ki vodi na univerzi v Rio de Janeiro v Braziliji leposlovno fakulteto. Ta sestra se odlikuje v študiju grškega jezika, o katerem je izdala več knjig. Odlikovanje ji je podelil grški poslaniik v Braziliji ob navzočnosti papeškega nuncija." DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA je letos obhajala 60-letnico obstoja. Diužbo je ustanovila leta 1893 na Poljskem grofica Marija Terezija Ledochovv-ska v poimoč afriškim misijonom. Med drugim skrbi ta družba tudi za katoliški tiilk. V teh 60 letih je poslala v Afriko 3 milijone knjig v 175 različnih afriških narečjih. URUNDI POSTAJA KATOLIŠKA Dežela Urundi v osrčju Afrike je imela pred 50 leti 292 katoličanov, leta 1916 jih je bilo 6000, leta 1925 20.000. danes ima 788.000 katoličanov in 228.500 katehume-nov, ki se pripravljajo na sv. krst. Vseh prebivalcev pa inta dežela 1.990.000 in od teh je torej katoličanov 57°o. V sve.lu dveh bojnih taborov smo. Borba je med komuni-ti, ki zahtevajo, da bodi komunistična država prva vrednota in komunistična družba končni cilj življenja ter milijoni, ki verujejo v naravno plemenite, krščah ike vrednosti dobrote, resuii-ce in - pravega človekoljubja. Ta borba obsega vse kontinente, vse- narode. Naše niesfo je ostro označeno. V zamejstvu, kjer smo svobodni ljudje, smo vsi na tej strani barikade. V domovini, kjer ni govora o svobodnem opredeljevanju, so Slovenci in vsi Jugoslovani sužnji, ki v verigah čakajo na osvobojenje. Čeprav izgleda, da komunizem v tej strašni borbi dobiva in prevladuje, ne smemo kloniti. Kljub vsem nevšečnostim v dnevnem mednarodnem trenju je in ostane Amerika trdnjava protikomunistične svetovne politike. V tej borbi niti od daleč še ni mobilizirala vseh svojih sil. Zaupajmo! Vztrajajmo! Kvišku srca! V' novo leto 1956, ki bo leto nov i 11 bitk na tej svetovni fronti, padata jubileja dveh velikih mož, nositeljev humanitarnega idealizma, ki sta največja idejna nasprotnika Krnmlja, kot središča sedanjega nasilja. V februarju prihodnjega leta bo 75-letnica smrti enega največjih pisateljev vseh čaisov, Fedo^a Miliajloviča Dostojevskega. V rijeon ima slovanstvo in človeštvo svojega velikega krščanskega vidoa-umetnika. Fedor Mihajlovič je predvidel, da bo v Rusiji ziuvladal brezbožni komunizem. Točno in ostro je orisal in napove-da! značaj komunizma. Izpolnilo se je, kar je napovedoval. Proti vsemu pričakovanju pa so Sovjeti sami odredili, da proslavo Dostojevski je v jubilej. Pripravljajo izdunje njegovih celi 'kupil i h del. Kaj jih je nagnalo, da slave mroje?a. silnega nasprotnika? Jal.-va je bor’:a boljševizma- SVETI OČE IN CERKVENA GLASBA Papež Pij XII. je izdal vesoljnemu svetu novo 1 'krožnico, v kateri razpravlja o cerkvenem petju in glasbi. POJDI IN PRODAJ. KAR IMAŠ . . . Markiz Franc Rule, eden najbogatejših mož v Mehilki, se je odpovedal vsemu svojemu bogastvu in jc vstopil v frančiškanski samostan. Njegovo imetje bodo prodali in izkupiček porabili za dobrodelne namene. INDIJSKI KATOLIČANI PROTESTIRAJO Indij iki katoličani. zbrani v Bangalore. so ostro protestirali zaradi različnih težav, ki jih katoličanom povzroča vlada. Nekdanji minister G. Ruthinasvvami je omenil, da je ministrski predsednik Nehru skoraj preprečil vstop novim misijonarjem v deželo, a istočaisno narašča števil« osebja sovjetskega poslaništva in različnih komunističnih delegacij. Minister se vprašuje, če se vlada nič ne boji teh novih »misijonarjev«.., NOVE SPLETKE Belgijski prosvetni minister Colard išče novih poti, kako bi škodoval katoličanom. Zadnji čas je vzel na piko katoliške revije, ki jih je plačevalo ministrstvo za javne knjižnice. Namesto katoliških revij so sedaj dobile prednost socialistične. Ta neprestani pritisk na katoličane pa ima tudi svoje dobre strani. Prihodnje volitve jih bodo našle strnjene in taiko bodo vodstvo države spet lahlko dobili v svoje roke. komunizma proti duhovnim temeljem ruskega človeka. »Prevzgoja«, propaganda in sila niso mogle uničiti prakrščansikega duha v ruski duši. 26. decembra 1956 bo sto let odkar se je rodil eden največjih Amerikaneev in predsednikov te velike republike, Woo-drow Wilson. Amerika in tudii nase emigracije se pripravljajo, da ga proslave. Čut hvaležnosti nam narekuje, da se klanjamo njegovemu spominu. S svojimi modrimi ukrepi v Beli Hiši je leta 1918 pripravljal našo svobodo in v izredni meri pripomogel uveljaviti načelo samoodločbe vseh narodov, malih in velikih. Za