iau><«

r/;

..... dvakrat n* mesec In sicer prvi Itli po I in 15 v mesecu. Ceni mu i« . 60 v na Irio. (za Nemfljo 2 K 8 v, Ameriko In druge lujc države 2 K M. — Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredil .Domoljub«-, LJubljana, Seme-l ulice ti. 2. naro(mna, reklamacije in jih pi UprasnlSCvu .Domoljuba* Hj«na, Kopitarje«« ulice II 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Interatl se sprejemajo po slrdeOh cenah Enostopna petitvrsta (Seslina . Domo-liubove' Širine, 34 mm) slane u enkrat 30 v te s« tiska dvakrat 26 v, (e se tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljen ju znaten p opus L — Reklamne notice navadna garmondvrsta 60 v »*Ittftfrt.
Čekovni promet poStno • hranilnitnega urada SI. 624.797
1.
kmečko pismo.
zadnji številki 1. 1. obeta »Dota' v tem novem letu zopet od-predalček za važne predmete »odarskih vprašanj. Ta moramo kmetovalci s poseb-lanimanjem pozdravljati; saj nam daje „Domoljub" priložnost, da :em oddelku slovenski kmetovalci transko razgovarjamo in pouču-i v najvažnejših predmetih na-gospodarstva. mamo sicer tudi na Slovenskem j listov, ki pišejo izključno o ih panogah našega gospodarstva; netje imamo malo denarja in si nore vsak naročiti večjih politič-in gospodarskih listov. Zato je ebno, da se v „Domoljubu" nekaj tora posveti razmotrivanju o naj-ejših zadevah, novih iznajdbah strokovnem znanju kmetijskega •odarstva; saj ima „Domoljub" 110 svojih naročnikov med kmeč-ljudstvom.
Dandanes živimo v času, ko nas mre same po sebi s silo priga-o, da stremimo po zboljšanju, redku gospodarstva, da odpremo 'e vire v povečanje svojih dohod-r, pa tudi v poravnavo ogromnih >škov, ki jih imajo naše kmetije, pr ima toliko razuma, da vravnava
Y Ljubljani, dn<* 5. januarja 1905. ^BIBLIOTEKE/ Leto XVIII.
ZaŠbj&Š
svoje gospodarstvo po razmerah časa, in toliko volje, da po svojih okol-nostih upošteva strokovno znanje na polju kmetijstva, ta napreduje, „je našel ključ do sreče!"
Za sedanje gospodarje nikakor ne velja, da bi se po stari navadi naših očetov zbirali samo pod vaškimi lipami ali se shajali v zaduhlih
Gašper Križnik.
krčmah in poslušali suhoparne pogovore o vsakdanji kupčiji, o mešetarstvu itd. kakor je splošna navada po naših vaseh. Saj se pri takih prilikah navadno le hvalijo nekdanji dobri časi, nekdanje bogate letine in dobre kupčije.
Zato pa ni zaželjenega napredka v našem gospodarstvu, ker ni pravega napredka v kmetijski stroki, kakor je to v vseh drugih strokah. Kmetovalec se mora z vsemi močmi posvetiti svojemu poklicu in vestno izvrševati "svoje pesle po uzoru naprednega gospodarstva. Slediti mora razvoju trgovine in obrti, v kolikor je v zvezi s kmečkim gospodarstvom. Zanimati se mora tudi za politiko, od katere je več ali manj odvisno tudi naše blagostanje, n. pr kakošne postave se kujejo v prilog kmečkega stanu, kako se snujejo trgovske zveze z vnanjimi državami itd. Vse to morajo sedanji kmečki gospodarji vestno zasledovati. Spoznavati morajo, kako veter piše in kakšno vreme za seboj prinaša, t j. kmetovalec mora vedeti, v katerem času in kakšno blago naj doma prideluje, da privabi veliko kupcev v naše kraje, katerim za dobro ceno lahko prodaja. Nič ne pomaga tožiti o velikih davkih, o pomanjkanju denarja, ampak z marljivim delom poljedelstvo in živinorejo kolikor mogoče plodonosno dvigniti. Da bomo vedeli kmetovalci uravnavati svoje gospodarstvo po načelih uzornega napredka, se mora naše obzorje razširiti izven domačega praga in z vsemi močmi slediti naprednim kmetovalcem po drugih krajih, kolikor dopuščajo
naše razmere. Ker ne more vsak kmečki gospodar popotovati v daljno Švico in si z lastnimi očmi ogledati uzorno poljedelstvo in umno živinorejo švicarskih kmetovalcev, zato je želeti, da bi tisti, katerim je bila priložnost dana, da so si ogledali uzorno kmetijstvo drugod, poprijeli za pero in zapisali slovenskim kmetovalcem v pouk, kar so sami videli in o čemer so se sami prepričali. Stopili naj bi večkrat naši slovenski kmetijski strokovnjaki pod lipo „Domoljuba" in povedali svoje misli o kaki važni kmetijski zadevi. Res je, da so se že večkrat in obširno opisavali razni predmeti kmetijstva po raznih knjigah in časopisih, a vedeti moramo, daje vse naše življenje — šola in v šoli ni dovolj, da se samo enkrat zapiše ali prebere, ampak se moramo učiti in zopet in zopet ponavljati in kmetijsko znanje v besedi in podobi tam razlagati, kjer je največ, poslušalcev. In to je v „Domo!jufcu". Zato na dan „Narodno gospodarstvo" v našem listu!
