ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИР1 ЖУРНАЛ 4^BLJN^ leto 1978 letnik 32 Zgodovinski časopis, Ljubljana, 32, 1978, številka 3, strani 219-370 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ U p ç 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Jože Šorn dr. Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 20. 9. 1978. Izdajateljski svet: Lado Ambrožič ml., dr. Marjan Britovšek, dr. Tone Ferenc (predsednik), dr. Ferdo Gestrin, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, Darja Mihelič (tajnica), Drago No­ vak, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, dr. Tone Zorn, dr. Fran Zwitter Prevodi: Božena Činkole (angleščina), Madita Šetinc (nemščina), Sergij Šlenc (italijanščina), Tatjana Vogrič (angleščina), Janez Zor (ruščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Upravnica revije: Marjana Centrih Sedež uredništva in uprave: Pedogoško-znanstvena enota za zgodovino Filozoske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 22 121, int. 209 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 320 din, za društvene člane 180 din, za društvene člane-študente 90 din Cena dvojne številke v prosti prodaji je 150 din, enojne 100 din. Tekoči račun: Sofinancirata: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 50101-678-49040 Raziskovalna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Tisk: Naklada: Tiskarna »Slovenija«, Ljubljana 1979 1400 izvodov Z G O D O V I N S K I ČASOPIS ХХХП I978, št. з KAZALO — СОДЕРЖАНИЕ — CONTENTS RAZPRAVE — СТАТБИ — STUDIES Peter P e t r u , Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek 221—232 Continuity and Discontinuity of the Settlement in the Transitional Period from Late Antiquity until the Early Middle Ages HenpepbiBHOCTb и прермвистостБ поселенин в переходном периоде из позднеи Антики в ранние Средние века Ferdo G e s t r i n, Migracije Slovanov v Fanu v 15. stoletju, njihova poselitev v mestu in družbena struktura 233—242 The Migrations of the Slavs at Fano in the 15th Century, Their Settlement in Town and Their Social Structure Миграции славин в Фано в 15-ом в., их заселение города и обшественнал структура Jože Š o r n, Pregled našega železarstva za stoletje od okoli 1760 do okoli 1860 243—277 An Account of Iron Production in Forges for the Century from about 1760 to about 1860 Обзор нашеи чернои металлургии за столетие от прибл. 1760 до прибл. 1860 Milica K a c i n - W o h i n z , Nacionalno vprašanje Slovencev in Hrvatov v Italiji v politiki italijanske komunistične stranke (1921—1940) 279—293 The national Question of the Slovenes and Croats in the Policy of the Italian Communist Party (1921—1940) НационалБНМи вопрос словенцев и хорватов в Италии в политике Коммунисти- ческои партии Италии (1921—1940) France F i 1 i p i č, KPJ v Sloveniji v času VIII. konference zagrebških komunistov . . . . 295—317 The Yugoslav Communist Party in Slovenia at the Time of the 8th Conference of the Communists of Zagreb КПК) B Словении во времн VIII-ои конференции загребских коммунистов Dušan N e ć a k , Volitve v koroško kmetijsko zbornico 21. novembra 1976 319—329 The Elections to the Carinthian Board of Agriculture on the 21st November 1976 Bbi6opt>i B каринтиискукз крестБннскукз камеру 21 [кжбри 1976 г. ZAPISKI — ЗАМЕТКИ — NOTES Darja M i h e 1 i č, Rezultati ankete med profesorji srednjih šol SR Slovenije v letu 1978 331—334 The Results of the Inquiry among grammar School Teachers of the Socialist Republic of Slovenia in the Year 1978 РезулБтатм анкетм среди учителеи средних школ CP Словении в 1978 r. DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI — ОБЦДЕСТВЕННАа ЖИЗНБ, СВЕЗДБ1 И СИМПОЗИУМН — SOCIAL LIFE, CONGRESSES AND SYMPOSIA — Darja M i h e 1 i č, VI. jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine 335—337 The VI Yugoslav Symposium on History Teaching VI-ои гогославскии симпозиум no вопросам обученил истории Jože Š o r n, Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci 1978 337—338 The International Cultural Symposium Modinci/Mogersdorf 1978 МеждународнБШ кулБтурно-историческии симпозиум Модинци 1978 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Ferdo G e s t r i n, III. mednarodni kongres o povezavah med obema Jadranskima obala­ ma: I rapporti popolativi e demografici 338—340 The III International Congress on Relations between the Two Adriatic Coasts Ш-ии международнми ст>езд o свизих между обоими берегами Адриатики OCENA IN POROČILA — РЕЦЕНЗИИ И АНОТАЦИИ — BOOK REVIEWS AND REPORTS Zbornik za historiju školstva i prosvjete (Andrej V o v k o) 341 Reallexikon der Assyriologie (-RIA) und vorderasiatischen Archäologie (Viktor K o r o š e c ) 342—347 Tomislav Raukar, Zadar u XV stoljeću (Ferdo G e s t r i n) 347—349 Veselin Kostić, Kulturne veze između jugoslovenskih zemalja i Engleske do 1700 godine (Janez S t a n o n i k ) 349—350 Jan Šo/ta, Abriss der sorbischen Geschichte (Tone Z o r n ) 350—352 Karl Dinklage, Geschichte der Kärntner Arbeiterschaft (Tone Z o r n ) 352—353 Radomir Luža, Österreich und die grossdeutsche Idee in der NS-Zeit (Tone Z o r n ) .. 353—354 Bibliografija člankov o delavskem gibanju na Slovenskem 1917—1941 (Olga J a n š a - Z o r n ) 354 Vodnik po partizanskih poteh (Drago N o v a k ) 354—355 BIBLIOGRAFIJA — БИБЛИОГРАФИИ — BIBLIOGRAPHY Miloš R y b â f, Zgodovinske publikacije v letu 1977 357—368 Historical Publications in 1977 Исторические публикации в 1977 г. : ' • • > • . « . . . , • . . . , OBVESTILA — ИЗВЕШЕНИЛ — INFORMATIONS Obvestila 369—370 POVZETKI — ИЗВЛЕЧЕНИЛ — SYNOPSES Povzetki razprav, članka in bibliografije v Zgodovinskem časopisu 3/1978 VII.—X. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978, št. 3, s. 221—232 221 P e t e r P e t r u KONTINUITETA IN DISKONTINUITETA NASELITVE V PREHODNEM OBDOBJU IZ KASNE ANTDXE V ZGODNn SREDNЛ VEK Referat na 7. kongresu zgodovinarjev Ju­ goslavije v Novem Sadu od 4. do 7. okt. 1977 Gotovo je med najbolj temačnimi obdobji v preteklosti slovenskega prostora čas preseljevanja narodov med kasnoantičnim in zgodnjesrednje- veškim kulturnim horizontom, ker nam manjkajo izčrpne j ši podatki in viri. Arheološko gradivo in najdišča stopnjujejo enigmatičnost, ker obstaja med značilnim antičnim materialom poznega 6. stoletja in najstarejšimi najd­ bami pripisanimi Slovanom odnosno Avaroslovanom (do sredine 7. stoletja) časovna zev, ki zajema skoraj stoletni hiat. Novejše raziskave so pomnožile število najdišč (si. 1), na katerih srečujemo najmlajše pojave staroselske kulture ob karakterističnih slovanskih izkopaninah. Spričo tega se vsiljuje gledišče, da je naselitev posameznih predelov nepretrgana in je tako po­ sredno izničen omenjeni časovni presledek. Dokaze kontinuitete duhovnega izročila je strnjeno podal prof. Bogo Grafenauer v zborniku Alpes Orientales;1 elemente, ki povezujejo zgodnje- srednjeveško slovansko gradivo s predhodnimi stopnjami, pa je nakazal že A. Riegel2 in jih je v zadnjem času obogatila vrsta arheologov od Z. Vin­ skega3 do J. šašla4 z novimi pogledi in dognanji. Ker sloni naše vedenje o tem času pretežno na izpovedi arheološkega gradiva, bi sprva pokazali ostaline tega obdobja v kronološkem zaporedju in šele nato prešli na vred­ notenje ostalih podatkov. Arheološko gradivo nam s svojo pestrostjo in nenadnimi a značilnimi oblikami odseva prvenstveno modne in etnične spremembe. Ves bogat in formalno raznolik kulturni inventar časa preseljevanja narodov daje pre­ težno le oporo pri določanju noše in statusa nosilca v družbi ter je s tem posredno pokazatelj narodnostne pripadnosti, neuporaben pa je za po­ drobna proučevanja gospodarske strukture družbe v takratni Sloveniji. Vendar je lahko arheološko drobno gradivo iz obdobja preseljevanja na­ rodov pomemben člen tudi v razlagi takratnih političnih dogodkov. Zato naj nam bo dovoljen bežen pregled takratne arheološke zapuščine, pri čemer opozarjamo na dvojnost gradiva.5 Preprosti in manj dragoceni pred­ meti materialne kulture domorodcev in njihovi grobovi prevladujejo nad 1 Die Kontinuitätsfrage in der Geschichte des Altkarantanischen Raumes, Alpes Orientales 5, 1969, 55 ssl; isti. Naselitev Slovanov v Vzhodnih Alpah in vprašanje kontinuitete. Arheološki vestnik 21—22, 2 Die spätrömische Kunst — Industrie nach den Funden in Österreich-Ungarn I, (1901) in II (1923 z H. Zimmermannom). 3 ^ 1 " s r e d n J i v e k u Jugoslaviji od 400. do 800. godine, Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 5, 1971, 47 ssl.; isti, Autochtone Kulturelemente zur Zeit der slawischen Landnahme des Balkanraumes, Posebna izdanja 12, 1969, 171 ssl. 4 Problem naseljevanja vzhodno-alpskih Slovanov, Kronika 20, 1971, 3 ssl., isti, Omemba Slovanov v pesmi Martina iz Brage na Portugalskem, Kronika 24, 1976, 151. s P. Petru, Zaton antike v Sloveniji, Razstavni katalogi Narodnega muzeja, Ljubljana 1976; M. Slabe, Poskus prikaza materialnih dokazov iz časa preseljevanja narodov v SR Sloveniji, Kronika 20, 1972, 76 ssl. 222 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 bogatejšimi a redkimi grobovi, ki pripadajo večinoma na novo naselje­ nemu vladajočemu družbenemu razredu in nosilcu. Vzporedni obstoj kulture staroselcev skozi obdobje germanske, hunske, gotske, frankovske, gepidske, langobardske in bizantinske vladavine v na­ ših krajih je nadvse zanimivo dejstvo. Z govorico izkopanin je sedaj po­ trjeno nepretrgano življenje romaniziranih iliro-keltskih staroselcev na podeželju. Spričo svoje obubožanosti so ti ljudje opuščali bogate pridatke v gručasto razporejenih grobovih, svoje rajne so pokopavali le s predmeti osebne rabe. Zato teh grobov starinoslovje dolgo časa ni upoštevalo, šele novejše raziskave so nakazale v njihovi tvarni zapuščini predmete, ki po­ vzemajo obliko in okras izdelkov poznega 4. stoletja in jih prenašajo s spre­ membami v 6. stoletje (si. 2). Pri tem je za končno fazo v razvoju kulture staroselcev značilen vpliv bizantinske umetne obrti. Predmeti izrazito gospodarskega značaja najlepše odsevajo družbeni položaj staroselcev. Tako nakazujejo srpi, kose, glavniki za česanje volne, vretena za statve, deli stop za predelavo lanu, šila, noži in strojarska kra- spala, igle, kopače, rala, nakovala itd. njihovo na živinorejo in skromno poljedelstvo oprto ekonomijo. Vzporedno z izvirnimi oblikami staroselske materialne kulture nasto­ pajo pri njih tudi uvoženi bizantinski kosi. Poglavitna novost se izraža v orožju z bogatimi garniturami pašnih okovov, ki nakazujejo spremembo v načinu bojevanja, ker je ta oborožitev prilagojena konjeništvu. Vendar je očitno, da so korenine bizantinskih umetnoobrtnih izdelkov iste z onimi pri naših staroselcih, zato so del skupne antične omike. Tako je jasno, da tu večkratne menjave oblastnikov niso docela prizadejale staroselcev, vztra­ jali in vzdrževali so svoje nepretrgano življenje antike ob tokovih prese­ ljuj očih se narodov vse do slovanske naselitve. Da poudarimo kako neznaten je vpliv vladajočih priseljenih narodov na oblikovanje slovanske materialne kulture podajamo kratek ekskurz o značilnostih njihove tvarne zapuščine v naših krajih. Med izkopaninami slovenskega prostora je hunskih najdb zelo malo. Izstopa okroglo zrcalo z okrasom zvezde na hrbtni strani, kakršnega so­ časno uporabljajo hunske žene v območju Bajkala in Altaja ter nekatere druge posamične najdbe, predvsem trirobe puščice. Iz obdobja gotske vla­ davine med leti 489 do 536 je mnogo pričevanj njihove lastne umetno- obrtne tvornosti in likovnega izraza. Predstavni svet živalskega stila, tako značilen za germanska ljudstva, so Vzhodni Goti v južni Rusiji obogatili s prvinami visoko razvitih kultur grškega in prednjeazijskega izvora. Nji­ hov lastni prispevek na področju materialne kulture je izum zlatarske tehnike vlaganja dragih kamnov v načinu celic, znanje, ki so ga prenesli kasneje v takratne kulture severnega Sredozemlja. Dvajsetletno obdobje langobardske vladavine v sredini 6. stoletja je pustilo v Sloveniji močne sledove. Posebnost langobardskih grobov je, da imajo pokojniki pridano orožje. V njihovih grobovih najdemo dolge dvo­ rezne meče, kratke udarne nože, vrboliste sulice in polkrožne ščitne grbe. Značilni izraz lastne zlatarske ustvarjalnosti so njihovi novci, fibule v ob­ liki črke S, fibula s sedmimi roglji in pašne spone s ščitastim trnom. K temu so uvedli v lončarstvo svojstven pečatni okras. Očitno se umika dom orodno prebivalstvo pred navalom tujih narodov v odročne pokrajine. Staroselci so se v strnjenih skupinah ohranili v od­ maknjenih predelih, kakor dokazuje slovanska oznaka Vlah oziroma Lah za romaniziranega iliro-kelta v imenih Laško, Laška vas, Lahovče, Lahovše, • SMINA . LAUBENDORF (g) TEURNIA • DUEL KRAIG ŠENTURŠKA GORA UR/CNS8ERG » KRNSKI GRAD . д ч m u m h GRAŠKA GORA * GRATZERKOGEL KADISCHEN 9 BORGE ' ^ JUDEN DORF . „ „ ® .SKOCJAN liECLARIA . MANZIANIBERG MEGVARJTUAJNZEV m MmlmmkHb MAGIERN GRABSTAJN GRAFENSTEIN , VOYBRE • miMBURS SV.HEMA HEffrtABERG jJUUUM CARNICUM ® ZUGLlO' . BARDO MEG » WSmRA PERS AJBNA BÙD »OSOPPO APJEGNA »TORLAN TORLANO g> NEMAS NEME *M*ST, PETER SLOVENOV • A Ä O T ? A NAT15DNE &CEDAD SOSIA . FIRMANO AJDOVSKI GRADEC « P0LT1ELEC PIVKA • а«ш • CARNIUlj • TORRE ANO GIASSICO •AW«//?' ^.MJGANUÜ mi ANOVA Di FAR A.® хеош9аШВГ , _ , VIRGO ROMANS WČNIK-GORICA-\ FARA . 5/Л'Г Ш М D'ISONZO SKOCJAN ,S.CANZIAN D'ISONZO +*.4nimciA »ST/VAN ®mtJ S. GIOVANNI AL TIMAVO SV. PAVEL ©,CASTRA sv.'mh LAljÜCE \ *CM <3$СЈШ P/MM DRAVLJE * POLNO'GRAJSKA ®ШЖ. GORA LJUBLJANA /гЈШШЗЈЖ Ч> VRHNIKA V» v* TOMAJ HRÜSICA PREDJAMA Л .FORNACE r KRIZNA GORA ; GRABET PIRAN л ~ ST. 1RS SKOCJAN S'PARISßf S/PAR v TERGESTE- /ÄS'/' ' S ' NRVAVNI* MOGGIA .JiT MS SV. AHAC CIGANSKA SPItJA М Ш А VMLUN BUIE. RWE ' ' BUZZ BUIE , CELEGA I EJ • RPS .»ÛPRTALJ'. -PENINICI BENÌNICI . BRË'ZAC f ' '4 .BRKAC 'SDVffUAK / ^ Ш ђ ф . - VIZWM4* - , MOTOVUN ClfANÛVA <§>s PARENTIUM -POREČ . TARSATICA RIJEKA TRSAT JTLU1ITSCH • FRAUENBERG BRINJEVA GORA BEZCEČEVA JAHA @ CELEIA - CELJE LAŠKA VAS • m m SV. BORA TINJE VRANJE ROJE r TREBINC KAPLJA VAS VIN JI VP H SMARJETA SV. GORE © NEVIODUNUM ORNOVO V.MALENCE -, POFTOVIO ® PTUJ KRAPINA „ % , „ , . STAR/URAD . »RASTJE LEVAKLT/A • BRUSNICE nun GABER JAMA SAM0Bm ORENEK WAT010M-PENDWJEVKA PODZEMELJ ZAGREB ZALA ZALA LÒVÒ * CADJAVICA SL1 ZEMLJEVID NAJDÌSC IZ POZNE ANTIKE IN OBDOBJA PRESELJEVANJA LJUDSTEV V V2WDN1N ALPAH nt i , » 30 ta* ® Imensko znano najdišče * naselbina oz najdišče "\ obzidje - claustra BS P. PETRU: KONTINUITETA IN DISKONTINUITETA NASELITVE 2 2 3 Lahovnik, Lahov graben, Lašče, Bašelj itd.6 Domorodno ljudstvo je pre­ živelo tudi v soseščini večjih krajev, saj so posredovali slovanskim prišle­ kom predrimska imena rek Drave (Dravus), Save (Savus), Soče (Aeson- tius), Krke (Corcac), Kokre (Coreoras?), Kolpe (Colaps) in keltska preobli­ kovana imena krajev s končnico -dunum: Dunaj, Verdun, Tinje itd. Ti so prevzeli tudi geografske oznake Kras (Carusadius), Karavanke (Caravanca mons?), Kranjska (Carniola), Podjuna (Iuenna) in mnoga imena mest: Ptuj (Poetovio), Celje (Celeia), Trojane (Atrans), Beljak (Bilaehium), Kranj (Carnium), Logatec (Longaticum), Koper (Capris) ali žusterna (Iustinopolis), Piran (Pirano), Solkan (Siliganum)7 itd. Teh reliktov je za­ hodno od kasnoantične obrambne črte, imenovane kot sistem Claustra Ä1- pium Iuliarum8, dosti več kot v vzhodni Sloveniji, kjer njihovo število upade. Tako izgleda, da je odigralo kasnoantično obrambno obzidje dolo­ čeno vlogo tudi na tem področju. Claustra Alpium Iuliarum so očitno tudi ločnica med tremi po družbeno-ekonomski osnovi različnimi regijami: a) obmorski pas z ohranjenimi rimskimi mesti; b) širši pas vojno-krajinskega značaja v zaledju Claustra Alpium Iuli­ arum, ki zajema vipavsko, goriško in furlansko območje, in c) vzhodnoalpsko — osrednjeslovensko območje z jedri naselitve v re- fugijih in zakotnih naselbinah. Za poznorimska mesta v Primorju velja, da so ohranila neokrnjeno srčiko naseljencev in mnoge institucije, kakor jih poznamo pri zgodnje- antičnih kolonijah in municipijih s samoupravno voljenimi telesi od mest­ nega sveta (ordo decurionum) do posameznih upravnih izvršilnih oseb­ nosti: županov (II viri iure dicundo), nadzornikov notranjega življenja (II viri aedilicia potestate) do finančnih uradnikov (quaestores). Pozno- antična uprava mest je bila vse bolj zbirokratizirana, saj so bili uradniki na odločilnih položajih imenovani od centralne oblasti, tako najvišji uprav­ niki (comes, vir clarissimus), izvršilni organi (curatores, correctores), ka­ kor nadzorniki ter branilci občanov (defensor civitatis). Nedavno tega so v Trstu odkrili izredno važno cerkev-martirij9 z mozaikom z napisi dona­ tor j ev iz konca 5. stoletja, kjer so omenjene posebne oblike cerkvenih laičnih funkcionarjev, ki drugače v kasnorimskem imperiju niso izpričane. Na teh mozaikih omenjene stopnje so branilec (defensor), zastopnik ozi­ roma zagovornik (notarius) in varuh (custos) cerkve in ljudstva. Iz tega sklepamo, da je prevzela cerkev samoupravno urejevanje zadev skupnosti preko voljenih kolegijev v času vojaških in drugih ujm, kakor to slikovito ponazarja tudi delovanje Severina na Donavi in več sorodnih institucij južne Reci j e v Säbenu.10 Cerkev je bila prisiljena prevzeti upravno-poli- tično funkcijo, če je želela varovati svoje posesti (fundus, massae, Patri­ monium) in dohodek iz urejenega gospodarstva srenje. Tržaško mesto je bilo v hudih časih preseljevanja narodov eksistenčno odvisno od trgovanja in je zato za gospodarski obstoj naselbine prvi pogoj varnost tovora. Glede na to so škofje skrbeli za urejeno mestno življenje in varnost svojega ob­ močja ter organizirali samozaščito v svojem okrožju ter zaščito prometa 6 M. Kos, Vlahi in vlaška imena med Slovenci, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 24, 1943, 77 ssl. 7 M. Kos, O prevzemu antičnih krajevnih imen na slovenskem ozemlju, Serta Kazaroviana, Iz- vestja na bulgarskija arheologičeski institut 16, 1950, 241 ssl; isti, O imenih nekaterih krajev v Sloven­ skem Primorju, Zbornik primorske založbe Lipa, Koper 1956, 3 ssl. 8 J. Sašel - P. Petru s sodelavci. Claustra Alpium Iuliarum, Katalogi in monografije 5, 1971. 9 G. Pross-Gabrielli, L'oratorio e la basilica paleocristiana di Trieste, Roma 1968. "> H. Vetters, Zum »Episcopus in castellisi, Anzeiger der phil.-hist. Klasse der österreichischen Akademie der Wissenschaften 106, 1969, 75 ssl. 224 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 po morju in cestah v notranjost. Nosilci omenjenih funkcij11 prihajajo tudi iz Ogleja (Aquileia), Gradeža (Gradus), kar nedvomno izpričuje obstoj predhodnim fazam samouprave priučenih ureditev v mestih Benečije in Istre ter Kvarnera, kakor je to utemeljil za upravno enoto Liburnia Tar- saticensis Mate Suić.12 Na teh osnovah zgrajena rimska municipialna ureditev je živela v ob­ morskih mestih še do prihoda Slovanov, kakor je to dokazal Kostrenčič13 in prešla na Kvarneru vse do Labina v sestav hrvaške države, kakor sledi iz Konstantina Porfirogeneta.14 Notranjeistrska mesta so leta 804 na rižan­ skem placitu branila svoje pravice ob slovanskih prišlekih za pravičnejšo ekonomsko osnovo življenja. Zahodnoistrska in ostala mesta tržaškega za­ liva pa kontinuirano nadaljujejo svoje življenje ob ohranjenih prebivalcih in antičnih institucijah tudi v 7. in 8. stoletju, čeprav prodro nove gospo­ darske oblike in se v okolici mest naseljujejo Slovani. Ti menjajo sestav naseljencev v etničnem smislu, kar ima svoj verjetni vpliv tudi v druž- beno-političnem oziru. Slovanska naselitev prinaša bistveno novino, ki je v nasprotju med mestom in podeželjem. Prišleki so politični gospodarji dežele, pa vendar so za daljši razpon izključeni iz življenja mest ali se mu spričo različne eko­ nomike izogibajo. Mestna kultura obmorskih cerkvenih središč je pomembna tudi zato, ker je tu ohranjeno vedenje pisanja, kontinuiteta romanske književnosti in ostalih oblik antičnega kulturnega izročila.15 Za vojno-krajinski predel zahodne Slovenije je značilno v obdobju, ko so naši neposredni predniki že v Vzhodnih Alpah, da temelji na ureditvi po langobardskih vojno služnostnih velekmetijah." Najdišča v Vipavski do­ lini, goriškem in furlanski ravnici" se delijo v močna središča (npr. Če­ dad = Cividale = Civitas = Forum Iulium) ter na manjše poljedelske po­ stojanke. Delitev je razumljiva že iz predhodne kasnorimske faze,18 ko so naseljevali to področje pripadniki graničarskih enot, omenjeni v vojaškem priročniku 5. stoletja (Notitia dignitatum) z oznako Iuliae Alpinae in jih stavljamo v območje kraških zapor.19 Koncept poznorimske obrambe na balkansko-italskih prelazih v zahodni Sloveniji, je s svojo defenzivno za­ snovo dovoljeval očitno uporabo psevdokomitatenskih čet, ki so nastopale kot vojska le v času nevarnosti, drugače pa so nekje v zaledju kmetovale.20 Tak način družbeno-ekonomskega ustroja temelječega na agrikulturi so Langobardi po prihodu v Italijo priličili svojim gestaldijam, arimanijam, dvorcem-posestim (curtes) s služnostnim vojaškim plemstvom. Kakor so 11 P. L. Zovatto, II defensor ecclesiae e le iscrizioni di Trieste, Rivista di Storia della Chiesa in Italia, Roma 1966 cit. po Pross-Gabrielli. 12 Liburnia Tarsaticensis, Adriatica praehistorica et antiqua (Miscellanea Gregorio Novak dicata), Zagreb 1970, 705 ssl. 13 M. Kos, O starejši slovanski kolonizaciji v Istri, Razprave SAZU 1, 1950; N. Klaić, Prva stoljeća u životu Hrvata na jadranskoj obali, Materijah 12, 1976, 3 ssl.; M. Kostrenčič, Postanak dalmatinskih sredovečnih gradova, Sišičev zbornik, Zagreb 1929, 113 ssl. 14 De administr. Imperio 30, 96 c. ! S B. Marušič, Istrien in Frühmittelalter, Pula 1969; isti. Neki problemi kasnoantične i bizantinske Istre u svijetlu arheoloških izvora, Materijali 12, 1976, 337; Z. Raparne, Neka pitanja ranosrednjevekovne latinske epigrafike na našoj obali, Materijali 12, 1976, 325; K. Jireček, Romani u gradovima Dalmacije kroz srednji vek, Posebna izdanja SANU 356, 1962. 16 A. Tagliaferri, I Longobardi, Milano 1969, 47 ssl. 17 M. Brozzi, Oggetti di ornamento dei popoli alpini in età altomedioevale, Antichità altoadriatiche 9, 1976 (Aquileia e l'arco alpino orientale) 505. 18 H. Vetters, Von der spätantiken zur frühmittelalterlichen Festungsbaukunst, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo, Spoleto 15, 1968, 929 ssl. 19 Claustra Alpium Iuliarum in poznorimska obramba v Sloveniji, Arheološki vestnik 29, 1978. 20 P. Petru, Antička naseljenost Slovenije, Materijali 15, 1978, 3 ssl; isti, Poznoantična naselitev Slovenije, Arheološki vestnik 29, 1978. P. PETRU: KONTINUITETA IN DISKONTINUITETA NASELITVE 225 pokazala raziskovanja M. Brozzija21 v Furlaniji, obstaja na zahodnem ob­ robju Slovenije poleg cerkvene in monastične organizacije še langobardski ustroj, kjer poleg kralja in kneza (rex, dux) kot najvišje oblasti deluje plemstvo, ki je dolžno dajati vojsko v času nevarnosti. Na kultiviranih in obljudenih postojankah staroselcev so Langobardi postavili svoje vojaške upravitelje, sami pa so zasedli tudi stare centre ali opuščena veleposestva ob rimskih cestah in kontinuirano nadaljevali avtarkično ekonomijo kas- norimskih latifundij.22 Pokrajine severno in vzhodno od Claustra Alplum Iuliarum so v gospo­ darskem pogledu doživljale odločilno premeno že od obdobja notranjih vojn v rimskem cesarstvu. Nasprotja v družbi so pripeljala do zaporednih konfliktov vojno-političnega značaja skozi vse 4. stoletje, ko je Slovenija in Posavje ter Posavina zbirališče armad z vzhoda in zahoda.23 Pokrajina, kjer je malo naravnih bogastev, in ki je navezana na tovorništvo ter trgo­ vinsko izmenjavo, je bila za daljši čas zaprta in izključena iz normalnega menjalnega gospodarstva. Hkrati pa je vojaštvo izsesalo vse prehrambene rezerve in otežilo domačinom golo preživljanje. Zato je sledil nagel upad, ker se prebivalstvo ni moglo upreti vdorom plenilnih pohodov barbarskih plemen. Znamenja usihanja so se pokazala takoj. Amijan Marcelin poroča o odloku prefekta Panonije s pozivom, da naj prebivalci obnovijo vozove, ladje in domove; Hieronim poroča dobrih petdeset let kasneje o napol po­ rušenih podrtih posestih v svoji očetnjavi na meji Dalmacije in Panonije.24 To podobo propada dokazuje poleg prenehanja kovanja novcev v Sisciji in Aquileji, popolna ukinitev in usihanje denarništva kot plačilnega sredstva25 ter arheološko dokazano totalno uničenje mest Intercisa, Sopianae, Flavia Solva in občutno krčenje prejšnjih naseljenih površin v Aquincumu, Gor- siumu, Vindoboni, Carnuntumu, Poetoviju, Neviodunumu, Celeji, Emoni in Virunumu.26 V teh mestih srečujemo običajno borne dokaze življenja še do Atilovega prehoda v Italijo, ko izumro še ta oporišča.27 Nekdanjo mestno kulturo zamenjujejo v 5. in 6. stoletju obzidane postojanke v zavetrnih legah in na podeželju razsejane utrjene vile. Edino mesto, ki vzcveti v ob­ dobju preseljevanja narodov je po sedanjem poznavanju gradiva trdnjava Kranj (Carnium) na sotočju Save in Kokre. Nasprotno s prejšnjim odprtim mestnim gospodarstvom so te zemljiške posesti in zavetrni refugiji v cen­ tralni Sloveniji v sebi zaprte ekonomske enote, v katerih večino svojih po­ treb krijejo sami. Zato so trgovina in z njo vezane dejavnosti v naraščajoči krizi. Posledica je upadanje povpraševanja (in posredno zaradi tega krče­ nje obsega proizvodnje) po obrtnih in industrijskih izdelkih, narejenih v mestih, slabšanje položaja teh urbanih središč, in končno njihovo postopno izumiranje, ker je postala proizvodnja njihovih obratov, usmerjena v iz­ tržek viškov vrednosti na skrčenem tržišču nerentabilna. Med prvimi se izselijo veleposestniki, trgovci in prekupčevalci, nato brodniki in prevoz- 21 M. Brozzi, Il ducato Longobardo del Friuli, Publicazioni della deputatane di Storia patria per il Friuli 6, 1975. 22 L. e , zemljevid pod 23 Y. M. Duval, Aquilee sur la route des invasions (350—425), Antichità altoadriatiche 9, 1976, 237 (Aquileia e l'arco alpino orientale). 24 A. Mócsy, Pannonia, RE suppl. IX (1962). 25 Primerjaj študijo P. Kosa v njegovem rk. magisteriju o novčnem obtoku v Vzhodnih Alpah; S. Soproni, Über den Münzumlauf in Pannonien zu Ende des 4. Jahrhunderts, Folia Archaeoloscica 20, 1969, 69 ssl. - " 26 Načrtno je zbral podatke o uničenju v Vzhodnih Alpah R. Noll, Spätantike Katastrophen-Befunde in der Austria Romana, Anzeiger der phil.-hist. Klasse der österreichischen Akademie der Wissenschaften 113, 1976, 372 ssl.; A. Alföldi, Der Untergang der Römerherrschaft in Päonien I (1924); G. Alföldy, Noricum, London 1976, 176. •' 27 S. in P. Petra, Neviodunum, Katalogi in monografije 15, 1978; prim, tudi podatek o vojaški po­ sadki v Poetoviju do Atile, ko je bila tam rojena mati zadnjega rimskega cesarja Romula Augustula. 2 2 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 niki. V mestih so do Atilovega pohoda 452 ostali le nujni uradniki, staro­ kršćanska duhovščina, morebitna slabša vojaška posadka, nekateri obrtniki, manjši kmetje in proletariat.28 Starokršćanska cerkev je obnavljala politično ureditev in vzdrževala red preko okrožij škofij, ki se večinoma ujemajo s predhodnimi rimskimi mestnimi področji. Dokazov za to je več. Med njimi je za Obdonavje živo pričevanje v Vita sancti Severini29 in za osrednje slovensko območje po­ datek o ustanovitvi novih upravno-pravnih enot Alpes Iuliana30 in civitas Noricum.31 Slednja obsega okrožje — in ne le mesto — Celeije in Poetovija. Da pa so ta mesta v drugi polovici 5. in v 6. stoletju le še nominalna sre­ dišča škofij, spričujejo zelo revni znaki življenja v tem času na arealu biv­ ših mest. Drug zgovoren podatek vidim v zadnjih izkopaninah na staro­ kršćanskih cerkvah v refugijih, kjer je poseben sedež namenjen škofu. To nakazuje zelo verjetno možnost, da je škof popotoval po trdnjavah in tam uradoval.32 Izginotje srčik rimske omike pomeni zato veliko vrzel in diskontinu- iteto v kulturnem razvoju. Hkrati je propad mest povzročil tudi omrtviče­ nje kasnorimske civilizacije, ker je s tem dejansko propadla antična orga­ nizacija uprave, ki se zrcali navzven v neurejenih cestah, zanemarjenih mostovih, opuščenih brodovih, ukinitvi katastrov in drugih pregledov ter institucij. S tem je povzročena globoka sprememba gospodarske in socialne strukture. Predvsem pa je to sprožilo popolno spreobrnitev ekonomske osnove življenja, ki se odražajo celo v spremenjenih naselitvenih območjih, ko prebivalstvo zapušča prejšnja nižinska naselja in poseljuje visokogorske postojanke celo daleč nad mejo, do katere uspevajo žitarice, kakor to ka­ žejo utrdbe Bašelj, Ajdna nad Žirovnico in legendarni Prešernov Ajdovski gradeč v Bohinju.33 Prejšnje na viških obrtne in polindustrijske produkcije oprto gospodarstvo velikih mest je doživelo premeno s prehodom na kme­ tijstvo in naglašeno živinorejo. Večino vsakodnevno potrebnih orodij so tu izdelovali sami, kupovali so le nujna živila, sol, olje, vina za cerkvene obrede, luksuzni nakit in orož­ je. Ta skromen obseg menjave dobrin je vplival na raven oblike trgovanja, ki sloni na izmenjavi naturali j , pri katerih denar ni potreben. Kdor opazuje družbo pozne antike v Vzhodnih Alpah in jo primerja z zgodnjeslovansko družbo, bi na prvi pogled ne videl mnogih niti, ki po­ vezujejo izročilo obeh dob. Površni opazovalec bi mogel celo trditi, da je diskontinuiteta skoraj popolna, če pa opazujemo dogodke razvojno, vidimo, da je ob avaro-slovanski naselitvi osrednje Slovenije antična kultura preko stopnjevanega upada v času preseljevanja narodov prišla na povsem dru­ gačno raven. V gospodarskem pogledu zamenja prejšnje rimske, že na pol- industrijski stopnji razvite produkcijske srčike v mestih, na manjših po­ stojankah gojena živinoreja in skromno kmetijstvo. V politični ureditvi nadomesti poprejšnjo municipialno samoupravo pri zgodnjekrščanskih cer­ kvah organizirana združba srenj brez večje povezave s centrom. Ta skrbi 2 8 J . Sašel, Problem naseljevanja vzhodno-alpskih Slovanov, Kronika 20, 1971, 3 ssl.; R. Egger, Die ältesten Pfarren des oberen Gailtales, Hermagor, Geschichte, Natur, Gegenwart, Klagenfurt 1969, 51 ssl. 2 9 R. Noll, Eugippius, Das Leben des heiligen Severin (Vita Severini), Schriften und Quellen der alten Welt, Band 11 (1963); isti, Die Vita sancti Severini des Eugippius im Lichte der neueren For­ schung, Anzieger der phil.-hist. Klasse der österreichischen Akademie der Wissenschaften 112, 1975, 61 ssl.; F. Lotter, Severinus und die Endzeit römischer Herrschaft an der oberen Donau, Deutsches Archiv für'Erforschung des Mittelalters 24, 1968, 309 ssl. з° J . šašel, Alpes Iuliana, Arheološki vestnik 21/22, 1970/1971, 33. si Civitas Noricum, Wiener Studien 47, 1929, 146. » P. Petra, T. Ulbert, Vranje pri Sevnici, Katalogi in monografije 12, 197з, 125. зз Prim, prikaze posameznih postojank v številki, posvečeni kolokviju Zaton antike, Arheološki vestnik 29, 1978. P. PETRU: KONTINUITETA IN DISKONTINUITETA NASELITVE 227 Slika 2. Izbor značilnih oblik materialne zapuščine romaniziranih iliro-keltskih domorodcev (zgoraj), predmeti bizantinskega in hunskega značaja iz obdobja nji­ hovega kulturnega vplivanja v naših krajih (sredina) in karakteristično gotsko- langobardsko gradivo, nastalo v času njihove nadoblasti pri nas (spodaj) 228 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 tudi za obrambo znotraj trdnjave. Spričo takega upada splošne omike ne preseneča, če arheologi ugotavljajo, da na postojankah iz prve polovice šestega stoletja ne poznajo več pisave, da izdelujejo za domačo rabo le še prostoročno narejeno keramiko, primitivne iz steklene paste zgnetene okraske, da ne obvladajo več zidave z uporabo apna oziroma da jo opuščajo, kakor kažejo izkopanine v Ajdovščini, Ljubljani in Vranju pri Sevnici, kjer so odkrili najmlajše stavbe, grajene iz protja, zamazanega z glino.34 Vrh tega je v pozabi mnogo drugega tehničnega znanja in veščin (poljedelstvo, mlini itd.), če primerjamo to stopnjo kulture domorodcev v Vzhodnih Alpah in najbolj zgodnje oblike staroslovanske tvarne omike na postojan­ kah Predloka pri Kopru, Tomaj, Sv. Pavel nad Vrtovinom, Kranj, Bled, Laška vas pri Celju, Brezje pri Zrečah, Ptuj, Slovenjgradec, Beljak itd.,35 potem ugotavljamo v gradivu stičišča tako po tehnološki kot oblikovni plati. Ta direktna povezava se kaže v ostalinah tvarne omike preko lon- čenine, in sicer zelo grobo izdelane in okrašene z valovnico, ploščatih okroglih ter dvoramnih fibulah, iz žice spletenih zapestnicah, ploščatih prstanih, celičjem z emajlnimi vložki, ali z vstavki iz stekla in kamna, načinu izdelave steklenih jagod in njihovi obliki ter v prevzemanju form orožja, nožev, puščic.36 (Zanimivo je, da v staroslovanski materialni kulturi ni direktnih prežitkov z značilnostmi gotske ali langobardske kulture, če­ prav tvori slednja neposredni predslovanski stratum.) Kontinuiteta je tu očitno nesporna in dokazuje ustrezni izobrazbeni nivo slovanskih prise­ ljencev, da so mogli prevzeti zatečeno znanje. Isto velja za gospodarsko stopnjo njihove tvarne omike, ki očitno ni zaostajala za predhodno domo- rodniško in je tako posreden dokaz tudi za možno kontinuiteto in prevzem določenih vitalnih ekonomskih osnov življenja — npr. ročne spretnosti, obrti itd. življenje staroselcev je slonelo na vrsti šele v kasni antiki na­ stalih središč, kjer je kontinuiteta naselitvenega prostora v slovanski zgod­ nji srednji vek večkrat izpričana. Drugi centri poznorimske naselitve, vo­ jaška oporišča, upravna jedra ter srčike cerkvene oblasti pa so bili ob slo­ vanskem prodoru porušeni in požgani ter tako dokazujejo popoln prelom s predhodnimi vodstvenimi družbenimi strukturami:37 Vrh tega vidimo diskontinuiteto tudi v ekonomiki. Resda sta obe druž­ bi navezani na živinorejo in nižjo obliko kmetijstva kot podlagami svojih zoženih in vase zaprtih gospodarstev, vendar je ta ekonomika pri preselju- jočih se ljudstvih drugačna od živinorejskega gospodarstva v stalnih biva­ liščih domorodcev. Kakor so pokazala proučevanja transhumance je selitev čred drobnice iz Istre na Notranjsko del zelo stare oblike pastirskega go­ spodarstva, ki je močno podobna živinoreji staroslovanskih prišlekov. Toda osnovni razloček med obema je v tem, da je prvotna oblika prežitek, druga f4 D. Svoljšak T. Knific, Vipavska dolina, zgodnjesrednjeveška najdišča, Situla 17, 1976, 11: J . Sašel vestaiuk30 Têt' ™ s P ° m e n l k o v 8 . 1 9*2 . 277; o podobnih ostalinah na Vranju prim. Arheološki , - 3 5 J - ^ n j f ' 0 ' Carniola in the early middle ages, Balcanoslavica 5, 1976, 111; P.Korošec v svoii še neobjavljeni disertaciji. J » I. Sivec-Raiterič, Gleicharmige Bügelfibeln in dem Altsässigen und karantanisch-köttlacher Kul­ turkreis, Balcanoslavica 4, 1975, 67 ssl. P. Korošec, Herkunft der karantanisch-köttlacher Schmuckge»en- stande mit besonderem Akzent auf der Scheibenfibel, Balcanoslavica 4, 1975, 9 ssl.; Balcanoslavica 3 1974 pa obravnava predvsem izvor in oblikovni zaklad najstarejše slovanske keramike širšega prostora Balkana, medtem ko v sestavkih zvezka 1, 1972 obravnavajo avtorji prve oblike slovanske materialne kulture pri nas. . . i 7 . G 1 - zemljevid požganih cerkva v Vzhodnih Alpah v drugi polovici 6. stoletja! Prim, še G Piccot- tmi, Ein spatantiker Silberlöffel aus Teumia, Carinthia 167, 1977, 13 ssl., in literaturo v op. 26- isti Das spatantike Gräberfeld von Teurnia, Archiv für vaterländische Geschichte und Topograrfiie 66" 1976 E Toth, La survivance de la population romaine en Pannonie, Alba Regia 15, 1976, 107 šsl.; isti Zu 'den historischen Problemen der Stadt Savaria und ihrer Umgebung zwischen dem 4.-9. Jahrhundert, Folia Archaeologica 27, 1976, 89 ssl.; isti, Vigilius episcopus Scaravaciensis, Acta archaeologica Academiae scientiarum Hungancae 26, 1974, 269 ssl. P. PETRU: KONTINUITETA IN DISKONTINUITETA NASELITVE 229 5o >м 1oo Т 1 Ш # #KST *РШШШ Slika 3. Zemljevid s pregledom najdišč, ki so bila porušena in požgana v času avaro-slovanskega prodora v Vzhodne Alpe pa prinesena. Zato je upravičen sum glede kontinuitete v poljedelsko- živinorejski ekonomiki zgodnjega srednjega veka, ki ga stopnjuje tudi dej­ stvo, da novi naseljenci ne prevzemajo izrazov, tehnologije in poljske de­ litve.38 Diskontinuiteta v gospodarstvu ima svoj odraz tudi v družbeni ureditvi in strukturi, kakor sta kot zadnja poudarila Grafenauer39 in Vilfan.40 Druž­ beni razvoj Slovanov je sožitje s preostalimi staroselci pospešilo, vendar ni spremenilo njegovih bistvenih potez od velike družine preko župne skupnosti, županov, kosezov, knezov. Najbolj upadljiva je diskontinuiteta cerkvene oblasti in organizacije v osrednjem slovenskem naselitvenem področju med Donavo in Savo. Ta po­ slednja jedra stare oblasti — in centre antične duhovne kulture — so Ava- roslovani ob prihodu v Vzhodne Alpe dosledno požgali in porušili (si. 3). Zato je diskontinuiteta na tem področju politične in duhovne nadvlade najbolj opazna.41 3 S B. Grafenauer, 1. c. 3 5 Alpes orientales 5, 1969, 72 ssl. m S. Vilfan, Vprašanje kontinuitete pod tremi vidiki: naselje, promet, pravo, Alpes orientales 5, 1969, 87 ssl. 41 P. Petru, Zaton antike v Sloveniji, Ljubljana 1976, zadnji zemljevid in tukajšnja op. 26. 230 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Presenetljivo je, da prevzamejo Slovani s starokršćanskim pogrebnim ritualom tesno povezane obrede skeletnega pokopavani a,42 navado dajati pokojniku pridatke, obred, ki ga ohranijo kot zadnji v Evropi tudi ob pre­ hodu na novo višjo kulturno raven. To je tembolj presenetljiva ugotovitev, če velja ne docela sprejeto stališče, da so Slovani ob naseljevanju Balkana še uporabljali sežiganje mrličev.43 Mimogrede bi ob tem naglasil, da tudi med staroslovanskimi grobovi ni opaziti takih, ki bi odstopali po svojem bogastvu pridatkov. Tudi to je poteza, ki govori za to, da naši predniki prevzemajo kulturne prvine staroselcev in ne navad preseljujočin se vla­ dajočih germanskih plemen, pri katerih srečujemo izrazito bogate aristo­ kratske grobove. Kot velik prežitek antične dobe se kaže upravno teritorialna ureditev tako karantanske kot panonske Slovenije in verjetno države Ljudevita Posavskega. Karantanija pokriva sprva celotni Noricum mediterraneum s središčem na Krnskem gradu pri Virunumu — rimsko prestolico te po­ krajine, še pokarolinška panonska Slovenija kneza Koclja in Pribine se sklada z obsegom poznorimskih provinc Pannonia Prima in Valeria, iz česar bi smeli sklepati, da je bila podobna ureditev tudi ob prihodu naših prednikov v 6. stoletju. Končno se verjetno ujema v zelo veliki meri pod­ ročje vladavine Ljudevita Posavskega z rimsko provinco Savia (v virih tudi Pann. inf. in Savia, — pri Conversio pa Pann. Orientalis).44 Tako vidimo, da je kontinuiteta od poznorimske politične ureditve preko naselitvene ureditve in kasnejših karolinških Mark in obsega slo­ vanskih kneževin ohranjala antično izročilo. Spričo takega razvoja je raz­ vidno, da je kontinuiteta antične dediščine v Vzhodnih Alpah obvarovana v zgodnjesrednjeveškem obdobju v velikem pri osnovnih upravnoteritori- alnih enotah. Prežitki te vrste in ostala pričevanja neposredne povezanosti s starejšim duhovnim in tvarnim izročilom dokazujejo obstoj staroselskega življa, ki je slovanskim prišlekom posredovalo antično in še starejšo dedi­ ščino.45 To dokazuje tudi razvit nivo izobrazbe pri staroslovanskih nase­ ljencih, da so mogli prevzeti kasneje duhovno omiko od domorodnega ro­ manskega in romaniziranega prebivalstva velikih obmorskih mest. Med­ sebojno oplajanje in bogatenje kulturnih prvin v ustvarjalnem sožitju kultur prišlekov in staroselcev je izoblikovalo temelje razvitejšega gospo­ darstva in omike, ki doseže svoj vrh po 9. stoletju. V skupnem življenju in snovanju so po narodnosti različni prebivalci naših krajev izgrajevali do­ brih dvesto let nove družbeno-ekonomske odnose, da bi ustvarili podstat naprednejšim civilizacijam zgodnjega srednjega veka: ketlaški, karantan- ski, istrsko-dalmatinski in belobrdski, ki so po zatonu antike prve, v ka­ terih se staroslovanski naseljenci povzpno preko predhodnih oblik tvarne in duhovne omike. 4 2 J . Korošec, Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1952, 79. 43 J. Korošec, Ali so južni Slovani tudi sežigali svoje mrliče?, Zbornik filozofske fakultete v Ljub­ ljani 2, 1955, 85 ssl.; M. Filipovič, Spaljivanje mrtvih kot južnih Slovena, Rad vojvođanskih muzeja 8, 1959, 119 ssl.; J. Beloševič, Die ersten slawischen Urnengräber auf dem Gebiete Jugoslawiens aus dem Dorf e Kašić bei Zadar, Balcanoslavica 1, 1972, 73 ssl. 4 4 S. Petru, Nekaj zgodnjesrednjeveških najdb iz Gorjancev, Arheološki vestnik 18, 1967, 435 ssl. 45 Iz obsežne literature, ki členi problematiko kontinuitete, prinašamo opozorila še na zbornik Kulturbruch oder Kulturkontinuität im Übergang von der Antike zum Mittelalter, Wege der Forschung, Darmstadt 201, 1968; O. Roller, Die Oberrheinlande in der Römerzeit, Zeitschrift für die Geschichte des Oberrheins 117, 1969, 1 ssl.; H. Schönberger, Das Ende oder das Fortleben spätrömischer Städte an Rhein und Donau, Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften in Göttingen 72/1 (1972), 102 ssl.; R. Egger, Der Alpenraum im Zeitalter des Überganges von der Antike zum Mittelalter, Vorträge und Forschungen 10, 1965, 15 ssl.; B. Saria, Die antike Stadt in Südosteuropa (Symposion »Die Stadt in Südosteuropa-Struktur und Geschichte), Südosteuropa Jahrbuch 8, 1968, 11 ssl.; Gradivo VI. kongresa jugoslovanskih arheologov, objavljeno v Materijalih 1, 1964 obravnava prav vprašanje kontinuitete v arhe­ oloških dobah. P. PETRU: KONTINUITETA IN DISKONTINUITETA NASELITVE 231 Z u s a m m e n f a s s u n g ANSIEDLUNGSKONTINUITÄT UND- DISKONTINUITÄT IN DER ÜBERGANGSZEIT VON DER SPÄTANTIKE IN DAS FRÜHE MITTELALTER Zu den am wenigsten erschlossenen Zeitabschnitten in der Vergangenheit des slowenischen Raumes gehört ohne Zweifel die Völkerwanderungszeit zwischen dem spätantiken und dem frühmittelalterlichen Kulturhorizont, weil es fur diese Zeit an eingehenden Angaben und Quellen fehlt. Das archäologische Material und die Fundorte vertiefen das Rätsel, weil zwischen dem charakteristischen antiken Material aus dem späten 6. Jahrhundert und den ältesten, den Slawen bzw. den Awaro-Slawen zugeschriebenen Funden (bis zur Mitte des 7. Jahrhunderts) eine Kluft liegt, ein beinahe hundertjähriger Hiatus. Durch neuere Erforschungen ist die Zahl der Fundorte angewachsen (Bild 1), wo die jüngsten Charakteristika der Altsassenkultur neben dem charakteristischen slawischen Fundgut in Erscheinung treten. Der mehrmalige Wechsel der Oberherrschaft verschiedener Völker hat sich auf die Altsassen kaum ausgewirkt, neben den Strömungen der wandernden Vol- ker führten sie, bis zur Niederlassung der Slawen, ein Leben wie in der Antike weiter (Bild 2). д J Offensichtlich weicht die einheimische Bevölkerung vor dem Andrang Irem- der Völker in entlegene Landteile zurück. Die Alta'nsässigen haben sich in geschlos­ senen Gruppen in abgelegenen Landstrichen erhalten, davon zeugen die slawischen Bezeichnungen Vlah bzw. Lah für den romanisierten Illyro-Kelten in den Namen wie Laško, Laška vas, Lahovče, Lahovnik, Lahov graben, Lašče, Bašelj usw. Die Altansässigen erhielten sich auch in der Nähe grösserer Orte, da sie den slawischen Zuwanderern vorrömische Flussnamen übermittelten: Drava (Dravus), Sava (Sa- vus), Soča (Aesontius), Krka (Corcac), Kokra (Corcoras?), Kolpa (Colaps), da­ neben auch umgemodelte keltische Ortsnamen und geographische Bezeichnungen wie auch viele Städtenamen: Kranj (Carnium) Logatec (Longaticum), Koper (Ca- pris) oder Žusterna (Iustinopolis), Piran (Pirano), Solkan (Siliganum) usw. West­ lich von der spätantiken Verteidigungslinie, als System Claustra Alpium Iuharum genannt, gibt es viel mehr solche Relikte als im östlichen Slowenien. Claustra Alpium Iuliarum sind offensichtlich eine Scheidelinie unter drei, ihrer gesellschaftlich-ökonomischen Grundlage nach verschiedenen Regionen: a) dem Küstenland, wo römische Städte noch erhalten sind, b) einem breiteren Landstrich von Grenzlandcharakter im Hinterland von Claustra Alpium Iuliarum, das Gebiet von Vipava, Gorica und der Friaul u m ­ fassend, und . . c) dem zentralslowenischen Ostalpengebiet, wo die Bevölkerung in Refugien und abgelegenen Orten angesiedelt war. Das Schwinden von Kerngebieten der römischen Kultur in Zentralslowenien reisst eine grosse Lücke und Diskontinuität in die spätrömische Zivilisation, weil damit tatsächlich der Verfall der antiken Verwaltungsorganisation verbunden war, der sich nach aussen hin in der Nichtinstandhaltung von Strassen, Vernachlässi­ gung von Brücken, im Aufgeben von Fähren, der Aufhebung von Katastern und anderen Übersichten und Institutionen bemerkbar machte. Vor allem kam es da­ durch zu einer völligen Umgestaltung der ökonomischen Lebensgrundlage, was in der Verlagerung von Siedlungsgebieten zum Ausdruck kommt, da die Bevölkerung die früheren Siedlungen in Niederungen verlässt und sich in hochgebirgigen Ort­ schaften niederlässt, sogar über der Grenzlinie, bis zu der das Getreide gedeiht. Die frühere, auf die Überschüsse der Gewerbs- und Halbindustrieproduktion ge­ stützte Wirtschaft der Grossstädte macht mit dem Übergang auf die Landwirtschaft und betonte Viehzucht eine Wandlung durch. Betrachten wir die einzelnen Ereignisse im Entwicklungsvorgang, dann sehen wir, dass die antike Kultur anlässlich der Niederlassung der Awaro-Slawen in Zentralslowenien, nachdem sie zur Zeit der Völkerwanderung stark zurückgegan­ gen war, ein völlig anderes Niveau erreicht hat. Was die politische Ordnung betrifft, tr i t t an die Stelle der früheren Munizipialselbstverwaltung eine bei früh­ christlichen Kirchen organisierte Gemeindegesellschaft, die ohne engere Verbin­ dung mit dem Zentrum bleibt. Angesichts eines solchen Zurückgangs der gesam­ ten Kultur ist es gar nicht erstaunlich, wenn Archäologen feststellen, dass m Siedlungen aus der ersten Hälfte des 6. Jahrhunderts die Schrift nicht mehr bekannt ist, dass für den eigenen Gebrauch nur noch Keramik hergestellt wird, primitive, aus Glasmasse geknetete Schmuckgegenstände, dass das Mauern mit 232 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Kalk in Vergessenheit geraten ist. Bei einem Vergleich dieser Kulturstufe bei den Einheimischen in den Ostalpen mit den frühesten Formen der altslawischen mate­ riellen Kultur in den Siedlungen Predloka bei Koper, Tomaj, Sv. Pavel nad Vrto- vinom, Kranj, Bled, Laška vas bei Celje, Brezje bei Zreče, Ptuj, Slovenj Gradec, Beljak usw. stellt man im Fundmaterial Berührungspunkte fest, sowohl was die Technologie als auch die Formgestaltung betrifft. Diese unmittelbare Verbindung geht aus dem Nachlass der Materialkultur hervor, die sich in grob angefertigten, mit Wellenlinien verzierten Tonwaren manifestiert, in flachen runden und zwei­ armigen Fibeln, in aus Draht geflochtenen Armbändern, in zellenförmigen Email­ einlagen oder Glas- bzw. Steineinlagen, in der Herstellungsart und Form von Glasbeeren und in der Übernahme von Waffen-, Messer- und Pfeilformen. Die Kontinuität ist hier offensichtlich unwiderlegbar u n d ist zugleich ein Beweis für das entsprechende Bildungsniveau der slawischen Zuwanderer, die imstande waren, das schon vorgefundene Wissen zu übernehmen. Am offenkundigsten ist die Diskontinuität der Kirchenverwaltung und- or­ ganisation im zentralen slowenischen Siedlungsgebiet zwischen der Donau und der Save. Diese letzten Mittelpunkte der alten Herrschaft — und Mittelpunkte der anti­ ken Geisteskultur — haben die Awaro-Slawen bei ihrer Ankunft in den Ostalpen konsequent niedergebrannt und geschleift. (Bild 3) Durch die gegenseitige Befruchtung und Bereicherung von Kulturelementen im schöpferischen Nebeneinander der Kultur der Zuwanderer und Altansässigen wurden Grundlagen für eine höher entwickelte Wirtschaft und Kultur gebildet, die ihren Höhepunkt nach dem 9. Jahrhundert erreichen sollte. Im gemeinsamen Leben und Schaffen haben die der völkischen Abstammung nach verschiedenen Einwohner unseres Landes in gut zwei Jahrhunderten neue gesellschaftlich-öko­ nomische Verhältnisse geschaffen, u m damit ein Substrat für die fortschrittlicheren Zivilisationen des frühen Mittelalters zu schaffen: für die Köttlacherkultur und die karantanische Kultur, für die istro-dalmatinische und die Bijelo-brdo-Kultur, die nach dem Untergang der Antike die ersten waren, in denen die neuen slawischen Einwohner über die Übergangsformen der materiellen und Geisteskultur der Spät­ antike hinausgegriffen haben. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978, št. 3, s. 233—242 233 F e r d o G e s t r i n MIGRACIJE SLOVANOV V FANU V 15. STOLETJU, NJIHOVA POSELITEV V MESTU IN DRUŽBENA STRUKTURA Predavanje na 3. kongresu o zvezah med obema jadranskima obalama v Foggii od 5. do 8. oktobra 1978 Priseljevanje slovanskega prebivalstva z vzhodnega jadranskega pod­ ročja v Italijo je med drugim spreminjalo etnično strukturo prebivalstva — seveda le začasno — predvsem tam, kamor je tok migracij skozi daljši čas dovajal večje število slovanskih doseljencev. Med drugimi italijanskimi deželami so Slovani v sorazmerno velikem obsegu prihajali tudi v Marke, zlasti v obalna mesta in njihova ozemlja ter so ponekod več stoletij vpli­ vali na etnično fiziognomijo teh mest; med drugimi tudi Fana, kar bo predmet našega razpravljanja. Za boljše razumevanje obravnavane teme se mi zdi potrebno vsaj na kratko označiti nekatere gospodarske in politične značilnosti Fana in nje­ govega ozemlja v omenjenem času. Mesto je bilo središče zelo rodovitnega ozemlja, ki je dajalo osnovo eni izmed poglavitnih mestnih gospodarskih panog: agrikulturi s poglavitnimi pridelki žitom, vinom in oljem, katerih presežki so šli v veliki meri v izvoz, in s precej razvito živinorejo (govedo, drobnica). Tej gospodarski panogi je v poznem srednjem veku in zlasti v 15. stoletju ne samo zavoljo samega razvoja kmetijstva, marveč tudi zaradi številnih pojavov kuge in vojnih spopadov, ki so zmanjševali prebivalstvo, močno primanjkovalo delovne sile. To pa so med drugimi nadomeščali tudi doseljenci iz vzhodnojadranskih slovanskih dežel.1 Na drugi strani je bilo gospodarstvo Fana močno vezano na pomorsko dejavnost, ki jo je omogočala ugodna lega ob morju. Mesto je bilo že tedaj pomembno središče ribolova, a še pomembnejše mesto gre pomorski trgo­ vini, pomorstvu in ladjedelništvu, že od začetka 13. stoletja dalje je bil Fano v živahnih trgovskih zvezah tudi z mesti na nasprotni strani Jadran­ skega morja2 in je konkuriral okolnim markižanskim mestom od Pesar a do Ancone, čeprav pomena teh dveh mest ni nikdar dosegel. Okoli srede 14. stoletja je mesto imelo zelo žive zveze z dalmatinskimi mesti Zadrom, Ši­ benikom in Splitom, z Dubrovnikom in tudi Senjem.3 O trgovini s tem me­ stom nam govori trgovska knjiga družbe dveh faneških trgovcev iz tega stoletja, ki jo hrani Državni arhiv v Fanu. Tudi mesta v Tržaškem zalivu so bila v tem času v zvezah z Markami, že leta 1333 je nastala v Piranu trgovska družba za nakup žita v Markah in so družabniki imeli pooblastilo, da ga lahko kupujejo na ozemlju od Ferma do Senigallie.4 Tem zvezam lahko sledimo nato še daleč v novi vek. Prek Pirana in drugih mest v Trža­ škem zalivu so bile od tega časa z Markami in vsekakor tudi s Fanom po- 1 S. Anselmi, Schiavoni e Albanesi nell'agricultura marchigiana dei sec. XIV e XV, Atti e memorie della deputazione di storia partia per le Marche, n. s. 82 (1977), str. 141 si. 2 Prim. J. Lučić, Pomorsko-trgovačke veze Dubrovnika i Italije u 13. stoljeću, Pomorski zbornik 5 (1967), str. 447 si. in druge avtorjeve razprave. * ASFa, AAC III, 1 — Gabelle 1356. 4 Atti e memorie della società istriana di archeologia e storia patria 45 (1933), str. 309 — 1333 jul. 10. 234 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 vezane tudi slovenske dežele.5 Ni se čuditi, da mitninski red iz leta 1389 v Fanu med drugim blagom našteva tudi blago, ki je prihajalo iz vzhodno- jadranskih slovanskih dežel: raševina (rassia, tudi t. i. schiavine), grobo platno (canauaccio), železo, sol, »ogrski« leseni pladnji (piateli vngareschi), deske iz Reke, Senja in Kanala ali Kanalske doline (tole fiumane, tole segnane segate, tole bassiana meçane da Segna, tole da Canali) .6 V 15. stoletju so se trgovske in pomorske povezave med Fanom in slo­ vanskimi kraji še povečale. Razen z dalmatinskimi mesti so se tedaj bi­ stveno razširili stiki Fana s Senjem, Reko in slovenskimi deželami. V Fanu so nastajale vedno nove trgovske družbe tudi za trgovanje s slovanskimi deželami, faneški trgovci in ladjarji so imenovali svoje prokuratorje in faktorje za poslovanje v tamkajšnjih krajih in so pošiljali tja kapitane s svojimi ladjami.7 Senj je bil v tem obdobju pogosto cilj trgovine faneških trgovcev,8 a Reka, kamor je šel močan tok trgovine iz slovenskega in hrva­ škega zaledja in ki je doživljala v 15. stoletju višek svoje srednjeveške trgovine, je privabljala tedaj trgovce iz Mark v precejšnjem številu.9 Toda slovenske in deloma tudi hrvatske dežele so bile povezane z Italijo in Mar­ kami tem bolj, čim bolj gremo h koncu 15. stoletja tudi prek mest Trža­ škega zaliva. Menjava trgovskega blaga je dobivala tedaj še širši razpon in vrste blaga so se pomnožile. V Fano gredo iz vzhodno jadranskih dežel v velikih množinah sol, železo in železni proizvodi, lesni izdelki vseh vrst, ki so služili tudi ladjedelništvu, od srede 15. stoletja v vedno večjih mno­ žinah goveje in druge kože, dalje še vedno raševina in platno ter drugo blago v zamenjavo za žito, olje, vino, razno italijansko sukno, bombažno blago, barvila (gvado) in drugo. V teh trgovskih zvezah, zlasti v trgovini s kožami in železom, so dobivali vedno večjo vlogo trgovci iz slovenskih dežel, ki so opravljali tudi tranzitno trgovino iz ogrskih dežel proti Ita­ liji.10 Odtod tudi proti koncu 15. stoletja tesne trgovske zveze med Fanom in Ljubljano. Faneški trgovci so nato posredovali to blago po svojem za­ ledju in še prek njegovih meja. Obrt je bila v mestu precej razvita, toda še vedno so se v vsem obrav­ navanem obdobju tudi na tem gospodarskem območju odpirale možnosti za tuje, doseljene obrtnike vseh vrst. Pomen Fana in njegovo gospodarstvo pa sta se v obravnavanem ob­ dobju krepila tudi zavoljo politične situacije. Mesto je bilo do leta 1463 sedež signorije družine Malatesta, ki je višek dosegla za Pandolfa III. (1370—1427), ko sta pod njegovo oblastjo bili tudi mesti Brescia in Ber­ gamo. Ti knezi so z raznimi ukrepi gospodarsko dejavnost svojega področja 5 Prim. F. Gestrin, Pomorstvo srednjeveškega Pirana, Ljubljana 1978, str. 7 si. 6 ASFa, CM 3, f 2 si. — 1386—1389. J P r i m - A S F a - n o t - L - Mastropaolo A (1421—1442) — 1440 maj 1 : ». . . ad navigandum ad civitatem Venetiarum et partes Sclavonie, Albanie, Turchie et qualiter ad quascunque alias partes . . .«; ASFa not J. Roncoli B f 57' in 166' — 1472 nov. 9 in 1474 jan. 18; ASFa, ААС, Malefici 102, f 87 — 1474 aprii 26- ASFa, not. P. Graziani A, f 308 in 482' — 1489 avg. 19 in 1490 nov. 26. 8 Prim. ASFa, not. L. Mastropaolo A — 1440 maj 4; ASFa, not. G. Stati D — 1487 marec 10 in f 86' — 1487 maj 31. ' Prim. ASFa, not. L. Mastropaolo A — 1421 okt. 5 in 1442 maj 26; ASFa, not. L. Mastropaolo C, E 185 — 1448 jul. 31; ASFa, not. P. A, Galassi F, f 15 — 1472 jul. 28; S. Gigante, Libri del cancelliere. Monumenti di storia Fiumana 2 (1912) in Fiume 9 (1931); M. Zjačić, Knjiga riječkog kancelara i notara Antuna de Renno de Mutina (1436—1461), Vjesnik državnog arhiva u Rijeci 3 (1955/6), 4 (1957) in 5 (1959)- S. Gigante, Fiume nel Quattrocento, Fiume 1913; A. Fest, Fiume nel secolo XV, Bullettino 3 (1913)- F Hauptmann, Rijeka od rimske Tarsatike do hrvatsko-ugarske nagodbe, Zagreb 1951; P. Blaznik Trgovske zveze škofje Loke z Reko v luči notarske knjige Antona de Renno de Mutina 1436—1461, LR 8 (1961), str. 75 si. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja Ljubljana 1965, str. 82 si. 10 F. Gestrin, Trgovina slovenskih dežel z italijanskimi ob koncu srednjega veka in v 16. stoletju, Zgodovinski časopis 29 (1975), str.89 si.; isti, Trgovina s kožami v Markah v 15. in v prvi polovici 16. sto­ letja. Zgodovinski časopis 30 (1976), str. 23 si. F. GESTRIN: MIGRACIJE SLOVANOV V FANU 235 še pospeševali. Znani so ukrepi za dvig agrarne proizvodnje,11 s čemer so se vključevali v splošne tendence pospeševanja kmetijstva, ki jih moremo v obravnavanem obdobju ugotoviti mnogokje v Markah, zlasti še v sosednji Senigalliji.12 Pandolfo III. je napravil Fano tudi za tržišče rib s Tražimen- skega jezera (lago di Perosia)13 in za središče solne trgovine, ki je bila pravzaprav knežji monopol.14 Pandolfo III. in Sigismundo Malatesta sta sklepala celo trgovske družbe za dovoz soli iz Paga v knežje skladišče v Fanu, od koder so ga nato pod vodstvom solnega urada razpečevali po pod­ rejenem ozemlju.15 Prav tako pa je dal Pandolfo III. leta 1427 obnoviti staro faneško pristanišče, ki ni več zadoščalo takratnim potrebam.16 Tudi ko je prenehala oblast Malatesta in je mesto z ozemljem zopet prišlo pod neposredno oblast papeške države, se politični pomen Fana ni zmanjšal. Bil je namreč še vrsto desetletij edino obmorsko mesto v severnem delu Mark pod papeško oblastjo in mu je šla tudi v tem času posebna skrb. Ob takih razmerah je Fano, čeprav ga ne gre primerjati ne po velikosti ne po gospodarski moči s Pesarom ali celo z Ancono, dajal veliko možnosti za doseljevanje, med drugim tudi Slovanov, kar bo skušala za 15. stoletje v naslednjem prikazati ta razprava. Razprava je grajena na delu fondov bogatega arhiva v Fanu, zlasti na notarskih knjigah, na seriji Codici Malatestiani in na aktih starega občin­ skega arhiva (AAC) in na več kakor 2000 podatkih, od katerih jih je nekaj manj kakor 1500 za posamezne slovanske doseljence.163 Seveda ti podatki nikakor niso popolni, ker že navedeni fondi niso bili v celoti izčrpani, a ne­ kateri sploh niso bili pritegnjeni v obravnavo. Upoštevali smo le tiste do­ seljence, katerih slovanski izvor je bil nedvomen. Velik del doseljencev se v virih označuje kot Slovan (Sclavus, Schiavono, redko Ciavo) ali ima do­ dano pojasnilo, da je iz slovanskih krajev oziroma iz »Sklavonije«, kar je splošna oznaka za slovanske kraje (de partibus Sclavonie, de Sclavonia). Prav tako so viri mnoge označevali po krajih oziroma po pokrajinah, iz katerih so prišli, npr. de Zagabria, de Modrussia, de Istria, de Dalmatia, de Bosina, de Servia in podobno. Posamezni doseljenci iz Hrvatske so nosili vzdevek Ungarus, a doseljenci iz slovenskih dežel so se praviloma označe­ vali z vzdevkom Teotonicus, Theotonico, le izjemoma tudi »de Alemania«. Le v majhnem odstotku je bilo treba slovanski izvor doseljencev ugotavljati 11 R. Mariotti, Bandi malatestiani nel Comune di Fano. Curiosità storiche (1363—1463), Fano 1892, ' >2 Prim. S. Anselmi — R. Paci, Senigallia, 1450—1486, 1972; S. Anselmi, Insediamenti, agricoltura, proprietà nel ducato roveresce: la catastazione del 1489—1490, Quaderni storici 28 (1975), str. 37 si. isti. La selva, il pascolo, l'allevamento nelle Marche dei secoli XIV—XV, Studi Urbinati, volume in onore di » A. M. Girelli, I catasti di Fano dal XII I al XVIII secolo. Verona 1971, str. 6 op. 5. " A S F I ; AAC I I , 1 Consigli 'e 63 - 1406 avg. 20; ASFa, CM 4 - 1 4 0 7 in f 205 - 1421 jun. 1. " ASFa, AAC I I , 1 Consigli f 102 ; prim. C Selvelli, Il porto e il Vallata del porto di Fano, Studia P Ì C e n l J i s F a ? ' N o t a r i l e 5 ' : Baldi Severino (1364-1367), Gabriele Accursoli A (1387-1390), B №90-1401) Antonio Laurenzi de Ceresia (1391-1403), Ludovico di Mastre-paolo A B C, D (1421-1з02) Giuhano Vanni (1423-1425), Giovanni Sabatini (1432-1434 , Nicolò Castaldi (1445-1455) Evangelista di Domenico A, B C b (1444-1466), Pietro Antonio Calassi A - X ((22 knjig) (1457-1488), Giacomo Roncoli A - T. (18 knjig) (1460-1512), Galeotto Tomassini (1467-1474), Pierdommico Stati A - NN (34 kn i ig ) (W0-1514) Santo Tonsi (1474-1493), Girolamo Nalli (1476-1481), Lodovico Vignatoli A - I (9 ^ ^ ("76-1516). Damiano Damiani (1477-1492), Pier Antonio Oraziani A, B C 1480- 498) Benzio Biancolmi A. B C D 4 8 3 - 1з15. Tomasini Malatesta A, B (1483—1517), G acomo Vici F (1488—1489), Giovanni Pietro Galassi (1488^14^), C a p a r e Feltri (1489), Girolamo Stat i ' 1492-1493), Niccolò Calassi B, С (1504-1519), Antonie> Fusconi A - R (17 knjig) (1508-4536), Gaspare Cigni A, B (1518-1534) . F r a n c e s c o Torres! K . L M I N . (1525-1533), Piersimone Cenni A (1532-1553). ASFa, Codici Malatestiani CM) 4 6 10 18 20 69, 70 71, 7 2> »?' ^ y 6. ASFa AAC : AAC I I , 1 — Liber omnium nouorum civium (1440—1532); AAC I I 9 — Elenco degli artisam M4ÏCll579V AAC TI 14 — Consigli (1468)- AAC II , 60 — Consigi; AAC I I I , 1 — 114 Catasti; AAC I I I , 535-179) ^ С П Ј ^ Д З Ј С » ^ ^ ' Ш М (1432-1434); . А & Ш 1 , 74. K I - Officio « fenmdana П441—1443 1528 1538)- AAC I I I , 23, 26, 27, 31 — Dazi speciali (1461, 1466, ok. 1470, 1545); AAC i l l , /» Annona AAC - Cause cïïiîi 11 - Ì4; AAC - Libro dela fraternità di San Michele (1429-1459); AAC Ser. VII — Monte di Pietà (1573). 236 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 po osebnih imenih oziroma imenih prednikov (npr. Luca Joannis Lene Cille in podobno). V raziskavo sem dalje pritegnil praviloma le tiste Slovane, ki jih viri imenujejo za prebivalce Fana (habitator Fani) oziroma ki so imeli posest na neposredno Fanu podrejenem ozemlju (in curte Fani in fon­ do. . . ) . Nisem pa upošteval tistih, ki so prebivali po kastrih in vaseh izven tega območja. Za pridobitev statusa prebivalca (ne samo za meščana) so morali slovanski doseljenci praviloma zaprositi in je o tem odločal pred­ vsem mestni svet oziroma podestat, ki je sklep o podelitvi statusa prebi­ valca prosilcu posredoval. Nove prebivalce (in nove meščane) so vpisovali, če ne redno, pa vsaj občasno, v posebno knjigo novih meščanov in prebi­ valcev Fana.17 V Fano so se začeli doseljevati Slovani vsaj že v prvi polovici 14. sto­ letja,18 a v naslednji polovici je njihovo število že precej poraslo. V zadnjih dveh desetletjih tega stoletja se v Fanu po dosedaj znanih podatkih ome­ nja že nekaj ducatov Slovanov.19 V 15. stoletju pa so migracije Slovanov v Fano in njegovo okrožje neprestano naraščale, vendar v prvi polovici sto­ letja še počasi, a nato izredno naglo, čim bolj gremo h koncu stoletja. Vzroke za to sorazmerno močno doseljevanje Slovanov je na eni strani iskati v ugodnih pogojih na območju Fana, na drugi strani pa v razmerah na vzhodnih obalah Jadranskega morja. Trgovske in pomorske zveze med Fanom in slovanskimi deželami, kakor smo jih zgoraj nakazali, a prav tako pomanjkanje delovne sile, so v veliki meri prispevali k doseljevanju in nje­ govi intenzivnosti. O tem ne govore zelo zgovorno samo podatki o socialni strukturi doseljencev, marveč tudi posamezne njihove izjave. Tako je npr. Margareta iz Dubrovnika, prebivalka Fana (Malgarita da Raguxia abita­ trice in Fano), ko je bila kaznovana zavoljo tepeža s sosedo Leno, tudi Slo- vanko, leta 1409 prosila kneza Pandolfa III. za oprostitev kazni in posebej poudarila, da je ubožna tujka, ki je prišla, da bi v Fanu živela od dela svo­ jih rok.20 Prav tako pa so vplivali na tok doseljevanja Slovanov v Fano (in v Italijo na sploh) revščina, beda in glad, pa razne kužne bolezni in naravne nesreče, ki so pestile prebivalstvo v slovanskih deželah. Zavoljo tega ni bilo ravno majhno število Slovanov, ki so prišli v Italijo povsem praznih rok in postajali hlapci in dekle, vojaki in pazi ali so dobivali zem­ ljo pod različnimi pogoji v obdelavo (coloni, laboratori) in živino v oskrbo v obliki socide. Na drugi strani pa so poleg teh povsem ekonomskih vzro­ kov vplivali na povečane migracije Slovanov v Italijo in tudi v Fano in njegovo okrožje razni politični dogodki v samih slovanskih deželah. V prvi vrsti gre tu za prodiranje in osvajanje Turkov na Balkanu, a tudi za ožje politično dogajanje, kot npr. za upor v Grbalju (1448—1452) in za vojne med Benečani in Turki v drugi polovici 15. stoletja. Tako so mestne oblasti v Splitu leta 1454 v enem samem dnevu prepeljale v Apulijo in v Marke 100, drugič pa 76 revnih Bosancev.21 Po padcu Bosne leta 1463 in ko so bili Bene­ čani v vojni s Turki na Moreji ter je turški pritisk na beneško Dalmacijo trajal celi dve desetletji, so begunci zopet masovno pritiskali na dalmatin­ ska mesta in v izseljevanje prek morja v Italijo. Dubrovniške oblasti so 1 7 ASFa, AAC I I , 1 — Liber omnium nouorum civium (1440—1532). « ASFa, AAC I I , 3 f 15 — 1339 jul. 1. » ASFa, CM 10; ASFa, AAC I I I , 1 — Gabelle 1380; ASFa. not. G. Accursoli B. 2 0 ASFa, CM 4, f 15 — 1409 marec 31: ». . . (sono) vna povereta fanciuela forestiera schiava la quale sono venuta a stare abitare in questa vostra cita de Fano et vivere de brazzia ed mia fadiga « «„*.•>21 M - S u n J i < ; ' Prilozi za istoriju bosansko-venecijanskih odnosa 1420—1463, Historijski zbornik 14 (1961), str. 137; isti, O migraciji »de partibus Sclavome« u Markama do polovine XV stoljeća (Ancona) Radovi 8 (1974/1975), str. 487. 2 2 R. Jeremič - J. Tadić, Prilozi za istoriju zdravstvene kulture starog Dubrovnika 2, Beograd 1939, str. 187. F. GESTRIN: MIGRACIJE SLOVANOV V FANU 237 tedaj na svoje stroške vozile begunce v Apulijo, Marke in na beneško ozem­ lje.22 Tudi še v prvi polovici 16. stoletja so se iz zadarskega ozemlja leta 1525 in 1541 v velikem številu selili v Marke in Apulijo.23 Slovani, ki so se doseljevali v Fano in njegovo ozemlje, so bili prven­ stveno iz dalmatinskih in drugih primorskih krajev, bili pa so prav tako iz hrvatskega in slovenskega zaledja ter Bosne; iz Srbije pa so sem prišli le posamezniki.24 Iz slovenskih dežel je šlo skozi vse to stoletje v odnosu na celoto sorazmerno malo izseljencev. Njihov odstotek je po posameznih četrt­ stoletjih v Fanu v glavnem padal (15 %, 18 %, 13,5 % in 9,4 % ) . Primorsko področje od Istre do Kotora je v vseh četrtstoletjih po številu doseljencev v Fano prevladovalo nad zaledjem, vendar izraziteje šele v zadnjih dveh četrtstoletjih 15. stoletja. V tretjem četrtstoletju je bilo razmerje med do­ seljenci iz zaledja, in tistimi iz Primorja v razmerju 2 : 3 v korist slednjih, a v četrtem je bilo to razmerje že več kakor 1:3. Zlasti naglo je naraščalo izseljevanje iz območja Zadra, kjer je v tretjem četrtstoletju izseljevanje v Fano v odnosu na drugo poraslo za 100 %, a v četrtem v odnosu na tretje za več kakor 350 %. V deležu doseljencev v Fano iz Primorja sta bila moč­ neje zastopana tudi Senj in zlasti v drugi polovici 15. stoletja tudi Dubrov­ nik. Z dalmatinskih otokov so prvi doseljenci na območje Fana prihajali šele od srede stoletja dalje. V hrvatskem zaledju je bilo kot področje izse­ ljevanja v Fano ves čas relativno močno zastopana okolica Zagreba, dalje Modruša in v drugi polovici stoletja tudi Krupe. Med kraji v zaledju, iz katerih se javljajo v tem času slovanski doseljenci v Fanu, pa se omenjajo še Petrinja, Požega, Topusko, Zrin j , Blagaj in Knin. Iz Bosne se omenja v Fanu v tem stoletju sorazmerno manj doseljencev; bili so iz Bihaća, Kre­ ke, iz doline Sane in Bosne; iz Srbije pa so bili, kakor že rečeno, samo trije doseljenci. Poglejmo sedaj, kakšen je bil tok doseljevanja Slovanov v Fano in njegovo ozemlje po posameznih četrtstoletjih 15. stoletja. V prvem se po dosedaj znanih, vsekakor nepopolnih podatkih omenja v Fanu 164 Slova­ nov, od katerih jih je bilo 13 tudi iz slovenskih dežel. Najkasneje pred kon­ cem tega obdobja so Slovani v Fanu že imeli svojo bratovščino,25 čeprav so bili vključeni tudi v druge, npr. v bratovščino sv. Mihaela. Med člani slo­ vanske bratovščine sv. Nikolaja, ki je imela sedež pri cerkvi in samostanu sv. Avguština oziroma sv. Lucije, je tedaj zrasla potreba in zamisel, da bi si zgradili lastno kapelo v cerkvi svoje bratovščine, Prior in bratje omenjene­ ga samostana so spomladi leta 1425 dovolili tedanjima priorjema slovanske bratovščine Simonu, sinu Klarina iz Ptuja (de Pettua de partibus Scla­ vonic), in Ivanu Mihaelu de Castro Bonarobbe (?), da na lastne stroške in stroške omenjene bratovščine zgradita pri njihovi cerkvi kapelo in eno ali dve grobnici za svoje potrebe.28 V naslednjem četrtstoletju je število Slovanov, ki se kot prebivalci jav­ ljajo v Fanu, le sorazmerno malo poraslo, vsega za 11 % na 182. V nasled- 23 M. Rešetar, Die serbokroatischen Kolonien Süditaliens, Kaiserliche Akademie der Wissenschaften, Schriften der Balkankommission, Linguistische Abteilung IX. Wien 1911, Str. 22. 24 ASFa not L di Mastropaolo A — 1443 Jan. 2 (Magister Stefanus Francisci muratori Slavus de Seruia civis 'et habitator Fani); ASFa, not. P. A. Galassi C, f 368' — 1467 Jan. 3 (Johannes Nicolai de Seruia habitator Fani); ASFa, not. P. Stati I, f 227' — 1494 jul. 26 (Joannes Turco ohm Rasiuogli de Seruia partibus Sclavonie in confinibus Illirie habitator Fani). 25 Prim F. Gestrin, Versko življenje in institucije Slovanov v Markah od 15. do 17. stoletja. Zgo­ dovinski časopis 31 (1977), str. 279. 26 ASFa, not. G. Vanni — 1425 april 29: »... ubi possunt edifficare in dieta ecclesia sub rotabulo Sancti Nicolai vnam capellam prope murum versus montanum diete ecclesie et ibi tacere possunt vnam vel duas sepulcras expensis eorum et diete scole. Et quod in propter sit dicta capella et sepulcras ipsorum et heredibus ipsorum et Sclavorum decedentis in civitate Fani libere et ìnrevocabue . . .« 238 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 197Ž njih dveh dobah tega stoletja pa moremo opaziti pravi skok v doseljevanju slovanskega življa v Fano. Vzroke za to je morda iskati v novem političnem položaju, ko je Fano po letu 1463 prišel pod neposredno oblast papeške države, na drugi strani pa v delnem gospodarskem zastoju Dalmacije in v velikem pritisku in osvajanju Turkov, kar je proces migracij še povečalo, saj so doseljenci v Fano prihajali v tem času iz mnogo širšega ozemlja kakor pa v prvi polovici stoletja. Dejstvo je, da se je po naših podatkih število Slovanov v Fanu v tretjem četrtstoletju dvignilo na 484, kar je za več kakor 265 %. V zadnji četrtini 15. stoletja je doseljevanje še vedno na­ raščalo, našteti smo mogli v Fanu kar 636 Slovanov ali za skoraj 31,5 % več kakor v predhodnem obdobju. Pri teh številkah gre prvenstveno za družinske poglavarje oziroma za vdove in hkrati za Slovane, ki so jih viri, kakor že rečeno, praviloma ozna­ čevali za prebivalce Fana, če število družinskih poglavarjev pomnožimo s 3 in posebej štejemo tiste, ki so nedvomno bili samski (dekle in hlapci, pa­ stirji, kurirji in deloma tisti, ki so stopali v odnos socide oziroma kolonata), dobimo naslednje število v Fanu prebivajočih Slovanov po obdobjih: 354, 506, 1356 in 1600. Toda pri tem je treba poudariti, da v te številke nisem štel Slovanov, ki se v tem stoletju v Fanu zvrstijo kot vojaki in druge vrste oboroženci. Teh pa je bilo v drugem in tretjem četrtstoletju 15. stoletja blizu 450.27 Slovanska kolonija v Fanu skozi celotno 15. stoletje torej nika­ kor ni bila majhna, še zlasti ne, ker sem nismo šteli Slovanov, ki so v istem času prebivali v okolnih kastrih in vaseh.28 če namreč glede na podatek iz leta 1642, ko je Fano z neposredno podrejenimi vasmi imel okoli 8600 prebivalcev,29 sodimo, da tudi v 15. stoletju prebivalstvo ni moglo biti bistve­ no manjše ali večje,30 tedaj so Slovani v njem predstavljali upoštevanja vreden odstotek prebivalstva. Ti so v vsakokratnem obdobju po naših po­ datkih bili naslednji: nad 4 %, blizu 6 % (brez vojakov), 15,7 % in 18,6 %. Razumljivo je potem, da je bilo v Fanu zlasti v drugi polovici 15. stoletja tudi precejšnje število slovanskih duhovnikov, večinoma redovnikov domi­ nikanskega, frančiškanskega in avguštinskega samostana v Fanu ter ere- mitov iz samostana sv. Blaža v Marano.31 Med svetnimi duhovniki se ome­ njajo le redki.32 Vsi ti Slovani, karkoli so že bili po družbeni strukturi, so prebivali ali v Fanu, kjer so bili ali postajali lastniki hiš ali pa so hiše jemali v najem, ali so — v manjšem obsegu — prebivali tudi na območju Fana (in curte Fani) v raznih »fondih«, v katerih so dobivali kot koloni oziroma labora­ t o r i zemljo v obdelavo in so v posameznih primerih z njo vred dobili tudi hišo v uporabo (npr. v »fondo Rosciano«). V vsem obravnavanem obdobju so Slovani prebivali precej na široko po mestnih predelih, vsekakor vedno v večjem delu mestnih kontrad, celo v samem središču mesta okoli mest- 2 7 Prim. F. Gestrin, Slovani v službi pr i Malatestovih organih v Fanu (1434—14551 Zsodovinski ča­ sopis 19/20 (1965/1966), str. 161 si.; glej še Studia Picena 36 (1968), str. 1 si U 4 J ^ 1 , M ; ' zgodovinski ca 2S V drugi polovici 15. stoletja je v kastrih in vaseh Cartoceto, Serrungarina, Montigiano, Marotta baltara, Piaggie, Cangnano, S. Giorgio, Ripalta, Montemarciano, S. Costanzo, S. Andrea Cerasa Isola Montemaggiore, Caminate, Mondolfo in Tumba živelo — po naših, vsekakor nepopolnih podatkih — okoli ЗзО Slovanov v 113 družinskih enotah. , , . „ , £ P r u ? - . F ? n o 8 . jul.