Slovence pa jc storil še mnogo več. Njegova borba je bila borba pravičnosti in mednarodne etike proti nerazumnemu nacionalističnemu šovinizmu. Po njegovi zaslugi ni obveljala Londonska pogodba iz leta 1915, ki bi bila uničila naša narodna stremljenja. Ob teh dveh velikih vzorih se bodo v prihodnjem letu narodi utrjevali v zvestobi 'krščanstvu in v vnemii za demokratične svoboščine. V dneh Kristusovega rojstva se spominjamo, da je pred 1955 leti rimski imperij bil gospodar nad milijoni brezpravnih ljudi. Prišel je Zveličar in zrušila se je nied drugim tudii ta veličina lire skrajne, krivične državne moči. Materialna sila je onemogla napram duhovnim vrednotam dvigajočega se krščanstva. Verujemo, da se bodo odpele verige in padle z rok vseh, ki hrepene po svobodi. Verujemo v vstajenje in osvobojenje našega naroda. V tej veri praznujmo doma in v zamejstvu, v tej veri začnimo in preživimo novo leto. Odrešenik, v božični noči rojen, naj nas napolnjuje s svojim mirom in vodi k zmagii. IVashington, 24. dec. 1955. Narodni odbor za Slovenijo IZ ŽIVLJENJA M A SIH LJUDI STOLETNICA »AKADEMIJE SLOV. BOGOSLOVCEV« V celovški bogoslovnici so dne 15. dec. praznovali pomenljiv jubilej: tamkajšnja »Akademija slovenskih bogoslovcev« je praznovala stoletnico svojega obstoja. Prve’ začetke ima Akademija pravzaprav že prej; položil jiih je A. M. Slomšek, ko je prišel v Celovec leta 1821 ter začel učiti svoje tovariše slovenščino. Pozneje se je Slomšek vrnil v celovško bogoslovnico kot špiritual in še bolj utrdil pouk slovenske-* ga jezika med bogoslovci, ki so se povezali v pinvo društvo z namenom, da gojijo med člani pouk materinega jezika, govorništvo, petje, vaje v pisanju. Akademija sama je bila formalno ustanovljena leta 1848, ki je prineslo v Avstriji svobodo organizacij. Bogoslovci so v sto letih izdajali tri rokopisne liste: Venec, Lipo in Bratoljuba, kii izhaja še zdaj. Iz te akademije so izšli odlični koroški in tudi nekateri štajerski duhovniki ter izobraženci: Einspieler, Matija Majar, župnika Ražun in Starc, dekan Hornbock, senator Smodej, škof dr. Rožman itd. — V Akademiji je bil tudi Simon Jenko, ko se je eno leto mudil v celovškem bogoslovju. Proslave stoletnega jubileja »Akademije« so se udeležili skoro vsi slovenski duhovniki na Koroškem, ravnatelj semenišča dr. Ihvitzer, ki je tudi pozdravil navzoče v lepi slovenščini, dalje škof dr. Kostner. ki je prav tako imel lep govor v slovenščini. DELAVCE ODPUŠČAJO V soglasju z novimi gospodarskimi načrti so v jugoslovanski industriji začeli odpuščati delavce. V velikem industrijskem središču Zenici v Bosni so n. pr. že odpustili nad tisoč delasvcev. V načrtu imajo, da bodo isto izvršili- po vsej državi. Tudi na Primorskem pričakujejo, da bodo z nio-vini letom odpustili veliko delavcev zlasti v tovarni pohištva E. Kardelj v Novi Gorici, pri raznih opekarnah, gradbenih delih itd. Pravijo, da je kriterij za odpuščanje donosnost delavca, to je njegova pridnost, in pa gospodarsko stanje. Za odpuste pridejo najprej na vrsto eni, ki imajo doma kaj zemlje. Proti odpustu ni priziva. Dejansko je pa tsiko, da bodo z grožnjami o odpustu še bolj pritiskali na delavce, da bodo še večji sužnji režimu, na d^rugi strani pa še večjii sužnji dela iz strahu, da jih zaradi premajhne donosnosti ne odslovijo. • — In potem trdijo, da so proti zlorabi človeka po človeku. - V Italiji bi v taikih primerih vsi delavci iz solidarnosti stavkali. Zakaj ne store tega t uid i j ugoslovanski del a vc i ? OTROŠKE DOKIUDE Jugoslovanski režim ne ve, kaj bi z o-t roškimi dokladami. Sprva je z njimi zelo razsipal. Prva leta po vojni so otroške* doklade čestokrat znašale veliko več kot plača. Pozneje so višino otroških doklad znižali in njih podeljevanje omilili (tri tisoč din na otroka). Sedaj pa bodo s 1. februarjem vpeljali nov sistem: otroške doklade bodo dobivali le oni delavci, ki nimajo nič svojega. Kdor ima kak kos zemlje in ,plaeuje 50 din davka na leto, bo dobival le 75% otroških doklad. Kdor ima še več zemlje, bo dobival manj. Kdor pa plačuje nad 250 din davka na- člana kmetijskega gospodarstva, sploh ne ho dobival otroških doklad. Isto velja za pokojnine: kdor ima kaj zemlje, mu bodo pokojnino znižali. Prav tako bodo dobivali polno brezposelno podporo le oni, ki nimajo dohodkov od zemlje. Ostalim bodo to podporo znatno znižali. Ko so začeli s sedanjo novo gospodarsko politiko, so jugoslovanski gospodarstveniki