A. J. Podpečan, kmet.
Dostavek uredništva. Že dolgo nas kako pismo ni tako razveselilo, kot pričujoče iz kmečke roke, iz katerega se jasno vidi, kako slovenski kmet hrepeni po napredku v svoji stroki. Zato bomo na vso moč radi prinašali sestavke o narodnem gospodarstvu, samo če jih bodo kmečki strokovnjaki tudi pošiljali Prosimo torej vse tiste, ki imajo znanje o narodnogospodarskih stvareh in srce za napredek našega kmeta: pero v roke!
Politični razgled.
Prihodnji državni zbor in odstop ministrstva.
Z Dunaja poročajo, da bo sklicala vlada državni zbor precej, ko bo sklenjena trgovinska pogodba z nemškim cesarstvom; to bo, kakor zdaj upajo, sredi meseca januarja. Ali bo te zasedanje bolj uspešno ko prejšnje, se pa ne ve, ker se razmere niso prav nič izpremenile. Dokler vlada ne dd. vsem narodom naše Avstrije popolne svobode, toliko časa ni mogeče in ni mogoče uspešno delo v državnem zboru, to je kar gotovo. Ce vlada še delj časa hoče zavlečevati to vprašanje, bo potem čisto sama kriva, ako bodo vsled nedelavnosti državnega zbora propadli vsi stanovi. To je za vlado resen opomin ob enajsti uri! Ravno ob sklepu lista pa prihaja z Dunaja poročilo, da je minister Kčrber z vsem ministrstvom od-
stopil in da je cesar baje odpoved že sprejel in baronu Gauču poveril sestavo novega ministrstva.
Divji polom v ogrski zbornici.
Že v zadnji številki smo poročali o divjem nastopu ogrskih državnih poslancev v zbornici. Kaj tako sirovega, pravijo, se še ni zgodilo v Evropi, da bi se poslanci tako spozabili in tako počenjali, kot so ti. Dne 14. decembra je bila druga seja, ki se i je vršila čisto mirno, najbrž so bili spehani j od prejšniega dne. Prihodnji dan pa se je j ponovila tista sirovost, kakor je bila v prvi i seji. Poslanci so korakali v nepretrgani vrsti i v zbornico, in se izjavili, da v zbornici ne 1 bo prej miru, dokler se ne zavrže novoiz-kovani poslovnik. Ko je lotel govoriti ministrski predsednik, so tako ropotali, da se ni nobena besedica slišala, zato je moral sejo za malo časa pretrgati Pričeli so jo še enkrat, a vihar se seveda ni nič polegel. Drugi dan je bila seja malo mirnejša. Ker se uporni poslanci le niso hoteli udati, je predsednik v ponedeljek, dne 19. decembra, državni zbor odpustil do 28. decembra. Začetkom januarja ga bo cesar slovesno razpustil in nove volitve razpisal. Policaji, ki so divji polom preiskali, poročajo tele stvari: Neki poslanec je oklofutal več služabnikov in potegnil nož iz žepa, neki drugi je z le-sovjem več zborničnih služabnikov pretepel, baron Banfifi je prijel ministrski stol ter ga butnil na srtdo dvorane; dognali so še več takih sirovost', a je že teh dosti za poročilo
Organizacija italijanskih katoličan »v.