—sept. 1972, str. 38; P. B. Borgogelli, Un censimento del 1656, Studia Picena 3 (1927): tedaj je samo mesto imelo 4322 prebivalcev (cit. po Fano 9, 1974, str. 96). Ancona naj bi istega leta imela 9556 prebivalcev, a s predmestji 13.495. 3 0 Leta 1816 naj bi imel Fano 14.673 prebivalcev — Fano 10, 1975, str. 67. 3 1 V tretji četrtini 15. stoletja je bilo v faneških samosta nčiškanov (od njih 1 gvardijan) in 1 eremit, a v zadnji četr nčiškanov (od njih 1 vicegvardijan), 3 avguštinci in 6 eremito' 3 2 Cfr. ASFa, not. L. di Mastropaolo D, f 244 — 1502 avg. 2. F. GESTRIN: MIGRACIJE SLOVANOV V FANU 239 nega trga in škofije.33 Vendar je med posameznimi kontradami skozi celo stoletje prebivalo največ Slovanov v kontradi sv. Marka in nato v drugi polovici 15. stoletja tudi še v kontradi sv. Petra in Valle. Ker so prebivali tudi v kontradah sv. Andreja, sv. Krištofa in sv. Lucije, kjer so imeli sedež bratovščine in kapelo v cerkvi sv. Avguština, moremo reči, da so Slovani nekako sklenjeno prebivali v predelu mesta vzdolž mestnega obzidja ob morski obali, kamor so vodila močno utrjena Porta Galea. Toda, če vza­ memo vse v Fanu živeče prebivalstvo, je vendar še vedno velik del Slovanov v vsem obravnavanem obdobju živel tudi izven zgoraj omenjenih kontrad.34 Leta 1493 pa so mestne oblasti s posebnim odlokom zapovedale, da mo­ rajo Slovani živeti le v kontradi sv.Marka (skupaj z Židi). O vzrokih za tako odločitev moremo le domnevati. Ker pa tako številni Slovani, kakor smo jih ugotovili za konec 15. stoletja, nikakor ne bi mogli prebivati samo v ome­ njeni kontradi, se nam zdi cilj sprejetega odloka precej jasen: v mestu naj bi se iz kakršnihkoli vzrokov število slovanskega prebivalstva zmanjšalo. Rezultati odloka so se namreč močno pokazali že v prvi četrtini 16. sto­ letja. Tedaj je število Slovanov, ki jih nam znani viri omenjajo, padlo na približno toliko, kolikor jih je bilo ob sredi 15. stoletja (177 omemb ali okoli 520 ljudi). Upadel je tudi tok novih slovanskih doseljencev, saj se tedaj vsi novi prebivalci Fana iz njihovih vrst izrecno označujejo kakor novi, česar v prejšnjih obdobjih nismo zasledili.35 To upadanje števila Slo­ vanov in njihove vloge v mestu je morda povezovati s hkratnim propadom slovanske bratovščine sv. Nikolaja. Leta 1506 je namreč bratovščina Slova­ nov v Fanu prenehala obstajati. Prišla je, kakor pravi vir, zavoljo slabega gospodarjenja skoraj na nič. Toda pomemben je bil še drug vzrok: zaradi kuge se je tedaj večji del članov bratovščine razkropil po varnejših krajih. Premoženje bratovščine sta tedaj upravljala le dva izvoljena člana: Ivan Pazaglia36 in Simon Portantis.37 V maju tega leta sta ta dva skupaj z neka­ terimi drugimi člani bratovščine (Martinom iz Korčule, Ivanom Simichirtio (?), Markom iz Dubrovnika, ki so ga imenovali tudi Marko Zoppo, in Iva­ nom, Blaževim sinom) prosili škofa v Fanu, da bi bratovščino sv. Nikolaja in vse njeno premoženje združil z bratovščino sv. Duha, seveda z vsemi pra­ vicami in častmi, ki jih je imela bratovščina Slovanov. Prior j a in nekateri člani bratovščine sv. Duha, ki so prisostvovali temu aktu v škofijski palači, so to sprejeli.38 Toda poudariti je treba, da so Slovani tudi še v tem času prebivali v celi vrsti mestnih kontrad,39 vendar tudi že izven mestnega ob- 31 V prvi četrtim 15. stoletja so Slovani v Fanu prebivali v naslednjih kontradah: Vescovado, di S. Marco, di S. Bernardo, di S. Maria del Riposo, di S. Pietro della Valle, di S. Leonardo, di S. Antonio, di S. Andrea (ali di S. Giovanni della Cloaca), di S. Silvestro in di S. Nicola. V naslednji četrtini jih srečamo poleg teh še v kontradah: di S. Giovanni dei figli di Ugone, di S. Cristoforo, di S. Tommaso. V tretjem četrtstoletju, ko je bila razprostranjenost Slovanov po mestu največja, j ih srečamo poleg zgornjih vseh še v naslednjih kontradah: di S. Arcangelo, di S. Vito, di S. Salvatore, di S. Simone, di S. Lucia in v kontradi Postrine (?). Toda v zadnji četrtini stoletja so prebivali še v naslednjih kon­ tradah: di S. Marco, di S. Andrea, di S. Pietro della Valle, di S. Antonio, di S. Giovanni dei figli di Ugone, di S. Leonardo, di S. Silvestro, di S. Nicola, di S. Tommaso, di S. Giacomo in di S. Cristoforo. 3 4 V tretji četrtini 15. stoletja, ko imamo za to problematiko največ podatkov, odpade na zgoraj omenjene kontrade 63 družin, a na vse ostale po mestu 51. 3 5 Prim. ASFa, not. P. Stati V, f 1 — 1504 dec. 7: » . . . (XY) locavit Petro Marasino Sclavono nunc habitatori noviter in civitate Fani . . .; P. Stati HH, f 136 — 1511 sept. 23: ». . . (YX) vendidit Joanni Gre- gorij de Sclavonia habitatori . . . noviter civitatis Fani . . .« 3 6 ASFa, not. P. Stati T, f 145 — 1504 avg. 24: ». . . Joannes Pazaglia Martini de Crupa partibus Sclavonie habitator Fani et contrate Sancti Marci. Glej zanj še ASFa, not. P. Stati L, f 80 — 1513 okt. 10: id. O, f 201' — 1500 jun 6; id. R, f 348 — 1503 marec 27 (omenjena njegova hiša v kontradi sv. Marka); id. T, f 206' — 1504 sept. 13; id. X, f 91' — 1505 nov. 21. 3 7 ASFa, not. P. Stati N, f 431 — 1499 april 12: Simon Stephani Portantis Sclavonus; glej še P. Stati P, f 378 — 1501 sept. 1; id. T, f 224 — 1504 sept. 25; id. FF, f 17' — 1510 marec 13; id. HH, f 98 in 99 — 1511 sept. 2 (omenja se njegova hiša v kontradi sv. Andreja). 3 S ASFa, not. T. Malatesta A, f 277 — 1506 maj 11: ». . . quod scola Sancti Nicolai di Fano alias dicta la scola dei Schiavi propter mala et inigna gubernia et bonorum dilapidationes fuerit et sit exte- nuata et quasi in nihilum reducta . . .« 3» To so bile kontrade: di S. Marco, di S. Pietro della Valle, di S. Andrea, di S. Nicola, di S. Tom­ maso, di S. Antonio, di S. Giacomo, di S. Silvestro, di S. Leonardo in Vescovado. 240 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 zidja pred Porta Galea (ali Marina). Do konca 16. stoletja je nato — tako sodimo, čeprav v proučevanje nismo pritegnili tako številnih virov kakor za prvo četrtino tega stoletja — število Slovanov še hitreje upadalo in zmanjševalo se je tudi število kontrad, v katerih so prebivali.40 Vendar sre­ čujemo Slovane v Fanu še v začetku 17. stoletja.41 To upadanje slovanske kolonije v Fanu, čim bolj gremo h koncu 16. stoletja, je vsekakor povezano z dvema dejstvoma: na eni strani s slabljenjem migracijskega toka, a na drugi strani s stalno prisotnim, čeprav včasih tudi počasnim stapljanjem Slovanov in njihovih potomcev z lokalnim, domačim prebivalstvom. Poleg obsega slovanskih migracij v Fano in razporeditev Slovanov po mestnih kontradah je še posebej zanimiva njihova družbena struktura, s katero je bil nedvomno v veliki meri povezan proces asimilacije. Za to problematiko imamo v uporabljenih virih precej manj podatkov, kakor pa je omemb Slovanov; na splošno moremo reči, da jih je v nam znanem gra­ divu za polovico manj. Po posameznih zgoraj uporabljenih dobah imamo glede na število omenjenih Slovanov naslednje odstotke podatkov o druž­ beni pripadnosti oziroma poklicu in dejavnosti: 45,7 %, 56 %, 45 %, 25 %, 50,5 %. Vendar tudi ti podatki potrjujejo družbeno strukturo slovanskih doseljencev, kakor smo jo mogli ugotavljati na splošno in kakor so jo po­ samezne študije že prikazale za ožji prostor in določeno časovno obdobje.42 Večji del slovanskih doseljencev je v vsem obravnavanem obdobju v Fanu polnil nižja in najnižja delovna mesta. Bili so to hlapci in dekle (famuli, pediseque), pastirji in socidanti, tovorniki in kurirji, koloni (co­ loni, laboratores), redko tisti, ki so zemljo šele spreminjali v kulturno zem­ ljišče (pastinato),43 in prostitutke. Po četrtstoletjih 15. stoletja je odpadlo na to družbeno kategorijo po 57,3 %, 41,1 %, 51,1 % in 51,1 % vseh po pokli­ cih opredeljenih Slovanov v Fanu. Ta sorazmerno visok odstotek slovanskih doseljencev te najnižje družbene kategorije je v Fanu kot izrazitem sredi­ šču kmetijskega področja in z veliko potrebo delovne sile na področju agri­ kulture popolnoma razumljiv. Sem v to grupo bi morda morali šteti tudi številne Slovane, ki so zlasti v času signori j e Malatestov služili v Fanu kakor vojaki, stražarji in pazi. Vendar jih v zgoraj navedene Slovane in odstotke po poklicih nismo vključili. Njihovo število pa zlasti v drugi četrti­ ni 15. stoletja, ko doseže višek, ni bilo majhno (okoli 300); pozneje (zlasti po letu 1463) se njihovo število hitro zmanjšuje, vendar jih v tretjem četrt- stoletju zasledimo še 93. Proti koncu 15. stoletja pa Slovanov med vojaki in oboroženci v Fanu ne srečamo več.43 Slovanov, ki so pripadali med srednje-nižje družbene sloje, je bilo še vedno ves čas zelo visok odstotek. Po vrstnem redu uporabljenih dob je na­ nje odpadlo 32 %, 43,2 %, 41,1 % in 41,7 %. V to družbeno kategorijo smo šteli vse vrste obrtnikov, mornarje, ribiče, gostilničarje, kramarje, mlinar­ je, male posestnike zemljišč, glasbenike, oglarje in končno vse tiste, ki so prejemali ali dajali v depozit manjše ali večje vsote denarja pa tudi žito in vino, pa tudi tiste, ki so opravljali kakšne nižje mestne službe (plazarius, preco). Ob teh podatkih je treba poudariti vsaj dve značilnosti. Prva je nedvomno sorazmerno nizek odstotek te družbene plasti v prvem četrtsto- letju 15. stoletja, ki si ga razlagamo tako, da doseljevanje obrtnikov iz 40 V tem poznejšem času srečujemo Slovane še v kontradah: Vescovado, di S. Marco, di S. Pietro della Valle, di S. Andrea in di S. Giovanni dei figli di Ugone. « Prim. ASFa, AAC III, Ш, Catasto 1603, f 22. 4 2 Glej razpravo B. G. Zenobi v tem letniku ZC. 43 Prim. S. Anselmi, Schiavoni e Albanesi, o. e , str. 159 si. 43a ASFa, CM 96 — Libro de mostra se ha a Fano (Mostre de castellani e di contestabili /1461— 1475/). Glej še op. 27. F. GESTRIN: MIGRACIJE SLOVANOV V FANU 241 dalmatinskih mest, ki so bili pozneje v Fanu zelo zastopani, pred letom 1420 ni bilo močno. Druga značilnost pa je v tem, da med to skupino pre­ vladujejo obrtniki, ki so imeli velik razpon dejavnosti: od krojačev in čev­ ljarjev do tkalcev in zlatarjev ter marangonov in kalafatov. Relativno maj­ hen odstotek doseljencev se javlja med mornarji in ribiči, če je bilo to razumljivo za prve| ker Fano ni bilo ravno pomembno pristanišče, pa je nekoliko manj razumljivo za druge, saj je bilo Fano že tedaj središče ribo­ lova.44 Le sorazmerno majhen delež slovanskih doseljencev je uvrščati v sred­ nje sloje faneške družbe, medtem ko seveda ni nihče izmed njih prodrl v sam njen vrh. Tu gre za maloštevilne trgovce (npr. iz Dubrovnika, Zadra, Senja, Ljubljane), dalje za ladjarje in kapitane in za posestnike rustikal­ nih zemljišč. Po posameznih obdobjih 15. stoletja je znašal njihov odstotek kakor sledi: 10,7 %, 15,7%, 7,8 % in 7,2 %. Velika večina teh odstotkov od­ pade na posestnike zemljiške posesti, v celotnem stoletju kar 63,1 %. Stanje v drugi četrtini 15. stoletja, ko je ta sloj dosegel še enkrat višji odstotek kakor povprečno v drugi polovici stoletja, je povezovati s porastom števila zemljiških posestnikov v procesu družbene rasti doseljenih Slovanov; od 18 predstavnikov tega sloja jih je tedaj odpadlo kar 16 na zemljiške po­ sestnike. To družbeno strukturo seveda ne smemo jemati statično. Ves čas se je namreč odvijal, res da počasi, proces družbeni rasti doseljenih Slovanov zlasti iz nižje v srednjo-nižjo kategorijo. Nanj kažejo podatki za posamez­ ne doseljence, iz katerih spoznamo počasno rast npr. iz kolona ali socidanta v lastnika zemlje, ki daje sam naprej zemlje v obdelavo ali živino v socido, ki sprejema ali daje v depozit, posoja denar, prodaja in kupuje zemljiško posest itd. Nekateri so si pridobili z nakupom, s poroko in dediščinami kar veliko posest, ki jo moremo spoznati tudi iz njihovih testamentov.45 Rezul­ tati tega procesa niso mogli priti do izraza v navedenih odstotkih zlasti zaradi dotoka novih doseljencev — še posebej v času močnega doseljevanja — ki so v največji meri pripadali nižjim družbenim slojem. To trditev zelo ilustrirajo podatki za drugo četrtino 15. stoletja, ko je število Slovanov so­ razmerno malo poraslo, in pa za prvo četrtino 16. stoletja, ko je dotok Slo­ vanov, kakor smo že spoznali, močno upadel. V teh dveh obdobjih je nam­ reč število pripadnikov srednjega in srednje-nižjega sloja precej preseglo število nižjega sloja, ki je sicer absolutno prevladoval. V procentih se to izraža v razmerju 58,9 % (43,2 % + 15,7 %) : 41,1 % za prvo obdobje in v raz­ merju 58,6 % (48,4 % 4- 10,2 %) : 41,4 % v drugem obdobju. Poudariti pa je v zvezi s tem še eno. Ta proces je šel v veliki meri vzporedno z vključeva­ njem doseljenih Slovanov v novo sredino in z njihovim postopnim staplja- njem z domačim prebivalstvom. Povedano z drugimi besedami: družbeni dvig doseljenih Slovanov je ob upadanju migracij vodil v njihovo hitrejšo etnično in jezikovno asimilacijo z domačo sredino,46 44 Prim. A. M. Girelli, I catasti, o. c , str. 6. 45 Prim. F. Gestrin, Migracije Slovanov v Italijo. Rezultati jugoslovanskega zgodovinopisja. Zgodo­ vinski časopis 32 (1978), str. 7 si. 44 Prim. B. G. Zenobi, o. c. 242 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 R i a s s u n t o LE IMMIGRAZIONI DEGLI SLAVI A FANO NEL QUATTROCENTO, LORO INSEDIAMENTI IN CITTA E STRUTTURA SOCIALE Nel processo di immigrazione in Italia, gli slavi vennero a stabilirsi anche nelle Marche, specie nelle città costiere e nei territori che vi facevano capo. Così ad esempio' l'immigrazione slava interessò anche Fano dove segnò forti punte specie nel Quattrocento ma proseguì, seppure con minore intensità, nel periodo successivo. A Fano si registrano slavi ancora nel Seicento. L'Autore t rat ta princi- palmente tre problemi: il numero degli immigrati slavi nella Fano quattrocentesca; l'ubicazione dei loro insediamenti cittadini; e la loro strut tura sociale. Nel Quattro- cento il numero di tali immigrati andò continuamente aumentando fino a raggiun- gere nell'ultimo quarto del secolo qualcosa come il 18,5 % della popolazione com- plessiva ovvero 1600 unità su un totale di circa 860 abitanti. In tutto questo pe- riodo gli slavi si andarono stabilendo in pressoché tutte le contrade cittadine benché in prevalenza nei quartieri lungo la costa. Nel 1493 le autorità cittadine stabilivano che gli slavi dovevano abitare in contrada S. Marco (assieme agli ebrei), pur tu t ta - via ancora nel Cinquecento, quando il loro numero era ormai fortemente calato, gli slavi abitavano sparsi nella maggioranza dei quartieri urbani. Per tutto il se- colo, più del 50 % di questi immigrati era occupato in attività subalterne e infime (servi e serve, pastori, coloni ecc.). Un'esigua minoranza — il 10 % — apparte- neva alla classe media (proprietari terrieri, mercanti, armatori) , mentre tutto il resto degli immigrati slavi rientrava nei ceti medio bassi della società fanese (in primo luogo artigiani, marinai, pescatori, piccoli proprietari, mereiai ecc.). Tali s trut ture sociali non vanno naturalmente prese in modo statico in quanto per tut to il tempo fu in corso un processo di promozione sociale degli immigrati slavi anzi tu t to dalle categorie subalterne a quella medio bassa. Avanzamento sociale che con la flessione delle immigrazioni portò a una più rapida fusione dell'elemento slavo con l'autoctona popolazione italiana. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978, št. 3, s. 243—277 243 J o ž e š o r n PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA ZA STOLETJE OD OKOLI 1760 DO OKOLI 1860 Razprava še zdaleč ni »zgodovina železarstva na Slovenskem« za citi­ rano stoletje; temveč le poskus, odgovoriti na nekaj vprašanj, ki zadevajo tehniški oziroma tehnološki aspekt železarstva (1. in 3. poglavje), industrij- sko-proizvajalno zmogljivost naših plavžev in fužin (4. in 6. poglavje), položaj in razraščanje delavstva železarske stroke pred razmahom kapita­ lizma (5. in 7. poglavje), končno hoče biti 2. poglavje vsaj v neki meri prav skromen donesek-k študiju zelo zagatnega problema, namreč ugotavljanja, koliko je železarstvo doprineslo k družbenemu bruto produktu vsaj na Kranjskem! Tako kot pri tekstilu tudi pri železarstvu vidimo, da odpade večji del družbenega produkta na Gorenjsko in da se je slovenski del šta­ jerske pričel dvigati šele z razrastom premogovništva, medtem ko je slo­ venski del Koroške živel predvsem od svinčarstva in železarstva (težišče Mežiška dolina z leškim premogovnikom!). Ko bomo imeli na voljo še več elementov, na osnovi katerih bomo mogli ugotoviti družbeni bruto produkt za določeni časovni obseg ali za določeno zemljepisno enoto, bomo dobili še bolj zaokroženo podobo o po­ menu in vrednosti določene industrijske panoge za socialno zgodovino družbe v slovenskem prostoru. 1. Sistemizacija plavžev in fužin na Slovenskem Povsod v Evropi so že od srednjega veka dalje bili rudarstvo, plavžar­ stvo in fužinarstvo, znani s skupnim imenom montanisticum, tako zelo specialna gospodarska panoga, da so ji namenili posebno zakonodajo, jo vrednotili drugače kot druge sektorje proizvodnje in ji posvetili posebno skrb. V slovenskem prostoru Evrope seveda ni bilo prav nič drugače. Prvi del — rudarstvo — je obsegalo izkop rude, pranje, odbiranje (tudi sejanje), tesarska dela v jami, dovoz rude do peči. Drugi del — plavžarstvo — je' obsegalo dela pri peči, na primer prazen je, vsipanje rude, nadzorovanje plavljenja ali redukcijskega poteka v plavžu oziroma v peči na volka, opravki pri teku žlindre in surovega železa iz plavža ali spravljanju volka z ležišča na prosto. Tretji del — fužinarstvo — se je nanašal na obdelo­ vanje pridobljenega surovega železa v presnih ognjih in pod kladivi, potem v raznih drugih ognjih, nato še na proizvodnjo končnih izdelkov v poseb­ nih obratih. Pojem »fužinarstvo« v splošnem obsega tako plavžarstvo kot fužinsko delo v ožjem smislu besede, vendar je interna delitev dela to dvoje vedno ločila. Dodamo naj še, da je k normalnemu delovanju monta- nisticuma spadalo tudi ogljarstvo, to je, sekanje lesa in kuhanje oglja, merjenje in dovoz le-tega k peči oziroma fužini. Priložena skica poenostavlja sicer zapleten sistem uporabe raznih og­ njev in raznih kladiv v fužinah ter njihove medsebojne kombinacije, izra­ zoslovje pa poskuša prilagoditi smislu določenega fužinskega postopka. Brez skice in samo z opisovanjem bi nam bila marsikatera posebnost težko razumljiva, s čimer bi to poglavje pač ne doseglo svojega namena glede 244 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 pojasnjevanja proizvajalnega poteka. Po drugi s trani spet nismo smeli — zaradi obsega in bistvene naloge te razprave — iti v prepodrobnosti, ker bi ponovno otežili in zameglili »predočenje« vsega postopka. KOTLI IPD. KOVAČIJA ZA PODKVE 2IČARNA Фг VIGENJC X j \ 2EL.RUDA + OGLJE ogenj za ^ , 4 razbeljenje 1 7 a 1 6a > * 4 Ü peč na volka plavž volk uliv talilni ogenj . na železo ГЗоП repač za te- ^ Q __zanje železa 1 yz 1 'ogenj za ^ , 4 razžarjenje 1 ^ 1 ČRNA PLOČEVINA ^ & norec 2 talilni ogenj na jeklo 1 3b ^јф repač za te- i1 "^J 1 zanje jekla ХћУ ogenj za 1 5t, 1 razžarjenje JEKLO ZA STREL. OROŽJE SEKIRARICA Љ FINA JEKLA 6b ^hV ogenj za 1 7b 1 razbeljenje Slika i. Do dovoljene skrajnosti poenostavljena upodobitev vsega proizvajal­ nega poteka v plavžarstvu in fužinarstvu. Rezultat redukcije železove rude (vulgo taljenja) v peči na volka je bil volk, to je žareča železova gmota hlebčaste oblike, ki so jo morali po končanem redukcijskem procesu vsakokrat s kleščami in drugi­ mi pripravami izvleči s svojega ležišča na prosto. Rezultat redukcije železove rude v plavžu ali rezultat plavljenja pa je bila plav, bolj počasi tekoča železova snov. Spustili oziroma ulili so jo v peščeno plitko banjo ali kalup. Ta uliv, ulivek —- po obliki zelo debelo ploščo, dolgo 1,5 m, široko 25—30 cm, visoko 3—10 cm, so koroški plavžarji imenovali celek (die Gänze, tudi Strizelflossen ali kar Flossen). — O pres- njih ognjih in kladivih je govor v besedilu razprave. Leva veja ognjev in kladiv ilustrira obdelavo železa, desna obdelavo jekla. Tam in tu so uporabljali za presnanje ali za odvzemanje in doda­ janje ogljika surovemu železu istoimenske ognje in istoimenska kladiva. Odločilno je bilo le to, v kateri ogenj so dali presnati kose surovega železa: ali v talilni ogenj na železo aH v talilni ogenj na jeklo.1 V desetletjih pred sredino 18. stoletja so se zaradi določene neučinko­ vitosti rudarskih oblasti, dalje zaradi ugodnih tržnih razmer, končno za­ radi konkurence med fužinarji razmahnile samovolja in zlorabe. Da bi okrepljena državna oblast prek rudarskih uradov vzpostavila boljšo disci­ plino in ustalila določen proizvajalni postopek, je objavila tako imenovane fužinske rede. štajerski fužinski red so publicirali 25. septembra 1748, na 0LS4 l5Vsi fužinski ognji so bili presni ognji (redukcija v plavžu ni presnanje!); imena za njih so bila različna le glede na funkcijo, ki so jo imeli v določenem delu celotnega proizvajalnega postopka. Pre­ snanje ali vulgo frišanje v citiranih talilnih ognjih je bila prva ali osnovna stopnja fužinarskega poteka, s katero so plemenitih surovo železo. S presnanjem so odvzeli ogljik ali v celoti, če so hoteli dobiti mehko = kovaško = palično železo, ali le delno, če so hoteli dobiti jeklo. Razen tega so s presnanjem odvzemali še druge škodljive sestavine, na primer žveplo, fosfor itd. Nemški izrazi za osnovnopresne ognje so bili Frischfeuer = Rennfeuer = Zerrenfeuer. V naših virih nastopajo izključno koroška in šta­ jerska imena, pri čemer koroška močno prevladujejo. J. ŠORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 245 njegovi osnovi dne 24. aprila 1759 koroškega. Prvi je veljal seveda tudi za slovenski del štajerske, drugi via facti za Kranjsko?-'Za Kranjsko je pričel uradno veljati šele z ukazom dvornega dekreta z dne 16. januarja 1780.2a Oba reda sta razvrstila obrate fužinske dejavnosti v pet skupin. Od­ ločal je finalni proizvod. Ker naše fužine niso bile nikakršna izjema glede nereda in samovolje — saj so še 1764 razpravljali o neredu v kranjskem železarstvu —, uporabljamo citirana reda za merilo opredeljevanja tudi naših fužin. Imena in karakteristike skupin so bile naslednje: 1. Fužine za razkosanje ali velike laške fužine (Grosswällisch- oder Splassenhämmer; splassen = spalten). Te so določeno večjo gmoto pridob­ ljenega surovega železa3 razbile, razcepile, razkosale, razdelile na nekaj manjših kosov. Te kose so smele potem presnati in-jih grobo oblikovati v polproizvode. Imeli so obliko zelo debelih krajših drogov, nekakšnih debele. Teh fužin je bilo v avstrijskem alpskem svetu v primeri z drugimi fu­ žinami sorazmerno malo. Locirane so bile v neposredni bližini pravih rud­ nikov železa na severovzhodnem Koroškem (Hüttenberg) in severozahod­ nem štajerskem (Eisenerz). Na področjih tako imenovanega gozdnega že­ leza so delovale vse naše fužine in zato velikih laških fužin pri nas ni bilo (»Gozdno železo« ni bila po strukturi bistveno slabša železova ruda, le ko­ pali je niso v obliki jaškov in rovov, temveč so jo nekako nabirali po glo- belih naših planin; lastniki pravih rudnikov železa so »nabiranje« prezirali oziroma svojo rudo vrednotili više). Velike laške fužine so morale imeti plavž, norca in talilni ogenj ali na železo ali na jeklo.4 Na skici so ti objekti zaznamovani s številkami 1, 2, 3 a — oziroma 1, 2, 3 b. Polproizvode so pro­ dajale drugim fužinam za nadaljnjo obdelavo. Tudi naše fužine so redno dokupovale polproizvode iz koroških (manj iz štajerskih) velikih laških fužin. Te fužine so smele zaradi potreb lokalnega tržišča v lastni režiji in pod lastno streho le del svojih polproizvodov podelati v podkve in podobne dnevno potrebne artikle, sicer je pa moralo težišče ostati,na pridobivanju surovega železa in na njegovem razkosavanju. 2. Fužine za presnanje (Walloschhämmer; v naših dokumentih tudi Wallaschhämmer, Balloschhämmer in podobno) so se razlikovale od prej omenjenih fužin po tem, da so smele nadalje obdelovati polproizvode, se pravi, jih razžariti, pod kladivom razbiti v manjše dele in jih presnati. Tudi so se smele še bolj približati izdelavi končnih proizvodov s tem, da so jim 2 Max. Joseph Gritzner, Handbuch der kärntner'schen Hammerordnung vom 24. April 1759, Klagen­ furt 1843, str. 1—4. — Starejše in tudi že novejše postopke v fužinarstvu obdelujejo mnogi avtorji; nekaj te literature sem nanizal v prispevku Naše zgodovinopisje o rudarstvu in fužinarstvu na Slovenskem, Zgodovinski časopis XXV, 1971, str. 279—290. Evropski pregled (vključno Avstrijo s slovenskim prostorom) nudi zelo obsežno in temeljito delo Practische Eisenhüttenkunde, oder systematische Beschreibung des Verfahrens bei der Roheisenerzeugung, der Stabeisenfabrication, dem Giessereibetriebe und der Stahl­ bereitung, . . . bearbeitet von Carl Hartmann, Dritter Theil, Weimar 1843, Vierter Theil, Weimar 1846. Za Avstrijo je odločilen Peter Tunner, Gemeinfassliche Darstellung der Stabeisen — u. Stahlbereitung in Frischherden . . . . Grätz 1846. Zelo uporaben je tudi Carl von Scheuchenstuel, Idioticon der österreichi- - sehen J3erg- und Hüttensprache, Wien 1856. 3 Q C j ( J ÏAS , Namest., fase. 28, 1—2, 1850—1860. — Koroški red je v originalu imel naslov Kärntner Ham- mer-N^gel-Schmid- und Drat-Ordnung; bil je torej precej več kot samo fužinski red. 2Jž>1- CEß imenom surovo železo (Roheisen) so poimenovali končni proizvod reducirnega postopka v plavžu T (Hochofen = Flossofen) ali v peči na volka (Stuckofen), ko je bil goden za nadaljnjo obdelavo, torej za presnanje. Končni proizvod je bil ali lito jeklo ali lito železo (volk seveda ni bil lit!), čeprav so mü vedno rekli surovo železo. Po barvi so ga delili v belo in sivo surovo železo: belo je bilo bolj »železno«, sivo bolj »jekleno«. Kar ni bilo ne ono ne to, so imenovali polovinsko surovo železo (halbirtes Roheisen). Pri koroškem gozdnem železu je bilo polovinstvo zelo pogost pojav. Presnanje takega surovega železa je bilo bojj zapleteno. /. *î fs <3-Talilni ogenj je gorel v posebnem štiristraničnem ognjišču (Frischherd, Zerrenherd), ki je bilo v zvezi s puhalom. Kosu surovega železa, ki se je presnal, so dodajali ogljik s pomočjo v prah zdroblje- пега oglja; taKo so dobili jeklo, taljeno jeklo (ne zamenjuj z litim jeklom!). Takemu ognju so rekli »talilni ogenj n a jeklo«, nemško Hartzerrenteuer, ker je omogočil železu prehod na jeklovo strukturo. Ognju, v katerem so kosu surovega železa odvzemali ogljik in škodljive primesi, so rekli »talilni ogenj na železo«, nemško Weichzerrenfeuer. Tak ogenj je kosu železa omogočil prehod na železovo strukturo. 246 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 dovolili izdelovati zelo grobo pločevino, kotle, jeklo za strelno orožje in druge ognja varne velike artikle. Fužino za presnanje ali bal osno fužino so sestavljali objekti št. 3 a, 2, 3 a' — ali 3 b, 2, 3 b'. V celotnem fužinarskem proizvajalnem postopku so fužine za presna­ nje fungirale kot predstopnja obdelovalnih fužin, torej tistih obratov, ki so proizvajali vse končne izdelke za potrebe širokega tržišča. Balošne fu­ žine so bazirale predvsem na talilnem ognju (ali na železo ali na jeklo) in na težkem kladivu norcu ali drugem podobnem težkem kladivu;5 smele so imeti tudi kladivo lažje vrste, na primer repača (težišče torej ni bilo na plavžu ali peči na volka). 3. Fužine za tezanje ali brescianske fužine (Streck- oder Brescian- hämmer; v naši terminologiji tudi cajnarice, kajti nem. Streckhammer = Zainhammer) so bile prave obdelovalne fužine, saj so smele iz balošno pre- snanega železa izdelovati tezano, tračno in palično železo, to se pravi, že­ lezo, ki je bilo »vlečeno« v obliko traku ali palice oziroma šibike. Težišče brešjanskih fužin je bilo na objektih št. 4 a in 5 a. Po tehnični strani sta bistvo cajnarice predstavljala kvalitetnejši pre­ sni ogenj — imenoval se je ogenj za razžarjenje — in repač kot hitreje udarjajoče kladivo.6 Brešjanska fužina je smela poleg tega jedra imeti še kot »predstopnjo« balošni talilni ogenj na železo (oziroma na jeklo) ali kak drug podoben ogenj ter eno izmed težjih kladiv, da je s tem v lastni režiji olajšala delo osnovnima elementoma, značilnima za cajnarico (ob­ jekta št. 2 in 3 a). 4. Fužine za jeklo (Stahlhämmer) so smele predvsem izdelovati jeklo v debelih drogovih, potem še jeklo za razna orodja in kôse. Zato je imela objekte št. 4b in 5b ter 2 in 3b. Dovoljeno jim je bilo nadalje, izdelovati tudi tako imenovana specialna jekla, če so zaprosile za takšno koncesijo. Cajnarica je specifični izraz za obdelovalnico železa. Obrat, ki je na isti proizvajalni stopnji obdeloval jeklo, se je pač imenoval fužina za jeklo. Sem ter tja zanjo le naletimo na terminus Brescianstahlhammer, torej caj­ narica za jeklo. Ta izraz je veljal za obrate, kjer so izdelovali enostavnejše jeklarske proizvode (verige, zobata in druga kolesa).7 5. Fužine za pločevino (Blechhämmer) so izdelovale tako imenovano črno pločevino. V ta namen so ali kupile v fužinah za presnanje grobo plo­ čevino in jo obdelale na naročeno debelino ali pa same izkovale iz kuplje­ nih železnih trakov zahtevano kvaliteto in velikost pločevine. Zaradi po­ sebno topega kladiva in močnega ognja za razbeljenje niso kombinaciji T W ? o l s e n a c i Walloschhammer = Frischschmidten in trdi, da ima vsaka njegova balošna fužina po dva lahlna ognja, vsak ogenj pa svoj lastni Grobhammer; vsak da je povprečno težak 196 kg (Podatek se nanaša na Boh. Bistrico). — Norec, težko kladivo, je imelo v nemščini različna imena: Grobhammer = Grosshammer = Wällischhammer = Luppenhammer = Patschhammer; opredeljevala jih je naloga ki so i?, , 'P e iV v s k I ° P u proizvajalnega postopka. Na primer: Železarna v Vitanjah je imela v Florijanovi fužini Wellschhammer, v Jožefovi fužini Zerrenhammerschlag; fužina Lovrenc II je imela Grobhammer, valjarna in pudlarna Store je 17. 11. 1850 prejela koncesijo za Patschammer, sočasna literatura pa ga zdržema imenuje parno kladivo ali Dampfhammer. c2_fe O [ß!?.amo k o t informacijo smemo enačiti brešjanska fužina = cajnarica. Pri pozornejšem opazovanju tehnološkega postopka vidimo naslednjo razliko: tračne proizvode je tolklo neko drugo in morda tudi sicer nekoliko drugačno kladivo v primeri s proizvodnjo palic ali šibik. Ce smo prav doumeli vire so jeklo pogosteje tračili ali »štrekali« kot pa železo, in železo so pogosteje paličili ali »cajnali« kot' pa jeklo. Zois je na primer navajal posebej Zainhammre in posebej Streckhammre (govori o kladivih in ne o lopah, fužinah!); Bistrica pod Retno je vendarle imela »Streck- oder Zainhammer«, Muta samo Streck­ hammre, drugi spet samo Zainhammre. Tržiške fužine so za izdelavo sekir uporabljale tračno jeklo, Kroparji m drugi so kovali žeblje iz paličnega železa. Smemo torej sklepati: cajnarica je brešjanska fužina, kjer so po pravilu samo cajnali (paličili), štrekarica je brešjanska fužina, kjer so po pravilu samo štrekali (tracili). Nekaj kladiv — in zato tudi fužin, lop — je pa po sili razmer bilo vendarle tudi _ r dvost5nmih. \l&\ i l / N j J ? i ! o n u J n o potrebno, da je vsaka fužina delovala v svojem lastnem prostoru, lopi. Pojem balošna fuzma, brešjanska fužina se v svojem osnovnem smislu besede nanaša na povsem določen del celotnega proizvajalnega poteka, šele v prenesenem pomenu je fužina = lopa, poslopje, Hütte. Zelo po­ gosto — morda celo v večini primerov ? — je pod streho iste obsežnejše stavbe, delavnice, poslopja delovalo več ognjev, več kladiv, ki so bili po namenu različni. J. SORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 247 obeh elementov nič več rekli cajnarica (čeprav so pločevino tudi tezali), ampak kar fužina za pločevino ali tudi pločevinama.8 Oba njena osnovna elementa sta oštevilčena s št. 6 a in 7 a. Obrat za izdelavo specialnih jekel — kot pendant k pločevinami — ni imel svojega posebnega imena, čeprav je moralo jeklo iz jeklarske cajna- rice tudi prestati še posebno obdelavo (na primer peresa za ure, vzmeti in osi za kočije ter — pozneje — lokomotive). Tak obrat bi mogli imenovati na primer fužina za fina jekla.9 Na skici glej št. 6 b in 7 b. Naše fužine so bile v smislu kategorizacije obeh omenjenih redov uvr­ ščene v drugo (2, 3a — ali 2, 3b), tretjo (4 a, 5 a) in četrto (4 b, 5b) sku­ pino. Druga kategorija pri nas po večini ni bila v sebi zaključena enota; na tržišču je s svojimi proizvodi redkeje nastopala samostojno, ker je bila v bistvu v službi tretje kategorije. Tretja kategorija fužin je skoraj po ve­ čini speljala delo v stranske nekategorizirane obrate, na primer v žicamo (S' ali žarilni ogenj in žične klešče) in še zlasti v vigenjc (S" ali žarilni ogenj in hitro kladivo). Seveda so dale v naših primerih tem stranskim obratom koncesijo za ognje in kladiva redne rudarske ali montanske ob­ lasti. Odtod izvira terminus montanski ogenj. Delavci v vigenjcu ali žebljarski kovačnici, torej žebljarji, so bili zato dolgo časa via facti tudi nekako podrejeni rudarskemu sodišču, šele juris- dikcijski normativ iz leta 1784 je odločil, da so žebljarji podrejeni krajevni politični oblasti, ne več omenjenemu sodišču, žebljarjem so zato predlagali, naj izdelajo žebljarski red. Leta 1802 so ga res sestavili in je bil seveda zelo podoben redom drugih notranjeavstrijskih provinc.93 S tem je pravni status kranjskih vigenjških žebljarjev »nazadoval«. To je potrdil tudi neki doku­ ment iz februarja 1809, ko je zapisal, da velja žebljarski red tako za cehov­ ske kovače črnih žebljev na štarejskem kot za necehovske kovače na Kranj­ skem in Koroškem.9" Bilo pa je nekaj malega vigenjcev, ki jim je koncesijo za ogenj in kla­ divo dala nižja političnoupravna oblast. Tu je po pravilu šlo za večje na­ vadne kovačije, ki so utegnile poleg kovaških izdelkov proizvajati še tipične fužinske artikle, na primer žeblje, sekire, dleta, tanj še železne drogove, okove in podobno. _ Pri nas so bile najbolj razširjene brešjanske fužine in so le-te osnova našega železarstva; torej moremo tretirati fužine za presnanje kot njihovo »predstopnjo«, peč na volka oziroma plavž in proizvodnjo surovega železa pa kot njihovo »pred-predstopnjo«. Potemtakem moramo pri študiju na­ šega železarstva izhajati iz dveh dejstev: prvič, podjetja so bazirala na eks­ ploataciji gozdnega železa, drugič, najbolj razširjene so bile cajnarice. Last­ nik cajnarice, ki je istočasno kopal železovo rudo (ta dejavnost je bila UoL. Q ß n e 24. 9.1783 je smel kočevski ključavničar Matevž Gruber postaviti fužino za izkovanje ploče- vme.Tiotovo ni šlo za pločevinarno v smislu pravkar opisane kategorije, temveč le za manjši pomožni obrat. Ker se o Gruberju potem ne piše več, pomeni, da dovoljenja najbrž zaradi prevelikih stroškov ni f. * izkoristil. •̂ -fc?J> (^/Vendar smo le naleteli na izraz rafinirnica jekla. Rafiniranje se nemško imenuje verfeinern gärben, gerben, proizvod pa Raffinirstahl, Gerbstahl. Rafinirali so v pečeh, ki so zmogle dati izredno „ f t , v i sokotemperaturo, imenovano varilni sij (Schweisshitze); pečem so rekli varilna peč ali Schweissofen. Hàj (™)kS, Gub. arh. 1795—1809, fase. I l l , 1795—1802. — Joža Gašperšič se sprašuje (Vigenjc, str. 68) če pošTerovci niso morda Bestandnehmer. Ažmanovo poročilo iz Kamne gorice z dne 22. 12. 1797 enači pošterovci = Posterschmieden in pojasnjuje, da so to ljudje, ki delajo privatno in za svoj račun (als welche auf eigene Hausarbeiten). Ti so dobili šibike šele po tem, ko so bili zadovoljeni podjetnikovi ko­ vači (Gewerken-Schmiede). — Smemo torej navezati na latinski terminus: Poster (Schmied) = posterus? — Tak način pomeni, da je bilo nekaj kovačev toliko premožnih, da so mogli iz svojega kupiti šibike, niso pa več zmogli kapitala za postavitev lastnega vigenjca; zatorej so si za čas kovanja v obliki domače obrti (kmečka proizvodnja ali Baurenfabriquen v tkalstvu!) enostavno »sposodili« podjetnikov vigenjc — seveda proti primerni odškodnini — , dokler niso podelali svojih šibik, sposodili, ko je bil ta že prazen, že na voljo za naslednjega kovača, to je za pošterovca. Z 6 r ( S A S , Gub. arh. 1795—1809, fase. I l l , 1803—1809. 248 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 zunaj kategorizacije), je prosil in redno dobil koncesijo za peč na volka ali plavž in norca, toda surovo železo in polproizvod je moral uporabljati iz­ ključno za nadaljnjo obdelavo v lastni režiji; prodaja mu je bila prepo­ vedana. Zato je prosil in redno prejel tudi koncesijo za balošno fužino, fužino za prvo ali osnovno presnanje. Iz cajnarice je skoraj vedno zavil v žičarno ali v vigenjc. Fužine za presnanje z lastno pečjo na volka ali z lastnim plavžem so bile Zgornja in Spodnja Kropa, Kamna gorica, Bohinjska Bistrica, Misli- nja itd., presne fužine brez peči ali brez plavža so bile Bela peč I (lastnik Ruard), Bistrica-Retna, Zavrstnik, Vitanje itd.10 — Za boljše razumevanje tega in naslednjih pet odstavkov priporočam vzporedno zasledovanje poT datkov v razpredelnicah o stanju fužin in peči oziroma plavžev leta 1770 in med leti 1785 in 1820 v nadaljevanju razprave. Brešjanske fužine so bile le v manjšem številu samostojni obrati. Ve­ činoma so imele priključeno »predstopnjo«. Tu je šlo torej za kombinacijo dveh fužin, toda baza je bila cajnarica. Samostojne so bile na primer Muta, Oplotnica, Pozabljeno, Bistrica-Retna, tudi Mislinja je imela poleg presne fužine s plavžarsko »predstopnjo« še posebno brešjansko fužino.11 Nekaj cajnaric kot samostojnih oziroma bolje rečeno izoliranih obratov v naši razpravi nismo zajeli, ker nikakor niso sodile v tisto fužinarsko strukturo, ki smo jo orisali v zgornjih odstavkih. Konkretno gre za pet kroparsko-kamnogoriških fužinic ali cajnaric, ki so nastale kot izrazito stranski, zasebni obrati in zato zunaj omenjene strukture; nekateri po­ datki dopuščajo možnost, da v njih najbrž niso goreli montanski ognji.113 Fužin za izdelavo pločevine ali pločevinam nismo v slovenskem pro­ storu zelo dolgo časa imeli. Fužin za jeklo je bilo pri nas komaj nekaj manj kot železarn. Nekatere jeklarske fužine so bile samostojni obrati, nekatere poseben oddelek žele­ zarske fužine. Samostojni jeklarski obrati so bili Radovna, Mojstrana, Bela peč II (lastnik Cavalar), Bela peč III (lastnik Huber), Javornik, Sava. Po­ sebne jeklarske oddelke pod streho železarne sta imeli Bela peč I in Mi­ slinja.12 Koncesijo za žičarno so po pravilu imele le cajnarice. Take cajnarice so bile pri nas sestavni del fužine na primer v Stari fužini, v Pozabljenem, v Beli peči I. Tudi koncesijo za žebljarno ali vigenjc so imele samo cajnarice. Vi- genjcev je v splošnem bilo neprimerno več kot žičarn. Klasične vigenjce so imeli v obeh Kropah, v obeh Železnikih, v Kamni gorici, Bohinjski Bi- lU> 10 Zelo veliko virov za študij fužinskih naprav hrani Arhiv SR Slovenije, Ljubljana (cit. AS). Za obe Kropi na primer Rudarska knjiga M 27, str. 87; za Kamno gorico prav tam, str. 50; za Železnike Rudar, knjiga M 28, str. 29 — in Rud. knj. 13, str. 13—14; za Boh. Bistrico M 13, str. 26; za Mlslinjo Fevdna in koncesijska knjiga, str. 187; za Vitanje prav tam, str. 201—202, Rudarska knjiga V B, str. 82. — Vitanjsko železarno so sestavljale tri lope, Florijanova, Mihaelova in Jožefova fužina. Florijanova fužina je bila tipična balošna fužina, saj je imela pod streho dva talilna ognja na železo, en talilni ogenj na jeklo in eno balošno kladivo. ИјУ,а Oplotnico: AS, Rudar. knj. M 1, str. 345; Posestna knjiga, str. 190, Fevdna in koncesijska knjiga, str. 20. — Oplotniško podjetje so sestavljale tri stavbe: Ferdinandova, Ignacijeva in Antonijeva fužina. Koliko je bilo podjetje vredno, ne omenjajo, le za Muto citirajo leta 1840, da je vredna 30.000 gld (prav gotovo z gozdom vred). 2*飣 <25)AS» Gub. arh. 1795—1809, fase. Il l, 1795—1802 (Podatki so iz leta 1797). — Te cajnarice omenja Ttudi Joža Gašperšič, Vigenjc, str. 8—9. — Konjunktura v železarstvu konec 18. stoletja je bila tolikšna, da je resnično primanjkovalo domačega cajnanega železa. Kroparji so 1797 zapisali, da že nekaj časa pri­ dobivajo letno 4600 centov (257,6 ton) železa za šibike, da pa ga letno zanesljivo potrebujejo 5300—5400 centov (296,8—302,4 ton); zato bi jim šesta cajnarica prišla zelo prav. — Konjunktura se kaže tudi v tem, da so za izkopavanje šibik iz sleherne enote kovnega železa, ki so ;i rekli Puschen, nekoč plačevali po­ stavno določenih 17 kr mezde, da pa je sedaj ta mezda zdržema višja, »stalno prekoračena, vedno pre- segana«. 12 Viri za Radovno AS, Rud. knj. M 13, str. 10 in 15; za Belo peč II Rud. knj. M 1, str. 30; za Belo peč III prav tam, str. 45. J. SORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 249 strici, Zagradcu, ob Bistrici nad Kamnikom itd.u Nekaj malega vigenjcev je bilo tudi nemontanskih. 2. Struktura fužinske proizvodnje Da je glavno fužinsko delo naših obratov slonelo na ca^naricah za že­ lezo, cajnaricah za jeklo in na vigenjcih, nazorno ilustrirajo tudi naslednji sumarni podatki za Kranjsko:14 „ Leto . • Število kladiv Lopate, krampi,•" motike itd. : Kôse ; •• Srpi ' in slamorezni noži Balošno in tračno železo železna žica Žeblji vseh vrst Cajnano železo Cajnano jeklo 1764 57 ' 17:000 kosov 40.000 kosov 4.000 kosov 37 ton 63 ton 526 ton 67 ton 481 ton 1766 57 1.608 kosov 43.000 kosov 5.200 kosov 44 ton .114 ton 32 ton 131 ton 459 ton 1767 57 5.098 kosov 5.700 kosov 882 kosov 840 ton 169 ton 184 ton 543 ton 117 ton • 1768 5б' 11 ton 23 ton 1 tona 131 ton 48 ton 402 toni 87 ton 426 ton 1769 56 13 ton 28 ton 1 tona 118 ton 44 ton 420 ton 96 ton 449 ton 1770 56 14 ton 29 ton 2 toni 144 ton 45 ton 471 ton 105 ton 460 ton ... V razpredelnici na strani 256, ki ugotavlja stanje fužin in plavžev leta 1770 na Slovenskem, smo registrirali 33 težkih kladiv ali norcev in 24 lažjih kladiv ali repačev, skupaj torej 57 kladiv. Pravkar smo videli, da je bilo nekaj časa 57 kladiv težke in srednje kategorije, potem pa 56 teh sredstev za proizvodnjo. Gre za razliko enega kladiva. Ker so podatki iz poznejše razpredelnice zbrani iz uradnih in poluradnih dokumentov (prepisi konce­ sijskih listin, vpisi v rudarske knjige, podatki fužnarjev samih), je verjetno, da je v citiranih letih eno kladivo stalo ali zaradi popravil ali zaradi na­ črtovane zamenjave z boljšim kladivom in podobno. V vsakem primeru pro­ izvodnja zaradi tega ni utrpela večje škode. Takoj tudi vidimo, da so nekaj časa šteli izdelana orodja v kosih, po­ tem so prešli na tehtanje. To morda moti enotnost razpredelnice, toda ni­ hanja prodaje ne zasenči. Prej bi mogli trditi, da je tonaža močno zaokro­ žena in da je štetje kosov nazornejši način za merjenje, za ugotavljanje proizvodnje in njene višine. If v « ^ r ^ i ^ ^ f ™ 8 ^ ^ - ^ « * 4 . 1 ' , ? ^ , 1 0 9 ' <№ Bergbuchs Urkunden 1877-1885 (za Kranjsko. L ? , * ^{rfî?™ l \ itr- 2 4 , m 4-27-' s t r- 17S" - Z a Bistrice—Kamnik Arhiv dvorne komóre Dunaj (cit. ADK), Münz- und Bergwesen, Krain, fase. rd. št. 1620, dalje AS, Rud. knj. M 28 in M ili 14 ADK, Innerösterr. Kommerz, fase. rd. št. 397. 2 5 Q ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Strukturo proizvodnje kranjskih fužin moremo dokumentirati in vsaj delno primerjati s koroško strukturo še s pomočjo nekih drugih podatkov. Obravnavajo sicer izvoz železnega in jeklenega blaga prek Trsta v tujino za Avstrijo (zelo verjetno le za Spodnjo Avstrijo), dalje za štajersko, Koroško in Kranjsko. Ker sta gravitirali k Trstu predvsem Koroška in Kranjska, štajerska in Spodnja Avstrija bistveno manj, so mogoče določene primer­ jave samo za prvi dve deželi, še zlasti so primerno točni podatki za Kranj­ sko, ker je ta dežela malo izvažala po kopnem (odprt ji je bil predvsem izvoz v smeri Hrvaške), domača potrošnja pa tudi ni bila zelo znatna. Ker je izvoz preračunan na vrednost železnega in jeklenega blaga, gre razpre­ delnici v bistvu za to, da ugotovi, kolikšna je trgovina predvsem notranje- avstrijskih dežel s tujino prek Trsta in koliko je potemtakem »prišlo tuje­ ga denarja v dežele«. Istočasno nam številke pomenijo donesek k ugotav­ ljanju deleža železarske in jeklarske industrije pri družbenem produktu. Razpredelnica je sestavljena takole (vse v goldinarjih) : Kranjsko železarstvo ni moglo konkurirati koroškemu in štajerskemu glede obeh vrst pločevine, glede komerčnega železa, orožja in sekir; pro­ izvodnja jekla je že bila na boljšem, prav tako obdelano železo in kôse; brez konkurence so bile kranjske fužine edinole v žebljarstvu. Leta 1779 je vsa dežela Kranjska proizvedla 1846 ton surovega železa. Ker so od celotnega kvantuma iztržili za železove izdelke prek 120.804 gld (daleč največ za žeb­ lje), za jeklove pa več kot 66.480 gld, je skupni iztržek presegel vsoto 187.284 gld.15 če to vsoto primerjamo s podatki pravkar navedene razpredelnice za leta 1760—1763, spoznamo brez težav, da 1779 ni bilo še konjunkturno letó, da pa je razmah že stal pred vrati. Ne opiramo se pri tem toliko na nek mlajši prlpovedovalni podatek literature iz okoli 1782, češ da proizvede Kranjska na leto 450—560 ton žebljev in da na ta račun zasluži svojih 150.000—200.000 goldinarjev,16 kolikor bolj na razpredelnico o proizvodnji surovega železa na str. 20, kjer zlasti izstopata leti 1785 in 1786. Pri tem ne smemo prezreti pomanjkljivih navedb za 1780: tudi spričo velikih vrzeli se­ štejemo količino na blizu 1400 ton. Taka je podoba v proizvodnji, medtem ko je v trgovanju z železom ne­ koliko drugačna. Zois je že dolgo časa imel v zakupu prodajo proizvodnje kar cele vrste koroških fužin, vključno edine koroške fužine za črno plo­ čevino v Volšperku. Pri tej založniški prodaji je Zois seveda primerno dobro zaslužil. Danes vemo za pet ali šest koroških fužin, ki so bile glede prodaje vezane izključno samo na Zoisa in ni tako nemogoče, da bomo odkrili še kakšno zvezo." Pri tem seveda ne mislimo na fužino v Mislinji pod Pohor­ jem, ki je bila njegova privatna last in je ves čas izvažala delno prek Trsta. Tudi tisti sodčki žebljev, ki jih je upravitelj Jožef Adam Globočnik poslal 1781 iz mislinjske fužine v Ljubljano, niso obtičali tu, ampak so nadaljevali pot v Trst in dalje prek morja.18 Na prelomu 18. in 19. stoletja so se proizvodne zmogljivosti kranjskih fužin in kupna sposobnost tujih tržišč skoraj podvojile. Glede tega je pri­ ložena razpredelnica zelo zgovorna (vse v goldinarjih) :19 15 AS, Rubrica Montanisticum et Minerale, Lit. B, Num. 1, Vol. 4. 16 Hermann, Ritter Benedikt Franz Johann von — , Abriss der physikalischen Beschaffenheit der österreichischen Staaten und des gegenwärtigen Zustandes der Landwirtschaft, Gewerbe etc., Petersburg und Leipzig 1782, str. 80. 17 Hermann Wiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues, I I I . Teil, Kärntner Eisen (Archiv 4L, 42), Klaaenfurt 1953, str. 249; prim, še Kärntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart, Klagenfurt 1953, str. 212. 18 AS, Zoisov arhiv, fase. 7. « AS, Gubernijski arhiv, Reg I I I , fase. 32, 111 — za leta 1795—1809. J. ŠORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 251 JA S'a JA Ф 1-3 ш д - o D Ö Ш O O) .a CD o o Ф d 'S «S •P — 'S 1 I o o • a o c N lai* i ca cs ш д o 'S N >N I B i e O S O " ? рц ft I CO cu e o > O S ft co cd C75 t - OS O o o o cd co o in o Ö o co T P CM c o C » N CO o CM CM CO C i 4 * m cd en cd co CM N CO O D - T f l C Đ oŠ O CO C - ,-н œ ai o> co • * o с^ cd c i c o • * CM CM m *-l CM en co o c- td cd 3 CM O CM co co o o CM o t-; •* o o OS CO CO m T—1 CM m co y—i »H ч-1 o E- co C - 00 o o co co co CD cn oS CM o o CM co in in in m CM CM O) co CM co 0 0 CM «o co o CM i n OS I O 1-4 C D т^4 CO o iri TF CM g 3 ,-i od co CTS co m o m CM' CD CM CO т-Ч СЛ Tjl OO 7? T I O CO T f H ( M in C - CD CO c - * M » O l ОЗ i n '—* . ч—I iri н w « CO ^ и CM i n oS S o CO o o cd CM co co o ca iS CD > s •* >w ••-> O Ö t« ca O S-, > m ,M ro t-l CU CO m CO •M »to o ! - i O W CO JA го Ö m W CM co Ci t—l CD 00 co co TP co o co t—( OS CM l i - eo i -H m e- CM * -< • - I CM CO JA ф CO .M co ca JA •CO ••-» > O m M M ca 10 - in Л »tO ca co > < •M Ö s-t ca O s* M--M 252' ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Leto Skupna vrednost Vrednost v tujino Doma pro- Domača pro- prodanega blaga prodanega blaga dano za daj a v % 1 7 9 8 453.662 393.062 60.598 13 1 8 0 0 558.971 439.573 119.398 21 1801 656.125 559.519 96.606 15 1 8 0 2 553.393 472.146 81.248 15 1 8 03 652.942 572.126 80.815 12 1805 700.918 571.995 128.922 19 1 8 0 8 911.417 771.556 139.860 15 Podatki nedvoumno dokazujejo že znatno konjunkturo. Velik delež pri vse boljši prodaji železnih izdelkov imajo prav gotovo takratni vojni do­ godki v Evropi: 1799—1802 druga koalicijska vojna proti Franciji; 1805 tretja koalicijska vojna; 1808 se Avstrija sama pripravlja na vojno proti francoski armadi. Tej konjunkturi je že 1809 sledila recesija, ki se je v na­ slednjih letih samo še poglabljala, že v letu 1809 je bila vsa prodaja vredna le še 430.000 gld; v deželi je ostalo blago za 20 % vrednosti, to je, za nekako 86.000 gld. Sicer je res, da že 1724 slišimo glasove o tem, da je tudi v območju Jadranskega morja pričelo konkurirati švedsko železo (tudi bosensko že­ lezo ni bilo tod neznano) in da so vsaj še 1749 v Italiji kupovali prav šved­ sko železo, toda količinskih podatkov ni navedel nihče.20 Zato domnevamo, da ni šlo za tolikšne švedske pošiljke, da bi bila zaradi njih proizvodnja koroških in kranjskih fužin občutneje prizadeta. Kolikor so 1720 in 1749 ljudje ponavljali trditev, da je »trgovina z jeklom in železom zelo propadla«, gre ta bolj.na račun majhne finančne zmogljivosti starih založnikov žele­ zarske industrije in tehnične opremljenosti proizvajalcev oziroma njihovih obratov; ko se je takoj po sredini 18. stoletja uveljavil Michelangelo Zois kot glavni trgovec z železom v Ljubljani in kot bistveno pomembni založnik, kaj kmalu tudi kot lastnik nekaterih gorenjskih fužin, se je krizno obdobje končalo in posel je stekel. Stanje na Gorenjskem se je popravilo še bolj, ko je Valentin Ruard kupil iz istih razlogov zanemarjeno jeklarno na Savi pri Jesenicah. 3. Peči in fužine na Slovenskem Predstaviti bo treba obrate, ki so — združeni — ustvarjati proizvajalno enoto, ki jo imenujemo montanistikum. Kar na začetku naj dodamo, da štejemo sèm tudi čabar, ker je pač spadal pod rudarsko oblast v Ljubljani in ker je bil v prodajo njegovega železa in sploh v politiko, ki se je spletala okoli te fužine, močno vpleten Zois. Naslednja razpredelnica nam bo s potrebnimi podatki dovolj nazorno ilustrirala strukturo -posameznih obratov. Tabela je sicer precej nepopolna, in sicer iz dveh razlogov: prvič, registrira le tiste obrate, ki so jih utemeljili do leta 1820 (to so še izrazito klasične fužine), drugič, nismo mogli zlasti za obrate v slovenskem prostoru severno od Karavank ugotoviti vseh po­ trebnih podatkov (tekoče številke od 19 do 26). Vidimo, da so prav do konca 18. stoletja sestavljali jedro slovenskega fužinarstva obrati, ki so delovali že pred letom 1700. Teh fužin je bilo najmanj 26 po številu, plavžev in peči na volka pa 12 (oziroma 13, ker je imel čabar peč na volka in plavž, toda sko- . , ,~,A S-. D . o l s ^ a r h i £ Raigersfeldovi spisi, fase. XX; podatki se nanašajo na leto 1720. — Proti koncu i! Л V s F ? " C Ra^ec-Ra'fersfe d zapisal, kako je Zois pripovedoval: železo prihaja tačas iz Švedske v Smigaglio v vedno večjih količinah in je dvakrat cenejše kot koroško železo; železo prihaia tudi prek Soluna m je tudi cenejše (Prav tam, Diaria 1751—1756, gl. pod datumom 15 11 1751) F J J. ŠORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 253 raj izključno je bil v pogonu le plavž). Največjo proizvodno zmogljivost tako glede surovega železa kot polfinalnih in finalnih izdelkov so imele fu­ žine Sava (s plavžem), Plavž (s plavžem), Mojstrana in Radovna. Plavški plavž je nehal taliti leta 1774; bil je samostojna enota in ni imel ob sebi nobene fužine. Oba plavža in vse tri fužine so bil.e od 1700 do 1766 last raz­ nih fužinarjev in njihovih založnikov, od tedaj dalje last le dunajskega grosista Valentina Ruarda.21 Naslednjo skupino starih obratov so predstav­ ljale fužine Bohinjska Bistrica (skoraj do konca stoletja 18. s pečjo na volka), Pozabljeno, Stara fužina (enako skoraj do konca citirane dobe s pečjo na volka), Javornik (s plavžem). Vse štiri fužine s pečmi in plavžem so pripadale približno do sredine 18. stoletja raznim lastnikom, prav kmalu po sredini samo Michelangelu Zoisu.22 Vseh sedem fužin s 5 pečmi in plavži . .„.-..., .:x Slika 2. Prav zanimivo je opazovati, kako so za neznatne fužine včasih ohra­ nili odlične načrte, za pomembne fužine pa nimamo podobne dokumentacije. Kaj vemo na primer o mislinjski fužini? Razen podirajoče se baročne upravne zgradbe sredi zravnanega fužinskega prostora nam niso mislinjski fužinarji ohranili kaj prida ostankov. — Trentarski načrt označuje s številko 1 poslopje, kjer so bili peč na volka, balošna ogenj in kladivo in še posebej ogenj za tezanje, s številko 5 kočo nekdanje žebljarne, s številko 6 kovačijo za orodje, s številko 7 mlin, s številko 8 kočo nekdanje žage, s številko 10 Loretino kapelo, s številko 11 podjetniško hišo s hlevom (12), s številko 13 stanovanje za knape in fužinske delavce, s številko 17 jez na Soči (Trenta Fluss). — Risal leta 1780 Jožef Leitner, knjigovodja v idrij­ skem rudniku, nekoč geodetski učenec Jožefa Mraka. — Arhiv dvorne komore, Dunaj, zbirka kart, signatura N 264 (Hofkammerarchiv, Kartensammlung). 21 Za Ruardove obrate AS, Ru F II, Ruardov arhiv, fase. 7; dalje Rud. knjiga M 1, za Pasjek še posebej M 28, str. 233. 22 Za Zoisove obrate AS, Rud. arhiv, knj. V A, str. 281; dalje Posestna knjiga, str. 175; potem Zoisov hiv, fase. 29 (vse za Mislinjo); nato Rud. knj. M 1, str. 569; sledi M 13, str. 19 arhiv, fase. 27 in 28 — in Zoisov arhiv Ru F III, knjigi št. 11 in 12. " i\ , 25 in 29; končno Zoisov e»u». 1 T O .., ... -., ... . ..-. -j-=- — H in 12. Pritegniti moramo še Bergbuchs Urkunden 1851—1855 (za Kranjsko), št. 30 de 1853; za proizvodnjo Zoisov arhiv Ru F III, fase. 204, za število delavcev fase. 34. 254 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 •Ж. " N ^ 3>urcfifcii,itt-. 1 "' S%£3Y? JUr/k/tal^pfcWr//)™ &&&*„$ 3>ur,Z/ttmtf *,» f. -eij/,r^. <• t • t t ; * ^•'—//•""•j((i;J.*tyj~ Slika 3. Naris (zgoraj) in tloris (spodaj) trentarske peči na volka. Jašek je bil visok okoli 5 metrov. Tloris kaže način vpihovanja sape v spodnji del jaška. Hrbt­ na stran peči je bila obrnjena k vodi, prsna stran — tam, kjer so peč vsakokrat posebej odprli, da so izvlekli volka, je stena tanjša, da so jo lahko hitreje zazidali — je gledala proti upravni zgradbi. — Risal 1780 isti Jožef Leitner. — Arhiv dvorne komore, zbirka kart, signatura N 265. J. SORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 255 je sestavljalo obrate prve kategorije, ker so imeli največjo proizvajalno zmogljivost in najkvalitetnejše izdelke. Drugo kategorijo so sestavljali obrati, ki so imeli manjšo proizvajalno moč, manjši izbor proizvodov, šibkejšo osnovo in slabšo organizacijo dela. Vsi so bili last domačinov iz tistega kraja in skoraj vsi so bazirali na ne­ elastičnem deležniškem sistemu. Pojem deležniški sistem ne pomeni, da gre za skupno lastništvo v obliki nekakšne današnje delniške družbe ali tudi zadruge.23 že pred 18. stoletjem je pojem deležniški sistem pomenil, da tisti, ki ima v lasti oseminštirideseti del fužine (v ulomku 1/48), ima pravico ta­ liti lastno rudo z lastnim ognjem šest nezaporednih dni v letu. Tej enoti so rekli delež ali tudi dan. Prek 10 deležev pri plavžu in fužini (ne velja za kovačije za žeblje!) je prišel le malokdo.24 V Kropi so bili v 17. in 18. stolet­ ju močni deležniki Grošlji in žigoni, ki so pokupili veliko deležev, za njimi so se v 18. in 19. stoletju uveljavili med drugimi tudi Potočniki in Pibrovci; v Kamni gorici so v 18. in 19. stoletju izstopali Tomani in Globočniki, ki so pokupili vse deleže. V Železnikih so bili vidni podjetniki Derm ote, Plavci in zlasti Globočniki, ki so sredi 19. stoletja pridobili oziroma pokupili kar 60 % vseh deležev.25 Materialno je bil dan, točneje fužinski dan (Hammertag) tista utežna enota polproizvoda, ki je tehtala — kot jim je pokazala praksa — največ 30 centov ali 1680 kg čistega paličnega železa.253 V drugo kategorijo so torej spadali naslednji obrati: Obe Kropi, oboji Železniki, Kamna gorica (vsi z deležniško pečjo in fužino), dalje Zagradec s pečjo na volka,26 potem vse tri Bele peči in najslabše zapisani er arni ča­ bar s samo enim stalno delujočim plavžem. S prvimi petimi pečmi in fu­ žinami te kategorije je bilo gospodarjenje zelo zapleteno in prav nič nismo začudeni, če kaj pogosto slišimo iz ust izvedencev zelo pikre in kritične pri­ pombe. Plavž in fužina v čabru sta bila edina enota, ki je bila last držav­ nega oziroma montanskega erarja. Deloval je do 1785 v zelo odročnem kraju in ni bil za fužinarje nikoli kaj prida interesanten. Enako siromašna za­ deva kot čabar je bila tudi peč na volka s fužino v Trenti, saj ni bila po 40 letih delovanja (1742—1784) vredna niti ne celih 6400 gld. Najbrž je Jožef Lovro Silbernagel, lastnik nekaterih železarskih obratov v Borovljah in Bajdišah, ob nakupu 1774 upal, da bo fužino usposobil za boljšo in večjo proizvodnjo. V fužino je investiral okoli 20.000 gld, a — že 1784 prosil ru­ darsko oblast, da nekako kupi ali posreduje nakup vse njegove trentarske lastnine. Fužina pa je ostala sama in propadala.27 Neko poročilo fužinarskega izvedenca iz konca 18. stoletja se podcenju­ joče obregne ob kroparske in njim podobne peči in popisuje, kako vse fu- це 2 3 Posebna družba na kukse je izpričana v letu 1793 in je bila dejansko lastnica pasješkega plavža Deležništvo je bilo razdeljeno na 128 kuksov (AS, Rud. knj . M 28, str. 233). Kdaj se je vpisala v rudar­ ske knjige in kdaj zbrisala, še ne vemo točno. 2 4 Vir, citiran v opombi 15, prinaša tudi zanimivo kalkulacijo, ki ima nekakšen naslov »Celotna kalkulacija fužine iz leta 1779«. Vendar iz podatkov takoj razberemo, da ne gre za celotno kalkulacijo fužine, temveč le za določenega a ne imenovanega deležnika, ki j e imel skupaj tri deleže ali tr i plavžne dni v letu. V 24 urah je pridobil nekako 840—900 kg surovega železa, kar je zneslo v treh tednih ali 18 dneh 16.128 kg železa, že primernega za presnanje. Ker ie bil cent ali 56 kg vreden 75 gld, je znašala vsa vrednost (facit) železa 21.600 gld. Spričo izdatkov (vir j ih specificira) v višini 20.204 gld se je kosmati dobiček povzpel temu deležniku na višino 1396 gld, čisti dobiček na nekaj več kot 1172 gld. 2 5 Jože Gašperšič, Vigenjc, Ljubljana 1956, str. 63—64 (Vodniki Tehniškega muzeja Slovenije, VII). 2 6 Ze 24. 12. 1781 je Toman iz Krke prosil, da sme napraviti »tovarno« orožja. Dovolili so mu tudi zato, ker »boroveljska tovarna orožja nima nobenega izključnega privilegija« (AS, Montanistica, Lit. F, Num. 3, Vol. 1). — S Tomanovo fužino za strelno orožje ni bilo seveda nič, ker je bil ves posel zanj daleč predrag. 2 M AS, Gub. arh., 1795—1809, fase. I l l , 1795—1802. — Nek drugi podatek pravi, da se v kroparski cäjnarici pridobi letno 6750 centov ali 378 ton kovnega železa za šibike. Podatek pove, da je morala fuži- nica kupiti več kot polovico osnovno presnanih kosov železa zunaj Krope, tudi zunaj dežele (na Koro- .škemVv Q J A D K , Münz- und Bergwesen, Krain, fase. rd. št. 1581, 1584 in 1591. 256 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 zine te naše druge kategorije obratujejo že dvesto let nespremenjeno za­ starelo. Ta resnična sodba ni veljala za Zoisove in Ruardove obrate, kajti oba lastnika sta pokazala še največ dinamike glede modernizacije pri teh­ niški opremi, pri vpeljavi drugačnih delovnih odnosov do rudarjev in fu- žinarjev v primeri s familijarnim! Kroparji in železnikarji, pri temeljitejši izrabi proizvajalnih sredstev, pri iskanju novih tržišč, skratka: pokazala sta še največ elementov kapitalističnega gospodarjenja s podjetjem in v podjetju.28 Razpredelnica, o kateri smo govorili že zgoraj, je takšnale:29 Fužine in peči oziroma plavži (Stanje leta 1770) 1. Zgornja Kropa 2. Spodnja Kropa 3. Zgor. Železniki 4. Spod. Železniki 5. Kamna gorica 6. Boh. Bistrica 7. Stara fužina 8. Javornik 9. Sava 10. Plavž 11. Zagradec 12. č a b a r 13. Pozabljeno 14. Radovna 15. Mojstrana 16. Bela peč I 17. Bela peč II 18. Bela peč III 19. č r n a 20. Podrožca 21. Mlinare 22. Bistrica-Rož 23. Podljubelj I 24. Kapla-Rebrca 25. Lipica 26. Sp.Borovlje 27. Mislinja 28. Bistrica-Retna 29. Bistrica-Kamnik 30. Podljubelj II 31. Trenta Skupaj najmanj 0) > + j > 0 a CS w 3 O Ш •J ' ' o o S o s "B Ф "> o cd l5 ' . •N > "3. CD a CS N cd cu s O M t 1 o o s o Ф '~H Ф 1 1 4 1724 1762 1735 1735 1737 1742 3 1 1735 1742 15 o N " ф CO Д '5* CU o ,—1 n H 2 2 1 2 2 3 2 1 1 21 o • — t ш cd "S" ш ho o d 'a EH 3 5 2 3 1 1 2 3 20 o a> o £ 1 1 1 1 1 1 1 3 5 1 1 3 3 1 2 3 2 1 1 33 cu •г^ a cu C3 N •r-1 a cu w> O 2 2 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 16 >o CS cu K 2 2 1 1 2 1 2 1 1 1 1 2 1 1 1 2 1 1 24 Ü 5* fciD '> "če ce cu •-3 6 6 8 8 8 6 10 4 7 63 0) a cu h es •N es u CS N ' t~> tì CU w> o 1 2 1 1 1 6 'c CU M o 'ö X! O t-i O 1 1 1 3 ш •o >w cu 3 CU a •O S 1 1 1 3 es > 3 cd i—i CS a t—t CS > O -W 3 O 2 2 2 6 28 Za nekatere obrate — tudi slovenskokoroške — še vedno ne vemo, kako so gospodarili, ker imamo le splošne podatke, takšnih specialnih kalkulacij pa ne. 25 Sestavljena je na podlagi dolge vrste virov, ki sem jih pregledal v Arhivu Slovenije (Rudarske knjige, spisi k njim, Zoisov arhiv, Ruardov arhiv, arhiv KID), Arhiv dvorne komore (fond Münz- und Bergwesen, Krain), Koroški deželni arhiv (Zbirka Rosthorn). Glede tiskanih virov, uradnih statistik in literature se sklicujem na svoj sumarni pregled Naše zgodovinopisje . . . . ZC XXV, 1971, str. 279—290. J. SORN: PREGLED NAŠEGA 2ELEZARSTVA 1760—1860 257 Glede obratov, situiranih v slovenskem prostoru severno od Karavank, nikakor ne moremo trditi, da o njih ni podatkov in da zato o njih ne vemo ničesar. Težava je v tem, da je bila metoda dela pri raziskovalcih, ki so publicirali tekste, nanašajoče se na te fužine, drugačna od naše in si z nji­ hovimi izsledki ne moremo mnogo pomagati pri takem sistemu obravnave, kot ga imamo mi. Zato bo še najprimerneje, da pregledamo vire iz našega zornega kota. Do takrat naj zadošča samo izvleček iz omenjene literature: O črni se trdi, da se navaja že 1620; grofje Thurni so 1775 — potek v vmes­ nem času se ne citira — prosili koncesijo za postavitev ene peči, dveh kla­ div, ene cajnarice, ene kosârne in štirih žičarn; leta 1780 se prenese žeb- ljarna iz Velikovca v črno. Tako je črna postala eno najpomembnejših železarskih podjetij Koroške. Fužina v Podrožci je pričela delovati vsaj v 17. stoletju; 1736 jo je zakupil grof Egger, 1759 je že propadla, 1772 jo po­ novno vzpostavijo. Mlinare so delovale že v 16. stoletju. Obrati v Bistrici v Rožu so delovali od 16. stoletja dalje. Leta 1752 je tu imel Rauscher tri fužine, tri cajnarice, trinajst žičarn, v Plavžu Koljenc pet žičarn in eno cajnarico; v Grabnu je bila ena fužina, pet žičarn, ena cajnarica; Tobi j a Hubmershofen je imel šest žičarn in eno cajnarico, Silbernagel eno fužino in štiri žičarne. Lipica je obratovala že pred 1700, a jo je lastnik kmalu opustil; neznano kdaj po 1700 je delo obnovila in 1793 so tu že izdelovali črno pločevino, od 1807 dalje celo belo ali pocinano pločevino, prvo v Av­ striji (1800 zaposlovala 33 delavcev); 1791 je kupil Lipico grof Egger. V Spodnjih Borovljah je imel Kulnik eno fužino, štiri žičarne in eno cajna­ rico; v letih okoli 1760 je vse blago dobavljal Zoisu. Podljubelj je deloval že pred 1700, prenehal pa 1754; glavni upnik te fužine je bil Zois. Od 1732 dalje je kupoval železne izdelke pri Christallniggu Codelli, za njim Zois. Christallnigg je imel že pred 1700 fužino v Kapli in na Rebercah. Od 1719 dalje je bil njegov glavni odjemalec ljubljanski trgovec z železom Tomšič, ki je letno kupil izdelkov za več kot 20.000 gld.30 Fužinam, ki smo jih našteli v razpredelnici in zunaj nje, se je v drugi četrtini 18. stoletja priključilo pet fužin, od katerih je verjetno najvidnejša bila tista ob Bistrici nad Kamnikom.31 Toda samo toliko časa, kolikor je preteklo od trenutka, ko si je Mislinja zgradila svoj plavž. Potem se je.ta podpohorska fužina pod Zoisovim vodstvom oziroma v Zoisovem lastništvu hitro povzpela v vodilno skupino slovenskih železarn.32 Glede organizacije proizvodnje in splošne prodajne konjunkture, kar je vplivalo na povečanje produkcije, se je pričela bolj razgibana doba za rudarstvo in železarstvo z drugo polovico 18. stoletja. Opazimo namreč večje investicije v nekatere obrate (Bohinjska Bistrica, Javornik, Sava, Mojstrana, Bistrica v Rožu, Mislinja), torej intenzivno gospodarjenje; vse manj je bilo ekstenzivnosti. Poslednja fužina, ki je pričela obratovati povsem na novo, je bila tren­ tarska. Ta kolikostni obseg je zadoščal skoraj pol stoletja. Ko ni več zadoščal, se je uveljavil nov razmah fužinarstva, poslednji v stoletju pred moderni­ zacijo industrije, razmah, ki je šel hkrati v širino in globino. V širino v tem smislu, da so podjetniki utemeljili 12 novih fužin in 6 plavžev, v globino 2. T ? LSÄiermann Wiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues, III. Teil (prim. op. 17), str. 111. Z^fcQ Г<^' Rudar- ^ч- M 13- str- 16- 5 ) N J e n f s t a v . b e ali lope so se imenovale: Antonijev ali Zgornji hamer (= fužina). Žigov ali Srednji hamer, Angelov ali Spodnji hamer, Ernestinin hamer, Maksimilja ov hamer,' Elizabetin hamer, sedmi pa pa ni bil hamer ampak Mariae Frischhütte; ta najnovejši objekt je bil največji, zgrajen pa proti koncu predmarčne dobe; nudil je streho številnim že modernim železarskim napravam. Antonijev hamer je dajal zavetje 1 talilnemu ognju na železo in 1 talilnemu ognju na jklo, enako tudi Angelov hamer, Ernestinin hamer pa je imel le 1 ogrevalni ogenj, zato pa dve težki kladivi (na eni osi). 258 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 v tem smislu, da so nekatera podjetja tesneje navezala rudarje na novi interni rudarski in fužinarski red (na primer Zois, Ruard), da so zamenjala peči na volka s plavži (na primer Zois) in da so povečala proizvodnjo su­ rovega železa in izdelkov iz njega. Novi razmah se je uveljavil v letih od okoli 1785 do okoli 1820. Zajel je nove predele slovenske zemlje: šest fužin in dva plavža so zrasli v vzhodni polovici Slovenije,33 tri fužine in dva plav­ ža na Dolenjskem, le ena fužina še na Gorenjskem34 in dve na Koroškem; dva koroška plavža so prizidali že obratujočima fužinama. Medtem ko bomo večanje v proizvodnji surovega železa obravnavali nekoliko pozneje, želimo tu rekapitulirati novi razmah: Fužine in plavži (Porast med leti 1785 in 1820) 1. Kokra 2. Muta 3. Loče 4. Oplotnica 5. Vitanje 6. Pas jek 7. Bajdiše Bistrica-Rož 8. Dvor 9. Fužina-Bohor 10. Lovrenc I 11. Lovrenc II 12. Zavrstnik v > O C ra w 3 O J 1785 1786 1787 1788 1788 1792 1795 •N > rt ra N rt "w N rt C JJ M O 'rt H 2 2 2 2 1 6 2 1 1 ô S .ш rt C '5* o 13 EH ü O É5 2 1 1 1 1 3 1 1 1 0) 'c rt 0J rt N 'c O 1 2 1 •o a tó 1 1 1 1 u 'fi ш 60 • I-i > r—t a rt i-s ш 'fi" ф « >N N U rt N •r—i G ш too O 'fi* ш uo o fi o o ш >o 3 O) C •o s rt > •3 rt 3 G "rt % 3 O 12 6 19 12 4 4 Bistrico v Rožu smo že citirali; tu smo jo ponovili samo zaradi plavža. Zato je nismo oštevilčili. Fužina v Bajdišah je sicer starejša od plavža, toda delovala je sila neredno, to je, z mnogimi in dolgotrajnimi presledki. Za­ radi tega ne moremo citirati letnice ustanovitve, ampak le leto, ko so kon- cesionirali plavž. Smiselno je, da pojmujemo to leto tudi kot moment, ko so utemeljili fužino. Od tega trenutka dalje je bil njen obstoj neprekinjen. Ob koncu želimo to poglavje poživiti z mnenjem sodobnikov o konjunk­ turi v drugi polovici 18. stoletja. Leta 1797 je sporočil podjetnik Jurij Ažman iz Krope, da je trgovina z žeblji porasla za več kot 50 odstotkov in da hoče za zadovoljitev kroparskih vigenjških potreb postaviti šesto zasebno cajna- rico (to je bila njegova prva). Njegovi nasprotniki so takoj protestirali, da se trgovina z žeblji ni povečala za polovico, se pa izdelki res že dokaj let " [ dvPlavž v Fužini pod Bohorjem je nosil ime Antoni (AS, Fevdna in koncesijska knjiga, str. 1; o On Posestna knjiga, str. 1; Nova posestna knjiga. I, str. 57; Rudar. knj. V A, str. 1). С,&1" C2)Za Kokro AS, Rud. knj. M 13, str. 1—2, str. 23; dalje M 28, str. 315. J. ŠORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 259 dobro prodajajo in da se zato na veliko uvaža koroško pr esnano železo. Naj­ bolje je opazoval svoj in polpretekli čas kamnogoriški podjetnik Ignac To­ man, Ažmanov nasprotnik, ki nam je med drugim sporočil tudi tole: Od časa, ko je vladarica poživila notranjo kupčijo oziroma jo — bolje rečeno — na novo ustvarila, se je proizvodnja povečala tako glede količine kot glede vrst ali sort. Povišale so se pa tudi cene, kajti v obtok je prihajalo vse več denarja, število rudarjev v rudnikih se je pomnožilo, ker so podjetniki znali najti pravo in dobro tržišče. Dražeče se orodje in višajoče se mezde so podjetniki zlahka plačali z bankovci (mit blanken Gelde). Logično se je morala tüdi mezda cajnarjev zravnati v sorazmerju z orodjem in dražjimi delavci, to je, morala se je zvišati. Toda v ravnovesju je morala biti po drugi strani tudi z neprestanimi popravili in spopolnitvami cajnaric. Reši­ tev je uspela zato, ker so lastniki cajnaric modro upoštevali duha postave in niso suženjsko sledili črki predpisov, če ne bi bilo tako, bi se že moral izseliti večji del kovaškega moštva.343 4. Proizvodnja plavžev in peči na volka Redni in izdatni podatki za proizvodnjo naših peči na volka in plavžev so — kot je normalno za stoletje pred modernizacijo industrije — pomanj­ kljivi in netočni prav do zaključka 18. stoletja. Vzrok ni samo v nedodelani statistični službi, ampak precej tudi v tem, da so fužinarji iz davčnih raz­ logov navajali včasih lažne podatke, končno tudi v tem, da so pri pečeh na volka in pri plavžih prakticirali dve »talilni« kampanji letno. Spomladan­ ska se je pričela sredi ali konec pomladi, jesenska se je mnogokrat zakas­ nila zaradi pomanjkanja rude. »Taliti« so pričeli v pozni jeseni in kam­ panjo končali celo v januarju, včasih šele v februarju. Tu smo januarsko ali februarsko proizvodnjo vedno priračunali jesenski kampanji, ki naj bi se pričela oktobra-novembra in končala konec decembra. Po smislu je spa­ dala tja, ne pa že k novi spomladanski kampanji. Na račun statistične službe moramo pripisati opombo, da vse do časov deblokade Evrope to ni bila specialna služba z družbenopolitično ali ekonomskopolitično funkcijo. Takšne službe še niso potrebovali, če so kdaj zapisali določene podatke, je šlo to v prilog že znanega bilanciranja. Zapisovanje proizvodnje zaradi obdavčitve (»davek na proizvodnjo«) je povsem realna zadeva, in prav tu moramo iskati vse potrebne stvarne podatke. Vsaka kampanja je trajala le nekaj tednov, v drugi polovici 18. stoletja povprečno osem do deset tednov, v letu skupaj največ enaindvajset tednov ali nekako pet mesecev. Ves ostali čas sta peč na volka ali plavž stala hladna. Govorili smo že o veliki neizkoriščenosti proizvajalnih sredstev v stoletju pred modernizacijo industrije — in prav tu imamo nov dokaz za to dejstvo. Neizkoriščena je bila tudi delovna sila. Najbrž je bila večina rudarjev v večjem delu 18. stoletja v slovenskem prostoru — tudi drugje v Evropi je bil to pogost pojav zlasti v področju gozdnega železa — bolj v kmetijstvu kot v rudarstvu zasidrana množica. Mali kmetje in kočarji so kopali ali so pomagali kopati rudo v času, ko ni bilo večjih poljskih opravil. V času kopanja rude jih je podjetnik zalagal z žitom (v tem primeru ni zalaganje isto kot založništvo!), ki ga je potem pri mezdnem obračunu vkalkuliral v plačilo. Ker taki »rudarji« niso vsi delali marno, so na račun *» AS, Gub. arh 1795—1809, fase. Ill, 1795—1802. 