rekli, da hočejo pomagati kmetu in malemu obrtniku, da hoista več in hitreje proizvajala. Sedaj pa vidimo, da jc prva pomoč v tem, da bodo 'kmetu in malemu obrtniku znižali ali celo odvzeli otroške doklade, pokojnino in brezposelno podporo. Lepa pomoč, kajne! POKVARJEN RIŽ Znano je, 'kaiko zelo primanjkuje dobrega riža v sosedni Jugoslaviji. Ljudje so mrtvi niunj, ko pridejo v Italijo, saj je bil prej, vsaj za Primorce, vsaikdanja jed. Ker ga doma pridelujejo premalo, pa skuša vlada nakupovati zunaj. Pri tem najrajši zamenjuje blago za blago. Tako je pred časom sklenila s paikietainsko vlado sporazum, da bo Jugoslavija dobavila Pakistanu turbine, Pakistan Jugoslaviji pa riž. Res so takio tudi storili, toda ko je bil pakistanski riž (1500 vagonov) /r izročen prodaji, so ugotovili, da je neužiten in zdravju škodljiv, imel je 300/“ nesnage, bil je rjav in smrdljiv. Morali «o ga takoj vzeti i* prodaje. Ci5 VI v trojic ojieru po^dcao in oosci Wi f SCilo Mesec za katoliški tisk - poročilo Meiec december, mesec za naš katoliški tisk, je minil. Obljubili smo, da bomo objavili poročilo o izidu. Najprej z veliikim veseljem ugotavljamo, da se je veliko molilo za naš katoliški tisk, tako na Primorskem kot drugod po svetu. Vee sv. maš je bilo v ta namen darovanih, mnogo molitve pred sv. R. T. je bilo za naš tisk opravljene. Z molitvijo pa pride božji blagoslov. Poskrbljeno je bilo 'tudi za propagando katoliškega tiska. Natisnili in razdelili smo letake, pridigali o važnosti katoliškega tiska, v oddaji »Vera in naš čas« je na tržaškem radiu govoril urednik KG o našem katoliškem tedniku, priredila se je proslava desetletnice našega kat. tednika v Gorici, g. nadškof je priporočil naš list za božične praznike, tudi tržaški škof je v pismu novemu uredniku poslal svoj blagoslov listu, itd., vse je imelo namen, našim ljudem pokazati, kako potreben je katoliškim Slovencem katoliški tisk, ki ima veliko nalogo v teh zmedenih časih, da ohranja vero očetov in ljubezen do naroda. VPBftSPJETK - OD60VABJHMO ALI SO ŽE USTVARILI UMETNO ŽIVLJENJE? Pred časom sem bral v časopisih, da sta dva ameriška učenjaka v laboratoriju ustvarila živo celico, torej da sta ustvarila življenje. Zato da ni treba več Boga, ki bi bil začetnik življenja. Ali je to res? Franc Sancin, Kontovel * Dai, tako in še bolj so pretiravali razni časopisi v svojih poročilih ob odkritju dveh ameriških kemikov Fraenklija in Williamsa. To so bili predvsem taki časopisi, kli so v službi dialektičnega materializma, kateremu, priznavajo oni sami, manjka raivno ta dokaz, da bi v laboratoriju iz mrtve snovi ustvarili živo celico. Pri poskusih obeh ameriških kemikov pa ni šlo za noivo živo celico, temveč sta onadva iz kristaliziranega virusa, to je iz mrtvega virusa, obudila življenje istovrstnega virusa. Virus pa je bitje na meji med živini in mrtvim svetom, manjši kot najmanjši bakc.il, saj viruisa pod mikroskopom še nihče ni videl. So virusi živa bitja? Učenjaki si niso edini; tri so glavne teorije glede virusov: 1. eni trdijo, da virusi izvirajo iz žive enote, ki se ni bila Še organizirala kot celica in ki bi se spremenila v parasita; 2. drugi trdijo, da virusi izvirajo iz degeneriranih bakterij; 3. tretji uče, da so virusi samo delci žive celice, v kateri se drže kot paraisiti. Največ učenjakov se drži druge teorije. Kakor vidite, se učenjaki ne strinjajo v tem vprašanju. Gotovo pa je, da virusi ne dajejo odgovora na vprašanje, odkod življenje, ker brez žive celice ne morejo obstati. Kdor bi hotel zanikati Boga kot začetnika življenja, bi moral dati odgovor na vprašanje, kako nastane živa celica iz mrtve, neoirganske materije. Tega odgovora do sedaj še nihče ni dal in oba ameriška biologa tndi ne. Njuno odkritje pa ima gotovo velik znanstven pomen, saj nudi upanje, da bodo lahko odkrili tudi proti-viruse, ki bi viruse uničili in tako tudi ozdravili bolezni, katere strupeni virusi povzročajo. Od tu pa do ustvarjanja novega življenja je tako dolga pot kot od umrljive stvari do večnega Stvarnika. Zbirke po naših duhovnijah na tiskovno nedeljo so tudi doprinesle svoj sad in pokazale razumevanje vernih ljudi za ekonomsko plat našega tednika, ker ta živi le od naročnikov in dobrotnikov ter brezplačnega dela sotrudniikov. Zbirke tiskovne nedelje objavljamo tu spodaj. Iz nekaterih duhovni j jih še nismo prejeli. Ko jih dobimo, jih bomo v prihodnjih številkah naknadno javili. TRŽAŠKA