V Italiji so katoličani v zadnjem času kar utihnili, in s žalostjo opazovali, kako se brezverci rinejo povsod naprej. Zdaj so pa sklenili, da se hočejo združiti in z združenimi močmi braniti svoje prepričanje Sklenili so ustanoviti po vseh mestih volivne odbore, ki naj se združijo v skupno središče, da bo tako mogoče posredovati med vsemi katoličani cele države. Ustanovili so si zato že tudi potrebna društva. Edino, ki ima rešitev v sebi, je združenje!
Burskega predsednika pogreb v domovini.
Znani burski predsednik, Pavelj Kriger, je umrl lani na tuji zemlji, izgnan iz domovine, katero je tako junaško branil proti Angležem. Angleži so vsaj mrtvemu skazali čast; dali so ga prepeljati v Pretorijo in ga slovesno pokopali. Vojaki so mu 21 krat na čast ustrelili. Pri pogrebu so bili tudi slavni burski poveljniki in vojskovoji Devet, Bota in Burger. Pogreba so se udeležili zastop niki vseh Burov. Pri tej priliki so si pač m slili, da je s Krigerjem tudi njih svobodna država šla v grob.
Prihodnja Španska kraljica.
Listi poročajo, da se bo španski kralj zaročil z vojvodinjo Marijo Antoineto Me klenburško. Nevesta je bila rojena v Benetkah 28. majnika 1884 in je dve leti starejša, kakor ž:nin, kralj Alfonz, ki je bil rojen 17. majnika 1886.
Odstavljena kraljica hotela domov.
Saška kraljična Lujiza je pred dvema letoma postala nezvesta svojemu možu, se danjemu saškemu kralju ter ušla s kraljevskega dvora z učiteljem Gironom. Vsled tega so ji vzeli čast kraljičine ter jo ponižali do stanu gri flce; prepovedali so ji tudi, se še kidaj pokazati na kraljev dvor. Kraljičini Lujizi se je tožilo po svojih otrokih, od katerih se je morala ločiti, zato je sedaj nenadoma, ko ni bilo kralja doma, prišla v Draždane, da bi prišla do svojih otrok. Ko so policaji to zvedeli, so brž zastražili vsa vrata do kraljevega gradu, da ne bi kralji čina mogla do otrok. Kraljičina je vse po skusila, da bi se ji to posrečilo; preoblekla se je, ali policaji so jo vseeno spoznali m ji zabranili pot do grada. Ko se je kralj z lova povrnil, so mu o tem naznanili, ali od-govcril je svoji bivši ženi, da zaenkrat ie ne flne domov.
Rusko-japonska vojska.
Stanje v Mandžuriji.
Odkar je bila ona velika bitka ob reki Šahu in Hunhu — od tega je že poltretji mesec - se na suhem v Mandžuriji ni dogodilo nič važnejšega. Dolgotrajni mir, ki je po tistem hudem bi ju, nam kaže, da sedaj vojsko vzdržuje ostri zimski čas, kije nastopil. Strupen mraz, ki šteje ponoči včasih do 20 stopinj pod ničlo in velik sneg ovirata premikanje in gibanje čet. Obe vojski sta si utrdili za zimo močne utrdbe in sedaj počivata v njih, boječ se, da bi jih ena morala prepustiti drugi. Te utrdbe so tolike gorke, da je mogoče prebivati v njih Manjše praske pa se dogajajo med vojskama skoz inskozi. Rusi pošiljajo vedno nove čete m bojno polje. V sredi februarja mislijo ime6 čez 100 000 mož več kot Japonci, zato bo Kuropatkin glavno vojsko pričel šele P" mladi, ko se bo led otajal. Ta vojska bo najbolj krvava v celi svetovni zgodovini' Japonska bo na vsak način podlegla večji vojaški ruski moči. Tudi ako Port Artur kmalu pade, morajo Japonci vseeno biti Pre* magani, ker so doslej že preveč trpeli-
Pred Port Arturjem.