260 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 žita dolgovali podjetniku včasih kar znatne denarje in so pri tem upali, da bodo kdaj le delali tako intenzivno, da bodo dolgove poplačali. Zmogljivost cajnaric skupaj s »predstopnjo« (balošna fužina) je bila precej velika, saj je delo teklo neprekinjeno v vseh delovnih dneh določe­ nega koledarskega leta. Zato so pomanjkanje lastnega surovega železa nadomestili z nakupom v domačih plavžih in v koroških velikih laških fu­ žinah. Nekatere fužine so včasih dokupile petdeset odstotkov in celo tudi več surovega železa drugje. Za naše domače peči na volka in plavže so podatki o višini proizvodnje v tridesetletju 1746—1775 naslednji (vse v tonah) : Peč na volka oziroma plavž 1746 1757 1762 1765 1769 1770 1771 1772 1773 1774 1775 1777 S a v a 213 213 Javornik 157 168 170 193 207 Plavž 101 168 207 Zg. in Sp. Kropa 280 ?403 Zg. in Sp. Železniki 231 Kamna gorica 108 Bistrica- Kamnik 99 65 Zagradec IOO 125 45 Boh. Bistrica Čabar 175 69 Na osnovi teh močno nepopolnih podatkov morda že smemo sklepati, da sta bili najmanj leti 1774 in 1775 vsaj na Gorenjskem kar precej ugodni v primerjavi s prejšnjimi leti. Morda celo pomenita uvod v intenzivnejšo plavžarsko in rudarsko dejavnost in v boljše tržne razmere. Vendar ne mo­ remo zapisati te domneve z večjo trdnostjo. Za kaj takega je še vedno premalo podatkov; ko bodo prišli na dan novi, bo podoba popolnejša. Vse kaže, da je bil plavž na Savi naš najmočnejši plavž in da je sam proizvedel približno toliko kolikor obe ali kroparski ali železnikarski peči na volka. Konkurirala sta mu lahko le plavža na Javorniku ali na Plavžu. Končno moramo še opozoriti na to, da so za Zgornjo in Spodnjo Kropo v letu 1775 zelo verjetno navedli zmotno številko; prav zato smo.ji dodali znak za vprašaj. Za 50 % nižja proizvodnja bi bila realnejša, ker je že proizvodnja za leto 1770 izredno visoka. Medtem ko se navaja za leto 1779 sumarno, da je znašala skupna pro­ izvodnja surovega železa na Kranjskem 1846 ton, kar je morda spodnja meja povprečja v tej deželi, pričenjajo z letom 1780 teči skoraj skozi vse desetletje bogatejši podatki posamezno za devet plavžev in peči na volka (v tonah) : 605 480 222 37 35 169 90 103 71 140 767 232 76 38 724 166 162 190 170 80 80 44 158 276 2050 982 455 176 186 181 73 88 56 160 367 2724 285 178 197 227 210 172 182 301 384 137 144 153 J. ŠORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 261 Peč na volka • oziroma plavž 1779 1780 1782 1784 1785 1786 1787 1788 1789 Sava Javornik Boh. Bistrica Zg. in Sp. Železniki Zg. in Sp. Kropa Kamna gorica Bistrica-Kamnik Zagradec Stara fužina Trenta Mislinja Skupaj 1846 V letih 1785 in 1786 smo uspeli sešteti proizvodnjo skoraj vseh sloven­ skih peči na volka in plavžev. Morda označujeta sešteti količini skrajno zgornjo mejo povprečja; zlasti za leto 1786 velja domneva, da je šlo za iz­ jemno ugodno leto, ki je preseglo zgornjo mejo povprečja. K proizvodnji surovega železa moramo pripisati tole načelno pripombo: dostikrat sta do­ ločena peč na volka ali plavž stala vse leto hladna, ker so normalno delo preprečevala popravila, prezidave, elementarne nesreče, premajhna zaloga železove rude in podobno. Zlasti pogosto so stali manjši reducirni objekti, na primer Bistrica nad Kamnikom, Zagradec, čabar, Trenta, Kamna go­ rica. Za mislinjski plavž nimamo približno prvih dvajset let na voljo no­ benih podatkov, vsaj za zdaj ne, ko pa jih lastnik fužine citira, spoznamo, da je imel kar precejšnjo zmogljivost. Leta 1786 so savski, javorniški in mislinjski plavž skupaj proizvedli skoraj 66 % vsega surovega železa v slo­ venskem prostoru. Večina devetdesetih let 18. stoletja je sicer glede gostote podatkov ne­ koliko revnejša, toda to, kar je zapisano, nas opozarja na tri posebnosti: Prvič, novi plavž v Bohinjski Bistrici, ki je pričel redno proizvajati 1791 in je nadomestil odpravljeni peči na volka tod in v Stari fužini, se je izkazal prav dobro, drugič, Dvor ob Krki je — vsaj v začetku — zablestel, tretjič, novi manjši plavž v Pas jeku je nadkriljeval zagraškega in kamnogoriškega ter se za nekaj časa postavil ob bok vsaj eni ali kroparski ali železnikarski peči na volka. V večjem delu devetdesetih let je proizvodnja nihala takole (v tonah) : Objekt 1791 1792 1793 1794 1795 1796 1797 Bohinj. Bistrica 320 335 389 269 Zg. in Sp. Kropa 142 Zg. in Sp. Železniki Dvor Pasjek . 37 50 111 115 Zagradec Bistrica-Kamnik 50 186 200 100 127 402 Podatki, ki jih navajamo, seveda niso sami sebi namen. So nekakšen kazalec na številčnici družbenega produkta in nas zgovorno poučujejo, da smo v času večanja prosperitete, če te številke povežemo s podatki iz dru- 262 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 gih proizvajalnih sektorjev (tekstil, steklo, opekarstvo, usnje in podobno), potem moremo zlahka ugotoviti, da sta se podjetništvo, zlasti seveda indu­ strijsko podjetništvo in njegova proizvodnja intenzivirala. Momentov, ki so omogočali to intenzivnost, je seveda veliko, na primer večja kupna moč domačega in tujega tržišča, vse večja koncentracija ali osredotočanje pod­ jetnikov na en sam gospodarski posel, čvrstejša povezanost proizvajalcev znotraj založniškega sistema, smotrnejša gospodarska politika državne administracije, itd., itd. S tem so dobila načela kapitalističnega gospodar­ jenja vse večjo možnost prodora. Velik delež pri uveljavljanju takšnih na­ čel imajo nekateri fiziokratski nazori, ki so jih vpeljali v sfero industrije in industrijske politike. O tem bomo več spregovorili nekoliko pozneje, tu naj zadošča le pripomba, da se je fiziokratizem pričel uveljavljati v indu­ strijski politiki države v blagi obliki že po letu 1770, veliko bolj še po letu 1780. Glede železarstva moramo priznati, da so bili dosežki naših plavžev in peči na volka v letih 1785 in zlasti 1786 nekaj izjemnega. Naslednja razpre­ delnica nas bo v tej domnevi potrdila. Vendar se je povprečje proizvodnje dvignilo in ostalo na povečani količini vse do znamenitih vojaških, poli­ tičnih in gospodarskih dogodkov, ki so se pričeli vrstiti z letom 1809. Vzrok za boljšo prodajo v tujino utemeljujemo tudi s povečano potrebo v sploš­ nem ter z vplivom dogodkov v Franciji, ki so po 1790 opozarjali avstrijske politične in vojaške oblasti, da se je treba oskrbeti z določenimi industrij­ skimi proizvodi. Razpredelnica, na katero smo se pravkar sklicevali, je na­ slednja (v tonah) :34b Objekt Sava Javornik Boh. Bistrica Zg. in Sp. Kropa Zg. in Sp. Železniki Kamna gorica Bistrica- Kamnik Zagradec Dvor Pas jek Mislinja Skupaj 1798 551 264 225 159 186 68 47 58 267 1825 1799 257 130 66 253 1800 492 293 172 174 173 76 47 46 227 149 1849 1801 531 207 303 194 166 100 27 46 279 67 1920 1802 502 282 169 157 143 52 26 198 1803 551 215 276 208 159 91 51 37 238 54 1880 1804 285 140 1805 456 220 221 179 141 92 28 25 237 90 1689 1806 181 213 162 53 1807 322 191 118 87 168 76 1808 480 173 69 ' 203 140 69 47 22 168 71 1442 1809 482 168 140 202 161 70 56 22 174 63 1538 Sešteli smo proizvodnjo za leta, ki imajo največ podatkov. Kljub temu, da nam manjkajo podatki za nekatere plavže in peči na volka, smemo vsaj pri teh letih računati, da se je proizvodnja surovega železa gibala med 1600 in 2000 tonami, kar je v povprečju gotovo več, kot prejšnja leta (z izjemo omenjenih dveh izrednih konjunkturnih let). Ta »gotovo več« bo seveda treba še dokazati s podatki, ki jih trenutno nimamo na voljo. Dvom zbu- ™ Za podatke v letih 1798, 1800-1803, 1805, 1808 in 1809 prim, originalne konsignacijske tabele za ^ S n J ? „ 2 , ° c r u d a i ; ^ l h , £ , l o d u k t i h ' z a l e t o ш о i z k a z ° železarski potrebi lesa ali oglja — v AS, Gub. arh 1795—1809, fase. I l l , 1795—1802 (poleg že znane literature). J. SORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 263 jajo dejstva, da je zaradi naravnih okoliščin elan v Pasjeku hitro popustil in leta, ko je plavž stal hladen, so bila vse bolj pogosta. Tudi Dvor je po­ puščal, a se je še lahko kosal z Javornikom, medtem ko je Sava bila prak­ tično nenadkriljiva. Predvsem Bohinjska Bistrica, manj obe kroparski ali obe železnikarski peči na volka skupaj, so bile standardna sredina. Za vse je glavni problem bil ta, kako nakopati čim več železove rude, kajti tehnika kopanja je bila ponekod še zelo podobna nabiranju železove rude. Dvor se je v iskanju zalog gozdnega železa dobesedno razlezel po pol Dolenjske, Bistrica nad Kamnikom je dovažala rudo iz deset ur oddaljenih nahajališč, Kroparji in železnikarji so pretaknili že vso Jelovico in sosednje višine, pasješki rudarji so dodobra pregledali vsak hektar gozda na Kumu in na njegovem predgorju. Dokler smo zaverovani v citirane številke, smo zaverovani v gozdno železo ter v zmogljivost njegovih plavžev in peči na volka. Ko se ozremo okrog sebe na področja pravih rudnikov železa, opazimo po eni strani po­ dobno dinamiko v dogajanju konec 18. stoletja, po drugi strani vse večjo razliko v investicijski in proizvodni zmogljivosti železarskih podjetij. Za ilustracijo tako dinamike kot razlik bomo navedli proizvodnjo surovega že­ leza na Koroškem in porast števila železarskih objektov v nekaterih sever­ nih dednih deželah. Na Koroškem se je proizvodnja vzpenjala takole: Leta 1759 4.480 ton Leta 1794 10.864 ton Leta 1780 5.600 ton Leta 1808 13.059 ton Leta 1783 8.400 ton Leta 1814 4.351 ton Približno dvajset let (1759—1780) je potrebovala proizvodnja, da se je povečala za 20 odstotkov, potem se je v bore treh letih (1780—1783) dvig­ nila za 33 %; v celoti je v teku pol stoletja ali v letih od 1759 do 1808 po­ skočila proizvodnja surovega železa na ozemlju severno od Karavank ne­ kako za 66 %. Takega skoka si proizvodni potencial južno od Karavank ni mogel privoščiti niti v mislih. Opozorimo naj še na to, da se je proizvodnja skrčila od 1809 do 1814 kar za približno 66 % ! Pri severnih dednih deželah se bomo omejili na drugačne podatke, češka je 1776 imela 103 plavže in 131 fužin, dvanajst let pozneje (1788) že 135 plavžev in 290 fužin. Moravska je že zaostajala, saj je 1776 izkazala 80 plavžev in 21 fužin, leta 1789 pa 81 plavžev in 31 fužin. Tisti skromni ostanek šlezije, ki je pripadel Avstriji, je v istem letu 1776 naštel 5 plavžev in tri fužine, trinajst let pozneje (1789) sedem plavžev in pet fužin. Av­ strija nad Anižo se razlikuje v tem smislu, da je zmanjšala število plavžev od šest na štiri (1783 in 1790), število fužin pa povečala od 251 na 284 objektov.35 Paralele so naslednje: Vse dežele izpričujejo proti koncu 18. stoletja čedalje večjo širino in globino industrializacije, le da je dinamika v pro­ storu južno od Karavank umirjenejša od prostora severno od tod. Razlika se je nato večala. Glede razlike v višini kapitala med podjetniki južno od Karavank in severno od njih se bomo omejili na en sam pomemben pri­ mer: tisti Maks Tadej grof Egger, ki je 1791 kupil železarno v Lipici, je pri­ tegnil k sodelovanju v svojih podjetjih 108 deležnikov, ki so mu pomagali ustvariti glavnico v višini 220.000 gld (vračal jih je s štiri odstotnimi ob­ restmi). Toliko kapitala in toliko družabnikov ni mogel v tistem trenutku zbrati še noben gorenjski fužinar, čeprav bogatih trgovcev ni manjkalo. 35 Karl Pribram, Geschichte der österreichischen. Gewerbepolitik von 1740 bis 1860 — Erster Band, 1740 bis 1798, Leipzig 1907, str. 405-̂ 107. 264 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Nekaj resnice je pač še v tem, da je trgovska mentaliteta prevladovala nad industrijsko. 5. Delavstvo Fužine s pripadajočimi plavži in rudniki, če so jih imele, so bile naj- tipičnejši predstavnik klasičnega pojma o fabriki. Proizvajale so namreč s pomočjo ognja in posebnih sredstev za proizvodnjo, na primer kladiv, klešč za žico in podobno. Tudi delavstvo teh fabrik je že dolgo časa imelo posebno mesto med delavstvom raznih industrijskih panog. Podrejeno je bilo rudarskim instancam, po tradiciji je uživalo določene bonitete (na primer oproščenost vojaške službe, reparacijskih del na cestah in podobno) in delo je bilo težje kot y drugih panogah. Medtem ko so dela v rudnikih, pri plavžih in v fužinah opravljali samo moški, pa v kovačijah že ni bilo več tako. Samo za ilustracijo navajamo podatek iz nekega zapisnika, ki pripada letu 1750, češ da dela v Kropi več kot 40 parov kovačev, med njimi tudi žene, vdove in otroci (celo 8 let stari otroci).36 V takšnih in podobnih kovačijah v Železnikih, Kamni gorici in še kje so delale kar cele družine. Nekakšno družinsko delo ni bilo omejeno samo na kovačije; poznajo ga v steklarstvu, v sitarstvu, pozneje tudi v slamnikarstvu. Tu gre za vprašanje zaslužka in ne za problem delitve dela. Zato so pa imeli kovači v koledarskem letu kar 171 prazničnih in le 194 de­ lovnih dni.36a V rudnikih, pri plavžih in v fužinah je bila situacija bistveno drugačna. Bolj ko so prodirali fiziokratski nazori v industrijsko dejavnost, v tem pri­ meru v tradicionalni fužinarski sistem, bolj so čutili spremembe tako pod­ jetniki kot delavci. Te spremembe bomo študirali na primeru bohinjskega kota enostavno zato, ker je prav Zois o tem še največ zapisal. Seveda so spremembe zaznali že po letu 1770, vendar žgoče šele po 1780. Zois na pri­ mer v tolikšni meri, da je prav 1780 izjavil, kako bi bil srečen, ko bi mogel prodati vse svoje fužine za ceno stroškov (Bohinjski fužini, tisto v Bistrici in ono v Stari fužini, je cenil na 100.000 gld ali manj).37 Ni jih prodal, ampak ga v letih 1788—1792 vidimo v Bistrici, na Javorniku in v Mislinji, kako je vneto študiral zagatni položaj in izhod iz njega; odločil se je za modernizacijo obratov in za velike spremembe v organizaciji rudarskega in fužinarskega dela. V rokopisu z naslovom Predpis o plačilu za rudo v Bohinju, ki nosi datum 15. septembra 1788 (na ovitku je tudi napis Rudarski règlement za Bohinj),38 se je pritoževal, da so se razmere zanj pričele slabšati po letu 1780, ko so ukinili nižjega rudarskega sodnika za Bohinj. Ta je namreč z rednimi pregledi reševal vse sporne zadeve med podjetjem in delavci, verjetno največkrat v korist podjetja. Tudi stari sistem glede rudarskih 3 6 ADK, Münz- und Bergwesen, Krain, fase. rd. št. 1574. 36a Poročilo kamnogoriških podjetnikov gubemiju maja 1798 (AS, Gub. arh. 1795—1809, fase. Ill, 1795—1802). — čeprav je poročilo iz leta 1798, smemo verjeti, da je bila taka praksa že dolga tradicija in da so tudi v naslednjih letih, morda celo v desetletjih, prav enako malo delali. To ne velja samo za kamnogoriške žebljarje, čeprav poročilo citira konkretno le njih, temveč za vse gorenjske vigenjške kova­ če. — Kamnogoriški so svoja praznovanja specificirali takole: 52 nedelj, dalje 14 zapovedanih praznikov, ki niso »padli« na nedeljo, potem 26 nezapovedanih praznikov, še 5Ž nadaljnjih dni zato, ker je bil v tednu sistematično en dan prazen »zaradi težkega dela, zaradi oskrbe z življenjskimi potrebščinami in zaradi tehtanja železa pri podjetniku«; ker so vsako soboto delali le do opoldne, so računali 52 polo­ vičnih sobot ali 22,5 dni (!), poleg tega so v postu delali vsako soboto samo do 8. ure zjutraj, kar je skupaj zneslo 4,5 dni. 37 Jože Zontar, Neznana pisma 2ige Zoisa, Kronika II, 1954, str. 188—191. 38 AS, Zoisov arhiv, Ru F III. — Dalje: Marija Verbič, Bohinjsko rudarstvo in fužinarstvo konec 18. stoletja, Kronika IV, 1956, 6—14, Ivan Mohorič, Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, I, Ljubljana 1969, str. 125—128. J. SORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760-1860 265 opravil, glede nakupa rude od rudarjev in glede zalaganja z žitom le-teh namesto totalnega izplačila mezde v gotovini, kar je veljalo od 1743. dalje, se je z novimi uredbami podrl. V boljših jamah so delavci delali samo to­ liko, da so z delom poplačali žito, ki so ga prejemali iz kašče. Več so delali, da so prejeli mezdo tudi v gotovini, le v primerih izredne stiske. Bogatejši podložniki so prihajali v svoje jame na delo samo toliko, da so odrinili druge reflektante. Zaradi novega stanja po letu 1780 niso knapi kar po več let odpirali novih jam in starih niso poglabljali. S tem so spravili plavže v veliko stisko za rudo, Zoisa pa pripravili k reorganizaciji medsebojnih odnosov. V tem času je imel Zois v Bohinju 170 rudarjev, ki so imeli osemurni šiht. Ta je bil takrat v navadi povsod v deželi. Vsaka kompanija je pričela v gori delati v ponedeljek opoldne, zapustiti jo je smela šele v petek po­ poldne. Zaradi težav, ki so se pojavile v novih razmerah in smo jih že omenili, je podjetnik ukinil z 29. septembrom 1788 vsa stara pravila, staro tradicijo, in izjavil, da bo odslej kopal rudo v lastni režiji, da bo torej vpe­ ljal podjetniški način kopanja rude, to je, dogovorjeni, pogodbeni, akordni način izkopa rude. Knapi so bili pravzaprav že od nekdaj zgolj pogodbeni delavci njegovega podjetja, vendar se je sčasoma med njimi zasidralo mnenje, da imajo lastninsko pravico do rudnih jam. Vse, do česar so od 1743 dalje imeli pravico, je bilo le to, da je podjetje od njih kupilo rudo in jim dajalo žito iz kašče. V resnici je prava last rudarjev bil zgolj jamski in drug delovni material, na primer orodje za obtesanje, les, vitel in izpi- rališča za rudo, kočice za spanje in razno orodje. Osnovo za reorganizacijo rudarskega dela je dala dvorna resolucija z dne 4. januarja 1787. Le-ta ukazuje, da se ukineta zalaganje z žitom in zastavnina, dva za Gorenjsko tako značilna pojava, in da se delavci odslej plačujejo samo v gotovini (v nemški veljavi). Na tej osnovi je Zois določil, da bo plačal vsak cent ali 56 kg čiste, oprane in presejane rude po 12 kraj­ carjev. Vse to delo da morajo rudarji opraviti na svoje stroške. Rudo bodo odtehtali kar na gori. Vsak rudar, ki bo v redu opravljal svoje šihte, bo torej dobil prvega v mesecu 4 gld nem. veljave predujma. Do takrat so rudarji kopali rudo na dobro srečo. Podjetnik je po novem odredil, da bodo to delali pod nadzorstvom in vodstvom podjetja, konkretno Bohinjske Bistrice, kamor je s to reorganizacijo osredotočil vodstvo vsega bohinjskega rudarstva in fužinarstva. Od sedaj dalje so rudo iz revirja Jame in Rudno polje začasno še vozili v Staro fužino, iz revirjev Rudna dolina in Gorjuše pa v Bistrico. Lokalni nadzor nad jamami se je poostril; vodil ga je jamski pisar z dvema faktorjema v glavnem revirju na Gor- jušah. Vsi trije so bili podrejeni upravi v Bistrici. Zois je število jaškov in rudarjev zmanjšal; doslej je v 96 jaških delalo 170 mož posadke, odslej je delo teklo le v boljših jaških in le z 80 knapi. Njihovo delovno leto se je odslej pričelo po košnji, to je, na Mihelovo. Rudarjem so tudi povedali, naj nihče ne pride h kašči prej, preden ni faktično pričel delati. Na Mihèlovo so tudi prejeli prvi denar za oktober. Določili so, da podjetje ne bo vzelo rude od nobenega rudarja, ki ni v pogodbenem odnosu s podjetjem. To po­ meni, da odslej ni imelo podjetje sebe več za nekakšno nakupovalnico rude, ampak za firmo, ki dela le s svojimi pogodbenimi delavci. V tem vidimo tehten premik v smer modernejšega podjetništva. Sicer so še naprej ru- darili v glavnem kmetje, vendar ne več vsak, ki si je to omislil, temveč le tisti, ki so ga vpisali v matični list. Po novem niso rudarji smeli praznovati praznikov, ki jih je odpravila omenjena dvorna resolucija. Določili so, da 266 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Slika 4. Del Pohorja nad Mislinjskim grabnom, torej visoko nad Zoisovo fu­ žino s plavžem. Upodobljena (idealizirano?) so tr i opravila: izvoz rude iz jame, razbijanje večjih grud rude, dovoz rude iz drugih jam na delovisce (točneje: od­ hod praznih voz). Obe enoosni vozili — na Kranjskem so takemu vozilu re^li kripa — imata med kolesi železno zavorno palico. Na desni strani obeh vozil je cev za vodo da so mogli prat i rudo kar pri rudnikih. Gozd okoli rovov ali jam je ze razredčen, ker so debla uporabili kot jamski les, dalje v fužinske namene (lope, jezovi, ostrešja) in za kuhanje oglja. - SUka je Tab. 6 v Balthasar Hacquetovi Oryctographiji carniolije, III, Leipzig 1784. kdor bi se spozabil in vseeno praznoval, bo za vsak praznovani dan kazno­ van z odtegljajem enega goldinarja nemške veljave. Za košnjo je podjetje določilo čas od Jakoba do Jerneja (od 25. julija do 24. avgusta). Odslej je morala vsaka kompanija povedati mesec dni prej, kateri jašek bo opustila ali sploh nehala delati, sicer bo zgubila pogodbeni denar in matični list. To je pomenilo, da bodo vse člane kompanije črtali iz mošt- vene knjige. Poostritev delovne discipline je šla še dalje. Določeno je bilo, da bo kompanija zgubila pogodbeni denar in matični list, če je en teden ne bo v določeni jašek (seveda v delovnih mesecih). Podjetje je smelo rudarje prestaviti na drugo delovno mesto, če so to narekovale potrebe, če bi knapi ne pristali na prestavitev, bi bili odpuščeni in bi prav tako zgubili svoj matični list, ki ga je sicer hranila uprava na Bistrici. Isto se je zgodilo s tistimi, ki so sejali rudo z goljufivo mrežo, to je, z mrežo, ki se je razlikovala od tiste prave in jo je hranila uprava,- in ki so dalje rudi naknadno dodajali jalovino; te so izročili višjemu rudarskemu .uradu, da so prejeli zasluženo kazen. Rudo so tehtali dvakrat letno. Zaboj so kot taro odtehtali; pri dežev­ nem vremenu so odbili 5 % teže na račun vlage. Tak odstotek je bil takrat v rabi splošno in povsod. Jamski pisar Anton žerovnik, ki je stoloval s fak­ torjema na Gorjušah, je pričel voditi potrebne knjige s 1. oktobrom 1788. Glede razpršenih delovišč je podjetje sklenilo, da jih bo opustilo, tudi za­ tegadelj, — kot je pripisal Zois, — da bo nadzor v manjšem številu revirjev boljši in enotnejši. J. ŠORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 267 Kmetje so že prej, kmalu po letu 1750, pričeli izsekavati listnati gozd. Posek se je povečal do te mere, da okoli 1770 fužinskim podjetjem ni pre­ ostalo drugega kot da so za drag denar sekala bukve v teže dostopnih kra­ jih. Oblast je tudi ukinila uredbo o pridržanih gozdovih, ki je bila za fu- žinarje zelo ugodna. V smislu te uredbe so bili nekateri večji in izdatnejši gozdovi rezervirani za fužinarje, da so se mogli nemoteno oskrbovati z le­ som oziroma ogljem v korist svojih fužin. Po njeni razveljavitvi se je oglje takoj podražilo. Povrh vsega je še uvedba osebne svobode leta 1782 zmanj­ šala ponudbo delovne sile39 in prepovedali so prisiliti otroke, da bi delali za odplačilo dolgov, ki so jih pri podjetju napravili še njihovi starši. Pre­ poved je izšla pač na osnovi predpisov z dne 20. novembra 1786 in 18. fe­ bruarja 1787, ki niso dovoljevali zaposliti otroke v fabrikah.40 Ker sta se spremenila ves delovni sistem in delovna disciplina,41 ker se je oglje podražilo in ker razpršeno obratovanje ni bilo več rentabilno, se je Zois odločil, da bo namesto dosedanjih dveh vsaksebi oddaljenih peči na volka (Stara fužina, Bistrica) zgradil en sam primeren plavž v Bistrici. Tako se je tudi zgodilo in stara peč na volka v Bistrici je delovala le še do julija 1790, nakar je podjetnik prižgal plavž. Z vsemi naštetimi novostmi in spremembami se je zaključila le prva stopnja modernizacije v smer kapitalizma. Redukcije iz leta 1792 izvirajo iz notranjih strukturnih premikov, ko je šlo podjetniku za koncentracijo delovne sile in povečanje proizvodnje (dve stari peči je zamenjal en sam modernejši plavž), torej za čim večjo rentabilnost en bloc. Zois je gotovo vedel za spremembe v svetu, v Angliji, v Franciji in drugod. Po redukciji 1792 je bilo stanje naslednje:42 Kategorija delavcev 3aV°TSw Bistrica fužina M Ì s l i o Ìn ^ 1792 1792 ^ Delavci v železarni 17 26 Delavci v jeklarni Rudarji Žebljarji Žičarji Dninarji Gozdarji Pisarji, uradniki 5 4 3 Skupaj 96 202 123 149 30 42 19 90 60 3 28 100 1 19 35 5 83 39 Zois je prvotno zapisal v svoje besedilo ». . . weil die' Konkurrenz zum Arbeitsverdienste in der arbeitenden Classe verminderet werden musste«, a je besedico 'arbeitenden' prečrtal in pustil samo tekst »in der Classe« (podčrtal J. S.). — To tolmačimo kot da je za arbeitende Classe imel svoje delavce, zaradi reforme sproščena delovna sila, ki je delo šele iskala, pa bi zanj utegnila biti morda »die (freizügige) Classe«, pri čemer je beseda die Classe zanj kot gospoda in fužinarja pomenila sploh vse podložnike ali die untertänige Classe ali die Classe der Untertanen. 40 Zois je ob tem zapisal: Endlich kam eiie für Krain auf einseitige Vorstellungen eines Advokaten (to bi utegnil biti dr. Jožef Luckmann, rojen v Kropi 27. 2. 1760) eigens geschöpfte Resolution, die das seit 1550 im Lande üblich geweste Verlagsystem gänzlich umwarf, da es verbothen ward, die Kinder der Arbeiter um die Schulden der Eltern in Haftung zu nehmen, und da befohlen ward, alle Löhnungen in baarem Gelde, nach dem Wiener current Fuss, abzureichen (podčrtal J. S.). — Več o dr. Jožefu Luck- mannu, ki je kot Kropar dobro poznal otroško delo v vigenjcih, primerjaj delo, ki ga je napisala Dana Zwitter-Tehovnik, Wirkungen der Französischen Revolution in Krain, Wien—Salzburg 1975, Str. 80—96 (Veröffentlichungen des Historischen Instituts der Universität Salzburg, XII). 41 Temeljno spremembo v delovnih in mezdnih odnosih v Bohinju je Zois nakazal z besedami ». . . und das neue Erzgeding hierinfals in die Fusstapfen des alten Erzkaufs tretten wird . . .«, s čimer je povedal, da stopa na mesto nekdanjega za kmete ugodnega nakupa rude od strani podjetja novi sistem, ki je absolutno ugoden za podjetje, to je, fiksna pogodba o izkopu rude ali tako imenovani izkop na akord. Prejšnji nakup rude ali Erzkauf (podjetje je kupilo rudo pri kmetu-rudarju) je brez odteglja­ jev znašal 16 kr v kranjski veljavi od centa (56 kg), z odtegljaji 12 krajcarjev. — Da se je akord za podjetje obnesel, vidimo iz povečane proizvodnje surovega železa. 42 AS, Zoisov arhiv, fase. 34. 268 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Ker Radovna ni imela svojih rudarjev, se je pač prav na Javorniku zmanjšalo število za deset; Bistrica je zaradi koncentracije rudnih jam na Gorjušah in drugje po hribih zmanjšala število knapov že jeseni 1788, tako da je višje število 90 dokaz novo nastale situacije. Pač pa sta Bistrica in Stara fužina odpustili nekaj pisarjev, medtem ko pričujočih podatkov za Mislinjo trenutno še ne moremo primerjati z vzporednimi navedbami, ve­ ljaj očimi samo zanjo. Seveda se samo z Zoisovimi fužinami ne moremo zadovoljiti, ker bi radi dobili zaokroženo podobo za ves montanistikum v slovenskem prostoru. Strnjene podatke imamo le za Kranjsko v letu 1811,43 za druge fužine le občasne podatke in še to ne za vse obrate. Za Kranjsko so, kot je videti, številke močno zaokrožene navzgor in zato izpostavljene kritiki. Predvsem ne gre samo za rudnike železa, ampak za rudnike in fužine sploh. Kropa je presenetljivo zaokrožena na 1000 delavcev, Kamna gorica na 600 in trži- ške kovačije na 100 delavcev. Res je verjetno, da Ruardove fužine v Beli peči niso bile nič večje od preostalih dveh fužin v istem kraju. Danes še ne vemo, kaj je popisovalec prištel Ruardu v Beli peči, da je dosegel tako visoko številko. Ko bomo imeli na voljo točnejše podatke, bomo mogli raz­ predelnico, ki jo tu objavljamo, bistveno korigirati. To še toliko bolj, ker se nanaša na leto 1811, na leto kriznega obdobja zaradi omenjenih zunanjih okoliščin:44 ? t a p - Podjetje л število s t - __ delavcev 1. Zoisovi rudniki železa na Javorniku 210 2. Rudniki železa v Bohinjski Bistrici 338 3. Ruardovi rudniki železa na Savi 291 4. Ruardovi rudniki železa v Pas jeku 93 5. Auerspergovi rudniki železa na Dvoru 204 6. Urbančičevi rudniki železa v Kamniku 145 7. Rudniki železa v Železnikih skupno 870 8. Rudniki železa v Kropi skupno 1000 9. Rudniki železa v Kamni gorici skupno 600 10. Lazzarinijevi rudniki železa v Zagradcu 94 11. Ruardove fužine v Beli peči 89 12. Cavalarjeve fužine v Beli peči 17 13. Gruberjeve fužine v Beli peči 30 14. Ignaca Jabornigga fužine v Tržiču 43 15. Andreja Jabornigga fužine v Tržiču 43 16. Fužine tržiškega gospostva 55 17. Kovačije v Tržiču skupno 100 18. Kordičeve fužine v Retnem trenutno ne obratujejo 19. Fuchsove fužine v Zgornji Kokri 20 20. Rudnik svinca Elizabete Luckmann v Rižah 47 21. Ruardov rudnik svinca na Savi 10 22. Rudnik svinca Jožefa Žerovca v Knapovžah 6 23., 24., 25., 26. in 27. Premogovniki skupno 62 28. Erarna steklarna v Zagorju ob Savi 60 29. Rudnik živega srebra v Idriji leta 1809 725 Skupaj 5152 Pločevinama Lipica ob Dravi na Koroškem je 1800 imela 33 delavcev, za vrsto drugih fužin v vzhodni polovici slovenskega prostora (razen za 43 Pisec sicer trdi, da se tabela nanaša na leto 1811, toda v to rahlo dvomimo, ker so številke v ne­ katerih primerih presenetljivo visoke. Morda je tabelo res sestavljal v tem letu, se pa podatki nanašajo (vsaj v nekaterih primerih) na eno izmed prejšnjih let, oziroma so sploh mešanica raznih let. 44 AS, Ruardove fužine in rudokop Sava, fase. 8. J. ŠORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 269 Mislinjo) še nimamo podatkov, ki bi temeljili na zanesljivih virih. V sploš­ nem so rudniki imeli precej veliko število rudarjev, medtem ko so fužine štele od 20 do 60 delavcev. Rudarji v premogovnikih se v tem času, ko pre­ mog še ni imel prave veljave, seveda nikakor ne morejo kosati s poklicnimi tovariši pri železovi rudi; mogli so se primerjati kvečjemu s tistimi pri svinčevi rudi. Do tu smo govorili v glavnem le o večjih in največjih železarskih po­ djetjih. Nekoliko moramo pogledati še k vigenjškim žebljarjem, kako so le-ti občutili konjunkturo in zložno usmerjanje v modernejši način medsebojnih delovnih odnosov (podjetnik: delavec) in v nov sistem dela ali v prve oblike kapitalizma. V času konjunkture leta 1807 so na Kranjskem izdelali nov osnutek žebljarskega reda za vigenjške žebljarje, s katerim so dokaj zaostri­ li določbe starega reda iz leta 1802. Novi je med drugim določal tole: Za do­ govarjanje glede sprejema žebljarjev na akordno delo za naslednje kole­ darsko leto so določili izključno samo Mihelov teden in noben drug termin. Pomembno je, da poudarimo, kako so naglašali določbo, da kalo ne sme biti večji od tistega, ki ga je določil fužinski red za Koroško (bojda 30-odstotni kalo) in da bo vsaj žebljar plačal goldinar kazni, če bo svojevoljno prazno­ val. Kot prej pri Zoisu beremo sedaj tudi pri žebljarjih, da otroci nikakor ne smejo delati za poravnavo dolgov, ki so jih »pridobili« še njihovi starši. Pač pa je za žebljarje gotovo bila zelo boleča določba, ki je prepovedala skrito kupčijo (Schleichhandel) s tako imenovanimi avanzo žeblji. Avanzo žeblji so sicer pripadali žebljar ju, ker jih je izdelal iz kala, iz izmeta, ki je nastajal v podjetju. Ker so pa žeblje vendarle kovali iz gospodarjevega že­ leza in v gospodarjevi delavnici, je bil od sedaj dalje žebljar dolžan prodati gospodarju žeblje po kurentni ceni. žebljar jih torej odslej ni smel več pro­ dajati »pod roko«. Starodavni praksi se je bližal konec. — Pri vsem tem nam ne gre za poizvedovanje, koliko so se žebljar j i ustrašili ali ne ustrašili strožjih določb, temveč za to, da opozorimo, kako so od delavcev zahtevali vse večjo delovno disciplino in red ter s tem izganjali iz podjetij domačnost in familijarnost, ne samo iz velikih podjetij, temveč tudi iz manjših in naj­ manjših.443 Brali smo že, kako so naši fužinarji dodatne količine surovega železa kupovali v koroških plavžih. Vzpostavitev Ilirskih provinc je podjetnike spet prisilila k nadaljnjim redukcijam delovne sile. Avstrijska vlada je prepovedala izvoz surovega železa iz svojega dela dežel v te province in od decembra 1809 dalje res ni prišla nobena večja pošiljka v francoski del njenega nekdanjega ozemlja. Posledica je bila, da so podjetniki bili prisi^ ljeni obdržati na delu le toliko delavcev, kolikor je bilo potrebnih za to^ da so podelali domače surovo železo. Ostale so odpustili. Kdaj in koga so redukcije najbolj prizadele, bo pokazala tale razpredelnica:45 Redukcija je najbolj prizadela rudarje, drvarje, ogljarje in žebljarje. V splošnem sta Radovna in Javornik reducirala 43 % zaposlenih, Bistrica in Stara fužina celo 47 % delavcev. V glavnem je podjetnik izločil predvsem manj kvalificirane delavce, medtem ko je ostalo število visokokvalificiranih delavcev in pisarjev nespremenjeno ali bilo znatno manj znižano. Odprava Ilirskih provinc še nikakor ni pomenila odprave vseh težav, ki so se nakopičile pred tem dogodkom. Kdor je takrat mislil, da bo uki­ nitev celinske zapore povzročila novo industrijsko konjunkturo, se je hudo zmotil. Ukinitev je namreč prvenstveno koristila dosedanjemu »zaporniku« «• AS, Gub. arh. 1795—1809, fase. I l l , 1803—1809. 0 AS, Zoisov arhiv, fase. 29. 270 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Zoisova jeklarna Zoisova železarna t j u i L i v v o j biYiax м.л.а. • v i -i • Kategorija delavcev R a d o v n a - J a v o r n i k „ о ћ . т а ^ ^ Ж ^ Boh. Bistrica—Stara fužina 1810 1811 1812 1810 1811 1812 Rudarji Drvarji in ogljarji Drobilci rude Plavžarji Kovači pri presnanju Kovači pri kladivih žebljarji Fužinski tesarji Čuvaji skladišč Domači vozniki Faktorji in pisarji 32 94 12 8 15 4 8 3 4 5 24 56 10 8 15 4 6 2 3 5 18 48 6 8 12 3 3 2 2 5 94 150 8 9 9 8 160 6 3 5 2 70 130 6 9 9 6 100 4 2 4 2 45 82 4 9 4 6 80 3 1 3 2 Skupaj 185 133 107 454 342 239 — Angliji. Z obsežnim izvozom svojega blaga je tako rekoč zatrpala vsa pomembnejša evropska pristanišča in Evropo ponovno blokirala, sedaj se­ veda z drugačnimi sredstvi, z nizkimi cenami svojih preštevilnih izdelkov. To je občutil tudi znaten del Notranje Avstrije. Koroška je na primer še 1808 proizvedla v svojih 19 plavžih že 13.059 ton surovega železa. Leta 1814 je brezdelno počivalo 11 glavnih plavžev (60%), proizvodnja pa je padla na tretjino nekdanje proizvodnje. Da so to močno občutili tudi rudarji, plavžarji in fužinarji, ni treba posebej poudarjati. Za ta del Notranje Av­ strije še nimamo zadostnih podatkov o redukcijah delavcev, za slovenski prostor pa smo glede tega precej na boljšem. Primerjava med leti 1809 in 1817 je kar precej zgovorna:46 р..л: п „ Število deležnikov Zmanjšanje e 1809 1817 za okoli Železniki 41 8 80 % Kropa 58 12 80 % Kamna gorica 14 5 64 % Skupaj 113 25, 7 8 % Potrebna je bila dolga vrsta let, da se je število deležnikov pomnožilo, da se je proizvodnja popravila in da je število delavcev spet poraslo. Re­ dukcije delavcev so bile namreč znatne. Sodobniki navajajo, da je Zois odpustil iz vseh svojih podjetij 350 delavcev, Ruard iz svojih številnih obratov celo prek 600 delavcev, Dvor 124 delavcev (od 216 v letu 1809 na 92 v letu 1817). Pri žebljarjih omenjenih petih fužin je bila redukcija takš- nale: usuino Število žebljarjev Zmanjšanje u l e 1809 1817 za okoli Železniki 420 292 30 % Kropa 620 360 4 2 % Kamna gorica 350 208 4 0 % Skupaj 1390 860 3 8 % Kot da bi se dogovorili, so vsi montanistični podjetniki na Kranjskem in Koroškem navedli kot vzroke za takšno derutno stanje naslednje štiri točke: povišana izvozna carina, večji davki, porast življenjskih stroškov, « AS, Gubernijski arhiv, Reg VIII, fase. 58, 1817—1834. J. SORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760-1860 271 pritisk tuje konkurence. Prva dva elementa sta šla v korist državne bla­ gajne in vrhovna administracija ni imela namena, tu kaj popustiti, tret­ jega elementa ni mogel seveda nihče uspešno razrešiti z dekretom, in glede tuje konkurence so podjetniki trdili, da sta angleško in švedsko železo (in svinec) celo v sredozemskem bazenu cenejša povprečno za 20 odstotkov ter da more in mora država tu pač nekaj ukreniti, še 1824 so vsi fužinarski podjetniki iz obeh dežel kolektivno prosili za odstranitev ovir. Končno je državna oblast le zmanjšala carinske postavke in druga plačila. 6. Nov vzpon klasičnega fužinarstva in prve odločilne strukturne spre­ membe Seznanili smo se z železarstvom v kriznem obdobju in naglasili nekaj elementov, ki dokazujejo krizo. Vendar ni bilo povsod tako. Fužina v Mi- slinji je prejemala koncesije prav v letih 1812, 1827 in 1837; Muti so točno 1816 dali koncesijo za ogenj, ki je pomagal izdelovati valjano železo. Auer- spergov Tržič se je razveselil koncesije za plavž že 1817, čeprav je ta visoka peč ugasnila 1831.47 Ko je plavž zagorel, so Grmovko ali Tržič III (Polakovo kosamo) spremenili v jeklamo,48 medtem ko je Tržič I dokončno prejel 1823 koncesijo za montiranje peči, ki je izdelovala cementno jeklo.49 Jabor- nigovemu Tržiču II so podpisali nadaljnje koncesije 1821 in 1830.50 Fuži- narju na Javorniku so vročili dovoljenje za fino tezanje jekla 1827. še neki drug moment opozarja po eni strani na konjunkturo, po drugi strani na spreminjanje odnosa do delavcev. Zois je 1831 sporočil svojim kovačem na Javorniku, da bo v letu 1832 ostal zaposlen in plačan pač po opravljenem delu le tisti, ki bo izdeloval brezhibno blago in ne bo presegel 25-odstotnega kala. Kdor bo imel med letom večji kalo, torej večji upadek, več izmečka pri kovanju, bo odpuščen in omenjeno plačilo se bo obračunalo kot da je imel krajši delovni čas (= več ko bo izmečka, krajši bo obračunski delovni čas). Oboje, konjunktura in spreminjanje odnosa, je logična odvisnost: za­ radi konjunkture je podjetnik terjal od svojih delavcev maksimum napora in pozornosti (konec klasične lagodnosti), manjša količina izmečka je po­ cenila proizvodnjo, ker ni bilo treba tako pogosto pretapljati ostankov iz­ pod kladiva. Upadek je vsekakor še vedno velik; bistveno se je zmanjšal z dodatnimi strojnimi napravami, z vpeljavo valjanja in podobno, do česar je prišlo na Gorenjskem v splošnem precej pozneje. Zoisova kalkulacija je vredna vse pozornosti. Toda na severovzhodnem obrobju slovenskega prostora se je dogajalo nekaj revolucionarnega, nekaj, kar je pomenilo bistveno odločilen korak v modernizacijo železarske indu­ strije pri nas in v znatnem delu Avstrije sploh. Rosthorni z Dunaja so namreč dogradili 1835 železarno na Prevaljah in vanjo vgradili šest mo­ dernih, pudlovk, valjamo, vrsto kvalitetnih ognjev in specialnih kladiv. Eksperimentirali so z leškim lignitom in ga hoteli na vsak način vključiti v proizvajalni postopek. Uspeli so in rezultat tega dela je bil doma in v do­ ločenem delu Avstrije vse kaj drugega prej kot neopazen: od 1838 dalje so proizvajali železniške tračnice, od 1842 osi, od 1844 obroče za kolesa. Misli- nja ni hotela zaostajati: 1840 so ji koncesionirali valjamo, kupolko in peč za fine metale (= za kvalitetno jeklo). Od kdaj naprej sta izdelovali osi za УК? //^AS, Rudarska knjiga M 1, str. 57, dalje M 27, str. 43. 1 ОЧ ( " £ S ' R u d a r - k n i - M 1. s t r - 8 5 ' d a l J e м 1 3 . s t r - 2 0 i n 31. г X i v o z a r i t i je bilo' treba palice mehkega železa v ogljenem prahu v neprodušno zaprtih kamenitih za- /л л ir- bojih, varnih pred ognjem. Pri tem se je palično železo vezalo s toliko ogljika, kolikor je bilo potrebno i?Zi za preobrazbo na jeklo. ' ' /• (j? AS, Rud: knj. M 1, str. 69, dalje M 9, str. 5, potem M 13, str. 19, končno M 27, str. 43. 2>Хз 272 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 vagone tudi železarni v Mislinji in Borovljah, še ne vemo točno, vsekakor sta bili 1870 že uvrščeni v skupino proizvajalcev takšnih osi. Veliko zaslug za napredek domačih železarn je pripadlo domačim stro­ kovnjakom. Celjan Jožef Senica (1816—1886), ki je študiral tehnične vede na Dunaju, je pet let (1835—1840) delal v Mislinji, ko pa je končal še ru­ darsko šolo, je v isti Mislinji postal rudniški in fužinski upravitelj (1842— 1845) ; od 1850 dalje je bil direktor srednjekoroške železarne Frantschach in pod njegovim vodstvom so tu izdelovali tračnice za semmerinško progo. Od 1854 do 1859 je bil rudniški in fužinski direktor na Javorniku. Boro- veljčan Valentin Poschinger (1828—1900), sin tamkajšnjega puškarja, je končal rudarsko akademijo v Leobnu in se 1858 zaposlil v Kokri, potem na Javorniku. Ljubljančan Anton Jugovic (1836—1902) je absolviral tehniko v Gradcu in rudarsko akademijo v Leobnu, potem se je zaposlil v Mislinji in postal tudi njen upravitelj. Gradil je bessemerko na Prevaljah, vpeljal Siemensove peči na štajersko in uvedel izdelavo opeke iz žlindre. Matija Jaric (1835—1901) iz koroškega Hrastovca je študiral montanistiko v šti- avnici in pozneje postal rudarski direktor podjetja österreichisch-Alpine Montangesellschaft, nato rudarski svetnik. In tako dalje. Teh nekaj pri­ merov zadostuje za ugotovitev, da domačini niso stali ob strani, ko je šlo za modernizacijo domačih železarn in da so bili močna postavka v celotnem industrializacij skem procesu slovenskega prostora. V glavnem so vstopali v službo tik pred 1840, še bolj po tem letu.51 Dvor je postal urejena in ambiciozna železarna šele pod vodstvom Ignaca Pantza. Proslavil se je tudi s tem, da je kot drugi v Avstriji (prva je bila spomladi ali poleti 1834 neka češka visoka peč) vpihaval vročo sapo v plavž. Pri prvi kampanji 1834—1835 je dobil temperaturo zraka 110° R (137,5° C), v drugi kampanji 1835—1836 je z zboljšanim aparatom že dosegel 325° C, v tretji kampanji 1836—1837 celo 362,5° C. Pri teh poskusih je so­ deloval nameščenec direkcije Friderik Bruno Andrieu, od 1841 fužinski kontrolor v Vordernbergu, od 1850 dalje graditelj moderne železarne v što- rah (od 1850 do konca 1858 velika konjunktura za železarstvo!) in lastnik koncesije za enajst pudlovk, tri varilne peči in dve žarilni peči, dve valjčni liniji, prvo za grobo, drugo za fino valjanje, štiri parne kotle itd. štore so od začetka šestdesetih let izdelovale odlične oklepne plošče za avstrijsko vojno mornarico in ladijski inženir Lučavnik, ki jih je 1865 preskušal, se je o njih izrekel kar pohvalno.52 Okrog leta 1840 nastopajoča konjunkturna doba je povzročila, da so se modernizirale vse pomembnejše železarne. Zgornji in Spodnji Železniki so 1835 prejeli koncesijo za drugi talilni ogenj, podobno se je štiri leta pozneje razširil tudi Andrioli. Prav tako 1839 je smel Ruard premestiti svoj pasješki plavž v Zagorje ob Savi (česar sicer ni uresničil) in dovolili so mu, da ob izlivu Medije v Savo zgradi pudlarno in valjamo pločevine raznih debelin. Gradnja se je pričela 1842; niso je — vse tako kaže — dokončali, če pa so jo (dobro ohranjene ruševine so močan argument za to), so okoli 1848 že 51 österreichische Zeitschrift für Berg- und Hüttenwesen: za Senico 34. Jgg, 1886, Vereins-Mitteilun­ gen, str. 122; za Pošingerja 48. Jgg, 1900, Vereins-Mitteilungen, str. 64; za Jugovića 50. Jgg, 1902, Vereins- Mitteilungen, str. 16; za Jarica 49. Jgg, 1901, Vereins-Mitteilungen, str. 28. — Prim, tudi Naši znameniti tehniki. Ljubljana 1966 (za razna področja znanosti). <(")Innerösterreichisches Industrie- und Gewerbeblatt, IV. Jgg, Grätz 1842, str. 39, dalje še III. Jgg, 1841, Mr. 403; za Lučavnika (tudi Lučovnika) österreichische Zeitschrift für Bere- und Hüttenwesen, 13. Jgg, 1865, str. 4. — Isti časopis, 14. Jgg, 1866, str. 159, piše, da je bila oklepna fregata Habsburg oprem­ ljena z oklepnimi ploščami, izdelanimi v železarnah Store in Zeltweg. Store so izdelovale takšne plošče vsaj od 1862 dalje. — Viktor Lučavnik je bil od 1870 do 1896 profesor na Trgovski in navtični akademiji v Trstu (Srečko Vilhar, Katalog pomorske literature Studijske knjižnice v Kopru; O morju in pomorstvu, Koper 1967, str. 8 in 12. — Dalje še Miroslav Pahor, Slovenski dijaki in študentje na pomorskih šolah (1754—1941); zbornik z naslovom 10 let Višje pomorske šole Piran, Portorož 1970, str. 56). J. SORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 273 opustili vsak nadaljnji trud. Prav takrat, ko so začeli s temi deli v Zagorju, je smela montirati valjamo za valjano železo različnih debelin tudi Kokra. Bohinjska Bistrica je zaostajala; koncesijo za valjamo so ji vročili šele 1847. Navadna kovačija v Mostah pri Žirovnici se je 1844 preobrazila v fu­ žino za fino tezanje, dve leti pozneje ji je sledila po isti poti še Bistrica pod Retno, potem ko se je razširila. Dvor je smel 1848 spremeniti dva talilna ognja na jeklo v tri kupolke. Ob teh modernizacijah so v štiridesetih letih 19. stoletja pričeli tudi v Avstriji nadomeščati stare klasične tèrmine ogenj za presnanje, talilni ogenj, žarilni ogenj in podobno, z novimi besedami. Seveda ni šlo pri tem zgolj za menjavo besed, ampak tudi za spremembo strukture celotnega po- stopka oziroma proizvajalnega postopka, kar je rezultat vnetega študija kemije, fizike in tehnologije nasploh. Pudlovke, kupolke in podobne racio- nalnejše peči so spodrinile klasiko in vzporedno s tem so od navedenega desetletja dalje le še redkokdaj govorili o fužinah. Razpravljali so o žele­ zarnah, o jeklarnah; o fužinah le v primerih, ko je šlo za manjši in ne- modernizirani železarski obrat, železarna v Bohinjski Bistrici je smela vgraditi peč za cementno jeklo 1853, istočasno Ruardova Sava kupolko. Ponikve (južno od Turjaka) so dočakale stavbno dovoljenje za železarno in plavž 1855, koncesijo za pogon plavža dve leti pozneje.523 Ponikve so ste­ kle v času, ko je avstrijsko železarstvo zašlo v krizo zaradi tega, ker je država znižala carino na angleške izdelke (tračnice in podobno) za pet­ deset odstotkov in več. Komaj je steklo delo v Ponikvah, že so morali vse delo ustaviti (1859), ker ni bilo kvalitetne železove rude; s slabšo rudo pro­ izvodnja ni bila rentabilna. Kmalu po tistem, ko je kvalitetna jeklarna grofa Thurna na Ravnah vgradila še pudlarno in valjamo (1853—1854), je dal Bessemer patentirati svoj talilni postopek (1856) in z njim odprl novo stran v zgodovini železarstva.526 Tik pred tem patentiranjem je (1855) de­ lovalo v slovenskem prostoru 36 rafinirnic (Kranjska 17, slovenska Koroška 11, slovenska štajerska 8) in skupaj 12 plavžev, od tega na Kranjskem devet, na slovenskem štajerskem dva, na slovenskem Koroškem eden. Iz­ med mnogih možnih primerjav se omejujemo na eno samo, ki se tiče šte­ vila zaposlenih delavcev. Prevaljska železarna je imela 604 zaposlene ljudi, od tega 560 delavcev, vseh osem rafinirnic slovenske štajerske 758 zapo­ slenih, od tega 697 delavcev, če bi upoštevali še Thumove obrate na Rav­ nah, v črni in Mežici, bi koncentracija železarstva v Mežiški dolini daleč prekosila vso slovensko štajersko s svojim razpršenim železarstvom.53 Vsekakor se moramo vrniti k proizvodnji surovega železa na Sloven­ skem. Do 1830 ni skupna proizvodnja — vsaj kolikor smo preverili do se­ daj — nikoli presegla 2000 ton. V teku naslednjih 15 let se je podvojila, do viška v letu 1862 več kot početverila. Računana v tonah je proizvodnja napredovala takole: Večjo zmogljivost taljenja plavžev so dosegli na dva načina: prvič, z zvišanjem plavža, drugič, s povečanjem števila talilnih tednov. Leta 1780 je bil savski plavž visok le 7,5 metrov. V času konjunkture sredi 19. stoletja so bili plavži že višji: leta 1853 so zgradili novi visoki peči na Javorniku in 52a AS, Bergbuchs Urkunden 1877—1885 (za Kranjsko), št. 565 de 1880. Kb Napredek po Evropi je zasledoval in ga širil v Avstriji profesor na Joanneumu Peter Tunner; o tem je napisal več del, na pnmer: Ueber den gegenwärtigen Stand des Puddelfrischprozesses und ?f?oe r^-, r,Va, l t e n , z u r Innerosterreichischen Heerdfrischerey, Wien 1838; Ueber Rails-Fabrikation, Wien 183»; Die Walzwerke als Stellvertreter der Hämmer im Eisenhüttenwesen, Grätz 1839; Beiträge zur Ab­ änderungen der ìnnerósterreichischen Herdfrischerei (Grätz 1845). — Obravnava tudi stanje v železarstvu na Kranjskem; vsa dela so ilustrirana. » Osterr. Zeitschrift für Berg- und Hüttenwesen VIII, 1860, str. 263. 274 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Leto 1832 1836 1837 1844 1850 1853 1857 1859 1860 1861 1862 Kranjska 1530 1959 2801 3193 3207 3703 5108 5912 6072 6369 6744 Slov. Štajerska 307 334 370 415 473 914 1724 1088 1200 993 1164 Slov. Koroška 291 310 302 397 411 609 717 876 1019 816 1017 Skupaj 2128 2603 3473 4005 4091 5226 7549 7876 8291 8178 8925 na Savi, tako da je bil javorniški plavž visok 11,4 m, savski 12 metrov. Nekaj let nato so pregledali še druge plavže in ugotovili, da je tisti v Bohinjski Bistrici visok 8,8 m, v Kropi spodnji 5,7 m, zgornji 5,2 m. Višji je bil plavž v Fužini pod Bohorjem (9,5 m), mislinjski ga je za spoznanje presegal (9,8m). Oba nova plavža, ki so ju postavili v Gradacu in Ponikvah, sta bila takrat najvišja tovrstna objekta na Slovenskem: gradaški je meril v višino 13,3 m, ponikevski celo 14,2 metra. Dva inženirja v štorah sta po postopku, ki so jima ga privilegirali 1860, proizvajala surovo železo iz rude in žlindre; v ta namen sta v železarni zgradila talilno peč, visoko 5 metrov, ki je bila precej podobna kupolni peči, ni pa bila kupolna peč. Ta majhni plavž posebne oblike je služil eksperimentiranju, zato ga nismo upoštevali v nobeni razpredelnici. Tako je ostalo naslednjih 15—20 let; po 1870 so jih pričeli spet zviše­ vati: bajdiškega so dvignili za 2,2 metra (1871), savskega že 1875 za več kot 5 metrov, da je dosegel višino 17,2 metra itd. Talilni tedni so bili pri naših plavžih zelo skromni po številu, češki plavži so 1862 talili že 50 tednov, zgornještajerski plavži 41 tednov, oba slo- venskoštajerska in koroški povprečno 33 tednov, kranjski celo samo 21 ted­ nov. To pomeni, da so kranjski obratovali le po približno pet mesecev na leto. Ker sta bili letno dve talilni kampanji, je na jesensko odpadlo dva meseca taljenja, na spomladansko tri mesece. Približno tako je na Sloven­ skem ostalo vse do 1870, torej do pričetka obratovanja oziroma taljenja v prevaljskem plavžu; ta je obratoval že kar 43 tednov letno ali celih deset mesecev.54 Spričo dejstva, da je bilo slovensko ozemlje področje gozdnega-železa in da so domačini še vedno talili s plavži manjšega volumna, ni nič ne­ navadnega, da je proizvodnja znašala le tri do štiri odstotke vse avstrijske proizvodnje surovega železa. V proizvodnji je vodil gorenjski kot, toda svoji povprečji sta dvignili tudi vzhodna Slovenija (Mislinja, Fužina pod Bohor­ jem) in severni slovenski prostor (Bajdiše, Borovljev Bistrica v Rožu). Go­ renjska je v navedenih letih producirala od 68 do 83 % vsega slovenskega surovega železa, natal j enega na klasičen način, to je, s pomočjo oglja in vodnih pogonov. Prav leta 1862, ko so gorenjski plavži in peči na volka dosegli svoj maksimum glede količine, je bila udeležba 75-odstotna. Po tem letu se je Gorenjska izčrpala in krivulja se je obrnila navzdol. Prav ob koncu tistih let, s katerimi zaključujemo našo razpravo, se je sunkovito dvignila proizvodnja slovenske Koroške — beri: prevaljskega plavža na koks. Padanje gorenjske proizvodnje, dviganje koroške in nihanje štajer­ ske produkcije surovega železa nam dokumentira naslednja razpredelnica ;(v tonah) : 54 Der Bergwerks-Betrieb .... der österr,.-Ungar. Monarchie . . . für das Jahr 1871, Wien 1873, Str. 136. J. ŠORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760-1860 275 Leto 1863 1864 1865 , 1866 Ì867 1868 1869 1870 1871 Kranjska 5 716 5 327 4183 2 787 3 956 5 139 5 180 < 3 583 3 866 Slov. Štajerska 1272 820 1257 1715 1372 1097 1196 871 1130 Slov. Koroška 1103 1-243 1167 1209 996 1384 1417 5 255 7 752 Skupaj 8 091 7 390 6 562 5 711 6 324 7 620 7 793 9 709 12 748 Skupna proizvodnja obeh slovenskoštajerskih plavžev je dosegla svoj višek leta 1866, pri čemer je bil mislinjski plavž precej zmogljivejši od fu­ žinskega. Kranjska industrijska družba je kupila vse Zoisove in Ruardove obrate v času njihove velike recesije in prve znatne zadolženosti obeh biv­ ših lastnikov. Verjetno so hoteli ljubljanski grosisti-upniki, predvsem firma Luckmann, z nakupom zavarovati svoje kredite, svoja posojila, toda dej­ stvo je, da je terjala modernizacija obeh zastarelih železarn in jeklarn ogromna investicijska sredstva; domači grosisti in banke jih niso zmogle in zato so pritegnili k sanaciji — tuji kapital (najprej dunajskega, pozneje še berlinskega). Prevaljski plavž je prav gotovo predstavljal znatno cezuro v proizvod­ nji surovega železa v slovenskem prostoru. Proizvajal ga je iz uvožene hüt- tenberške železove rude. Novost je tudi v naslednjem dejstvu: leta 1871 je delovalo v Avstriji 132 plavžev in samo devet jih je uporabljalo koks v talil­ nem postopku (okoli 7 odstotkov). Koks in oglje je mešalo šest plavžev, med njimi mislinjski, s koksom, premogom in ogljem so talili železovo rudo v dveh plavžih, z antracitom in ogljem pa v enem plavžu. Prevaljski plavž, ki je talil izključno samo s koksom, je bil potemtakem pomemben celo v avstrijskem merilu. 7. Delavstvo v zmoderniziranem železarstvu Ko je 1835 prosila železarna na Dvoru za podelitev deželne fabriške koncesije,55 je v vlogi navedla, da dela zanjo prek 800 ljudi in da proizvaja litoželezne izdelke tudi za armado. V prošnji za izstavitev podobnega do­ kumenta 1847 je bila Serafina Zois veliko bolj pedantna; točno je popisala vsa proizvajalna sredstva in dodala, da zanjo dela 230 ogljarjev, 150 rudar­ jev, 30 žebljarjev, 23 fužinarjev, 15 plavžarjev itd., skupaj 502 človeka. Zu­ naj tega števila je vožnje opravljalo okoli 160 kmetov, pozimi je 450 ljudi vozilo oglje na saneh. Konjunktura se je — s presledkom v letih 1848—1849 — nadaljevala y glavnem vse do poletja ali jeseni 1858, ko so nekateri obrati zelo skrčili proizvodnjo. Prav trenutek prevesenja konjunkture v recesijo smo zajeli v razpredelnico in se omejili samo na število delavcev (brez proizvodnje), ker je le-te vedno prve doletela posledica recesije, to je, redukcija: 7 C\<) Гђ AS, Rudar. knj . M 28, str. 297; za deželni privilegij M 13, str . 15. 276 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Podjetje Rosthorn ' Zois Ruard Putzer Leto 1857 1858 1857 1858 1857 1858 1859 1857 1858 De­ lavci 1766 1768 106 103 350 100 Ru­ darji 134 156 174 Fuži- narji 78 80 86 Dni­ narji 750 820 452 - 485 490 Va­ jenci 20 33 17 17 18 10 Nad. zor. 9 12 9 9 - 4 4 Moj­ stri 3 3 Urad­ niki 13 16 9 9 7 7 Sku­ paj 1808 1829 894 961 664 721 750 379 121 Svoje delavce je specificiral samo Ruard; če bi tako napravil tudi Rost- ftorn, bi moral v koloni »rudarji« navesti kopače premoga na Lešah ker kopačev železove rude ni imel. V premogovniku je tačas delalo okoli 300 delavcev (rudarjev, tesarjev, opekarjev, voznikov premoga, odbiralcev itd ) Njegovi samski delavci so stanovali v kasarnah, poročeni so imeli posa­ mezne hišice s skromno ohišnico. Oboje je dajalo podjetje rudarjem v za­ kup, za vse prevaljske delavce je funkcionirala bolnišnica, lekarni pa sta bili dve, pri železarni in pri premogovniku. Dobro za nas bi bilo, če bi Rost- horn navedel v koloni »dninarji« število voznikov, gozdnih delavcev in po­ dobnih nekvalificiranih zaposlencev. Kajti s septembrom 1858 se je število delavcev silno skrčilo: odpuščenih je bilo 1252 delavcev in rudarjev, tako da je ostalo na delu le 516 delavcev in 10 vajencev (23 vajencev odpušče­ nih). Nas bi zelo zanimalo zvedeti, v kakšnih sorazmerjih je redukcija pri­ zadela določene skupine poklicev in dninarjev (nekvalificiranih delavcev), zaradi tega lahko samo splošno rečemo, da je bil kvalificirani kader veliko manj prizadet kot nekvalificirani, rudarji v premogovniku pa spet veliko bolj kot kvalificirani v železarni. Putzer jeva železarna v štorah je bila še mlada železarna, zato je re­ cesijo prej občutila kot prevaljski obrat. Putzer je že v jeseni 1857 zredu- ciral število delavcev za sto (od 350 na 250) in število vajencev za tri (od 18 na 15). V prvi polovici 1858 je sledila druga redukcija; njen rezultat je za­ pisan v razpredelnici. Pred prvo redukcijo je podjetnik imel v premogov­ niku Pecovje 397 dninarjev in rudarjev, na koncu je ostalo le še 108 zapo­ slencev. r Vedeti moramo, da sta Prevalje in štore bili pudlarni in valjarni pri­ rejeni za izdelovanje železniških tračnic in podobnih modernih izdelkov Ker je takrat država na veliko uvažala" angleške tračnice, ki so bile po iz­ javah strokovnjakov slabše kakovosti kot domače tračnice, zato pa nepri­ merno cenejše, sta najprej zabredli v težave prav obe omenjeni pudlarni m valjarni. Zois in Ruard sta proizvajala klasično komercialno železo in izdelke iz njega, zato ju recesija ni prizadela. Nasprotno, oba sta dobro uspevala; to dokazujejo številke zaposlenih delavcev. Za druge obrate še nimamo zadovoljivih podatkov za delavce prav za omenjena leta. Auerspergov Dvor je bil zelo velika železolivarna, ki je'l855 imela 88 fužinarjev, 29 vajencev, dva mojstra in tri uradnike (za rudarje voznike, gozdne delavce še ne vemo) ; Thurnova obrata, prvi v črni je imel stiri presne ognje, valjamo, dve težki kladivi, žičarno in parni stroj 40 KM drugi v Mežici je imel presni ogenj in žičarno (v celoti 19 klešč za vlečenje žice m 8 panjev za izdelavo žičnikov), sta oba imela skupaj 60 fužinarjev deset mojstrov, štiri vajence in štiri uradnike. — Mislinja je 1857 imela 55 rudarjev, Fužina 24 rudarjev, Muta osem fužinarjev, tri vajence ter po J. SORN: PREGLED NAŠEGA ŽELEZARSTVA 1760—1860 277 enega mojstra in uradnika, medtem ko sta Vitanje in Oplotnica skupaj imeli 57 delavcev (brez specifikacije), po sedem mojstrov in vajencev ter tri uradnike. Za vse te železarske obrate še ne vemo, kako so doživljali re­ cesijo, je pa zelo verjetno, da je sploh niso občutili. Z u s a m m e n f a s s u n g EINE ÜBERSICHT DES SLOWENISCHEN EISENHÜTTENWESENS IN DER ZWEITEN HÄLFTE DES 18. UND DER ERSTEN HÄLFTE DES 19. JAHRHUNDERTS Von den maria-theresianischen Reformen wurde auch das m o n t a n i s t i - c u m bzw. das Eisenhüttenwesen berührt. Die steierische Hammerordnung wurde am 25. 9. 1748 veröffentlicht, die Kärntner Hammerordnung, die auch für Krain galt, am 24. 4. 1759. Auf Grund der beiden Hammerordnungen und nach der Durch­ sicht von Konzessionsurkunden konnten alle Eisenhammerwerke im slowenischen Nationalraum kategorisiert werden. Aus der Systemisierung ging hervor, daß der Schwerpunkt des Hüttenwesens auf dem Betrieb von Brescianhammern lag. Vor der Inkrafttretung der beiden Hammerordnungen waren im slowenischen Natio­ nalraum wenigstens 31 Eisenhammerwerke in Betrieb gewesen, mit fünfzehn Stuck- und Flossöfen, mit wenigstens 66 verschiedenen Frischherden und mit we­ nigstens 63 verschiedenen Hammern. In der Zeit der Konjunktur gegen Ende des 18. Jahrnhunderts und Anfang des 19. Jahrhunderts (1785—1820) — die Zeit der Illyrischen Provinzen ausgenommen — entstanden im slowenischen Raum noch weitere 12 Eisenhammerwerke und 6 neue Flossöfen. Diese neu entstandenen Eisenwerke besaßen insgesamt wenigstens 23 verschiedene Frischherde und 16 verschiedene Hämmer. Die Verzeichnisse auf S e i t e n . . . u n d . . . zählen diese Produk­ tionsmittel auf. Für die Gesamtproduktion des Roheisens gibt es lange keine vollkommenen Angaben. Für das J a h r 1779 wird zitiert, daß nur in Krain in Stuck- u n d Flos­ söfen insgesamt 1040 Tonnen Roheisen produziert wurden. Erst für die Jahre 1785 und 1786 stehen uns Angaben für den gesamten slowenischen Raum zur Verfügung. Die Produktion ist aus der Tabelle auf Seite . . . ersichtlich. Es m u ß darauf hinge­ wiesen werden, daß die drei leistungsfähigsten Flossöfen (Sava und Javormk bei Jesenice, Mislinja unter dem Pohorje) im Jahre 1786 ganze 60 % des gesamten Roheisens hergestellt haben. Die beiden erwähnten Jahre zeichneten sich durch eine gute Konjunktur aus, da sich die Roheisenproduktion gegen Ende des 18. Jahrhunderts hauptsächlich zwischen 1600 und 2000 Tonnen hielt. Die Gründung der Illyrischen Provinzen verursachte einen bestimmten Still­ stand oder eine Rezession für das Eisenwesen im westlichen Teil des slowenischen Raumes. Nach der Liquidierung der Illyrischen Provinzen und der Aufhebung der Kontinentalblockade setzte eine neue Konjunktur ein. Die Produktion des Roheisens verdoppelte sich, die Zahl der Berg- und Hüttenleute n a h m auch be­ trächtlich zu. In den Jahren der herrschenden Konjunktur, unmittelbar vor der Gründung der Illyrischen Provinzen, waren in Eisenbergwerken, bei Stuck- und Flossöfen, in Eisenhämmern, Nagelschmieden, Drahthammern, Sichel- und Sen­ senschmieden und in anderen Eisenwerken über 4000 Arbeiter beschäftigt, F u h r ­ leute, Kohlenbrenner und andere Hilfsarbeiter mit einbegriffen. Für den Vormärz werden verschiedene Zahlen k angegeben, doch sind alle wesentlich größer als die obenerwähnten. Mit der Modernisierung altertümlicher Eisenhammerwerke und mit dem Auf­ bau völlig neuer Eisenhütten wurde im slowenischen Raum teilweise schon nach dem J a h r 1835, hauptsächlich aber nach dem J a h r 1840 begonnen. Die Konjunktur dauerte noch über das J a h r 1860 hinaus an. Dann traten große Störungen im Eisen­ hüttenwesen ein, was zur Folge hatte, daß das Eisenwesen in diesem Gebiet mit dem Eisenwesen im Kärntner Hüttenberg und im steierischen Eisenerz nicht mehr Schritt halten konnte. 278 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 22 121, int. 209 vas vabi, da vstopite v društvo kot redni član Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje društveno glasilo »Zgo­ dovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz društvene zaloge, lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih prireditvah društva (zbo­ rovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno) ter brezplačno prejmejo društveno značko in izkaznico. Za leto 1978 znaša društvena članarina 30 dinarjev, članarina z naroč­ nino na »Zgodovinski časopis« pa 180 dinarjev. Za študente je dru­ štvena članarina z naročnino polovična — 90 dinarjev. Za leto 1979 sta naročnina in članarina nekoliko višji, pač pa bo večji tudi obseg »ZČ«; poleg študentov bodo imeli popust tudi upokojenci, dolgoletni člani društva. Prijavnico za vpis v društvo lahko zahtevate na društvenem naslovu, članarino in naročnino pa vplačate osebno ali na društveni žiro račun številka 50101-678-49040. Na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo, v Ljubljani, Aškerčeva 12/1, lahko še vedno dobite večino letnikov predvojnega »Glasnika Mu­ zejskega društva za Slovenijo«, kazali publikacij Muzejskega društva in prvih petindvajsetih letnikov »Zgodovinskega časopisa«, nekatere druge starejše historične publikacije, še zlasti pa večino letnikov dru­ štvenega glasila — »Zgodovinskega časopisa« (ZČ): ZČ 1/1947 (ponatis) — 100 din ZČ II-III/1948-49 — 100 din ZČ IV/1950 — 150 din (kmalu razprodan) ZČ V/1951 — razprodan ZČ VI-VII/1952-53 — razprodan ZČ VIII/1954 — 40 din ZČ IX/1955 — 100 din ZČ X-XI/1956-57 — 100 din ZČ XII-XIII/1958-59 — 150 din (kmalu razprodan) ZČ XIV/1960 — 40 din ZČ XV/1961 — 100 din ZČ XVI/1962 — 50 din ZČ XVII/1963 (ponatis) — 150 din ZČ XVIII/1964 — pred ponatisom ZČ XIX-XX/1965-66 — 50 din ZČ XXI/1967 — 40 din ZČ XXII/1968, št. 1-2 — 30 din ZČ XXII/1968, št. 3-4 — 120 din (kmalu razprodan) ZČ XXIII/1969, št. 1-2 — 60 din ZČ XXIII/1969, št. 3-4 — 80 din (kmalu razprodan) ZČ XXIV/1970, št. 1-2 — razprodan ZČ XXIV/1970, št. 3-4 — 80 din (kmalu razprodan) ZČ XXV/1971, št. 1-2 — 100 din (kmalu razprodan) ZČ XXV/1971, št. 3-4 — 100 din (kmalu razprodan) ZČ XXVI/1972, št. 1-2 — razprodan ZČ XXVI/1972, št. 3-4 — razprodan ZČ XXVII/1973, št. 1-2 — 60 din ZČ XXVII/1973, št. 3-4 — 100 din (kmalu razprodan) ZČ XXVIII/1974, št. 1-2 — 80 din ZČ XXVIII/1974, št. 3-4 — 50 din ZČ XXIX/1975, št. 1-2 — 60 din ZČ XXIX/1975, št. 3-4 — 60 din ZČ XXX/1976, št. 1-2 — 120 din ZČ XXX/1976, št. 3-4 — 120 din ZČ XXXI/1977, št. 1-2 —• 140 din ZČ XXXI/1977, št. 3 — 100 din ZČ XXXI/1977, št. 4 — 100 din ZČ XXXII/1978, št. 1-2 — 150 din Za nakup kompleta ZČ odobravamo poseben popust. Za naročila, večja- od 200 dinarjev, je možno obročno odplačevanje. Člani Zgodovinskega društva s poravnanimi tekočimi društvenimi obveznostmi imajo 25-od- stotni popust, študentje 50-odstotni popust. Za naročila iz tujine velja 20-odstotni pribitek na cene knjižne zaloge. Publikacije lahko naročite in prejmete osebno na društvenem sedežu, prav tako pa tudi po pošti. Ponatise zvezkov ZČ, ki so že razprodani, lahko naročite v prednaročilu. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978, št. 3, s. 279—293 279 M i l i c a K a c i n - W o h i n z NACIONALNO VPRAŠANJE SLOVENCEV IN HRVATOV V ITALIJI V POLITIKI ITALIJANSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE (1921—1940) Razvoj odnosov Komunistične partije Italije do nacionalnega vpra­ šanja jugoslovanskih manjšin v Italiji še ni temeljiteje raziskan, kakor tudi ni raziskan splošen razvoj komunističnega gibanja v Julijski krajini v razdobju med dvema vojnama. Zato bom v tem prispevku poskušala na­ kazati le nekatere momente v razvoju teh odnosov, kakor so razvidni iz doslej dostopnih virov. Ti viri pa so predvsem dokumenti italijanske ko­ munistične partije do 1936, deloma gradivo italijanskih policijskih organov in spominski podatki. Konkretna problematika slovensko-hrvatske manj­ šine v Italiji je zadevala predvsem italijansko komunistično partijo, ki je vključevala tudi slovenske in hrvatske komuniste, medtem ko je za Komu­ nistično partijo Jugoslavije postalo vprašanje aktualno v tridesetih letih, tedaj, ko se je začelo celoviteje reševati vprašanje Slovencev, razdeljenih in zatiranih v treh državah. Zaradi preglednosti lahko razdelimo problematiko na štiri faze. Prva obsega razdobje od ustanovitve Komunistične partije Italije leta 1921 do tretjega kongresa januarja 1926; to je čas, ko italijanska partija še ne čuti potrebe po reševanju nacionalnega vprašanja, pač pa jo začenjajo zazna­ vati posamezni slovenski komunisti v Italiji in v Jugoslaviji. Druga faza obsega razdobje od srede leta 1925 do 1930; tedaj italijanska partija na­ črtuje posebno nacionalno politiko in je v stiku z jugoslovansko partijo. Za tretjo fazo, ki sega do leta 1935 je značilno poenotenje delovanja obeh komunističnih partij, ki privede do izjave treh komunističnih partij o slo­ venskem nacionalnem vprašanju. V četrti fazi pa se nacionalno vprašanje v Julijski krajini rešuje v okviru ljudskofrontne politike. Navedeni mej­ niki, ki seveda niso togi, v posameznih razdobjih so še druge zareze, so­ vpadajo z mejniki preusmeritve kompleksne politike italijanske komuni­ stične partije. Stališča do narodnega vprašanja oziroma narodnih manjšin v Italiji so bila seveda odvisna od splošne partijske politike, zato jih je tudi težko obravnavati ločeno. V prvi fazi, to je od leta 1921 do 1926 se komunistična stranka z vpra­ šanjem narodnih manjšin ni posebej ukvarjala. Priznavala je splošno na­ čelo o pravici narodov do samoodločbe, vendar ni videla potrebe po apli­ kaciji tega načela na razmere v Italiji. Stranka se je v prvih letih obstoja pod vodstvom Amadea Bordige usposabljala za končni cilj, za proletarsko revolucijo in prevzem oblasti v Italiji, zato jo niso zanimale druge možnosti razrednega boja, prehodne oblike delovanja in povezave z drugimi napred­ nimi gibanji, čeprav jih je narekovala objektivna situacija. Ni torej slučaj, da je bilo za stranko tudi nacionalno vprašanje manjšin v Italiji nepomembno. Gibanje manjšine za ohranitev nacionalnih pravic se ji je zdelo nacionalistično in brez smisla, češ da v buržoazni družbeni ureditvi tako ni mogoče doseči enakopravnosti. Rešitev nacionalnega vprašanja je videla v zmagi proletarske revolucije. V časopisu II Comunista iz lèta 1921 280 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 je rečeno: »Dokler bodo obstajali nacionalizmi ne bo mogoče izkoreniniti militarističnih blodenj, ki dušijo drugojezična ljudstva podjarmljena tu­ jemu narodu. Narodnostno vprašanje je nerešljivo, dokler ne bodo odstra­ njeni umetni motivi, ki ga ustvarjajo, dokler ne bodo odpravljene politične meje med nacijami, ki ovirajo etnične skupine pri prehajanju iz dežele v deželo.«1 Sicer pa je treba upoštevati, ne glede na Bordigov politični kon­ cept, da je bila komunistična stranka že hitro po nastanku potisnjena v de­ fenzivo pred fašističnim nasiljem in večji del svojih energij je porabljala za obnavljanje svojih vrst. V Julijski krajini so bile tendence in vera v takojšnjo revolucijo še po­ sebej močno zakoreninjene, tako med komunisti, kot med širšimi delovnimi množicami. Revolucionarne tendence so bile posledica težkih gospodarskih razmer v Trstu in deželi, odtrgani od svojega naravnega zaledja. Obdržale so se tudi po letu 1920, ko so revolucionarne možnosti v Italiji in v svetu že upadale. Bile so značilne zlasti za Slovence in Hrvate, ki so bili po soci­ alni strukturi večinoma majhni kmetje, pol kmetje in delavci, brez lastne velike buržoazije. Meščanski sloj, ki se je pred vojno že močno afirmiral v Trstu in Gorici, je bil po italijanski okupaciji Julijske krajine razteptan in pognan v emigracijo. V fašistični Italiji so bili Slovenci in Hrvatje dva­ krat prizadeti: poglabljala se je njihova gospodarsko-socialna podrejenost in grozila jim je raznaroditev. Zato so od spremembe družbenega reda pri­ čakovali rešitev vseh vprašanj, gospodarskih in nacionalnih. Toda dotlej, ko naj bi zmagala proletarska revolucija, je bilo tudi treba zadostiti naj­ osnovnejšim nacionalnim zahtevam, kot so bile slovenske šole in pravica do uporabe materinega jezika. Za ohranitev teh pravic in za revizijo raz- narodovalne politike sta si prizadevali le meščanski politični društvi Edi­ nost v Trstu in Gorici, prek poslancev v rimskem parlamentu (Vilfan, šček, Besednjak, Stanger, Podgornik in Lavrenčič). Društvi sta bili sicer nazorsko ločeni v tržaško narodnoliberalno in goriško krščanskosocialno strujo, ven­ dar sta bili v prizadevanjih za ohranitev nacionalnih pravic enotni in obe enako narodnjaški. Delovali sta na osnovi dosledne lojalnosti do države in oblasti — tudi fašističnih — z metodo protestov in prošenj. Ker se nobena druga stranka v Italiji ni zavzemala za nacionalne pravice manjšine, so množice, vzlic simpatijam za komunizem in revolucijo, dejansko sledile na­ cionalnim voditeljem. Vendar je razočaranje nad neučinkovitostjo njihove politike, tako na področju nacionalnih pravic, kakor v reševanju gospo- darskosocialnih težav, ipo letu 1924 povečalo simpatije množic za komuni­ stično gibanje, kar se je pokazalo v rezultatih parlamentarnih volitev. Tedaj je okrog desettisoč slovenskih in hrvatskih kmetov glasovalo za ko­ munistično listo, ki je dobila na slovenskem podeželju celo več glasov kot leta 1921 in dva mandata. Prvič je bil izvoljen na komunistični listi tudi Slovenec — Jože Srebrnič. Komunistični vpliv na slovensko-hrvatske kmeč­ ke množice pa se ni povečal zaradi komunistične dejavnosti na nacional­ nem področju, saj partija ni imela nikakršnega programa za to delo. Po­ večal se je zgolj zaradi njene splošne razredne in protifašistične dejavnosti. Beda kmečkega in delavskega sloja, ki se je nenehoma večala, in razoča­ ranje nad politiko nacionalnih strank ter nad Jugoslavijo, ki je podpisala prijateljsko pogodbo z Italijo, ne da bi dosegla koncesije za manjšino v Ju­ lijski krajini, sta radikalizirali množice in porajali v nedrjih nacionalnega gibanja revolucionarno mladinsko strujo, ki se je razvila v ilegalno nacio­ nalno revolucionarno organizacijo — TIGR. 1 II Comunista, 10/4/1921, I soliti croati. M. KACIN-W0HIN2: SLOVENCI IN HRVATI V POLITIKI KPI 281 Volilni uspeh komunistov na podeželju je vzbudil vprašanje, kako ob­ držati in poglobiti vpliv na kmečke množice. »Glavni predpogoji so tu, da postanemo polagoma stranka, ki bo predstavljala zahteve in interese ogrom­ ne večine našega prebivalstva«, je tedaj zapisal mlad tržaški komunist Vladimir Martelanc. To pa stranka lahko doseže le,' če bo povezala boj za socialne pravice z bojem »proti nasilni asimilaciji« slovanske manjšine.2 Podobno je voditelj slovenskih komunistov v Italiji Ivan Regent zagotavljal osrednjemu vodstvu stranke, da so narodne pravice stvar eksistence narod­ nostne skupine, in hkrati proletarske pravice, zato komunistična stranka ne more mimo tega dejstva. Ker narodne zahteve nimajo ničesar opraviti z nacionalizmom, saj zadevajo vse sloje prebivalstva, jih mora stranka sprejeti za svoje, le tako bo slovenski narod našel svojo naravno stranko in zaščitnika.3 Sicer pa vprašanje Slovencev in Hrvatov v Italiji ni bilo rešljivo zgolj z bojem za vsakdanje nacionalne in socialne pravice, ne glede na to, koliko bi ta prizadevanja uspevala v fašističnem'režimu, temveč je bilo treba po­ iskati kompleksno končno rešitev nacionalnega vprašanja zlasti za Slovence, ki tudi v Jugoslaviji niso imeli nacionalne enakopravnosti. Te potrebe sé je zavedla skupina mladih tržaških slovenskih komunistov z Martelancem in Pertotom, ko je že leta 1923 ugotavljala, da hoditi minio nacionalnega vprašanja kot doslej, »bi pomenilo, da smo se postavili izven slovenskega političnega življenja in damo našim nacionalistom možnost opravičbe nji­ hovega naziva .vrhovnih predstavnikov* slovenskih nacionalnih interesov v Italiji«.4 Rešitev vprašanja se je ponujala z Leninovimi načeli o pravici narodov do samoodločbe in odcepitve in s stališči Komunistične internacio- nale iz leta 1923 o povezavi razrednega boja z bojem za osvoboditev zati­ ranih narodov in manjšin. Na tej osnovi se je razvijala misel o povezavi boja za socialno emancipacijo z bojem za popolno osvoboditev Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini. Glasnik teh idej je bila leta 1925 revija De­ la vsko-kmetska matica, ki so jo izdajali slovenski.komunisti v Ljubljani. V njej je med drugim zapisano, da je nacionalno vprašanje v Julijski kra­ jini rešljivo že v kapitalistični družbi in ne šele v neki oddaljeni bodoči socialistični ureditvi. Rešljivo da je z zahtevo: »popolnoma svobodna samo- opredelitev Slovencev, Hrvatov in Italijanov do eventuelne odcepitve teh narodov od Italije in priključitve k drugi državi, ali pa ustanovitve nove samostojne republike ali celo do ustanovitve več novih republik. To se pravi: narodi na tem spornem ozemlju morajo dobiti suvereno voljo in svobodo, da razpolagajo sami s seboj.