ŠKOFIJA: TRST: Novi sv. Anton Sv. Ivan Rojan Skedenj Mar. družba (ul. Risorta) Barko vije Sv. Ana Salezijanci Sv. J akob Bazovica (župnija) » (kinodvorana) Boljunee Dolina Kontovel Mačkovlje Opčine Prosek Repe nt ah or Ricmanje Sv. Križ Š trama r T rebče L. 26.150 » 13.000 » 11.300 » 12.500 » 10.000 » 6.525 » 2.400 » 2.375 » 5.080 » 3.800 » 12.000 » 3.000 » 5.000 » 1.165 » 17.075 » 6.000 » 1.000 » 800 » 4.200 » 1.000 » 2.000 GORIŠKA NADŠKOFIJA: GORICA: Stolnica L. 23.246 Sv. Ignacij » 21.449 Placuta » 2.665 Sv. Ivan » 5.016 Dekl. Marijina družba » 12.000 Alojzijeviščniki » 735 Devin » 2.000 Doberdob » 3760 Jamlje-Dol » 4.000 Jazbine » 650 Gahrje-Vrli — Mavhinje » 3.500 Mirnik » 6.715 Nabrežina —- Pevma » 1.450 Podgora » 4.561 Rupa » 5.650 Savodnje » 3.884 Šempolaj » 2.000 Šmaver » 1.050 Štandrei t » 5.003 Števerjan » 2.215 Zgonik » 2.10Q Razni darovi: » 31.765 Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu meseca in nedelje za naš katoliški tisk. Izredna zahvala gre pa predvsem eč. gg. dušnim pastirjem, ki razumejo pomen kat. tiska za dušnopastirsko delo in vse naredijo, da tisk med svojimi verniki širijo ter tako vršijo naročila Cerkve svojim duhovnikom. Prav tako iskrena zahvala vsem onim požrtvovalnim laikom obojega ^pola, ki z največjo vnemo in osebnimi žrtvami prodajajo in raznašajo »Katoliški glas«. Protiverski značaj Upravni položaj Slovenije leta 1955 Tudi v prosveti je kolektivno upravljanje šole, ki se imenuje družbeno upravljanje (ne delavsko). Poleg predstavnikov delavskega kolektiva so v odboru predstavniki profesorjev ali učiteljev, predstavniki učencev, Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih krajevnih organizacij. — Podobno je pri drugih nedelav-skih ustanovah. Obvezna je osemletna šolska doba. Uvesti hočejo popolnoma brezplačno šolanje z oskrbo knjig itd. Pripravljajo sc ogromne reforme, ker se dosedanji učni sistem ni izkazal. Nižje gimnazije na deželi so ostale. V nekaterih krajih so namesto Štiriletne višje osnovne šole uvedli pižjo gimnazijo, na kateri poučujejo profesoiji z gimnazije. POLITIČNO-UPRAVNA RAZDELITEV Podlaga politiično-upravne razdelitve so sedaj »komune«, ki pa nimajo več tega imena, ampak se imenujejo občine. Komuna je v bistvu velika občina. Proti vo-ljii občin so občine čisto mehanično razbili ter ustvarili višje upravne enote, ne glede na gospodarske centre. Kakor splošno trdijo, imajo te nove občine, ki So jih prej imenovali komune, samo namen, da strejo dosedanjo povezanost kmetov na deželi. Združili so heterogene elemente v eno enoto, n. pr. del Haloz in del Ptujskega plolja, da bi se med seboj grizli in da bi mogli manj nastopati zoper oblast. Okraj je koordinacijski organ teh občin, ki naj delo koordinira. Ljudje to upravno razdelitev odklanjajo, ker vidijo v tem poizkus, zlomiti odporno moč ljudstva. Ljubljana je n. pr. razdeljena na osem komun (občin), ki so popolnoma enakopravne in čisto samostojne, to tudi gospodarsko. Vsaka teh komun Ima svoje predstavništvo in vse panoge samostogno u- pravlja. Mesta nimajo svojega mestnega odbora. Maribor je razdeljen v 4 komune, samostojne, enakopravne; Maribor center, Maribor Tabor (Studenci, Sv. Magdalena, Limbuš, Pekre, Hoče), Maribor Tezno, Maribor Košaki. Murska Sobota je okraj, v katerem so komune: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Radgona. — V pojasnilo še to: Komune na bivših teritorijih mest nimajo niikakega skupnega foruma. Maribor n. pr. ni več avtonomno mesto. Maribora ni, ampak samo Center, Tabor, Košaki, Tezno. Okraj Maribor pa sega od Maribora do Črne na Koroškem. SPREMEMBE OZNE formalno ni več. Tudi UDBA je prenehala. Ljudje, ki so pripadali policiji, (UDBA), so prevzeli ključne položaje ne samo v državni upravi, kakor lansko leto, marveč tudi v podjetjih, to pa ne kot člani policije, temveč kot nameščenci. Kor ljudje člane UDBE od prej poznajo po imenu in delu, zato se jih v podjetjiih izogibajo in jih bojkotirajo. Vsak UDBAŠ je tako viden, da ga vsi poznajo. NEZADOVOLJSTVO je ogromno, ne samo pri delavcih, ampak tudi pri partizanih — vojakih, ker so bili z novim zakonom skoro vsi nekvalificirani oficirji, ki so bili pri partizanih, (n. pr. prosluli Daki), iz službe odpuščeni. Odpor je bil tako močan, da jih je moral Rankovič posebej potolažiti: naročil je določenim ustanovam, da morajo iz vojske odpuščene oficirje sprejejti, kam*or jih bo državna uprava dodelila. Ustanove so