Japonci okoli Port Arturja vedno i W zmagujejo, to se ne H tajiti. Zadnji« j
vzeli Rri(5 «203 odkoder so vničili port-artursko brodovje, sedaj so pa vzeli utrdbo K i k v a n š a n". Rusi so bili premalo pri -pravlieni za napad, z; to sojo Japonci h.tro vzeli. Japonci vedoč, da jih ne bo več živih nazaj, so šli junaško v boj. Prvi oddelek vojakov je pokrila zemlja, ki so jo mine {višku vrgle; dru.-i oddelek pa je planil na Ruse ter z bajoneti prepodil iz mesta. Pad o Hi vič ko 50 Rusov, tudi Japonci so imeli Je malo izgub. Tudi na to utidbo, kakor na Lrič „203 m", so spravili topove, odkoder streljajo nad portartursko mesto. Rusi svoje Utrdbe okoli Port Arturja v»eeno zelo uspešno branijo. Tako so na priliko okoli neke utrdbo, Bordi z imenom, potegnili 600 čev-
jev dolg jarek, ga pokrili s slamo in lesom 11 polili s smolo in oljem; ko so Japonci Irišli na ta jarek, so ga Rusi zažgali, in ako' je več sto Japoncev čisto gorelo Ogenj je trajal en dan in eno o č. Posadka v Port Arturju je res hrabra. JP°nci so pogubili že čez 60 000 mož za-0|J0 nje. Poroča se tudi, da so Rusi grič 203 m" vzeli Jiponcem nazaj.
špansko in rusko-baltovsko brodovje.
Ko so Japonci razrušili rusko pottartur-t0 brodovje, so odšli s svojimi ladjami »mov, da bi se doma pripravili za sprejem
novega ruskega brodovja, ki plava sedaj na bojišče. Tega novega brodovja se Japonci po pravici boje. Zakaj tolikim ladjam japonsko oslabljeno in že zelo poškodovano brodovje ne bo kos. Baltovsko brodovje pod admiralom Roždestvenskim plava sedaj od Afrike proti Aziji. Strašno hitro plava; vsak dan prevozi čez 160 kilometrov. Najbolje je da hitro jadrajo, ker tako dobč Japonce tembolj nepripravljene. Japonski admiral jih bo pričakoval pri Peskadorskih otokih; druga poročila pa pravijo, da plovejo ja ponske l?dje ruskim nasproti in jih baje nameravajo napasti, ko še ne bodo vse skupaj.
Kitajci zaplenili tri milijone patron.
Kakor se poroča iz Pekina. so 23. decembra Kitajci zaplenili blizu Pekina pri neki železniški postaji tri milijone patron. Strelivo, ki je bilo skrito v volnenih zabojih, je bilo na velblod h dovedeno iz Kal-gana ter naslovljeno na neko rusko tvrdko v Tjencinu. Namenjeno je bilo baje za Port Artur. Rusi pa sedaj trdijo, da je bilo namenjeno za rusko posadko v Pekinu in zahtevajo patrone nazaj.
Do zadnjega moža!
Tokijska brzojavka z dne 28. decembra '
pravi, da ruska portarturska posadka trdno upa, da ji pride pomoč še pred 1. marcem. .Vkljub velikim izgubam v bojih okrog „203 m. griča" je ruska posadka vendar popolnoma odločna, da se bori do zadnjega moža.
Rusko brodovje.
Med tem, ko jedro ruskega pomožnega brodovja plove pod poveljstvom admirala Roždestvenskega okoli rta .Dobre nade", plove drugi del baltiškega brodovja sedaj proti Indijskemu oceanu Kje se bosta obe brodovji združili, ali bosta sploh skupno potovali na bojišče, seveda ni znaao. Eno najvažnejših vprašanj pa je, po kateri poti bodo krenili Rusi, ko bodo prišli k otočju Sunda. J^p >nci gotovo ne bodo čakali ruskega brodoja pred P.>rt A'turjem, Vladivo-st"kom ali pred kakim japonskim pristaniščem, ampak mu bodo šli nasproti, da ga prej uničijo, nego dojde na svoj cilj Japonce čaka težka naloga, ker ne vedo kje bi srečali Ruse. Z\ Fulkersamovo brodovje je najkrajša pot iz Port Saida čez otok Cejlon, skozi ctsto Malako m Kitajsko morje, za brodovje Roždestvenskega pa bi bila od rta „D bre nade" najbližja pot skozi otočje Sunda. OJ tu bi potem brodovje lahko plulo vzhodno ali zahodno od Bornea in vzhodno ali zahodno od Filipinov. Se tretja pot je odprta ruskemu brodovju skozi otočje Sunda, to je cesta J\pek med otokoma Flo-res in Sumbava. Ta pot ptlje dalje skozi Moluke, vzhodno ali zahodno, mimo Mari-janskih otokov proti se>eru Pri tem pa pride v poštev, da bodo Rusi, ko dospo v ta otočja, težko prikrivali svoia premikanja, ker od tod vr»dijo na vse strani brzojavne zveze. Za slučaj, da bi Rusi potovali razbeljeni, bi bila Japoncem naloga zelo otež-kočena. Na vsak način bo to zan mivo poglavje v rusko-japonski vojski, kako bo pripeljal Roždestvenski svoje ladje do cilja in kako mu bo Togo to izkušal preprečiti. Na naši sliki je vidtti pota, po katerih bo lahko plulo rusko brodovje.