«5 V končni fazi je bila predvidena združitev Slovencev v neodvisni delavsko-kmečki republiki, vključeni v fe­ deraciji balkanskih delavsko-kmečkih republik. Ta načela, ki jih je Martelanc razvijal v tisku in v razpravah tržaškega partijskega vodstva, so vzbudila mnoga nasprotovanja. Starejši komunisti so v tej zahtevi videli nacionalizem in so rešitev narodnega vprašanja še kar naprej prepuščali revoluciji v Italiji, nekaterim pa se obravnava vpra­ šanja sploh ni zdela potrebna, češ, da nacionalno vprašanje v Julijski kra- 2 Delo, 17/4/1924, Vprašanje Julijske krajine. 3 Archivio centrale dello Stato (ACS), Ministero dell'Interno, Direzione generale della pubblica sicurezza. Divisione degli affari generali e riservati (Min. Int., Dir. Gen. PS, AGR), Atti speciali, b. 9. Poročilo s podpisom Matvej Orlov (Ivan Regent) brez datuma, ki ga je zaplenila policija na sedežu osrednjega vodstva KPI. - • • • 4 V. Martelanc, Narodno vprašanje v naši politiki v Julijski Benečiji, 1923—1930, rokopis v Arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana (AIZDG). s Zapiski delavsko-kmetske matice, 1925, št. I, str. 30. K taktiki v narodnostnem vprašanju na Pri­ morskem. 282 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 jini sploh ne obstaja. Tržaški komunistični časopis II Lavoratore se je ogradil od Martelančevih tez in jih obsodil kot »nacionalistično pisanje«. Pač pa je Antonio Gramsci priznal upravičenost aplikacije leninističnih tez na razmere v Julijski krajini, vendar je novo vodilno jedro z Gramscijem, ki je ustvarjalo novo partijsko politiko, vprašanje odlagalo, ker je hotelo najprej obračunati z Bordigovim vodstvom.6 Novo vodstvo, ki je prevladalo leta 1926, je izoblikovalo novo politiko italijanske komunistične stranke na osnovi individualizacije gonilnih šil revolucije in zaveznikov. Poleg industrijskega delavstva sta bila za nosilca revolucije priznana tudi revni kmet, zatirane narodne manjšine in koloni­ alni narodi. V tej novi politiki je torej boj narodnih manjšin našel svoje mesto, tembolj ker je postajal revolucionaren spričo zaostrovanja fašistič­ nega raznarodovalnega in gospodarskega pritiska. Tretji kongres Komunistične partije Italije, januarja 1926 v Lyonu, je potrdil novo politiko in zavzel stališče tudi do nacionalnega vprašanja, tako kakor so ga formulirali slovenski komunisti v letih 1923—1925. V tezah o nacionalnem in kolonialnem vprašanju, pripravljenih za kongres, je re­ čeno, da bo italijanska partija v sporazumu z jugoslovansko in avstrijsko izoblikovala akcijski program za delo med manjšinami v Julijski krajini in na južnem Tirolskem. Glede Slovencev so teze nalagale partijama v Italiji in Jugoslaviji, da vodita boj za pravico do samoodločbe, zoper italijanski in srbski imperializem, ki naj privede do odcepitve Slovencev od Italije in Srbije in do »ustanovitve neodvisne slovenske republike v sklopu Federacije balkanskih narodov«. Za komuniste v Julijski krajini so teze predvidevale boj proti raznarodovanju in proti davčnemu pritisku, organiziranje sloven­ skih kmečkih množic in njihovo vključitev v kmečko internacionalo, zavez­ ništvo teh množic z revolucionarnim proletariatom in boj proti vodstvom narodnoliberalne in krščanskosocialne stranke. Glede meja bodoče sloven­ ske države je v tezah rečeno, da to vprašanje ne obstaja, ker je njena usta­ novitev odvisna od ustanovitve Federacije balkanskih narodov in delavske države v Italiji; v delavsko-kmečkih državah pa tako ne more biti nacio­ nalnih nasprotij in vprašanja meja.7 Nimamo na voljo uradnega dokumenta o nacionalnem vprašanju, ki bi ga bil sprejel tretji kongres KPI januarja 1926. Iz sekundarnih virov pa je razvidno, da je kongres potrdil omenjene splošne principe in vključil zati­ rane nacionalne manjšine med nosilce revolucije, kar je pomenilo kvali­ tetni skok v politiki na nacionalnem področju. Odtlej je italijanska partija dosledno zagovarjala osnovno načelo o samoodločbi, dasi je v uresničevanju te politike prihajalo do raznih odklonov. S tem začne druga faza v razvoju komunističnega koncepta in delo­ vanja na nacionalnem področju, za katero je značilno poglobljeno prouče­ vanje razmer v Julijski krajini, iskanje najprimernejših gesel za osvojitev najširših slovensko-hrvatskih množic in iskanje organizacijskih oblik, ki bi garantirale proletariatu vodstvo nacionalnega gibanja. Teze in načrte za delo na nacionalnem področju so sestavljali vodilni slovenski komunisti (Martelanc, Vodopivec, Regent, Ferjančič, Bernetičeva, Rovan, Vatovec, Srebrnič). O vprašanju pa je intenzivno razpravljalo vodstvo italijanske partije v emigraciji v Parizu (zlasti Silone, Grieco, Longo in Tasca) ter vodstvo tržaške federacije. Razprava, ki je trajala do leta 1929, je zadevala 6 V. Martelanc, Narodno vprašanje, cit. d. 7 ACS, Min. Int., Dir. Gen. PS, AGR, 1925, b. 103. »Tesi per il lavoro nazionale e coloniale«, ki jih je zaplenila policija poleti 1925 na sedežu vodstva KPI. M. KACIN-WOHINZ: SLOVENCI IN HRVATI V POLITIKI KPI 283 predvsem povezavo kmečkega vprašanja z nacionalnim, ustvarjanje enotne fronte slovensko-hrvatskega prebivalstva in oblike bodoče slovenske države. Glede kmetov, ki so sestavljali pretežno večino prebivalstva, je bila predvidena ustanovitev avtonomne zveze slovenskih in hrvatskih kmetov, poleg italijanske Zveze za obrambo revnih kmetov. Slovensko-hrvatska kmečka zveza naj bi zastopala gospodarsko-socialne in nacionalne zahteve vsega kmečkega prebivalstva. Postala naj bi organizacijski instrument za komunistično taktiko na nacionalnem področju, protiutež narodnjaškim organizacijam in jedro enotne fronte. Toda prave kmečke organizacije v tistih težavnih okoliščinah fašističnega totalitarnega režima niso zaživele. Posledice delovanja komunistov med slovenskimi in hrvatskimi kmeti so se pokazale šele v letih 1931—1933, ko je prišlo do znanih kmečkih demon­ stracij po istrskih krajih, ki jih je organiziral Natal Kolarič. Demonstranti v Istri so zahtevali poleg davčnih olajšav, odpisa dolgov in hipotek, tudi odstranitev fašističnih županov — podestatov in pravico do uporabe mate­ rinega jezika v šoli in uradih. Ta komunistična akcija je uspela zaradi ve­ like revščine kmečkega prebivalstva. V letih svetovne gospodarske krize je bilo na tisoče malih kmečkih posestev prodanih na dražbi, in nekdanji last­ niki so postajali koloni na lastni zemlji. To razlastitveno politiko je faši­ stična oblast favorizirala, saj je bila sestavni del raznarodovalne politike. Enotna fronta, ki jo je predvidevala Komunistična internacionala kot fronto proletariata, je za zatirano nacionalno manjšino v Julijski krajini pomenila fronto vseh plasti prebivalstva, delavske, kmečke in srednje, pod vodstvom delavsko-kmečkih odborov. Najboljši teren za ustvarjanje enot­ nosti so bila ilegalna narodnjaška kulturno-prosvetna društva. V njih naj bi komunisti izpodrinili vpliv nacionalnih voditeljev. Platforma za enotnost je bil boj proti fašizmu, zaščita gospodarskih in političnih interesov, odpor proti raznarodovanju in oborožena obramba množic pred fašističnim na­ siljem. Iz delavsko-kmečkih odborov naj bi se konstituiral slovenski na­ rodni svet. Narodni svet je bil predviden kot ustanovna slovenska narodna skupščina (Assemblea costituzionale di tutti gli Sloveni), ki bi prevzela vlogo oblasti v prehodnem razdobju iz demokratičnega v socialistični si­ stem. Ta ideja pa je bila leta 1929 opuščena, ker je vsebovala elemente »buržoazne demokracije«. Tedaj je namreč prevladalo stališče Kominterne o neposredni revoluciji in diktaturi proletariata, brez vmesnih stopenj de­ mokratične državne ureditve. Hkrati je, kot kažejo viri, bila opuščena tudi zanimiva misel o ustanovitvi posebne, nacionalno ločene organizacije slo- vensko-hrvatskih komunistov v Julijski krajini v sestavu KPI. Ta zamisel priča, da se je vodstvo KPI v letih 1927—1928 zavedalo kolikšen revolucio­ narni potencial predstavlja gibanje za nacionalno osvoboditev, če ga bo vodila organizacija, ki ni »italijanska«. Deset let pozneje je to zamisel re­ alizirala KPJ z ustanovitvijo komunističnih partij Slovenije in Hrvatske na jugoslovanskem ozemlju, medtem ko italijanska partija te možnosti ni več omenjala. Opuščen pa je bil tudi namen o ustanovitvi posebnega biroja iz predstavnikov komunističnih partij Italije in Jugoslavije, ki bi koordiniral delovanje med Slovenci in Hrvati na obeh straneh rapalske meje. Prevla­ dala je bojazen, da bi tak organ postal avtonomen oziroma, da bi deloval brez kontrole obeh partij. Namesto koordinacijskega biroja je bila leta 1930 ustanovljena pri centralnem komiteju KPI komisija za nacionalna vpra­ šanja.8 8 Dokumentacija o navedenih problemih je v Inštitutu A. Gramsci v Rimu, Archivio del PCI (IG, APCI). 284 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Omenjeni načrti in smernice za delovanje so bili le stvar razprave v partijskih vodilnih organih in šele leta 1929 je politični sekretariat (ufficio politico) centralnega komiteja sestavil in objavil načrt platforme za poli­ tično akcijo komunistov v Julijski krajini. Poleg omenjenih opustitev — slovenski narodni svet, slovensko-hrvatska komunistična organizacija, ko­ ordinacijski biro — je načrt omejeval tudi enotno fronto, ko je izključeval vsakršno povezavo s slovensko-hrvatskimi nacionalnimi stru j ami in celo z narodnimi revolucionarji, zaradi njihove metode individualnega terorja. Splošno načelo o pravici nacionalne manjšine do samoodločbe in odcepitve od Italije je sicer potrdil, toda konkretizacijo tega načela je vezal na in­ terese revolucije. Kajti, je rečeno v načrtu, »mi ne podpiramo vsakega na­ cionalnega gibanja, marveč le tistega, ki ima stvarno revolucionarno vse­ bino. To pomeni, da mi vprašanja osvoboditve zatiranih ljudstev ne pre­ sojamo z vidika abstraktne pravice, marveč z vidika realnosti in interesov revolucije.«9 Ivan Regent je to formulacijo kritiziral, kakor pravi v svojih spominih, ker nacionalnega vprašanja ne gre reševati le z vidika interesov revolucije. Revolucionarna rešitev vprašanja namreč pomeni »priznati go­ spodarsko vsebino vprašanja samega in pomagati narodnim manjšinam v . . . boju proti zatiranju... ne le z nekega kramarskega stališča . . . marveč zato, ker je to dolžnost revolucije.«10 Stališča platforme, ki so zoževala teze slovenskih primorskih komuni­ stov sestavljene v letih 1926 in 1927, so bila najbrž posledica nove strankine preusmeritve, ki je tedaj obračunala z desno frakcijo, in njene rigorozne disciplinske podreditve Kominterni, pa tudi posledica izkušenj na terenu. Medtem, ko so se razvijale razprave o delu z nacionalno manjšino, so se namreč dogodki v Julijski krajini razvijali po svoje. Nacionalnorevolucio- narna organizacija je s terorističnimi in propagandnimi akcijami pridobi­ vala simpatije prebivalstva, pridruževali so se ji celo nekateri mlajši slo­ venski komunisti, ki so jih privlačevala konkretna protifašistična dejanja. Po ocenah komunističnega vodstva je tak razvoj dogodkov grozil partiji v Julijski krajini, da ostane na repu dogodkov in da slovenski komunisti podležejo meščanskemu konceptu nacionalnega gibanja. Zato je vodstvo ostro kritiziralo komuniste v Julijski krajini. Ruggero Grieco je leta 1930 v Stato operaio11 ugotavljal, da komunisti v Julijski krajini nacionalnega vprašanja ne razumejo, zato vlada zlasti med italijanskimi komunisti v Trstu mnenje, da ta problem ne obstaja in da je nacionalno gibanje manj­ šine zgolj nacionalizem. Slovenski komunisti pa po ocenah vodstva ne znajo povezati nacionalnega boja z razrednim, rešitev nacionalnega vpra­ šanja gledajo ločeno od socialne preobrazbe družbenega reda, zato spreje­ majo nacionalistično koncepcijo nacionalnega boja. Vladimir Martelanc, ki se je od leta 1923 poglobljeno ukvarjal z vprašanjem, vendar je bil leta 1927 poslan na drugo delo, pa je v poznejših spominskih zapiskih, sestavljenih v Sovjetski zvezi kritiziral italijansko komunistično partijo, ki da je navz­ lic ogromnemu koraku naprej, podcenjevala nacionalno vprašanje in ga še vedno tretirala kot postransko, kar pa spričo napetosti med Italijo in Jugoslavijo ni bilo. To je po njegovem izviralo iz dejstva, da italijanska stranka italijanskega imperializma ni ocenjevala dovolj kritično in ni raz- krinkavala njegove agresivnosti in ekspanzivnosti. Ker je Slovence v Julij- » Lo Stato operaio, 1930 (IV), št. 8, avgust, str. 514, Shema di una piattaforma per l'azione politica delle organizzazioni comuniste della Venezia Giulia. 10 I. Regent, Spomini, Ljubljana 1967, str. 314—315. 11 Lo Stato operaio, 1930, (IV), št. 11—12, str. 744, Garlandi, Su alcune deviazioni della linea leni­ nista nella politica nazionale. M. KACIN-WOHINZ: SLOVENCI IN HRVATI V POLITIKI KPI 285 ski krajini gledala le kot kmečko rezervo proletarske revolucije, je prisojala hegemonijo nad nacionalnim gibanjem manjšine italijanskemu proletari­ a t ^ ne pa slovenskemu, to pa tudi iz bojazni »kaj bo z našo krajino v pri­ meru revolucije v Italiji«.12 Nevarnost vojne med Italijo in Jugoslavijo je vzbujala v italijanski komunistični partiji skrb, kako se bo v tem primeru obnašala slovensko- hrvatska manjšina. Obstajala je upravičena bojazen, da bo stopila na stran jugoslovanske vojske, ki bi v primeru revolucije v Italiji posegla čez mejo. Zato je bilo že v tezah iz leta 1927 rečeno, da bo treba nacionalno manj­ šino pravočasno pridobiti za komunistično rešitev nacionalnega vprašanja, jo čim tesneje navezati na italijansko revolucijo in jo pozvati k oboroženi obrambi revolucionarnih dosežkov italijanskega proletariata pred reakcio­ narno intervencijo jugoslovanske vojske. Revolucija se je namreč zdela možna le v Italiji, zaradi akutnosti notranjega položaja, ne pa tudi v Jugo­ slaviji in na Balkanu, zato naj bi slovensko-hrvatska manjšina v mejah socialistične Italije osnovala delavsko-kmečko republiko »čeprav v embrio­ nalni obliki«, in bi povabila tudi Slovence v Jugoslaviji in Avstriji, da se ji pridružijo. še na IV. kongresu KPI, aprila 1931, so obstajali dvomi o upraviče­ nosti brezpogojne pravice manjšin do odcepitve. Delegat iz Genove — Atti­ lio Tonini, Beretta — je poudarjal, da je treba v primeru sovjetske oblasti v Italiji, ustanoviti avtonomne republike na ozemljih nacionalnih manjšin; zato je spraševal: »zakaj... bi morali mi danes pristati na njihovo odce­ pitev od Italije, če to pomeni poklonitev tega ozemlja fašistični Jugosla­ viji?« Tržačan Anton Ukmar je izrazil zahtevo slovenskih komunistov, da »preidejo od propagande k oboroženemu boju« in postavil pogoj, da se sme odcepitev »uresničiti le v primeru, da se ustanovi slovenska sovjetska re­ publika«. Grieco pa je odgovarjal, da morajo komunisti brezpogojno pod­ pirati nacionalno osvobodilni boj in napovedal radikalno modifikacijo do­ tedanjih tez o delu na nacionalnem področju z vidika, da se nacionalne manjšine bijejo proti fašistični državi »in so zato gonilna sila revolucije«. Predstavnik Kominterne F. Heckert je še odločneje pribil: »Nas danes ne zanima kaj bodo storili tirolski Nemci in Slovani v Julijski krajini, ko bo obstajala sovjetska Italija: danes obstaja fašistična država, ki jo je treba zrušiti. Italijanski komunisti podpirajo boj za popolno neodvisnost manj­ šin; slovanski in nemški komunisti pa bodo poleg tega delovali še za sov­ jetsko rešitev vprašanja in dokazovali, da problem ni rešljiv s priključitvijo manjšin k drugi imperialistični državi.«13 Sicer pa iz virov ni razvidno, da bi kongres sprejel tudi kakšna uradna stališča v tem vprašanju, dotaknil se ga je le mimogrede, v diskusiji. Da vprašanja komunisti na terenu, pa tudi v vodstvu niso pravilno gledali, razberemo še iz Togliatti j eve kritike komisiji za nacionalna vprašanja leta 1932. Ugotavljal je, da vse napake izvirajo iz dejstva, da komunisti ne vidijo pravilno objektivne zgodovinske povezave med protiimperialističnim bojem in bojem za nacionalno osvobo­ ditev. Ker ne razlikujejo med zatiralskim in zatiranim narodom imajo slo­ vanske nacionalne voditelje za sovražnike Slovencev in Hrvatov, s tem pa zničujejo celotno nacionalno vprašanje.14 Tretja faza v razvoju komunistične politike do vprašanja nacionalnih manjšin zajema razdobje od 1930 do 1935. Zanj je značilno, da se stališča 12 V. Martelanc, cit. d. 13 P. Secchia, L'azione svolta dal partito comunista in Italia durante il fascismo 1926—1932, Annali G. Feltrinelli, 1969, str. 396—397, 400, 407. 14 IG, APCI, 1051/5, Riunione commissione nazionale, 25 genn. 1932. 286 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 o slovenskem nacionalnem vprašanju konkretneje izoblikujejo in dobe avtoritativno potrditev v medpartijskih deklaracijah. Stiki med italijansko in jugoslovansko partijo glede nacionalnega vprašanja so se razvijali od leta 1927 dalje, šlo je za usklajevanje stališč in delovanja med nacionalno manjšino v Italiji in med Slovenci in Hrvati v Jugoslaviji. Komunistična stranka Jugoslavije, ki je od leta 1923 zastopala pravico narodov do samo­ odločbe in odcepitve je na IV. kongresu v Dresdenu leta 1928 to pravico proglasila za dolžnost; odcepitev jugoslovanskih narodov od imperialistične Srbije naj bi bila obvezna. Ta program razbitja Jugoslavije je nastal pod vtisom ocen Komunistične internacionale o nevarnosti imperialistične vojne in napada na Sovjetsko zvezo, v katerem bi Jugoslavija kot zaveznica Fran­ cije igrala pomembno vlogo. Tedaj je bila tudi prvič uradno izražena pa­ rola o boju za združeno Slovenijo. Na posvetovanju predstavnikov italijanske in jugoslovanske komuni­ stične partije januarja 1930 — najbrž je bilo v Moskvi — so bila med dru­ gim postavljena naslednja skupna gesla: proti imperializmu, proti monar­ hiji, proti fašizmu, proti imperialistični vojni, za Sovjetsko zvezo, za zemljo delovnim kmetom brez odškodnine, za pravico uporabe materinega jezika, za slovenske in hrvatske šole z lastnimi učitelji, za pravico združevanja, za ponovno vzpostavitev razpuščenih organizacij, za predvojaško vzgojo v ma­ terinem jeziku, za služenje vojaškega roka v domačem kraju. Gesla: »za enotno in neodvisno Slovenijo in Hrvatsko; za delavsko-kmečko vlado; za balkansko federacijo delavsko-kmečkih republik«, so pomenila konkretiza­ cijo načela o pravici Slovencev in Hrvatov do samoodločbe in odcepitve od obstoječih držav. Tedaj je bilo tudi sklenjeno, da postane časopis Delo gla­ silo obeh partij za Slovence v Italiji in Jugoslaviji, za istrske Hrvate pa je bila določena posebna priloga k časopisu Proleter.15 Delo, ki ga je urejal Lovro Kuhar, je izhajalo kot skupno glasilo v letih 1930—1935 in je posve­ čalo posebno pozornost slovenskemu nacionalnemu vprašanju. Naslednji rezultat poenotenja politike obeh partij je bila skupna izjava sprejeta fe­ bruarja 1933. V njej sta italijanska in jugoslovanska komunistična partija obsodili priprave na imperialistično vojno in se obvezali podpirati boj »vseh zatiranih narodov in narodnih manjšin v Jugoslaviji in v Italiji za popolno pravico do samoodločbe in do odcepitve Slovencev od obstoječih držav«.16 Medtem je skupina slovenskih komunistov v Moskvi (italijansko stran­ ko je v skupini zastopal Ivan Regent, jugoslovansko pa Dragotin Gustin- čič in Karel Hudomal) dobila nalogo, da podrobno prouči gospodarski in politični položaj Slovencev. Na osnovi tega elaborata, objavil ga je tudi Stato operaio pod naslovom Note sulla Slovenia, so aprila 1934 tri komuni­ stične partije, italijanska, jugoslovanska in avstrijska, sprejele skupno iz­ javo o rešitvi slovenskega nacionalnega vprašanja. Izjavile so, da ne pri­ znavajo nasilnega razkosanja slovenskega naroda, zato bodo brezpogojno podpirale pravico Slovencev do samoodločbe tja do odcepitve od imperia­ lističnih držav Jugoslavije, Italije in Avstrije. To geslo so opredelile z ge­ slom: »boj za zedinjenje slovenskega naroda« in za vzpostavitev delavsko- kmečke oblasti. V izjavi se partije ne omejujejo zgolj na načelno podporo slovenskemu nacionalnemu gibanju, marveč nalagajo komunistom vlada­ jočih in zatiranih narodov dolžnost, da usmerijo svoje delovanje za ures­ ničenje gornjih gesel v priprave in razvijanje vsakdanjih bojev množic 15 Arhiv centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, fond Komunistična internacionala, 57/548—549. KPI sta zastopala Gallo (Luigi Longo) in Quinto (Radolovich Michele), KPJ Albert in Gorkič, komunistično mladino Jugoslavije Štefan, balkansko federacijo pa Baum. « Delo, XII, št. 1, marec 1933. M. KACIN-WOHINZ: SLOVENCI IN HRVATI V POLITIKI KPI 287 proti vsem oblikam nacionalnega zatiranja s strani srbske, italijanske in avstrijske buržoazije.17 To je bil nov kvaliteten element v komunistični na­ cionalni politiki, saj je obvezoval komuniste zatiralskih narodov, da se v boju zoper lastno buržoazijo bore za pravice zatiranih narodov in manjšin. Sicer pa je pomen izjave predvsem v dejstvu, da je bilo slovensko nacio­ nalno vprašanje prvič postavljeno v okvir mednarodnega delavskega gi­ banja. Za slovenske komuniste v vseh treh državah je izjava pomenila za­ četek novega obdobja, ki je peljalo naravnost v oborožen narodnoosvobo­ dilni boj pod geslom združene in neodvisne Slovenije. Komunistična partija Italije pa je slovensko vprašanje popularizirala prek revije Lo Stato ope­ raio. Toda po letu 1936 izjave ne omenja več javno, morda zato, ker so bila načela o odcepitvi dela Julijske krajine od Italije ovira za ustvarjanje ljudske fronte demokratičnih sil v Italiji? Italijanske antifašistične stran­ ke, s socialistično vred, so namreč Slovencem in Hrvatom v Italiji ponujale le avtonomijo in so torej vztrajale na rapalski meji. Tripartitna izjava je bila sprejeta v trenutku, ko je stopala v ospredje nova faza v razvoju delavskega gibanja: faza povezovanja vseh demokra­ tičnih sil v svetu v ljudsko fronto za boj proti fašizmu in proti vojni. Ljudska fronta v Sloveniji je nastajala na osnovi boja za nacionalno enakopravnost, kajti program razbitja Jugoslavije se je umaknil programu za njeno ohranitev v obliki svobodne zveze jugoslovanskih narodov. Ta sprememba je nastala pod vtisom nevarnosti agresije na Jugoslavijo in stališča, da se morejo jugoslovanski narodi le skupno uspešno boriti proti fašizmu. Za Slovence v Julijski krajini pa ljudskofrontna politika ni pome­ nila novosti, saj je komunistični program že od leta 1926, kot smo videli, predvideval enotnost gibanja vseh plasti slovensko-hrvatskega prebivalstva na osnovi nacionalnih zahtev in protifašizma. Novost je bila le v tem, da je bilo sedaj predvideno zavezništvo komunistične partije tudi z vodstvi nacionalnih strank in ne samo med množicami v bazi. Toda v Julijski kra­ jini ni bilo strank, razen fašistične in ilegalne komunistične. Obstojale so sicer vodilne skupine liberalne in krščanskosocialne struje v Trstu, v Go­ rici in v emigraciji v Jugoslaviji, toda edino organizirano meščansko gi­ banje je bila narodnorevolucionarna organizacija — TIGR — z vodstvom v Jugoslaviji, časopis Delo je že leta 1933 pozival »pristaše katoliških orga­ nizacij, nacionaliste vseh stremljenj, tigoriste in nestrankarje, naj se str­ nejo v enotno fronto in ustanove antifašistične odbore«.18 Oktobra 1935, potem ko je bila sprejeta ljudskofrontna politika, pa je glasilo KPI Unità povabilo vse borce za svobodo Slovencev, da se pridružijo kcmunistom in korakajo z njimi proti fašizmu. Komunistična partija Italije je izjavila, da želi vzpostaviti stik z nacionalnimi organizacijami v Julijski krajini ter z njihovimi voditelji, da bi skupno obravnavali nujna vprašanja boja proti fašizmu. Opozorila je, da je njen program, ki povezuje nacionalno osvobo­ ditev s socialno emancipacijo, pač drugačen od programa nacionalistov, toda to ne more biti ovira za poenotenje boja proti fašizmu in proti vojni v Etiopiji. Del poti z nacionalnimi organizacijami, v interesu Italijanov ter Slovencev in Hrvatov, je torej skupen.19 Na poziv, ki ga je ponatisnil emigrantski časopis Istra v Zagrebu, se je odzvalo vodstvo nacionalnih revolucionarjev in sprejelo pobudo komuni­ stične partije. Tako sta v decembru 1935 vodstvi obeh organizacij sprejeli " Lo Stato operaio, 1934, (VIII), št. 4, str. 349—351 in Delo, XIII, št. 8, junij 1934. i» Delo, XII , št. 4—5, avg.—sept. 1933. " Istra, 1/11/1935. 288 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 pakt o akcijski enotnosti. Komunistična partija Italije in komunistična federacija v Julijski krajini sta se obvezali bojevati se »za priznanje in aplikacijo pravice do samoodločbe Slovencev in Hrvatov . . . vključno s pra­ vico do odcepitve od italijanske države«. Nacionalnorevolucionarno gibanje Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini pa se je obvezalo organizirati enotno akcijo delovnih množic za zaščito njihovih življenjskih potreb in enotno delovati s komunistično partijo in z italijanskim narodom za zrušen j e faši­ stične diktature. Paktu je bil dodan še podroben seznam vsakdanjih mini­ malnih zahtev manjšine, socialnih in nacionalnih, za katere se bosta orga­ nizaciji enotno borili. S tem so se nacionalni revolucionarji odrekli metodi individualnega terorja. Obe strani sta sprejeli še obvezo, da ustvarita slo­ vensko in hrvatsko ljudsko fronto in jo povežeta z italijansko ljudsko fronto.20 Ta pakt je bil prvi in edini sporazum, ki ga je KPI sklenila z neko ne- delavsko stranko v času pred drugo vojno. Bil je logična posledica razvoja komunistične politike na nacionalnem področju, posledica dotedanjega so­ delovanja privržencev obeh gibanj na terenu in posledica preusmeritve nacionalnorevolucionarne organizacije. Ta je že ob ustanovitvi TIGR-a leta 1927 želela povezati svoje delovanje s komunističnim gibanjem in do leta 1929 so obstajale akcijske in organizacijske povezave med nacionalnimi revolucionarji in nekaterimi mladimi slovenskimi komunisti. Vendar je vodstvo KPI to sodelovanje obsodilo, ker komunisti niso uspeli preusmeriti gibanja h komunistični koncepciji nacionalnega boja. Po sodnem procesu leta 1930, ki je terjal štiri življenja, so nacionalni revolucionarji začeli opu­ ščati individualni teror. Nehali so tudi enačiti italijanski narod s fašizmom in začeli iskati zaveznike v italijanskih in evropskih naprednih gibanjih. To jih je nujno pripeljalo v zavezništvo z italijansko komunistično partijo, tudi zato, ker so množice na terenu simpatizirale z njeno aktivnostjo. Na osnovi določil akcijskega pakta so leta 1936 izdajali ilegalni časopis Ljud­ ska fronta, ki je po mnenju Grieca vseboval še preveč levičarska gesla. Posebej pa je zanimivo, da je tudi ta list povezoval nacionalno osvoboditev primorskih Slovencev in Hrvatov s proletarsko revolucijo v Italiji. Ta misel, ki je bila več ali manj vedno navzoča v italijanski komuni­ stični partiji, je bila ponovno izražena še leta 1936 v pismu partijskega vodstva italijanskim tržaškim komunistom. Italijanski komunisti v Trstu so namreč izrazili pomisleke glede odcepitve Slovencev in Hrvatov, češ, da je teritorij Julijske krajine nacionalno mešan in se ga tudi z gospodarskega vidika ne more razmejiti. V odgovoru na te pomisleke (pismo je bilo objav­ ljeno v Stato operaio in podpisano z r. g. — najbrž Ruggero Grieco) je zato rečeno, da zahteva po samoodločbi Slovencev in Hrvatov »verjetno ne bo postavljena konkretno, razen v slučaju revolucionarne situacije v Italiji« in da pravica do odcepitve nacionalnih manjšin »ne pomeni, da se morajo te obvezno odcepiti od italijanske države: tej pravici se bodo lahko tudi odrekle: to je njihova stvar«. Sicer pa more na njihovo odločitev vplivati italijanski proletariat, je še rečeno v pismu, ki ima »nalogo, da vodi boj za nacionalno osvoboditev Julijske krajine«.21 Očitno je torej, da je italijanska partija sicer dosledno zastopala te­ meljno načelo o samoodločbi, vendar njegove realizacije v obliki zedinjene Slovenije in Hrvatske zunaj Italije ni popularizirala. S tega vidika moremo presojati tudi dejstvo, da pakt z nacionalnimi revolucionarji ne omenja 20 Lo Stato operaio, 1936 (X), št. 2, str. 132—136. 21 Lo Stato operaio, 1936 (X), št. 6, str. 416-^(21. M. KACIN-WOHINZ: SLOVENCI IN HRVATI V POLITIKI KPI 289 gesla o boju za zedinjeno Slovenijo, kakor je bilo formulirano v izjavi treh partij komaj dve leti preje, čudno se zdi, da je italijanska partija še leta 1936, ko je bil fašizem v Italiji na višku, Jugoslavija pa je postajala pred­ met naci-fašistične agresije, videla možnost revolucije predvsem v Italiji, ne pa tudi v Jugoslaviji. Je bil mar odgovor tržaškim komunistom le tak­ tična poteza? Tolažba, da se meje ne bodo premaknile, kar naj bi utrjevalo vpliv komunistov na italijanske množice in olajševalo ustvarjanje ljudske fronte tudi v Trstu? Pet let pozneje, 1941. se je zgodilo prav nasprotno: v Jugoslaviji in ne v Italiji je izbruhnila revolucija, ki so se ji pridružili tudi Slovenci in Hrvatje v Julijski krajini. Za dobo po letu 1936 nimamo na voljo virov, ki bi kazali, kako se je razvijalo stališče italijanske partije do manjšinskega vprašanja. Stato ope­ raio tega vprašanja ne omenja več; tudi v skupni izjavi italijanske in ju­ goslovanske komunistične partije, iz maja 1937, ki obsoja Ciano-Stojadino- vičev sporazum, ni omenjeno. Pač pa ta izjava odraža revolucionarno situ­ acijo v Jugoslaviji, ki je nastajala ob polarizaciji sil na fašistične in proti­ fašistične pozicije. Prav tedaj je KP J realizirala sklep o ustanovitvi komu­ nističnih partij Slovenije in Hrvatske, ki sta s svojim vplivom posegli tudi onstran rapalske meje. Ker ne vemo, kakšna so bila stališča KPI po letu 1936, z gotovostjo pa moremo sklepati, da se z nacionalnim vprašanjem vodstvo ni več ukvarjalo, saj je bilo v težki krizi, poskušajmo prav na kratko ugotoviti, kako se je komunistična nacionalna politika ta čas odražala na terenu, v Julijski krajini. Komunistična organizacija v Trstu je bila prav v letih pred vojno v zatonu. Do leta 1938 so obstojala jedra italijanskih komunistov v Trstu, Istri in spodnji Furlaniji. Izdajali so list Fronte popolare v dveh jezikih, v Istri pa La voce del popolo. Toda vsebina teh ilegalnih časopisov je bila sektaška in tudi iz policijskih virov — drugih ni na voljo — je razvidno, da so tržaški komunisti odklanjali zavezništvo s slovensko-hrvatskimi na­ cionalnimi strujami. Imeli so jih za skrajno nacionalistične. Nacionalnega vprašanja očitno niso doumeli, zanikali so, da bi obstajalo, in videli le go­ spodarsko vprašanje Trsta. Izjema je bila v tem pogledu morda skupina P. Morgana, vendar razen podatkov o njegovi zvezi s slovenskimi narodnjaki, podrobnosti iz policijskih virov niso razvidne. Toda leta 1938 so policijski vdori praktično uničili organizacijo v Trstu. Tedaj se je, po ocenah trža­ škega zgodovinarja P. Panizona, »zaključil ciklus bojev, ne da bi ustvaril nadaljnja pomembna gibanja... Prav v trenutku, ko se tudi v Trstu začno množice nekako odmikati od fašizma, je aktivnost partije minimalna, kar dokazuje njeno absolutno nesposobnost prilagajanja novim nalogam, izvi- rajočim iz nove situacije.«22 Vse drugače je bilo na slovenskem podeželju, pa tudi med slovensko manjšino v Trstu in Gorici. Prava organizacija slovenske ljudske fronte, predvidena v paktu med KPI in nacionalnimi revolucionarji, kot kaže, ni nastala, nastajala pa je enotnost protifašističnega delovanja. Komunistič­ nih stališč do nacionalnega vprašanja in ljudskofrontne politike ljudje kajpada niso mogli poznati, še komunisti so bili z njimi najbrž le površno seznanjeni, saj je policijski režim onemogočal širjenje literature in propa­ gande. Posledice pa so se vseeno pokazale, tudi zaradi spremenjenega po­ ložaja v svetu. Iz partijskih in policijskih poročil iz leta 1936 je namreč 22 P. Panizon, Vent'anni di lotte del Partito Comunista d'Italia, Bollettino dell'Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, IV, št. 2—3, avgust 1976, str. 56. 290 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 razvidno, da so bile ta čas slovenske množice močno razgibane. Razpolo­ ženje do fašistične Italije je bilo, po policijskih poročilih, iz dneva v dan bolj sovražno, kar se je kazalo v dejanjih nepokorščine, nemirih, javnem izražanju slovenskih čustev in upornosti do oblasti. Odnos Slovencev do priseljenih Italijanov se je spreminjal ob spoznanju, da fašizem zatira obe ljudstvi. Na to spremembo so vplivale zlasti izkušnje slovenskih mladeniče v, ki so se pri vojakih seznanjali in bratili z italijanskimi vojaki. Ljudje niso več gledali v Jugoslaviji edine rešiteljice; prek svojcev v emigraciji so namreč spoznavali, da je položaj revnega človeka v Jugoslaviji prav tako težak kot v Italiji, zato so rešitev iz gospodarske bede in narodne tlačenosti videvali v naprednem gibanju v svetu in v Italiji. Najbolj značilno za ta čas pa je bilo izrazito protivojno razpoloženje slovenskih množic, zlasti na podeželju. Nasprotovale so vojni tudi zato, ker so se zavedale, da bo v spo­ padu med dvema sosednjima državama prav obmejno ozemlje najbolj trpelo. Mestno italijansko prebivalstvo pa je nasedalo fašistični propagandi o gospodarskem napredku, ki naj bi ga prinesla vojna. To različno razpo­ loženje je poglabljalo prepad med mestom in podeželjem, ki ga je fašistična politika načrtno ustvarjala. Za Komunistično stranko Italije je bil boj proti vojni glavno geslo za razkrinkavanje fašistične imperialistične politike in za spodbijanje njenega vpliva na množice. Boj proti vojni je pomenil sin­ tezo protifašistične akcije, zato je tudi našel najbolj plodna tla prav med slovenskim prebivalstvom. Konkretni primeri odpora proti vojni so se po­ kazali ob napovedi vojne Etiopiji, jeseni 1935. Tedaj je nekaj sto slovenskih in hrvatskih mož dezertiralo in emigriralo v Jugoslavijo, drugi, ki so bili vpoklicani, pa so s svojci javno in množično demonstrirali proti vojni s pre­ pevanjem slovenskih pesmi, vzkliki in transparenti. V takšnem razpoloženju, ki sta ga povzročila brezupen položaj sloven- sko-hrvatskega obubožanega in zatiranega človeka ter spremenjen položaj v svetu, ki je napovedoval vojno, je bil učinek delovanja posameznih ko­ munistov odvisen le od tega, koliko so bili sposobni prilagoditi propagando resničnim potrebam množic in splošnemu ljudskemu nezadovoljstvu. Ne­ posredni pokazatelj učinkovitosti komunistične propagande je bilo dejstvo, da so v teh letih mnogi nacionalni revolucionarji vstopili v komunistično partijo.23 V razdobju od leta 1937 do 1940 je komunistično gibanje med Slovenci v Julijski krajini doseglo višek, z njim pa tudi slovensko nacionalno in splošno protifašistično gibanje. Jedro slovenske komunistične organizacije je bilo v Trstu, s študentom Pinkom Tomažičem, vendar je bila aktivnost rornjena na podeželje, ne pa na industrijski proletariat. Ker zvez z vod­ stvom italijanske stranke ni bilo, je bila najbrž Tomažičeva iniciativa pod vplivom Komunistične stranke Slovenije, ki se je ustanovila aprila 1937. Ta vpliv je tembolj verjeten, ker se je Tomažič vrnil iz emigracije v Jugo­ slaviji in je poznal program, taktiko in dejavnost slovenskih komunistov. Manifest ustanovnega kongresa Komunistične stranke Slovenije je med drugim zahteval podporo boju za nacionalne pravice manjšine v Italiji in Avstriji, ker »slovenski narod se ne more in ne sme odpovedati svojemu staremu cilju: ZDRUŽENE IN SVOBODNE SLOVENIJE«.24 Tomažičev program, ki ga žal poznamo le po spominskih in policijskih podatkih, je vseboval stališča, ki so jih formulirali slovenski komunisti v letih 1925—1927, stališča izjave treh partij in ljudskofrontne politike. Pred- 23 IG, APCI, 1379/105—132, 1401/19. 24 Zbornik ob štiridesetletni« ustanovnega kongresa KPS, ČZP Komunist, Ljubljana 1977, str. 276. M. КАСШ-WOHINZ: SLOVENCI IN HRVATI V POLITIKI KPI 291 videval je združitev vseh Slovencev, v Italiji, Avstriji in Jugoslaviji, v samo­ stojno slovensko sovjetsko republiko. (Martelančeva formulacija iz leta 1925 je bila delavsko-kmečka republika.) Za dosego tega cilja je napovedal neizprosen boj proti fašizmu, povezavo vsega naprednega slovenskega pre­ bivalstva v enotno fronto in povezavo te fronte z italijanskim proletari- atom. Ustvarjanje slovenske protifašistične fronte je Tomažič dopolnil s pripravami na oboroženo vstajo Slovencev v Italiji, ki naj bi izbruhnila v trenutku italijanskega napada na Jugoslavijo. Dejstev, ki kažejo na ures­ ničevanje programa v smeri enotne protifašistične fronte tu ne moremo navajati, omenimo le dejavnost in povezovanje tržaške nazorsko različno usmerjene slovenske mladine in njenih stikov z mladino na podeželju ter sodelovanje nacionalnih revolucionarjev s komunisti pri zbiranju orožja za načrtovano oboroženo vstajo. Policijski in sodni preiskovalni organi, ki so leta 1940 gibanje odkrili, najbrž niso naključno uvedli enotnega sodnega postopka na drugem tržaškem procesu decembra 1941 proti privržencem različnih nazorov. Ugotavljali so namreč, da gre za gibanje, ki je nazorsko sicer razvejano, toda ima skupen cilj: osvoboditev Slovencev.25 Tomažič in štirje nacionalni revolucionarji so bili tedaj ustreljeni. Iz tega skopega pregleda je mogoče povzeti naslednje: Slovenski ko­ munisti na Primorskem so bili prvi pobudniki za razčiščen j e in reševanje nacionalnega vprašanja manjšin v Italiji na osnovi leninističnih načel. Komunistična partija Italije je to pobudo sprejela in v letih 1926—1936 za­ stopala naslednja temeljna stališča: boj za brezpogojno pravico nacional­ nih manjšin do samoodločbe, vključno z odcepitvijo od Italije; ustanovitev slovenske in hrvatske delavsko-kmečke republike; boj italijanskega in slo- vensko-hrvatskega proletariata za uresničenje teh načel in za vsakdanje nacionalne zahteve manjšin; enotna ali ljudska fronta vseh plasti zatiranih manjšin za boj proti fašizmu in nacionalno osvoboditev, povezana z itali­ janskim proletariatom. Ob uresničevanju teh gesel pa je prihajalo do zgrešenih ocen, ki so v določenem trenutku omejevala načelna stališča. Tako se je partija nagi­ bala k enačenju slovensko-hrvatskega vprašanja s kmečkim vprašanjem, zato je predvidevala hegemonijo italijanskega in ne slovensko-hrvatskega proletariata v nacionalnem gibanju; v tem gibanju je namreč gledala pred­ vsem rezervo za italijansko socialistično revolucijo. Podcenjevala je revo­ lucionarni potencial nacionalnega protifašističnega boja, ki je bil dokazan z oboroženimi akcijami nacionalnih revolucionarjev, zato je omejevala protifašistično akcijo na mobilizacijo množic in propagando, dasi so bile te množice razpoložene za vstajo. Ker ni dovolj poudarjala razlike med za­ tiranim in zatiralskim narodom in razlike med slovanskim samoobramb­ nim nacionalizmom ter italijanskim imperializmom, je povzročala na te­ renu — zlasti v Trstu — enačenje obojnega nacionalizma in predsodke do nacionalnega gibanja manjšin. Revolucionarno situacijo je predvidevala predvsem v Italiji, zato se ji je zdela odcepitev Slovencev in Hrvatov ne­ realna in zato tudi ni popularizirala gesla o zedinjeni Sloveniji, dasi ga je v medpartijskih deklaracijah sprejemala. Ostaja pa odprto vprašanje, za­ kaj so uradne medpartijske deklaracije, pa tudi notranji dokumenti, for­ mulirali rešitve le za slovensko nacionalno vprašanje, ne pa tudi za hrvat­ sko? Tudi v Tomažičevi dobi je govora le o slovenski sovjetski republiki. To razdobje pa se razlikuje od prejšnjih predvsem po tem, da slovenski » AIZDG, it. fond, fase. 1019. 292 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 komunisti delujejo avtonomno in so pod vplivom Komunistične partije Slovenije. Tedaj utrdijo temelje za razvoj poznejšega oboroženega narodno­ osvobodilnega boja, ljudske vstaje in socialistične revolucije. Značilnost primorskega narodnoosvobodilnega boja je v tem, da ni imel med Slovenci resnega nasprotnika in da se ni razvila neka avtohtona kontrarevolucija, kakor po drugih slovenskih deželah. To dejstvo je bilo posledica dolgoletne bitke za ohranitev nacionalne individualnosti, ki je bila v bistvu proti­ fašistična in ne nazadnje posledica prilagajanja komunističnega razred­ nega delovanja slovenskim nacionalnim zahtevam, ki se je navzlic viškom in padcem, težavam in odklonom že od leta 1923, kot smo videli, kontinu­ irano razvijalo. LA QUESTIONE NAZIONALE DEGLI SLOVENI E CROATI IN ITALIA NELLA POLITICA DEL PCI (1921—1940) Sulla scorta di documenti del PCI e di altro materiale, viene t rat tata nel saggio 1 evoluzione delle posizioni del PCI nei riguardi della questione nazionale delle minoranze slovena e croata oppresse nell'Italia fascista. La tematica è svolta per periodi delimitati da spostamenti qualitativi della politica del partito nel cam- po nazionale: un primo (1921—1926) in cui il PCI non prende ancora in considera- zione la questione nazionale la cui soluzione è demandata alla rivoluzione prole- taria; nel secondo (1926—1930) il partito riconosce ai gruppi etnici il ruolo di porta- tori della rivoluzione prospettando nei riguardi della questione nazionale una poli- tica particolare; negli anni 1930—1935 il PCI mette a punto tale politica coordinan- dola con le posizioni del Part i to comunista jugoslavo; infine negli anni 1936—1940 risolve la questione nazionale nel quadro della politica del fronte popolare. A conclusione del saggio l'Autrice giunge alle seguenti constatazioni: l'inizia- tiva per una chiarificazione e soluzione della questione nazionale ispirata ai pr in- cipi leninisti viene dai comunisti sloveni della Venezia Giulia. Il PCI fa sua l'inizia- tiva propugnando con coerenza l'incondizionato diritto delle minoranze etniche oppresse all 'autodeterminazione ivi compresa la separazione dall'Italia e l 'istitu- zione di una repubblica operaia e contadina sloveno-croata. Prevede la lotta del proletariato italiano e sloveno e croato per l 'attuazione di questo principo e per le comuni rivendicazioni delle minoranze etniche nonché un fronte unitario e più tardi popolare costituito da tutt i i ceti delle popolazioni slovena e croata unite nella lotta contro il fascismo e per la liberazione nazionale e legato alla lotta di classe del pro- f a n a t o italiano. Nell'elaborazione dell'attività concreta nel campo nazionale il PCI giungeva talora a giudizi errati circa la situazione contingente, giudizi che in un determinato periodo infirmavano la portata dei principi e ne ostacolavano la realizzazione. In un primo tempo il partito fu portato a indentificare la questione nazionale sloveno-croata con la questione contadina. D'altro canto vedendo nel movimento delle minoranze anzitutto una riserva per la rivoluzione proletaria previde in seno al movimento l'egemonia non del proletariato sloveno e croato bensì di quello ita- liano. Sottovalutando il potenziale rivoluzionario della lotta armata dei rivoluzio- nari nazionali rivolse la propria attività alla propaganda fra le masse benché queste si mostrassero disponibili all'azione insurrezionale. Troppo modesto era il rilievo dato alle differenze t ra popolo oppressore e popolo oppresso, cioè tra il na- zionalismo di autodifesa degli sloveni e croati e l'imperialismo italiano, tu t te circo- stanze che portavano all'incomprensione da parte dei comunisti della Venezia Giu- lia, specie a Trieste, per la questione nazionale e all'identificazione dei due naziona- lismi suscitando di conseguenza pregiudizi nei confronti del movimento nazionale delle minoranze. Una situazione rivoluzionaria il PCI la preconizzava soltanto in Italia per cui la separazione delle minoranze etniche non era considerata realistica e pertanto il partito, pur ribadendo in sede di dichiarazioni interpartitiche la le- gittimità del programma della Slovenia unita, non mostrava grande impegno a popolarizzare lo slogan. Nel periodo successivo i comunisti sloveni operano nel PCI in modo autonomo sotto l'influsso del Parti to comunista sloveno sulla piattaforma della dichiarazione tripartitica del 1934 e della politica del fronte popolare. E'allora che consolidano le basi su cui si svilupperà più tardi la lotta di liberazione nazio- M. KACIN-WOHINZ: SLOVENCI IN HRVATI V POLITIKI KPI 293 naie, l 'insurrezione popolare e la rivoluzione socialista. L'assenza di una controri- voluzione slovena autoctona nel corso della II guerra mondiale è indubbiamente da ascrivere alla pluriennale lotta degli sloveni e croati della Venezia Giulia per la preservazione della propria identità nazionale e alla legittimazione da parte del movimento classista comunista delle rivendicazioni nazionali slovene e croate. Questo processo di adattamento delle due istanze si andò sviluppando nonostante alti e bassi, difficoltà e deviazioni per tutto il periodo dal 1923 in poi. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, izdaja v založbi Partizanske knjige iz Ljubljane revij o PRISPEVKI ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA »Prispevki« objavljajo razprave institutskih sodelavcev in drugih avtor- jev o zgodovini delavskega gibanja, o problemih slovenske zgodovine od prve svetovne vojne dalje, še posebej pa o obdobju narodnoosvobo- dilne borbe in socialistične revolucije. Na revijo se lahko naročite neposredno pri založbi (Partizanska knjiga, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 12), kjer dobite tudi vseh štiri­ najst dosedanjih letnikov. P o nekajletnem premoru je tik pred izidom nov zvezek revije. 294 ZGODOVINSKI CASOFIS XXXII 1978 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo že šestindvajseto leto izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je i lustri­ rana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske krajevne zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji proble­ matiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen populari­ zirati zgodovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« je moč naročiti na sedežu njenega uredništva in uprave v Ljubljani, Mestni trg 27/111. Letna naročnina za tri številke znaša 120 dinarjev, posamezna številka velja 40 dinarjev. Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije: od 6/1958 do 23/1975 po 50 din, letnika 24/1976 in 25/1977 po 75 din. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: — Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani. Cena: 20 dinarjev; — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJA­ NE (1956), 72 strani. Cena: 20 dinarjev; — Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani. Cena: 20 dinarjev; — Sergij Vilfan — Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­ STNE HIŠE (1958), 128 strani. Cena: 20 dinarjev; — Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani. Cena: 30 dinarjev. ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (v letu 1979 izide že njen 50. letnik) objavlja prispevke, ki niso zanimivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši okvir slovenske zgodovine. ČZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem maribor­ ske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor, Partizanska 5. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978, št. 3, s. 295—317 295 F r a n c e F i l i p i č KPJ V SLOVENIJI V ČASU VIII. KONFERENCE ZAGREBŠKIH KOMUNISTOV Referat na znanstvenem posvetu »Osma konferenca zagreb­ ških komunistov in razvoj K P J — ZKJ kot moderne stran­ ke delavskega razreda«, ki ga je organizirala v Zagrebu 23. in 24. februarja 1978 Mestna konferenca ZKH Zagreb Ob zgodovinskem sporočilu VIII. konference zagrebških komunistov, ki je potekala 25. in 26. februarja 1928, nameravam spregovoriti o nekaterih značilnostih političnega in organizacijskega položaja KPJ v Sloveniji v oko­ liščinah kriznega položaja ob skrajni zaostritvi frakcijskih bojev v KPJ in ob procesu njihovega razreševanja v zvezi z objavo Odprtega pisma IKKI. S tem bi rad prispeval nek delež k širšemu razumevanju obdobja ob koncu dvajsetih let na Slovenskem, tega prelomnega časa duhovne in ekonomske stiske človeštva, ki se odraža v sprepletu vseh protislovij tudi v revolucio­ narnem boju jugoslovanskih komunistov. Iz obilice prehitevaj očih se dnevnih dogodkov bom poskusil z osvetlit­ vijo nekaterih mejnih situacij izluščiti obrise idejnih prvin v delovanju in v odločitvah slovenskih komunistov, zlasti v njihovem razmerju do neka­ terih ključnih problemov, ki so se takrat pojavljali v delovanju KPJ v Ju­ goslaviji kot celoti in ki so ob določenih posebnostih še izjemno pomembni za pokrajinsko organizacijo KPJ v Sloveniji. Med temi problemi naj po­ sebej poudarim tiste, ki so prišli tako značilno do izraza v širšem vsebin­ skem obsegu konference zagrebških komunistov; ta je postavila v ospredje okrepitev enotnosti partije ter brezkompromisen boj proti frakcionaštvu in sektaštvu v njenih vrstah, potrebo po organizacijski utrditvi partijskih organizacij in idejnem dvigu njihovega članstva, nujnost vključevanja in­ dustrijskega proletariata v vrste KPJ in formiranje partijskih celic v indu­ strijskih podjetjih, nujnost delovanja komunistov med množicami ter mo­ bilizacije množic za boj proti izkoriščanju ter izigravanju socialne zakono­ daje in nujnost boljševizacije partije. Svojo razpravo sem vgradil v časovni okvir od sredine leta 1927 do prvih dni leta 1929, do razglasitve sestoj anuarske diktature. Ob možnostih, ki jih nudi razpoložljivo dokumentarno gradivo, soočeno s tiskom, znan­ stvenimi razpravami in spominskimi sestavki akterjev tistega časa,1 se bom 1 Za razpravo sem uporabljal dokumentacijo iz arhiva Komunistične internacionale, mikrofilmsko gradivo v arhivu CK ZKJ v Beogradu in v Zgodovinskem arhivu CK ZKS v Ljubljani, nadalje doku­ mentacijo iz sodnih procesov proti komunistom, zlasti corpora delicti iz teh procesov iz fondov Držav­ nega sodišča za zaščito države v arhivu CK ZKJ v Beogradu ter nižjestopenjskih sodišč istotam in v Zgodovinskem arhivu CK ZKS v Ljubljani in v arhivu Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru. Med časopisjem tega obdobja naj posebej omenim tednik Enotnost, Delavsko politiko in revijo Svobodna mla­ dina. Uporabil sem izjave ing. Dragotina Gustinčiča (pri avtorju), dr. Dušana Kermavnerja (pri avtorju), Franceta Klopčiča (članki in zapisi v Zgodovinskem arhivu CK ZKS in pri avtorju), dr. Bratka Krefta (pri avtorju), dr. Milana Lemeža (pri avtorju), med razpravami pa: Janko Pleterski — Nacionalno vpra­ šanje v Jugoslaviji v teoriji in v politiki KPJ-KPS (Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1967, IZDG), dr. Metod Mikuž — Slovenci v stari Jugoslaviji, 1965, Mladinska knjiga), Edvard Kardelj — Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (1957, Državna založba Slovenije), Edvard Kardelj — Po petin­ dvajsetih letih (1959, Cankarjeva založba), prof. Mane Trbojevič — VIII. mjesna konferensija zagrebačke organizacije KPJ, gradja (1959, Naprijed, Zagreb), dr. Gordana Vlajčić — Osma konferencija zagrebačkih komunista (1976, Zagreb, Školska knjiga — IHRP), Ubavka Vujoševič — Tri nepoznata spisa Đure Đako- vića o frakcijskim borbama u KPJ, prilog za biografiju Đure Đakovića (Zbornik 12, 1975, Historijski in­ stitut Slavonije i Baranje), Ivan Regent — Spomini (1967, Ljubljana, Cankarjeva založba), dr. Slavoljub 296 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 ustavil ob nekaterih zgodovinskih mejnikih in dogodkih, ki so zlasti po­ membni za delovanje KPJ v Sloveniji v že očrtanem obdobju. V razgibanem vzdušju predvolilnega boja pred parlamentarnimi volit­ vami je 31. julija 1927 potekala v Ljubljani V. pokrajinska konferenca KPJ.2 Iz zapisnika konference, ki je sicer skopo in konspirativno napisan, je ven­ dar mogoče izluščiti bistven potek konference in ugotoviti probleme, ki jih je obravnavala. Vsekakor je potekala pod vplivom ocen in stališč, ki jih je v aprilu 1937 izoblikoval III. plenum CK KPJ.2a Na zboru v Ljubljani je bilo predvsem govora o političnem položaju v vodstvu pokrajinske organizacije z ozirom na frakcionaštvo v centralnem partijskem vrhu, o problemu skupnega nastopa z reformisti na parlamen­ tarnih volitvah in o načinu, kako bi se s svojim delovanjem komunisti čim bolj približali množicam. Med konferenco sta bili predloženi dve resoluciji, ki sta očitno naka­ zovali dokaj razlikujoča se mnenja v vrhu pokrajinske organizacije ob oceni političnega položaja v stranki in glede uporabe taktike enotne fronte na predstojećih volitvah. Ing. Gustinčič, ki je bil takrat sekretar P. S. (pokra­ jinskega sekretariata), je predložil prvo resolucijo. V njej je namenil po­ sebno pozornost obstoju dveh struj v pokrajinski organizaciji. Po njegovem mnenju se je ta dvojnost izražala tako v različni oceni mednarodne in nacionalne gospodarske in politične situacije s strani nekaterih članov stranke kot v volilni kampanji ob nerazpoloženju proti kandidaturi ne­ katerih sodrugov, češ da so preeksponirani komunisti, kar da spominja na likvidatorske težnje iz leta 1925.3 V diskusiji je pozneje ing. Gustinčič to svojo trditev o dveh struj ah v pokrajinski organizaciji še podrobneje ob­ razložil, češ »da so v centrali frakcije in da obstoja odsev teh frakcij tudi pri nas«. Drugo resolucijo je predložil »Prizma«.4 V njej je polemiziral s stališči ing. Gustinčiča, zlasti z njegovo oceno o dveh struj ah v stranki. V kolikor je mogoče ugotoviti, je resolucija »Prizme« postavljala v ospredje potrebo po ugotovitvi strankinih dosedanjih izkušenj pri delu z množicami, da bi se na osnovi teh izkušenj lahko nakazalo pot, kako priti do množic. Reso­ lucija je tudi izražala mnenje, češ da je vodstvo "stranke v Sloveniji od­ rezano od množic. To trditev je ing. Gustinčič v diskusiji odločno zavrnil, češ da je dokaj pretirana. Cvetkovic - Napredni^ omladinski pokret u Jugoslaviji 1919-1928 (1966, Beograd, Institut društvenih ™ i J' france, KJopcic — Kritično o slovenskem zgodovinopisju, zlasti članek Boj proti frakcijam znotraj slovenske komunistične partije (dvajseta leta) (1977, Ljubljana, Državna založba Slovenije), ^ t o ­ rij ski arhiv Komunističke partije Jugoslavije, Tom II (1949, Beograd, Zgodovinski oddelek CK KPJ) Pregled zgodovine Zveze komunistov Jugoslavije (1963, Ljubljana, IRP, Beograd - IZDG, Ljubljana) dr. Branislav Gligonjevič - Demokratska stranka i politički odnosi u Kraljevini Srba, Hrvata i Slo­ venaca (1970, Beograd Institut za savremenu istoriju), Kronološki pregled dogodkov iž zgodovine de­ lavskega gibanja na Slovenskem 1918-1929 Alenka Nedog - Milica Kacin - vfohinz, PrispSevk° za zgo- dovmo delavskega gibanja, 1965 1-2, IZDG), Ljubo Boban-Maček i politika HSS 1928-ll941 (Zagreb, 19^4 Liber) dr. Todor Stojkoy — Opozicija u vreme šestojanuarske diktature 1929—1935 (Beograd 1969 Prosveta) France Klopcic - Neravnodušni državljan (1974, Ljubljana, Državna založba Slovenije), Slo^ bodan Petrovič — Sedam sekretara SKOJ-a (Beograd, 1962, Rad), Slavko Kremenšek - Slovensko štu- nÏÏwiïL?b%№ ™ ~ v m Ljubl jana 1972, IZDG) Pero Damjanovič - Tito pred nalogami zgodovine (Ljub jana, 1977, CZP Komunist) d r Janko Pleterski in Branko Božič - Politična in socialna zgodovina Jugoslavije (Maribor, 1975, Založba Obzorja), France Kresal - Nastajanje akcijske enotnosti slovenskega delavstva. (1966 Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, IZDG). 2 Zapisnik o poteku V pokrajinske konference KPJ v Sloveniji, dokument uvrščen med corpora delicti v arhivu CK ZKJ v Beogradu, vzet iz sodnega spisa Deželnega sodišča v Ljubljani Vr IX/866 nalogah p a r l e Р И ^ Л Г ^ ^ К ' ™ 0 1 1 1 0 4 3 ° P ° U t i Č n e m Р о 1 ° ^ и ' P ™ « 1 * *• *• « neposrediih aloga artije, KI 1927/11, Arhiv CK KPJ. ' Konec leta 1925 so bili trije člani vodstva KPJ v Sloveniji, Ciril Stukelj, Alojz Sedei in Ivan Makuc zaradi »likvidatorske politike«, zlasti zaradi paktiranja s SSJ izključeni iz komunistične stranke. Olej t r a n c e KIopcič: Neravnodušni državljan, članek »Nove pregrupacije v delavskem razredu in naša taktika«. * Po podatkih v Zgodovinskem arhivu CK ZKS je Prizma Albert Hlebec. F. FILIPIC: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 297 Velik vpliv na potek pokrajinske konference je imel zastopnik polit- biroja centralnega komiteja »Bor«.5 Ugotavljal je, da je slovensko strankino vodstvo v krizi, da pa je treba preprečiti, da ta kriza ne pripelje do frak­ cijskih grupacij v slovenskem delu stranke. Odločno se je potegoval za to in je tudi dosegel, da je bil naposled v skupno, enotno resolucijo, ki jo je pokrajinska konferenca na koncu sprejela s 86 proti 35 glasovi, vključen stavek: »Pokrajinska konferenca se izjavlja proti vsem poizkusom stvar- janja frakcij od katerekoli strani«. Kakšno je bilo stališče pokrajinske konference v sprejeti resoluciji o enotni fronti na parlamentarnih volitvah, iz njenega zapisnika ni mo­ goče razbrati. Vsekakor pa je diskusija o tem problemu morala biti zelo obširna in zaostrena, saj je v njo zelo avtoritativno posegel tudi zastopnik »Bor«, navajajoč izjavo Römmeleja (člana Izvršnega komiteja Komuni­ stične internacionale) »če je sploh dopustiti stranki v Sloveniji taktiko enotne fronte na volitvah«). Nedvomno je konferenca zelo zaostrila svoje stališče do skupnega nastopa komunistov z reformisti. Slovenska pokrajin­ ska organizacija je bila namreč na III. plenumu CK KPJ močno kritizi­ rana, češ da je ob volitvah v oblastne odbore, januarja 1927, storila napako s tem da je — po oceni plenuma — v skupni volilni platformi s socialno demokracijo odstopila od svojih zahtev ob nacionalnem in kmečkem vpra­ šanju in tako podlegla podcenjevanju lastnih sil, pripravljena iti »v enotno fronto za vsako ceno«. Dejansko so komunisti v Sloveniji šli potem na parlamentarne volitve v okviru DKRB in pod geslom enotne fronte le skupno z Bernotovo JSDS, a ne z SSJ, s katero so se pogajanja dokončno razbila že teden dni pred pokrajinsko konferenco, na sestanku 24. julija 1927 v Mariboru.6 Ob tem naj povemo, da je DKRB potem nabrala v Sloveniji 9184 glasov, kar je pome­ nilo zanj relativen uspeh, čeprav je ostal brez poslanca, medtem ko je SSJ zbrala 8928 glasov in dosegla s tem izvolitev enega poslanca.7 Ob skupnem nastopu bi lahko bila DKRB in SSJ tretja najmočnejša skupina v Slo­ veniji.8 če analiziramo potek V. pokrajinske konference v Sloveniji, lahko ugo­ tovimo dve pomembni dejstvi: prvo, da je odločno zavrnila sleherno mož­ nost frakcijskih grupacij med slovenskimi komunisti, in drugo, da je dala močan poudarek težnji po usmeritvi partijske dejavnosti k množicam. Skopo dokumentacijo o tej konferenci dopolnjujejo podatki predstav­ nika P. S. iz Slovenije »Valjina«9 na IV. plenumu CK KPJ, konec novembra in začetek decembra 1927.10 Ob tem, ko je poročal o pokrajinski konferenci, je spregovoril tako o organizacijskem položaju stranke v Sloveniji in njeni povezavi s centrom, načenjajoč pri tem tudi problem frakcioništva, kot o delovanju slovenskih komunistov v strokovnih organizacijah, o čemer pa s Po mnenju mg. Dragotina Gustinčiča in dr. Dušana Kermavnerja (izjavi obeh sta pri avtorju) bi moralo pisati v zapisniku namesto »Bor« v resnici »Bon«. Oba sta izjavila, da je kot zastopnik P. B. CK KPJ konferenci prisostvoval Jaka Zorga, ki se je posluževal tega ilegalnega imena. 6 Enotnost, 29. julija 1927, članek »Razbijaški manever voditeljev SSJ — razkrinkan«. 7 Enotnost, 16. septembra 1927, članek »Volilni rezultati«. s SLS je prejela 106.240 glasov, SDS 26. 289 glasov, SKS 14.472 glasov, medtem ko sta DKRB in SSJ skupaj prejela 18.112 glasov, kar je bilo znak določenega premika slovenskih množic na levo. ' Predstavnik P. S. iz Slovenije na IV. plenumu CK KPJ »Valjin« je bil, kot povzemamo po nje­ govi lastni izjavi, dr. Dušan Kermavner. Dr. Kermavner je navedel mnoge podrobnosti o poteku plenuma, na katerega je bil poslan, kot je sam izjavil, namesto Marcela Zorge, a za odhod v Zagreb, kjer je plenum potekal, ga je pridobil Albert Hlebec. (Izjava pri avtorju.) 10 IV. plenum CK KPJ, ki je potekal 27. ter 28. novembra in 1. decembra 1927 v Zagrebu, KI 1927/24, Arhiv CK ZKJ. Glej tudi podrobnosti o nastopu slovenskega predstavnika v razpravi dr. Gordane Vlajčič: Osma konferencija zagrebačkih komunista, stran 66 in 67, nadalje Pregled zgodovine ZKJ, stran 110 in 111 ter Josip Broz Tito, Sabrana djela, opomba 196. 298 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 na pokrajinski konferenci, vsaj v kolikor je mogoče to razpoznati iz zapis­ nika, ni bilo govora.11 Pri obravnavi organizacijske povezave stranke v Sloveniji s centrom je bil »Valjin« zelo kritičen: »Slovenski del stranke je, kar se tiče zveze s par­ tijskim centrom, bil v takšnem položaju, kot da je slovensko gibanje del stranke, izgrajene na federativni osnovi. (...). Naše zveze s PB so bile dobre, toda od teh zvez ni bilo realne koristi, ker ni bilo nikakšne praktične po­ moči s strani PB.« Vzrok za takšno stanje naj bi bilo iskati, sodeč po Va- ljinovih besedah, v znatni meri v frakcionaški dejavnosti v vrhu stranke: »Notranj eparti j ski boj je slabil stranko in njen center. (...). Frakcijska kriza, ki onemogoča delo, je zajela samo partijski center v Srbiji, druge pokrajine ni zajela, čeprav ima v njih reflekse. Slovenski del stranke se noče mešati v ta boj.« — Tako se v »Valjinovih« izvajanjih na IV. plenumu v celoti potrjuje stališče, ki ga je zavzela V. pokrajinska konferenca orga­ nizacije KPJ v Sloveniji v zvezi s problemom frakcionaštva. »Valjin« je nadalje poročal, da je pokrajinska konferenca, v Sloveniji odobrila sklepe aprilskega plenuma in sprejela resolucijo o delu in o na­ logah stranke. Med problemi, pomembnimi za gibanje v Sloveniji, je na prvem mestu navedel organizacijskega, vprašanje izgradnje partijske orga­ nizacije. »Rezultati volitev so pokazali porast našega vpliva,« je dejal, »in mi moramo ta vpliv tudi organizacijsko zajeti.«12 Na koncu se je »Valjin« ustavil še ob sindikalnem vprašanju. Podrob­ neje je razložil specifičnost tega vprašanja za Slovenijo: »Mi moramo de­ lovati v URSS sindikatih enako kot tovariši v Bosni. Mi nimamo neodvis­ nih sindikatov v Sloveniji, medtem ko imajo naši nasprotniki sindikalno gibanje. Nam so potrebne legalne pozicije, ki se jih zelo težko osvoji. Ta potreba po legalnih pozicijah je tako nujna v našem gibanju, da je v težnji za njimi izzvala »težnjo« za formiranje legalne partije, kot je bila NDSJ.« Položaj v sindikalni organiziranosti v Sloveniji je resnično silil k raz­ rešitvi. Vse od združitve bivših neodvisnih sindikatov s sindikati Strokovne komisije v URSS J, decembra 1925 v Ljubljani,13 se je ob postopnem upa­ danju števila strokovno organiziranega delavstva med slovenskimi komu­ nisti in levo orientiranimi člani reformističnih sindikatov vedno bolj uve­ ljavljala težnja za obnovo strokovnega gibanja in ustanavljanje neodvisnih strokovnih zvez tam, kjer so reformistične bile neučinkovite ali pa celo v razsulu. Ta težnja je na raznih delavskih zborih prav v tem obdobju pri­ hajala vedno bolj zahtevno do izraza, med drugim na konferenci »dekali- stov« v Mariboru 26. junija 1927,14 ali na rudarski konferenci v Zagorju 16. oktobra 1927,15 svoj poudarek pa je tudi našla v volilnem programu DKRB za parlamentarne volitve v septembru 1937 v geslu »Za popolno svo­ bodo strokovnega organiziranja«.16 IV. plenum CK KPJ se je v sklepih potem postavil na stališče, da je potrebno sindikalno delo komunistov v Sloveniji aktivirati tam, kjer so reformistične strokovne organizacije propadle, organizirati nove in jih po­ vezati v jugoslovanskem okviru z Neodvisnimi sindikati, sicer pa težiti za osvajanjem obstoječih strokovnih organizacij. Težnjo za formiranje legalne 11 Mišljena je V. pokrajinska konferenca KPJ v Sloveniji, 3. 7. 1927. 12 Glej opombo št. 8. 13 France Kresal: Nastajanje akcijske enotnosti slovenskega delavstva. Prispevki za zgodovino de­ lavskega gibanja, 1966, št. 1—2, stran 69. 14 Enotnost, 1. julija 1927, članek »Konferenca dekalistov v Mariboru«. 15 Enotnost, 21. oktobra 1927, članek »Rudarska konferenca v Zagorju za obnovo strokovnega gi­ banja«. , 6 Volilni proglas DKRB »Delovnemu ljudstvu v mestu in na vasi«. Enotnost, 12. avgusta 1927. F. FILIPIC: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 299 stranke pa je plenum najostreje obsodil, češ da predstavlja nerazumevanje političnega položaja, ki da se razvija v pravcu odkrite vojaško-fašistične diktature in da je tudi znak opuščanja izgradnje nelegalne partije. Komaj dober mesec po IV. plenumu CK KPJ se je sestal 7. in 8. janu­ arja 1928 aktiv slovenskih komunistov na VI. pokrajinski konferenci, ki je deloma nadaljevala razpravo o problemih, ki so bili v ospredju že na IV. plenumu CK KPJ (organizacija stranke, pobijanje legalističnih tendenc, problemi strokovne organiziranosti), pomemben poudarek pa je dala tudi obravnavi nacionalnopolitične problematike. O tej konferenci nam pričata dva dokumenta, Resolucija k poročilu in Strokovna resolucija.17 Iz prve resolucije je razvidno, da je konferenca poskušala ubirati pot dokaj kom­ pleksne analize političnega položaja v državi in še posebej v Sloveniji, zlasti ob odnosu buržoaznih strank do nacionalne problematike slovenskega na­ roda, do njegove borbe proti izkoriščanju, zatiranju in za samostojnost. V določeni meri pa so potek konference predvidevale že direktive, ki jih je za svoja delegata na njej, »Karlovića« (Djuko Cvijića) in »Rogiča« (Jako žorgo) na svoji 10. seji 5. januarja 1928 izoblikoval politbiro CK KPJ.13 Te direktive so se glasile: a) »zbijanje legalističnih tendenc, ki podcenjujejo pomen ilegalnega partijskega dela in podčrtavanje dejstev, kako zaradi organizacijskih sla­ bosti niso organizacije izkoristile in stabilizirale uspehe pravilne volilne kampanje; b) odstranjevanje strahu od delovanja v reformističnih sindikatih in uresničevanje sklepov plenuma o sindikalnem vprašanju v Sloveniji; c) glavna naloga konference je koncentrirati moči v boju proti legali- stičnim in sektaškim tendencam ter za izgradnjo organizacije prvenstveno s pritegovanjem industrijskih delavcev v sindikalno gibanje, uveljavljanje odlikujočih se vidnih delavcev v partijskih organizacijah in njihovih vo­ dilnih organih.« Zbor slovenskih komunistov se je potem v bistvu ravnal po teh navo­ dilih. Ob izhodiščih, ki so jih nakazovala, sta bila potem zasnovana oba konferenčna dokumenta. Tako vsebuje Resolucija k poročilu poleg že na­ vedene nacionalnopolitične problematike niz ugotovitev v zvezi z notranjo učvrstitvijo stranke ter premagovanjem idejnih in organizacijskih slabosti v njej, v zvezi z bojem proti ostankom socialnodemokratskih tradicij in problemom nerazumevanja vodilne vloge stranke v delavskem gibanju, kar naj bi se med drugim, kot je na to že opozoril IV. plenum CK KPJ, tudi iz­ ražalo v težnji po ustanovitvi legalne stranke. V duhu navodil politbiroja je konferenca v tem istem dokumentu spregovorila tudi o problemu disci­ pline v stranki, o striktnem izvajanju statuta in navodil v delovanju celic, o delovanju frakcij v strokovnih in drugih zunaj strankinih organizacijah, o pritegovanju industrijskega proletariata v celice, ob tem poudarjajoč po­ trebo po varovanju konspiracije. Striktno izvajanje vseh teh navodil, ozi­ roma napotil za oživitev notranjepolitičnega in organizacijskega življenja v celicah — kot je poudarjeno v resoluciji — je obseženo v formulaciji, ki naj bi izražala temeljno nalogo: boljševizacijo stranke. Znaten del prve resolucije je konferenca posvetila ugotovitvam v zvezi z razpravo o položaju in nalogah KPJ v Sloveniji ob dveh osrednjih notra- " Resolucija k poročilu in Strokovna resolucija, oba dokumenta uvrščena med corpora delicti, vzeta iz sodnega spisa Deželnega sodišča v Ljubljani VR. IX. 866/28, v arhivu CK ZKJ\ Datum konference je razviden iz »Pojasnila., (ing. Dragotina Gustinčiča), ki je sestavni del dokumentacije zasedanja P. S. KPJ za Slovenijo med 25. februarjem in 5. marcem 1928, KI 1928/26, 1. do 5. Arhiv CKZKJ. is Poročilo o 10. seji P. B. 5. januarja 1928, KI 1928/3, arhiv CK ZKJ. 300 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 njepolitičnih dogodkih, ki sta privedla v tem obdobju do pomembnih pre­ mikov v slovenski in jugoslovanski politični sferi: ob paktiranju SLS z ra­ dikali po sporazumu dr. Korošca 10. julija 1927 na Bledu z ministrskim predsednikom Vukičevićem, kar je potem slovenske klerikalce tudi pripe­ ljalo v vlado, in ob združitvi HSS in SDS štiri mesece pozneje, 10. novembra 1927 v opozicijsko Kmečko-demokratsko koalicijo. Ob teh dveh dogodkih se je postavljalo vprašanje: kakšna sta mesto in vloga KPJ v Sloveniji v teh spremenjenih političnih sorazmerjih in kakšna naj bi bila strateška in tak­ tična usmeritev KPJ, da bi si dejansko utrla pot k množicam, da bi lahko vplivala nanje? Odgovor, formuliran v resoluciji, je bil sledeči: »S tem, da se je SLS odrekla svoji dosedanji nacionalni politiki (pa­ rola avtonomne Slovenije) in stopila v službo hegemonistične politike srb­ ske buržoazije pod vodstvom dvora in njihovih (?) za uvajanje generalsko fašistične diktature, boj slovenskega naroda za samostojnost ni likvidiran. Kljub vstopu SLS v vlado, se nadaljuje hegemonistično zatiranje sloven­ skega naroda in se naprej z ogromnimi davki izžema delovno ljudstvo. Gotove koncesije, ki jih more SLS dobiti od vlade, morejo koristiti le slo­ venski buržoaziji in bogatim kmetom. Zaradi tega bo začela SLS kljub svoji močni gospodarski in verski organizaciji prej ali slej slabeti. Ker je SDS zastopnica mestne buržoazije, ker je SKS, ki skupno s SDS tvori Kmečko-demokratsko koalicijo, stranka podeželske buržoazije, a SSJ z de­ lavskimi institucijami plačan in korumpiran agent vladajočega režima, JSDS pa okostenela sekta brez možnosti razvoja, je KSJ edina stranka, ki more zbrati okrog sebe široke mase delovnega ljudstva Slovenije, tako v boju za neposredne interese kot za nacionalno samostojnost. Ona pa more to nalogo izvršiti le, ako se ideološko in organizacijsko izgradi in ako bo z revolucionarnimi akcijami vedno zastopala interese delavcev in kmetov in se borila tudi za njih delne zahteve, ne da bi pri tem izgubila izpred oči svoj končni cilj socialno revolucijo.