se teh oficirjev branile do sikrajnosti. Končno so jih morale sprejeti, a so jih delavski sveti vrgli ven. Zdaj je revolucija teh starih partizanov druga miš, ki tiho gloda noge trona, na katerem sede komunisti. Ti ofi- Po številnih izjavah najvišjih sovjetskih funkcionarjev mora biti cilj sedanje ruske šole strogo brezbožen, protiverski. Sovjetska šola ne sme biti brezbarvna, ne samo brezverna ali neverna, biti mora protiverska! Kakor moremo razbrati iz osme številke (1954-55) vzgojne revije »Sovjet-skaja pedagogika«, kjer najdemo načelne članke o taki protiverski vzgoji, so znani sovjetski vzgojitelji (N. K. Gončarov, E. I. Peroviskij, N. A. Konstantinov, N. A. Zinevič) mnenja, da je treba za vsako ceno in z vsemi sredstvi podreti v sovjetski mladimi verske predsodke. Dogaja se namreč, tako priznavajo, da se celo dijaki višjih šol v Sovjetski zvezi še danes udeležujejo verskih obredov. Po mnenju pedagogov je to samo kvarna posledica zastarelih iin še me preživelih verskih predsodkov. Da se temu odpomore, morata tako gojenec kakor učitelj točno im jasno vedeti, da je značaj sovjetske šole brezbožen in docela protiverski. Iz sedanjih mladih ljudi je treba zgraditi zavestne, prepričane brezbožnike in aktiivne borce proti vsakemu pojavu verskih predsodkov in verskega udejstvovanj a. Toda ruska mladina misli s svojo glavo in tudi v tej deželi velja preizkušen zaključek, da je človeška duša po naravi krščanska. Tako zaidejo sovjetski vzgojitelji v svojem praktičnem delu med mladino v neljubo debatiranje in prerekanje, ki sedanjemu sovjetskemu vzgojnemu sistemu samo škoduje. Že Lenin je namreč svetoval, naj se marksistični vzgojitelj nikoli ne spusti na nevarno pot debatiranja in naj nikoli ne loči svojega poklic- Slovenska knltnrna akcija dne 26. decembra 1955 Sloven.«ka kulturna akcija v Buenos Ai-rc.su j,e svoje delovanje v letu 1955 zaključila s posebno prireditvijo. Dne 23. decembra je na svojem rednem poletnem kulturnem večeru za uvod razglasila izid razpisa Božičnih literarnih nagrad za leto 1955. Razpis je bil objavljen v januarju tega leta in do konca novembra je bilo žiriji predloženih enajst rokopisov. Žirija, v kateri so bili gg. Brumen Vinko, Debeljak Tine, Geržinič Lojze, Jurčec Ruda, Komar Milan in Simčič Zorko, se je zbrala na odločilne* sejo dne 14. decembra in potem, ko sta se pred glasovanjem odstranila dva člana, ker sta bila med avtorji rokopisov, podelila vse tri nagrade v skupnem znesku 10.000 pesov takole: 1. nagrado je prejel rokopis v prozi pod geslom Karlek Jelen; 2. nagrado rokopis v prozi pod geslom Pomlad 55 in tretjo nagrado zbirka pesmi pod geslom A 20. Predsednik žirije prof. Geržinič Lojze je na večeru dne 23. decembra s posebnim pojasnilom o postopku žirije, odprl kuverte gesel in razglasil, da je prvo nagrado prejel Ruda Jurčec za delo: Ljubljanski triptih, prvi del: Zgodba Simone Pavlinove; drugo nagrado je prejel Zorko Simčič za delo: Človek na obeh straneh stene; tretjo nagrado pa France Papež (znan kot pesnik Meddobj-a pod psevdonimom Vladimir Polant) za svojo pesniško zbirko. oirjii so v vojski zaradi svoje krvoločnosti dobili svoj visoki oficirski čin. Dali so jim odpravnino po 800.000 din. Vse te stvari v notranjosti, v lastnih vrstah, so za komuniste smrtonosne. Krščanska demokracija v svetu MEDNARODNI KONGRES V CILE V Santiagu, glavnem mestu republike Cile, se je v času od 8. do 11. decembra lanskega leta vršil mednarodni kongres krščansko demokratičnih strank. Zastopanih je bilo 18 držav. Kongresa se je udeležila tudi Slovenska ljudska stranka. Poleg zastopnikov Unije kršč. demokratskih strank, ki so zastopali države za železno zaveso, so poslali svoje zastopnike tudi N on vel les Eijuipes Intemacionales. V njihovem imenu sta prišla g. Auguirre, bivši predsednik baskovske vlade in A. Chiodi, ravnatelj dnevnika »Papolo« iz Milana in član vodstva Italijanske krščanske demokracije. Iz Južne Amerike pa so bile zastopane vse države, v katerih vladajo demokratični režimi (Argentina, Bolivija., Brazilija, Cile, Kolumbija, Peru, Uruguay). Nekatere države so se opravičile in so poslale pismene pozdrave. To je bil prvi kongres krščanske demokracije v Cii ah in ima prav gotovo velik pomen za razvoj krščansko demokratičnih in socialnih idealov in ustanovitev oz. o-krepitev krščansko demokratičnih strank v Južni Ameriki. POTEK KONGRESA Za predsednika je bil ob velikem navdušenju izvoljen