Oajncuejfe uesti o bcjilj pred pert ftrttirjem.
nesel] se je udal?
London, 2. januarja. Uradno se poroča iz Tokia, da so sovražnosti predPortArturjem ustavljene. Ruski in japonski častiiki so se sešli, da se posvetujejo o predaji trdnjave.
Tokio, 2. jan. Mikado je pooblastil N o g i a, naj izreče priznanje Steslju in njegovi posadki za junaški odpor. Ruski posadki bodo od japonske strani izkazane vse časti.
London, 2. jan. Ravnokar došla poročila javljajo, da je predaja Port Arturja sklenjena stvar.
Pot baltiškega brodovja.
London, (Reuterjev urad). Pogajanja za prodajo trdnjave so se med častniki japonskega in ruskega generalnega štaba vršila danes opoludne. Pogoji so sprejeti.
LISTU iS.
Na starega leta večer.
Velika t:hota vlada povsod. V majhni gorski vasici na Gorenjskem je seveda še mirneje kakor sicer na deželi. Kratek mračen dan. zadnji dan v letu se je spremenil že zdavnej v noč; nebotični vrhovi gora so zaviti v temoto. Spodaj v mali vaški cerkvici so zbrani župljani. Pazno poslušajo besede častitljivega župnika, ki se spominja prav zgovorno preteklega leta in opominja vernike na novo. ,Morebiti, da prav gotovo je za marsikoga izmed nas to leto zadnje; morebiti je že zapisano naše ime med onimi, katere bode pokosila v novem letu neizprosna smrt. Mi vsi pa se moramo poboljšati v prihodnjem letu, mnogo pa se jih mera povrniti nazaj k Bogu. Morebiti kliče Bog še v teh urah starega leta marsikaterega, ki hodi po hudobnih potih, in čaka le še naših prošenj, da bi pripeljal k sebi v grehu tavajočo dušo. Molimo torej za vse one, ki so vkovani danes še v verige greha, da vstanejo v novem letu tudi k novemu življenju." In goreče je začel nato župnik moliti: _Oče naš' i. t. d., in je pristavil še ljubko molitvico Matere božje: „Pod tvojo pomoč pribtžimo". In vsi verniki molijo skupno s svojim dušnim pastirjem pra* iskreno, a prisrčnejše ni pač nihče molil v cerkvi, kakor Anica, hčerka revne šivilje, stanujoče na koncu vasi. Revna žena je morala dokončati še nujno delo in ker so pritiskali nanjo brezsrčni upniki in je potrebovala krvavo zaslužka, se zato ni mogla udeležiti cerkvene pobožnosti na starega leta večer ; na praznik novega leta pa ni hotela delati. ,Anica", reče zategadelj mati svoji hčerki, .pojdi sama v cerkev in moli za svojega očeta.-
Čeravno je otrok slišal iz materinih ust besede: »Moli za svojega očeta" že večkrat, mu vendar niso še nikoli segle tako v srce. Tem besedam mati ni pristavila nikoli nič drugega. Stanovitno je molčala, če jo je Anica izpraševala dalje o očetu. Tako ni vedel otrok ničesar o trpkem materinem trpljenju; ni vedel, da je od^ potepuh, ki je bil že čestokrat kaznovan od posvetne oblasti. Mati ni hotela pred otrokom nikoli zmanjšati veljave očetove. A ko je danes duhovnik tako živo priporočal moliti za vse, ki so zabredli na napačna pota, je postalo Anici, kakor bi jo razsvetlil kak žarek.
Prišlo ji je na um, da je morebiti tud. njen oče eden izmed tistih, in molila je še pri srčnejši, kakor preje kedaj. Ona ni slut Ia, da je bila izbrana za žrtvo, ki bode rešila še nocoj svojega očeta večnega pogubljenja.