« Ta formulacija o strateški in taktični usmeritvi KPJ v tem času je za­ nimiva z različnih zornih kotov. Prvič: že sama po sebi je svojska po na­ činu izražanja kot primer takratne »kominternske« frazeologije. Drugič: v najostrejši obsodbi vseh »buržoaznih« in obeh delavskih strank v Slove­ niji razodeva tisto brezkompromisno principielnost v odnosu do njih, ki je zelo zoževala manevrski prostor komunistov v Sloveniji in ki je potem kaj kmalu leta 1928 pokrajinsko organizacijo spravila v hude škripce v razha­ janjih mnenj glede sodelovanja z buržoaznimi strankami, tako, na primer ob glasovanju zastopnikov DKRB za načelnike občinskih odsekov v ljub­ ljanskem občinskem svetu, ali pa ob stališčih, ki so jih slovenski komunisti zavzeli do problema revizije ustave. Tretjič: ko govori o akcijski usmerje­ nosti slovenskih komunistov, med drugim o njihovem boju za »nacionalno samostojnost« slovenskega naroda, se dejansko, čeprav z aspekta politične taktike, vključuje v spreplet političnih in moralnih razsežnosti široke ob­ ravnave slovenskega nacionalnega vprašanja v širši javnosti. Ta obravnava je v tem času zajemala predvsem levo usmerjeno intelektualno mladino, zlasti člane Kluba študentov marksistov na ljubljanski univerzi, med ka­ terimi je bilo precej članov KPJ, in sodelavce revije »Svobodna mladina«, ki je začela januarja 1928 izhajati kot naslednica »Mladine«, glasila Koso­ velovega kroga.19 Resolucija III. državne konference KPJ iz januarja 1924 » Lojze Ude urednik Svobodne mladine, je v uvodniku številke 1—2 prvega letnika zapisal- da bo revna »izpovedovala svojo slovensko misel in da bo prav tako brezobzirno« (kot prej Mladina) ' »na­ daljevala borbo za kulturo, gospodarsko m politično osamosvojitev Slovencev, .združeno z borbo proti kapitalističnemu družbenemu redu«. (12. januarja 1928). v " F. FILIPIC: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 301 o nacionalnem vprašanju, ki je izoblikovala stališče, da je treba vsem na­ rodom v Jugoslaviji priznati njihovo pravico do samoodločbe, vključujoč pravico do odcepitve, ki pa naj ne bi bila obvezna, je doživljala svojo apli­ kacijo na slovenske razmere v vehementnih razpravah, v katerih se je prvenstveno oblikovala zahteva po zedinjeni Sloveniji.20 Geslo zedinjene Slovenije se je v programu KPJ pojavilo že zelo zgodaj v drugi polovici dvajsetih let. Dne 1. julija 1926 je PK KPJ za Slovenijo ob razpravi o nettunskih konvencijah izdal poseben letak z zaključnim po­ zivom: »Za pravico do samostojne države vsakemu narodu na Balkanu! Za zedinjenje Slovencev v svobodno Slovenijo!«21 30. decembra 1927 pa je KPJ objavila v svojem legalnem glasilu, v Enotnosti, izjavo o nacionalnem vpra­ šanju, deklaracijo, ki jo je podal zastopnik DKRB Andrej čanžek v mari­ borski oblastni skupščini. Izjava je po svoji zasnovi dejansko sestavni del Resolucije k poročilu pokrajinske konference: »Danes, ko je šla tudi Slo­ venska ljudska stranka po poti Radića in kapitulirala pred srbsko buržoa­ zijo, podcrtavam kot zastopnik delavskega razreda, da se slovensko delovno ljudstvo ne more odpovedati boju proti nacionalnemu zatiranju za popolno nacionalno svobodo vseh zatiranih narodov, to je za uveljavljanje pravice samoodločbe tudi za slovenski narod s ciljem svobodne in zedinjene Slove­ nije v federativni zvezi s svobodnimi sosednjimi narodi.«213 V Strokovni resoluciji pokrajinske konference so bila v bistvu potrjena stališča, ki so jih obsegala navodila politbiroja CK KPJ, posebej glede vsto­ panja v reformistične sindikate kot glede ustanavljanja samostojnih stro­ kovnih zvez. Med organizacijami, v katere je treba vstopiti, je resolucija naštela S. ž. J. (Savez železničara Jugoslavije), S. M. R. (Savez metalskih radnika) O.R. S. (Opšti radnički savez), Zvezo živilcev, lesnih in monopol­ skih delavcev ter Zvezo privatnih nameščencev, a Zveza rudarjev in Zveza stavbinskih delavcev naj bi bili novo ustanovljeni. Pomembna je bila odlo­ čitev konference, da je potrebno pri Pokrajinskem sekretariatu ustanoviti pokrajinsko strankino strokovno komisijo, na katero naj bi bil vezan celotni sistem frakcij članov partije v posameznih organizacijah in zvezah. O tem, do kolike mere je potem tovrstna organiziranost partijske povezave v stro­ kovnih organizacijah res delovala, ni dovolj podatkov. Med gesli, pridanimi Strokovni resoluciji, najdemo poudarjeno zahtevo po popolnem strokovnem zedinjenju, nadalje zahtevo za demokracijo v strokovnih organizacijah, v katerih naj bi zrušili nadvlado strokovne birokracije, itd. Med letom 1928 se je potem strokovna politika slovenskih komunistov odvijala po možnostih v okvirih na konferenci izoblikovanih napotil. Njene osnovne črte je mogoče razpoznati predvsem iz obširnega gradiva, ki ga je prinašal časopis Enotnost. Slovenski komunisti so v mnogih primerih bili pobudniki boja za delne zahteve delavcev, ali pa so se v ta boj vsaj po­ membno vključevali. Tako so posegli v boj železničarjev ob poteku nacio­ nalizacije na železnici, ob ukrepih in omejitvah v škodo železničarjev in ob 20 V številki 1—2 letnika 1928 Svobodne mladine velja predvsem opozoriti na članek Jožeta Dolenca Pravica samoodločbe do odcepitve, v katerem je postavljena zahteva po »svobodni in zedinjeni Sloveniji«, in to ne v okviru SHS. »Ker nam Slovencem kot narodu v nobeni izmed držav, na katere smo raz­ kosani, niso priznane temeljne narodne pravice, enakopravnost in suverenost, upravičeno trdimo, da smo Slovenci v celoti nesvoboden narod, iz česar izhaja, da je predvsem nesmiselno vezati slovenski problem na katerokoli teh držav ali ga iz nje ven reševati.« S takšno formulacijo Dolenc izraža stališče KPJ. 21 Janko Pleterski — Nacionalno vprašanje v Jugoslaviji v teoriji in politiki KPJ — KPS. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1967, št. 1—2, stran 294. 2ia Enotnost, 30. decembra 1927, članek »Deklaracija dekalistov v okrožni zbornici«. 2 2 Enotnost, 27. januarja 1928, članek »železničarjem grozi komercializacija«. Enotnost, 30. marca 302 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 nezakonitih odpustih.22 Enotnost je opozarjala na obrambo osemurnega de­ lavnika in na izvajanje in izboljšanje zakona o zaščiti delavcev,23 potego­ vala se je za pomoč brezposelnim, ugotavljala je probleme proletarske mla­ dine in pogubnost izseljevanja v tujino (Belgijo in Argentino), kjer so bili delavci izpostavljeni najhujšemu izkoriščanju, članki v Enotnosti so veči­ noma napisani živahno in neposredno, v njih je mogoče razbrati delež ko­ munistov pri organiziranju takratnega stavkovnega gibanja v Sloveniji, tako ob stavki kovinarjev v tovarni Titan v Kamniku24 in v stavkovnem boju steklarjev v Hrastniku, Zagorju in Rogaški Slatini. Enotnost je obrav­ navala tudi probleme strokovne organiziranosti rudarjev, stavbinskih in živilskih delavcev. Tako je iz njenega pisanja 23. novembra 1928 razvidno, da so slovenski komunisti poskušali realizirati sklep pokrajinske konferen­ ce o ustanovitvi samostojnih strokovnih organizacij rudarjev in stavbin­ skih delavcev. Konec julija 1928 so bila namreč velikemu županu v Ljublja­ ni predložena v potrditev pravila nove »Strokovne organizacije stavbinskih delavcev«, a 30. avgusta 1928 pravila nove »Strokovne organizacije rudar­ jev«, vendar pa je veliko županstvo, v sporazumu z notranjim ministrstvom, potrditev pravil zavrnilo in ustanovitev obeh organizacij prepovedalo.25 Mimo srditih napadov na socialne demokrate, ki so v mnogih člankih v Enotnosti prikazani kot vir vsega zla v strokovnem gibanju,26 pa so se vendar uveljavljala tudi stališča, ki so iskala vzroke za neorganiziranost delavstva širše, v splošnem položaju proletariata, tako v porazih, ki jih je doživel v preteklosti — zlasti 1924 do 1926, — kar je povzročilo njegovo ma- lodušje in prestrašenost, nadalje v ofenzivi kapitala, kateremu bi se bilo mogoče upreti uspešno samo z utrjevanjem enotnosti delavskega razreda (seveda samo »od spodaj«), in v lastni neaktivnosti.27 Slovenski komunisti so vseskozi pripisovali velik pomen nastopom svo­ jih članov na parlamentarnih tribunah. V splošnem poslabšanju politič­ nega položaja v državi, še zlasti po sestavi nove Vukičevičeve vlade 23. fe­ bruarja 1928, v kateri je prevzel notranje ministrstvo dr. Anton Korošec,28 je bilo v pogojih zožujočih se možnosti javnega nastopanja za slovenske komuniste še bolj dragoceno, da so lahko preko zastopnikov DKRB v občin­ skih odborih in v mariborski oblastni skupščini dvignili svoj glas. Sloven­ sko pokrajinsko vodstvo KPJ je 21. maja 1928 pisalo partijskemu okrožju Vzhod I v Mariboru: »Pomagajte našemu oblastnemu poslancu s predlogi in kontrolirajte njegovo delo. Naš glas v oblastni skupščini se mora čuti. Vsi delavci in kmetje morajo videti, da je poslanec DKRB njihov edini in 1928, članek »Železničarji za svoje pravice«. Enotnost, 20. aprila 1928, članek »11 zaupnikov odpuščenih«, itd. 2 3 Enotnost, 7. septembra 1928, članek »Ofenziva proti osemurniku«, Enotnost, 1. maja 1928, razglas »Delavci! Kmetje!«, Enotnost, 8. julija 1928, članek »Apetit slovenskih industrijalcev«, Enotnost, 13. julija 1928, članek »Industrijalci in socijalne institucije«. Enotnost, 3. februarja 1928, članek »Ne v Argentino!«, Enotnost, 2. marca 1928, članek »Pomoč brezposelnim v drugih državah — Kaj pa v Jugoslaviji?«, Enot­ nost, 20. aprila 1928, članek »Ne v Belgijo!«, Enotnost, 31. avgusta 1928, članek »Mizerni položaj prole­ tarske mladine«, itd. 2 4 Enotnost, 25. maj 1928, članek »Mezdno gibanje kovinarjev v Kamniku«, Enotnost, 15. junij 1928, članek »Štrajk pri Titanu v Kamniku«, Enotnost, 20. julija 1928, članek »Steklarji na braniku svojih zahtev«, Enotnost, 2. novembra 1928, članek »Kaj nas uči steklarski štrajk?«. 2 5 Enotnost, 23. novembra 1928, uvodnik »V obrambo pravice strokovnega združevanja delavcev«. 2 6 Enotnost, 10. februarja 1928, članek »Po strokovnem kongresu«. Enotnost 8. junija 1928, članek »Razkrinkani hlapci režima«, Enotnost, 28. septembra 1928, članek »SSJ — odkrita zaveznica režima«. Enotnost, 9. novembra 1928, članek »Socialpatnotje — repek buržoazije«. nega gibanja: ustvariti je treba močne strokovne organizacije, ki bodo lahko proletarcu branile njegov kruh; strokovne organizacije naj bodo neodvisne od institucij in klik, v njih mora vladati proletarska demokracija; iz strokovnih organizacij je treba odstraniti »razbijaško in protidelavsko reformistično politiko«. 2 8 Dr. Metod Mikuž: Slovenci v stari Jugoslaviji, s tran 368. F. FILIPIC: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 303 resničen zaščitnik in pobornik za njihove pravice in zahteve, isto velja tudi za občino. Naši poslanci po raznih parlamentih so delegati stranke in se morajo tudi tam neizprosno boriti in izkoriščati parlamentarno tribuno za agitacijo; ako tam molčimo, je največja napaka in zgrešeno delo.«29 Toda to stališče vodstva KPJ v Sloveniji je bilo v teku dogodkov leta 1928 tudi močno osporavano. Na občinskih volitvah v Ljubljani, 2. oktobra 1927, sta bila na listi DKRB izvoljena dva kandidata, dr. Milan Lemež in Marcel žorga. Ker je Marcel žorga pozneje odstopil, je njegov mandat prevzel ing. Dragotin Gu- stinčič.30 Nastopanje obeh zastopnikov DKRB v ljubljanskem občinskem svetu je bilo posebnega pomena, saj sta v svojih izjavah izražala stališča partije ob vprašanjih, ki so marsikdaj presegala lokalni pomen. Sorazmerja političnih sil so bila tedaj v ljubljanskem občinskem svetu zelo zaostrena. SDS je imela v njej 23 mandatov, a SLS samo 19. Radikal Ravnihar je razpolagal z dvema mandatoma, dr. Vinko Gregorio z enim mandatom, DKRB in SSJ pa vsaka s po dvema mandatoma. V tem soraz­ merju sil so lahko štirje delavski mandati odigrali pomembno vlogo. Na prvi seji občinskega sveta je potem ob volitvah župana (izvoljen je bil demokrat dr. Puc) ing. Gustinčič prebral deklaracijo, da bo zastopstvo DKRB vodilo borbo proti obema strankama, ki sta se potegovali za župana, proti SDS in SLS, ker smatra, da ni nobenih bistvenih razlik med njunima režimoma in sta obe stranki pomočnici reakcije, da obe podpirata režim izjemnih zakonov proti proletariatu, centralizem, diktaturo in sistem »glav- njače«. Klerikalci so pri izvolitvi župana doživeli poraz. Ko je bil potem za pod­ župana tudi izvoljen demokrat, so v znak protesta zapustili zbornico in Enotnost je 2. decembra 1927 to odločitev klerikalcev komentirala kot po­ tezo, ki naj bi pripeljala do razveljavitve izvolitve župana in bi povzročila, da bi veliki župan zopet uvedel komisariat, ki bi bil seveda v klerikalnih ro­ kah. To se potem sicer ni zgodilo, toda nevarnost klerikalnega komisariata je kot grožnja obvisela v zraku. Na tretji seji ljubljanskega občinskega sve­ ta 24. februarja 1928 je potem ta grožnja odločilno vplivala na odločitev de- delacije DKRB, da je pri volitvah za načelnike občinskih odsekov opustila svoje pricipielno stališče nesodelovanja z buržoaznimi strankami in glaso­ vala z demokrati proti klerikalcem. Kot vse kaže, je pokrajinski sekretariat stranke dan pred zasedanjem občinskega sveta takšno glasovanje celo odo­ bril.31 Na samem zasedanju je potem ing. Gustinčič prebral deklaracijo — za katero se je pozneje ugotavljalo v okviru PS, da je bila zgrešena — da glasuje delegacija »dekalistov«31" z demokrati zato, ker je to glasovanje od­ ločilno (mišljeno je za usodo ljubljanskega občinskega sveta) in je SDS kot prva sprejela predlog delegacije »dekalistov«, da naj bo v odsekih zastopana tudi delavska manjšina. 2 9 Dopis z naslovom »Vzhodu I«, »Dragi sodrugi«, dokument uvračen med corpora delicti, vzet iz sodnega spisa Deželnega sodišča v Ljubljani, Vr. IX/866, v arhivu CK ZKJ, podpisan To. (verjetno Tone — Franc Wankmüller). 3 0 Enotnost, 20. januarja 1928, članek »Živela republika delavcev in kmetov«. 3 1 Ing. Dragotin Gustinčič je na seji pokrajinskega sekretariata KPJ za Slovenijo (verjetno 4. marca 1928) navedel kot razlog za takšno glasovanje v pismenem Pojasnilu privolitev P. S. Med drugim je za­ pisal: »P. S. je na svoji seji dne . . . določil da ima naša frakcija glasovati za demokratske predsednike odsekov. To iz razlogov, ki so nam vsem znani, to je da ne damo klerikalcem povoda, da oni na tem vprašanju razpuste občinski svet kot dela nezmožen. Na občinski seji dne 24. februarja 1928 naša frak­ cija je v smislu sklepa seje P. S. od . . . tudi volila oziroma glasovala za dem. predsednike odsekov. Zakaj? To je utemeljila v eni deklaraciji.« Gradivo o zasedanjih PS, 4. in 5. marca 1928, KI 1928/26, Arhiv CK ZKJ. «a »Dekalisti«, imenovani po »Delavsko-kmečkem listu«, ki je bil predhodnik Enotnosti. V tem času so seveda »dekalisti« bili člani DKRB (Delavsko kmečkega republikanskega bloka). 304 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 To glasovanje v ljubljanskem občinskem svetu je potem v vodstvu KPJ v Sloveniji sprožilo silovito razburjenje in nasprotovanje.32 Ponovno so pri­ šla do izraza vsa nesoglasja, na katera je ing. Gustinčič že opozoril julija 1927 na V. pokrajinski konferenci. štiri dni konec februarja 192833 in potem še 4. in 5. marca je pokrajinski sekretariat dolgotrajno zasedal. V skrajno zaostrenem besednem boju so kritiki očitali delegaciji v občinskem svetu in zlasti osebno ing. Gustinčiču kršenje osnovnih načel stranke in neupoštevanje linije stranke, začrtane v resolucijah zadnjih dveh pokrajinskih konferenc (razkrinkavanje SD8, SLS in tudi SSJ, ter boj proti njim).34 Zelo ostra polemika je segla tudi v preteklost, vse nazaj do leta 1922, do volilnega bloka Zveze delovnega ljudstva, proti kateremu je takrat naj­ ostreje nastopal prav ing. Gustinčič. Med ihtivo razpravo je 29. februarja 1928 celo odstopil Albert Hlebec kot tajnik Pokrajinskega komiteja KPJ in kot urednik Enotnosti, a si potem premislil, uredil številko Enotnosti, ki je izšla 2. marca 1928 in ki je prinesla dva članka z obsodbo Gustinčičevih sta­ lišč, preuranjeno, ne da bi se počakalo na mnenje politbiroja CK KPJ, kate­ remu je bil spor predložen. Stališče politbiroja pa je bilo izraženo v pismu od 3. marca 1928,35 katerega je verjetno Jaka žorga prinesel iz Zagreba, in je bilo sledeče: PB je ugotavljal, da nosi odgovornost za nastop v mestnem zastopstvu celotni pokrajinski sekretariat in da se dogaja v domačem in mednarodnem merilu, da zastopniki partije glasujejo v buržoaznih samo­ upravnih telesih s kakšno buržoazno skupino, da pa je to odvisno od ocene konkretne situacije, če je obstojala v Ljubljani dejanska nevarnost razpu­ sta mestnega zastopstva in uvedbe klerikalnega komisariata v slučaju, da bi se zastopniki partije vzdržali glasovanja, je bila njihova odločitev pravil­ na. Politbiro je bil tudi proti slehernemu odstopu in tudi proti vsaki spre­ membi v uredništvu in v lastništvu lista brez izrecnega njegovega sklepa. Zahteval je, da je razpravo o glasovanju v ljubljanskem občinskem svetu treba končati z objavo članka v naslednji številki Enotnosti, ki bi ga se­ stavil pokrajinski sekretariat skupno z delegatom P. B. in bi ga podpisalo uredništvo. Ta članek je potem v Enotnosti res izšel 9. marca 1928 pod na­ slovom »Politični položaj in naloge dekalistov.« Izzvenel je v ugotovitvi, da bodo zastopniki DKRB v občinskem svetu onemogočali s svojim nastopa­ njem, da bi SDS in SLS sipali delovnim množicam pesek v oči in da »bodo s tem pripomogli, da se bo delovno ljudstvo osvobodilo pogubnega vpliva meščanskih strank ter se postavilo v bojevno proletarsko fronto, ki se edi­ na bori za njegove interese«. To je bil torej konec bitke, v kateri pa v resnici do odločitve ni prišlo, kajti niti pismo P. B. niti delegat P. B., ki je prisostvoval zasedanju pokra- 32 V vodstvu pokrajinske organizacije so bili kot člani pokrajinskega sekretariata: tajnik PS Prizma — Albert Hlebec, člani PS — ing. Dragotin Gustinčič, T. (Tone) — Franc Wankmüller, Plamen —?, Edit —?, Rudolf —?. Ta imena so razvidna iz zapisnikov o razpravi, ki je potekala na zasedanjih PS med 25. februarjem in 5. marcem 1928. Na teh zasedanjih PS je sodeloval tudi Dane — Dušan Ker- mavner, ki se ga označuje kot člana RK (rajonskega komiteja?), a je bil tudi član PS, in Bon — Jaka Zorga kot zastopnik politbiroja. V teku razprave je ponovno omenjeno tudi ime Jožefin, verjetno člana PS. Ing. Gustinčič je bil v tem času tudi član CK KPJ. 33 Gradivo o zasedanjih PS, 4. in 5. marca 1928 obsega Pojasnilo (ing. Gustinčiča), Protokol obeh sej, 4. III. in 5. III. 1928, Resolucija s. Ana (ing. Gustinčiča), Mnenje P. in D. k resoluciji Ana (Prizme in Daneta) — (Alberta Hlebca in Dušana Kermavneria), Material k resoluciji Prizme in Daneta, Resolu­ cija M. K., Direktivno pismo politbiroja CK KPJ (Rogića in Valica (Jaka Zorga, Đuro Salaj) — KI 1928/25 —, vse ostalo KI 1928/26, Arhiv CK ZKJ. 34 Mišljeni sta V. pokrajinska konferenca 31. julija 1927 in VI. pokrajinska konferenca 7. in 8. ja­ nuarja 1928. 35 Pismo politbiroja CK KPJ pokrajinskemu sekretariatu »Dragi drugovi«, podpisana Rogić in Valid (Jaka Zorga in Đuro Salaj). KI 1928/25. Arhiv CK ZKJ. F. FILIPIC: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 305 jinskega sekretariata 4. in 5. marca 1928,3S nista mogla do kraja razrešiti spora, kajti obe stranki sta vztrajali vsaka pri svoji oceni nevarnosti raz­ pusta ljubljanskega občinskega sveta in možnosti uvedbe klerikalnega ko- misariata. Vzroki za spopad v pokrajinskem sekretariatu so bili seveda mnogo globlji kakor samo razhajanje mnenj o trenutni parlamentarni taktiki v mestnem zastopstvu. V bistvu se je vsiljevala verifikacija odnosov sloven­ skih komunistov do celotnega družbenega sistema, ki je v zaostrujoči se gospodarski in politični krizi pokal na vseh koncih in krajih, kar je vzpod­ bujalo naj ekstremne j ša stališča o vlogi partije nasploh v parlamentarnem sistemu. Resolucija ljubljanskega mestnega komiteja KPJ je ugotavljala ob vlogi partije v občinskem svetu da »KP ne gre v te institucije, da bi tam vršila organsko delo, temveč da iz parlamenta ven pomaga masam z akcijo razbiti državni aparat in parlament sam«.37 Za razumevanje vehemence spopada pa si je nujno predočiti še nekaj neposrednih zgodovinskih okoliščin, v okviru katerih je potekal. Vstop dr. Antona Korošca kot notranjega ministra v novo Vukičevičevo vlado februarja 1928 je napovedoval stopnjevanje režimskega nasilja, zla­ sti proti komunistom. Enotnost je že 10. februarja 1928 v uvodniku ugotav­ ljala, da je režim Vukičevič-Korošec samo prehodna etapa k uvedbi »vo- jaško-fašistične diktature«.38 Potek sodnega procesa proti skupini komuni­ stov v Beogradu z obsodbo, izrečeno 16. februarja 1928,39 je razkril grozljive podrobnosti o razmerah v jugoslovanskih zaporih, zlasti v Glavnjači. V psi­ hozi negotovosti, izigranosti in ogorčenja ob ciničnih izjavah predstavnikov režima, tako, na primer opravičevanja razmer v Glavnjači v govoru notra­ njega ministra dr. Antona Korošca v parlamentu,40 in ob osuplosti ter pri­ zadetosti ob podatkih, ki jih je proces v Beogradu razkril o smrti Franja Vulča, nekdanjega organizatorja PAČ v Sloveniji,41 je pač med komunisti v Sloveniji vse bolj prevladovalo mnenje, da je ob parlamentarizmu, ki je postajal v Jugoslaviji vedno bolj samo še skrivalnica za potuhnjeno igro buržoaznih strank, sleherno glasovanje z buržoaznimi strankami absurdno. Najbolj bistven pri tem sporu v vrhu pokrajinske organizacije KPJ v Sloveniji pa je v osnovi vendar bil problem odnosov KPJ do drugih politič­ nih grupacij. Vodstvo KPJ v Sloveniji je v vseh svojih deklaracijah in skle­ pih opozarjalo na potrebo dela z množicami, skušalo je doseči vpliv na mno­ žice, katerim je bilo namenjeno vse delovanje komunistov. Resnica pa je bila ta, da se je KPJ v Sloveniji tedaj, tako zaradi silovitega nasilja, ki je 36 Bon — Jaka Zorga. 37 Resolucija M. K., sestavni del gradiva o zasedanju P. S. 38 Enotnost, 10. februarja 1928, uvodnik »K vladni krizi«. 39 Enotnost je o procesu obširno poročala 17. februarja 1928 v članku »Proces proti komunistom v Belgradu«. V svoji številki 24. februarja 1928 pa je Enotnost objavila obsodbo in mnoge podrobnosti o izjavah posameznih obtožencev v zagovoru, predvsem izjave Sime Markoviča, Otokarja Keršovanija, Josipa Cazija, Nikole Koturja, Pavla Kovačeviča in Lazarja Štefanoviča; članek z naslovom »Komunistični proces v Belgradu« sodi med najbolj prizadeto napisane prispevke v listu v vsem času njegovega izha­ janja. ™ Enotnost je prinesla 9. marca 1928 v članku »Vlada brani Glavnjačo!« poročilo o podrobnostih poteka diskusije v parlamentu o razmerah v beograjski Glavnjači, med drugim trditve notranjega mini­ stra dr. Antona Korošca, da za položaj v Glavnjači, kjer »res ni vse v redu« ne nosijo krivde uradniki m žandarji, temveč »staro premajhno poslopje, katerega je treba povečati, da ne bo drenja kakor do­ slej«. Korošec je tudi odločno zavrnil predlog, da bi posebna komisija parlamenta preiskala stanje v Glavnjači. 41 že ob podatkih o Franju Vulču in njegovi usodi, ki jih je odkrival v podrobnostih proces proti Simi Markoviču in ostalim obtoženim komunistom, je Enotnost objavila 24. februarja 1928 članek z na­ slovom »Kdo je Stanko?« v spomin Franju Vulču. Nato je Daneu (Dušan Kermavner?) 2. marca 1928 objavil v Enotnosti članek »Sodrugu Vladu«, France Klopčič je v Enotnosti 9. marca 1928 objavil pod­ listek »Spomini na s. Vlada, F. Vulča« pod psevdonimom »Kivešlob«, 16. marca 1928 je Mile Klopčič pod psevdonimom »Veno Venomer« objavil v Enotnosti podlistek z enakim naslovom »Spomini na s. Vlada, F. Vulča«, Anton Habe je 30. marca 1928 objavil v Enotnosti članek »Beseda dobrovoljca ob smrti s. Fra­ nja Vulča«, v prvomajski številki Enotnosti istega leta pa je Matija Gorenc objavil članek »Zadnji se­ stanek s sodrugom Vulčem, pred njegovim odhodom v Rusijo«. 306 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 omejevalo možnosti njenega širšega delovanja med množicami, kot tudi za­ radi nekaterih svojih ozkih principielnih stališč, ki so sicer prevladovala tudi v mednarodnem komunističnem gibanju, znašla v nezavidljivem polo­ žaju, da so jo združene sile buržoaznih strank in obeh reformističnih sku­ pin odrivale na rob dogajanja in na čistino, na kateri naj bi jo režim s svo­ jimi drastičnimi ukrepi dotolkel. čeprav je v kmečkih množicah bilo vseskozi živo močno ljudsko demo­ kratično gibanje, je bilo dejstvo, da je slovenski buržoaziji uspelo izolirati demokratično gibanje slovenskih kmečkih množic od delavskega gibanja.42 Delavski razred je bil razcepljen in neenoten, med proletariatom sta mno- gokje vladala mrtvilo in ravnodušnost, kot je to Enotnost ponovno ugo­ tavljala.43 V tem položaju partije v Sloveniji, ki je bil otežkočen še zaradi ilegale, se je moralo v delovanju komunistov v najkrajšem času zgoditi nekaj prelomnega, nekaj odločilnega, nekaj, kar bi partijo pripeljalo iz izoliranosti, da bi se lahko uveljavljala kot odločujoča moč na politični po­ zornici. Ni slučajno, da se je silovita razprava v vrhu pokrajinske organi­ zacije v Sloveniji razplamtela prav v istih dneh, ko je potekala VIII. kon­ ferenca zagrebških komunistov (25.—26. februarja 1928) na Pantovčaku. V Zagrebu se je podobno tisto odločilno izrazilo v nastopu Josipa Broza in tovarišev, ki so ga podprli na konferenci,44 v Ljubljani pa se je samo na­ kazovalo v vsebinsko sicer razvejanem obsegu spopada, ki pa se je vendar odvijal le v ozkem, izoliranem krogu, na način, ki je kaj kmalu ob obrav­ navi Odprtega pisma IKKI jugoslovanskim komunistom doživel med član­ stvom KPJ v Sloveniji hudo obsodbo, čeprav so se slovenski komunisti v tem času dosledno ograjevali od frakcionaških sporov v vrhovih partije, pa je v Sloveniji, enako kot drugod v državi, obstojala nevarnost, da bi se no­ tranje doktrinami spori ali neenotnost pogledov na taktične oblike in me­ tode boja spreminjale v centralne probleme partije.45 Kot centralni problem partije v Slovenji pa je nedvomno bil in ostajal organizacijskopolitični, kar se je že izpričalo na IV. plenumu CK KPJ in se je potrjevalo na obeh pokrajinskih konferencah. Dogodki tega nemirnega leta 1928 so se prehitevali. Za naraščajočo napetostjo med vladnim taborom in opozicijskim blokom je bilo čutiti pritisk množic, ki so si želele izhoda iz zaskrbljujočih razmer naznanjujoče se gospodarske krize. V starih, tradicio­ nalnih političnih taborih na Slovenskem je prihajalo do diferenciacij, v Enotnosti lahko v teku leta 1928 najdemo poročila, analize in poglobljena razmišljanja o socialno progresivnih silnicah, ki so se prožile v krščansko- socialnem krogu, zlasti med sodelavci revije »Ogenj« in revije »Križ«, pa tudi v liberalnem taboru,46 kar dokazuje, da so slovenski komunisti vse bolj dojemali smer in vsebino premikov v političnih grupacijah nemarksistič- nih smeri, bistvo procesa, ki je odkrival poglabljajoča se razredna nasprot- 42 Edvard Kardelj: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, stran 352 in 353. 43 Tako med drugim v članku »Odkod mrtvilo in ravnodušnost v proletariatu?«, v rubriki »Za kon­ solidacijo delavskega gibanja«. Enotnost, 6. april 1928. 44 Prof. Mane Trbojevič v publikaciji »VIII. mjesna konferenca zagrebške organizacije KPJ«: »Rezul­ tati VIII. mestne konference (. . .) so koristili komunistom povsod v državi, ker se je na tej konferenci govorilo o najbolj tipičnih pojavih frakcionaštva in dana so bila stališča o enotnosti KPJ, o vodenju uspešnejšega in bolj organiziranega boja proti razrednemu sovražniku« (stran 19). Pero Damjanović v monografiji »Tito pred nalogami zgodovine«, navaja (stran 16) Titovo oceno konference . . . »To so bili nepozabni časi za nas, ki smo takrat dosegli zmago, zmago za enotnost partije v Zagrebu, ki je veljala 71 najmočnejšo mestno organizacijo v državi. Bili smo nepopisno srečni, ker smo globoko verovali, da bo to blagodejno vplivalo na druge partijske organizacije v Jugoslaviji — in tako je res bilo« (povzeto iz Josip Broz Tito, Govori in članki. Naprijed, Zagreb, 1959, VIII. knjiga, stran 117). 45 Edvard Kardelj: »Po petindvajsetih letih«, stran 6. 46 Enotnost, 16. marca 1928, članek »Vrenje med krščanskimi in narodnimi socialisti«, Enotnost, 15. junija 1928 in 22. junija 1928, članek »Razredni boj in krščanski socializem«. F. FILIPIC: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 307 ja v njih in vse večjo vznemirjenost ljudskih množic, ki so jih buržoazne stranke izigravale v svojem medsebojnem boju. Ob stopnjujoči se agrarni krizi, ki je zaostrevala položaj kmečkega živ­ lja, je v gradivu Enotnosti opaziti vse več zanimanja slovenskih komuni­ stov za probleme kmečkih množic, čeprav v bistvu samo deklarativno, ob geslih o razdelitvi veleposestev, črtanju davkov in dolgov revnim kmetom, itd.47 Ob raznih poročilih v Enotnosti letnika 1928 si je mogoče ustvariti tudi dokaj določeno sodbo o delovanju slovenskih komunistov v tem obdobju na kulturnem področju. V pomembni meri se je usmerjala njihova dejavnost med društva Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda«, kar je očitno tudi iz redne rubrike v Enotnosti »Vestnik Svobode«, publicistika v Enotno­ sti pa se je lotevala tudi perečih načelnih vprašanj proletarske kulture na splošno in še posebej proletarske književnosti.48 Ob Enotnosti pa seveda ne smemo v tem času prezreti pomembnega ustvarjalnega deleža slovenskih komunistov pri oblikovanju prvega letnika Svobodne mladine.49 Toda vse to obširno delovanje slovenskih komunistov se zaradi organi­ zacijskih slabosti stranke (kot je to ugotavljala Resolucija k poročilu VI. pokrajinske konference) ni moglo tudi v letu 1928 pomembneje odražati y vključevanju novih članov v organizacijo, pa tudi ne v možnosti, da bi lahko stranka s svojim povečanim vplivom usmerjala živi tok različnih pro- « Tako v Enotnosti, 13. julija 1928, v članku »Nevtralna vlada?« gesla »Za razdelitev veleposest­ niške zemlje tistim, ki jo obdelujejo!«, »Za oprostitev malih posestnikov od plačevanja davkov!«: po­ dobno v Enotnosti 20. julija 1928 v uvodniku »Po enem mesecu«. Enotnost je 26. oktobra 1928 v članku »Kmetsko pismo«, avtorja Antona Zalarja obširneje spregovorila o kmetskem vprašanju, o modernizaciji kmetijstva, o problemu proletarizacije na kmetih, o zavezništvu med delavci in kmeti y boju proti kapi­ talizmu — Politbiro CK KPJ je v juniju ali v začetku julija 1928 razposlal pokrajinskim sekretariatom okrožnico z navodili za organizacijo kmečkih komisij, ugotavljajoč aktualnost agrarno-kmeckega vpra­ šanja. V tej isti okrožnici je izražena tudi Stalinova formulacija, da je kmečko vprašanje jedro nacio­ nalnega vprašanja v Jugoslaviji. Prav v tej okrožnici so nanizana gesla, ki pndejo v teku julija meseca do izraza v Enotnosti. (Dokument v Zgodovinskem arhivu CK ZK§, fond KI, številka posnetka 2449 in 2450). Dr.Branislav Grigorijevič v monografiji »Demokratska stranka i pohticki odnosi u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca« na strani 511 piše: »V zahtevah političnih strank prihajajo vse bolji do izraza eko- nomsko-gospodarska vprašanja: zahteve po črtanju kmečkih dolgov in dodeljevanju kreditov vascanom po izenačenlu davkov, saniranju gospodarskih prilik itd.« Te Grigorijevičeve ugotovitve se nanašajo na šh-še obdobje po letu 1925 in 192?, ko ima agrarna kriza v državi vse večji vpliv na politične odnose. « Enotnost: 27. januarja 1928 in 3. februarja 1928, Bratko Kreft: Seipelmarsch, 27. februarja 1928 G • Zupančičeva petdesetletnica rojstva, 23. marca 1928, Bratko Kreft: Maksim Gorki (ob njegovi šest- deseüetnid) 6. april 1928, Bratko JKreft: Mali komunard, 20.. april 1928: Nastop delavskega odra »Svo­ bode« v Narodnem gledališču v Ljubljani. Krstna proslava izvirne slovenske socialne drame »Kriza«, spisal L d o l f Gotouh, I maj 1928, France Kozar: Majniški pozdrav 1928, v isti številki pod naslovom Prvi nastor"delavskega odra v Ljubljani, 30. aprila 1928, dva članka, članek uredništva in članek ing. Dra- eotìna Gustinčiča 11 maj 1928, France Kozar: V spomin črnih dob, 1. unija 1928, France Kozar: 1 junij TOT4 v Trbovliah - slike iz prvoiunske tragedije v Trbovljah 1924, 20. juli 1928, France Kozar: Evropa v ^ m o d n t o v e m dimu 14. s e p S e r 1928, Bratko Kreft: Tolstoj, 5.. oktober 1928 Bratko Kreft: Upton Š i n ^ r 26 oktober 928, v rubriki Vestnik Svobode, oklic »Umetniške Matice«, 9 november 1928, Lud- ^ M r z e l »Umrtniška Matica«, 23. novembra 1928 naznanja Vestnik Svobode začetek izhajanja lista »Svo- todaTfsljanuarjem 1929), prinaša navodila za proslavo 10-letnice Cankarjeve smrti in 50-letmco nje- eoveea rojstva inTi tem v zvezi sporoča: »Zveza Svoboda pa proslavi spomin velikega Cankarja s tem, da uSa^ovi skupno z č r e d n i m i strokovnimi organizacijami društvo »Cankarjeva družba« - k i bo vsako leto izdala 4 kniige « V isti številki objav ja Tone Cufar pesem »Za nas«. 7. december in 14 december 1928- V U - I r a n Cankar V Svobodni mladini, letnik 192JČ, srečamo med avtorji Bratka Krefta, Dušana Kermavneria Iva Grahorja, Alfonza Gspana. - Članek ob Župančičevi petdesetletnici je napisal mg. Dra- o n r i ? Gnstmčič o peTniku ie napisal, da je njegova poezija »izraz dekadence kapitalistične revolucije«! l ^ t o a Ш а Љ п Н е v s v o j f p r v f dvojni) š tevi lki letnika 1928 prinesla članek »Poslanica Otonu Zupan- č l £ zaTiegovo petdesetletnico«. Ob siceršnjem priznanju njegovi umetnosti, ki se j i »Svobodna mladina« odkritosrëno priklanja? ker da je izrasla iz domačih tal, se ogrela ob evropski umetnosti m se spet o m a d e ž e v a n ? povrnila k duši naroda, je bil v poslanici zapisan tudi hud očitek, češ da pesnik v naj- ? e ž X t r e n u t o ? h P n a ^ d o v e g a življenja in njegovega trpljenja ni našel izraza v . protest .proti krivicam in Donižaniu Dr Bratko Kreft je v Sodobfiosti št. 1, letnik 1978 k omenjeni poslanici napisal: »Nasa Soslanfcä je 'seveda z t a d i l t pr i marsikom ogorčenje, zlasti pa pr i vladajočih, krogih ta se.Zupančičevo broslavo vzeli v zakup in jo po svoje izkoriščali tudi zoper napredno gibanje«. Med osrednje kulturne doeodke v d è l a W k e m gibanju" pa tudi v slovenski kulturi nasploh, sodi v J e t a 1928 začetek delovanja Defavskega odra, z î S t f k r S n a uprizoritev Golouhove »Krize«, katero je zrežiral ustanovitelj Delavskega odra Bratko Kreft. .. . « Okrožnica velikega župana ljubljanske oblasti, Pov. U. br . 372/1 22. junija 1928, fond sresko na- čelstvo Brežta? p r S i k a l a iz AS v Zgodovinskem arhivu CK ZKS. Okrožnica velikega župana mariborske oblasti P?v. U. Pbr. 368/17 23. junij 1928, fond Sresko načelstvo Murska Sobota v Zgodovinskem arhivu CK ZKS. 3 0 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 gresiynih stremljenj v skupno gibanje, ki bi se, naslonjeno na množice, uspešneje uveljavljalo na politični pozornici. K težkemu položaju stranke pa je po svoje prispevalo tudi dejstvo, da se je neenotnost v njenem pokrajinskem vrhu nadaljevala tudi po februar­ skem glasovanju v ljubljanskem občinskem svetu in obširni razpravi v P S. o tem glasovanju; ugotoviti je mogoče, da je ta neenotnost pripeljala do novin razhajanj v političnih ocenah dogodkov in položaja ob strelih v skup­ ščini, 20. junija 1928. Po atentatu v skupščini se je Enotnost v članku s sicer obetavnim na­ slovom »Proti vojaško-fašistični diktaturi za svobodo zatiranih narodov« v številki, ki je izšla 22. junija 1928 omejila zgolj na registracijo usodnih dogodkov, na opis poboja v parlamentu, na vesti o krvavih demonstracijah v Zagrebu m o odhodu voditeljev KDK iz Beograda. To je bila prva nepo­ sredna reakcija pokrajinske organizacije KPJ, ki sicer ni podvzela ničesar revolucionarnega, ki ni natisnila niti enega ilegalnega letaka, da bi v njem sporočila množicam tista svoja stališča z ozirom na revolucionarno akcijo ki bi jo bilo mogoče pričakovati (kot v Zagrebu), ki jih ni mogla, zaradi pritiska cenzure, objaviti v listu. Stranka v Sloveniji tudi ni organizirala nobene protestne manifestacije, ko je celo notranje ministrstvo 22. junija 1928 v svoji okrožnici velikima županoma ljubljanske in mariborske oblasti predvidevalo to možnost!« Nasprotno! Enotnost se je 29. junija 1928 v pismu iz Zagreba50 na vse kriplje trudila, da bi zavrnila obdolžitve, ki so prihajale iz vladnih krogov, češ da so komunisti odgovorni za demonstracije v Zagre- • i r î n ^ ! ° g r a d U - V č a s u ' k o j e b i l p o l o ž a J najbolj napet, ko je že od 13. ju­ nija 1928 tekla stavka v tovarni Titan v Kamniku in se je pripravljala sploš­ na stavka steklarskih delavcev v Hrastniku, Zagorju in Rogaški Slatini5 1 v javnosti pa so se vrstili protesti proti ratifikaciji nettunskih sporazu­ mov je 27. junija 1928 tajnik pokrajinskega komiteja KPJ Albert Hlebec odpotoval iz Ljubljane v Moskvo, kjer naj bi se udeležil VI. kongresa Ko­ munistične internacionale, posle tajnika stranke in urednika strankinega glasna Enotnosti pa je prepustil Francu Wankmüllerju.53 Nato je 29. junija 1928 v Enotnosti izšel uvodnik »Po atentatu v parla­ mentu«, članek je ugotavljal, da je atentat samo etapa v boju jugoslovan­ ske buržoazije za stabilizacijo njenega »razdrapanega in kaotičnega gospo­ darstva«, da so streli v beograjski skupščini razbili zadnje tradicije meščan­ skega parlamentarizma v Jugoslaviji ter zadnje ostanke meščanske demo­ kracije, m da so ouvertura diktature in poostrenih gospodarskih in nacio­ nalnih bojev v državi. Umik KDK iz parlamenta pa je članek komentiral ces da se je s tem hrvaški narod izselil iz beograjske skupščine in da je tako s streli v skupscmi stopilo vprašanje federacije ponovno na dnevni red Zadnji dve trditvi v članku sta bili vsekakor problematični. Dne 18 julija 1928 se je oglasil iz Moskve Albert Hlebec54 z ostro kritiko celotne številke Enotnosti od 29. junija 1928, češ da je »zapustila našo linijo« in vse sklepe plenumov in kongresov«. Za članek »Po atentatu v parlamentu« je bil 50 Članek z naslovom »Nečedna igra«. »Delavec^nTe M ^ Ä ^ * Р * ' n t a n - V K a m n i k - > E n ~ - «• № " « ™. «anek skih štuimt'ovll ^mìYfìU^Ì'J^^ * D K R B i n , n e t t u 5 s k e kon.vencije<.. Protestno zborovanje ljubljan- ГY..„Л-ïaiatov л.\ m a J a ^ » zaradi krvavega nasilja nad beograjskimi študenti in proti ratifikaciii C etunskih konvencij m razglas tridnevne stavke. Spopad med študenti in policijo ki fc vdrla na univer zitetna tla. Slavko Kremenšek: Slovensko študentsko gibanje 1919—1941, stran 80 umver- vmski5arhiv,0CKZKSba Р П > и Ш'Ш K u s o l d u ' D e ž e l n o s o d i š č e - Ljubljana, kazenski spis Pr. 48/28, Zgodo- IX w/SMSSÄwa Ä^Mi^. 1 1 1 18-iulij i m Deželno sodišče v L * b « a n i ' Vr. F. FILIPIC: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 309 mnenja, da so v njem poleg »intelektualističnih konfuzij« globoke »Ab- weichunge« (odmiki) od strankine politike. še hujšo obsodbo pa je potem doživel uvodnik »Kaj in kako?«, ki ga je Enotnost objavila 6. julija 1938. Avtor (Ivan Regent)55 je v njem razmišljal o nadaljnjem razvoju dogodkov po strelih v skupščini, ki da so dokaz, da »vladajoča meščanska kamarila« ne bo izpustila oblasti iz rok. V to razmišljanje je vpletel avtor izjavo podpredsednika HSS dr. Vladi­ mir j a Mačka, da si ni mogoče predstavljati bodoče ureditve države brez revizije ustave. Po avtorjevem mnenju je bila ta izjava »podpredsednika velike hrvatske kmečke stranke« zelo pomembna in da bi bilo nujno, da bi kmetje in delavci posameznih narodov ob reviziji ustave dobili možnost »da spravijo v ustavi sami na varno svoje potrebe«. Jedro avtorjevih razmiš­ ljanj pa je bilo sledeče formulirano: »Zahteva po reviziji ustave je pri de­ lavcih stara. Staro je tudi delavsko stališče proti centralizmu in za federa­ lizem. Zato delavstvo sprejme parolo o reviziji ustave in pravi še, naj nova ustava zagotovi vsem v Jugoslaviji živečim narodom docela avtonomno živ­ ljenje v federativni zvezi«. Med zaključnimi sekvencami članka je tudi sta­ vek: »Proletariat naj bo za vsak slučaj pripravljen, da podpre zahtevo Hrvatov in Slovencev po reviziji ustave in po avtonomiji. Obenem naj tudi pazi, da se pri eventuelni reviziji ne bo pozabilo nanj«. Albert Hlebec je zapisal v Moskvi o članku: »To je stara Simina skozi napačna teza, že večkrat obsojena. V Klasni borbi bo izšel članek o tem in tudi se bo poslalo uredništvu popravek«.56 Od vojakov, ki jih je služil tedaj v Ljubljani, pa se je 9. julija 1928 po­ krajinskemu sekretariatu oglasil z ogorčeno kritiko članka France Klopčič,5' ugotavljajoč, da članek vsebuje nevaren reformizem in da imajo sedanje izjave za revizijo ustave v prvi vrsti namen nezadovoljstvu ljudskih množic v »prečanskih« krajih odvzeti bojevno ost in gibanje speljati na pot parla­ mentarizma in kompromisov. Poziv, izražen v članku, da naj proletariat težnjo po reviziji ustave pod­ pre in poskrbi, »da se ne bo pozabilo nanj«, France Klopčič zavrača, češ da v takšnem pojmovanju prihaja do izraza reformistična špekulacija, »da bi buržoazija vrgla proletariatu par drobtinic«, in da takšno pojmovanje prob­ lemov absolutno nasprotuje boljševiškim stališčem v nacionalnem vpraša­ nju. Po Klopčičevem mnenju je članek izločal nacionalno vprašanje iz okvi­ ra revolucije, odvzemal proletariatu vodstvo nacionalno-revolucionarnega boja in ga prepuščal buržoaziji ter nacionalno vprašanje spreminjal v ustav­ no vprašanje. V članku se je — po Klopčičevem mnenju — omejevala reši­ tev nacionalnega vprašanja na okvir Jugoslavije, ki bi jo bilo treba federa- lizirati; parola delavsko-kmečkih republik posameznih narodov na Balkanu, spojenih v federativno zvezo se je torej umaknila paroli po federativni ustavi Jugoslavije. V zaključnem delu pisma je France Klopčič opozoril še na dejstvo, da je članek z zagovarjanjem revizije ustave in reševanja dr­ žavne krize v tem smislu, prišel v najožji dotik s stališčem SSJ, ki je po strelih v parlamentu izdala deklaracijo za ozdravljenje in preporod parla­ mentarizma ter našla par fraz o federalizmu »in da so v članku navzoče stare koncepcije Sime Markoviča, že davno obsojene od IKKI«. H Klopčičevemu pismu pa je pokrajinski sekretar Franc Wankmüller z roko pripisal: »Pretreseno na seji PS 1. avgusta in odbito v celoti«. 55 Avtor ugotovljen po izjavi Franceta Klopčiča. » Enako kot opomba 54. . . . . . „ 57 Pismo je vzeto iz sodnega spisa Deželnega sodišča v Ljubljani, Vr. 866/28 in uvrščeno med cor­ pora delicti v Arhivu CK ZKJ. 310 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Toda pisanje Enotnosti je bilo v tem obdobju deležno kritične ocene še s tretje strani; oglasil se je namreč član CK KP J Košta Novaković. V ob­ širni informaciji, ki je bila namenjena centralnemu komiteju, je 20. julija 192857a opozoril na nevzdržna stališča, izražena v zvezi z revizijo ustave v že obravnavanih člankih »Po atentatu v parlamentu« ter »Kaj in kako?«, kakor tudi o zmotni presoji organizacije »Orjune«, kot je prišla do izraza v Enotnosti 29. junija 1928 v članku »Narodno in proletarsko gibanje«. Ob tem članku, ki je bil pravzaprav odgovor na pisanje glasila »Orjuna« 26. ju­ nija 1928 o vlogi in ciljih orjunaške organizacije, je Novaković ugotavljal dvoje: da ni mogoče obravnavati narodnega in proletarskega gibanja v na­ sprotju, kot da je proletarsko gibanje anacionalno, in da je Enotnost vse­ kakor v zmoti, če ocenjuje »Orjuno« kot narodnorevolucionarno organiza­ cijo in pozablja pri tem, da je to v resnici fašistična in centralistična orga­ nizacija, ki je vsa leta, podpirana od oblasti, v vseh jugoslovanskih pokra­ jinah in še posebej v Sloveniji strahovala delavsko gibanje in med drugim tudi izvršila znani poboj v Trbovljah. Novakovičev načelni ugovor k pisanju Enotnosti, ki je v bistvu dopolnil Hlebčevo in Klopčičevo presojo, je na­ posled izzvenel v zelo strogo oblikovani zaključni ugotovitvi: »To, kar nam govori Enotnost, nam daje sliko, kako globoko so v naši stranki zakoreni­ njeni oportunistični in reformistični odkloni in kako naši sodrugi v sleher­ nem pomembnem političnem trenutku povsem pozabljajo na staro, temeljna vprašanja obsegajočo taktično in načelno usmeritev stranke«. Dne 10. julija 1928 je dr.Lemež na seji ljubljanskega občinskega sveta prebral v imenu DKRB posebno resolucijo,58 v kateri je obžaloval, da ljub­ ljanski občinski svet ni takoj odločno protestiral proti »pripravljenemu atentatu velesrbske oligarhije«. Dr.Lemež je zdaj takšen protest izrekel v imenu DKRB in ob ugotovitvi, da so dogodki v skupščini bili »fašistični naskok na zadnje preostanke meščanske svobode v Jugoslaviji, strnil svojo izjavo v sledečo programsko formulacijo: »Mi se zavedamo, da je usoda slovenskega naroda ozko združena z uso­ do hrvatskega naroda. Vsled tega se izrekamo popolnoma solidarnim s hr­ vatskimi delavci in kmeti, ki so pokazali svojo pripravljenost, da branijo svojo narodno svobodo celo na barikadah. Obenem se obračamo na bratske srbske delavce in kmete, do katerih goji slovenski narod iskrene simpatije in ki bodo sami nosili in že nosijo sedaj ravno tako kakor mi, vse težke po­ sledice reakcije, s pozivom za skupni boj proti velesrbski fašistično milita- ristični oligarhiji. Obenem obžalujemo, da se je napravil uvod v to diktatu­ ro pod ministrovanjem notranjega ministra Slovenca, načelnika SLS dr. Korošca in smatramo soodgovorne za vse dogodke v Belgradu in na zagreb­ ških ulicah vse vrhove SLS.« Deklaracija zastopnikov DKRB v ljubljanskem občinskem svetu je že nakazovala znaten preobrat z ozirom na stališča k poteku dogodkov po krvavem obračunu v skupščini, kot so bila doslej publicirana v Enotnosti. Tudi v Enotnosti od 20. julija 1928 so bila v uvodniku »Po enem mesecu« osnovna stališča do poteka dogodkov po atentatu v skupščini drugačna kot v kritiziranih člankih. Obeti, da bi KDK lahko s svojimi predlogi bistveno pripomogla k rešitvi skrajno zaostrene družbene krze, so se razblinili, čla­ nek je osnovno smer strankine politike sledeče formuliral: »Danes je bolj kot kdaj jasno, da so vsi problemi, ki zadevajo kmetsko-delavske množice 1928/157, a ? S v r C K Z K J k a d e l a v s k e g a i n k m e č k e S a b l < * a ter revolucionarnih strokovnih organizacij. KI » Enotnost, 13. julija 1928, članek »Deklaracija delavsko-kmečkega republikanskega bloka«. F. FILIPIC: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 311 in zatirane narode, v rokah proletariata, v rokah proletarskega gibanja. Rešitev vseh perečih vprašanj, ki so nastala kot posledica kapitalističnega režima, je v proletariatu, in moti se vsakdo, ki take rešitve izroča v roke neproletarskim političnim skupinam. In proletariat prevzame, ker je to nje­ gova zgodovinska naloga, vodstvo v boju za vse pravice delavsko-kmetskih množic in zatiranih narodov.« Medtem ko se je pisanje Enotnosti ob usodnih dogodkih tistega časa prebijalo skozi ožino pojmovanj, ki so bila kritično ocenjena kot nasprot­ na osnovnim stališčem programa KPJ, je stekla v Sloveniji med člani KPJ razprava o Odprtem pismu IKKI jugoslovanskim komunistom. Ob navodilih, ki jih je politbiro CK KPJ z datumom 20. maj 192859 razposlal vsem pokra­ jinskim sekretariatom in mestnim komitejem, »da naj se vsi člani partije seznanijo z vsebino Odprtega pisma in (...) da se začne na osnovi Odprtega pisma diskusija z namenom mobilizacije celokupnega partijskega članstva,« lahko sklepamo, da je v Sloveniji razpravljanje o tem osrednjem dokumen­ tu tega obdobja v zgodovini KPJ začelo v prvi polovici junija 1928. Politbiro CK KPJ je poslal v Slovenijo partijskega inštruktorja »Ivica« ali »Franiča« (Ivana Farkoviča) ,60 ki naj bi bil aktivu slovenskih komunistov v pomoč pri izvajanju sklepov Odprtega pisma. V Sloveniji se je mudil kot ilegalec in njegovo delovanje je bilo zelo oteženo, ker se je medtem pritisk policijskega nasilja že ob študentskem zborovanju v protest proti ratifikaciji nettunskih konvencij konec maja v Ljubljani,61 nato ob dogodkih v skupščini 20. junija 1928 in naposled po 27. juliju 1928, ko je dr. Anton Korošec sestavil novo vlado,62 močno povečal.63 Junija 1928 so v biltenu CK KPJ in SKOJ objav­ ljene »Instrukcije za izvedbo diskusije v partiji in skoju«,64 ki obsegajo tudi navodila za organizacijo mestnih in okrožnih konferenc, ter pokrajinske konference, na kateri naj bi naposled bili izvoljeni delegati za partijski kongres. Isti bilten je že tudi prinesel resolucije raznih partijskih forumov in organizacij ob Odprtem pismu iz raznih krajev države, toda šele bilten CK KPJ za. julij 1928 je objavil »Resolucijo aktiva strankinih organizacij v Ljubljani«.65 Iz gradiva o obravnavanju Odprtega pisma v Sloveniji66 ni mogoče v celoti dognati, do kolikšne mere se je razprava razširila na organizacije zunaj Ljubljane. Vsekakor se Zinka Vajnberger spominja, da se je, verjetno v začetku julija 1928, zbralo nad Zagorjem na Ocepkovi gmajni kakšnih šest članov KPJ, poleg nje Jože Bauer, Jurij Debeljak, Anton Okrogar, pa še kdo, pa da jim je nekdo v srbohrvaščini razlagal pomen Odprtega pisma; po mnenju Vajnbergerjeve je bil to inštruktor Ivič. Vajnbergerjeva se tudi spominja, da so ta sestanek zastražili mladinci.67 Iz zaslišanja Josipa Po- lanca, dolgoletnega člana KPJ v Velenju, ki je bil na IV. kongresu KPJ v Dresdenu tudi izvoljen v CK KPJ in bil 26. marca 1931 obsojen pred sodi­ ščem za zaščito države v Beogradu,68 je razvidno, da se je v jeseni 1928 5* »Svima PS in MK«, fond Kl, mikrofilm LXXX/2447, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 60 Ubavka Vujošević: Tri nepoznata spisa Đure Đakovića o frakcijskim borbama u KPJ (prilog za biografiju Đure Đakovića). Historijski institut Slavonije i Baranje, Zbornik 12/1975. 61 Glej opombo 52. 62 Metod Mikuž: Slovenci v stari Jugoslaviji, stran 375. 63 Odredba notranjega ministrstva od 24. avgusta 1928, Pov. Br. 12060 o prepovedi delovanja komu­ nističnih organizacij in preiskavi prostorov teh organizacij. AJ, fond Ministrstva pravosodja 19 — 58 — 28, navedeno po elaboratu Nadežda Jovanovič: Aretacije in sojenja komunistov v Srbiji 1926—1928, Zbornik istorijskih radova (Tokovi revolucije, Beograd, 1970). 64 Bilten CK KPJ — SKOJ, junij 1928, arhiv Muzeja narodne osvoboditve, Maribor. « Bilten CK KPJ, julij 1928, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 66 Gradivo, vzeto iz sodnega spisa Deželnega sodišča v Ljubljani, Vr. 866/28, uvrščeno med corpora delicti v Arhivu CK ZKJ. 67 Ustna izjava Zinke Vajnberger, 2. september 1978. 48 Deželno sodišče v Ljubljani, Kzp. XI. 1184/30 Zgodovinski arhiv CK ZKS in Državno sodišče za zaščito države, D. S. br. 2241/29, arhiv CK ZKJ. 312 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 inštruktor Ivić mudil na sestankih tako v Guštanju (Ravne) kot v Velenju. Podrobnosti o tem sestanku v Guštanju so razvidne iz zaslišanja Franca Mesner j a iz Guštanja, ki je bil skupaj s Polancem obsojen pred državnim sodiščem za zaščito države. Po Mesnerjevi izjavi naj bi bil sestanek potekal v začetku septembra 1928 v neposredni bližini »Turških šanc« v bližini Gu­ štanja, pod vodstvom Lovra Kuharja in ob navzočnosti Ignaca Terška, Jo­ sipa Soreja, Franca Mesnerja in inštruktorja »Franića« (Ivica). Po končani razpravi o Odprtem pismu naj bi bil — po podatkih Franca Mesnerja — Lovro Kuhar v sklepni besedi izjavil, da se guštanjski komunisti vsekakor priključujejo stališču zagrebških sodrugov in da obsojajo razdore v stranki. Vsekakor je ta podatek izjemnega pomena, saj osvetljuje programatski vpliv VIII. konference zagrebških komunistov, kakor je prihajal do izraza ob sprejemanju stališč, izraženih v Odprtem pismu v razpravi članov KPJ v Sloveniji. V sami Ljubljani je razprava zajela celice Pristan I, Pristan II, Zvezno, Siemens, Zoro, Mitnico, Almo in Albus, tako na ločenih sestankih celic kot skupaj v okviru Mestnega komiteja. Posebej je razpravljal o Od­ prtem pismu tudi pokrajinski sekretariat, sestavil resolucijo in jo potem predložil aktivu strankinih organizacij v Ljubljani, ki jo je sprejel kot svojo. Posamezni aktivi komunistov ljubljanskih organizacij so se v celoti in brez pridržka izrekali za ocene in predloge Odprtega pisma. Z ostro kritiko, z ogorčenostjo, ki je vrela na dan v posameznih resolucijah, so predvsem obsojali frakcijsko dejavnost v centrali partije in pogubni vpliv tega delo­ vanja tudi na organizacije po pokrajinah. Tako je zapisano v resoluciji aktiva strankinih organizacij v Ljubljani: »Kaotične razmere v strankini centrali, ki so bile naravna posledica oportunizma, tako »desnice« kakor »levice«, so v veliki meri škodovale razvoju in boljševiziranju stranke v Slo­ veniji, četudi v Sloveniji nismo imeli v stranki delitev na »levico« in »de­ snico« po oficielnih frakcijah, so frakcijski boji centrale metali močne re­ flekse (odseve) tudi v Sloveniji in ustvarjali v pokrajinskem vodstvu veliko zmede in spravljali na dan mnogo onih oportunističnih tendenc (Labour Party), ki so se pojavljale v centrali sami.« Ista resolucija je tudi opozarjala na ostanke socialdemokratske misel­ nosti v stranki, ki da so se pojavljali v Sloveniji v tendenci legaliziranja stranke v razmerah takratne politične situacije, v brezplodnih manevri- stičnih diskusijah v P. S., nihajočih od ultralevičarstva do skrajnega opor­ tunizma, v revoltu proti strankini disciplini itd. Za ureditev razmer v stran­ ki je resolucija zahtevala iskreno, složno in požrtvovalno delo, trdno, stvari predano in ekspeditivno centralno vodstvo, železno disciplino v vsej stranki in medsebojno spoštovanje med sodrugi, strnitev partijskih vrst, boj frak­ cijski dejavnosti in izgraditev prave, boljševiške KSJ. Toda s to resolucijo aktiva strankinih organizacij v Ljubljani se, kljub temu, da je bila sprejeta na sestanku aktiva, del ljubljanskih komunistov ni strinjal. Ponovna izjava celice Mitnica je jedko ugotavljala »Glede frak­ cijskih bojev na jugu se ne moremo izraziti, ker jih ne poznamo. Moramo pa reči, da sicer ne vemo, ali je naše pokrajinsko vodstvo levičarsko ali de­ sničarsko, pač pa vemo, da ni nič vredno, ker ni v desetih letih ničesar naredilo, pač pa vsak poizkus aktivizacije bremzalo. Zato izražamo popolno nezaupanje celemu pokrajinskemu vodstvu. Istotako zavračamo predlog resolucije, poslan od P.S. in ga smatramo kot nepošten poizkus zvaliti krivdo na lastno nedelo in na strankine razmere na jugu.« V nadaljevanju je ponovna izjava celice Mitnica med drugim predla­ gala kot »edino garancijo za dvignjenje proletarskega pokreta« osnovanje F. FILIPIC: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 3^3 obratnih celic, »da bi bila preko njih dana možnost revolucionarnemu de­ lavstvu stopiti v stik z množicami« in hkrati tudi izvajati kontrolo nad vodstvom. Celotna zasnova izjave je bila ostra, skorajda nestrpna. Tako je sle­ herno delovanje članov partije v Svobodah, v strokovnem gibanju, v delav­ skem športu, pri delavskem tisku in pri delavskem odru obsojala kot skraj­ ni oportunizem, v kolikor prvenstveni cilj tega delovanja ne bi bil osnova­ nje boljševiške stranke. Ob ozkih in sektaških stališčih, ki jim je podlegala, pa je ponovna iz­ java celice Mitnica v bistvu vendar izražala strah nekaterih članov KPJ, da bo ob mnogih lepih besedah, izrečenih ob obravnavi Odprtega pisma! ostalo vse pri starem. »Delavstvo je mnenja, da je resolucij že več kot za­ dosti in zahteva praktično delo«, so člani celice Mitnica opozarjali v svoji izjavi in njihova bojazen ni bila povsem neupravičena, četrt leta pozneje, oktobra 1928, je pokrajinska konferenca, na kateri se je volilo delegate za kongres KPJ v Dresdenu, ugotavljala še vedno iste nedostatke v delovanju stranke v Sloveniji, kot jih je odkrivala razprava ob Odprtem pismu. V začetku septembra 1928 je Korošcev režim z aretacijami in hišnimi preiskavami udaril po KPJ v Sloveniji.69 Po odhodu Alberta Hlebca v Mo­ skvo sta v juliju in v avgustu dejansko delovala v pokrajinskem sekreta­ riatu KPJ samo še Franc Wankmüller in ing.Dragotin Gustinčič. Ko so v Sloveniji 1. in 2. septembra 1928 aretacije preko 30 oseb, osumljenih ko­ munizma, spravile za zapahe, je pokrajinski sekretariat tako rekoč prenehal delovati. V tem položaju se je ponovno aktiviral Dušan Kermavner, prevzel uredništvo Enotnosti in poslovanje pokrajinskega sekretariata, ter skupaj s partijskim inštruktorjem Ivičem pripravil VII. pokrajinsko konferenco. Položaj je bil tem težji, ker je policija 2. septembra 1928 v Delavskem domu, v prostorih uredništva Enotnosti, izvršila preiskavo in pri tem našla precej' dokumentov v zvezi z delovanjem KPJ, okrožnice in dopise in, med drugim tudi dve Hlebčevi pismi iz Moskve.70 Tako je 6. septembra 1928 policijska direkcija v Ljubljani na osnovi zaplenjenega materiala ovadila državnemu pravdništvu v Ljubljani šest oseb, osumljenih komunističnega delovanja med njimi ing. Gustinčiča, Franca Wankmüllerja in Pavlo Kastrin, ki je vodila v tistem času upravne posle časopisa Enotnost, ter Alberta Hlebca ki je bil še vedno v tujini. Wankmüller in Kastrinova sta bila pozneje po­ stavljena pred sodišče, toda na sodni razpravi, 20. novembra 1928, opro­ ščena.71 Udarec režima je najhuje zadel Alberta Hlebca, ki mu je bila s tem, da so se njegovi moskovski pismi znašli v rokah policije, onemogočena vrnitev v domovino. Sicer se je še ilegalno vrnil na pokrajinsko konferenco 13. oktobra 1928, vendar je spet odšel iz Jugoslavije.72 Ing. Gustinčič je bil s tremi tovariši izpuščen iz preiskovalnega zapora šele 29. oktobra 1928'•* tako da na VIL pokrajinski konferenci, 13. oktobra 1928, ni bil navzoč. Gradivo o tej konferenci74 nam izpričuje zelo težaven položaj pokrajin­ ske organizacije KPJ v Sloveniji. Ne samo da je konferenca, kot smo že omenili, ugotavljala v delovanju stranke nedostatke, ki so že vseskozi hro­ mili njeno delo (pasivnost, pomanjkanje akcij, organizacijske slabosti, so­ cialdemokratsko miselnost, nizek politično ideološki nivo), temveč so se v F n „ . „ l ? ° f l i S p . i s ? e ž e I SS? a f,odiš,ča v Ljubljani, Vr. 866/28. Fond nižestopenjskih sodišč, arhiv CK ZKJ f?£S?h I ; s e P t e , m b e T }?*• «anek. »Pogrom policije na'komuniste po vsej državi in po vsej Sloveniji/ Članek je^poročal podatke o aretacijah komunistov v Beogradu, Zagrebu, Splitu, Nišu in Ljubljani 71 Prav tam. 72 Izjava dr. Dušana Kermavnerja, pri avtorju. 73 Enotnost, 2. novembra 1928, članek »Štirje ljubljanski sodragi izpuščeni iz zaporov«. 314 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 njeni resoluciji o politiki in delovanju stranke uveljavile ocene, ki so jo zapirale v zožujoči se krog. Predvsem se je to pokazalo v zaostritvi odnosov do socialne demokracije, na kar so nedvomno vplivala stališča, ki jih je o tem vprašanju oblikoval mesec in pol pred tem VI. kongres Komunistič­ ne internacionale.75 Skoraj nerazumljivo je, da se je resolucija stranke, ki je v devetih mesecih leta 1928 bila, kljub vsem svojim pomanjkljivostim ustvarjalno navzoča na slovenski politični pozornici, z največjo težavo pre­ bijala skozi goščavo fraz k izvirnejši presoji položaja. In tudi resolucija po­ krajinske konference o Odprtem pismu je dokaj neizvirno ponovila samo nekaj stališč, ki so se izoblikovala v razpravi aktiva strankinih organizacij v Ljubljani. Najsvetlejša točka pokrajinske konference je morda bila, poleg ugoto­ vitve, da je treba poskrbeti za komunistično literaturo v slovenskem jeziku, njeno priznanje mladinskemu gibanju v Sloveniji, ki se je v tem času močno okrepilo in doseglo, kot je konferenca poudarila, nekaj lepih uspehov. Partijska organizacija v Sloveniji je v času VII. pokrajinske konference štela 196 članov, 36 kandidatov in 96 mladincev. Organizacijsko je obsegala 4 okrožne komiteje, 6 mestnih komitejev in 29 celic. Kot delegata za IV. kongres KPJ sta bila izvoljena na pokrajinski konferenci partijski inštruk­ tor Ivič — Ivan Farković in Joško — Jože Bauer, kot njegov namestnik pa šuster — Dušan Kermavner.76 Kongresa v Dresdenu se je potem udeležil samo Ivić, Jože Bauer je bil v tem času v vodstvu slovenske (in jugoslovan­ ske) steklarske stavke, Dušan Kermavner pa je opravljal posle pokrajin­ skega sekretarja KPJ in urednika Enotnosti. Proti koncu septembra ali v začetku oktobra 1928 je prišel v Ljubljano kot mladinski inštruktor član CK SKOJ Pero Popovič-Aga." To je bilo v času, ko se je mladinsko gibanje v Sloveniji, kot je to tudi ugotovila po­ krajinska konferenca, vse bolj razmahnilo. Moč mlade skojevske organiza­ cije se je pokazala v javnosti prvič v večjem obsegu ob uličnih demonstra­ cijah 13. novembra 1928, ki so potekale v znamenju proslave Oktobrske re­ volucije. Podrobnosti tega revolucionarnega podviga, ki je napovedoval za­ četek novega obdobja v revolucionarnem delavskem gibanju v Sloveniji, so znane.78 Omenimo naj, da je pred tem že zjutraj istega dne bil na Golovcu ilegalen zbor komunistov, posvečen 11. obletnici Oktobrske revolucije in da sta na tem zboru govorila Josip šenica in Ivan Zver.79 Med 6. in 16. novembrom 1928 je potekal v Dresdenu IV. kongres KPJ. Potekal je seveda predvsem pod vplivom programskih stališč, sprejetih na VI. kongresu Komunistične internacionale, zlasti glede sindikalnega vpra­ šanja, ocene socialne demokracije in splošne ocene mednarodnega položa­ ja.80 Tako je IV. kongres prepovedal vključevanje komunistov v reformistič- ne sindikate in zahteval ustanavljanje ilegalnih sindikatov, poglobil je sek- 74 Glej opombo 66. 75 VI. kongres Komunistične internacionale v Moskvi od 17. avgusta do 1. septembra 1928. 76 Iz gradiva IV. kongresa KPJ, KI 1928/82, arhiv CK ZKJ. Razrešitev ilegalnih imen po izjavi dr. Dušana Kermavnerja, pri avtorju. 77 Slobodan Petrovič: Sedam sekretara SKOJ-a, stran 449 do 465. 78 Prav tam. Alenka Nedog: Tone Tomšič, stran 35 in 36. 79 Enako kot pripomba 77 in 78. Alenka Nedog in Milica Kacin Wohinz: Kronološki pregled dogod­ kov iz zgodovine delavskega gibanja na Slovenskem v Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja, letnik 1965, št. 1—2. Ob tej priliki sta Mestni komite KPJ in Mestni komite SKOJ izdala tudi ilegalen letak z naslovom »Delavstvu Ljubljane«, v katerem sta ugotavljala, da »Kapitalistični režim ravno sedaj pro­ slavlja desetletnico obstoja Eshaezije, 10 let nacionalnega zatiranja, vedno hujšega izkoriščanja delavcev in kmetov, 10 let korupcije, brezobzirnega srbskega militarizma«, medtem ko proletariat proslavlja 11. ob­ letnico »velike zmage proletariata, zmage komunistične revolucije v Rusiji«. Ob tem je letak opozarjal, da imperializem pripravlja vojni pohod na Sovjetsko Rusijo in da naj bi v njeno obrambo slovenski delavci in kmetje »obrnili orožje proti pravemu sovražniku, proti monarhiji in buržoaziji!« Letak iz ka­ zenskega spisa. Deželno sodišče v Ljubljani, Vr. VII. 1157/28, Zgodovinski arhiv CK ZKS. 80 Pregled zgodovine ZKJ, stran 116 do 119. F. FILIPIĆ: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 315 taški odnos komunistov do socialne demokracije in drugih političnih gru- pacij ki so vendar objektivno bile proti velikosrbski hegemoniji. Ocena IV kongresa KPJ, da je Jugoslavija na pragu buržoazno-demokraticne re­ volucije, ki naj bi se naglo razvila v proletarsko, pa je dejansko ze priprav­ ljala pot geslu o oboroženi vstaji. . V dnevih 25. in 26. decembra 1928 je zasedala VIII. pokrajinska konfe­ renca KPJ v Ljubljani. Neposredne dokumentacije o njenem poteku ni, pac pa nekaj izjav udeležencev (dr. Dušana Kermavnerja in Franceta Klopcica) ter podatki v preiskovalnih spisih sodnega postopka proti skupini sloven­ skih in drugih komunistov, ki so bili marca 1931 obsojeni v Beogradu pred državnim sodiščem za zaščito države.82 Konferenco je organizacijsko m vse­ binsko pripravil Dušan Kermavner, ki je bil na položaju tajnika pokrajin­ skega komiteja vse od Wankmüller j eve aretacije. Wankmüller se po izpustu iz zapora ni več udeleževal partijskega življenja v Ljubljani. Pokrajinska konferenca 13. oktobra 1928 mu je naložila kazen enoletne izključitve iz stranke, postavljajoč se na stališče, da je nosil levji delež krivde, da so poli­ ciji 2. septembra 1928 pri njenem vdoru v Delavski dom prišli dokumenti o delovanju KPJ v roke. Wankmüller se VIII. pokrajinske partijske konfe­ rence ni udeležil, že prej se je napotil na delo v jeklarno v Guštanj (Ravne) in odtod v teku leta 1929 emigriral v Sovjetsko zvezo. Pač pa je v njegovi odsotnosti VIII. pokrajinska konferenca sprejela sklep, da je treba slučaj njegove izključitve ponovno preučiti.83 Po svojem izpustu iz preiskovalnega zapora je v novembru 1928 po­ novno prišel v opreko s pokrajinskim sekretariatom ing. Gustinčič. Ob dej­ stvu, da ni bil izvoljen kot delegat za IV. kongres KPJ v Dresdenu, je za­ vrnil vse zadolžitve v pokrajinskem sekretariatu in se tudi decembrske po­ krajinske konference ni udeležil.84 Decembrska pokrajinska konferenca naj bi bila prelomnica v delovanju KPJ v Sloveniji. Kolikšen pomen ji je pripisoval centralni komite je mo­ goče razvideti že iz dejstva, da je bil na njej navzoč tudi politični sekretar CK KPJ Jovan Mališić-Martinović. Jaka žorga, ki zdaj ni bil vec clan cen­ tralnega komiteja, je konferenci predsedoval in potem tudi bil izvoljen kot tajnik pokrajinskega komiteja. Z določeno zanesljivostjo je mogoče_ ugoto­ viti, da je konferenca v pokrajinsko vodstvo izvolila še ing. Gustinčiča, ki je nato prevzel uredništvo Enotnosti, Franceta Klopčiča, ki se je tik pred tem vrnil od vojakov, poleg teh pa še Ivana Zvera, Josipa šenico, Alojza Kusol- da ter Lazarja Nešiča, kot zastopnika SKOJ pa Vinka Preži j a ali Maksa Stermeckega.85 Po podatkih Josipa Polanca v sodni preiskavi86 je predsedoval konfe­ renci Jaka žorga, Dušan Kermavner pa je imel več kot enouren uvodni referat, v katerem je razčlenil delovanje pokrajinskega sekretariata v dalj­ šem obdobju. To delovanje je potem menda bilo podvrženo hudi kritiki, enako tudi pisanje partijskega glasila Enotnosti, ki se mu je baje očitalo, da je nekomunistično in doktrinarsko. Med diskusijo je, ob kritičnih izva­ janjih Jakoba žorge, Franceta Klopčiča in sekretarja CK KPJ Milana Ma- 81 Prav tam. 82 Glej opombo 68. 83 Prav tam. M Pismo Bora, 15. XI. 1928, KI 1928/83, Arhiv CK ZKJ. » Po dosedaj zbranih podatkih naj bi bili na VIII. pokrajinski konferenci navzoči: Dušan Ker­ mavner, France Klopčič, Milan Mališić-Martinović, Visier Valentin Polanec Josip Debelak Jurij Mes­ sner Frkne, Zorga Jakob, Breznik Albin, šenica Josip., Zver Ivan, Nešič Lazar Kusold Alojz, Zane baje, Stermecki Maks/morda tudi Pera Popović - Aga in inštruktor Ivić - Farković. 86 Glej opombo 68. 3 1 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 n ^ s t S n T S , , P r i Š ! f 1 d 0 S ? * * t U d i P 0 t r e b a p o Pospešenem organizira- k o L n S S ? £ l V d ? I a v s k i h sodiščih in nujnost formiranja ilegalnih Komunističnih strokovnih organizacij.87 š t o v a n L ° S i n S k - a k o n f e r e n c a ^ bila zadnji zbor slovenskih komuni- S ï i î ? sestojanuarske diktature, z njo pa se je končavalo tudi г е г е п г Т Г ^ h dogodkov v delovanju KPJ v Sloveniji, škoda, da o tej kon- IZTZ avtenticnega zapisa, saj bi bilo vendar zanimivo ugotavljati sta- kovni п Л J l h Z a V Z e . U u d e l e ž e n c i z ° ™ na zahtevano spremembo v stro- S i S , d a J e b l l ° delovanje pokrajinskega vodstva na konferenci pod­ vrženo kritiki, pa je vendar mogoče slediti postopoma vedno bolj intenzivni dejavnosti slovenskih komunistov, zlasti v zadnj'ih dveh mesecihTeta T S Ì r Ì ° 7 * ет и.f asu s e v e d a s t o p a j o demonstracije 13. novembra 1928, o ka­ terih je ze bi o govora, omenimo pa naj tudi, da so v tem času študentje na vemS^l^T^ k o m u n i s t i n a ostanku neodvisnih akademikov 25 no­ vembra 1928 izvolili pripravljalni odbor, ki naj bi izdelal pravila za Klub veS°rf?Svif T™?0:*: P ° V S e j S l 0 v e n i j i J e p a r ü J a v tem člsu razsirïa vel ko število ilegalnih letakov, preko katerih je množicam spregovorila o S S S f , z a h t e J a h > k i ^ j e P ° s t a v " a l a . Protestirala v njih p?otf sîoprju- ašSSčn?« a f f i ? KoTosče\e : Ш е ' ° P ° z a r J a l a na Približevanje »vojaško- S f r ° o l £ ?ie, m V d u h u s m e r n i c V L kongresa Kominterne in IV. £ S f i K P J Po z ivala delavce in kmete k ustanavljanju delavs^kmečkih S * S ? w P 0 S e b n e ™ l e t a k u * !• decembra 1928 ob deseti obletnici zedi- S S n i J ? ^ ! Ì a r e S n i C n ° ^ 0 d 0 b ° d e s e t i n l e t Poetične brezpravnosti, izko­riščanja m vladanja v senci bajonetov.88 V Enotnosti najdemo v tem času InVruL7T*° T"* P r 0 C e S i h ' k i P 0 t e k a j 0 p r o t i komunistom v Slovenja S vii J ; t a k o T 2 3 - n o v e m b r a 1928 o procesu proti Francu Wankmüllerju in Pavli Kastrm v Ljubljani, 30. novembra 1928 proti Josipu Brozu in tovarišem v Zagrebu, 14. decembra 1928 proti Aleksandru Kropiču, Albinu BreznTku S Ш а А Т ш т ; Т ? Г ' 2 L - e e C e m b r a 1 9 2 8 ^ s k u p i n i slovenska pUro- i ? a nnLTv \ k 0 t Z e V e C k r a t v t e m l e t u je tudi zdaj Enotnost objav-- îaSjo vîtaUJi.» 0 b U P n e m P O l O Z a j U s l°venskega naroda pod fašistično ob- K p / f S i i ï L H 6 1 0 * ? ? 0 U t i Č n i u s m e r J e n o s t i pokrajinske organizacije kraciü к П о S S v? d ° V S e ftreJŠe a V e r z i j e n a p r a m s o c i a l n i too-Jsraciji, ki jo Enotnost obravnava 9. novembra 1928 kot »repek buržoazije« m potem v nizu člankov načenja problematiko delavskih zbornic ob dej­ stvu da so socialni demokrati imeli v njih vso oblast v rokah Ne samo preko ilegalnih letakov, temveč tudi preko svojega legalnega tiska je KPJ v Sloveniji proti koncu leta, kot tolikokrat že p r V p o n o v S K S a , n a i 1 ° ? ° n e v a r n o s t m na približajočo se diktaturo. Tako je Enotnost zapisala 14. decembra 1928: »Generalski škorenj prihaja namesto n S n e w Z a k 0 n 0 V - R a j s k i hegemonisti ne morejo več vlada« n f d r u ^ a ? k t a 0 t u Z r o r ^ i m 0 m ' S V Ì n C e n k Ì n g l a v n J a č e - ° n i majajo odkrito voj- Tri tedne pozneje se je napoved Enotnosti uresničila, KPJ v Sloveniii pa je morala nadaljevati svoje delovanje v še mnogo trših pogojih ilegale kot doslej. Zanjo se je pričenjalo novo obdobje. ^ 87 Prav tam. Sloven" ta? 1 9 l Ä ~ ^ & d n Ш Ш * : * « * > « и pregled iz zgodovine delavskega gibanja na » Fond letakov. Zgodovinski arhiv CK ZKS. " S / Ä ' i U ° u m ™ b r a i m - Č I a n e k " ° b u p e n p o l o ž a i ž e n s k e g a ljudstva v Italiji. F. FILIPIC: KPJ V SLOVENIJI 1927—1929 317 Tako so pred nami obrisi delovanja KPJ v Sloveniji od njene V. pokra­ jinske konference 31. julija 1927, na kateri so se v ostri konfrontaciji uve­ ljavila tista spoznanja o temeljnih usmeritvah revolucionarnega boja slo­ venskih komunistov, ki sem jih na začetku razprave navedel kot sestavni del zgodovinskega sporočila VIII. konference zagrebških komunistov. Nalo­ ga razprave je bila te temeljne usmeritve podrobneje razčleniti, osvetliti njihovo intenzivnost in določati njihovo vlogo v revolucionarni praksi slo­ venskih komunistov. Celotna raziskava je lahko ugotavljala, kako so ta temeljna spoznanja bila v delovanju slovenskih komunistov vseskozi navzo­ ča, kdaj sicer bolj ali manj prekrita od naplavin idejnih in organizacijskih slabosti partije, včasih tudi bolj odmaknjena v labirintih doktrinarstva, vendar pa delujoča kot ustvarjalna substanca, iz katere je izviral ves na­ predek. Z u s a m m e n f a s s u n g DIE K P J IN SLOWENIEN IN DER ZEIT DER VIII. KONFERENZ DER ZAGREBER KOMMUNISTEN Die Abhandlung erleuchtet die Lage und Tätigkeit der K P J in Slowenien von Mitte 1927 bis Anfang 1929, bis zur Kundgebung der Diktatur vom 6. Januar. Es werden vor allem die Merkmale der politischen und organisatorischen Lage der K P J in Slowenien behandelt, unter den Umständen äußerster Zuspitzung von Auseinandersetzungen zwischen den einzelnen Fraktionen in den Gipfeln der K P J und anläßlich ihrer Lösung in Verbindung mit der Veröffentlichung des Offenen Briefes des Vollzugsausschusses der Kommunistischen Internationale an die jugo­ slawischen Kommunisten. So wird in der Abhandlung festgestellt, wie in der Tätigkeit slowenischer Kommunisten in dem obenerwähnten Zeitabschnitt jene inhaltlichen Elemente zum Ausdruck kamen, die auf der Konferenz der Zagreber Kommunisten im Februar 1928 mit besonderer Betonung erörtert worden sind. Diese inhaltlichen Elemente waren: die Stärkung der Einheitlichkeit der Partei und der kompromißlose Kampf gegen die Bildung von Fraktionen und Sekten innerhalb der Partei, die Notwendigkeit der organisatorischen Festigung von Par­ teiorganisationen und der ideologischen Erziehung und Stärkung ihrer Mitglieder, die Notwendigkeit der Einbeziehung des Industrieproletariats in die Reihen der K P J und die Bildung von Parteizellen in Industrieunternehmen, die Notwendig­ keit der Wirkung der Kommunisten in den Volksmassen sowie die Mobilisierung der Volksmassen für den Kampf gegen die Ausbeutung und Hintergehung der sozialen Gesetzgebung, die Notwendigkeit des Bolschewisierens der Partei. Im ganzen deckt die Abhandlung in der Verquickung der geschichtlichen Ereignisse im Zeitabschnitt vor der Bekanntgebung der Diktatur vom 6. J a n u a r in Jugosla­ wien viele Einzelheiten auf über die Tätigkeit der Kommunisten in Slowenien, vor allem, was die Durchsetzung ihrer Einstellungen zur Nationalfrage betrifft, zu Problemen der fachlichen Organisation und dem einheitlichen Auftreten der ge­ samten organisierten Arbeiterschaft auf der politischen Szene und zum Problem der politischen Tätigkeit von Kommunisten überhaupt im Rahmen des jugoslawi­ schen Parlamentarsystems. Die Abhandlung stellt weiter fest, wie die slowenischen Kommunisten in der Zeit, wo sich die ersten Zeichen der Weltwirtschaftskrise schon bemerkbar machen und sich die politische Lage sowohl in Jugoslawien als auch international äußerst zuspitzt, durch ihre Tätigkeit in die slowenische Gesell­ schaft eingreifen und vor allem, in welchem Maße ihre Bemühungen, bei ihrer Tätigkeit einen Weg aus der politischen Isolation und sektiererischer Verschlos­ senheit zu den Volksmassen zu finden, erfolgreich waren. 