čilški senator Eduardo Frei, bivši minister za javna delit i» veliko upanje čilskih krščanskih demokratov. Nato je bilo izvoljenih več podpredsednikov, med njimi tudi Slovenca dr. Baj-lec in g. Smersu. Slovesna otvoritev kongresa se je vršila v čilskem parlamentu na praznik Brezmadežne. Otvoritveno zborovanje je vodil podpredsednik Manuel V. Ordonez, načelnik argentinske delegacije in predsednik krščansko demokratične stranke v Argentini. Med govorniki je bil najbolj vihamo pozdravljen dr. Adolf Prochazka, načelnik delegacije krščansko demokratičnih strank srednje Evrope, ki je govoril v imenu vseh narodov, ki so po krivdi zaveznikov padli v komunistično sužnost. Posebno je naglasil potrebo, da se vedno in povsod z vsemi silami borimo zoper komunizem, ki ogroža vse svobodne narode. PLENARNE SEJE V ČILSKEM PARLAMENTU so dokazale, s kako važnimi problemi so se pečale posamezne komisije in kako važne sklepe so sprejele. Delegati posa-meznih dTŽav »o podali poročilo o razvo- ju in stanju krščansko demokratskih strank v svoji državi. O srednjeevropskih državah, ki se nahajajo za železno .zaveso, je poročal delegat Unije in SLS g. dr. Frane Bajlec, ki je iv svojem daljšem govoru odlično orisal razvoj in delovanje krščansko demokratskih strank v Srednji Evropi, označil sedanje stanje v teh državah in stanje med izseljenci. Velik del govora je bil posvečen Slovenska ljudski stranki: njeni ustanovitvi, njenemu programu in njenemu delu na političnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem področju, njeni borbi za svobodo in napredek, njeni borbi zoper okupatorje v zadnji svetovni vojni in zlasti njeni borbi zoper komunizem. Povedal je, kako se je stranka vedno zanimala za malega človeka, za pravilno rešitev socialnega vprašanja in kako se je trudila, da politično vzgoji in pritegne tudi mladino k političnemu delu. To delo SLS nadaljuje še danes v izseljenstvu. Gotovo se je zgodilo prvič v zgodovini čilskega parlamenta, da se je z njegove govorniške tribune slišal glas slovenskega zastopnika o razmerah v Sloveniji in v Jugoslaviji. Poleg delegata SLS so na tem plenarnem zborovanju govorili zastopniki krščansko demokratskih strank ali gibanj iz nega protiverskega dela od splošne razredne borbe. Trditi, da je vera praznoverje in vsota zastarelih verskih predsodkov, je seveda lahko, človeka z zdravim razumom pa je težko prepričati, da Boga ni. Še Leninu in njegovim zvestim učencem se. to ni posrečilo. Zato se je zgodilo, da se je marksizem zatekel k sili in s silo in borbo pobija, česar ne more odstraniti in pobiti z razumom. - (Za sovjetsko »znanost« je tako sredstvo precej klavrno in poniževalno). Ta protiverska borba ni nikakor samo ideološka, kakor bi morda kdo sodil po raznih izjavah sedanjih sovjetskih prvakov, to je resnična odprta borba proti vsaki veri in ta borba ima svoj temelj v sami komunistični ustavi, ki pravi v členu 124, da je samo brezbožniškim agitatorjem zagotovljena svobodna propaganda. Vprašamo se lahko: kako je pa v jugoslovanskih šolah? Odgovor je lahek: prav enako, kakor povsod, kjer so pri vzgoji merodajna marksistična načela. O tem bomo še kaj povedali ob prvi priložnosti. ZANIMIVOSTI ARHEOLOŠKE IZKOPANINE NA NAŠEM OZEMLJU V kamnolomu pri Črnem Kalu blizu Postojne so naleteli na kosti medveda. Strokovnjaki sodijo, da je la medved živel pred 120 tisoč leti. Pravtako so našli • v istem kamnolomu predzgodovinsko orodje in orožje, ki naj bi pripadalo človeku iz neandertalske dobe. Z raziskovanji nadalju-jejo. PARFUMIRAN ČASOPIS Švicarski časopis »Feuille daviš de Ncuchalcl« je na dan 31. decembra čudno dišal. Blagodišeči duh je. radovedneže tako dolgo dražil, da »o prišli na sled, odkod tak duh. Ugotovili so, da so bili za staro leto vsi izvodi celotne naklade tega lista nalašč parfumirani. To je najstarejši švicarski dnevnik, ki izhaja že od leta 1738 vsak dan brez prekinitve, ki je zadela tolike časopise- List pripada že štirim rodovom iste družine. RAZKOŠJE TISOČ IN ENE NOCI Kralj Saudske Arabije Ibn Sand je naročil pri nemški tvornim porcelana »Ro-senthal« porcelanski servis okrašen z zlatom za 1000 oseb. Celotni servis bo štel nad 10 tisoč kosov in l>o stal okoli 30 milijonov. Pri isti tvorniri si je pred leti naročil servis tudi vodja jugoslovanskega proletariata Josip Broz ali po domače TITO. Koliko je stal Titov servis, ni važno. Saj plača narod. Ibn Saud ima vsaj bogastvo nafte. STOLETNICA