Med tem, ko so bili župljani zbrani v cerkvi, je stal zunaj mož, na čigar jeznem obličju so se kar brali črni naklepi, ki so se vzbujali v njegovi duši. Prišel je v mirno vasico, toda ne k ženi in otroku, za te že dolgo ni bilo več njegovo mrzlo srce; marveč, ker je izvedel, da bode prišel po tej poti bogati posestnik Zorž s polno listnico bankovcev. Zasledil in zračunil je to že zdavnej „Tudi eden iz števila onih, ki imajo preveč, ki ne dade ničesar iz rok in katerim se mora vzeti s silo", je mrmral poln sovraštva.
Ti revni, zgubljeni človek, božje usmiljenje te hoče rešiti ravno danes, rešiti po tvojem nedolžnem otroku. Čuj, kaj je to? Tu notri so pričeli ravno peti zahvalno pesem, ki se mogočno razlega v tiho noč. Kar je zadonelo veličastno:
.Hvala večnemu Bogu! Vse stvari ga zdaj molite, Stvarniku, dobrotniku Večno slavo zadonite! Zbori angelski poj6, Hvali zemlia in m-bo.1"
„Oh vsaj je vse laž in zmota, kar javkajo ti notri*, zagodrnja znova. „Saj ni nobenega Boga, saj tudi ne sme biti!" Vendar ostane miren, kakor bi b 1 ulit iz železa in posluša petje, ki mu doni vedno veličast-nejše in močnejše na uho. Silno ga pretrese naenkrat, zakaj jasno in glasno odmeva iz cerkve:
jHvaljen troediai Bog. Oče, Sin in Duh presveti Iz pregrehe vseh nadlog Hotel si naš rod oteti, Jezus, naš Odrešeni k,
V	smrti milostni sodnik:'
Krčevito se diži stezne ograje. Z vso silo si hoče iznebiti zadižujoče groze in se podati k bližnji gorski cesti. Ob šesti uri namreč prižvižga večerni vlak in po tej in nobeni drugi poti mora iti Zoi6, če hoče dospeti domov. In v svoji zaslepljeni neumnosti ni nič pomislil, da bogati posestnik ne bo tako nespameten, da bi nosil s seboj toliko svoto denarja, kakoršno je vzdignil danes, v tako temni noči in si pridižal v žepu le nekaj kron, pustivši ostalo shranjeno v mestu. Pred seboj je videl !e deoar in zanj, tako ničvredno stvar je hotel zamenjati svojo čast, vso svojo večno srečo. A božje usmiljenje ga že čaka.
Čuj! nenadno zahrešči nekaj na tihi poti začuje se strašno pretresljiv klic, čuden' strah m silna groza ga spreleti po vseh udih m zopet mu zadoni na ušesa: Jerus, naš Odrešenik,
V	smrti milostni sodnik!"
Hitro prižge svojo svetilko jD ^ tja, kjer se zavije cesta strtnovito jnpe| nevarna pota k hudourniku Usmiljeni nek otrok je v nevarnosti, da se doli zj, on ga more rešiti, še visi na eni dren korenini. Še en krik in klic, strašno zve, en padte in po velikem trudu in D1 dobi on v roke mrtvo truplo. On pog v ljubki, bledi obraz. Tedaj pa tudi strašno zakriči — svoje lastno dete dri mrtvo v naročj u. Anica je hotela obid še svojo bolno tovarišico in je šla po poti, ki je pes ala po večdnevnem jako nevarna in spolzka. Božje usmiljc je pripustilo, da je padla v globočino: sred je umrla popolnoma še nedolžna in njeni ni izvršil grozovite hudobije, zakaj Zori bil med tem časom že zdavnej na stoj domu. In takrat se je otajala tudi i skorja na srcu potepuhovem S svojimi vim otrokom v naročju se povrne ves i san nazaj k svoji ženi, izpovedajoč ji i krivdo, in pomagajoč prenašati neznai bolest Njemu je izprosil otrok v novo leto, novo življen.e polno pokon kesanja.
Rodbina morilcev. V Towandi| čela se je skrajno senzacijonelna porotna* ravnava. Gospa Sofija Merrittova in njenioi ci, Bigler Johnson, Charles Johnson ter dv čka Nancv in Alanson Johnson -o obdolži da so umorili gospo Johnsonovo, sopro Bigler Johnsona in njeno maio nečaki Annie Benjaminovo. Bigler Johnson jes zločin priznal. Pri sodUču je izpovedal, je sklenil s svojim bratom Charlesom svojo materjo umoriti svojo soprogo, kar je vsakemu obljubil po 3 dolarje grade. Medlem, ko je bil on sam v Tomi odšla sta njegova mati in brat Charl« samotno stanovanje njegove soproge jo je Charles s sekiro ubil. dočim je njeg mati tekla za njegovo nečakinjo, jonafl dohitela in usmrtila. Nato je starka pon truplo v hišo in 7ažgala poslopje, dai H prikrije dvojni umor. Člani rodbine Johni se sedaj eden na drugega zgovarjajo.