318 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Inštitut za narodnostna vprašanja, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5/II, tel.: (061) 25-204 in 21-631 izdaja revijo RAZPRAVE IN GRADIVO Doslej je izšlo osem številk RiG v šestih zvezkih. Prispevki v reviji obravnavajo novejšo zgodovino in sodobno problematiko položaja slo­ venskih manjšin v sosednjih državah, kakor tudi razvoj mednarodnih o d n o s o v d o m a i n v sve tu . V tislrii «ta г!л7о nrvT7Ì e+^riiv; - m , ; ; „ j - " - • ««uv-v^jm u d a v a l i , а о л ш ш ш IčtZVUJ I l iet odnosov doma in v svetu. V tisku sta dve novi številki revije. Poleg revije izdaja inštitut tudi samostojne pi obsežnejše prikaze in prevode v tuje jezike. Naročila in informacije na inštitutskem naslovu j j j ublikacije, ki prinašajo Institut za historiju radničkog pokreta Hrvatske, YU-41000 Zagreb Opatička 10, izdaja že deseto leto ČASOPIS ZA SUVREMENU POVIJEST Časopis v tematsko zaokroženih številkah obravnava izbrana poglavja iz novejše hrvaške in jugoslovanske zgodovine. ? ^ Д 1 о ^ е П б к е b r a l c e s t a m e d zadnjimi številkami še posebej zanimivi 1/1975 in i/1977, ki objavljata razprave, dokumente in bibliografiji o za- hodni oziroma severni jugoslovanski meji, o odnosih Jugoslavije z I tal i- jo oziroma Avstrijo ter o položaju naših manjšin v teh dveh državah ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978, št. 3, s. 319—329 319 D u š a n N e ć a k VOLITVE V KOROŠKO KMETIJSKO ZBORNICO 21. NOVEMBRA 1976 Za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem so volitve v kmetijske zbornice izredno pomembne.* Kmetijska zbornica je namreč edini koroški deželni organ, kjer imajo Slovenci v času po drugi svetovni vojni svojega izvoljenega zastopnika. Prav volitve z dne 21. novembra 1976 in predvsem nova zakonodaja o kmetijski zbornici pa so prinesle toliko novega, da se je položaj kmetijske zbornice bistveno spremenil, kar bo gotovo vplivalo tudi na položaj slovenskega kmeta. šeste povojne kmetijskozborske volitve na Koroškem so značilne pred­ vsem po dveh prelomnih novostih. Koroški deželni zbor je dne 16. julija 1976 sprejel zakon, s katerim spreminja volilni red za kmetijsko zbornico (Gesetz vom 16. Juli 1976, mit dem die Landwirtschaftkammerwahlordnung geändert wird),1 z drugim zakonom, s »koroškim zakonom o kmetijstvu« (Gesetz vom 16, Juli 1976 über die Förderung der Land — und Forstwirt­ schaft in Kärnten /Landwirtschaftförderungsgesetz/) pa je omejil pristoj­ nosti kmetijske zbornice na zgolj poklicno zastopstvo kmetov, področja po­ speševanja kmetijstva pa je prisodil deželni vladi. Z drugimi besedami povedano, kmetijski zbornici je vzel pravico razpolagati s finančnimi sred­ stvi. Z uzakonitvijo takoimenovanega »sosveta« za pospeševanje kmetijstva (Landwirtschaftsförderungsbeirat, 2. poglavje zakona, členi 7—10) je bila vloga kmetijske zbornice zminizirana na posvetovalni organ deželne vlade brez možnosti odločanja. Prvi odstavek 6. člena zakona o koroškem kme­ tijstvu to vlogo natančno določa. »Deželna vlada lahko z odredbo zadolži kmetijsko zbornico, da sprovaja pospeševalne ukrepe po tem zakonu, če da deželni zbor na razpolago potrebna sredstva. Pred izdajo take odredbe je treba zaslišati kmetijsko zbornico.«13 Istega dne (16. julija 1976) je koroški deželni zbor sprejel tudi spre­ membo zakona o kmetijski zbornici iz leta 1959, v kateri so v glavnem upo­ števane novosti, nastale s spremembo volilnega reda za volitve v kmetijsko zbornico (Gesetz vom 16. Juli 1976, mit dem das Landwirtschaftskammer­ gesetz 1959, das Jagdgesetz 1961, die allgemeine Gemeindeordnung und das Tierzuchtförderungsgesetz 1975 /Landwirtschaftskammergesetz-Novelle 1976/, geändert wird) . lb Tudi v spremembi zakona o kmetijski zbornici najdemo določila, ki zmanjšujejo vlogo kmetijske zbornice. Prvi in drugi odstavek novega člena 6 govorita: »(1) Kmetijska zbornica je pod nadzorom deželne vlade; de­ želna vlada skrbi, da kmetijska zbornica pri izpolnjevanju svojih nalog ne krši zakonov in odredb, še posebej, da ne prekorači svojega delokroga in da * Razprava je nadaljevanje in dopolnitev prispevka istega avtorja »Volitve v kmetijske zbornice ugi svetovni vojni« ZC, 1974/XXVIII, št. 2, str. 95—116. po dr i ' LGB1, 1976, št. 70. 'a LGB1, 1976, št. 72 "> LGB1, 1976, št. 71 320 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 izpolnjuje naloge, ki so ji določene z zakonom. (2) Deželna vlada ima pra­ vico poslati na seje skupščine in strokovnih odborov kmetijske zbornice svojega zastopnika. Kmetijska zbornica pa je dolžna obveščati deželno vla­ do o takih sejah in ji dostaviti dnevne rede.« šesti odstavek istega člena je še bolj jasen. Določa, da »je deželna vlada upravičena biti preko predsed­ nika poučena o vseh zadevah kmetijske zbornice«. Sprememba volilnega reda za volitve v koroško kmetijsko zbornico iz leta 1976, ki je spremenila volilni red za volitve v kmetijske zbornice iz leta 19612 v obliki iz leta 19663, je bistveno spremenila dosedanji volilni red.4 Poglejmo nekatere spremem­ be, ki so najbolj pomembne. Po novem volilnem redu se na podlagi enake, neposredne, tajne in osebne, proporčne volilne pravice volijo le člani skup­ ščine kmetijske zbornice (Vollversammlung, čl. 1). Za razliko od doseda­ njega volilnega reda se ne voli več okrajnih in občinskih kmetijskih zastop­ stev, kar ob upoštevanju dejstva, da kmetijska zbornica ne razpolaga več s finančnimi sredstvi, pomeni, da kmetje o svojih lokalnih problemih ne morejo več odločati na stanovski osnovi. Te podorganizacije deželne kme­ tijske zbornice bodo namreč odslej nadomestili s sveti oz. odbori, ki bodo imenovani po proporcu strank na osnovi zadnjih občinskih volitev in vo­ litev v deželni zbor.5 Skupščino kmetijske zbornice sestavlja 36 članov (čl. 3), kar je za 11 več kot po prejšnji zakonodaji, med njimi pa ni več virilista, delegata De­ želne zveze kmetijskih zadrug. Volitve še vedno razpisuje deželna vlada, pomembnejša razlika je le ta, da se posamezne večje volilne občine lahko razdelijo v manjše volilne okoliše (Wahlsprengel) kot doslej. Volilni okoliš mora biti namreč tak, da lahko v eni uri povprečno voli 30 volilcev (doslej 70). Glavna novost pri sestavljanju volilnih komisij (občinskih, okrajnih in deželne) je ta, da tako občinske kot okrajne volilne komisije sestavlja na­ tančno določeno število prisednikov (9), prej pa je bilo to število razteg­ ljivo, za občinske od 3 do 12, za okrajne 6 do 12. Določbe za sestavo deželne volilne komisije so ostale enake. Novi zakon je prinesel več sprememb na področju volilne pravice ozi­ roma članstva v kmetijski zbornici, ki je podlaga za volilno pravico. Doslej so imele, grobo rečeno, volilno pravico tiste osebe, ki so bile lastnik, uživa­ lec ali najemnik zemljišča v izmeri najmanj 1 ha.s Po 1. točki 18. člena vo­ lilnega reda za volitve v kmetijsko zbornico iz leta 1976 pa imajo aktivno volilno pravico sledeče fizične osebe ne glede na državljanstvo, ki so pred 1. januarjem volilnega leta dopolnile 19 let in niso izključene od volilne pravice za koroški deželni zbor: a) lastniki na Koroškem ležečih kmetijskih in gozdnih obratov, če me­ rijo najmanj 1 ha. Taka zemljišča je treba razumeti v smislu 1. člena zako­ na o zemljarini (Grudsteuergesetz) iz leta 1955. b) lastniki na Koroškem ležečih zemljišč — v smislu 1. člena zakona o zemljarini iz leta 1955 — ki se jih trajno uporablja za kmetijstvo in goz­ darstvo in za katere zato plačujejo davek predviden za kmetijske in gozdar­ ske obrate v smislu zveznega zakona o davkih kmetijskih in gozdarskih obratov, BGBL Nr. 166/1960, v besedilu zakona BGBL, Nr. 159/1968, če meri 2 LGBl, 1961, št. 16. 3 LGBl, 1966, št. 40 in 47. 4 Več o volilnem redu za volitve kmetijske zbornice iz leta 1966 in o načinu volitev po drugi sve­ tovni vojni glej: Dušan Nećak, Volitve v kmetijske zbornice na Koroškem po drugi svetovni voini. ZC 1974/XXVIII, št. 1—2, str. 95—116. v e j . . 5 Naš tednik, št. 40, 30. septembra 1976, str. 2. 6 Natančneje o tem glej citirano razpravo pod opombo 4, na strani 99/100. D. NEČAK: VOLITVE V KOROŠKO KMETIJSKO ZBORNICO 321 posamezno zemljišče najmanj 1 ha in če lastnik obdeluje ta zemljišča na svoj račun. c) Najemniki (uživalci) v točki a) naštetih kmetijskih in gozdnih obra­ tov in v točki b) naštetih zemljišč, če na svoj račun obdelujejo ta zemljišča in znaša njihova površina več kot 2 ha. d) Osebe, ki se na Koroškem na svoj račun ukvarjajo s samostojno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo kot glavnim poklicem in niso zajeti že v točkah a) do c), kot na primer mlekarji, perutninarji, čebelarji in drugi. e) Zakonski partnerji v točki a) navedenih oseb. f) Vodilni uslužbenci, ki so upravičeni samostojno voditi na Koroškem ležeče kmetijske in gozdarske obrate in jih zastopati na zunaj. Zakon iz leta 1976 je v primerjavi z prejšnjimi določili (novela k volil­ nemu redu v kmetijsko zbornico iz leta 1958/59) ponovno uvedel natančna določila, s katerimi daje volilno pravico pravnim osebam. Posebna določila o volilni pravici za pravne osebe je namreč prej omenjena novela k volil­ nemu redu iz leta 1958/1959 izvrgla, čeprav jih je zakon o kmetijski zbor­ nici iz leta 1951 še imel. Druga točka 18. člena novega volilnega reda v kme­ tijsko zbornico, ki govori o volilni pravici za pravne osebe, je z majhnimi razlikami dobesedno prevzela prve štiri odstavke od a) do d) 1. točke 18. člena, ki govorijo o volilni pravici za fizične osebe. Razlike so v glavnem le stilistične narave. Novi zakon je prinesel v glavnem naslednje novosti za pridobitev vo­ lilne pravice v kmetijsko zbornico. Znižal je starostni cenz za eno leto (od 20 na 19 let), povečal izmero zahtevanega zemljišča pri najemnikih in uži­ valcih od 1 na 2 ha, izključil od volilne pravice osebe, ki so se najmanj 10 let ukvarjale s kmetijstvom in bistveno spremenil volilno pravico za za­ konce. Doslej je imel zakonec volilno pravico le v primeru, če je bil solast­ nik kmetijske ali gozdne površine, odslej pa so imeli volilno pravico vsi zakonci,' ne glede na to ali so bili solastniki imenovanega zemljišča. Prav ta kategorija volilcev je pomenila najštevilnejše povečanje števila volilnih upravičencev. Ostala določila, pomembna za izid volitev oziroma za volitve same, se niso veliko spremenila. Volilna pravica je ostala še naprej osebna in vsak volilni upravičenec ima še naprej en glas. Tudi pasivna volilna pravica se ni spremenila. Pasivno volilno pravico za volitve v skupščino kmetijske zbornice imajo vsi tisti, ki imajo aktivno volilno pravico, so avstrijski državljani, so pred 1. januarjem volilnega leta prekoračili 24. let starosti in imajo redno prebivališče na Koroškem (člen 31). Popolnoma na novo uvaja volilni red za volitve v kmetijsko zbornico 1976 člene 30 a, 30 b in 30 c, ki govorijo o volilnih pravicah. S temi določili se je volilni red prilagodil volilnemu redu za volitve v deželni zbor in vo­ lilnemu redu za parlamentarne volitve, člen 30 a vsebuje določbe o tem, kdo lahko dobi volilno izkaznico: »Volilec, ki se bo predvidoma na volilni dan zadrževal v drugem kraju (občini, volilnem okolišu) kot v tistem, kjer je vpisan v volilni imenik, in zaradi tega ne bo mogel izpolniti svoje volilne pravice, lahko zahteva volilno izkaznico.« Tako kot pri drugih volitvah so se tudi pri volitvah za skupščino kmetijske zbornice odločili za izstavljanje volilnih izkaznic na najširši osnovi — dobi jo lahko vsak, ki jo zahteva. Velikost in oblika volilne izkaznice sta v volilnem redu določena (priloga 2), duplikatov za izgubljeno ali drugače neuporabno volilno izkaznico pa ob­ čina, kjer je volilec vpisan v volilni imenik, ne izdaja (člen 30b). Vsako izstavitev volilne izkaznice, je treba označiti v volilnem imeniku (člen 30 c). 322 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Ukinitev občinskih in okrajnih kmetijskih organizacij je bila vzrok, da so iz členov starega volilnega reda, ki so govorili o volilnih predlogih, iz­ padle vse tiste določbe, ki so predpisovale volilni predlog za volitve v ome­ njene kmetijske organizacije. Določila o volilnem predlogu za skupščino kmetijske zbornice pa se niso veliko spremenile. Novi so le roki za pred­ ložitev volilnega predloga — prej enaindvajset dni, sedaj triindvajset dni pred volilnim dnem; volilni predlog mora imeti tudi oznako opolnomoče- nega zastopnika za sprejemanje pošte (zustellungsbevollmächtigter Ver­ treter); denarni prispevek, ki ga mora plačati vsaka volilna stranka, če hoče nastopati na volitvah, se je od 1000 povečal na 2000 šilingov (člen 32). Izračunavanje števila mandatov posameznim strankam po proporcio­ nalnem volilnem sistemu (D'Hondtov sistem) je ostalo enako, prav tako so ostale v bistvu nespremenjene določbe o uradnih glasovnicah, le da se vrstni red na volitvah nastopajočih strank po novem določa po času vlo­ žitve volilnega predloga in ne več po rezultatih prejšnjih kmetijskozborskih volitev (člen 56, odstavek 2). Tudi ostale določbe volilnega postopka se niso pomembneje spremenile. Novemu volilnemu redu za volitve v koroško kmetijsko zbornico sta bila dodana še dva oddelka, ki predpisujeta nekatere postopke pri prvih volit­ vah po novem volilnem redu. Oddelek II (Artikel II) govori o določitvi pri- sednikov in namestnikov občinskih in okoliških volilnih komisij (Sprengel­ wahlbehörde), ki niso v sodnijskem poklicu (te določa člen 14, odstavek 3 novega volilnega reda). Po določbah oddelka II je treba take prisednike in namestnike za občinske in okoliške volilne komisije pri prvih volitvah po novem volilnem redu določiti glede na volilne predloge posameznih volilnih strank, sorazmerno z njihovo močjo pri zadnjih volitvah v deželno kmetij­ sko zbornico na področju okrajne volilne komisije. Oddelek III (Artikel III) govori o razlogih za izključitev od volilne pravice: zaradi sodne obsodbe in zaradi pomanjkljive opravilne sposobnosti (mangelnder Handlungsfähigkeit) ali zaradi odvzema roditeljskih pravic in dolžnosti. Grobo rečeno so od volilne pravice zaradi sodne obsodbe iz­ ključene tiste osebe, ki jih je domače sodišče zaradi naklepnega kaznivega dejanja obsodilo na zaporno kazen več kot enega leta. Izključitev od vo­ lilne pravice velja pet let po polnomočnosti sodbe. Niso pa izključene od volilne pravice tiste osebe, ki so bile obsojene pogojno ali pa so jih po dru­ gih zakonskih določilih oprostili takih pravnih posledic. Zaradi pomanj­ kljive opravilne sposobnosti ali zaradi odvzema roditeljskih pravic in dolž­ nosti so od volilne pravice izključene osebe, ki so popolnoma ali delno po­ stavljene pod skrbstvo in osebe, ki so jim bile s sodno odločitvijo odvzete vse čisto osebne pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz družinskopravnih od­ nosov med starši in mladoletnimi otroki. Določila o vzrokih za izključitev od volilne pravice doslej v volilni zakonodaji za volitve v kmetijsko zbor­ nico niso bila uporabljana. П. Tako kot za vse povojne volitve v kmetijske zbornice na Koroškem tudi za volitve 21. novembra 1976 ni bila izdana nobena uradna statistična pu­ blikacija. Zato smo se morali spet nasloniti na nepopolne in včasih ne čisto enake volilne rezultate, ki jih je objavilo dnevno časopisje in najpomemb­ nejše »kmečko« glasilo na Koroškem, ki je obenem tudi organ kmečke orga- D. NEČAK: VOLITVE V KOROŠKO KMETIJSKO ZBORNICO 323 nizacije ÖVP, »Allgemeine Bauernzeitung«.7 To dejstvo je narekovalo tuđi način obdelave volilnih rezultatov. Popolne podatke imamo namreč le za vso deželo, medtem ko so podatki za posamezne politične okraje nepopolni, saj so objavljeni le podatki o številu glasov za posamezne volilne stranke, iz katerih smo izračunali število veljavnih glasov. Tabele so sestavljene tako, da nam nudijo možn,ost primerjave z vsemi dosedanjimi povojnimi volitvami in zadnjimi demokratičnimi volitvami v prvi avstrijski republiki leta 1932. Na zadnjih volitvah v koroško kmetijsko zbornico je nastopilo istih pet strank kot na volitvah od leta 1966 naprej. Te stranke so: Kärntner Bauernbund (KBB), stranka, ki izhaja iz avstrijske ljudske stranke (ÖVP), Kärntner Arbeitsbauernbund K ABB, stranka, povezana s avstrijsko sociali­ stično stranko (SPö); Freiheitliche Bauernschaft (FB), ki je naslonjena na avstrijsko svobodnjaško stranko (FPö); Allgemeiner Bauernverband (ABV), ki je po usmerjenosti podobna Freiheitliche Bauernschaft, in Skup­ nost južnokoroških kmetov (SJK), ki jo podpirata obe osrednji slovenski organizaciji na Koroškem.8 že takoj na začetku analize volilnih rezultatov naj povemo, da do bistvenih premikov v politični strukturi koroške kme­ tijske zbornice ni prišlo, še vedno je najmočnejša stranka v njej Kärntner Bauernbund (z absolutno večino veljavnih glasov), sledijo pa ji Kärntner Arbeitsbauernbund, Freiheitliche Bauernschaft, Allgemeiner Bauernver­ band in Skupnost južnokoroških kmetov. Sprememba volilne zakonodaje za volitve v kmetijsko zbornicopa je vendarle vplivala na razmerje sil v skupščini kmetijske zbornice, število volilnih upravičencev se je v primerjavi z volitvami 1971 dvignilo za 6411 ali za 16,5 odstotkov, od 38.741 na 45.152. Za skoraj enak odstotek se je po­ večalo število oddanih glasov, za 16,6 % ali za 5250, kar pa obenem pomeni, da je bila volilna udeležba pri obeh volitvah do desetinke odstotka enaka: 81,8. Za podoben odstotek se je povečalo tudi število veljavnih glasov, ki je od leta 1971 do leta 1976 porastlo za 5826 ali za 18,9 odstotkov. Zanimivo pa je, da je bilo število neveljavnih glasov pri volitvah 1971 bistveno večje (862 ali 2,7 % oddanih glasov) kot pri volitvah 1976 (286 ali 0,8 %). Iz tega lahko razberemo, da se nezadovoljstvo nad zmanjšano vlogo kmetijske zbornice v deželi ni odražalo na volilnih rezultatih, kar nam potrjuje tudi enaka volilna udeležba. V absolutnih številkah in glede na dejstvo, da se je število volilnih upravičencev močno dvignilo, zaznamo pri vseh na volitvah nastopajočih strankah dvig števila glasov. Najmočnejša stranka Kärntner Bauernbund je pridobila 2667 glasov, Kärntner Arbeitsbauernbund 1399 glasov, Freiheit­ liche Bauernschaft 721 glasov, Allgemeiner Bauernverband 961 glasov in Skupnost južnokoroških kmetov 78 glasov. Relativna razmerja nam poka­ žejo nekoliko drugačno sliko. Iz 16,5 odstotnega dviga števila volilnih upra­ vičencev v deželi je največ pridobil Allgemeiner Bauernverband. Napre­ doval je kar za 39,3 odstotkov ali za več kot dvakratni porast volilnih upra­ vičencev. Drugi relativno največji dvig najdemo pri Freiheitliche Bauern­ schaft za 25,5 odstotkov in tretjega pri socialistični Kärntner Arbeits­ bauernbund za 20,8 odstotkov. Podpovprečno relativno povečanje števila glasov (če za povpreček vzamemo dvig števila volilnih upravičencev v de­ želi) sta zabeležili le najmočnejša in najšibkejša stranka v kmetijski zbor- ' Podatki za obe tabeli, ki sta osnova analizi volilnih rezultatov, so povzeti po: Kleine Zeitung, 22 novembra 1976, št 2171a, str. 2-3; Naš Tednik, 25. novembra 1976, št. 270, str. 4; Allgememe Bauern — Zeitung, 27. novembra 1976, št. 47, str. 1^3. . s Več o teh strankah glej v razpravi citirani pod opombo 4, na strani 105 /1U6. 324 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 niči, Kärntner Bauernbund in Skupnost južnokoroških kmetov. Prvi se je število glasov zvečalo samo za 15,2 odstotka, drugi pa za 5,8 odstotkov. KBB je sicer ostala najmočnejša stranka in je še vedno zadržala abso­ lutno večino, vendar se je le-ta nekoliko znižala. Po volitvah 1971 je Kärnt­ ner Bauernbund predstavljala 56,8 odstotkov vseh veljavnih glasov pri volitvah leta 1976 pa je zbrala samo še 55 odstotkov. Svoj delež moči v kme­ tijski zbornici je zmanjšala tudi Skupnost južnokoroških kmetov, ki je do­ bila le 3,9 odstotkov veljavnih glasov, leta 1971 pa še 4,3. Allgemeiner Bauernverband je porasel od 7,9 % pri volitvah 1971 na 9,3 % pri volitvah 1976, Freiheitliche Bauernschaft od 9,2 % na 9,7 %, KABB pa od 21,8 % na 22,2 %. Rezultate nam kaže tabela, ki je sestavljena tako, da nam nudi možnost primerjave z vsemi dosedanjimi povojnimi volitvami in zadnjimi demokratičnimi volitvami v prvi avstrijski republiki leta 1932. Zaradi lažje preglednosti smo poleg glasov za posamezne stranke v rubriki Nemci sešteli glasove za vse tri nemške meščanske stranke (KBB, PB, ABV) ; za leto 1932 so v tej rubriki glasovi Landbunda, krščanskih socialcev in nacistov Ko­ munistični glasovi iz leta 1932 so prišteti rubriki socialisti. Koroška deželna kmetijska zbornica Volilni Ve- „, Leto upra- Ijavni ^°T J " 0 " N e m c i KBB FB ABV vicenci glasovi ve"<-* ciaiisn 1932 1951 1956 1961 1966 1971 1976 25.319 31.593 32.638 38.002 38.362 38.741 45.152 19.006 24.974 25.591 29.068 29.145 30.836 36.661 2.572 1.931 1.581 1.821 1.289 1.335 1.413 1.262 5.010 4.371 5.674 6.270 6.723 8.120 15.172 18.033 19.629 21.591 21.586 22.778 27.128 11.347 14.834 15.602 15.453 17.508 20.175 6.686 4.795 5.989 4.497 2.826 3.546 1.636 2.444 3.407 Volilna zakonodaja je povečala število mandatov za skupščino kmetij­ ske zbornice od 25 na 36, kar je skupaj z drugimi elementi (npr. povečanje števila volilnih upravičencev) povzročilo znižanje števila glasov potrebnih za en mandat. Leta 1971 je bilo za en mandat potrebnih 1167 glasov, pri zadnjih volitvah pa samo še 960 glasov. Sprememba števila mandatov' po­ meni 44 odstotno povečanje. Struktura deželne zbornice se ni spremenila. Razporeditev mandatov po strankah nam kaže naslednja preglednica. Pri­ pomniti je, da je bilo doslej razdeljenih med stranke samo 24 mest, 25. me­ sto v zbornici je pripadlo virilistu — delegatu Deželne zveze kmetijskih zadrug. Leto 1951 1956 1961 1966 1971 1976 Slovenci 2 1 1 1 1 1 K.ABB 5 4 5 5 5 8 KBB 11 15 13 13 14 21 FB 6 4 5 4 2 3 ABV 1 2 3 Skupaj 24 24 24 24 24 36 D. NEČAK: VOLITVE V KOROŠKO KMETIJSKO ZBORNICO 325 čeprav je najnovejša zakonodaja o kmečkem stanovskem zastopstvu na Koroškem ukinila občinska in okrajna kmečka zastopstva, smo se od­ ločili, da iz rezultatov, ki so nam na voljo, primerjamo, kakor smo to na­ pravili pred leti, razvoj za dosedanje ozemlje okrajnih kmetijskih zbornic Celovec, Velikovec in Beljak, v katere po večini sodi takoimenovano dvoje­ zično ozemlje po zakonu o obveznem dvojezičnem osnovnem šolstvu iz leta 1945 in kjer je slovenska lista pri vseh volitvah dobila upoštevanja vredno število glasov. Primerjavo bomo naslonili na gibanje števila veljavnih gla­ sov, ki nam je edino dostopno. V celovškem okraju se je število veljavnih glasov dvignilo za 766 ali za 18,1 odstotkov. SJK je povečala število glasov za 24. Relativno sta povečali svojo moč le Freiheitliche Bauernschaft in Allgemeiner Bauernverband. V razliko od deželnega razvoja je v okraju Celovec relativno padel tudi Kärntner Arbeitsbauernbund. Okrajna kmetijska zbornica Celovec Leto 1932 1951 1956 1961 1966 1971 1976 Volilni upra­ vičenci 3745 4493 4477 5305 5379 5336 Veljavni ei glasovi 2715 3486 3627 4087 4087 4226 4992 avenci 721 566 366 441 325 306 330 So­ cialisti 261 876 733 890 1006 946 1095 Nemci 1733 2044 2428 2756 2756 2974 3567 KBB 1444 2062 2302 2226 2582 2998 FB 600 366 454 308 150 189 ABV 222 242 380 Politični okraj Velikovec je edini od naših treh okrajev, kjer se je šte­ vilo veljavnih glasov zmanjšalo (za 15). Med strankami sta glasove izgubili le KBB in KABB. Glede na take rezultate so povečale svojo relativno moč FB od 3 odstotkov na 3,6 odstotke, ABV od 4,2 na 5,4 odstotkov in SKJ od 14,3 odstotkov na 15,6 odstotkov. Okrajna kmetijska zbornica Velikovec Leto 1932 1951 1956 1961 1966 1971 1976 Volilni upra­ vičenci 3406 4517 4762 5493 5675 5995 Veljavni glasovi 2607 3455 3627 4231 4316 4880 4865 Slovenci 1161 915 732 831 625 700 760 So­ cialisti 242 650 629 906 1038 1115 1069 Nemci 1204 1890 2266 2494 2653 3065 3036 KBB 1397 1994 2124 2104 2714 2598 FB 493 272 370 264 145 174 ABV 285 285 206 284 Volile! beljaškega političnega okraja so oddali 953 veljavnih glasov več kot pri prejšnjih volitvah ali za 20,9 odstotkov več. Zato so tudi vse stranke povečale absolutno število glasov. Razvoj je bil le pri FB različen od de­ želnega. KBB je po relativni moči padla od 48 odstotkov leta 1971 na 46,8, KABB jo je dvignila od 27,4 na 29,1, FB je padla od 12,6 na 12 odstotkov, ABV se je dvignila od 5,7 na 6,7 odstotkov in SJK padla od 6,3 na 5,4 od­ stotkov. 326 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Leto 1932 1951 1956 1961 1966 1971 1976 Volilni upra­ vičenci 4017 5008 5074 5892 6050 5881 Vel gl' Okraj] tia kmetijska zbornica Beljak lZm Slovenci asovi 3034 3963 3959 4612 4614 4559 5512 656 447 376 384 269 286 298 So­ cialisti 283 1108 963 1319 1444 1248 1603 Nemci 2095 2408 2620 2909 2801 3025 3611 KBB 1253 1771 1853 1951 2189 2582 FB 1155 849 1056 785 576 661 ABV 165 260 368 če primerjamo ozemlje vseh treh okrajnih kmetijskih zbornic Celovec, Velikovec in Beljak skupaj, se nam glede slovenskih glasov pokaže pred­ vsem, da v zadnjih desetih letih (od volitev leta 1966) ne upadajo več. Absolutni dvig pri zadnjih volitvah sicer pomeni relativen padec (v odnosu na število veljavnih glasov) v celovškem in beljaškem okraju, vendar pa tudi relativen dvig v velikovškem. Področja okrajnih kmetijskih zbornic Velikovec, Celovec in Beljak Leto 1932 1951 1956 1961 1966 1971 1976 Volilni upravi­ čenci 12.103 14.018 14.313 16.690 17.104 17.212 15.369 Ve­ ljavni glasovi 8.606 10.487 11.223 12.873 12.864 13.665 15.369 Slo­ venci 2.537 1.928 1.474 1.656 1.219 1.292 1.388 Socia­ listi 572 2.634 2.325 3.115 3.488 3.309 3.767 Nemci 5.097 6.342 7.314 8.159 8.310 9.064 10.214 KBB 4.094 5.827 6.279 6.281 7.485 8.178 FB 2.248 1.487 1.880 1.357 871 1.024 ABV 710 708 1.012 I I I . V zadnjem delu našega razpravljanja se na kratko ustavimo še pri vo­ lilni propagandi in volilnih programih slovenske stranke. Ton predvolilni kampanji je prav gotovo dala spremenjena volilna zakonodaja in drugačna vloga kmetijske zbornice v življenju kmečkega prebivalstva na Koroškem. Predvsem KBB in Slovenci so bili ostri nasprotniki spremenjene zakono­ daje in so jo označevali kot vsiljeno in kot samovoljo-socialistične in svo­ bodnjaške stranke.9 Predsednik koroške kmetijske zbornice Stefan Sodat je na občnem zboru zbornice 22. septembra 1976 ostro napadel deželno vlado, predvsem zaradi tistih določil nove zakonodaje, ki dajejo deželni vladi v roke pravico deljenja sredstev v kmetijske namene.10 Slovenci so kritizirali novo zakonodajo v glavnem zaradi dveh novosti: ukinitve občinskih in okrajnih kmečkih zastopstev in zaradi odvzema pra­ vice razpolaganja s finančnimi sredstvi. Mnenja so bili, da bodo namesto dosedanjih podorganizacij kmetijske zbornice odslej odločali organi, »ki bodo sestavljeni na osnovi proporca med političnimi strankami, v kateri pa bodo kmetje kot gospodarsko socialna manjšina slabo zastopani«.11 Z na- št 4 7 ' s f r ° 3 e n S i d v e s t n i k ' 1- o k t o b r a 1 9 7 6 > š t - 4 0 , str. 4 in Allgemeine Bauern-Zeitung, 27. novembra 1976, 1 0 Slovenski vestnik, 1. oktobra 1976, št. 40, str. 4. 11 Naš tednik, 30. septembra 1976, št. 40, str. 2. D. NEČAK: VOLITVE V KOROŠKO KMETIJSKO ZBORNICO 327 rodnostnega stališča pa je bil njihov pomislek ob ukinitvi podorganizacij kmetijske zbornice še bolj utemeljen, njihov volilni cilj pa še bolj jasen: »Gledano z očmi naše narodne skupnosti je zaenkrat jasno samo eno: v občinskih in okrajnih zadevah bo odločal krog ljudi, zbranih na osnovi pro­ porca med strankami. Zaradi diferenciranega zadržanja pri zadnjih de- želnozborskih volitvah v okrajnih kmečkih svetih Slovenci ne bodo za­ stopani. Zato gre sedaj za to, da bodo zastopani vsaj v občnem zboru Kme­ tijske zbornice...«, je zapisal »Naš tednik«.12 Vprašanje deljenja finančnih sredstev je bilo takega pomena, da so se spraševali celo o smislu nadalj­ njega obstoja Kmetijske zbornice. »Kakšen pomen bo v prihodnje kmečko poklicno zastopstvo še imelo, če mu bo odvzeta finančna baza dežele?«,13 se je vprašal komentator osrednjega glasila Narodnega sveta koroških Slo­ vencev. Odgovor na to vprašanje se je zdel težak predvsem zaradi tega »ker še nikakor ni jasno, kdo bo lokalne interese na področju kmetijstva pred zbornico in deželno vlado v resnici tolmačil, pa tudi zastopal«.14 Na usmerjenost volilne propagande Skupnosti južnokoroških kmetov, zlasti pa na njeno intenzivnost je v veliki meri vplivalo preštevanje slo­ venske manjšine na Koroškem ali, kot so ga uradno imenovali, »ugotav­ ljanje materinega jezika«, ki je bilo izvedeno 14. novembra 1976. Zanimivo pa je, da to dejstvo ni vplivalo na volilno udeležbo (ta je bila, kot vemo, leta 1976 enaka kot leta 1971), čeprav so morali volilci za kmetijsko zbor­ nico dve nedelji zapored pred volilne skrinjice. Nameravano preštevanje slovenske manjšine in boj proti njemu je Skupnost južnokoroških kmetov uporabila, da je odločno pozvala svoje vo- lilce k enotnosti. V enem izmed predvolilnih člankov so zapisali: »če Slo­ venci dnevno doživljamo, kakšno pr otiman j šinsko politiko uganjajo avstrij­ ske parlamentarne stranke, pa tega dejstva prav ob volitvah v Kmetijsko zbornico ne bi smeli pozabiti, zlonamernega početja teh strank ne bi smeli še honorirati z našimi volilnimi glasovi. Le-te namreč moremo dati edinole Skupnosti •— če smo dosledni«.15 Poziv na enotnost je obrodil sadove. Skupnost južnokoroških kmetov je dosegla predvolilni cilj — mandat v skupščini deželne kmetijske zbor­ nice. Kljub dosegi cilja pa so bili Slovenci tudi kritični do svojega uspeha na volitvah. Po volitvah so v članku, v katerem so analizirali svoj rezultat, med drugim zapisali: »So bili ljudje, ki so dvomili ali bo Skupnost dobila mandat, in tudi taki, ki so pričakovali več glasov. Vsekakor pa je treba videti rezultat kmečkozborskih volitev v zvezi z našim bojem za narodnostne pravice. Preštevanje smo sicer zelo uspešno bojkotirali, a bojkot je zahteval od nas poleg časa vse razpoložljive sile, skozi mesece. Zato je propaganda za kmečkozborske volitve stekla šele tik pred 21. novembrom in primanj­ kovalo je delovnih moči.«16 Tudi v tej luči in pa ob dejstvu, da kmetje niso več volili občinskih in okrajnih kmetijskih organizacij, kar je pomenilo manjšo angažiranost volilcev, je treba ocenjevati volilni uspeh Skupnosti južnokoroških kmetov. Predvolilni program Skupnosti južnokoroških kmetov je bil v skladu s splošno usmerjenostjo teh volitev. Nič več niso prevladovali lokalni pro­ blemi, temveč so zahteve Slovencev postale bolj načelne, splošne, veljavne za vso deželo, seveda s posebnim ozirom na položaj slovenskega kmeta. Kot 1 2 Prav tam. 13 Prav tam. 14 Prav tam. 1 5 Naš tednik, 7. oktobra 1976, št. 41, str. 3. 1 6 Naš tednik, 25. novembra 1976, št. 48, str. 8. 328 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 prvi problem, ki naj ga rešuje nova kmetijska zbornica, so označili odnos med kmetom in trgovino. »Kot drobni zasebni proizvajalci prihajajo kmet­ je vedno bolj v klešče trgovine, ki njihovo blago odkupuje in posreduje dru­ gim; prav na tem področju, ko gre za težko in z velikim rizikom pridelan šiling, bo morala Kmetijska zbornica napraviti več kot doslej«.1' že na drugo mesto so postavili zahtevo po bolj pozornem obravnavanju proble­ matike urejanja človekovega okolja in ohranitve kulturne podobe pode­ želja in nadaljevali z zahtevami po razbremenitvi kmetov od vzdrževanja cest in poti med podeželskimi naselji, ker jih vse bolj uporabljajo »avtomo­ bili mestnih ljudi in tovornjaki industrijskih in gradbenih podjetij«; in po preprečevanju industrializacije na področjih, »ki so s ponudbo delovne sile že itak prenasičena. Zahtevali so nova industrijska podjetja v tistih po­ dročjih, »kjer jih je premalo in od koder se morajo ljudje dnevno do 30 km ali več voziti na delo«.18 Z u s a m m e n f a s s u n g DIE KÄRNTNER LANDWIRTSCHAFTSKAMMERWAHLEN VOM 21. NOVEMBER 1976 Die Abhandlung »Die Kärntner Landwirtschaftskammerwahlen vom 21. No­ vember 1976« ist eine Fortsetzung und Ergänzung zum Beitrag desselben Verfassers »Die Landwirtschaftskammerwahlen in Kärnten nach dem 2. Weltkrieg«, ZČ, 1974/XXVHI, Nr. 2, S. 95—116. Die Landwirtschaftskammerwahlen in Kärnten im J a h r 1976 wären an und für sich nicht von solcher Bedeutung ,wenn nicht die neue Gesetzgebung über die Landwirtschaftskammer so viel Neues gebracht hätte, daß dadurch die Lage und Tätigkeit dieser Standesorganisation der Kärntner Bauern wesentlich verändert wurde, was sich bestimmt auch auf die Lage des sloweni­ schen Bauern auswirken sollte. Mit der im Kärntner Landtag am 16. Juli 1976 verabschiedeten Veränderung der Landwirtschaftskammerwahlordnung wurde die Kompetenz der Landwirt­ schaftskammer auf die bloße berufliche Vertretung von Bauern eingeschränkt, während die Gebiete der Förderung der Landwirtschaft der Landesregierung vor­ behalten blieben. Konkret bedeutet das, daß die Landwirtschaftskammer über keinerlei Finanzmittel mehr verfügen konnte. An demselben Tag hat der Landtag auch eine Novelle zum Landwirtschafts­ kammergesetz aus dem Jahr 1959 verabschiedet, in der vor allem die durch die Abänderung der Landwirtschaftskammerwahlordnung bedingten Neuheiten be­ rücksichtigt werden. Die Landwirtschaftskammer wird unmittelbar der Landes­ regierung untergeordnet, am wichtigsten ist aber jene Änderung der Wahlordnung, in der die Aufhebung von landwirtschaftlichen Bezirks- und Gemeindevertretun­ gen gesetzlich festgelegt wird. Diese werden durch Räte bzw. Ausschüsse ersetzt, die nach dem Verhältnis der Parteien auf Grund der letzten Gemeinde- und Land­ tagwahlen genannt werden. Die wichtigste inhaltliche Veränderung der neuen Wahlordnung für die Land­ wirtschaftskammer ist eine engere Verbindung zwischen dem Wahlrecht und dem Besitz an landwirtschaftlichem Boden und Waldboden, weiter die Verleihung des Wahlrechts für den Ehepartner und eine Teilvergrößerung des Wahlzensus (bei Nutznießern und Pächtern muß das Grundstück über 2 h a messen). Bei den Wahlen in die Kärntner Landwirtschaftskammer am 21. November 1976 treten dieselben fünf Parteien wie bei den Wahlen seit dem J a h r 1966 auf, die Analyse der Wahlresultate hat jedoch ergeben, daß es zu keiner wesentlichen Verschiebung in der politischen Struktur der Kärntner Landwirtschaftskammer gekommen ist. Der Kärntner Bauernbund (KBB) ist noch weiterhin die stärkste Partei in der Kammer geblieben, obwohl seine Macht nachgelassen hat. Ebenso ist auch der Anteil der slowenischen Südkärntner Bauerngemeinschaft in der 17 Naš tednik, 4. novembra 1976, št. 45, str. 8. 18 Prav tam. D. NEČAK: VOLITVE V KOROŠKO KMETIJSKO ZBORNICO 329 Allgemeine Bauernverband (ABV) am meisten wieder an Macht gewonnen hat. Die Analyse der Wahlergebnisse wurde auf der Ebene des Landes und der politi­ schen Bezirke vorgenommen, noch besonders eingehend aber wurde das sogenannte »slovenische Gebiet« im Vergleich mit dem gesamten Land analysiert. Im letzten Teil der Abhandlung wird der Versuch unternommen, die Grund­ zuge der Wahlpropaganda aller an den Wahlen beteiligten Parteien zu geben, es werden noch vier Vergleichstabellen der Wahlresultate beigegeben, der Macht von einzelnen Part ien und des Verhältnisses von Mandaten bei allen Wahlen in die Kärntner Landwirtschaftskammer, die nach dem zweiten Weltkrieg durchgeführt wurden. 330 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 JUGOSLOVENSKI ISTORIJSKI ČASOPIS Glasilo Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije Osrednja jugoslovanska historična revija izhaja v štirih številkah letno in objavlja prispevke v vseh jugoslovanskih jezikih. Naročila: Karnedžijeva 2, Poštanski fah 545, YU-11001 Beograd. Na istem naslovu sprejemajo tudi naročila za vse t r i tujejezične Jugo­ slovanske povojne zgodovinske bibliografije (1945-55, 1955-65, 1965-75). Komisija za ekonomsko zgodovino Jugoslavije pri Zvezi društev zgodo­ vinarjev Jugoslavije je doslej izdala tr i številke specializirane revije ACTA HISTORICO-OECONOMICA IUGOSLAVIAE Interesente vabimo, da jo naročijo pri školski knjigi, 41000 Zagreb, Masarykova 28. V kratkem izide prihodnja številka revije, ki bo posvečena zgodovini prometa v jugoslovanskih pokrajinah in bo objavila gradivo ljubljan­ ske okrogle mize jugoslovanskih ekonomskih zgodovinarjev. Komisija za ekonomsko zgodovino Jugoslavije ZDZJ in redakcija revije »Acta historico-oeconomica Iugoslaviae« sta za svetovni kongres gospo­ darskih zgodovinarjev leta 1978 v Edinburgu izdali publikacijo BIBLIOGRAPHIA HISTORICO-OECONOMICA IUGOSLAVIAE Bibliografija je prvo tovrstno delo pri nas in so pri njeni izdelavi so­ delovali gospodarski zgodovinarji vseh naših republik in pokrajin. Ob­ sega 232 strani in prinaša tudi prevode naslovov člankov v angleščino. Naklada je omejena, za ceno 200 dinarjev pa je knjigo moč naročiti na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, tel.: (061)22-121 int. 209. Recenzijo publikacije bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk »Zgodovinskega časopisa«. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978, št. 3, s. 331—334 331 D a r j a M i h e l i č REZULTATI ANKETE MED PROFESORJI S R E D N n H ŠOL SR SLOVENIJE V LETU 1978 Kot smo napovedali že ob analizi ankete, ki je skušala prikazati stanje in po­ trebe učiteljev zgodovine na osnovnih šolah SR Slovenije (prim. Darja Mihelič, Rezultati ankete med učitelji zgodovine na osnovnih šolah SR Slovenije v letu 1977, objavljeno v: Zgodovinski časopis 32/1978, št. 1—2, str. 139—141), se je Zgo­ dovinsko društvo za Slovenijo že v mesecu juniju 1978 odločilo razposlati podobne vprašalnike tudi vsem srednjim šolam naše ožje domovine. Ker Zavod SR Slove­ nije za šolstvo zaradi preobremenjenosti pedagogov v zadnjem mesecu šolskega leta n i želel uradno podpreti take ankete, se je Zgodovinsko društvo za Slovenijo lotilo te akcije na lastno pest. Menimo namreč, da je zlasti v času, ko se izdelujejo načrti za prvo in drugo fazo usmerjenega izobraževanja, ki obeta v marsičem spre­ meniti značaj predmeta »zgodovina« v srednji šoli, za nas zelo važno poznavanje strukture srednješolskih profesorjev zgodovine. Ta bo namreč predvidoma postala splošnejši, globalnejši in zahtevnejši predmet tako za učenca kot za profesorja. Odziv na poslane vprašalnike je bil pri srednjih šolah občutno slabši kot pri osnovnih. Na 214 poslanih anketnih listov (od tega 36 ali 17 % gimnazijam) smo dobili 73 (malo nad 34%) odgovorov. Trije od njih so le sporočali, da na šoli n i­ majo posebnega, stalno nastavljenega profesorja za zgodovino, tako da smo dejan­ sko prejeli izpolnjene vprašalnike le od 70 šol (od tega so jih 14, t. j . 20 % izpolnile gimnazije). Pravici na ljubo naj priznamo, da je dobra tretjina prejetih izpolnjenih anketnih listov precej manj, kot smo se nadejali. Prepričani pa smo, da je vsak začetek težak, pa bodo morda zato naslednje ankete, ki j ih bomo skušali izvajati v rednih časovnih razmakih, naletele na večji odmev. Če bi si s tem zagotovili raz­ meroma številno, redno sodelovanje pedagogov, bi seveda lahko vprašalnike t e ­ matsko razširili in skušali iz njih poizvedeti tudi za konkretne težave in probleme, s katerimi se srečujejo profesorji zgodovine na srednjih šolah pri vsakodnevnem delu. Odstotek prejetih izpolnjenih vprašalnikov je sicer res prenizek za posploše­ vanje, vendar pa bomo skušali iz odgovorov potegniti nekaj splošne j ših zaključkov, število odgovorov, ki smo jih prejeli na različna vprašanja, malenkostno niha, ker nekatere šole oz. profesorji niso odgovorili na prav vsa zastavljena vprašanja. P o ­ gosto so predstavljali problem tudi vprašalniki, kjer je po več profesorjev vzlic naši prošnji odgovarjalo na vprašanja skupno na enem samem listu. Vprašalnik so izpolnjevale različne šole: od gimnazij, najrazličnejših poklicnih šol, srednjetehniških, gostinskih, zdravstvenih ipd. do pedagoških in vzgojiteljskih. Na vprašanje o tem, ali deluje na šoli aktiv zgodovinarjev, je pozitivno odgovorila dobra tretjina šol (24 šol ali 34 % ) , medtem ko ima zgodovinski krožek 21 (30 %) šol, ki so nam vrnile izpolnjene vprašalnike. Aktivi in krožki bodo po reformi predmeta »zgodovina« pot, po kateri bomo lahko poskušali vzbujati zanimanje di­ jakov in popestriti njihovo znanje. Da bi izvedeli, kakšne so možnosti pedagogov, da se na delavnem mestu seznanijo s strokovno periodično literaturo, smo šole po­ vprašali po strokovnih revijah s področja zgodovine, na katere so naročene. Od­ govori na to vprašanje so pokazali, da kar dobra tretjina šol (24 šol ali 34 %) nima naročene niti ene od historičnih revij, ki smo jih našteli v vprašalniku (Zgodovin­ ski časopis, Kronika, Časopis za zgodovino in narodopisje, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, Jugoslovenski istorijski časopis, Pouk zgodovine). Opozorimo naj, da je odstotek naročnikov na zgodovinsko strokovno periodiko med srednjimi šolami, sodeč po prejetih odgovorih, bistveno slabši kot pri osnovnih šolah. Da pa bi se dalo število naročnikov med srednjimi šolami povečati, kažejo dopisi neka­ terih šol, ki so nas v zvezi z odgovori na vprašalnik prosile za informacije, kje in kako bi se lahko naročile na naštete revije. Med 46 šolami, ki imajo naročeno vsaj po eno historično revijo, ima največ naročnikov Zgodovinski časopis (32 ali 70 % ) , sledita pa m u Kronika in Pouk zgodovine s po 21 (46 %) naročniki. Prispevke za zgodovino delavskega gibanja ima naročene 14 (30%) šol, Jugoslovenski istorijski časopis 8 (17 % ) , Časopis za zgodovino in narodopisje pa le 5 (11 %) šol. 332 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Na nadaljnja vprašanja, ki so zadevala pedagoge srednjih šol SR Slovenije, smo prejeli odgovore 121 profesorjev zgodovine. Medtem ko je med osnovnošol­ skimi učitelji zgodovine nad dve tretjini žensk, je med profesorji zgodovine na srednjih šolah žensk le nekaj nad polovico (64 ali 53 % ) , moških pa je 57 ali 47 %. Na vprašanje o letnici rojstva, ki smo ga zastavili v anketi, smo prejeli 117 odgo­ vorov. Slika starostne strukture, ki jo kažejo izpolnjeni anketni listi, je naslednja: 3 profesorji (3 %) imajo 60 do 70 let (najstarejši od njih 67 let), od 50 do 60 let ima 21 (18 %) srednješolskih-profesorjev zgodovine, od 40 do 50 let ima 29 (25 %)._ od 30 do 40 let pa 28 (24%) pedagogov; tudi na srednjih (kot na osnovnih) šolah je izredno visok odstotek profesorjev iz najmlajše skupine od 20 do 30 let starosti. Takih je pri srednjih šolah 36, kar znaša 31 %. Ker je najmlajši profesor star 24 let, to pomeni, da ta odstotek pedagogov zajema le sedem letnikov rojstva od 1948 do 1954. Glede izobrazbene strukture lahko po izpolnjenih odgovorih na to vpra­ šanje (120) ugotovimo, da ima velika večina profesorjev zgodovine na srednjih šolah (108 ali- 90%) visoko izobrazbo, 10 profesorjev ( 8 % ) ima višjo, 2 ( 2 % ) pa le srednjo izobrazbo. Profesorji iz najmlajše starostne skupine imajo razen enega z višjo, vsi visoko izobrazbo. Da pa ta izobrazbena stopnja ni nujno dosežena na področju zgodovine, kažejo, odgovori o smeri študija profesorjev zgodovine. Kot samostojno skupino omenja zgodovino slaba četrtina (28 ali 24 %) anketiranih, ki so odgovorili na to vprašanje (115). Kot predmet vpisan pod A se zgodovina po­ javlja v 44 (38 %) primerih, in sicer 19-krat (17 %) v zvezi s sociologijo, 16-krat (14%) z geografijo, 4-krat ( 3 % ) v zvezi z umetnostno zgodovino, po 1-krat pa s. slovenščino oz. nemščino; v t reh primerih (3 %) predmet, vpisan pod B ni ome­ njen. Kot drugi predmet nastopa zgodovina v študijskih skupinah v 25 (22%) primerih: največkrat, 20-krat (17 %) v povezavi z geografijo, 2-krat (2 %) z umet­ nostno zgodovino, po 1-krat pa z arheologijo, etnologijo in slovenščino. V t reh pr i­ merih (3 %) srečamo zgodovino vpisano na tret jem mestu, dvakrat ob zemljepisu in etnologiji, enkrat pa ob zemljepisu in sociologiji. Kar v 15 (13%) slučajih — pri čemer gre v petih primerih za pedagoge mlajše od 30 let — učijo zgodovino profesorji, usposobljeni za druge stroke: v t reh ( 3 % ) diplomirani sociologi, v šti­ rih (3 %) izvedenci za skupine, kombinirane s sociologijo (ta nastopa 2-krat v zve­ zi z geografijo, po 1-krat pa S filozofijo oz. nemščino). V enem primeru uči zgo­ dovino diplomiran arheolog, v štirih (3 %) diplomiran geograf, v t reh (3 %) pa celo diplomiran ekonomist (!). 101 profesor je navedel ustanovo, kjer je dobil kva­ lifikacijo za. pouk zgodovine na srednji šoli. V 92 (91%) primerih je to filozofska fakulteta, v 7 ( 7 % ) pedagoška akademija, v 2 ( 2 % ) pa Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Dva ( 2 % ) od teh anketiranih profesorjev sta to usposobljenost dosegla že med 1930 in 1940 (prvi 1937), 6 ( 6 % ) med 1940 in 1950, 24 (24%) med 1950 in 1960, 21 (21%) pedagogov je kvalifikacijo za poučevanje pridobilo med 1960 in 1970, medtem ko je kar 48 (48 %) profesorjev končalo študij v letih, med 1970 in 1978. Strokovni izpit je opravilo 85 (70%) profesorjev zgodo­ vine, od tega 4 ( 5 % ) med 1940 in 1950 (prvi 1947), 22 (26%) med 1950 in 1960, 23 (27 %) med 1960 in 1970, največ, 30 (35 %) profesorjev, pa je naredilo strokovni izpit med 1970 iii 1978. Pripomnimo naj, da je med profesorji z opravljenim stro­ kovnim izpitom le 9 mlajših od 30 let. Vprašanje po stažu poučevanja zgodovine na srednji šoli je razkrilo naslednjo sliko: pred 1940 je začel poučevati le en pedagog (1939), 8 (7 % od 113 prejetih odgovorov) j ih je nastopilo profesorski poklic med 1940 in 1950, 23 (20%) med 1950 in 1960, 29 (26%) med 1960 in 1970, največ, 52 (46 % ) , pa spet v letih od 1970 do 1978. Obremenjenost profesorjev zgodovine nam kaže število oddelkov, v katerih poučuje posameznik zgodovino, oz. število teden­ skih ur zgodovine, ki odpadejo na profesorja. Na ti dve vprašanji smo prejeli od­ govore 111 pedagogov. Od teh učijo 4 ( 4 % ) zgodovino v enem, 18 (16%) v dveh oddelkih, v t reh oddelkih poučuje 11 (10 %) profesorjev, v štirih oz. petih 12 (11 %) profesorjev, v šestih 9 (8 %) pedagogov, v sedmih oz. osmih oddelkih poučuje zgo­ dovino po 8 (7 % ) . zgodovinarjev, v devetih 5 (5 % ) , v desetih 14 (13 % ) , v enajstih 6 (5 % ) , v dvanajstih oddelkih poučuje zgodovino en sam profesor, v štirinajstih 2 (2 % ) , eden pa poučuje zgodovino celo v šestnajstih oddelkih. V povprečju uči po­ sameznik zgodovino v 5,9 (pri profesorjih najmlajše starostne skupine znaša ta povpreček 6,4) oddelka. Slika zaposlenosti zgodovinarjev glede števila učnih ur je naslednja: dve uri tedensko učijo zgodovino 3 (3 %) profesorji, t r i ure le eden, štiri ure 5 (5 %.) profesorjev, pet ur 6 (5 % ) , šest ur 9 (8 %) profesorjev, sedem u r tedensko poučuje zgodovino en sam pedagog, osem ur 4 (4 % ) , devet ur 5 (5 % ) , deset ur 6 (5 % ) , 4 (4 %) profesorji poučujejo zgodovino enajst, 5 (5 %) dvanajst ur tedensko, po 3 ( 3 % ) trinajst oz. štirinajst ur, petnajst ur na teden učijo zgo­ dovino 4 (4 %);• profesorji,-šestnajst oz. sedemnajst ur 3 ( 3 % ) , osemnajst u r 6 D. MIHELIC: ANKETA NA SREDNJIH ŠOLAH 333 (5 % ) , 5 (5 %) profesorjev uči zgodovino dvajset, po 6 (5 %) enaindvajset oz. dva­ indvajset ur na teden, 7 ( 6 % ) jih uči triindvajset ur, 4 ( 4 % ) štiriindvajset ur, 2 (2 %) petindvajset ur, šestindvajset ur tedensko poučuje zgodovino 6 (5 %) pro­ fesorjev, osemindvajset ur eden, devetindvajset u r 2 (2 % ) , en profesor pa poučuje zgodovino celo dvaintrideset ur tedensko. V povprečju torej uči posameznik 14,8 ur na teden, medtem ko znaša ta povpreček pri profesorjih pod 30 let 14,6 ur. Anketa je zastavila tudi vprašanje, kateri predmet poučujejo profesorji poleg zgodovine. V 25 (21 % od 121 prejetih odgovorov) primerih (11-krat gre tu za profesorje, ki še niso izpolnili 30 let) je edini predmet, ki ga anketirani učijo, zgodovina. Kot drugi učni predmet pa se od 96 primerov, ki omenjajo različne kombinacije zgo­ dovine z ostalimi predmeti, v zvezi z njo največkrat pojavlja samoupravljanje s temelji marksizma (61-krat ali 64 %, v 19 primerih gre tu za profesorje pod 30 let starosti), zemljepis (37-krat ali 39 %, od tega 6-krat pri najmlajši skupini pro­ fesorjev), sledi zgodovina umetnosti (4 primeri ali 4 %, od teh profesorjev je eden mlajši od 30 let), v po 3 slučajih (3 % ) , od katerih je spet eden iz najmlajše sku­ pine pedagogov, filozofija oz. organizacija, po 2-krat ( 2 % ) poučuje zgodovinar še sociologijo, slovenščino, obrambo in zaščito, korespondenco oz. strojepisje (tudi pri teh skupinah srečamo 2-krat profesorja pod 30 leti), po 1-krat pa etiko, politično ekonomijo, nemščino oz. zdravstveno vzgojo. Med anketiranimi, ki so odgovorili na anketo, je 60 (50 %) članov Zgodovinskega društva za Slovenijo, 18 od teh jih še ni dopolnilo 30 let. 74 profesorjev (61 %) se je vsaj enkrat udeležilo seminarjev za dopolnilno izobraževanje profesorjev (od teh je le 14 pedagogov mlajših od 30 let) : 5 ( 7 % ) jih je takim seminarjem prisostvovalo enkrat, 8 (11%) dvakrat, 5 ( 7 % ) trikrat, 6 ( 8 % ) štirikrat, 4 (5 %) profesorji so bili na seminarjih petkrat, eden sedemkrat, 2 (3 %) osemkrat, po eden enajstkrat oz. štirinajstkrat, 2 (3 %) profesorja sta se seminarjev udeležila dvajsetkrat, 39 (53 %) pedagogov pa se je seminarjev udeležilo, niso pa navedli, kolikokrat. Zborovanjem slovenskih zgodo­ vinarjev je vsaj enkrat prisostvovalo 71 (59 %) anketiranih profesorjev, ki so vrnili izpolnjene vprašalnike. V 16 primerih gre tu za profesorje, ki še niso stari 30 let. Največ pedagogov se je udeležilo le enega zborovanja (19 ali 27 % ) , 13 (18 %) dveh zborovanj, 9 (13 %) treh, štirih zborovanj slovenskih zgodovinarjev se je udeležilo 5 (7 %) profesorjev zgodovine, petih 4 (6 % ) , desetih oz. šestnajstih pa po eden. 19 (27 %) profesorjev se je zborovanj udeležilo, niso pa navedli, koli­ kokrat. Predzadnje in zadnje vprašanje ankete sta imeli za cilj ugotovitev, v koliki meri so profesorji zgodovine na srednji šoli seznanjeni s strokovno zgodovinsko periodiko in koliko si lahko z njo pomagajo pri svojem delu v šoli. Tri četrtine profesorjev (92 ali 76 %) je omenilo, da spremlja vsaj po eno od že prej omenje­ nih strokovnih revij (najmlajša skupina profesorjev je tu zastopana v 29 pr imerih) . Od teh jih največ (73 ali 79 %) pozna Zgodovinski časopis (25 od teh profesorjev je mlajših od 30 let), 42 (46 %) Kroniko, 36 (39 %) profesorjev spremlja Prispevke za zgodovino delavskega; gibanja, 32 (35%) Pouk zgodovine, Časopis za zgodovino in narodopisje redno bere 23 (25 %) pedagogov, Jugoslovenski istorijski časopis pa pozna 18 (20 %) anketiranih. Da j im pr i rednem delu pomaga katerakoli od zgo­ raj omenjenih revij, je omenila le polovica (62 ali 51 %) profesorjev, med katerimi jih je le 18 iz najmlajše starostne skupine. Kot revije, na katere se lahko pri pouku opro, so največkrat omenili Zgodovinski časopis (37 takih odgovorov ali 60 %, v 14 primerih gre za učitelje pod 30 leti), sledi Pouk zgodovine, ki nudi pomoč pri delu 23 (37 %) profesorjem, na Prispevke za zgodovino delavskega gi­ banja se pri poučevanju opira 13 (21 %) anketiranih, na Kroniko 9 (15 % ) , na Jugoslovenski istorijski časopis 5 ( 8 % ) srednješolskih profesorjev, na Časopis za zgodovino in narodopisje pa le 2 (3 % ) . Pri vprašanjih, ki zadevajo profesorje zgodovine, je kakor že pri osnovnih šolah, tudi pri srednjih opazno, da so v tem poklicu v veliki meri zastopani raz­ meroma mladi kadri. Na mestih profesorjev v srednjih šolah še vedno najdemo precej ljudi, ki za to delo niso usposobljeni, ampak so strokovnjaki za druge stro­ ke, čeprav je slika obremenjenosti srednješolskih profesorjev s poučevanjem so­ rodna tisti na osnovnih šolah, pa je vprašalnik pokazal, da so pedagogi srednjih šol po povprečnem številu oddelkov in po povprečnem številu učnih ur zgodovine celo nekoliko bolj obremenjeni kot tisti na osnovnih šolah. To gre morda tudi na račun dejstva, da osnovnošolski učitelji razmeroma večkrat poučujejo ob zgodovini še vrsto drugih predmetov. Tudi ta anketa je (kot že osnovnošolska) razkrila skromen obisk na seminarjih za dopolnilno izobraževanje in na zborovanjih slo­ venskih zgodovinarjev, ki se j ih več kot tretj ina profesorjev sploh ne udeležuje. Pereč problem je tudi majhno zanimanje profesorjev za periodična strokovna 334 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 glasila. Odstotek tistih pedagogov, ki spremljajo vsaj po eno zgodovinsko revijo, je pri srednjih šolah celo nižji kot pri osnovnih, saj skoraj četrtina profesorjev na srednjih šolah ne zasleduje tekočega strokovnega tiska. S historičnimi revijami si pri delu v šoli pomaga samo polovica pedagogov, k i so izpolnili vprašalnike. To morda kaže na eni strani na preobremenjenost profesorjev na srednjih šolah, na drugi strani pa je problem gotovo tudi v tem, da so revije zaenkrat premalo pr i­ lagojene potrebam srednješolskih profesorjev. Anketa je pokazala, da je med pro­ fesorji najbolj poznana, prebirana in uporabljana revija Zgodovinski časopis. Vse­ kakor bo potrebno približati šoli tudi druge revije in prilagoditi nekatere članke njenim zahtevam; vse to pa bi bilo mogoče izvesti le ob sodelovanju samih šol in pedagogov. Pri pretresu vprašalnikov nas je zanimalo, ali skupina profesorjev, ki so mlaj­ ši od 30 let in opravljajo ta poklic šele razmeroma kratek čas, v kakem vpra­ šanju bistveno odstopa od slike, ki jo daje pretres vprašalnikov za vse pedagoge naših srednjih šol. Profesorji v tej skupini predstavljajo skoraj tretjino- celotnega števila pedagogov, od katerih smo prejeli izpolnjene vprašalnike. Kot smo že ugo­ tovili, imajo razen enega vsi visoko izobrazbo. Podatek, da j ih je tako malo opra­ vilo strokovni izpit, gre razlagati z dejstvom, da so šele pred kratkim nastopili ta poklic, medtem ko je za izpit potrebna določena doba prakse. Število oddelkov je pri njih nekoliko nad povprečjem, medtem ko se število učnih ur zgodovine pri njih ujema s povprečnim. Pedagogi iz te starostne skupine predstavljajo skoraj polovico tistih profesorjev, ki poleg zgodovine ne poučujejo nobenega drugega predmeta. Njihovo članstvo v Zgodovinskem društvu za Slovenijo je v skladu s povprečjem. Razmeroma nizka udeležba na seminarjih za dopolnilno izobraževanje, kakor tudi na zborovanjih slovenskih zgodovinarjev, gre gotovo tudi na račun krat­ ke dobe poučevanja, ki jo ima ta skupina pedagogov za seboj. Nadpovprečno po­ gosto so omenjeni pri spremljanju strokovnih glasil, pač pa j ih nekaj manj ta gla­ sila uporablja pri rednem delu. Razkorak med zadnjima vprašanjema opozarja, da revije profesorjem ne nudijo potrebne pomoči pri delu; ta problem bo v bodoče nujno potrebno rešiti ob aktivnem sodelovanju pedagogov. PRIMERJAVA NEKATERIH PROCENTUALNIH PODATKOV OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL Prejeti odgovori na vprašalnike Šola ima aktiv zgodovinarjev Šola ima zgodovinski krožek Šola naroča strokovno literaturo Struktura zaposlenih: moški ženske pod 30 let Izobrazba: visoka višja srednja Pridobitev izobrazbe na fakulteti na pedagoški akademiji Pedagogi, usposobljeni po 1970 Opravili strokovni izpit Strokovni izpit, opravljen po 1970 Povprečno število oddelkov na pedagoga Povprečno število učnih u r na pedagoga Članstvo v Zgodovinskem društvu Obiskovalci seminarjev za dopolnilno izobraževanje Obiskovalci zborovanj zgodovinarjev Bralci strokovnih revij Revije uporabljajo pr i delu v šoli Osnovne šole % 70 18 48 80 30 70 32 8 74 18 18 82 50 71 37 5,7odd. ll,7ur 27 62 42 80 59 Srednje šole % 34 34 30 66 47 53 31 90 8 2 93 7 48 70 46 5,9odd. 14,8ur 50 61 59 76 51 Profesorji srednjih šol do 30 let % 47 53 97 3 97 3 25 6,4odd. 14,6ur 50 39 44 81 50 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 197S 335 KONGRESI IN SIMPOZIJI VI. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O POUKU ZGODOVINE V dneh od 1. do 3. septembra 1978 je bil v Banja Luki VI. simpozij o pouku zgodovine v šoli. Kot temo je obravnaval uporabo virov pri pouku zgodovine. Njegov organizator je bila Stalna komisija za pouk zgodovine pri Zvezi društev zgodovinarjev Jugoslavije, gostitelj pa je bilo Društvo zgodovinarjev Bosne in Her­ cegovine. . Delovni del simpozija se je odvijal v veliki dvorani Doma kulture v Banja Luki. K pri jetnemu razpoloženju in popestritvi vzdušja v sami zgradbi je prispe­ vala skrbno pripravljena razstava slikovitih narodnih noš Bosanske krajine, ki je bila prav tedaj postavljena v prostorih Doma kulture. Srečanje pedagogov je v imenu Društva zgodovinarjev Bosne in Hercegovine pozdravil predsednik tega društva Ibrahim Karabegović. Brana Trivio, predsednica občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Banja Luke, je pr i­ sotnim posredovala nekaj podatkov iz zgodovine in vloge ter položaja tega kraja. Po pozdravu podpredsednika Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije in predsed­ nika Stalne komisije za pouk zgodovine Ignacija Vojeta se je začelo delo simpozija. Rade Petrovič, delovni predsednik dopoldanskega dela zasedanja, je za uvod v prvi referat Boga Grafenauerja »Problematika izdelave programa zgodovine kot obvez­ nega predmeta skupne osnove srednjega usmerjenega izobraževanja v reformirani šoli« povzel nekaj sklepov in načrtov, sprejetih na VII. kongresu zgodovinarjev Jugoslavije v zvezi z reformiranjem šole in usmerjenim izobraževanjem. Opozoril je, da stoji pred zgodovinarji naloga razbremenitve učnih načrtov in programov v predmetih družbeno-ekonomske skupine. Referat Boga Grafenauerja je predstavil konstruktivno, hkrat i pa revolucio­ narno novo ponudbo zgodovinarjev za oblikovanje učnih načrtov v usmerjenem izobraževanju. P r i svojem predlogu j e imel referent pred očmi dejstvo, da mora novi učni program, ki predvideva na prvi stopnji usmerjenega izobraževanja za vse srednje šole enako število učnih ur zgodovine (150 ur v dveh letih), v novem časovnem okviru obenem vzgojiti delovnega človeka — samoupravi j alca, sposob­ nega razumeti dogajanja v današnjem svetu, in nuditi hkrat i predstopnjo znanja zgodovine za tiste srednje šole, ki imajo uvrščeno zgodovino v svoj program tudi nadaljnji dve leti. Opozoril je, da je v osnovni šoli težišče zgodovine na nacionalni in poUtični zgodovini, zato bi bilo racionalno in potrebno v srednji šoli ta poudarek prenesti na zgodovino vsega sveta, medtem ko bi se obravnavanje zgodovine na­ rodov Jugoslavije omejilo le na kratek povzetek. Podrobnejša analiza dogajanj iz nacionalne zgodovine bi bila umestna le tam, kjer naša zgodovina pomeni nekaj novega, posebnega ali značilnega v svetovnem merilu. Prav tako naj bi se v sred­ nji šoli težišče iz politične preneslo na celovito zgodovino. Referent je v tem smislu predlagal različne aspekte, k i naj bi j ih po raznih epohah obravnaval pouk zgo­ dovine: težišče populacije, migracije, odnos med razvitim in nerazvitim svetom, gospodarsko-družbeno delitev sveta, integracijske faktorje v človekovem življenju, povezovanje družbe, razredne boje in politične sisteme (tu bi prišla v poštev še zgodovina dogodkov). Omenil je tudi pripomočke, ki za tako obravnavo zgodovine v svetu že obstojajo in j ih ne bi bilo težko prilagoditi za potrebe naših šol. Opozo­ ril je tudi na spremembe in težave, ki bi bile nujno potrebne ob tovrstnem obli­ kovanju učnega načrta. V diskusiji na ta prikaz in predlog so sodelovali Hrvoje Matkovič, Avdo Su- česka, Milutin Perović, Dragutin Pavličevič, Joško Jelaska, Rade Petrovič in Igna­ cij Voje. Vsi diskutanti so referat sprejeli pozitivno. Strinjali so se, naj to preda­ vanje predstavlja podlago za nadaljnje delo — izdelavo konkretnega učnega na­ črta in razporeda snovi po posameznih letih, tako da se bo navezovala na znanje, pridobljeno v osnovni šoli. To delo naj bi prevzela Stalna komisija za pouk zgo­ dovine in poiskala rešitev v celotnem sklopu družbenih predmetov v jugoslovan­ skem merilu. Diskutanti so se zavedali težav, ki j ih predstavlja različni tempo uvajanja reforme po republikah in pokrajinah, pa tudi tega, da se bodo pojavile težave tako pri učencih zaradi zahtevnosti novega predmeta, pr i potrebi po učite­ ljih drugačnega profila, ki jih bodo morale vzgojiti fakultete, pri težavnosti takega 336 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 pouka, kakor tudi pri izdelavi novih učbenikov in priročnikov. Vsem je bila pre- zentna teža preloma, ki bi ga tak program pomenil v tradiciji. K sodelovanju bi bilo treba pritegniti jugoslovansko znanost, fakultete, pa tudi šolske sekcije pri društvih zgodovinarjev, predvsem pa bo tak prelom zahteval svoj čas. Popoldanski del prvega dne simpozija je prisotnim predstavil konkretne ob­ jave virov, zgodovinskih čitank in hrestomatij v slovenščini in makedonščini ter njihovo uporabnost pri pouku zgodovine v šoli (taki referati so bili: »Objavljeni viri v slovenščini in možnosti njihove uporabe pri pouku nacionalne zgodovine« Štefana Trojarja, »Zgodovinske čitanke in hrestomatije v slovenščini, njihova znanstvena, idejna in metodična vrednost« Tomaža Webra, »Zgodovinske čitanke in hrestomatije v makedonščini, njihova znanstvena, idejna in metodična vred­ nost« Nauma Dimovskega). Splošnejše narave sta bila referata Blagote Draškovića o znanstvenih, idejnih in metodičnih zahtevah za zasnovanje moderne zgodovinske čitanke in Hranislava živkovića, ki je v svojem izvajanju obravnaval posebnosti uporabe virov v I. fazi srednje šole. Ugotovitev diskusije, v kateri sta sodelovala Štefan Trojar in Blagota Drasko­ vic, je bila, da je znanstvena analiza virov za osnovno in srednjo šolo prezahtevna in predstavlja neracionalno porabo časa. Zgodovinski pouk bi moral naučiti dija­ ke razumevanja določenih vrst virov, ki jih je srečati v družbenih vedah. Drugi dan posvetovanja je najprej Petar Strčić prisotne seznanil z možnostmi uporabe tekstov iz memoarjev, dnevnikov in kronik pri pouku zgodovine. Po kva­ liteti in bogatih izkušnjah, ki jih je posredovalo poslušalcem, se odlikovalo preda­ vanje ĐerđaGala »Značilnosti uporabe virov v osnovni šoli«. Sledila so izvajanja Miomira Basica o možnosti uporabe romana v osnovni šoli, Milutina Perovića o možnosti uporabe tekstov klasikov maksizma pri pouku zgodovine, medtem ko sta referata Milorada Kesića in Miralema Arslanagića obravnavala uporabnost tekstov iz dela Josipa Broza Tita pri pouku zgodovine narodnoosvobodilne vojne oz. ob­ dobja po njej. Diskusija o referatih tega dne je bila zaradi časovne stiske prelože­ na na naslednji dan. Za popoldanski del tega dne posvetovanja je namreč gostitelj predvidel ekskurzijo na Kozaro, kjer so se udeleženci poklonili spominu vojnih žrtev, ki jim je posvečen tudi veličastni spomenik znanega hrvaškega kiparja Du­ šana Džamonje, postavljen na Kozari. Zadnji dan so navzoči prisluhnili referatoma Stanka Perazića, ki je v jedrna­ tem, hkrati pa nazornem predavanju prikazal možnosti uporabe tekstov iz sodob­ ne esejistike (ob besedilih Miroslava Krleže) pri pouku zgodovine in Žeja Miridite z naslovom »Specifičnosti uporabe vira iz zgodovine starega veka«. Diskusija Lazarja Lakića, Joška Jelaske in Dragice Lukić je opozorila na to, da je bil na tem simpoziju opazen razkorak med znanstvenikom in praktikom. Težava je v tem, da preobremenjeni učitelji ne uspejo prebrati preobilja virov in literature, ki bi jih lahko uporabljali pri pouku. Morda bi tu delno lahko pomagala interdisciplinarnost in izkoriščanje poznavanja čtiva, s katerim so se dijaki sezna­ nili pri drugih predmetih. Diskutanti so poudarili tudi to, da je navzočnost učite­ ljev številčno preskromna. Razumevanje referatov, ki niso prebrani v srbohrva­ ščini, bi bilo treba olajšati s simultanim prevajanjem ali pa s predhodno razmno- žitvijo gradiva. Ignacij Voje je v nekaj besedah povzel delo simpozija in se zahvalil organi­ zatorjem in udeležencem. Na željo nekaterih prisotnih je bil zainteresiranim omo­ gočen še ogled mesta pod strokovnim vodstvom. Će na koncu skušamo v kratkem povzeti uspeh in raven posvetovanja, lahko •ugotovimo, da je bilo težišče zanimanja in diskusije posvečeno uvodnemu referatu, ki je tudi obravnaval najbolj žgočo temo. Ostali referati so se po kvaliteti zelò razlikovali. Izredno redki (Đerđ Gal, Stanko Perazić) so po kakovosti izstopali in pokazali globoko praktično poznavanje snovi in njenega podajanja ter nazorno predstavili probleme, pomen in uporabnost virov za pouk. Večina referatov se je namreč zadovoljila le z bibliografskim naštevanjem virov in njihove vsebine, ko­ likor ni obtičala (pri referatih o uporabnosti najnovejših virov) kar pri opisovanju zgodovine in okoliščin, v katerih so ti viri nastajali; zanemarila je praktični aspekt operativne uporabnosti virov pri pouku, ki bi moral biti bistven sestavni del takih predavanj, če prihaja do takih simpozijev vsako leto, kar je razmeroma pogosto, bi bilo treba s selekcijo preprečiti, da se to odraža v upadanju kvalitete referatov. Drug problem, na katerega je opozorila že diskusija, je bil razkorak med teorijo in prakso, med obiljem uporabnega gradiva in preobremenjenostjo učiteljev. Mor­ da je prav tu delno iskati vzrok za razmeroma pasivno sprejemanje referatov s strani navzočih učiteljev, saj so bili le redki pripravljeni izraziti svoje mišljenje v diskusiji. Navzočnost pedagogov, ki je sicer prvi dan res znašala skoraj 400 po- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 337 slušalcev, je rapidno padala iz dneva v dan, tako da. se je nazadnje skrčila le na tretjino prvotnega števila. Na koncu omenimo še, da bodo referati simpozija objavljeni v Pouku zgodo­ vine. Stalna komisija za pouk zgodovine je sklenila, da bo naslednji, VII. simpo­ zij, ki bo obravnaval umetniška dela iz narodnoosvobodilne vojne in revolucije in njihovo uporabnost pri pouku zgodovine, leta 1979 v.Srbiji. D a r j a M i h e l i č MEDNARODNI KULTURNOZGODOVINSKI SIMPOZIJ MODINCI 1978 (Osijek, 3. do 7. julija 1978) Le tisti, ki se je redno udeleževal modinških simpozijev od prvega sestanka dalje, more dati splošno sodbo o koristnosti in kvaliteti vsakoletnih zborovanj avstrijskih, madžarskih in jugoslovanskih (slovenskih in hrvaških) zgodovinarjev, zborovanj, ki imajo skupni naslov Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mo- dinci ali tudi Mogersdorf. Tudi o kvaliteti slovenskega deleža pri tem more spre­ govoriti samo zgodovinar, ki redno prebira publikacije, izšle po vsakem simpoziju; le-te namreč objavljajo vse referate po vrsti. Ne prvo ne drugo ni naloga mojega poročila. Želim namreč spregovoriti le o poslednjem simpoziju, ki je bil letos v Osi­ jeku. Njegova generalna tema se je glasila »Družbene, ekonomske in kulturne po­ sledice industrializacije v panonskem prostoru med obema velikima krizama Ш З — 1929«. Organizatorja simpozija sta tokrat bila Zveza zgodovinskih društev Hrvatske in pa Zgodovinsko društvo Osijek. Simpozij je bil dobro pripravljen in izpeljan; udeleženci so bili gotovo zadovoljni z njim. Po pozdravnih nagovorih predstavnikov iz istih dežel, županij in republik, ki so se simpozija udeležile, je imel uvodno predavanje domačin Dušan Plećaš; orisal je zgodovino Osijeka in okolice od antike dO najnovejših časov. Naslednjega dne je kot prvi predavatelj nastopil György Rânki, profesor iz Budimpešte, z referatom »Prispevek k primerjanju industrijskega razvoja v pa­ nonski regiji«. Njegovo razpravljanje je posegalo v metodološko sfero, potemta­ kem v področje teorije, kar se nâ modinških simpozijih gotovo redko dogaja. — Instruktiven je bil tekst »Pravni aspekti industrializacije v avstroogrski monarhiji 1873—1918«, ki ga je prebral Herbert Hofmeister z Dunaja. Izmed vseh družbeno­ ekonomskih procesov nove dobe je bila prav industrializacija tisti fenomen, ki je najtemeljiteje spremenil pravni sistem. Sprememb ni občutilo samo privatno pravo, temveč tudi trgovsko, obrtno, delovno, patentno in druga prava. Avtor je obsežno obravnaval še celotne odnose med avstrijsko in ogrsko polovico monarhije v luči pravnih določil in potrdil, da sta se obe polovici od leta 1867 dalje vse bolj odtuje- vali druga drugi. Prišlo je celo tako daleč, da je glede zaščite firme in vzorcev predlagala Ogrska leta 1907, naj na njenem ozemlju tretirajo Avstrijce kot tujce. Avstrija je takšno zahtevo odklonila. — Mirjana Gros je sicer prijavila referat »Spremembe v družbeni strukturi severne Hrvaške po veliki krizi 1873«, vendar je od aktivne udeležbe odstopila. — Jože Som iz Ljubljane je v »Karakterističnih premikih v industrializaciji slovenskega prostora 1873—1929« opozoril na dinamiko šestih vzorčnih panog in specifičnosti, ki jih ta dinamika kaže (promet, bančni­ štvo, železo, premog, papir, tekstil) v citiranem času, vključujoč zlasti spremembe po prevratu 1918. Ker je bil razvoj elektrifikacije komaj nakazan, je vrzel spo- polnil s koreferatom Stefan Kamer iz Gradca, ki se je osredotočil predvsem na gradnjo elektrarne Fala na Dravi. Drugega dne predavanj se je Paul W.Roth iz Gradca lotil zanimivega in aktu­ alnega vprašanja, kako je vplival ekonomski razvoj na narodnostno problematiko .v času konjunkture na začetku 20. stoletja. Izvajanja je naslovil »Gospodarski na­ predek in problem narodnosti okoli 1900 na primeru kronovine Štajerske«. - • Tretjega dne so nastopili trije udeleženci simpozija. Najprej je Klara Mérey iz Pécsa referirala »O razvoju kapitalistične industrije pred prvo svetovno vojno v južni Transdanubiji« (Zadonavju). Omejila se je na ozemlje južno od Blatnega jezera, ki so ga zajemale štiri županije (Zala, Samogy, Baranya, Tolna). Nazorno je opozorila na dinamiko in ritem industrializacije v tem obmejnem delu Madžar­ ske. — Sledil ji je Antoša Leskovec iz МагЉота, ki je z referatom »Industrializa­ cija v severovzhodni Sloveniji med 1873 in 1929« dobro iri vestno orisal gospodar­ ski napredek mariborske makroregije. Njegov sintetični tekst moremo imetij za iz­ hodišče nadaljnjega tovrstnega znanstvenega dela, saj so bile dosedanje študije 338 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 omejene ali na posamezne gospodarske panoge ali le na nekatere manjše ter i to­ rije. — Z geslom »Osnovne značilnosti industrijskega razvoja na področju severne Hrvaške od 1918 do 1929« je naslovila svoj spis Mira Kolar-Dimitrijević iz Zagreba. Njen pregled bi pridobil še večjo vrednost, če bi avtorica posegla še za kakšno desetletje nazaj v predvojni čas. Tako bi namreč bolj plastično zaznali, kaj pomeni prevrat za gospodarski razmah tega dela Hrvaške. Zadnjega dne je nastopil Franz Baltzarek z Dunaja s sintetičnim ekspozejem »Socialno-ekonomski pogoji in dosežki industrializacije v panonskem prostoru med 1873 in 1929.