KNEIPPOVE KNJIGE Letos obhajamo stoletnico, kar je svetovno znani župnik Kneiipp objavil svojo knjigo o zdravljenju z vodo m zelišči. Mnogi, ki so dočakali visoko starost, se morajo zahvaliti Kneippovi metodi življenja. Svoje zdravniške poizkuse in dognanja je Kneipp zbral v knjigi, katere naklada je dosegla nad pol milijona izvodov. Tudi Slovencem je Mohorjeva družba posredovala to knjigo. Priredil jo je nragr. Podgore, ki je oskrbel tudi ponatis, 'ki je, izšel pred par leti. Argentine, Bolivije, Čila, Peruja, Uruguaija, Brazilije, Kolumbije. Odličen govor je imel delegat italijanske kršč. demokratske stranke A. Chiodi. Na tem zborovanju so bile sprejete številne resolucije o ciljih, delovanju in organizaciji krščanske demokracije, o mednarodnih in socialno gospodarskih vprašanjih (delo, agrarna reforma, razmerje med delom in kapitalom, sindikalizem, soodločanje v podjetjih, udeležba na dobičku in lastnini itd.). Pri sestavljanju teh resolucij so kar najbolj uspešno sodelovali srednjeevropski delegati. Posebno pomembna je resolucija, s katero je bilo sklenjeno, da se ustanovi posebna organizacija krščansko demokratskih strank za Latinsko Ameriko z začasnim sedežem v Santiagu, in pa resolucija, ki poziva vse tri velike mednarodne krščansko demokratske organizme (Unija kršč. demokr. strank Srednje Evrope, Nouvelles Equipes Internatdonalea in pravkar ustanovljena Zveza kršč. demokratskih strank v Latinski Ameriki), da naj se med seboj povežejo v višji enotni organizem. RESOLUCIJE Na tem zborovanju je delegat SLS g. Smersu predložil resolucijo, ki obsoja prisilno delo v katerikoli obliki; delegat litvanske krščansko demokratske stranke prof. Julius Kakarieka pa je predložil resolucijo, ki najodločneje obsoja rodomor in preganjanje vere. Kongres je bil zaključen v nedeljo dopoldne z veličastnim zborovanjem v največjem gledališču v Santiagu. Ob tej priložnosti se je zbralo v gledališču več tisoč oseb, ki so navdušeno pozdravljali zlasti inozemske delegate in med temi prav posebno delegate držav izza železne zavese. Govorilo je več govornikov. Zaključni govor pa je imel predsednik kongresnega odbora senator Fred, ki je naglasil, da je danes krščanska demokracija nujno potrebna vsemu svetu in da edino krščanska demokracija more prinesti narodom sveta svobodo in socialno pravičnost, dve najvišji vrednoti, od katerih komunizmu zanika prvo in ponuja samo drugo, kapitalizem pa priznava prvo in zanika drugo. Ta mednarodni kongres je gotovo položil temelje za krepko kršč. demokratsko gibanje v Latinski Ameriki. Videti je. bilo, da bo to gibanje prežeto z globokim krščanskim in zlasti krščansko socialnim duhom, da bo močno protikomunistično ia protikapitalustie.no usmerjeno 'in da se bo zlasti odločno borilo zoper vsake vrsto diktature irt> totalitarizma. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VIII - 1956 - Štev. 1 Z GORIŠKEGA Obnovitev obmejnih izkaznic Komur so pred štirimi meseci izdali obmejne prepustnice in so sedaj zapadle, jih lahko obnovi brez vsake prošnje na go riški kvesturi, soba štev. 23. Urnik za občinstvo je ob delavnikih od 9.30 do 12.30. Prebivalci izven goriške občine pa maj oddaja prepustnice, v obnovitev na svoja občini. Prepustnica je veljavna od dneva, ko so jo jugoslovanske oblasti olnočno sveto mašo. Upamo, da se mu bo zdravje kmalu popolnoma utrdilo. To mu želijo vsi njegovi župljani. Rojan Zadnji ponedeljek nas je zapustila gospa Viktorija Pavlič. Dočakala' je 78 let. Že dolgo časa je bolehala. Žalostna je bila, ker ni mogla v cerkev, kamor je zahajala tako rada. Zato pa je poskrbela, da je doma prejemala vsak prvi petek ali prvo soboto sveto obhajilo. Čeprav bolna, se je zanimala za vse. Duševno je ostala do kraja mladostno sveža. Dolgo je bila zvesta članica rojanske Marijine družbe. Bila je vneta za vse dobro. Skratka, bila je žena in mati, kakršnih bi marali imeti veliko. Bog naj jii bo bogat plačnik! Prizadeti družini izrekamo naše sožalje. Čudna so pota božje Previdnosti. Dan pred smrtjo gospe Pavlič je v Ljubljani umrl njen vnuk Stanko, star 7 let. Skoraj istočasno sta se znašla pred večnim Sodnikom. Skedenj Božično jutro sta se ismrtno ponesrečila 26-letni Duilio Merlak in 18-letni Viiktor Berlot. Zgodaj zjutraj sta se peljala z motorjem proti Miljam. Na cestnem oviiniku v Žavljah, ikjer je pred leti zašel iniljski avtobus v morje, sta treščila v ograijo, ki so jo ravno zaradi