Zet svojega lastnega zeta.
zamore kdo por,tati svoj lastni tast. je« goče, toda povsem novo je. da za človek postati tudi zet svojega las™ zeta. Toda to je povsem enostavno, let starega Silvestera Heatha v \\ ilkeroi Pa, se je polastila želja še enkrat s«, ročiti. Radi tega je prišel k svoji ow hčeri, gospej Hagenbuchovej. naoDi» se je seznanil z 20 letno Saro. hčerKo. jega zeta iz prvega zakona in jo »k' častil z ženitbeno ponudbo, s koj° takoj zadovoljila in se pri tej pnop čila. Ker je nevesta še mladoletna, "J v to nje oče privoliti in ta ni dvaKra mišljal. In tako je prišlo, da je Heanp zet svojega zeta. Nadaljno zmes rodstva si lahko predstavljamo
"1	__Domoljub 1905.__Stran 5 \
Razgled po domovini.
Srečkanja za razpisane nagrade io udeležilo veliko število rešilcev ugank, oma nabiralcev novih naročnikov. V k, to je na sv. Treh kraljev dan se vrši kanje od nalašč za to določene komisije, eh srečkanja naznanimo v prihodnji šte-i.
Našim naročnikom! Prvo in go številko »Domoljuba" razpošljemo še e m dosedanjim naročnikom. Kdor še ni ovil naročnine, naj to hitro stori, da se list ne ustavi. Kdor ni dobil p o -l n i c e ali jo je morda prerezal, ko je iral številko, v kateri je bila priložena, pošlje naročnino kar po k a z n i c i in naj dostavi, da je star ičnik. Tistim, ki dobivajo po več »moljubov" skupno pod enim zavitkom, ) poslali prve številke v dosedanjem rilu, ako že sami pravočasno niso na-nili izpremembe. Za v bodoče pa prosimo, se nam po dopisnici naznani natančno, 1 i k o »Domoljubov naj jim v prihodnje iljamo.
t Dr. Matija Prelesnik. V
oletni noči je prominul previden s zakramenti v tukajšnjem Leonišču veleč, ir. Matija Prelesnik, studijski prefekt v tenišču. Bolehal je že delj časa, pred ni tedni je šel v Leonišče iskat si Iju-a zdravja. Huda zlatenica in srčna hiba mu ugasili luč življenja. Rojen je bil an. 1. 1872 v Dobrepolju na Dolenjim. Gimnazijske študije je dovršil v Lju-ini. Bil je vedno odličnjak in sicer vedno i v razred •. Bog mu je podaril lepe, ike darove. Že kot gimnazijec je kazal lebno spretnost v pisateljevanju v »Do-Jih vajah", ki jim je bil kot osmošolec dnik. L, 1892. je dovršil maturo z od-o, nato je vstopil v ljubljansko bogo-vno semenišče, kjer se je marljivo bavil •ogoslovnimi študijami, pri tem pa ni za-narjal peresa. Ves prosti čas je posve ral pisateljevanju. Priča temu so razne 'estice in pesmi, ki so jih prinašali »Poldni glasi". Kot bogoslovec četrtoletnik pod imenom Bogdan Vened spisal dolgo čno pesem »Ženitev vojvode Ferdulfa", jo je izdala Knezova knjižnica Ta pesem takrat vzbudila mnogo pozornosti in mar-do je vprašal: »Kdo je ta Bogdan Vened ?" 1895. je bil posvečen v mašnika. Nato je za kapiteljskega vikarja v Novo mesto, * je ostal 3 leta. Kljub temu, da je imel >°go službenih poslov, je v teh 3 letih vršil 3 bogoslovne rigoroze v Gradcu. Da se še bolj spopolnil v bogoslovnih študi-') je 1. 1899. odšel na Dunaj v višje du-
hovsko izobraževališče pri sv. Avguštinu, kjer je ostal eno leto. Tam je s hvalnim uspehom dovršil zadnji biblični rigoroz ter bil 1. 1900. promoviran v doktorja bogoslovja. Ko se je povrnil v domovino, je bil imenovan semeniškim prefektom, kar je ostal do svoje smrti. Ves ta čas je z večine preživel v svoji sobi ter se bavil s pisateljevanjem. Ravno to, da se je premalo gibal, je še bolj upognilo njegovo že tako rahlo zdravje. Zadnja leta je bil sotrudnik raznim listom. V „Kat Obzorniku- je izdal tehtni zgodovinski spis „Protireformacija na Kranjskem" in pa spis : „0 katoliških redovih". Zlasti vnet sotiudnik pa je bil »Dom in Svetu". L. 1902. je izdal »Nesrečno zlato". Potem je začel z globoko zamišljeno trilogijo. L. 1903, je izšel prvi del : »Naš stari greh". Lani je izhajal drugi del : »V smrtni senci". Za 1. 1905. je pripravljal tretji del: »Veneta". Še na postelji je spisal rokopis za drugo številko letošnjega letnika, a nemila smrt mu je iztrgala pero iz rok. Na slovenskem literarnem polju je zazijala nova vrzel ... Dr. Matija Prelesnik je bil blaga duša, imel je dobro srce pa bistro glavo. Za slovenski narod škoda njegovega talenta. Sveti naj mu večna luč !