« Vmesni prosti čas je bil že po tradiciji izpolnjen s kulturnimi prireditvami in poučnimi ekskurzijami. Udeleženci so si najprej ogledali znamenitosti Osijeka, obiskali potem Vukovar in njegove posebnosti iz novejše zgodovine, se zadržali v znamenitem Vučedolu in Поки, izpustili tudi niso Đakova in okolice. Organizatorja bosta simpozijsko gradivo objavila; le-to bo gotovo zelo kori­ stilo vsem, ki se iz katerega koli zornega kota ukvarjajo z industrializacijsko pro­ blematiko Podonavja in njegovega obrobja. J o ž e Š o r n 1П. MEDNARODNI KONGRES O POVEZAVAH MED OBEMA JADRANSKIMA OBALAMA: I RAPPORTI POPOLATIVI E DEMOGRAFICI Foggia in Gargano (Vieste), od 5. do 8. okt. 1978 Kongres, nadaljevanje prejšnjih dveh kongresov leta 1971 in 1976, ki sta obrav­ navala splošna vprašanja oziroma verske in cerkveno-pravne povezave v zgodo­ vinskem razvoju obeh obal Jadranskega morja (glej Z č 26 /1972/, str. 143 si. in Z č 31 /1977/, str. 226 si.), je bil posvečen demografski problematiki. Temo je organi­ zator kongresov in direktor izdaje »Codice diplomatico delle relazioni t ra le due Sponde adriatiche« profesor P. F. Palumbo sprejel na pobudo jugoslovanskih ude­ ležencev II. kongresa. Poudarit i je pri tem načrtnost, s katero na italijanski strani izvajajo priprave za izdajo omenjene zbirke virov, kateri naj služijo kot priprava tudi vsi t i kongresi. Odtod izbire osnovnih tem za vsakega izmed teh kongresov pa tudi krajev kongresov, ki se iz južnih italijanskih dežel pomikajo proti severu. Tudi temu kongresu so organizatorji, ki so se povezali s političnimi, znanstve­ nimi in kulturnimi faktorji v pokrajini Capitanata, dali močan zunanji poudarek. Kongres je bil pod pokroviteljstvom predsednika republike Italije in pod varstvom Nacionalnega znanstvenega sveta Italije, a v častnem odboru 32 članov so bili vidnejši predstavniki državnih in provincialnih političnih in znanstvenih insti­ tucij (npr. predsednik poslanske zbornice P. Ingrao, predsednik senata A. Fanf ani, predsednik ministrskega sveta G. Andreotti in drugi, me dnjimi tudi eden najvid­ nejših italijanskih zgodovinarjev moderne dobe F. Valsecchi, ki je bil vrsto let tudi predsednik italijanskega dela jugoslovansko-italijanske komisije za zgodovino). Izvršilni odbor kongresa je vodil predsednik uprave za provinco Capitanata F. K u n - tze, ki je s pomočjo tajnice kongresa A. M. Zampino organizacijsko brez večjih spodrsljajev privedel delo kongresa k uspešnemu zaključku. Tudi krajevni javni mediji obveščanja so z vso pozornostjo spremljali delo kongresa in poročali o znanstvenih rezultatih referentov. Kongres je bil po številu referatov in po mednarodni udeležbi doslej navečji — trajal je polne štiri dni — kar med drugim kaže na vedno večje zanimanje za to problematiko v mednarodnem znanstvenem svetu. Med 22 referenti je bilo deset italijanskih kolegov (Rim, Perugia, Urbino, Ancona, Ascoli Piceno), med njimi kar pet iz Mark, kjer je pod vodstvom profesorja S. Anselmija interes za prouče­ vanje te materije močno porasel, dalje osem jugoslovanskih strokovnjakov (Beo­ grad, Zagreb, Ljubljana, Dubrovnik, Split), od tega štirje, ki so sodelovali že na prejšnjem kongresu, nato trije francoski profesorji (Paris, Strasbourg, Lille) in nemški specialist za albansko zgodovino (München). Referati so zajeli čas od pra­ zgodovine do najnovejše dobe, čeprav niso bili vsi neposredno vkomponirani v t e ­ matsko celoto kongresa. Dva referata sta obravnavala problematiko kultno-religi­ oznih vplivov med prazgodovinskimi ljudstvi na obeh straneh Jadranskega morja. Večji del referatov (9) je obravnaval problematiko, povezano s priseljevanjem Slovanov v italijanske dežele, pri čemer so imeli večji delež zgodovinarji iz Mark (škoda, da je odpadlo predavanje M. Capaldo o Slovanih v Južni Italiji od 6. do 16. stoletja), a trije so prikazovali vlogo italijanskih doseljencev v vzhodnojadran- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 339 skih deželah. Preostali referati (8) so zajeli različno tematiko iz široke palete vprašanj zgodovinskega razvoja povezav obeh jadranskih obal. Po uvodnem predavanju — ob svečani otvoritvi kongresa — P.F.Palumba, v katerem je na njemu lasten način strnil osnovno problematiko obravnavane teme, so sledili v naslednjem zasedanju kongresa referati po določenem programu. A. Stipčević (Zagreb) je v zanimivem referatu orisal skupne elemente religioznega simbolizma med prazgodovinskimi ljudstvi v jadranskem bazenu. J. M. Martin (Paris — Sorbonne) je z novimi podatki dopolnil in še posebej akcentuiral ne­ katere probleme v zvezi s suženjstvom, zlasti Slovanov, v Apuliji od 10. do 13. sto­ letja, kar so doslej proučevali Ch. Verlinden in zlasti mnogi naši zgodovinarji. Znani gospodarski zgodovinar E.Thiriet (Strasbourg) je sintetično prikazal po­ morske poti na Jadranskem morju od 9. do 16. stoletja in podčrtal njihovo vlogo in pomen v medsebojnih povezavah jadranskih dežel. Naslednji dan — ko je bil po spremenjenem programu na vrsti ogled Monte Gargano, ki smo ga v celoti ob­ vozih, in ki naj bi dal udeležencem kongresa bežni vpogled geografske sredine, v katero so se Slovani doseljevali že od srede 7. stoletja dalje in verjetno nanje še danes spominjajo posamezni toponimi (Peschici, Varano /Lago di Varano/, Le­ sina /Lago di Lesina/) — sta bila na vrsti le dva referata. C. Capizzi (Rim), sicer strokovnjak za bizantinsko zgodovino, je na podlagi v Carigradu najdenega ko­ deksa prikazal slovanske in albanske vojake v beneški službi v letih 1460/1462 v Grčiji, a M. Spremio (Beograd) je ob dobrem poznavanju virov in l i terature ori­ sal migracije Slovanov v Apulijo v 14. in 15. stoletju. Tretji dan kongresa je bilo na programu kar 12 referatov in se je delovni dan temu primerno podaljšal. V. Foretić je s številnimi podrobnostmi ilustriral splošni tok povezav med Korčulo in italijanskimi deželami v srednjem veku in 16. sto­ letju, G.Schiro (Rim), najvidnejši italijanski bizantolog, je spregovoril o dveh italijanskih kondotjerih iz Apulije v Epiru, a C.Desimone (Perugia), znani glo- tolog, pa je z veliko erudicijo1 posegel v problem kulta Damadire — Damature (De- metre) na podlagi epigrafa, najdenega v Vieste na Monte Gargano; ob jezikovni analizi je postavil tezo, da pomeni to kult matere zemlje, ki je prišel z vzhodne obale na to področje. I. Voje (Ljubljana) je iz virov bogatega dubrovniškega arhi­ va izluščil vlogo italijanskih trgovcev v kreditnem poslovanju v Dubrovniku 14. in 15. stoletja in prikazal delno njihovo vključevanje v dubrovniško sredino, ki je že v drugi generaciji slavizirala del stalnih italijanskih doseljencev v mestu. Re­ ferat F. Gestrina o doseljevanju Slovanov v Fano — s težiščem v 15. stoletju — je posegel na kvantifikacijsko, poselitveno in družbeno problematiko slovanskih mi­ gracij v Italijo (glej ZČ 32/1978, 233—242). J. C. Hocquet (Lille), ki je dober pozna­ valec proizvodnje soli in trgovine z njo, je v obsežnem referatu prikazal med­ sebojne menjave in vplive tehnike dela na tem področju od 13. do 16. stoletja. Tem referatom je na popoldanskem zasedanju kongresa, ki mu je podpisani predsedo­ val, sledilo šest referatov, ki so jih prebrali zgodovinarji iz Mark. S.Anselmi (Urbino), ki se že vrsto let ukvarja z agrarno proizvodnjo v Markah in je pri tem nujno začel slediti tudi slovanskim migracijam v Italijo, je dal strnjeno gospodar­ sko analizo migracij iz balkanskih dežel v vzhodno osrednje dežele Italije v 15. stoletju. B. C. Zenobi (Urbino) je posegel na družbeno strukturo slovanskih dose­ ljencev v Anconi od 15. do 17. stoletja; njegovi rezultati se v veliki meri krijejo s podobo slovanske poselitve v Fanu. Doslej še n e začetega problema vloge slo­ vanske žene v Markah se je n a podlagi poročnih pogodb oziroma pogodb o doti lotila E.Insabato (Ancona). C.Verducci (Ascoli Piceno) je v svojem referatu str­ nil proučevanje o ilirskih kolegijih v Loretu in Fermu ter označil poglavitne sme­ ri odnosov katoliške cerkve do balkanskih pokrajin. M.P.Nicolli (Ancona) pa je prikazala delovanje dubrovniške trgovske kolonije v Anconi in njen vpliv na druž­ beni in gospodarski razvoj v mestu v 16. in 17. stoletju. J. Lussu (Ancona) pa je z vso prizadetostjo predstavila delež Italijanov iz Mark v diviziji Gramsci v od­ poru proti fašizmu v Albaniji v letih 1943/1945. Zadnji dan kongresa so bili na programu še štirje referati in diskusija o re­ feratih zadnjih dveh dni kongresa. R. Samardžić (Beograd) je z vso njemu lastno akribijo podal zapletenost položaja doseljenih pravoslavnih Srbov v Dalmaciji in cerkveno politiko Benečanov do njih v 16. in 17. stoletju. J. Persie (Ljubljana) je na podlagi šele dobro začetega proučevanja rimskih arhivov posredoval svoje re­ zultate o doseljevanju Slovanov v Rim v poznem srednjem veku. B. Božić-Bozan- čić (Split) pa je podrobno analizirala gospodarsko, družbeno in kulturno vlogo beneške rodbine Garagnin, ki je ostala italijanska, v Trogiru v 17. in 18. stoletju. V zadnjem referatu kongresa je P. Bartl (München) zelo koncizno prikazal alban- 340 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 ske migracije v Italijo, ki so zajemale zlasti čas od 15. do 17. stoletja; poudarek referata je bil zlasti na oblikah in fazah teh migracij. Diskusija je bila ob mnogih referatih zelo živahna in plodna, toda prevelika natrpanost kongresa z referati je preprečila, da bi z njo prišli do kraja. Toda dej­ stvo je, da organizatorji teh kongresov dajejo vedno večji poudarek prav disku­ siji. Referati kongresa bodo seveda, tako kakor tudi že iz predhodnih kongresov, tiskani v posebni publikaciji in dani s tem na razpolago širšemu znanstvenemu krogu. Prihodnji kongres, četrti po vrsti, bo v soglasju z jugoslovanskimi udeleženci obravnaval gospodarske, politične in kulturne povezave dežel na obeh straneh Jadranskega morja; bo pa v pokrajinah Molise in Abruci v letu 1980. F e r d o G e s t r i n ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 341 OCENE IN POROČILA Zbornik za historiju školstva i prosvjete 11, Zagreb 1977, 355 strani. Izšla je nova številka te revije, ki jo skupaj izdajajo Slovenski šolski muzej v Ljubljani, Hrvaški šolski muzej v Zagrebu in Pedagoški muzej v Beogradu. Zbornik počasi prerašča v pravo jugoslovansko publikacijo, saj so v uredniškem odboru zastopani tudi predstavniki drugih republik, ki pa na žalost še ne prevze­ majo svojega dela bremen tako pri prispevkih kot pri izdajanju revije in seveda tudi pri njenem finansiranju. Kot v vseh prejšnjih je tudi v tej številki znaten prispevek slovenskih sode­ lavcev. France Ostanek je napisal pregled razvoja šolstva na območju občin Šent­ jur pri Celju in Šmarje pri Jelšah do leta 1941. Po uvodu, kjer strnjeno prikaže razvoj šolstva na Slovenskem, oriše avtor razvoj 32 šol na tem področju. Slavica Pavlic je prikazala nastanek in razvoj partizanskega šolstva na Slovenskem. Iz razprave so lepo vidne posebnosti posameznih slovenskih pokrajin pri nastajanju in razširjenosti partizanskih šol ter organizacijskih oblikah tega šolstva. Dragutin Franko vie je orisal pomen naprednega gibanja prosvetnih delavcev na Hrvaškem med obema vojnama, Mihajlo Ogrizović pa razvoj šolstva in prosvete v socialistični Jugoslaviji do 1965. Pregled razdeli na dve obdobji, ki jima za loč­ nico postavi leto 1950 — pojav samoupravljanja. Rade Delibašić je prispeval raz­ pravo o upravljanju šol v Črni gori v obdobju 1830—1918, Filip Potrebica pa pri­ kazal nemire dijakov požeške gimnazije, do katerih je prišlo leta 1848 in so bili posledica revolucionarnih vrenj tistega časa. Milenko Karanovič posega v obdobje vlade ustavobraniteljev v Srbiji. Ti so posvečali precej pozornosti prosveti. Da bi izboljšali kvaliteto pouka, so poklicali iz Rusije upokojenega profesorja dr. Platona A. Simonovića, po rodu iz Sremske Kamenice. Ta je postal od 1853 do 1855 glavni inšpektor srbskih šol. Avtor prikazuje njegovo delovanje. Prispevek Mateja Zaninovića »Škole u Šibeniku i okolici do 1921« v resnici sega od začetkov do konca francoske uprave leta 1813. Iz razprave ni jasno, kam je »izginil « njen zadnji del. Rade Vuković je priobčil razpravo o življenju in delu Mihajla M. Jovanoviča-Mika Brade, srbskega učitelja in sekretarja organizacije učiteljev komunistov Jugoslavije leta 1920. Zelo obsežen je prispevek Đurđa Smi- ljaniča o gimnazijskem izobraževanju in vzgoji v SR Srbiji od 1946 do 1976. V uvodu avtor prikazuje vso predzgodovino gimnazij na ozemlju današnje SR Srbije, potem pa natančno razčleni razvoj te vrste šol. Rubriko razprav in člankov zaklju­ čuje Emil Paravina s pregledom del iz zgodovine pedagogike v tridesetih letnikih revije »Pedagoški rad« (1946—1976) iz Zagreba. Zelo pester je izbor krajših razprav in gradiva. Jovan Vlahović piše o prvih ženskih šolah na Kosovu za časa Turkov, Nikodije Trujić o spremembah v sistemu plačevanja učiteljev v Srbiji v 19. stoletju, Tatjana Hojan pa o šolskem hranil- ništvu na Slovenskem. Mitar Papié prikazuje začetke šolskih inšpekcij v Bosni in Hercegovini, Nikola Kirić podaja nekatere podatke iz zgodovine državne mešane meščanske šole »Svetozar Miletić« v Titelu v Vojvodini, Radomir Kostadinovič pa o nižji gimnaziji v Crni Travi pri Leskovcu, ustanovljeni 1927. Božo Jakovljevič je prikazal še neznano istrsko začetnico iz leta 1944. Prikaz Dragutina Frankovića o proslavi 40-letnice ustanovitve zadruge »Ivan Filipović« in naprednega učitelj­ skega gibanja na Hrvaškem se povezuje z razpravo istega avtorja, ki smo jo ome­ nili na začetku prikaza Zbornika. V rubriki Iz dela šolsko-pedagoških muzejev prednjači Slovenski šolski mu­ zej, ki je prispeval kar t r i prikaze svojih razstav: prekmurskega šolstva, sloven­ skega mladinskega tiska ter gimnazij na Slovenskem do srede 19. stoletja. Poleg teh je prikazana tudi razstava o pionirjih v NOB in socialistični domovini, ki so jo postavili v beograjskem muzeju. Sledijo knjižne ocene, Zbornik pa zaključuje bibliografija Tatjane Hojan, ki prikazuje dela iz slovenske zgodovine šolstva v obdobju 1971—1976. Gre torej za revijo z nedvomno bogato vsebino. Še posebej je razveseljivo, da precej prispevkov posega na področje po letu 1945 in tako marsikje or je ledino. A n d r e j V o v k o 342 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Reallexikon der Assyriologie ( = RIA) und vorderasiatischen Archäologie. V. Band, 3./4. Lieferung. 1977, str. 161—320. Ustanovila sta ga E. Ebeling in B. Meiss­ ner; nadaljevala sta ga E. Weidner in W. v. Soden s sodelavci: P. Calmeyer — A. Moortgat — H. Otten — W. Röllig — W. v. Soden — D. J. Wiseman. Sedanji iz­ dajatelj: D. O. Edzard. Založnik: Walter de Gruyter. Berlin—New York. Nova dva sešitka RIA prinašata na 160 straneh marsikaj zanimivega od gesla I r (e)buni do Kalhu. Ker zadnje geslo Kalhu v tem sešitku (str. 303—320) še ni dokončano, bomo o njem poročali v zvezi z naslednjim sešitkom. Izmed drugih gesel je posebno zanimivo geslo Isin (prvotno Insin, oz. Issin) (str. 181—192), ki je ime mesta, ki je v Mezopotamiji imelo dvakrat vodilno vlogo. Prvič je to bilo takrat, ko se je Išbi-Erra (2017—1985) izneveril Ibbi-Sinu, zad­ njemu vladarju tretje dinastije iz Ura, in je za 223 let napravil Isin za prestolico vodilne države. Drugič pa je po koncu kasitskega gospostva nastopila druga di­ nastija iz Isina kot četrta babilonska dinastija (1137—1026). Med njenimi vladarji je bil najbolj znan Nebukadnezar I. (1125—1104). On je namreč rešil Babilonijo elamskega gospostva in je iz Elama pripeljal nazaj Mardukov kip, kar je veljalo kot obnova babilonske neodvisnosti. Geslo Isin obravnavajo trije avtorji: D. O. Edzard (181—183, nemško) do kon­ ca stare babilonske dobe; J. A. Brinkman (183—189, angl.) drugo dinastijo iz Isina; B. Hrouda (189—192, nemško) pa arheološko stran. Dandanes se kraj imenuje Išan al-Bahrijat. Od Bagdada je oddaljen okoli 200 km, od Nippurja 35 km. Mestni grič (1,5 k m X 1 km) se vzpenja le 9 metrov nad ravnino, ki se je od časa Ura III zaradi poplav dvignila za 5 metrov. Okolica je na severu in severovzhodu obdelana, drugod pa stepa in puščava. Isin je prvič preiskoval za t r i ure (!) St. Langdon v marcu 1924, nato R. P. Dougherty leta 1926, v letih 1973 do 1975/1976 pa je univerza v Münchnu organi­ zirala štiri kampanje, ki jih je vodil B. Hrouda. Uspehi izkopavanj so sedaj ob­ ravnavani v publikaciji Isin-Išan-Bahrijat I (Razprave Bavarske akademije zna­ nosti. Fil.-hist. razred. Nova serija (N. F.) št. 79), München 1977. Najstarejši sledovi o naselitvi Isina segajo nazaj v Ubaidsko-Uruško dobo. Isin se omenja že v preddinastični sumerski, nato še v akadski dobi. Takratni najvišji mestni funkcionar je bil vrhovni tempeljski svečenik (s a n g a IN111)- Pr i njem so prisegali tako kakor pri kralju. Išbi-Erra je v svoji novi državi ohranil mnogo sumerskih tradicij (vladarski naslov, oboževanje kralja in upravni sistem). Še Lipit-Ištar (1934—1924), peti in zadnji vladar te dinastije, je izdal svoj zakonik v sumerskem jeziku. (Ohranjene drobce zakonika je izdal F. Rue Steele leta 1948. Prim. Zakonik mesta Ešnunne in Lipit-Ištar j ev zakonik. Slov. akademija znanosti in umetnosti. Razprave I. razreda, zv. II, 1953, str. 74 ss.). Državo v Isinu je 1.1793 uničil Rim-Sin, vladar mesta Lar- se. Ko je Hammurabi (1792—1750) leta 1763 premagal Rim-Sina, je Isin z Larso vred postal del njegove Babilonije. Hammurabijev sin Samsuiluna (1749—1712) se je moral v svojem 10. vladarskem letu boriti z upornimi mesti, med katerimi je bil tudi Isin; v svojem 15. vladarskem letu je porušil njegovo mestno obzidje. Iz 19. leta so zadnje datirane listine iz starega Isina. Potlej o prvem Isinu ni no­ benih poročil več. Zanimivo vzporedje se kaže v tem, da sta se obe dinastiji iz Isina pojavili takorekoč na razvalinah prejšnjih velikih držav. Prva dinastija iz Isina je nasta­ jala iz razpadajoče zadnje sumerske države Ura III (2111—2003), druga se je po­ javila po koncu skoro poltisočletne kasitske vladavine (ok. 1594—1160) v Babilo- niji. Pri tem J. A. Brinkman najbrž upravičeno trdi, da za tradicionalno povezavo druge dinastije z mestom Isinom ni nobenih jasnih dokazov. On je tudi rekon­ struiral ter datiral imena in čas vladanja 11 vladarjev druge dinastije, podobno kakor je to storil D. O. Edzard za 15 vladarjev prve dinastije. Od zgodovinskih virov je ohranjenih 75 napisov, med njimi je okoli 35 kraljevskih. Več jih je v su­ merskem jeziku kakor v babilonščini; trije so dvojezični. Ohranjeno je tudi kra­ ljevo pismo, poslano z babilonskega dvora v Asirijo. Dalje je iz tega časa dober ducat kudurov, podelitvenih listin; vsaka od njih je vklesana na posebnem črnem kamnu določene oblike. Od osmih pravnih listin j ih je šest napisanih na kamnitih ploščicah. Med kraljevskimi listinami je nekaj asirskih in elamskih napisov, ki govore o vojaških spopadih. Po kronologiji (184 s) sledi zgoščen očrt (185—189) politične zgodovine, poli­ tične in družbene organizacije ter kulturne zgodovine. Podobno kakor so se v sta­ rem Isinu ohranili močni sumerski vplivi, so se v drugem Isinu nadaljevale kasit­ ske tradicije. Za vladarja, ki je imel vrhovno politično, vojaško in sodno oblast, so deželo upravljali okrožni načelniki (šaknu ali šakin mati), ki so nadzirali kra- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 343 jevne funkcionarje. Najvažnejše zadeve so bile: namakanje zemlje, gradnje in vzdrževanje svetišč, cest, mostov in utrdb ter pobiranje precej visokih davkov. V verstvu se opaža, da se je širil Mardukov kult, nazadoval pa Enlilov. Kot voj­ skovodja je Nebukadnezar I. premagal Elamce, manj sreče pa je imel v vojni z Asirci. Na Babilonijo so hudo pritiskali Aramejci s svojimi vpadi. Vkljub tem težavam je precej cvetela literatura, tudi znanosti niso zanemarjali. Malo pa je znanega o umetnosti; nobenih poročil ni o trgovini. Tudi nobeni večji spomeniki iz te dobe niso ohranjeni. Čeprav ta dinastija ni dosegla posebnih uspehov, je njena zasluga, da je ohranila državo združeno (Brinkman). V svojem arheološkem prispevku B. Hrouda navaja najvažnejše uspehe svo­ jih izkopavanj. V poslopju iz stare babilonske dobe so našli med drobci glinastih plošč šolske ploščice. To kaže na to, da je bila v Isinu za časa Samsuilunove vlade najbrž pisarska šola. — Najbolj pomembno pa je odkritje Egalmah-a, svetišča Gule, boginje zdravilstva. Kot graditelji templja se omenjajo: Enlil-bam (1861— 1838) v stari dobi, največ so pozneje zgradili štirje kasitski vladarji, zadnji gra­ ditelj pa je bil Nebukadnezar II. (604—562). Ker so pod templjem odkrili zidovje iz plankonveksnih opek, sklepa B. Hrouda, da so to ostanki templja iz preddina- stične ali iz akadske dobe; veTJetno je bila tam že zgodaj pomembna naselbina. Nobenih poročil ni o tem, kako se je končala druga dinastija. Izmed vladarjev prve dinastije ima svoje geslo (174 s) predvsem njen usta­ novitelj Išbi-Erra (2017—1985). D. O. Edzard našteva kot vire: predvsem letna da­ tiranja po važnih dogodkih; skupno jih je 28 od pričakovanih 33. Zanimivo je Išbi-Errovo 23. leto, ko je 13 let po padcu mesta Ura pregnal iz njega elamsko po­ sadko Nadaljnji viri so štiri himne, med njimi sta dve o Isinu. Dalje ima posebno geslo Išme-Dagan, četrti vladar prve dinastije (1953—1935). D. O. Edzard našteva 17 pesnitev, nastalih za časa njegove vlade. Največja ima 300 vrstic, druge so po­ večini le delno ohranjene. V žalostinkah se rahlo oglaša težnja po socialnih refor­ mah. — Samo po datiranju je znan (str. 216) kralj Iter-piša (1833—1831), sodobnik Varad-Sina iz Larse. — Iz druge dinastije ima posebno geslo njen drugi vladar Itt i-Marduk-balatu (1139—1132). . Geslo »Kaldu (Kaldejci)« obravnava D. O. Edzard (291—296). V asirskih kra­ ljevskih napisih (kronikah, pismih, vprašanjih proročiščem) v času od Assur-na- sir-pala II. (883—859) do Asarhaddona (680—669) se omenjata izraza »Kaldeja« (^Kal-du) ali Kaldejec ( l uKaI-dà-o-a). Senaherib (704—681) j im pripisuje 88 ob- zidanih in 820 navadnih mest (293). Delili so se na pet rodovnih skupnosti m me- sto Larak. Posamezno so označevali kot »hiša ( = bitu) N. N.«, npr. bit-Jakin. Biblija uporablja za Kaldejce izraz Kaidim, tako npr. Ur Kaidim. Novobabilonske vladarje od Nabopolassarja (625—605) naprej imenujejo tudi kaldejsko dinastijo. Besedi Kaldeja in Kaldejci uporabljajo grški pisatelji, zlasti Berossos kot so- značna izraza, enakovredna z Babilonijo in Babilonci. Po Edzardu (291) gre za semitsko prebivalstvo v južni Babiloniji. Negotovo je, ali so bili Kaldejci samo sorodni z Aramejci ali z njimi istovetni. Čudno je, da se noben vladar sam ne označuje za Kaldejca. Popolna razjasnitev ni mogoča, ker razen nekaj osebnih in krajevnih imen drugih virov ni. , . . , , . , ! J ч Zgodovinar, ki se bavi s sumerskimi ali akadskimi teksti, bo zelo pozdravu geslo »koledar«, k i ga je obdelal H. Hunger (297—303). Uvodoma pove, da je v Mezopotamiji zaradi računanja z luninimi meseci bilo treba občasno vrivati nov prestopni mesec. Nato podrobno našteva poimenovanje mesecev, m sicer najprej v dobi pred tretjo dinastijo iz Ura (za mesta Lagaš, Adab, Nippur); nato za cas Ura III (za mesta Ur, Umma, Lagaš, Nippur); potem v dobi gospostva mest Isma in Larse ter za staro babilonsko dobo (za Babilonijo, Ešnunno, Nerebtum, Sa- duppum, Mari, Cagar Bazar) in za Asirijo. Nato dodaja še imena mesecev v ob­ robnih ozemljih (Ebla, Elam, Nuzi, Alalah). It inerarie za sumerske, babilonske in asirske tekste je obdelal D. O. Edzard (216—220), kratek dostavek glede hetitskih je dodala Gabrijela Frantz-Szabo (2.M). Edzard razlikuje med potopisi, ki hočejo poučiti interesente o nekem potu, nje­ govih vmesnih postajah, časovnih in krajevnih razdaljah; za drugo skupino pa je značilno, da so med drugačno vsebino uvrščeni tudi kaki potopisni podatki. V rahli zvezi s t em so spisi, ki naštevajo mesta, templje ipd. tako, da je mogoče iz njih povzeti pot ali smer. — P r i Hetit ih samostojnih itinerarjev še niso nash. Posredno pa so nekateri taki podatki v vprašanjih, naslovljenih na proročišča ali v popisu TÌT*0 7TÌ1 (C O V — Geslo o Pasjem potoku (Nahr al-Kalb) je prispeval B.Hrouda (290s) Ta rečica je bila dolgo vrsto let mejna reka med Hetitsko državo in Egiptom. V b r e - 344 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 dozemsko morje se izliva 12 k m severno od Beiruta. Južno od reke so na vzporedni cesti ovekovečili z 8 reliefi ali z 11 napisi različni vladarji svoje vojaške uspehe. Tri reliefe je dal postaviti faraon Ramzes II., šest napisov so dali napraviti asirski kralji, med njimi enega Asarhaddon. Dva napisa sta Nebukadnezarjeva II. Po troje je grških in rimskih napisov. Končno so t a m arabski napisi in francoski iz leta 1861. Zaradi pogostne povezave asirske in babilonske zgodovine z ozemljem Pale­ stine v zadnjem tisočletju pred n. št. so uvrščena posebna gesla »Izrael in Juda« (200—208), »Jahve« (246—253) in Jerusalem (278—281). Geslo Izrael in Juda je prispeval M. Weippert. Pričenja z obema imenoma, ki spočetka označujeta »ro­ dovni zvezi nomadskega izvora«. Imeni sta se ohranili, ko so v začetku prvega tisočletja iz rodov nastale monarhično viadane države. Ime Izrael se kot Ysr'r prvič pojavlja na steli egiptovskega faraona Merneptaha iz leta 1219. Na steli moabitskega kralja Meša (iz 9. stoletja) najdemo Ysr'l. Od tretjega stoletja pred n.št. je izgovorjava hebrejskega imena Jišra'el, grško in latinsko Isra(h)el. Asirci označujejo deželo (kmalu po letu 853/2) edinkrat kot kurSir-'i-la-a. Etimologija in pomen imena še nista dognana, kakor tudi nista za ime Juda, hebrejsko Jehuda, babilonsko Ia-û-du, odtod gentilicij Ia-a-hu-da-a-a ali Ia-hu-du. Zgodovina obeh državno-političnih tvorb s tema imenoma je zgoščeno očr­ tana po šestih obdobjih (§ 2 a-f). Izraelci, skupni predniki, so se v pozni bronasti dobi ločili od nomadskih skupin. Kot rodovi so prepregli kanaansko deželo na obeh straneh Jordana z mrežo pretežno vaških naselij. Posamezni vojaški in poli­ tični podvigi so bili spočetka delo posameznih rodov, še ne večjih zvez. Izraelski rodovi so se začenjali združevati zlasti zaradi pritiska Filistejcev, ki so se v prvi polovici naseljevali v Palestini. Okoli leta 1010 je nastalo Savlovo kraljestvo, ki je združevalo severne rodove. Največji obseg je zavzelo Davidovo (ok. 1006—966) kraljestvo: razen južnih in severnih rodov je obvladovalo tudi sosednje dežele (Ammon, Móab in Edom), č e p r a v je o Davidovem vladanju ohranjenih precej poročil, ni mogoče dognati točne kronologije. Gotovo pa je bilo njegovo kraljestvo večje, kakor se navadno misli. — Njegov sin Salomon (ok. 966—926) je novo glav­ no mesto Jeruzalem olepšal s palačo in templjem. S Feničani (Hiramom iz Tira) in z Egiptom je s trgovino in z ženitvami razširil svoje stike. Vendar so sirske aramejske države polagoma odpadle od njega. Še hujši neuspeh je doživel njegov sin Rehabeam. Deset severnih rodov si je (okoli 926) izbralo za vladarja Jero- beama L, glavno mesto novega izraelskega kraljestva je postala Samarija. Znatno manjši, politično pa pomembnejši južni del z Jeruzalemom je ostal Salomonovim potomcem kot Judovsko kraljestvo. V Izraelskem kraljestvu se j e zvrstilo deset dinastij. Leta 722 so ga po tr i letnem obleganju Samarije uničili Asirci (Sargon IL). Del prebivalstva so preselili, v deželi pa so naselili tuje prebivalce in so jo raz­ delili na štiri province. — Judovsko kraljestvo, ki so ga tudi bili ogrožali Asirci, je uničil Nebukadnezar IL, ko je 1.586 razdejal Jeruzalem in vodilno plast prebi­ valstva odpeljal v Babilonijo ter jih naselil predvsem v okolici Nippurja. Ozemlje judovskega kraljestva so Babilonci najbrž pripojili k samarijski provinci Same- rina). — Leta 538 je perzijski kralj Kir II. dovolil Judom, da so se smeli vrniti v. svojo domovino in znova pozidati Jeruzalem in tempelj; obenem jim je tudi vrnil dragocene tempeljske posode. M. Weippert je prispeval tudi geslo »Jahve«, ki je za primerjalno veroslovje posebno pomembno. Beseda redno označuje nacionalno božanstvo Izraelcev. W. navaja oblike imena najprej po severnozapadni semitski pisavi, nato v klinopisnih tekstih (247—249). Potem obravnava precej zapletene probleme vokalizacije (249 s). Za tem govori o etimologiji in pomenu besede (250—252) ter končuje z zgodo­ vinskim pregledom (252 s). Geslo o Jeruzalemu (278—281) je obdelal pokojni egiptolog Eberhard Otto. V prvem delu obravnava ime, v drugem podaja zelo zgoščen očrt mestne zgodo­ vine do začetka perzijskega gospostva. Ime najdemo kot rwslmm najprej v egip­ tovskih prekletstvih, ki so izrečena nad določenimi mesti (Ächtungstexte) (prim. W. Helck, Die Beziehungen Ägyptens zu Vorderasien, 2. izd., 1971, str. 48). — V klinopisni pisavi naletimo na ime [u r uM-ru-sa-Zim v t reh elamarnskih pismih, umur-sa-li-im-mu/ma pa v Senaheribovem poročilu. — Hebrejsko epigrafsko ime je jr(w)šlm, predmasoretsko: jerušalem, masoretsko pa jerušaiaim/laiim. Za pred- izraelsko mesto je bila hebrejska beseda jebws (»suh prostor«) ali sijjôn (prostor zunaj obzidja?) (279). Sledove predzgodovinske naselbine, zapadno od arabskega starega mesta, so izkopali v letih 1933 in 1962. — Iz zgodnje bronaste dobe (v zgodnjem III. tisoč- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 345 letju) je ohranjene samo nekaj keramike; od srednje bronaste dobe pa je ostal del mestnega obzidja. V pozni bronasti dobi se je mestni obseg tako razširil, da po zmogljivosti Gihonovega studenca E. Otto sklepa, da je bilo kakih 2500 mestnih prebivalcev. Nova doba se je začela, ko je kralj David mesto osvojil. Napravil ga je za svoje glavno mesto, obenem pa za versko središče, ko je tja dal prepeljati takratni najvišji verski simbol: skrinjo zaveze. Njegov naslednik Salomon je s po- zidanjem templja in dvorne palače dopolnil očetovo zamisel. Mesto je takrat imelo najbrž kakih 5000, pozneje kakih 10.000 prebivalcev (280). Po ločitvi Izraelskega in Judovskega kraljestva je faraon Šešonk (hebr. Šušaq) okoli 930 oplenil mesto in tempelj. Asirski kralj Senaherib je leta 701 Jeruzalem oblegal, ni ga pa mogel zavzeti. Pač pa je to uspelo Nebukadnezarju II. leta 586, ko je odpeljal večino pre­ bivalcev v Babilonijo. Ko so se Judje po letu 538 s Kirovim dovoljenjem smeli vračati v svojo domovino, so z zidavo templja pričeli šele leta 520 (v tret jem letu Darijeve vlade), ko je bil t am perzijski namestnik Zorobabel (Zêr-Babili). Tem- pelj je bil dograjen leta 515. Mestno obzidje pa je obnovil šele Nehemija, ki ga je perzijski kralj Artakserks I. leta 445 postavil za svojega namestnika (paeha). On je v 12-letni dejavnosti dosegel, da je Jeruzalem postal središče nove perzijske province Juda. V zvezi s Palestino je zanimivo francosko pisano geslo o mestu Jerihi. Pr i­ speval ga je H. de Contenson. Ležalo je na površini blizu štirih hektarov ozemlja sedanjega tela al-Sultan. Prva izkopavanja je tu organiziral Palestine Exploration Fund leta 1869. Temeljitejša so bila nadaljnja tr i : avstrijsko-nemško v letih 1908— 1909 (vodila sta ga E. Sellin in C. Watzinger). Sledilo je dvoje angleških: prvo je vodil John Garstang (od 1930 do 1936), drugo pa Kathleen M. Kenyon (1952—1958). V glavnem avtor gesla prevzema po K. M. Kenyonovi podatke glede datiranja po­ sameznih 14 obdobij od natufiana preko proto-neolitika do bronaste dobe, to je od leta ca. 9000—8000 do leta ca. 1400—1325. P r i tem ji je mnogo koristila uporaba radiokarbonske (C 14) metode. Keramika se pojavlja šele v peti plasti, ki obsega čas okoli 5000—4000. Podatki izkopavanj so pomembni zlasti za razvoj palestinskih naselitvenih civilizacij od osmega do drugega tisočletja, tako zaključuje H. de C. svoj prispevek (278). Poleg že omenjenih gesel utegnejo vzbuditi zanimanje arheologov še nasled­ nja gesla o nekaterih novejših najdiščih, vobče manjšega pomena. P. Calmeyer je prispeval troje gesel iz najdišč v Iranu. — V Isfahanu (str. 176) sta iz III. tisočletja le dva manjša predmeta, tretji pa je nekoliko mlajši. Ta teren še ni načrtno raziskan. - Ismailabad (193 s), kakih 75 k m od Teherana, je v letih 1958 in 1959 izkopaval ing. Hakemi. Na griču Mušelan je našel neolitsko in halkolitsko keramiko. Ugoto­ vil je tr i razvojne stopnje z grobovi, v zadnji tudi z nakitom (biseri iz rdečih kam­ nov, lapisa in bakra) . Tepe Jahja, (240—244) 225 k m južno od Kermana, je od 1967 naprej v sedmih kampanjah izkopaval C. C. Lamberg Karlovsky. Odkril je šest glavnih plasti s skupno 19 gradbenimi periodami. V primerjalni tabeli je prikazan 5000 letni raz­ voj od srede petega tisočletja do pozne partske dobe (242). S. Mittmann obravnava tel al-Jahudija (244—246), ki pokriva nekdanje mesto Nathó = Leontopolis, na južnem robu Nilove vzhodne delte, okoli 31 k m od Kaira. Odkrili so ga 1.1825. V letih 1880—1952 ga je izkopavalo pet slovečih egiptologov, toda po avtorjevem mnenju so tokrat ravnali neusklajeno in metodično pomanj­ kljivo (245). P. P. Vértesalji je napisal kratko geslo (258) o Janik Tepe (30 k m vzhodno od Täbrisa). Angleži (C. A. Burney) so v letih 1961—1964 poleg malih predmetov iz pozne neolitske, halkolitske, zgodnje bronaste in železne dobe tam odkrili ostanke pravokotnih poslopij iz opeke ter okroglih stavb iz zgodnje bronaste dobe. Tepe J a r i m (261—266) sestavlja šest manjših gričev v Mosul Neinava (prej Liva) Sindžari. Po nalogu Akademije Nauk SSSR je Sovjetska arheološka ekspe­ dicija v Iraku pod vodstvom R. M. Munčaeva in Nikolaja Ja. Merperta v letih od 1969 do 1976 tu zelo uspešno izkopavala. Najdena keramika spada v obdobje Has- sune in Halafa. Na prvem griču so ugotovili 12 ali 13 plasti, na drugem griču pa devet plasti. Pisec gesla P. P. Vértesalji sklepa, da so bili takratni prebivalci na­ predni poljedelci. Glavno skrb pa j im je povzročala živinoreja. Poleg koz, ovac in svinj so najbrž udomačili še kravo. Kurt Bittel, zaslužni dolgoletni vodja izkopavanj nekdanje hetitske prestolni­ ce, poroča v geslu Ivriz (224 s) o dveh skalnatih reliefih v tem kraju, ki leži ha severnem pobočju Taurusa> 17 k m od mesta Efegli. Eden je bil že leta 1732 objav­ ljen v tisku. Predstavlja vegetacijsko božanstvo, pred njim je v adoracijski pozi 346 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 knez Varpalavas. — Drugi relief je slabši posnetek prvega. Poleg tega so pri grad­ nji prekopa našli dva fragmenta z luvijsko-hetitskim hieroglifskim napisom v dveh vrsticah. Z mitološkega področja je geslo o Errovem (ali Irrovem) epu. Geslo je pri­ speval D. O. Edzard (166—170), ki ta ep ocenjuje kot »mojstrovino akadske litera­ ture«. Ep je nastal najbrž po letu 1000 pred n. št. Od petih plošč besedila sta druga in tretja zelo poškodovani. V epu nastopata bogova Erra in Išum. Medtem ko je Erra »vojščak«, ki so v njeni poosebljeni »upor, vojna in vsakovrstno rušenje dr­ žavnih, družbenih in družinskih povezanosti« (168), deluje Išum pomirjevalno. Erru se posreči pregovoriti Marduka, prvo babilonsko božanstvo, da mu začasno prepusti svetovno gospostvo. Po Išumovem prizadevanju se napetost mirno konča z zmago Akadijca nad vsemi nasprotniki, zlasti nad močnim Sutejcem. — Išum ima v RIA svoje lastno geslo (213 s). Prav tako ima posebno gesto pesnik tega epa, ki se imenuje Kabti-ili-Marduk (284). Sam_se na zadnji plošči (V, 42) označuje kot »povezovalec besedila na svoji plošči« (kasir kammišu). Tudi ti gesli je napisal D. O. Edzard. Lov je filološko obdelal W.Heimpel (234—236), arheološko pa L. Trumpelmann (236—238). O poklicnih lovcih je malo poročil. Presenetljivo je, da imajo viri za lovca in ribiča isto besedo (ba'iru). Avtor gesla opozarja, da v iraški arabščini še danes beseda sed pomeni lov in ribolov (235, § 2). Precej poročil je o uspešnih kraljev­ skih lovih. Himna o sumerskem kralju Šulgiju iz Ura III slavi njegov pogum in spretnost pri lovu na leve, bivole, divje osle in divje prašiče. Leve so ubijali s su­ licami. Hetitski kralj Hattušili III. pozdravlja vest, da mladi babilonski kralj že hodi na lov, da je torej pokazal, da je dorasel mož. — Tudi asirski kralji se hvalijo z velikimi lovskimi uspehi, ki so tudi olajševali prehrano njihovih vojsk. Assurna- sirpal II. (883—859) je dovršitev svoje palače v Kalahu proslavil s pojedinami, pri katerih je 70.000 gostov pogostil med drugim tudi s 500 jeleni in 500 gazelami. O lovskem orožju pričajo upodobitve na pečatnikih in reliefi na stenah palač v Ninivah. Na njih spoznavamo takratno lovsko orožje. Že od začetka Uruka so tó bili: lok in sulica, meč ali bodalo, pozneje zlasti kopje. Slovesni kraljevi lov je imel nekak obredni značaj. Živali za tak lov so gojili v posebnih parkih. Lov so1 končali včasih s posebno daritvijo, najbrž lovskemu bogu Sumuqanu. Geslo o razpisu obravnava filološko D. O. Edzard (jašpu) (269 s), arheološko pa (angleško) M. Tosi (270). Le-tà navaja, da so ga dobivali iz Egipta, Omana ali Irana. Medtem ko so ga v Egiptu zelo zgodaj uporabljali, so ga v Mezopotamiji redkeje; kajti t reba ga je bilo uvažati. Da se to knjižno poročilo preveč ne razvleče, bomo glede mnogoštevilnih kra j­ ših gesel samo naznačili večje skupine ter le izjemno opozorili na kake značilne posebnosti. — Tako je za imena božanstev uvrščenih 54 gesel. Zanimivo je, da je hetitsko ime za sončnega boga Ištanu, kar prihaja od (proto)hatijskega eštan (209). — Skupina imen vladarjev obsega 59 gesel. Precej podrobno so obravnavani vla­ darji iz države mesta Mari (avtor J. R. Küpper), prav tako izraelski kralji Jeho- ram, Jehu in Joas ter judovska kralja Jehoahaz in Jehojakin (274 ss, 281) (M. Weip- pert; D.J .Wiseman) . Od t reh asirskih kraljev z imenom Irišum, so ohranjeni na­ pisi samo od prvega (ok. 1939—1900) (162 ss). Trije gutejski kralji imajo v svojih imenih element Jarla (266). Olajšano bo poslej razlikovanje med istoimenskimi vladarji: Kadašman-Enlil I. in IL, Kadašman-Harbe L in II. — Imen rodov, po večini aramejskih, je 12. — Kratkih gesel o raznih visokih funkcionarjih (med nji­ mi je več e n s i - j e v , mestnih poglavarjev, vojaških poveljnikov, en mestni župan) najdemo 20. — Deželnih imen je 23. Zgodovinarja zanimajo zlasti dežele: Išmirika (197 s), Išuva (214 ss), Jahan (239), ožja domovina Mati'ila, ki je sklenil eno vazal­ no pogodbo z Asirci, pozneje drugo s KTK (najbrž z Urartejci). Vplivni sta bili deželi Jamutbal (257) in Jamhad (okrog Aleppa) (255 s). — Mesta so obravnavana v 28 geslih. O mestu Irrite govore ploščice, najdene v mestih Alalahu, Hattuši in Mariju. — Žal so redka gesla, ki bi dajala vpogled v takratne gospodarske razmere. Omeniti moremo predvsem dva prekopa: Iš im-Jahdun-Lim (179) in Iturungal. O slednjem pravi D. O. Edzard, da je bila to najvažnejša vodna pot v Babüo- niji (223). Po lepi navadi se RIA kratko spominja zaslužnih že pokojnih asiriologov. Tako pridejo v tem dvojnem sešitku na vrsto: Morris Jastrow, semitist in asiriolog, rojen 1861 v Varšavi, umrl 1921 v Filadelfiji; Charles Jean, asiriolog, semitist in hebraist, rojen v Sautey-rargues 1874, umrl v Parizu 1955; Peter Jensen, asiriolog ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 347 in semitist, rojen v Bordeaux-u 1861, umrl v Marburgu (ob Lahni) 1936; Alfred Jeremias, asiriolog in semitist, rojen v Markersdorfu pri Chemnitzu 1864, umrl 1935 v Leipzigu; Claude H.W.Johns, asiriolog, rojen v Banwellu, Somerset 1857, umrl 1920 v Winchestru; Julius Jordan, arhitekt, izkopavalec, rojen 1877 v Kasselu, umrl 1945 v Berlinu. „ •, ^ ^ V i k t o r K o r o š e c T o m i s l a v R a u k a r , Zadar u XV stoljeću. Ekonomski razvoj i društveni odnosi. Sveučilište u Zagrebu — Institut za hrvatsku povijest, monografije 6, Za­ greb 1977, 325 strani. Med pomembnejša dela jugoslovanske historiografije, ki so v zadnjih letih obravnavala zgodovino Dalmacije in mest v njej, sodi vsekakor tudi zgoraj ome­ njena knjiga. V veliki meri na gospodarsko in družbeno zgodovino usmerjena znan­ stvena dejavnost je avtorja pripeljala tudi do obravnavane problematike. Besedilo knjige je gradil prvestveno na virih, ki jih hrani Historijski arhiv v Zadru (zlasti na notarskih spisih, katastiku zadrške komune, dukalih in odlokih zadrskih knezov in spisih samostana sv.Kuzme in Damjana), čeprav je uporabil tudi vse drugo objavljeno gradivo in številno, domačo in tujo literaturo. Prav naslonitev na doslej še ne uporabljene vire je avtorju omogočila, da je mogel prikazati gospodarski razvoj in družbene odnose v Zadru v 15. stoletju tako kompleksno m, rekli bi, tako izčrpno kakor ni storil doslej še noben avtor v sorazmerno obsežni historiografiji o tem pomembnem dalmatinskem mestu. Pri tem je bil pisec izredno kritičen ne samo pri analizi virov in njihovih podatkov marveč tudi do trditev in mnenj do­ sedanje literature. To velja tako za neposredno dogajanje v Zadru samem kakor tudi na sploh za širši, beneškopolitični in jadranski prostor. Naj tu dva taka vse­ kakor pomembnejša primera posebej podčrtamo. V veliki men gre npr. pritrditi avtorjevi oceni položaja Zadra po prihodu pod beneško oblast (1409). Ne gre pri tem, kakor pravi pisec, niti za izrazito poslabšanje gospodarskega položaja mesta neposredno po tem dogodku, čeprav so Benečani novo posest v Dalmaciji z Zadrom seveda vključili v svoj trgovski in pomorski sistem, niti za to, da je povezovati upad mestnega gospodarstva v drugi polovici stoletja neposredno z beneško oblast­ jo Zadru je pomenil prihod pod beneško oblast predvsem le konec tiste gospodar­ ske rasti, ki jo je doživljalo mesto, ko je bilo državnopolitično neposredno pove­ zano s širšim zaledjem. Poznejše upadanje pa je vezati s prodorom Turkov y Bosno, z ločitvijo Zadra od zaledja in turško-beneškimi sovražnostmi ter vojnami zavoljo česar so se spremenili dotedanji trgovski in sploh gospodarski tokovi. To dogajanje se kaže tudi v italijanskih virih v zvezi z migracijami prebivalstva s področja Zadra v italijanske dežele. Do leta 1420 teh migracij skoraj ne zasledimo, po tem letu začno primeri počasi rasti, a v drugi polovici 15. stoletja se v odnosu na prej­ šnje obdobje zelo pomnože. Na drugi strani je točna tudi širša avtorjeva kritična ugotovitev, namreč, da beneški pomorski monopol v odnosu do Zadra (in na ce­ lotnem Jadranu) nikakor ni bil tolikšen, kakor na splošno sodi dosedanja naša ш tuja historiografija. , Avtor je obsežno monografijo, ki jo je opremil s prikazom in oceno uporab­ ljenih neobjavljenih in objavljenih virov, z dodatnim pregledom mer m denarne­ ga sistema v Zadru ter kazalom važnejših imen, razdelil na dve poglavji. V prvem je zajel prikaz gospodarskega, družbenega in političnega razvoja v Zadru v obrav­ navanem obdobju in dal v njem zaokroženo podobo naravnih pogojev, sliko mest­ ne topografije, demografski razvoj, politično in upravno sliko razvoja, strukturo zadrške družbe in družbenih odnosov ter etnično podobo prebivalstva in njegovih migracij. V zvezi s slednjim zgodovinskim procesom pa bi poudarili, da bi bilo nujno upoštevati — kar seveda avtorju ni bilo mogoče storiti brez poznavanja italijanskih virov — tudi migracije prebivalstva Zadra in njegovega distrikta v Italijo, ki so bile tem bolj intenzivne čim bolj gremo h koncu 15. stoletja. Tudi ta del migracij je namreč vplival na spreminjanje etnične strukture v mestu in nje­ govemu ozemlju. . , __ __ Jedro knjige je njen drugi del (str. 71—281), v katerem je pisec predvsem na virih opisal gospodarsko dejavnost zadrške družbe v 15. stoletju; vsem panogam gospodarstva je dal njihovi važnosti odgovarjajoči poudarek. Pri agrarni proizvod­ nji, ki ji gre v zadrskem gospodarstvu pomembno mesto, je plastično prikazal raz­ voj zemljiških odnosov in njihove specifičnosti, ki so se izoblikovale kot rezultat posebnih gospodarskih in družbenih pogojev na vzhodnojadranski obali (emtiteyza, zakup, kmetstvo na različno dolg rok /vilicus sedens/, kolonat ah arenda /xe- žaština/). Analiziral je dalje posestno strukturo in njen razvoj od 12. do io. siu- 348 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 let]a —- pri čemer je s prikazom posesti posameznih patricijskih rodbin ugotovil, da je bila zemljiška posest njihova poglavitna gospodarska podlaga in da je zem­ ljiška posest pučanov le počasi rasla, predvsem z vlaganjem sredstev vanjo — še posebej posest distriktualnega prebivalstva, ki je bilo v trojnem odnosu do zemlje (1. kot kolon ali kmet je mogel obdelovati zgolj tujo zemljo, 2. mogel je poleg tega imeti še del svoje lastne zemlje in 3. mogel je biti lastnik celotne posesti). Posebej je dal pisec sliko gospodarskega pomena zemljiških odnosov v Zadru v 15. stoletju, vrste zemljišč in njih velikosti, sliko kultur in njihovega plodoreda, razmerja med posameznimi kulturami, agrarne tehnike in oblik obdelovanja zemlje, oblik naselij, vprašanje delovne sile, vrst in oblik kmečkih rent in obveznosti ter produktivnosti agrarne proizvodnje glede na vrednost zakupnin in glede na višino konkretnega doprinosa, živinoreja je bila v srednjem veku ena izmed poglavitnih osnov go­ spodarskega razvoja Zadra in njegovega distrikta. Pri opisu solinarstva — do pr i­ hoda Benečanov je bila zelo pomembna gospodarska dejavnost, nato pa je zavoljo beneškega monopola in solne politike začelo solinarstvo hitro izgubljati svojo važ­ nost v zadrskem gospodarstvu — je pisec posegel na posestne odnose, na organiza­ cijo proizvodnje v solinah in njihov propad v 15. stoletju. Obrt v Zadru je bila že pred to knjigo precej obdelana in je T. Raukar ob uporabi dodatnih virov dal v poglavju o tej dejavnosti predvsem le sintezo dosedanjih raziskav. Trgovini in pomorstvu je pisec s pritegnitvijo številnih novih virov in na osnovi tudi svojih predhodnih študij posvetil vso pozornost, ki gre tem dvema panogama po pomenu v zadrskem gospodarstvu. Obseg zadrške trgovine in njeno gibanje po posameznih desetletjih je avtor pokazal zlasti na osnovi zakupov tridesetnine (datium trentesimi) in zakupa daca na promet z mesom in živino (datium becharie). Poglavitni dve smeri zadrške t r­ govine, ki je imela zgolj jadransko obeležje in je, kakor pravi avtor, zapolnjevala prazen prostor, ki ga nista pokrila beneški in dubrovniški trgovec, sta šli vzdolž jadranske obale na eni in prek morja v italijanska pristanišča na drugi strani, s čemer je bilo seveda najtesneje povezano tudi pomorstvo. Le v majhni meri pa je segla zadrška trgovina v zaledje, to obvladujejo trgovci iz notranjosti. O po­ morstvu v 15. stoletju imajo zadrški notarski spisi veliko podatkov, vendar j ih je pisec le sintetično izkoristil in si s tem pustil prosto možnost za podroben prikaz zgodovine pomorstva v srednjeveškem Zadru, kar bi bila izredno zanimiva in ko­ ristna naloga. S pomočjo izračuna v trgovske družbe vloženega kapitala, ki je v po­ sameznih fazah 15. stoletja s tendenco počasnega padanja proti koncu stoletja do­ segel višino od 153 do 141 tisoč liber, je avtor ugotovil vlogo patricijata in pučanov v trgovini. Do leta 14Ö9 so v teh naložbah prek 50 % sodelovali člani patricijskih družin, pučani z nad 30 %, a tujci s pod 20 %; v prvi polovici stoletja so patriciji zdrknili že na pod 13 %, tujci na pod 5 % vso ostalo tovrstno trgovino pa so že obvladali pučani; v drugi polovici stoletja se je odstotek v korist pučanov še po­ večal. Poslovnemu profilu zadrskega trgovca in vrstam oziroma oblikam trgovskih družb (sosietas oz. compagnia in koleganca, pri čemer je šlo večinoma za komen- do), pri katerih se je praviloma uveljavljala delitev dobička in izgube na enake deleže, je avtor posvetil posebno pozornost. Ob problematiki družb se je ustaviti vsaj pri dveh vprašanjih. Prvo je nedvomno to: ali moremo in smemo partnerja, ki je vložil kapital v koleganco (komendo) poimenovati kot kreditorja. Tudi če bi to stranko trgovske družbe kot kreditorja označevalo samo besedilo vira, termin n i ­ kakor ne bi odgovarjal dejanskemu njegovemu stanju. V medsebojnih odnosih med partnerji trgovskih srednjeveških družb ne gre vendar za kredit (dolg) ampak za investicijo denarnih sredstev (kapitala) v trgovsko poslovanje celo pri tistih partnerjih, ki se sami niso poklicno ukvarjali s trgovino, kaj šele pri partnerjih trgovcih. Mislimo, da zavoljo jasnosti vsebine, vloge in pomena trgovskih družb v tem obdobju termina kreditor za stansa ne moremo uporabljati. Dalje se postav­ lja vprašanje ali trgovec, ki je vložil denarna sredstva v societas in v koleganco približno istočasno (tako, da so tekli posli vsaj del časa vzporedno), izčrpa celotni svoj kapital trgovskem poslovanju. Trdili bi, seveda ne na podlagi zadrskega gra­ diva, da nikakor ne. Zato je jasno, da so trgovcu, četudi je v societas vložil del kapitala in delo, a v koleganco drug del kapitala, še vedno ostajale praktične mož­ nosti, da je trgoval s preostalim kapitalom v lastni režiji (celo sam, vsekakor pa s pomočjo faktorja, res gestorja itd.). Torej je tudi to obliko družbe (societas) oce­ njevati kot investicijo odvisnega ali bolje prostega trgovskega kapitala v trgovsko poslovanje. Vse oblike srednjeveških trgovskih družb je oceniti kot tehniko po­ slovanja, s katero je posamezen trgovec, ki je že akumuliral trgovski kapital, raz­ širjal svoje tržišče do stopnje, ki mu jo je ta kapital dopuščal na stopnji potujoče trgovine. Zdi se, da bi bilo treba ne glede na vse specifičnosti, ki se kažejo po po- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 349 sameznih področjih v vsebinah trgovskih družb v tem obdobju, v historiografiji priti do enotnih pogledov o vlogi in pomenu teh družb. Knjigo zaključuje zelo skrbno napisan zaključek (str. 281—297), v katerem je avtor strnil poglavitne rezultate svojih raziskav in razvojne tendence zadrskega gospodarstva in družbe v 15. stoletju. T.Raukarju gre za izredno uspelo monogra­ fijo iskreno čestitati. Želeti bi bilo, da bi za večino primorskih mest že imeli po­ dobna dela; brez njih namreč ne bo mogoče priti do popolnejšega, resnici bliže le­ žečega prikaza zgodovinskega dogajanja v jadranskem prostoru v tem in drugih obdobjih, kakor pa ga poznamo danes. F e r d o G e s t r i n V e s e l i n K o s t i ć , Kulturne veze između jugoslovenskih zemalja i Engle­ ske do 1700 godine. Srpska akademija nauka i umetnosti, odelenje jezika i knji­ ževnosti, knjiga 22, Beograd 1972, 565 strani. Obširna knjiga Veselina Koštica, profesorja angleške književnosti na Filološki fakulteti v Beogradu, želi podati celovito sliko kulturnih stikov med Anglijo in ju­ goslovanskimi pokrajinami od najstarejših dob pa do konca XVII. stoletja. Avtor pri tem razume kulturne stike v najširšem možnem smislu besede: to niso le p r o ­ blemi, ki pridejo do izraza v bolj ali manj pomembnih l iterarnih delih kot so gle­ dališke igre, potopisi ter sodobna zgodovinska in geografska dela. Sem spadajo tudi biografije dubrovniških trgovcev, ki so živeli v Londonu, dejavnost posamezni­ kov, ki so se zaradi simpatiziranja z reformacijo zatekli v Anglijo, kulturne do­ brine kot so knjige, umetniški predmeti in celo kovanci, ki so najbolj pogosto na nerazjašnjen način prišli iz ene dežele v drugo. In končno zelo zanimivi prvi angle­ ški poskusi, da se seznanijo s srbo-hrvaščino, in prvi Jugoslovani, za katere je iz­ pričano, da so znali angleški. Ta zelo pestra in v marsičem heterogena slika je polna zanimivih podrobnosti. Zaradi tega je nemogoče zajeti v recenziji vse v knjigi zbrano gradivo. Pač pa mo­ remo izluščiti tiste temeljne smernice, ki so pr imarno vodile avtorja pri njegovem znanstvenem raziskovanju. Osrednje obdobje, obdelano v Kostičevi knjigi, je pravzaprav nekako od srede XVI. stoletja pa do 1700. Srednjemu veku posveča avtor znatno manj pozornosti. Srednjeveški stiki so prikazani prvenstveno v razmeroma kratkem poglavju, ne­ kateri zanimivi problemi iz tega obdobja (povratek Riharda Levjesrčnega iz P a ­ lestine preko naših krajev, legenda o ustanovitvi prvotne katedrale v Dubrovniku) pa se javljajo šele v kasnejših delih knjige. Problemska področja, pri katerih je avtor vložil veliko napora, da zbere novo gradivo, pa so zlasti tri . Predvsem so tu Dubrovničani in Dalmatinci, ki so v XVI in XVII. stoletju živeli v Angliji. Med njimi je bilo več uspešnih trgovcev, ob koncu XVI. stoletja pa se je v Angliji mudil tudi matematik Dubrovničan Marin Getaldič. Kul turno­ zgodovinsko pa sta nedvomno najpomembnejša dva verska emigranta, ki sta se zatekla v Anglijo zaradi svojega simpatiziranja z reformacijo, Ivan Franjo Bjun- dovič ter Markantun de Dominis. O obeh je bilo že doslej pisanega, tako v Angliji kot pri nas. Profesor Kostić dopolnjuje njuno biografijo z novimi podatki, novo gradivo, predvsem korepondenco Bjundoviča in Dominisa, pa objavlja kot dodatek k svoji knjigi. Bjundovič, po rodu s Hvara, je delal najprej v beneški diplomatski službi. P o ­ vezal se je s Paolom Sarpijem in njegovim krogom kot tudi z angleškim ambasa­ dorjem v Benetkah, kateremu je dajal zaupna poročila. Leta 1609 se je umaknil v Anglijo, kjer mu je Jakob I. ponovno zaupal pomembne diplomatske naloge. Na­ pisal je t r i romane v italijanščini (Eromena, La donzella desterrada, Il Coralbo), sodobniki pa so visoko cenili njegovo zgodovinsko delo L'Istoria delle guerre civili D'Inghilterra. Markantun de Dominis je bil leta 1596 škof v Senju (Šenoa ga omenja v svo­ jem romanu Čuvaj se senjske ruke) in leta 1602 nadškof v Splitu. Prišel je v spor z Rimom, zato se je zatekel v Anglijo, kjer je bil sprejet z najvišjimi častmi. Tu je objavil knjigo De republica ecclesiastica, ki je vzbudila veliko pozornosti po celi Evropi. Ko pa se je spri tudi z Angleži, se je dal zvabiti v Rim, kjer je umrl v ječi. Dominisove spletke v Angliji je uporabil znani angleški dramatik Thomas Middle- ton kot osnovo za svojo igro A Game at Chess (1624). Drugo osrednje področje v Kostičevi knjigi so boji Srbov s Turki, še posebej pa bitka na Kosovem polju. O turških vojnah na Balkanu so pisali številni angle­ ški zgodovinarji XVII. stoletja, vesti o njih pa so se širile v Angliji tudi s pomoč- 350 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 jo tiskanih lističev (broadsides, fliegende Blätter), predhodnikov današnjih časo­ pisov. Thomas Goffe (Gough) je za svojo tragedijo The Courageous Turke, ki je bila prvič igrana v Oxfordu leta 1619, vzel snov iz kosovske bitke. Tretje centralno področje v Kostičevi knjigi so angleški potopisi. Večina ob­ ravnavanih del poroča o potovanjih ob dalmatinski obali ali pa skozi osrednjo Bosno in Srbijo v Carigrad. Profesor Kostič skuša na temelju teh prikazov rekon­ struirati materialno in socialno stanje srbskega prebivalstva pod Turki, kot so ga videli Angleži, ki so se seznanili s temi kraji. Glavna zasluga Kostićeve knjige je, da je avtor zbral zelo obširno literaturo, ki je že bila doslej objavljena o najstarejših kulturnih stikih med našimi pokra­ jinami in Anglijo. K temu je dodal mnogo novega materiala, ki ga je odkril v raz­ nih arhivih in knjižnicah v Jugoslaviji, Italiji in Angliji. Pr i spornih problemih, kot na primer pri mestu v Shakespearovi Iliriji (The Twelfth Night), ki so ga znanstveniki že doslej skušali razrešiti na razne načine, tako da so predlagali, da je tu mišljen bodisi Zadar ali Split ali Dubrovnik, poda Kostič dober pregled dose­ danjih študij in interpretacij, vendar se pri tem ne opredeljuje za kater O' izmed navedenih razlag, pač pa domneva, da je Shakespeare črpal vesti o Iliriji poleg li­ terarnih virov eventuelno le še od naših ljudi, ki so takrat živeli v Londonu. Pr i tem zbere avtor mnogo dragocenega gradiva o rabi imena Ilirija v takratni angle­ ški literaturi, kar bi lahko služilo kot izhodišče za nadaljne študije rabe tega ime­ na v starejši l iteraturi. ' Največja hiba Kostićeve knjige pa je ta, da se kljub naslovu, ki napoveduje študijo o stikih vseh jugoslovanskih ozemelj z Anglijo, omeji le na stike Dalmacije in Srbije ter deloma še Bosne z Anglijo. Ostali deli Jugoslavije so zelo slabo za­ stopani ali pa sploh ne. To velja tudi za obravnavo slovensko-angleških kulturnih stikov v navedenem obdobju. Obširneje govori le o obisku Walterja Popa v Idriji leta 1664. Omenja tudi potovanje Edwarda Browna po Sloveniji. Pr i problemih kot so Hermannus de Carinthia — avtor dosledno uporablja naziv Hermannus Dalmata — ter potovanje Riharda Levjesrčnega preko našega ozemlja, ima slovenska pro­ blematika v Kostičevi knjigi zelo podrejeno vlogo. V resnici pa so slovensko-angleški kulturni stiki v starejši dobi tako mnogo­ vrstni in številni, da je resnična škoda za knjigo, da jim avtor ni posvečal pozor­ nosti. Ti stiki segajo v najstarejšo zgodovino Slovencev (Alkuin). Slovensko ozem­ lje je ponovno prisotno v delih srednjeveških angleških enciklopedistov in k r o - nikov (Bartholomaeus Anglicus), pa tudi v delih poznejših angleških potopiscev. V XVII. stoletju so nedvomno zelo pomembni stiki Valvasorja z angleško Royal Society. Profesor Kostič navaja med prvimi primerki angleških knjig, ki so prišle k nam, Bedov komentar k Lukovenu evengeliju, ki je izpričan v Dubrovniku v XVI. stoletju. V Sloveniji je Beda kontinuirano prisoten od srednjega veka dalje, n a j ­ prej v številnih rokopisih, ki so jih hranile srednjeveške knjižnice v Sloveniji, nato v inkunabulah. Valvasor je imel v svoji knjižnici znamenito Bedovo knjigo Historia ecclesiastica gentis Anglorum. ž e v srednjem veku so bili v Sloveniji znani tudi drugi angleški avtorji (Anselm of Canterbury). Ob ustanovitvi Žičkega samostana pri Konjicah je prišel v Slovenijo latinski rokopis (prevod psalmov), ki je nastal v Angliji v XII. stoletju na področju Yorka. Rokopis sedaj hrani du­ najska Nacionalka. Pa tudi slovenske knjige so že zgodaj prišle v Anglijo, kot to pričajo nekateri protestantski tiski, shranjeni v angleških knjižnicah. Res je, da je v Sloveniji razmeroma malo znanstvene literature, ki bi obrav­ navala poedine probleme iz zgodovine angleško-slovenskih kulturnih stikov. Kljub temu pa nekaj takšne l iterature vendarle obstoji. Kostičeva knjiga nam lahko služi za opozorilo, da bi tudi mi morali več storiti pri proučevanju tega pomemb­ nega problemskega področja. J a n e z S t a n o n i k J a n Š o l t a , Abriss der sorbischen Geschichte. Bautzen 1976, 270 strani + slik. priloge. Knjiga J. Softe sodi med tista dela, ki skušajo na strokoven ter istočasno po­ pularen način približati preteklost svojega naroda širšemu krogu čitalcev. To je vzrok, da avtor v knjigi opušča nadrobno navajanje kritičnega aparata ter zahtev­ nejšega bralca usmerja na obsežno kolektivno delo Geschichte der Sorben (o zvez­ ku 3 te zbirke je poročal Zgodovinski časopis 1977, zv. 1/2). ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 351 Za Slovenca je knjiga zanimiva ne le radi prikaza zdajšnjega položaja luzisko- srbske manjšine v Demokratični republiki Nemčiji, ampak tudi radi preteklosti tega najmanjšega slovanskega naroda (tudi na prostoru, ki ga je prekrila germani­ zacija). Med opozorili knjige je tudi poudarek, da so na danes germamziramn po­ dročjih ostajali lužiškosrbski (slovanski) otoki še dolgo potem, ko so ta področja izgubila svoj slovanski značaj. Sorta poudarja, da so bili tu, kot na strnjenem lu- žiškosrbskem prostoru (podobno kot na Slovenskem), višji socialni sloji (vključno z meščanstvom) nemški, medtem ko je bilo podeželje večinsko slovansko. V n a ­ daljnjem razvoju se je slovanski naselitveni prostor na vzhodni nemški narodni meji zožil vsega na dve obmejni marki, na Zgornjo in Spodnjo Lužico, ki sta v za­ četku pripadali češki kroni ter se šele kasneje s prehodom v pruske in saške roke od nje odcepili. Ponovne teritorialne spremembe so nato nastopile se med napoleon­ skimi vojnami (oziroma po njih). Nekdanja pripadnost Zgornje in Spodnje Lužice češki kroni je bila nedvomno vzrok, da se je po letu 1918 češkoslovaška prizade­ vala vključiti v svoj državni prostor tudi območje Lužiskih Srbov; po zmagi nad nacizmom so Čehi to svojo zahtevo ponovili. _ .. Tako kot na Slovenskem, so bili tudi v Lužicah pobudniki reformacije t a m ­ kajšnji stanovi. To je po Sorti tudi vzrok, da je po zmagi reformacije lužiškosrbski jezik ostal jezik bogoslužja. Značilno je dejstvo, da je bil ze leta 1548 pripravljen prevod dela Lutrove biblije (novi testament) v jezik Lužiskih Srbov, ali drugače povedano: šlo je za prvi njen prevod v kak drugi jezik. Pac pa je bilo proti koncu 17. stoletja opaziti na Pruskem prizadevanje po germanizaciji LuziskihbrDov, de j­ stvo, ki je kasneje vplivalo tudi na protisrbsko meščansko nacionalistično politiko vse tja v 19. stoletje. Poleg tega je bilo proti koncu 18. stoletja opaziti germaniza- ciiske procese v šoli in v cerkvi tudi na tistem delu Lužic, ki je pripadal baski. 19. stoletje pomeni tudi za Lužice čas okrepljenega nemškega nacionalizma. Tako se že v prvi polovici preteklega stoletja pojavljajo težnje po germanizaciji tamkajšnjega slovanskega življa. P o drugi strani pa je bilo prav tedaj opaziti ži­ vahno kul turno dejavnost Lužiskih Srbov (leta 1847 je bila na primer ustanov­ ljena Mačića Serbska, tedaj osrednja lužiškosrbska kulturna ustanova; leta 1848 je bilo opaziti samostojen lužiškosrbski nastop). Šoita opozarja, da je bila protipoljska politika sedemdesetih let na Pruskem usodna tudi za Lužiške Srbe, saj so bile sedaj opravljene tiste jezikovne pravice, ki so jih ti uživali v šoli in v cerkvi. Značilno je, da pričenjajo sedaj učitelji dobi­ vati za svoje »germanizacijske uspehe« posebne nagrade. Leta 1873 so na Saškem sprejeli celo zakon, po katerem je nemščina postala izključen jezik pouka celo na tistih šolah, na katerih je bil delež nemških otrok zdaleč pod pet odstotkov in to ne glede na to, ali srbski otroci znajo ali ne znajo nemški. Poleg tega je tudi zna­ čilno, da najdemo v tem času protisrbske ter protislovanske nastope tudi v takra t­ ni nemški politični publicistiki. Ob tem sorta poudarja, da je bila protisrbska po­ litika tudi v prihodnje tesno povezana s protipoljsko politiko takratnega nemškega rajha. Tako se je sedaj geslu o »poljski nevarnosti« pridružilo se geslo o »vendski« (lužiškosrbski) nevarnosti. O odnosu oblasti do te slovanske manjšine priča na primer že dejstvo, da so v Spodnji Lužici policijske oblasti registrirale celo petje lužiškosrbskih pesmi, ki so j ih prepevali študentje. Šoita poudarja, da je bilo »iz- brisanje Lužiskih Srbov kot slovanske narodnosti« dogovorjeno »ze dolgo« pred tem. Dalje poudarja, da je narodno tlačenje tega slovanskega naroda doseglo svoj v rh prav v letih pred prvo svetovno vojno. Ne glede na t o so Lužiški Srbi prav v tem času (leta 1912) uspeli ustanoviti svojo osrednjo organizacijo, imenovano Domowina (gre za organizacijo, ki v spre­ menjenih družbenih odnosih in razmerah deluje še danes). Ob koncu prve sve­ tovne vojne je 13. novembra 1918 sledila ustanovitev posebnega Luziskosrbskega (Vendskega) narodnega sveta, v okviru katerega so Lužiški Srbi zahtevah agrarno reformo, narodnostno enakopravnost ter teritorialno avtonomijo. Prihodnje leto je bilo opaziti še druge zamisli kot lužiškosrbsko državo v okviru nemške repub­ like, samostojnost ali pa priključitev ČSR. Novembra 1919 je bila nato ustanovljena Lužiška ljudska stranka kot politično zastopstvo manjšine. Kot vemo, so tudi v času weimarske Nemčine ostale narodnostne težnje Luži­ skih Srbov neizpolnjene. Še zlasti se je okrepila protimanjšinska politika nemške države po Hitlerjevem nastopu. Za nas je iz tega časa še posebej zanimivo opozo­ rilo, po katerem je prišlo radi nacistične protisrbske politike do širokega protest­ nega gibanja na Češkoslovaškem, njegov organizator pa je bilo tamkajšnje Dru­ štvo prijateljev Lužice, ki je imelo »oporišča« po vsej državi. Društvo je s sestr­ skimi organizacijami v Varšavi, Poznanju, Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in v P a ­ rizu tudi izdalo poseben oklic namenjen »rešitvi kulture luziskosrbskega naroda«. 352 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Val protestnih zborovanj je po Šolti segal preko Češkoslovaške meje na Poljsko, v Jugoslavijo, Francijo ter v druge dežele. Posebno mesto ima v Šoltovi knjigi prikaz povojnega razvoja lužiškosfbskega naroda in njegovega mesta v Nemški demokratični republiki. Za čas takoj po kon­ cu vojne ni značilna le obnova lužiškosrbskega narodnostnega gibanja, ampak tudi njegova vključitev v napredne tovoke novonastajajoče družbe, iz katere je v nekaj letih izšla Nemška demokratična republika. Opozarja tudi, da so v tem času našla prizadevanja po priključitvi Lužic ČSR oporo med lužiškosrbskimi konservativci, vendar pa ta poskus češkoslovaških krogov ni prodrl. Nadalje bi iz problematike, ki jo ta del knjige zajema, omenili genezo tistih pogledov na lužiškosrbsko vpraša­ nje, ki so našli svojo današnjo podobo v vrsti pravnih aktov, ki omogočajo Luži- škim Srbom narodno enakopravnost z večinskim nemškim življenjem (prvi tak akt je sprejel saški deželni zbor že 23. marca 1948). Poleg tega naj še omenimo, da v zaključnem delu knjige šoita govori o vprašanju takoimenovane nemške sociali­ stične nacije in o mestu Lužiških Srbov v njej. T o n e Z o r n K a r l D i n k l a g e , Geschichte der Kärntner Arbeiterschaft. Klagenfurt 1976, 392 strani. Delo o zgodovini koroškega delavstva predstavlja nadaljevanje dosedanjega avtorjevega proučevanja koroške gospodarske in socialne zgodovine. S tega po­ dročja je namreč že objavil (sam ali s sodelavci) dve podobni knjigi: Kärntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zu Gegenwart, 1951 ter Geschichte der Kärntner Landwirtschaft, 1966. Po Dinklagejevih besedah zadnja knjiga predstav­ lja zaključni zvezek te historične »trilogije«. Obdelano tematiko pojmuje Dinklage dokaj široko, saj sega njegovo opisova­ nje koroškega delavstva vse tja v antiko. Seveda pa je iz razumljivih vzrokov po­ udarek zadnje knjige predvsem na drugi polovici preteklega stoletja (vse tja do razpada monarhije ter deloma še preko). Žal pa je ostalo v knjigi marsikaj nedo­ rečenega ter na ravni splošnega opisa, tako da mestoma le težko najdemo poglob- lja zaključni zvezek te historične »trilogije«. Nas gotovo utegne zanimati, kaj pove Dinklagejeva knjiga o delavskem giba­ nju na slovenskem etničnem področju Koroške ter na njegovem obrobju. Tako na primer izvemo o ustanovitvi delavskega podpornega društva v Borovljah marca 1873. Ob ustanovitvi tega društva je bilo značilno, da so slovenskim delavcem pre­ vajali besede navzočih govornikov. Videti pa je, da že v sedemdesetih letih naj­ demo tudi v socialnodemokratskem tisku trditve o stoletnem sožitju obeh narod­ nosti na Koroškem, nemške in slovenske, trditve, ki so v času razpada habsburške monarhije dokončno zašle v »zakladnico« pogledov nemškega nacionalizma na slo­ vensko vprašanje ter kot take obstojajo še danes. Dalje izvemo, da je imelo leta 1892 boroveljsko delavsko društvo Rosenthal 81 članov, medtem ko je imelo po­ dobno društvo v Velikovcu dva člana več. Videti je dalje, da so se na zborovanjih socialnodemokratske stranke posluževali slovenskega jezika tudi drugod, ne le v Borovljah (na primer v Beljaku leta 1899). Nadalje najdemo v Dinklagejevi knjigi vrsto podatkov o delavskem gibanju na tistem delu Koroške, ki je po prvi vojni pripadlo Jugoslaviji (Prevalje!). Dinklage opozarja, da ob prelomu stoletja najdemo pri socialnih demokratih misel o izdajanju slovenskega tiska, vendar — kar je za Koroško še posebej zna­ čilno — v narečni obliki, češ, da na južnem Koroškem slovenski demokratični tisk »težko ali pa sploh ne razumejo«. Prizadevanju po uveljavitvi slovenskega pisme­ nega jezika je leta 1903 koroški socialnodemokratski tisk na primer pripisal težnjo po motenju »dobrega sporazumevanja« ter »zasnovanje narodnega prepira« v de­ želi. S šovinizmom je socialnodemokratski tisk tudi označil poskus uveljavitve pismene slovenščine na sodišču. Iz Dinklagejeve knjige je videti, da se je socialno­ demokratski tisk ob tem vprašanju postavil na stran koroškega nemškega naciona­ lizma. V tem okviru najdemo trditev, da je »novoslovenski jezik Slovencem ne­ poznan«, samo nastopanje v pismeni slovenščini pa po tej trditvi pomeni »motenje narodnega miru v deželi«. — Na tako stališče koroške socialne demokracije je ne­ dvomno vplivalo dejstvo, da so prihajala podobna jezikovna prizadevanja s strani slovenskega klerikalnega tabora (konkretno dr. J. Brejca). In vsaj še dva drobca moremo razbrati iz Dinklagejeve knjige. Prvi je naspro"- tovanje slovenskemu klerikalnemu taboru ter njegovim narodnostnim zahtevam, po drugi strani pa zagovarjanje teze o »enotni« Koroški tudi na strani takratne ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 353 avstrijske delavske stranke. Gre za tezo, s katero se je koroška socialna demokra­ cija (čeprav iz drugačnih idejnih in tudi siceršnjih izhodišč) objektivno priklju­ čevala nekaterim pogledom koroškega meščanskega tabora na slovensko vprašanje v deželi. T o n e Z o r n R a d o m i r L u ž a , Österreich und die grossdeutsche Idee in der NS-Zeit. Wien—Köln—Graz 1977, 368 strani. Prevod ameriške knjige o Avstriji in velikonemški ideji za nacizma pomeni enega bistvenih prispevkov k problematiki znanega anšlusa pred štiridesetimi leti in njegovih posledic. Avtor sam pravi, da je skušal s knjigo dati prispevek k zgo­ dovini odnosov med Avstrijo in Nemčijo v obdobju po izvršenem anšlusu. Vpra­ šanja, ki se jih dotika, so v grobem prikaz avstrijskega priključitvenega gibanja, tamkajšnji nacizem, vprašanja avstrijske »nacionalne« (velikonemške) opozicije (še zlasti pred letom 1938), osrednja vprašanja, ki jih Luža obdeluje pa so: vklju­ čevanje Avstrije v tretji rajh (skupaj s posledicami), nacistična strankina pre­ vlada na območju nekdanje Avstrije, pa tudi prikaz nekaterih aspektov nacistične politike in režima na območju takratne Ostmarke. Odlika Lužovega dela ni le široko zajeta dokumentacija, ampak tudi prevred­ notenje vrste sicer znanih dejstev, ki najdejo v njegovi knjigi večkrat nove ali pa jasnejše osvetlitve. Ko Luža razpravlja o avstrijskem nacizmu, opozarja, da naj­ demo v stranki avstrijskih nacistov tja do leta 1938 ob rajhovskem vplivu tudi domačo, lokalno vkoreninjenost. Za nas bo še posebej zanimivo, kaj pravi avtor o Koroški, o kateri beremo, da je bila »reven, toda zelo discipliniran . . . nacistični gau«. Izvemo tudi, da je imel poznejši koroški gaulajter dr. Friedrich Rainer, pred letom 1938 eden vodilnih avstrijskih nacistov, v tem času močno podporo Nem­ škega telovadnega društva (Deutscher Turnverein), organizacije, ki je bila v tri­ desetih letih pod močnim vplivom nacizma. Po literaturi je v knjigo povzet po­ datek, da je bila NSDAP na Koroškem v tistih letih v ozkih in rednih stikih z raj- hovsko SS in SD, pa tudi to, da je že leta 1934 prevzel eden vodilnih SS-ovcev in poznejši vojni zločinec R. Heydrich takoimenovano »posebno službo« koroškega deželnega nacističnega vodstva. Po v knjigi objavljenih podatkih je štela nacistična stranka na Koroškem leta 1942 250 krajevnih skupin s 44.992 člani, medtem ko je po koncu vojne (november 1947) znašalo število nekdanjih »registriranih« nacistov 43.818 (od tega 3595 »obteženih« ter 40.223 »manj obteženih«) ali 9,1 % vsega ko­ roškega prebivalstva. Ko Luža razpravlja o nacističnem sistemu na območju dotedanje Avstrije, omenja tudi politiko rjavega režima do manjšin (narodnosti) na ozemlju Ost- marke. Ob židovskem vprašanju ter njegovem »reševanju« kratko omenja tudi koroško, gradišćansko in češko vprašanje ter odnosa nacistov do vseh treh slovan­ skih manjšin. Pri tem opozarja, da je bila narodnostna politika nemške države do posamezne manjšine v konkretnih primerih neposredno pogojena z odnosom nem­ škega rajha z matično državo prizadete manjšine (v našem primeru Jugoslavije). Videti je tudi, da so vojaški uspehi leta 1940 pogojih Hitlerjev tajni ukaz o uni­ čenju dunajskega češtva z asimilacijo, izselitvijo ter »izbrisaniem«, kar vse naj bi se zgodilo po zmagovito končam vojni. Tja do začetka leta 1942 je bilo tudi uni­ čeno kulturno življenje češke manjšine ter 4. maja 1942 razpuščen češki manjšinski svet na Dunaju. Znan je dalje podatek, da se je dunajski gaulajter B. v. Schirach leta 1942 ukvarjal z mislijo o izselitvi dunajskih Čehov. Vsekakor pa so nacisti (v primerjavi s Čehi in gradiščanskimi Hrvati) najbolj udarili po koroških (ter ostalih) Slovencih. Za območje okupiranega dela Slovenije (Gorenjska in Štajerska) Luža pravi, da so predlogi o usodi Slovencev, ki so jih v dneh napada na Jugoslavijo pripravili štajerski in koroški nacisti celo presegli Hitlerjeve namere. Za koroške Slovence pa pravi, da so bile nacistične namere z njimi v začetku »nekaj manj brezobzirne« (opomba se je očitno nanašala na sta­ nje pred napadom na Jugoslavijo). Značilna pa je ugotovitev, da so imeli avstrijski nacisti pri svojem protislovenskem nastopanju »skoro popolno Hitlerjevo opolno- močje«. Za problematiko ljudskih štetij na območju današnje Avstrije velja opo­ zoriti na podatek, dà so (podobno kot na Koroškem) nacisti leta 1939 našteli na Dunaju več meščanov češkega jezika, kot pa Avstrijci pet let pred tem, čeprav tudi ugotovljeno število ni dajalo prave jezikovne podobe takratnega Dunaja. Še zlasti pa more Lužova knjiga služiti pri študiju vključevanja Avstrije v tretji rajh ter za vprašanja, ki so se pri tem pojavljala. Tu se avtor posebej dotika 354 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 dejavnosti takratnega državnega komisarja ter Hitlerjevega pooblaščenca za do­ končno vključitev Avstrije v širši državni sistem J. Biirckla, njegovih prijemov in posledic. Kot je znano, je Bürckel z brezobzirno politiko v najkrajšem času izvedel »izenačitev« Avstrije z ostalim rajhom. »Izenačevanje« je šlo celo tako daleč, da so v njegovem okviru kmalu odpravili označevanje Avstrije z njenim dotedanjim imenom ter ga nadomestili z Vzhodno marko (Ostmark). Ob tem Luža opozarja na trenja med posameznimi nacističnimi veljaki ter na odmevnost t e h ukrepov pri avstrijskem prebivalstvu. Posebno mesto je v knjigi namenjeno uveljavljanju nove upravne razdelitve na območju Ostmarke. Ob vsem tem Luža (med drugim) ugo­ tavlja, da je Hitlerjeva velikonemška usmeritev ravnala z Avstrijo kot s provinco drugega ranga. Ko govori o politični usmeritvi Avstrijcev po marcu 1938, ugotavlja, da je (kljub vsemu) stala v letih 1938—1942 večina Avstrijcev za Hitlerjem in nje­ govo politiko, da pa se je pričel po tem času njihov odnos do Nemčije in nacizma lomiti. — Ob koncu Luža na kratko omenja tudi vprašanje povojne denacifikacijte v Avstriji. T o n e Z o r n S. R e i s p , R. T r a v e n , A. V i d o v i č - M i k l a v č i č , Š. Z a d n i k , Bi­ bliografija člankov o delavskem gibanju na Slovenskem 1917—1941. Zv. 1: 1917. Ljubljana, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1974. 