prejšnje nesreče tam zgradili. Merlak je Hil namestil mrtev, Berlot pa je ikmalu nato podlegel v bolnici. Kako je prišlo do nesreče, ni znano. Pripominjamo, da je pok. Merlak brat nekdanjega nogometnega igralca pri Trie-stini, Ferfuecia, ki se je lansko leto pri tekmi za Triestino lahno ponesrečil, pa je kasneje zaradi tetanusa podlegel. Botač Če ne bi bilo Glinščice in lepe doline, če bi ne bilo božje poti na Pečah, bi nas malokdo poznal. Tako pa imamo vedno obiskovalce, planince. Sedaj si je še policija zgradila malo postojanko: pri nas je namreč tudi mali blok. Težave imamo, 'ker imamo večino svojih zemljišč onstran meje. Te dni nas je obiskal župnik iz Baizovice in nam .podelil božični blagoslov. V cerkev malo hodimo, ker smo zelo oddaljeni od Bazovice in od Boršta. Vendar božja beseda prihaja tudi k nam po zračnih valovih. Nekaj govorijo, da bodo zgradili lepo pot iz Bol junca do nas in še preko meje. SMRT V TUJINI Usm. brat Vilibald Belec, bivši generalni delegat za Jugoslavijo, rojen 1879 v Št. Vidu nad Ljubljano, je umrl v samostanu usm. bratov v Brešji dne 12. nov. 1955. Priporočamo ga v molitev. DAROVI ZA SLOV. ALOJZIJEVIŠČE: V mesecu decembru so darovali za vzdrževanje zavoda: N. N. 1000; M. Ž., Gorica 1000; T. P., Katinara 2000; ga. Milost 1000; A. S. 500 lir. Bog povrni stotero! ZA SLOVENSKO SIROTIŠČE: A. S. 500 lir: F. B. 1000 lir. Bog povrni! ZA MARIJ ANIŠČE: P. P. 500 lir. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7u/o davek na registrskem uradu. Po daljšem trpljenju nas je vseeno skoraj nepričakovano 2. januarja zapustila, okrepčana s sveto Popotnico, naša ljubljena mama Viktorija Pavlič stara 78 let. K zadnjemu počitku smo jo spremili v sredo 4. januarja. Vsem, ki so nam v dneh žalosti stali' ob strani in nam na kakršen koli način izirazili svoje sožalje, se toplo zahvaljujemo. Nepozabno mamico priporočamo v molitev! Trsl-Rojan, dne 4. januarja 1956 Družine PAVLIČ-MASTELARO Bradshaw Hall, bo ,pa sedel naš mladi gospodič Sir John (izgov. Džon, t. j. Janko), ki bo nocoj prejel prvo sveto obhajilo; poleg njega bo sedel pa duhovnik. Katko se veseJinn, da bom spet videl častitega gospoda! Saj sem ga kot o.troka pestoval. — Tako, zdaj postavim na mizo še srebrne svečnike z voščenkami. Kako se vse to, te žlice, vilice in noži in še te čaše, sveti! Oh, sam Bog veeni ve, kako dolgo bo to bogastvo tukaj trajalo; kraljičinim komisarjem bi graščina z vso opremo vred zelo dišala, in prav lahko se zgodi, da nekega dne res pridejo, graščino na lici-tanti iprodajo, vse dragocenosti pa s seboj odneso. Saj so tako že napravili s ,to in ono (katoliško plemiško rodbino. — Zato človek res ne more preveč zameriti staremu Siru Rihardu, če se tako hoji za svoje posestvo. Sicer je pa naša mylady dobro ukrenila, da ga o božičnih praznikih ne bo tufkaj; Bog ve, navsezadnje bi nam pa res utegnil našo lepio slovesnost pokvariti.« Med tem samogovorom je stari služabnik še ta in oni stol malo prestavil, potem pa je, zadovoljno se smehljaje, hotel vprav oditi iz dvorane, ko so tisti hip udarila konjska kopita na trda tla graj-skega dvorišča in je že takoj nato stopil pred prestrašenega Toma sam Sir Rihard. Stari gospodar Blaisco Hall-a, Sir Rihard, je bil res, kakor smo pravkar slišali iz ust sluge Toma, boječega značaja. V mirnih časih bi bil prav izvrsten mož; v tistih dneh preganjanja pa je s svojo boječnostjo in nezaupnostjo mučil sebe in vse svoje ljudi. Ker se je vsem odredbam pokoril do skrajnih mej, in še del j, kakor kar bi mu bilo po vesti dovoljeno, se mu je bilo dotlej .posrečilo, da ga niso zadele nezmagljiive davščine, katere je kraljica Elizabeta že več let izžemala iz katoličanov samo zato, da bi sprejeli njeno državno vero. Ali pa se mu bo tudi še zana-prej to posrečilo, ne da bi mu bilo treba javno zatajiti vero svojih očetov, ki ji je bil v srcu vdan in ti so se je zvesto držali ostali člani njegove rodbine? Ali žrtvovati vero ali pa žrtvovati vse imetje ined tem dvojnim bo treba voliti; to je od dne do dne z večjo silo pritiskalo na boječega starca, in ta bojazen ga je vznemirjala vedno in povsod, da ni nikjer več našel miru. Kaj čuda torej, da jc bila lady Worthington pred par dnevi starega moža pregovorila, naj bi sc odzval nekemu p°' vabilu iz soseščine in tam preživel božič; zakaj pri tisti božični slavnosti, katero j« ona že dolgo pripravljala, nikakor ne hi smel hiti navzoč. (Sledi nadaljevanje)