100 strani. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je že leta 1974 izdal 1. zve­ zek »Bibliografije člankov o delavskem gibanju na Slovenskem v slovenskih čas­ nikih in časopisih od 1. januarja 1917 do 26. marca 1941«, ki obsega leto 1917. I n ­ štitut se namreč zaveda, da mora poleg raziskovalnega dela opravljati tudi širše dokumentacijske naloge, ki j im posameznik ni kos. Omenjena bibliografija upo­ števa poleg člankov o delavskem gibanju tudi druge članke, ki so zanimivi za zgo­ dovino Slovencev v obdobju 1917—1941, kar je pomembno še zlasti zato, ker je arhivskega gradiva, posebej gradiva za zgodovino slovenskih političnih strank, raz­ meroma malo. V uvodu je poudarjeno, da bodo poleg člankov, ki posegajo v poli­ tično dejavnost delavcev, upoštevani tudi članki, ki obravnavajo sindikalno, izobra­ ževalno, kulturno in športno dejavnost delavcev v organizacijah komunistične, so- cialnodemokratske, krščanskosocialne in narodnosocialistične smeri in tudi narod- noobrambno in ljudskofrontno gibanje. Zajeti so tudi kongresi, občni zbori, p r o ­ grami in resolucije posameznih meščanskih strank. Tako je bibliografija zastavljena širše kot bi mogli sklepati iz njenega naslova. Posebej naj omenim, da pričujoča bibliografija prinaša članke, medtem ko smo pred leti že dobili tudi bibliografijo samostojnih tiskov s področja delavskega gi­ banja. 1962 so namreč Prispevki za zgodovino delavskega gibanja objavili Mundovo Bibliografijo delavskega socialističnega tiska na Slovenskem od 1868 do 11. aprila 1920, leta 1969 pa je Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v posebni publikaciji izdal Mundovo Bibliografijo slovenskega marksističnega tiska — 11. april 1920 — 26. marec 1941 (knjige, brošure in časopisje). Z izpolnitvijo zastavljenega programa bibliografije člankov 1917—1941 bomo dobili še popolnejšo sliko našega delavskega gibanja. Prvi zvezek bibliografije člankov o delavskem gibanju je urejen po strokovnih skupinah, kot j ih je narekovala vsebina člankov iz leta 1917, za prihodnja leta pa se bodo gotovo pojavile še druge skupine. Dodano je kazalo avtorjev, ki zajema pisce člankov, prevajalce in prireditelje ter predmetno imensko kazalo oseb in kra­ jev. V celoti obsega delo 803 bibliografske enote. Avtorice so morale pregledati celo vrsto časnikov in časopisov, izmed številnih člankov so morale znati pravilno iz­ brati in evidentirati ter z bibliografsko opombo naznačiti vsebino članka, vse to pa ni enostavno delo, saj zahteva tudi poznavanje obdobja in problematike. Prepr i­ čana sem, da bo s to bibliografijo potem, ko bo delo v celoti opravljeno, marsikomu prihranjeno mnogo dragocenega časa in iskanja po časopisih. Želeti je le, da bi se delo tudi res nadaljevalo tako uspešno kot se je pričelo. O l g a J a n š a - Z o r n Vodnik po partizanskih poteh. Založba Borec, Ljubljana 1978, 659 strani. V počastitev 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije je založba Borec izdala dolgo pričakovano in prepotrebno publikacijo Vodnik po partizanskih poteh. Iniciativo za izdajo tako pomembne edicije je dal republiški odbor zveze ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 355 združenj borcev NOV Slovenije, nalogo pa sta realizirala muzej ljudske revolucije Slovenije in zavod SRS za šolstvo, ki je še posebej hotel dati pedagoškim delavcem koristno publikacijo, ki so jo šole že nekaj let zelo pogrešale. ž e uvodoma moramo poudariti, da gre za edinstveno delo te vrste pri nas, zato je uredniški odbor moral orati ledino pri izdaji omenjene knjige. Pr i pisanju je sodelovalo 28 avtorjev, od univerzitetnih profesorjev in drugih zgodovinarjev pa vse do delavcev, ki so sodelovali v ljudski revoluciji. Uredniški odbor je imel ve­ liko in težko nalogo, saj je moral gradivo usklajevati, povedati pa moramo, da je to nalogo zelo dobro opravil. Trajalo je sedem polnih let, preden je bilo gradivo zbrano, urejeno in predstavljeno javnosti. Pripravljanje gradiva je zahtevalo veliko terenskega dela, nato pa je bilo treba vsak podatek primerjati z arhivskim gra­ divom, pri čemer sta bila potrebna velika natančnost in podrobno proučevanje. V knjigi se dejansko zrcali celotna revolucija slovenskega ljudstva, predvojni revolucionarni dogodki so opisani le toliko, kolikor so bili izhodišča na narodno­ osvobodilni boj. Vodnik vsebuje tako vse pomembnejše podatke iz ljudske revolu­ cije na Slovenskem (o ustanovitvi partizanskih enot, delu ljudske oblasti, spopadih, partizanskih tiskarnah, bolnicah, zločinih okupatorja, kurirskih javkah, narodnih herojih ipd.). Zaradi praktične uporabe obravnava delo dogodke po pokrajinah in občinah, v občinah pa si sledijo po abecednem zaporedju vasi in naselja in ulice. Izjema je mesto Ljubljana (mesto heroj), ki je obravnavana na prvem mestu. Knjiga ima vsekakor velik praktičen pomen, Z njo bodo zelo zadovoljni še po­ sebej učitelji razrednega in predmetnega pouka. Pr i razrednem pouku jim bo r a ­ bila kot pripomoček pri poučevanju predmeta spoznavanje narave in družbe, v viš­ jih razredih osnovne šole in v srednjih šolah pa bo koristen pripomoček pri pro­ učevanju zgodovine (skupinski pouk, zgodovinski krožki), zlasti pa bo nepogrešljiv pri načrtovanju strokovnih ekskurzij v kraje, znane iz ljudske revolucije. Ne­ dvomno bo Vodnik dragocen pripomoček turističnim agencijam, sindikalnim po­ družnicam, organizacijam zveze socialistične mladine Slovenije in celo urbanistom, da bodo pri oblikovanju urbanističnih naselij znali planirati in ohraniti zgodovin­ ske pomnike iz ljudske revolucije, krajevnim skupnostim, po njem pa bodo prav gotovo segali tudi borci, ki so bili neposredni udeleženci ljudske revolucije. S tem smo Slovenci dobili tudi prvi seznam vseh spomenikov in spominskih plošč iz ljudske revolucije. Tako je bilo opravljeno veliko in neprecenljivo delo. V knjigi so nakazani tudi dogodki, ki bi jih bilo treba še obeležiti s pomniki. Delu je priložen tudi zemljevid SR Slovenije, kar bo omogočilo bralcem lažjo orientacijo. Knjiga je bogato slikovno opremljena, saj vsebuje 150 fotografij, n a ­ vaja številne vire in literaturo, seznam kratic ter seznam krajev. Knjiga je tudi pomembno znanstveno delo in bo dragocen pripomoček raz­ iskovalcem tega časa, v njej so odkriti tudi nekateri novejši izsledki. Tudi zato za­ služi nedvomno vso pozornost. Slovensko zgodovinopisje je zopet obogateno z dra­ goceno publikacijo, hkrat i pa je to bogata oddolžitev ljudski revoluciji, saj je bilo v knjigo vloženega veliko truda in naporov. D r a g o N o v a k 356 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Ali ste že poravnali letošnjo članarino za Zgodovinsko društvo za Slo­ venijo in naročnino na »Zgodovinski časopis«? Storite to čimprej in olajšajte delo društvenemu odboru in upravi revije! Ali ste že izpopolnili svojo zbirko starejših letnikov »Zgodovinskega časopisa«? Potem ko je spomladi 1977 izšel ponatis prvega zvezka re­ vije z letnico 1947, je bil septembra 1978 ponatisnjen tudi 17. letnik »Zgodovinskega časopisa« za leto 1963. Oba ponatisa in večina ostalih letnikov revije so na voljo pri upravi revije, na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12. Podrobne infor­ macije o zalogi in cenah so objavljene v vsaki številki »Zgodovinskega časopisa«. * * Opozarjamo tudi na možnost prednaročila na ponatis vseh sedaj raz­ prodanih starejših letnikov revije. ZGODOVINSKI ČASOPIS "XXXII 1978, št. 3, s. 357—368 357 ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE V LETU 1977 Zbral M i l o š R y b â f Bibliografija, katalogi, priročniki BEZEK, Vanda: Analitični inventar fonda občine Izola : d. 1 : obdobje od 1775—1848. — Koper : Pokrajinski arhiv, 1977. — 149 str. ; 21 cm. — (Viri za zgodovino ; I, 1) BIBLIOGRAFIJA učiteljev in sodelav­ cev Univerze v Mariboru : za leta 1973—1975 / [redakcijo gradiva opra­ vil Stanislav Kosi] — Maribor : Uni­ verza, 1977. — 210 str. ; 24 cm. — (Bi­ bliografija UM ; 3). — Ovojni na­ slov. KATALOG rokopisov Narodne in uni­ verzitetne knjižnice v Ljubljani : Ms 400—699 / [priredil Branko Berčič]. — Ljubljana : NUK, 1977. — 111 str. ; 21cm. MAURI, Božena: Seznam zaselkov v SR Sloveniji ; (stanje 1. I. 1977). — Ljubljana : Zavod SR Slovenije za 321 str. ; 20 cm. — (Metodološko gra­ divo ; 1977, št. 21). VODNIK po župnijskih arhivih na ob­ močju SR Slovenije : 1. '— V Ljub­ ljani : Skupnost arhivov Slovenije, 1975 (tiskano 1977). — XII, 395 str. ; 23 cm. — (Vodniki ; 2). VODNIK po župnijskih arhivih na ob­ močju SR Slovenije : 2. — V Ljub­ ljani : Skupnost arhivov Slovenije* 1975 (tiskano 1977). — Str. 397—750 ; 23 cm. — (Vodniki ; 2), VUK, Marko: Goriški muzej : vodnik po zbirkah / [prevoda Stanko Muro- vec, Aleš Komavec]. — Nova Gori­ ca : Goriški muzej, 1977, — 30 str. : ilustr. ; 17 cm. Obča zgodovina, kulturna zgodovina COSTELLE, Daniel: Ujetniki / [pre­ vedla Alenka Moder-Saje]. — Ljub­ ljana : Borec, 1977. — 206 str., [16] str. pril. ; 19 cm. — Prevod dela:"Les prissonniers. DEVETNAJSTO stoletje : 1775—1905 : - - zV. 3 :četrt i in peti del, sklep / [pre­ vedel Janez Gradišnik]. — Ljublja­ na : Državna založba Slovenije, 1977. — XI, 583 str. ; 25 cm. — (Zgodovina človeštva ; 5). — Prevod dela: The Nineteenth century. HERM, Gerhard: Feničani : škrlatni imperij antike / [prevedla Polona Terčelj]. — V Ljubljani ': Cankarje­ va založba, 1977. — 270 str., [16] str. pril. : ilustr. ; 24 cm. — Prevod dela: Die Phönizier. KÏ-ZERBO, Joseph: Zgodovina Črne Afrike / [prevedla iz francoščine Marjeta Ciglenečki]. — Ljubljana : Borec, 1977. — 703 , str., XXXII str. pril. : ilustr. ; 25 cm.,— : Prevod dela: Histoire de l'Afrique Noire. OSIMSKI sporazumi / [odgovorni urednik Črtomir Kolenc]. — Koper : - Lipa, 1977. .— 515 str., [9] f. pril. ; 20 cm. - PETRIč, Ernest: Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin. — Mari­ bor : Obzorja, 1977. — 426 str. ; 21 cm. — (Sociološka in politološka knjižnica ; 7). PIEKALKIEWICZ, Janusz: Agenti, vo­ huni, vojaki : za kulisami druge sve­ tovne vojne / [prevedel Branko P e r - ko] . — V Ljubljani : Cankarjeva za­ ložba, 1977. — 297 str. ; 18 ćm. — (žepna knjiga). — Prevod dela: Spione, Agenten, Soldaten. RAZVOJ prometnih zvez v panonskem prostoru do 1918. leta = Razvoj pro­ metnih veza u panonskom prostoru do 1918 godine = Die Entwicklung des Verkehrswesens im- panonischen Raum bis 1918 = A közlekedesi osszekôttetések fejlódese Pannonia terségében 1918-IG / Mednarodni kulturnozgodovinski, simpozij Mo- dinci 1977 = Međunarodni kul turho- povijesni simpozij Modinci 197-7 = Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 1977 = Nem- zetközi kultürtörteneti Szimpozion Mogersdorf 1977 ; [gradivo zbrala in uredila Vanek Šiftar in J a n k o Kü­ ster] . — Maribor : Univerza, 1977.— . 271 str. : ilustr. ; 22 cm +.corr. — Be- . sedilo slov., srbohrv., nem; ali ma­ džarsko. RODE, Franc: Knjiga o verstvih. — - Celje : Mohorjeva družba, 1977. — 157 str. ; 20 cm. — Ovojni naslov: Živa verstva. STINGL, Miroslav: Za zakladi majev- skih mest / [prevedla Bilka Mate]. — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1977. — 243 str., [8] str. pril. ; 21 cm. — (Potopisi). 358 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 ŠTAJNER, Karlo: Sedem tisoč dni v Sibiriji / [prevedla Majda Jeglič]. — 2. izd. — Zagreb : Globus, 1977. — 470 str. — (Plava biblioteka). TREPPER, Leopold: Velika igra / [prevedel France Šušteršič]. — Ljubljana : Borec, 1977. — 487 str., [12] str. pril. : ilustr. ; 21 cm. — P r e ­ vod dela: L e grand jeu. — Podna­ slov na ovoju: Spomini vodje rde­ čega orkestra. VERA Cerkve : dokumenti cerkvenega učiteljstva / [zbril in prevedel] An­ ton Strle. — Celje : Mohorjeva druž­ ba, 1977. — 531 str. ; 20 cm. — (Teo­ loški priročniki ; 2). — Vsebuje do­ kumente cerkvenih zborov. VERSTVA sveta : enciklopedija ver­ stev v zgodovini človeštva / [izvir­ no izdajo so pripravili Charles J. A d a m s . . . et al. ; prevod Nuša Bula- tovič ; izvirno poglavje o religijah Južnih Slovanov Oleg Mandič ; u r e ­ dila Stanka Rendla] . — V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1977. — 466 str. : ilustr. ; 30 cm. — Prevod dela: Man and his Gods. ZGODOVINA v slikah : 9 : 950—1200. — Ljubljana : Državna založba Slo­ venije, 1977. — Stolp. 3857^312 : ilustr. ; 25 cm. ZGODOVINA v slikah : 10 : 1200—1454. — Ljubljana : Državna založba Slo­ venije, 1977. — Stolp. 4337—1794 ; 25 cm. ZGODOVINA v slikah : 11 : 1454—1600. — Ljubljana : Državna založba Slo­ venije, 1977. — Stolp. 4817—5274 ; 25 cm. ZGODOVINA v slikah : 12 : 1600—1714. — Ljubljana : Državna založba Slo­ venije, 1977. — Stolp. 5293—5758 ; 25 cm. Zemljepis, domoznanstvo GÖÖCK, Roland: Glavna mesta Evro­ pe / [prevedla Ljuba Budimirović]. — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1977. — 239 str. : ilustr. ; 30 cm. — Prevod dela: Die Hauptstädte Euro­ pas. GÖÖCK, Roland: Vsa čuda sveta : ve­ like znamenitosti sveta od piramid do vesoljskega vzletišča / [prevedel Boris Verbič]. — 5. izd. — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1977. — 250 str. : ilustr. ; 31 cm. — Prevod dela: Alle Wunder dieser Welt. NOVI svet / [prevedel Branko Gradiš­ nik, podpise k slikam prevedla Bre­ da Kontel] . — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1977. — 487 str. : ilustr. ; 27 cm. — (Odkritja in raziskovanja ; 2). — Prevod dela: The New World. OGLEJMO si svet : srednja Evropa in ZSSR / [redakcija Smilja A m o n . . . et al. ; ilustracije Jože C i u h a . . . et al. ; zemljevidi Costantino Ferenzi, Vincenzo Pasquero ; fotografije Agenzia Diamante, M i l a n o . . . et al.]. — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1977. — 232 str. : ilustr. ; 31 cm + snopič prilog (XVI f.). SKRIVNOSTNI celini / [prevedla Zdenka J e r m a n ] . — Ljubljana : Mla­ dinska knjiga, 1977. — 487 str. : ilustr. ; 27 cm. — (Odkritja in raz­ iskovanja ; 4). — Prevod dela: Afri­ ca and Asia, mapping two conti­ nents. Slovenija in Slovenci BORISOV, Peter : Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na Slovenskem = From war surgery to the beginnings of scientific surgery in Slovenia. — Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977. — 339 str., [1] f. pril. : ilustr. ; 24 cm. — (Dela : razred za medicin­ ske vede / Slovenska akademija zna­ nosti in umetnosti = Opera : Classis VI / Academia scientiarum et art ium Slovenica ; 1). KARDELJ, Edvard: Razvoj sloven­ skega narodnega vprašanja. — 4. izd. — Ljubljana : Državna založba Slo­ venije, 1977. — 496 str. ; 20 cm. KLOPČIČ, France: Kritično o sloven­ skem zgodovinopisju. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 518 str. ; 24 cm. LUKOVIĆ, Petko: Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni in do bosansko-hercegovskega vpraša­ nja v letih 1875—1878 = Die Stellung­ nahme der Slowenen zu dem Auf­ stand in der Herzegowina und in Bosnien und zu der Frage von Bos­ nien und Herzegowina in den Jahren von 1875 bis 1878 / [srbohrvatski ro­ kopis prevedel Janez Marolt] . — Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977. — 416 str. ; 25 cm. — (Dela: razred za zgo­ dovinske in družbene vede / Slo­ venska akademija znanosti in umet­ nosti = Opera : Classis I / Academia scientiarum et art ium Slovenica ; 19. Zgodovinski inštitut Milka Kosa = Inst i tutum historicum nominis Mil­ ko Kos ; 6). PRUNK, Janko: Pot krščanskih socia­ listov v Osvobodilno fronto sloven­ skega naroda. — V Ljubljani : Can­ karjeva založba, 1977. — 239 str. ; 21 cm. — ( M i s e l in čas). M. RYBAR: ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE 1977 359 RAJHMAN, Jože: Prva slovenska knji­ ga v luči teoloških, literarno-zgodo- vinskih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav. — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1977. — 175 str. ; 25 cm. STABÉJ, Jože: Kruh ubogih : kultur­ nozgodovinski in jezikovni začrt zgodovine krompirja na Slovenskem = Brot der Armen : Aufriss der kul­ turhistorischen und sprachlichen Kartoffelgeschichte in Slowenien. — Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977. — 94 str. : [1] si. ; 24 cm. — (Dela : razred za filološke in l i terarne vede / Sloven­ ska akademija znanosti in umetnosti = Opera : Classis II / Academia scientiarum et art ium Slovenica ; 33). ZEČEVIĆ, Momčilo: Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917—1921 : od majniške deklaracije do vidovdanske ustave / [prevedel Branko Avsenak]. — Maribor : Ob­ zorja, 1977. — 425 str. : ilustr. ;21 cm. — Prevod dela: Slovenska ljudska stranka i jugoslovensko ujedinjenje 1917—1921. Arheologija ARHEOLOGIJA v Ptuju : izbor najdb v zadnjih letih izkopavanj : Raz­ stavni paviljon Dušana Kvedra v Ptuju od 24. novembra do 31. de­ cembra 1977 / [ureditev in redakcija kataloga Nataša Belšak, Štefka Co- belj, Drago šuligoj ; likovna uredi­ tev Štefka Cobelj ; fotografije Ivo Ciani]. — V Ptuju : Pokrajinski m u ­ zej, [1977]. — 23 str. : ilustr. ; 22 cm. ARHEOLOŠKI vestnik = Acta archae- ologica : 27 : 1976. — Ljubljana : Slo­ venska akademija znanosti in umet­ nosti, 1977. — 625 str., C str. tab., [6] f. pril. : ilustr. ; 24 cm. ARHEOLOŠKI vestnik = Acta archae- ologica : 28 : 1977. — Ljubljana : Slo­ venska akademija znanosti in umet­ nosti, 1977. — 476 str., [12] f. pril., [46] str. pril. : ilustr. ; 24 cm. CURK, Iva: Poetovio I / [prevod av­ tor ; risba, vinjete Tone Bitenc]. — Ljubljana : Narodni muzej, 1976 (ti­ skano 1977). — 103 str., XXXII str. pril. ; 33 cm. — (Katalogi in mono­ grafije = Catalogi et monographiae ; 13). KELTSKE študije / [uredil Mitja Gu- štin ; risbe Darja Grosman in Ma­ rija Lubšina]. — Brežice : Posavski muzej, 1977. — 125 str., [2] str. pril. : ilustr. ; 28 cm. — (Posavski muzej Brežice ; 4). — Besedilo slovensko, angleško in nemško. KELTSKI novci v Sloveniji : razstava v Arkadah 1977 / [vodstvo Aleksan­ der Jeločnik ; strokovna priprava razstave in kataloga Peter Kos ; ob­ likovalec razstave in kataloga Bran­ ko Simčič ; fotografije Srečko Ha- bič]. — V Ljubljani : Narodni m u ­ zej, numizmatični kabinet, 1977. — [12] str. : ilustr. ; 21 cm. KNEZ, Tone: Keltske najdbe iz Nove­ ga mesta = Keltische Funde aus No­ vo mesto / [nemški prevod Tone Knez in Eckehart Schubert ; foto­ grafije Srečko Habič]. — Novo me­ sto : Dolenjski muzej, 1977. — [36] str. : ilustr. ; 21 X 22 cm. — Vzpored­ no besedilo slovensko in nemško. KOLŠEK, Vera: Vzhodni del antične nekropole v Šempetru / [prevod Adela Žgur ; risba, vinjete Tone Bi­ tenc] . — Ljubljana : Narodni muzej, 1976 [i. e. 1977]. — 48 str., 49 str. pril., [1] f. pril. ; 34 cm. — (Katalogi in monografije = Catalogi et monogra­ phiae ; 14. Šempeter ; 3). KOS, Peter: Keltski novci Slovenije = Keltische Münzen Sloweniens / [prevod Janko Golias ; fotografija Srečko Habič]. — Ljubljana : Na­ rodni muzej, 1977. — 156 str., 42 str. tabel ; 24 cm. — (Situla ; 18). PETRU, Peter : Neviodunum — Dr n o ­ vo pri Krškem. — V Mariboru : Ob­ zorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 80). PLESNIČAR-GEC, Ljudmila: Kerami­ ka emonskih nekropol / [prevajalec Franc Slivnik ; risbe Tanja Krasov- sky]. — Ljubljana : Mestni muzej ; Beograd : Association des sociétés archéologique de Yougoslavie, 1977. — 109 str. ; 28 cm + 12 prilog. — (Dissertationes et monographiae ; 20). VALIČ, Andrej : Arheološki spomeniki Gorenjske. — V Mariboru : Obzorja, 1977. — 26 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slo­ venije ; 76). Filozofija JANŽEKOVIČ, Janez: Misleci. — Ce­ lje : Mohorjeva družba, 1977. — 347 str. ; 21 cm.,— (Znanstvena knjižni­ ca. N. s. ; 9) (Izbrani spisi / Janez Janžekovič ; 3). KOS, Janko: Temelji filozofije : za gimnazije. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 327 str. ; 20 cm. RUSSELL, Bertrand: Modrost zahoda : zgodovinski pregled zahodne filozo­ fije v njenem družbenem in politic- 360 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 nem okviru / prevedel Boris Verbič. — 1. ponat. — Ljubljana : Mladinska knjiga ; Zagreb : Mladost ; Beograd : Vuk Karadzic, 1977. — 319 str. : ilustr. ; 28 cm. — Prevod dela: Wis­ dom of the West. VORLÄNDER, Karl: Zgodovina filozo­ fije : knj. 1 / poslovenil Primož Si- moniti. — Fotomehanični ponatis. — Ljubljana : Slovenska matica, 1977. — 303 str. ; 24 cm. — (Filozofska knjižnica ; 7). — Prevod dela: G e ­ schichte der Philosophie. VORLÄNDER, Karl : Zgodovina filozo­ fije : knj . 3, d. 1 / poslovenil Slavoj Žižek. — Ljubljana : Slovenska ma­ tica, 1977. — 180 str. ; 25 cm. — (Fi­ lozofska knjižnica ; 18). — Prevod dela: Geschichte der Philosophie. Slovstvo HARTMAN, Bruno: Celjski grofje v slovenski dramatiki. — V Ljubljani : Slovenska matica, 1977. — 155 str. ; 23 cm. — (Razprave in eseji ; 21). — Predelana in dopolnjena disertacija na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. KOS, Janko: Pregled slovenskega slovstva. — 4. izd. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 440 str. ; 22 cm. SIMPOZIJ o Ivanu Cankarju 1976 / [uredili Josip Vidmar, Štefan Bar­ barie, Franc Zadravecj. — Ljublja­ na : Slovenska matica, 1977. — 307 str., [10] f. pril. ; 25 cm. Etnologija TRADITIONES : zbornik Inštituta za slovensko narodopisje : Acta Inst i­ tuti ethnographiae Slovenorum : 4 : 1975. — Ljubljana : Slovenska aka­ demija znanosti in umetnosti, 1977. — 380 str., [3] str. prü. : ilustr. ; 25 cm. ZENITOVANJSKE šege na Pr imor­ skem / [pripravila Naško Križnar in Branko Marušič]. — Nova Gorica : Goriški muzej, 1977. — 45 str. ; 29 cm. — (Berila ; 5). — Strojep. avtogr. Delavsko gibanje, komunistična partija BROZ, Josip: Jugoslavija v boju za. neodvisnost in neuvrščenost. — Ljubljana : Državna založba Slove­ nije, 1977. — 483 str. ; 21 cm. — (Iz­ bor iz del / Josip Broz Tito ; 5). DAMJANOVIĆ, Pero: Tito pred nalo­ gami zgodovine / [prevajalec Boži­ dar P r e m r l ] . — Ljubljana : Komu-- nist, 1977. — 321 str. ; 20 cm. DESETLETJA bojev in zmag : (ob štiridesetletni« ustanovnega kon­ gresa KPS na čebinah) : dokumenti, spomini, ocene / [zbral in uredil Ado Naglav]. — Ljubljana : Komu­ nist, 1977. — 193 str. : ilustr. ; 24 cm. FAKSIMILE Titovega pisma in Mani­ festa. — Ljubljana : Komunist, 1977. — [16] str. ; 16 cm. — Končni na­ slov. KARDELJ, Edvard & Miroslav Krleža & Josip Vidmar: Tito : 1892—1937— 1977 / [izbral Ivan Bratko ; prevedli Andrej Dolinšek, Franček šafar, J a n k o Štajnbaher]. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 178 str. ; 21 cm. MATOŠEC, Milivoj: Heroj Tito / [av­ torji fotografij Dragutin G r b i ć . . . et al.]. — 2., razširjena izd. — Zagreb : Zagreb film, 1977. — 167 str. : ilustr. ; 25 cm. MI smo Titovi, Tito je naš / [izbor, se­ stava, redakcija Drago Zdunič ; av­ torji tekstov Gustav K r k l e c . . . et al. ; avtorji knjižnih prilog Mira Aleč- k o v i ć . . . et al. ; prevod v slovenščino Slavko Drlje ; likovne priloge Mari­ jan D e t o n i . . . et al. ; fotografije Mi­ lan B a b i c . . . et al.]. — Zagreb : Spektar ; Ljubljana : Univerzum, 1977. — [242] str. : ilustr. ; 24 cm. OSJAK, Ljudmila: Komunistična stranka Jugoslavije — Slovenije : 40 [let] : 1931—1941 od ustanavljanja partije v Sloveniji do ustanovitve protiimperialistične fronte sloven­ skega naroda / [fotodokumentacija France Podnar, Zlata Sluga, Sonja Tomažič]. — Ljubljana : Muzej ljudske revolucije Slovenije, 1977. — [32] str. : ilustr. ; 18 x 19 cm. SLOVENSKI visokošolci v boju za n a ­ rodno osvoboditev in socializem : ob 40-letnici Tita na čelu K P J in usta­ novitvenega kongresa KPS na Čebi­ nah / [uredniški odbor Ludvik Car­ ni, Boris Dular, Janko Liška (odgo­ vorni urednik), Marjan Šiftar, Iztok Winkler]. — Ljubljana : Univerzi­ tetna konferenca ZKS, 1977. — 217 str. ; 24 cm. — (Dokumentacija UK ZKS ; 9). TITO : v počastitev štiridesete oblet­ nice prihoda tovariša Tita na čelo K P J / [pripravili Pero Damjanovič . . . et al.]. — V Ljubljani : Cankar­ jeva založba, 1977. — 462 str., [1] f. pril. ; 15 cm. — Podnaslov v kolofo- nu: izbor Titovih govorov in člankov o revoluciji, samoupravljanju in n e ­ uvrščenosti, misli njegovih sodelav- M. RYBAR: ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE 1977 361 cev o njem ter ljudske in umetne pesmi o Titu. TITO : življenje in delo / [katalog pripravila Nataša Urbane ; izdelava fotografij Anton Klančnik, Draga Skorič]. — V Ljubljani : Muzej ljudske revolucije Slovenije, [1977]. — [31] str. : ilustr. ; 22 cm. TITO štirideset let na čelu ZKJ : 1937—1977 / [avtorji Vladimir Ba- k a r i č . . . et al. ; glavni in odgovorni urednik Dušan Živkovič]. — 1. izd. — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1977. — 748 str. : ilustr. ; 33 cm. UTRINKI preteklosti in sedanjosti / uredila redakcijska skupina: France Grivec, Milena Borovac, Janez De­ beljak, Andrej Tomšič in Vinko Kersnič. — Ribnica : odbor za pri­ pravo in izvedbo praznovanj ob ju­ bilejih komunistične partije in tov. Tita pri občinski konferenci ZKS, 1977. — 24 str. ; 22 cm. ZBORNIK ob štiridesetletnici usta­ novnega kongresa K P S : (razprave in dokumenti) / [izdal Inštitut za zgodovino delavskega gibanja Ljub­ l jana]. — Ljubljana : Komunist, 1977. — 300 str. ; 24 cm. ZGODOVINSKA noč na Čebinah / [Janko Liška odgovorni urednik] . — Ljubljana : Komunist, 1977. — [36] str. : ilustr. ; 17 cm. — (Spome­ niki revolucionarnega delavskega gi­ banja Slovenije ; 1). Antifašistični in narodnoosvobodilni boj BOHOR v borbi / [podatke zbral [i] Kozole Rado, Žmavc Miško, Ladislav Kiauta] . — Krško : Občinski odbor ZZB NOV, 1977. — 70 str. : ilustr. ; 20 cm. BRAJOVIĆ, Petar S.: Konec druge svetovne vojne v Sloveniji / [iz ro­ kopisa prevedel Stanko Janež] . — Ljubljana : Borec, 1977. — 201 str. : ilustr. ; 19 cm. DRAŽGOŠE : 1942—1977 / [uredniški odbor in sodelavci Vinko Blatnik . . . et al.]. — [Ljubljana] : Zveza pri­ jateljev mladine Slovenije, 1977. — 73 str. : ilustr. ; 20 cm. FERLEž, Ivan: Vodič po poteh II. gru­ pe odredov NOV in POS od Pugle- da do Dolomitov. — V Ljubljani : Odbor II. grupe odredov, 1977. — 47 str. : ilustr. ; 21 cm. GABROVICA v boju za svobodo / [uredniški odbor Salvator Žitko . . . et al.]. — Koper : OK ZKS, 1977. — 119 str. : ilustr. ; 20 cm. GALA, Aleksander: Ogenjca : trage­ dija partizanskih ranjencev / [skice in zemljevide izdelal Alojz Bartol] . — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1977. — 155 str. : ilustr. ; 21 cm.. JAN, Ivan: Dražgoše in dražgoška bit­ ka. — V Mariboru : Obzorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 71). — Ovojni naslov: Dražgoše. JARC, Janko: Partizanski Rog. — 2. dopolnjena izd. — Maribor : Obzor­ ja, 1977. — 380 str., [56] str. pril. : ilustr. ; 23 cm + corr. KOMANDANT Stane : zbornik / [iz­ brala in uredila Anton Bebler in Pe­ ter Stante-Skala]. — Ljubljana : Borec, 1977. — 429 str., [48] str. pril. ; 19 cm. KOS, Peter: Slovenska partizanska plačilna sredstva = The Slovene par­ tisan means of payment = Les mo- , yens de paiements des partisans Slo­ vènes / [angleški prevod Martin Briški, francoski prevod Ciril F, Škerjanec]. — Ljubljana : Narodna banka Slovenije, 1977. — 183 str. : ilustr. ; 28 cm. — Besedilo slovensko, angleško in francosko. KS [KRAJEVNA SKUPNOST] Trži- šče v NOB. — Tržišče : ZZV NOV, 1977. — 39 str. ; 21 cm. — Ovojni' na­ slov. KRANJC, Cene: S poti do zmage. — Ljubljana : Državna založba Slove­ nije, 1977. — 85 str. ; 18 cm. LASIČ, Vida: 99 [Devetindevetdeset] d : radiotehnika v slovenskem osvo­ bodilnem boju. — Ljubljana : Borec, 1977. — 381 str. : ilustr. ; 21 cm. LEOPOLD, Josip Edgar: Kartuzija Pleter j e in partizani : 1941—1945 : spomini. — Maribor : Obzorja, 1977. — 212 str. : z avtorj. si. ; 19 cm. NARODNOOSVOBODILNA vojna na Slovenskem : 1941—1945 / [avtorji Zdravko Klanj š č e k . . . et al. ; odgo­ vorni urednik Zdravko Klanj šček ; skice izdelal Vladimir Štimac] ; [iz^ delal Vojaški zgodovinski inštitut Jugoslovanske ljudske armade in Inštitut za zgodovino delavskega gi­ banja. — 2. izd. — Ljubljana : P a r ­ tizanska knjiga, 1977. — 1157 str. •:' ilustr. ; 25 cm. — (Knjižnica NOV in POS). OSVOBODITEV Slovenije 1945 : (re­ ferati z znanstvenega posvetovanja v Ljubljani 22. in 23. decembra 1975). — Ljubljana : Borec, 1977. — 365 str., [2] str. pril. ; 21 cm. PENIČ, Lojze: Partizansko Pohorje : kratek oris narodnoosvobodilnega boja na Pohorju. — Maribor : Mu­ zej narodne osvoboditve, 1977. — [40] str. : ilustr. ; 19 cm. 362 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 RAVNIKAR-PODBEVŠEK, Štefanija: Urh. — 2. izd. — V Mariboru : Ob­ zorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 13). SOTLAR, Franci: Enotnost fronte in zaledja / [slike zbral Edo Svetek]. — Ljubljana : Odbor za proslavo bitke II. grupe odredov na Jančah, 1977. — 101 str. : ilustr. ; 22 cm. — Podnaslov na ovoju: ob 35-letnici bitke II. grupe odredov na Jančah. SPOMENICA o prvem zboru sloven­ skih pravnikov na osvobojenem ozemlju, dne 10. in 11. oktobra 1943. — [Ljubljana : Univerzum, 1977]. — 71, 6 str. ; 34 cm. — Ponovni natis. STRLE, Franci: Veliki finale na Koro­ škem / [skice narisala Sonja Buti­ n a ] . — 2., dopolnjena izd. — Ljub­ ljana : samozaložba, 1977 (v Ljub- ljani : Učne delavnice). — 510 str. : ilustr. ; 21 cm + zvd. ŠKRAP, Milko: Dnevnik in Spominska knjiga iz fašističnih zaporov. — Trst : Založništvo tržaškega tiska, 1977. — 47, [46] str., [1] f. pril. : faks. ; 25 x 33 cm. TEKAVEC, Jože: Dnevni preizkušnje : spomini 1941—1945. — Velenje : Ob­ činski odbor ZZB NOV, 1977. — 387 str. : ilustr. ; 21 cm. ZAKONJŠEK, Rado: Velika preizkuš­ nja : prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941—1945. — Ljub­ ljana : Borec, 1977. — 548 str. : ilustr. ; 21 cm. ŽEVART, Milan: Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini. — Ljubljana : Partizanska knjiga ; Velenje : Ob­ činski odbor ZZB NOV, 1977. — 677 str. : ilustr. ; 21 cm. — (Knjižnica OF ; 5): Krajevna in pokrajinska zgodovina, krajepisi in vodniki BENEDIK, Metod: Brezje : kratka zgodovina in opis božje poti. — Ljubljana : Frančiškanska prokura- tura, 1977. — [48] str. : ilustr. ; 16 cm. BEZEK, Vanda & Janez Kos & Milica Trebše-Štolfa: Ilirska Bistrica skozi stoletja : katalog k razstavi Pokra­ jinskega arhiva Koper / [oprema Vanda Bezek in Lucijan Andrioli]. — Koper : Pokrajinski arhiv, 1977. — 46 str. : ilustr. ; 20 cm. — (Publi­ kacija Pokrajinskega arhiva Koper. Katalogi ; 3) (Sprehod skozi čas). BEZEK, Vanda & Maks Furlan & Mi­ roslav Pahor: Piran v ohranjeni za­ pisani besedi : katalog k razstavi Pokrajinskega arhiva Koper. — Ko­ per : Pokrajinski arhiv, 1977. — 24 str. ; 20 cm. — (Publikacija Pokra­ jinskega arhiva Koper : katalogi ; 4) (Sprehod skozi čas). BREČKO, Stane: Hrastnik. — V Ma­ riboru : Obzorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in na­ ravni spomeniki Slovenije ; 77). BREGANT, Tatjana: Stari grad nad Celjem : raziskovanja v letih 1973 in 1974 : poizkus rekonstrukcije rasti grajskega jedra. — Ljubljana : F i­ lozofska fakulteta, 1977. — 36 str., [42] str. pril. ; 30 cm. CELJSKI zbornik : 1975—1976. — Ce­ lje : Kulturna skupnost občine, 1977. — 574 str. : ilustr. ; 24 cm. CIGLAR, Milan & Ivan Žonta & Zvon­ ko Stermšek: Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana : popotna knjiži­ ca : kratek opis jugoslovanskega dela Evropske pešpoti 6 (Baltik— Wachau—Jadran) E6-YU = Putna knjižica : kratek opis jugoslaven­ skog dijela Evropskog pješačkog puta 6 (Baltik—Wachau—Jadran) E6-Yu. — (1. ponatis s popravki). — Ljubljana : Gozdarski vestnik, 1977. — 58 str. : zvd ; 16 cm + 5 zvd. CURK, Jože: Mestna proštijska cer­ kev v Ptuju. — V Mariboru : Ob­ zorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 78). ČANŽEK, Janez: Notranjska planin­ ska pot : vodnik in dnevnik / [zem­ ljevid Mirko Zgonec ; fotografije Anton Rupnik, Ančka Tomšič, Emil Maraš] . — Logatec : Planinsko dru­ štvo, 1977. — 32 str. : ilustr. ; 14 cm + zvd. DOLINAR, France Martin: Das J e ­ suitenkolleg in Laibach und die Re­ sidenz Pleterje : 1597—1704 : disser- tatio. — Ljubljana : Theologische Fakultät, 1977. — 243 str. : ilustr. ; 24 cm. — Na vrhu naslovne strani: Pontificia Universitas Gregoriana, Roma. FICKO, Peter: Kamniške in Savinjske Alpe : planinski vodnik. — 2. izd. — Ljubljana : Planinska založba Slo­ venije, 1977. — 364 str., [16] str. pril. ; 17 cm. FISTER, Peter : Grad Kamen pri Be­ gunjah. — V Mariboru : Obzorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slo­ venije ; 79). GORIŠKI letnik : zbornik Goriškega muzeja : 3. — Nova Gorica : Goriški muzej, 1976, tiskano 1977. — 288 str. : ilustr. ; 24 cm. GRADNIK, Vladimir: Krvavo Posočje. — Trst : Založništvo tržaškega tiska M. RYBÄR: ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE 1977 363 ; Koper : Lipa, 1977. — 301 str. : ilustr. ; 21 cm. GREGORIO, Jože: Sveti Kozma in Damjan, Krka na Dolenjskem. — Ljubljana : avtor, 1977 ([Ljubljana] : Delo). — 64 str. : ilustr. ; 17 cm. KACIN-WOHINZ, Milica: Narodno- obrambrio gibanje primorskih Slo­ vencev : 1921—1928. — [Koper] : Lipa ; [Trst] : Založništvo tržaške­ ga tiska, 1977. — 2 zv. (560 str., [48] str. pril.) ; 21 cm. — (Zgodovina Slo­ vencev 1918—1945). KRANJ. — 2. popravljena izd. — V Mariboru : Obzorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in na­ ravni spomeniki Slovenije ; 19). — Ovojni naslov. KREČIČ, Peter: Grad Kromberg. — V Mariboru : Obzorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. —• (Kulturni in na­ ravni spomeniki Slovenije ; 75). — Ovojni naslov: Kromberg. KRŠKO skozi čas : 1477—1977 : zbor­ nik ob 500-letnici mesta / [zasnova in ureditev Lado Smrekar ; fotogra­ fije France B u č a r . . . et al.]. — Krško : Skupščina občine, 1977. — XXIV, 872 str., [20] f. pril., [30] str. pril. : ilustr. ; 25 cm + zvd. KUMROVEC in Trebče v dolini Sotle / [teksti Anka A š k e r c . . . et al. ; prevajalci Miklavž Liška, Miha š t u - kelj, Boris Ver bič ; fotografije Duro G r i e s b a c h . . . et al.]. — Zagreb : Spominsko območje Kumrovec— Trebče : Turistkomerc, 1977. — 95 str., [1] f. zvd : ilustr. ; 16 cm. — (Male turistične monografije ; 37). LJUBLJANSKA obrt od začetka 18. stoletja do srede 19. stoletja / uredil Marjan Drnovšek. — Ljubljana : Zgodovinski arhiv, 1977. — 170 str. ; 29 cm. — (Publikacije Zgodovinske­ ga arhiva Ljubljana : razprave ; 4). LOŠKI razgledi : 24 / [uredil Branko Berčič]. — V Škofji Loki : Muzejsko društvo, 1977. — 304 str., [4] str. pril. : ilustr. ; 24 cm. LUBNIK / [uredil Anton Ramovš]. — V Škofji Loki : Muzejsko društvo, 1977. — 103 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Vodniki po loškem ozemlju : 1). MARUŠIČ, Branko & Jaro Komac: Vrsno in Simon Gregorčič. — 2. izd. — V Mariboru : Obzorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 36). — Ovojni naslov: Vrsno. MLINARIC, Jože: Gradivo za zgodo­ vino Maribora : zv. 3 : Listine 1310— 1335. — Maribor : Pokrajinski arhiv, 1977. — 1 mapa (123 f.) ; 26 cm. NOTRANJSKI listi : 1 : posvečeno Loški dolini ob petstoletnici mesta Loža 1477—1977 / [glavni urednik Janez Šumrada.] — Stari trg pri Ložu : Epid-Paralele, 1977. — 240 str., [12] str. pril. : ilustr. ; 31 cm + zvd. OBČINA Nova Gorica : 1947—1977 / [uredniški odbor Boris Kovšca . . . et al.]. — Nova Gorica : Občinska kon­ ferenca SZDL, 1977. — 224 str. : ilustr. ; 31 cm + corr. OROŽEN, Janko: Celje in slovensko hranilništvo. — Celje : Ljubljanska banka, podružnica Celje, 1977. — 102 str. : ilustr. ; 25 cm. PAHOR, Milan: Dol skozi boj do svo­ bode. — Dol pri Doberdobu : »Kras«, 1977. — 234 str. : ilustr. ; 22 cm. — Del besedila tudi v italijanščini. PLAHUTA, Slavica & Drago Sedmak: Kronologija dogodkov na Primor­ skem : (maj 1945 — september 1947). —•• Nova Gorica : Goriški muzej, 1977. — 112 str. ; 29 cm. — (Berila ; 7). — Stroj ep. avtogr. RAMOVŠ, Anton & Marjan Ravbar: Martuljek / (opisi rastlinstva Nada Praprotnik) . — V Mariboru : Ob­ zorja, 1977. — 28 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 74). RAZVOJ poštne službe na Gorenjskem do prve svetovne vojne : razstava Gorenjskega muzeja Kranj 1977 / [strokovna priprava kataloga Majda Žontar ; fotografska dela Drago H o - lynski]. — V Kranju : Gorenjski muzej, 1977. — 60 str. : ilustr. ; 17 X 20 cm. REISP, Branko: Predjama. — V Ma­ riboru : Obzorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in n a ­ ravni spomeniki Slovenije ; 72). ROZMAN, Ksenija: Breg pri P r e d ­ dvoru. — V Mariboru : Obzorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slo­ venije ; 81). SEDEJ, Ivan & Helena Menaše: P r e ­ šernova hiša, cerkev sv. Marka, vas Vrba. France Prešeren. — 3. izd. — V Mariboru : Obzorja, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 16 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 3). — Ovojni naslov: Vrba. SNEŽNIK / [knjižico so uredili Vojko Čel igo j . . . et al. ; fotografije Rudolf B a d j u r a . . . et al.]. — Ilirska Bistri­ ca : [Planinsko društvo], 1977. — 114 str. : ilustr. ; 20 cm. STOPAR, Ivan: Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem Štajerskem. — Ljubljana : Sloven­ ska matica, 1977. — 209 str., [1] f. zvd : ilustr. ; 25 cm. 364 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 STOPAR, Ivan: Žalec in Novo Celje. .— V. Mariboru : Obzorja, 1977. — 22 str. : ilustr. ; 17 cm. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 73). SUŠNIK, Franc [1893/.. .] : Vorančeva pot / [fotografije Maks Dolinšek]. •— Ravne : Kulturna skupnost : Štu­ dijska knjižnica, 1977. — 24 str. : . ilustr. ; 21 cm. — Ovojni naslov. ŠUMI, Nace: Ljubljana : zasnove me­ sta skozi zgodovina :. v o d n i k . — 1. ponat. — Ljubljana : Delavska, enot­ nost, 1977. — 32 str. : ilustr. ; 20 cm. — (Umetnost in kul tura) . TRN A VA / [uredil Vili Vybihal]. — - Žalec : Kulturna skupnost občine, 1977. — 159 str. : ilustr. ; 20 cm. UDE, Lojze: Boj za severno slovensko mejo : 1918—1919. — Maribor : O b ­ zorja, 1917. —294 str., [28] str. pril. ; 21 cm. VALANT, Milan: Ljubljana do potre­ sa (1895). — L j u b l j a n a : samozalož­ ba, 1977 (Ljubljana : Minitipografi- ja) . — 43 str. : ilustr. '; 20cm. VALENČIČ, Vlado: Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetov­ ne vojne = ' Krains Getreidehandel und die Getreidepreise von Ljublja­ na von der Mitte des 17. J a h r h u n ­ derts bis zum ersten Weltkrieg. — Ljubljana ;• Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977. — 213 str. ; 25 cm. — (Razprave : razred za zgodovinske in družbene ;vede / Slovenska akademija znanosti in ' umetnosti = Dissertationes : Clàssis I / Academia scientiarum et art ium . Slovenica ; X/4) . — Ovojni naslov." VALVASOR, Johann Weikhard Frhr von: Slava vojvodine Kranjske / [izbral, prevedel in razložil Mirko Rupel ; izdajo zasnoval in uredil 1 Bogomil Gerlanc ; izvirno besedilo ilustriral Elko Jus t in] . — Ljubljana ' : Mladinska knjiga, 1977. — XV, 365 str., X f. pril. : ilustr. ; 29 cm. — (Kultura) . — Prirejen ponatis knj i- • ge Valvasorjevo berilo, Ljubljana 1969. Izvirna izd. Die Ehre dess 1 Hertzögthums Crain, Laybach, 1689. ZUPANČIČ, Beno & Vlasto Kopač & Iva Curk: Vrhnika prečuden kraj. — 2. izd. — V Mariboru : Obzorja, l 1977. — 38 str. : ilùstr. '; 16 cm. — - (Kul tu rn i in naravni spomeniki Slo- venije ; 63). — Ovojni naslov. ZÀDNIKAR, Marijan: Stiski samostan. — 3. razširjena izd. — V Mariboru : Obzorja, 1977. - - 38 str.- : ilustr. ; 16 cm. —..(Kulturni in naravni spome- niki Slovenije ; 18). ZÄpNIKAR,'; Marijan: Stična in zgod­ nja arhitektura . čistercijahov = Stična et l 'architecture primitive des cisterciens = Stična (Sittich) und die frühe Baukunst der Zisterzien­ ser. — Ljubljana : Državna založba j Slovenije, 1977. — 285 str., [3] f. pril. : ilustr. ; 26 cm. ZBORNIK občine Grosuplje : gospo­ darska, kulturna in zgodovinska . kronika : 9. — Grosuplje : uredniški odbor, 1977. — 330 str. : ilustr. ; 24 , cm. ... ZGONIK, Mavricij: Dravska dolina : novejši razvoj kul turne pokrajine. .— Maribor : Obzorja, 1977. — 368 . str., 20 str. pril., [3] f. pril. : ilustr. ; 21 cm. Biografije, spomini ADAMIČ, Louis: Orel in korenine / [prevodi Stanko Leben, Mira Mihe- lič ; izbrala, uredila Mira Mihelič]. — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1977. — 159 str. :" ilustr. ; 19 cm. — (Kondor ; 170). BLUMENSON, Martin: Eisenhower / [prevedel Iztok Ilich]. — Ljubljana : Partizanska knjiga, 1977. — 166 str., [40] str. pril. ; 21 cm. BUDKOVIČ, Cvetko: Sveto Marolt- špik : glasbenik in borec. — Ljub-" ' ljana : Partizanska knjiga, 1977. — 55 str. : ilustr. ; 25 cm. CHANEY, Otto Preston Jr.: Žukov, maršal Sovjetske zveze / [prevedla Danica M l a k a r ] . — Ljubljana : Par­ tizanska knjiga, 1977. — 145 str., [36] str. pril. ; 21 črn. COBELJ, Štefka: Janez Mežan : retro-" ;spektivna razstava : Razstavni pavi­ ljon Dušana Kvedra v Ptuju avgust- september 1977 / [prevodi Nada Kronja-Stanič, Vuka Kovačevič, Ja- . nez Verden ; fotografije V. Berk . . . v et al.]. — V Ptuju : -Pokrajinski mu­ zej, 1977. — 83 str. : ilustr. ; 23 cm. CVETKO, Dragotin: Vloga Gojmira Kreka v razvoju novejše slovenske glasbe = The impact of G. Krek's •'work on the more recent develop­ ments in Slovene music = Die Rolle G. Kreks in der Entwicklung der " n e u e r e n slowenischen Musik. — Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977. — 173 r s t r . , [1] f. pril. ; 22 cm. — (Dela : razred za zgodovinske "in družbene vede / Slovenska akademija znano- - sti in umetnosti = Opera : Čfassis I / Academia "scientiarum et art ium Slovenica ; 20). DEUTSCHER, Isaac: Stalin : politična biografija / [prevod Bojan 'Samaц; r i n ] . -- Zagreb :: Globus, 1977. — 575 M. RYBÂR: ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE 1977 365 str., [28] str. pril. ; r 25cm. — (Modra biblioteka). ETEROVIĆ, Ivo: Njuni dnevi. — Beo- ' grad : Jugoslovenska revija ; Ljub- .. ljana : Državna založba Slovenije, .1977. -^ 167 str. : ilustr. ; 31 cm. — Obravnava zasebno življenje Josipa in Jovanke Broz v slikah. ETEROVIĆ, Ivo: Njuni dnevi / [pre- • vedel Janko Moder]. — 2. izd. — Beograd : Jugoslovenska revija ; -Ljubljana : Državna založba Slove­ nije, 1977. — 167 str. : ilustr. ; 31 cm. — Obravnava zasebno življenje J o ­ sipa in Jovanke Broz v slikah. GORJUP, Mitja: Kitajski dnevnik / [fotografije Mitja Gorjup]. — Ljub­ l j a n a : Mladinska knjiga, 1977. — 318 str., [32] str. pril. ; 21 cm: (Poto- - p i s i ) . , - . . "• IGRALEC Arnold Tovornik / [uredil t o n e Partl j ič]. — Maribor : Boršt­ nikovo srečanje, 1977. — 70 str. : ilustr. ; 24 cm. — Ovojni naslov. KOCIJAN, Gregor: France Prešeren : v sliki in besedi. — Ljubljana : Mla­ dinska knjiga, 1977. — 32 str. : ilustr. ; 31 cm. — (Obrazi). :— Ovojni na­ slov: Dr. France Prešeren. KOLARIČ, Jakob: Škof Rozman : du­ hovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa : 3. — V Celovcu : Družba sv. Mohorja, 1977. — 904 str., 96 str. dokumentov, 32 f. slik ; 21 cm. KUGY,--Jul ius : Anton-Ojcinger : živ­ ljenje gorskega vodnika / [prevedel Marijan Lipovšek ; avtorji fotogra­ fij Gino Buscami . . . ' et al.]. — Ma­ ribor : Obzorja, 1977. — 192 str., [4] f. pril., [12] str. pril. ; 22 cm. — (Do­ mače in tuje gore* ; 12). --T- Prevod dela: Anton Ojzinger. • - " ~ LENIČ, Stanislav & Lojze Šuštar & Jožef Pogačnik: Ob zlati maši nad­ škofa Pogačnika. — V Ljubljani : ^Nadškofijski Ordinariat," 1977. — 48 ,str .>: ilustr. ; 20 x 21 cm.= — Ovojni "naslov. LIPOVŠEK, Marijan: Ludwig van Beethoven : (1770—1827). — Ljub­ ljana : Delavska enotnost, 1977. — 50 : stf."T :[3] ilustr. ; 21cm. -̂ - (Umet­ nost in kul tura 4 ; 107). " ' LUDWIG, Emil:,Schliemann : zgodba o iskalcu zlata / [prevedel Franc - Šrimpf]. — Maribor : Obzorja, 1977. — 342 str.; [12] str. pril.; [4] f. pril. ; r.22 cm. — (Veliki možje ; 36). MAHNIČ, Mirko: Spet u p a n j e : dnev­ nik gledališkega lektorja. — Mari- ...bor : Obzorja, 1977. — 261 str: : i-ilustr. ; 2'l cm. ' : MASSON, Philippe: De Gaulle / [pre- • vedel Bojan Samarin] . — Ljubljana • ' : Partizanska knjiga, 1.977.'— 135 str., [46] str. pril. ; 21 cm. MIKUŽ, Stane: Maksim Gaspari : mo­ nografija / [bibliografija Mirko J u - - teršek ; barvni posnetki Egon Kaše]. — Ljubljana : Mladinska knjiga, 1977. — 83 str., 50 str. pril. : ilustr. ; 30 cm. NERUDA, Pablo: Priznam, da sem ži­ vel : spomini / [prevedel Jože Udo- Vič]. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 2 zv. ; 23 cm. — (Biografije). — Prevod dela: Con- fieso que he vivido. — Pravo ime avtorja Nef tali Ricardo Reyes Bau­ salto. PETKOVŠEK, Viktor: J. ' A. Scopoli, - njegovo življenje in delo v sloven­ skem prostoru = J. A. Scopoli, sein Leben und Werk im slowenischen Raum. — Ljubljana : Slovenska aka­ demija znanosti in umetnosti, 1977. -.-.--e 104 str. : ilustr. ; 25 cm + 3 geogr. skice. — (Razprave : razred za pr i­ rodoslovne vede /S lovenska akade­ mija znanosti in umetnosti = Dis- sertationes : Classis r v / Academia scientiarum et art ium Slovenica ; XX/2) POVH, Peter: Zoran Didek : antologi­ ja njegove likovne ustvarjalnosti / [fotografije Miro Zdovc, Tone Rač­ ki ] . — Kostanjevica na Krki : 22. dolenjski kulturni festival, 1977. — [48] str. : ilustr. ;. 19 x 27 cm. PRIMORSKI slovenski biografski lek­ sikon : sn. 4 : Čotar : Fogar. — Go­ rica : Goriška Mohorjeva družba, 1977. — Str. 249—376. • PUPIN, Mihajlo: Od .pastirja do izu­ mitelja / [prevedel Pavel Breznik]. — Popravljen ponat. prve izd. iz leta " 1932. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 277 str., [4] str. pril. ; 23cm. — (Biografija). -— P r e ­ vod dela: From immigrant tó inven- - t o r . . ROLLAND, Romain: '^Michelangelo / [prevedel Vladimir _ Koch, pesmi " p r e v e d i l a ] Janez Menart, Alojz Gradnik] . — Maribor : Obzorja, 1977. — 152 str., [12] str. pril., [4] f. pril. ; 22cm. ^- (Veliki možje ; 35). — P r e ­ vod delà: Vie de Michel-Angè. ŠIBELJA, Franc-& Mile Pavlin: Kra- ški junak Stjenka. — Koper ' : Lipa, 1977. — 365 str., [3].sfr. pril. ; 20cm. THOMPSON, Reginald William: Mont- gomery У [prevedel Jernej Kosmač]. .— Ljubljana : Partizanska knjiga, ' 1977. — 137 str., [52] str. pril. ; 21 cm. V spomin Dragotinu Ferd. Ripšlu. — Ljubljana : Sadjarsko društvo Slo­ venije, 1977;'-^ 22, 39 str.": ilustr. ; 2 0 c m . - ' •' •': <. : '; . ; -.-.•'.. . ".. 366 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Šolstvo, presveta, pedagogika in učbeniki BENEDETIČ, Ana: Univerza v Ljub­ ljani in 40 let Komunistične partije Slovenije / [slike je izdelal Miha Pustoslemšek]. — Ljubljana : [Uni­ verza], 1977. — [29] str. : ilustr. ; 22 cm. BOŽIČ, Branko & Tomaž Weber: Zgo­ dovina : za osmi razred / [zemlje­ vide izdelal Peter Svetik]. — Ljub­ ljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 149 str. : ilustr. ; 22 cm. — Ovojni naslov: Zgodovina 8. DVAJSET let Višje upravne šole v Ljubljani : 1957—1977. — [Ljublja­ na : Višja upravna šola, 1977]. — 44 str. : ilustr. ; 26 cm. GROBELNIK, Ivan: Zgodovina 1 : od praskupnosti do kapitalizma. — Ljubljana : Državna založba Slove­ nije, 1977. — 173 str. ; 24 cm. — (Srednje usmerjeno izobraževanje : zgodovina). — Podnaslov na hrbtni strani naslovnega lista: preizkusno gradivo za učence. GROSS, Mirjana: Zgodovina : za t r e t ­ ji razred gimnazije / [prevedla M. Mihelič ; slovensko izd. dopolnil Bogo Grafenauer] . — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 349 str. : ilustr. ; 21 cm. HO JAN, Tatjana: Slovenski mladinski tisk : (ob 50-letnici Mladinske ma­ tice). — Ljubljana : Slovenski šolski muzej, 1977. — 40 str. : ilustr. ; 22 cm. MELIK, Vasilij & Ferdo Gestrin: Zgo­ dovina : za sedmi razred. — Ljub­ ljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 151 str. : ilustr. ; 22 cm. PETAUER, Leopold: Zgodovina : za gimnazije in sorodne srednje šole : I. — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 198 str. : ilustr. ; 22 cm. 25 [PETINDVAJSET] let zavoda Ma­ tevža Langusa Kamna gorica / [uredila Marijan Pogačnik in San­ tina Bezjak ; fotografije Slavko Vengar]. — Kamna gorica : Zavod Matevža Langusa, [1977]. — 33 str. : ilustr. ; 22 cm. ŠOLA ob meji v soncu in viharjih : kronika šentiljske šole od ustanovit­ ve do danes : 1787—1977 / [zbral in uredil. Anton Šeško]. — Šentilj v Slovenskih goricah : Osnovna šola Rudolfa Maistra, 1977. — 89 str. : ilustr. ; 24 cm. 30 [TRIDESET] let Ekonomske fakul­ tete Univerze v, Ljubljani : od 8. 3. 1946 do 30. 9. 1976 / [Ivan Turk, glavni urednik] . — Ljubljana : Eko­ nomska fakulteta, 1977. — 482 str. ; 25 cm. 30 [TRIDESET] let goriške gimnazije : 1947—1977 / [Zorko Harej, glavni urednik] . — Nova Gorica : Gimna­ zija, 1977. — 78 str. : ilustr. ; 24 cm. VOVKO, Andrej : Prekmursko šolstvo skozi stoletja. — Ljubljana : Sloven­ ski šolski muzej, 1977. — 29 str. : ilustr. ; 22 cm. WEBER, Tomaž: Praksa zgodovinske­ ga pouka v osnovni šoli. — Ljublja­ na : Državna založba Slovenije, 1977. — 71 str. : ilustr. ; 21 cm. WEBER, Tomaž: Zgodovina 8 : delov­ ni zvezek za 8. razred osnovne šole / [kartografska obdelava Peter Sve­ t i k ] . — Ljubljana : Delo, 1977. — 31 str. : ilustr. ; 29 cm. WEBER, Tomaž: Zgodovina 7 : delov­ ni zvezek za 7. razred osnovne šole / [kartografska obdelava Peter Sve­ t ik] . — Ljubljana : Delo, 1977. — 30 str. : ilustr. ; 29 cm. WEBER, Tomaž: Zgodovina 6 : delov­ ni zvezek za 6. razred osnovne šole / [kartografska obdelava Peter Sve­ t i k ] . — Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 15 str. : ilustr. ; 29 cm. ZGODOVINSKA čitanka : za 8. raz­ red osnovnih šol / [sestavila] Štef­ ka Zadnik in Ivan Križnar. — Ljub­ ljana : Državna založba Slovenije, 1977. — 120 str. ; 22 cm. ZGODOVINSKA čitanka : za 7. raz­ red osnovnih šol / Vasilij Melik, Ferdo Gestrin. — Ljubljana : Dr­ žavna založba Slovenije, 1977. — 118 str., [16] str. pril. ; 22 cm. ZGODOVINSKA čitanka : za 6. razred osnovnih šol / sestavili Milko Kos, Ferdo Gestrin in Vasilij Melik. — Ljubljana : Državna založba Slove­ nije, 1977. — 71 str., [16] str. ; 23 cm. Podjetja in društva BORDON, Rado: 25 [Petindvajset] let uspešnega razvoja / Autocommerce ; [povzetke prevedel Zdenko Knez ; fotografije Zvone Pelko in AC]. — Ljubljana : Autocommerce, 1977. — 129 str. : ilustr. ; 22 x 24 cm. OB petinsedemdesetletnici Kulturno umetniškega društva Stari t rg / [uredili Anderlič Mira, Dreu Helena, Uršic Marica]. — Stari trg : Kultur­ no umetniško društvo, 1977. — [24] str. : ilustr. ; 21 cm. OB tridesetletnici delovne organizacije : 1947—1977 / Titovi zavodi Litostroj M. RYBÄR: ZGODOVINSKE PUBLIKACIJE 1977 367 ; [uredila Estera Lampič ; fotogra­ fije Jaka Jeraša, Silvan Štokelj]. — Ljubljana : Litostroj, 1977. — 112 str. : ilustr. ; 30 cm. 25 [PETINDVAJSET] let / Intertrade Ljubljana ; [redakcija gradiva Janez D e m š a r . . . et al.]. — Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1977. — [56] str. : ilustr. ; 21 cm. 30 [TRIDESET] : 1947—1977 / Slove­ nija avto ; [uredil in pripravil ured­ niški odbor Ljubo Sto janovič . . . et al.]. — Ljubljana : Slovenija avto, 1977. — [60] str. : ilustr. ; 22 cm. — Ovojni naslov. 30 [TRIDESET] let / SGP Konstruk­ tor Maribor ; [publikacijo so pri­ pravili Ivo Šnajder, Adolf Derganc in Nada Škrobar] . — Maribor : Kon­ struktor, [1977]. — [96] str. : ilustr. ; 21 x 22 cm. — Ovojni naslov. 30 [TRIDESET] let slovenskega kul­ t u r n o prosvetnega društva Bazovica Rijeka : 1947—1977 / [zbrala in ure­ dila Zora Ausec]. — Rijeka : Bazo­ vica, [1977]. — 40 str. : ilustr. ; 20 cm. — Ovojni naslov. 30 [TRIDESET] let tovarne obutve Žiri / [Viktor Žakelj, odgovorni urednik ; fotografija Brigita Grošelj, Franc Jesenko, Viktor Grošelj]. — Žiri : Alpina, 1977. — 158 str. : ilustr. ; 30 cm + corr. Glasba KONCERTNA poslovalnica Maribor : 1946—1976 / [uredil in opremil Ad­ rian Grizold]. — Maribor : Koncert­ na poslovalnica, 1977. — 65 str. : ilustr. ; 22 cm + oglasi. 5 [PET] let = [5] anni / Tržaški par­ tizanski pevski zbor = Coro part i­ giano triestino ; [uredili Sergio Dei- m a s s o . . . et al. ; fotografije Sergio Delmasso . . . et al.]. — Trst : Trža­ ški partizanski pevski zbor, 1977. — 40 str. : ilustr. ; 24 cm. — Ovojni na­ slov. — Besedilo slovensko in itali­ jansko. 50 [PETDESET] let Delavske godbe Kočevje. — Kočevje : [Delavska godba], 1977. — 28 str. : ilustr. ; 21 cm. VARL, Janez: Godba Gorje : 70 : 1907 —1977. — [Gorje : Godba Gorje, 1977]. — [18] str. : ilustr. ; 17 X 22 cm. — Ovojni naslov. Gasilstvo FER J AN, Franc & Franci Fer j an & Dušan Ferjan: Naših petinsedemde­ set let / [Gasilsko društvo Ribno]. — [Ribno : Gasilsko društvo, 1977]. — [19] str. : ilustr. ; 20 cm. — Čelni naslov. — Ovojni naslov: 75 let Ga­ silskega društva Ribno : 1902—1977. MAROŠEK, Franjo: Sto let Gasilskega društva Vitanje : 1877—1977. — Vi­ tanje : Gasilsko društvo, 1977. — 32 str., [1] f. pril. : ilustr. ; 21 cm. NOVAK, Stanko & Branimir Vodo- pivc: 50 [Petdeset] let Gasilskega društva Dolenja vas. — Dolenja vas : Gasilsko društvo, 1977. — 56 str. : ilustr. ; 17 cm. 80 [OSEMDESET] let gasilskega dru­ štva Koroška Bela. — [Koroška Bela : Gasilsko društvo, 1977]. — 26 str. : ilustr. ; 21 cm. — Ovojni n a ­ slov. 100 [STO] let gasilskega društva Vi­ pava / [gradivo uredil Polde Ver- bovšek]. — Vipava : Gasilsko dru­ štvo, 1977. — 21 str. : ilustr. ; 22 cm. VRESNIK, Drago: 100 [Sto] let Gasil­ skega društva Lovrenc na Pohorju 1877—1977. — Lovrenc na Pohorju Gasilsko društvo, 1977. — 28 str. ilustr. ; 21 cm. Ovojni naslov. Šport, telovadba, planinstvo BUDIN, Peter: 55 [Petinpetdeset] let nogometa v Mirnu : 1922—1977. — Miren : Adria, 1977. — 38 str. : ilustr. ; 21 x 23 cm. KOMELJ, Bogo: Novomeški Sokol : 1887—1945 / [izdal Odbor za pro­ gram ob 90-letnici telovadbe v No­ vem mestu] . — Novo mesto : Teles­ na interesna skupnost, 1977. — 63 str. + oglasi : ilustr. ; 24 cm. — (De­ vetdeset let telovadbe v Novem me­ stu ; 1). 25 [PETINDVAJSET] let : 1952—1977 / ŠD Invalid, Nova Gorica ; [uredil uredniški odbor Grasar Mar j an-Ju­ stin, Jelerčič Jože, Raj er Albert]. — Nova Gorica : Invalid, 1977. — 32 str. : ilustr. ; 21 cm. — Ovojni naslov. 25 [PETINDVAJSET] let PD Mengeš / [zbral in uredil Uredniški odbor: Peter L a v r i č . . . et al.]. — Mengeš : P D »Janez Trdina« ; Domžale : Kul­ turna skupnost, 1977. — 66 str. : ilustr. ; 24 cm + corr. — Ovojni na­ slov. RENČE : 1947—1977 : trideset let špor­ ta in telesne vzgoje, petindvajset let plavanja in vaterpola / [uredniški odbor Arčon B o r i s . . . et al.]. — Ren­ če : [s. n .] , 1977 (Nova Gorica : »So­ ča«). — 60 str. : ilustr. ; 21cm. — Ovojni naslov: 30 let športa in t e ­ lesne vzgoje v Renčah. 368 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXir 1978 Lovstvo 70 [SEDEMDESET] .let slovenskega lovskega! društva — 56 let lovstva v о д „ т „ т - Ptuju. — Ptuj : Zveza lovskih dr.u- KAZVOJ lovstva na Gorenjskem / žin, 1977. — 25 str. : ilustr. ; 21 cm zbral in uredil Kelih Miloš.. — STRMČNIK, jBerni & Milan Batistič: [Kranj] : Zveza lovskih družin Go- 30 [trideset] let lovstva, na celjskem renjske, 1977. — 27 str. : ilustr. ; 18 območju. — Celje : ZLD, 1977. — 201 c m - • . str. : ilustr. ; 20 cm., ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 369 - v , OBVESTILA 1. Objavljamo finančni obračun izhajanja »Zgodovinskega časopisa« za 31. let­ nik v preteklem letu in za letnik 1976. Dohodki Letnik 1977 din Letnik 1976 din Dotacija komisije za znanstvene sestanke in tisk Raziskovalne skupnosti Slovenije Dotacija področne raziskovalne skupnosti ža zgodovinske in humanistične vede RSS Dotacija Izobraževalne skupnosti Slovenije Naročnina Prodaja tekočih številk in stare zaloge 344.000 210.000 0 35.000 40.760 43.365 30.000 25.000 97.920 23.613 Skupaj 563.125 386.533 Izdatki Tiskarski stroški Avtorski honorarji Uredniški honorarji Stroški uredništva in uprave - Stroški ponatisa 329.670 183.109 18.311 55.192 0 196.988 114.068 11.407 27.263 29.102 Skupaj 586.282 378.828 -- Nastali primanjkljaj 23.157 din bo potrebno krit i z nadaljnjo prodajo stare za­ loge revije, nekaj tudi z izterjavo članarine in naročnine od nerednih naročnikov — društvenih članov. 2. Odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo je imel v prejšnjem mandatnem obdobju svoje zadnje tr i seje 20. 6., 21. 9. in 26. 9. 1978. Na prvi izmed teh sej je sprejel poročilo o zasedanju jugoslovansko-italijanske zgodovinske komisije (po­ drobno poročilo je, bilo že objavljeno v prejšnjem zvezku Zgodovinskega časopisa) in »ses tanku.skupne komisije za pouk zgodovine pri Zvezi društev zgodovinarjev Jugoslavije, k i je bil prav tako spomladi 1978 v Ljubljani. Pedagoška sekcija ,je predložila načrt nadaljnjega vključevanja društva v pripravo usmerjenega izobra­ ževanja in predlog: sodelovanja slovenskih referentov na 6. simpoziju o pouku zgo­ dovine (poročilo v tej številki ZČ) in na interkatederski konferenci 10. 10. 1978 v Sarajevu. Odbor je sprejel teme slovenskih referentov za jesenski sestanek češko­ slovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije v Skopju (podrobno poročilo v eni izmed prihodnjih številk ZĆ). Odbor je poslušal tudi poročilo o pripravah na sim­ pozij »Modinci 1978«, organiziran julija 1978 v Osijeku (poročilo v tej številki ZČ). V razpravi o društvenih glasilih je odbor sprejel predlog občnemu zboru, naj bi v prihodnjem letu glavno in odgovorno uredništvo »Kronike« prevzel dr. Peter Vodopivec, tehnično uredništvo pa Vaško Simoniti. Septembrska sestanka odbora sta bila večinoma posvečena pripravam na ma­ riborsko 19. zborovanje slovenskih zgodovinarjev (27. 9.—1. 10. 1978), sestankom sekcij in občnemu zboru. Poročilo o zborovanju in del gradiva z občnega zbora bo objavil »Zgodovinski časopis« v prihodnji številki. Tu naj opozorimo, da je ostal društveni odbor v glavnem nespremenjen, s tem da je bil za novega člana izvoljen Branko Marušič iz Nove Gorice. 3. Novi društveni odbor je imel prvi seji 24. 10. in 19. 12. 1978. Ocenil je potek mariborskega zborovanja in sprejel zahvalo organizatorjem. Razpravljal je o delu v novi mandatni dobi, o izdajanju društvenih glasil, ustanavljanju pokrajinskih društev in reorganizaciji osrednjega društva. Odbor je kot prvo večjo prireditev sprejel v program posvet ob štiridesetletnici izida Speransovega dela o razvoju slovenskega narodnega vprašanja; posvet je predviden za marec 1979. 370 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Po ustanovitvi oziroma obnovitvi delovanja zgodovinskih društev v Mariboru, Kranju, Ptuju in Novi Gorici ter ob obstoječih muzejskih društvih v Škof j i Loki in v Metliki so že jasneje vidni obrisi nove društvene organiziranosti. Pred odbo­ rom je sedaj naloga oživitve ljubljanskega, dolenjskega, posavskega in pomurske­ ga društva ter sprejetje dogovora o delovanju zveze vseh regionalnih društev. Sek­ cije, ki tudi v novi organizacijski obliki ohranjajo dosedanje naloge, so začele z izvajanjem v Mariboru sprejetega programa. Posebej je treba omeniti prizadevanja pedagoške sekcije in sekcije za sodobno zgodovino; zadnja je v sodelovanju z Mark­ sističnim centrom pri CK ZKS pripravila posvet za mlade zgodovinarje, poskrbela pa je tudi za članski sestanek v Ljubljani, na katerem sta dr. Dušan Biber in prof. dr. Fran Zwitter referirala o poletnem sestanku jugoslovanskih in britanskih zgo­ dovinarjev (del gradiva s tega posveta je že pripravljen za objavo v Zgodovinskem časopisu). V sodelovanju s PZE za zgodovino Filozofske fakultete ljubljanske uni­ verze ali samostojno je osrednje društvo v zadnjem času pripravilo še predavanja prof. Rumplerja iz Celovca, prof. Skowroneka iz Varšave in Branka Marušiča iz Nove Gorice. Ker so vsi članski sestanki dobro obiskani, odbor načrtuje, da bo n a ­ daljeval z njimi še pogosteje. Za pomladni čas načrtujemo tudi strokovni ekskur­ ziji v Cerkno in v vzhodni del avstrijske Koroške. Odbor je posvetil svojo pozornost tudi medrepubliškemu in mednarodnemu sodelovanju in sprejel vrsto zadevnih sklepov. Obravnaval je informacije o pr ipra­ vah na svetovni zgodovinarski kongres leta 1980 v Bukarešti, n a sestanek jugoslo- vansko-avstrijske historične komisije, ki bo predvidoma v letu 1979 v SR Srbiji, na VIII. kongres jugoslovanskih zgodovinarjev v Prištini leta 1981 (za kar smo pred­ ložili generalno temo »Prostor v zgodovini«), na sestanke s francoskimi in špan­ skimi zgodovinarji itd. Odbor je imenoval predstavnike v posamezne zvezne in bi­ lateralne komisije in sprejel predlog sarajevske interkatederske konference, naj bo za leto dni sedež interkatederske komisije v Ljubljani, kjer naj bi bil tudi prihod­ nji sestanek kateder za zgodovino jugoslovanskih univerz. 4. Odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo je n a svoji 2. seji 19. 12. 1978 sprejel soglasje k novim zneskom za članarino in naročnine v letu 1979. Tako znaša samo članarina za to leto 50 din, dodatno še naročnina na Zgodovinski časopis 170 din. č lanarina z naročnino na Zgodovinski časopis je za študente polovična — 110 din, upokojenci, ki so že dlje časa člani društva pa imajo četrtinski popust in pla­ čajo 165 din. Naročnina za domače ustanove bo 400 din za tuje pa 500. Naročnina za Kroniko bo 160 din, za študente 80 din in za ustanove 240 din. 5. Izid zaostale četrte številke Zgodovinskega časopisa 1978 pričakujemo v apri­ lu 1979. Med avtorji te številke naj omenimo prof. dr. Sergia Anselmija, prof. dr. Bandina, G. Zenobija, dr. Antona Svetino, dr. Iskro V. Čurkino, mag. Andreja Vovka in dr. Dušana Bibra. V tiskarni je že tudi gradivo za prvo številko letnika 1979, ki naj bi predvidoma izšla do, poletja. Zbrana je večina rokopisov za drugi zvezek, ki bo prinesel del gradiva z mariborskega zborovanja. Janez Stergar in Darja Mihelič д p id Q D *л -~ ^ -* .х ^ 1 tu ј> 3 «•S 3 °-j= ««'S o E? s s xrt —i M - s? Q o g »Sä S. >3S5 зја > a1 4 "o « M>« 14 » 3 o A £ « S S Ј>13тз POO O f M U л а ^ - S-S.-; S „ 3 ~co _ > ^: Q n ^ л - ' S o * •-S 1 = 55" S - i N - Q 3 - o JJ >N Ü« fil N ce C T3 0) № -J 0 и (3 -ж o •a N *N _^ , * +•* H o i r i e з ^ з ä s«""» c-s o 'K и 5 « c K , N o s t ; PJ -<2 -S « °n л S. - S o _ . „ „ „ „ c g « « . » â N S ^ 3 - i ^ 3 ^ § w C-~ 3 ^ „ и оо g OO ---i Q ia-a-Sil-gaS" à à S— «> -M „ X J g o Ë rt 3 -§2 Sc g _ .21 ff nt h S - i S3 « У o •rt M o o — (H s« •S» H > >1 § д Д* 4» 35 N 3 ЈН1 >•« Î J N O °P J * > W S" ui e u S J _r « « • = £ X-a Z ä N 1Л O c -a o 'ô~ > N c3 S i Kl > 3 Kl Dû a 0) > Rî 3 o ex / J V) *a 0 (S CJ o > < '£ СЛ o C - d o u O d M « C rt-ö "rt Ò C > V) C rt "rt s rt rt rt 1ч a > rt bi) 0) G O O N rt i i rt > O N > o p. 0 o 'c "c > o o rt C C 'č1 rt S > "u .rt "> (U T3 _0 ]î? f СЛ > S, T3 o rt .o ei o N хл rt T3 o C s, o > o C > cî u O C >u _o o o«. И . 0 ' p СХ-0 rt D C Л C 0 u rt G •rt >сл rt u a > > 2.E rt O > -O o O r - i ö S -£ o so G S» j . ^ 3 ., 'S s ^ ^ 1 • з л Ö j ' 0 > O CL o з ^ s e s , s s , д-5 o o ^ &0 T3 > s •o O tU) a f - ^ r t Š ^ S o ^ X i * l . 3 » 3 » o , " •S5il.s.§8|§S| o ~ S A « c » 2 , " " S ï f^ r t >«л G °"- ( e - j G £ > o-G,-° P h'O =3-3 ^ 5 Г ^ rî ET < rt rt o-i—i rt o « g 3 ^ Z : M u J-g.b • o S g ï ftji-g § S .S g : | ft.S.S ? .-.S WS :-S3 P 3 "o^-v „S's>J-a S ^ ' 5 3 -g » t--o &л°̂ ^o-g с ^ g > rt ^ O S D ^ J D rt O G rt < C G a = G O > j G r t C £ « o °£J 'S - « S >(j rt k •" o °^ £ ^ < C K§ p - H rt +-' G — » 3 « ö r • r t - ^ > Is J.S, o s £ »I c Ef *S*S v c S e u s S 5 rt > M O (U ЈЗ rti in G ao I P • 5 3 B Û - - c Ü r c o '? "i X) G r- O rt c ETC? 2 3 n S a ŠTOTS S З 3 s ° в S" g." >g.3 a1? S ? § ïialî| S. "S!».!. èT u р * И И •: r f r f * î — rt <-*• ^ rn »J •d N *3 04 • o NJO. t o o TS- a » C rt K' rt yî > re 5 3" O з ^ 2 3;2 re S « S - o c S o £•< 3 S o S s o . tra 3. =Г • 3 „ S."."> 2 re » B-o o P .rt- rt,.-, S « 3 . 3 O Et -t, c 3£ 3 B o O Is sä 5.B C S C * SO o o <: P P El rt ŠT" б ^ » S o m s 3 g ^ g . a c и „̂ oq rt CT M S £ff= is =Г<-*-в S. à j£ 5' § £ g- cr 3 o £ ЕГсл rt p B O i sr« > W o » S Jï & 3 & * • Q.M. s a » H c a o > 3 - f c i " a . c ' S B 3 " S.'o 3 - ö »•-. м » д 5 . » o - "a g- ° - 3iE.oS.gn S" g - С в з 3 " 3 , п > з а 3 = , а д 2. - з з » г е , а _ п д * г е 3 ц N в vo ™ re rt re -..y--.CT Z S Њ » i - : 3ïs3 SS"з 3 S.B- re-S N o-o- ^-. re r- 3 t r a M *"'P w*3 c o " S o в >-t 3 „ rt w o a w re S o < re i t i ö" — i тз 3 S c ST -l'I S re re o? g o 5 'E ' c § a 'S"» ft, ^ o« •*• — fio •C з rti _*rt>CL o f f _ e.ero в з re e; S ^ r t S - ™ gg.greg Se-?™ - 3 re „g " » ö S » ?3.g3.-a 3 ^ , re ^ ^ к o ° S 2 . ^ r t S-3-22re » re o 3 » ° - 0 . o o . » . r r _ 3 И 2 re ° 8, 3ffiS<-)rt J^O И ju tr a r e M g . » re » rt s . m a _ ^ P O Q n. rt5~° 2 fcl S-S3. 3(га . З а ff« S " o reS2»s ffre гез0 %•%£ ™ • g r t M b'ö Rcr3 ' Д (л P o P И м I C M Ï K*P 1 * J Q & i Ј ^ О И o 2 h W O V M , O. •O N • o Ki o . 3 > II sa 1 1 = _ T ' * o ° Г» B tra. g C 3 So- C a ч O № 3-3 « u , o o »-J "* ^ м п м ?Q o P Sg 3 re СЛ 3 o - r t re *Š. CS! <̂ ° o O sa o = s £. m S p - o O rt B C w * M OT O« S' o i a r t rt3" < re "s C o o p T I H и a n rt s rt Ц rt o p rt > -i 3 d rt 3* o rt 7Î •3 N •O0Q - O NJD. u>o rs. i.s i r c r re re rt tw 3 o » 8 § s •=" 3 o 0Q и ^ ^ re » < o cr rt u — O J«. rt f f o o i, C rt 3 O rt OÌ 1Л < 4Ž - n 4 p D S o ** re rt »S- 3 5 «io Sa CS c а e в 3 ^ o re ï 3 O Q ' - S ^ - r t M r e B 3 3 » " ™ g'ë o-g^cSS g" B S ï i a s ' g r t , • S ° r t » D-11 0<сл rt O " S ' I " _. W rn- r t * 3-2 . r t -3 -ô"£Lre g —< erre < - • » Ì . S c r n r t S 3 „ o » » g - n g B a s c i . , o 3 •O N « D • o N>a - JO t4>M u>2. re a ï . 2.H rt n «"z M w P O* S 3 P » tre ^ o o 3 . 3 " o* S BŽ -. 9- c o o S/R? re =»L -MfTO 3 rt * - ^ м •g o «Mg.»»'?- » » n 3 " 3 3 h a o a r e 3 re ? » B rt, o v s- cr. 4 »•rt 8 ч gg ? B re 3- a ^ —. o g o a r e r e a 'r 3 » ^ n B ' S - , 8 » i ' 3 . | Š 3 r t l ;- « В . з - | 3 Е | r „areaggo ra"> «s re —j o P ^ o S rt.0 Ë l a 1 и 4kS » a O S3. 0 0 3 t" S fi. . ~ з •.S, 0 _ ? l " a f S 2 a o •~s " т _ : C I i S S S Ä ^ з « " • 3 д 2 ? a S öS j-< > з f.S S o a a fjl vO-, « S I tu « ' S •o вл о з rt i - o * o a g.ä z>- s»* rt Zj4 TJ ел w rt :^T °~ S rt . > м O ' N "* 2 rt r s o ' s o . t : rt 3 - 0 ^ c-M S .S, a'C s ? So. > .S tu o O - • - . & B-S.f £ ^ C > ' e 60 . SH "Г > (D Л N (U tì tì g S u s t- « Ü e o S B - 3 rt > C S C ai s S * o • --• u—'-5 O N ° rt u rt ћ 0 . _ u _, o .5Ä£> c 3 ":=>-5 B rtÇ S B H ^ K S 5> t - U • e — ; o hr- _u C > ХЛ •лО-г « !H c v s > 3 ЧЈ 0 \ f N rt x> .-J w o > 5 « . - r t > r t ^ o- -~?c a c - c 3 — O 3 -J u ^ з г л Зт; ce-S'a s »_> s > a ° 9 3 « ; ^ « -.a.-.s « =§S5rtSo-giS rt.-u3JcjO.4J 3:3,* S SS B....-0 Si v i i . ü ."l O 'л "П o C « v ^ " - g ft Is a"? •" rt ŽŠ-? « » o S , S ü s - - = ^ bo 3 -л ^ — r t . О С Л t i u : _ v - - з ^ 5 ^ - , ^ > 5J « > o o S ft. - ~ " ^ ^ Л oj- § - - 2 к » > о Ј Ј а с « .!ï,.2 E rt iš .Hrt O 3 è g i §2 « " S . -r 0^ • 3 rt .M « S rt -^.•гзцнИ rt es „ ° > Mlw.rt o e вд-2 oS-b OJ — Т ^ ^ i cu fsi • = • - rt-S Р = Г О Is:=°il1 cug ) .sA ä t 'S ! ; О О б Д ! Л З с л 3 U t i сл + i e S p o t> 3 o C - « u ^ ' t p o - 0 33 O O 3 . . . - j * * ? $ ! rt •» t ; 3 p ^ > " 1 CJ ^ ; > o » >-> u H .S« Д З i g « v O «.D «^ CS 3 -a *> o N en o XJ 3 V) B *> -e o N •po o S S « 2сл c o > 5 S 3 - c « 2 « a 3 — . S, c o rtïTi) O 3 co rt r, . s i - r t , * x j l i f e ? §-23 S . S o a » 8 ( S ' U M f f l ^ O č Q O ï, C •̂ fi • c "rt c i r a» > СЛ c •n O o CO tt en "o T3 V (Л 0 4) & 1 r o C\ f 4 cf C u СЗ rt N C ^ — ^ — а> sišrs š S N M--. > сл rt o C O osi M« O. м .•a p -а « S o * 2 ~ > -5'в > > сл . r t > O ^ 2— »o- . S o » o •S*» 3 g^! rtj3 O Ä ^ 5-3,3 E-o Sr t?§Ss ^ t i У ri» .. S ô. • rt _c\. ta o j — u- N as^.s • a ° v â r t > O E en CD o b S o > Ss-g Д S ^ -s 3 t. '51 « CO 3 J. Û.U G 3 S "S ., g N rt ! - 9. § c : > S ï „ S - 2 c S « > 'ЦљзјЈза 2 «бз :=.о »-. rt.ïïsca P O r* P0q « ЈГГ*)-Ј S'a s r s ^ S S loggias: 8-iS.ŽI-^lg N u<3 a o S" X _ X СЛ O n* •0 s «:» <=* 2» Sä £To s =5 •s ; a i *a S. K - .sa o »• • B , Ö S i ™ О.Д- o- o a g S.?HS'"C 3'- t/xrt OO - »-j w aq ; o - J = m p j ' Ï C ' ' P " " ft ок-л-Н. ° S 3. o 3 a ff o 3 0 3 сл O t-h a b 1 ? P O •3 o 3 (Л S" a CT/ Er o ft Si < ff 3* CD a o" 3 P O — B - * 5 C ' a rt M 3 o g 2. 5" g" !Г £.» • ses- ;2.r f <л З З г а с 2,2.2 " а Î . P ' S S J и ? rt 3 с O 2 zSBgS-"1 ' O S. З-.f 34? ™ 3 < M ff Q « g g o " з*а. 3 _. 2 » 3 з i n S » =• к -* а<3 ^ O в в ^ r 1.31s- -ŠT £5= S-„ ст-n "» SS o E ° o аг ,r» M И "^ X-- « _ E. s s c Z a O 3 S £ 3 — o o M < a rt 3 r ГП J o Š " j i f f s » 2 6 i f ï i r rt o » H Ï S H a в „. t " a > S o w p —tra 1 n i o o "j-ff 3 - 0 o C lil »i f Š'B-B rt »J и 3 Los 1 ? 5 ; » HG « < S H ^ H 5 S!§ £ o « S" 1 °> ÎS C" R' S' o r+ s- r̂ м *< 3 N n ri П) u » ' м P ff P S P м s g o а|г- s- S » a & e o v s 3 O p З и rt E±2 bliss's » Ng as-ron_s.aQ ^fr;+ 3 ? Џ (ђ * •O N *tì04 • o u» a« fi s ! B o o Ч 3 o a„& c o n d o o " g a . - trn- i S o Z ST 4 n F» rt fx re и a " KS з в S * °'| 2 3 'Da S o £ 0 3 _. o Г* № ft & $0 n - . П) 1-4 И 2« sa •?£; ? g 0 , 3 r è S S o o. p B o » g > O H S 5 3 rt c' £ ? Ч з g o _- tr , t r 0> O -, sa - 1*0 a б tr-l ? S. ^ з c «• S -1 < ff ft H ? • O ja S a » r t 5 0 f t ^ n ' V D p g-oop/rr rt o O S r t g-3 3 ö S S" 3 3 Ки' Ü 3 5 ^ 3 >чн ~ t B 3 p O C M p а ^ era clÇ O ^ S » 3 H *з B 3 5 SLS" n> 3- P O- ft S l < и p £.r- tr o* <-* ЦГ S" p ft n> ff=î.P P 4 3 Ч-аз n •O N • O TI ! 2 £! B p 2 S rt p B # i .3 B g- 3.-B B i p M « ri 2 Î^XJ -»S- O B"« 4 3 mm rt 3 и « " 3 rt g. » n o ni a „ . " s: 3 B rt -oŠ s Er S a ™ • ? § • n r t - < 3_p C B " r t OO™ p - v- o < S g S, S-2 A n 3 ^ Ђ rt -! 3 = - B - " 3 3 rt rt 3 c .j c 5 (-.B ^. ooaq ö з и а о г* з s - n s " 3 3 ' У ^ о S-3 rt rt o £5 — 3 з, p rt ^ - r e 3 rt _rt rt B S E в от a r t 3 ;x rt rt 5 ' 0 —сл S p rt ° S S T 3 9 . 4 » 3 < 3 / • "• 2L SS" o » °a Sr-s§era c 3- a . < — ^ rt ^ < r t rt -• <'_ 3 » a s rt^tgopS. O B i p N 3 3 " rt <; p rt a 2. H rt. rt ^ ^ 25 3 * 0 V) § X o « » 3 S " S3 5 o £ en m w I !•« s3 s ? s 3?„ S- «B 1 Is rt rt r " 3 •s- а в ' a N S T I ' B _ § ^ 5 s n » ' H w rtrt - ^ 3 s " - J 0 0 ff"S. rt fx 0 4 3 a1 C 3 l/l l-l 0 ft m •o 4 4 C 2 CT.' ' < ^ r t : O r t !l t r a к<0 2 O 3 3 O 3 3 m a 3 » 5 ? 3 S "o „ rt. rt 3 " rt rtt rt o 3 « n a C Ö o o o INSTITUT ZR NOVEJŠO ZGODOVINO R dp A ZGODOVINSKI ô a s . A 1978 941/949 mu 120030139,3 COBISS • Zgodovinski časopis, Ljubljana, 32, 1978, številka 3, strani 219—370