Promoviran je bil 22. decembra na dunajskem vseučilišču doktorjem modro-slovja čast. gospod Ivan K n i f i c, bodoč. profesor na škofovih zavodih v Šent Vidu nad Ljubi ano. Iskreno čestitamo!
Umrl je dne 29. decembra bentficijat v Vogljah pri Št. Juriju na Gorenjskem g. Mihael Kotnik, rojen 1. 1832. na Vrhniki. N. v m. p.!
Občini Tomišelj in Vrbljenje sta izvolili za zasluge ob ustanovitvi župnije častnim občanom : Prevzvišenega gosp. knezoškofa Antona Bon. Jegliča, g. dež. odbornika Frančiška P o v -š e t a in g. župnika Jožefa Knifica
„Notranjec". Že večkrat smo čuli, da bo pričel v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani izhajati list »Notranjec". To se je zgodilo. Uredništvo je v Postojni. »Notranjca« izdaja Makso S e b e r, ki je te dni dobil dovoljenje za „Akcidenčno tiskarno" v Postojni. »Notranjec" pravi, da se bo boril za „na prednost", pozdravljajo ga pa taki. nazadnjaki, ki so zbrani okolu „Slov. Naroda". Pravi, da bo pospeševal podrobno ljudsko »delo", a zdi se nam, da samo tako, ki bo všeč onim, ki so tako upili, ko je katoliško-narodna stranka oprostila Notranjca iz oderuških rok. »Notranjec" že v prvi številki kaže svoje liberalno kopito.
Delal bo za liberalizem, ne za slovensko ljudstvo. Tako je stališče proti temu listu vsakemu poštenemu Notranjcu dano. Ne maramo liberalnih listov, ki očitno kažejo svojo barvo, ne maramo pa tudi listov, ki si nadevajo hinavsko krinko, a katere so ustanovili ljudje, ki se sicer kažejo za najbolj zagrizene liberalce
Občinski odbori, pozor! Piše se nam: Sedaj, ko se delajo ravno občinski proračuni, opozarjamo slavne občinske odbore, naj sebi in svojim občanom v prid sklenejo za prihodnje leto pobirati od deželnega odbora dovoljeno občin-sko naklado na žganje in pivo. Nikjerlože dobiti lepih dohodkov, s katerimi se lahko ali kaj novega napravi ali pa druge občinske naklade znižajo. Ena občina srednje velikosti na Gorenjskem bo imela letos 8 00 kron čistega dobička od tega, pri vsem tem, da vtihotapljajo mnogo žganja iz sosednih občin, ki nimajo te naklade. In to ravne je napačno pri tej reči, da nekatere občine imajo, večina drugih pa noče skleniti te koristne postave, vsled česar trpe tudi one občine in gostilničarji onih občin, ki so jo sklenile. — Deželni odbor pa bi moral to reč bolj pospeševati in občinam ne težav napravljati, kakor jih je lansko leto neki občini. Krčmarjem, še manj pa pijancem, ta sklep gotovo ne bo všeč, — tega jim tudi nič ne zamerimo — toda občine in deželni odbor imajo predvsem gledati na to, kaj je vkoristobčinam in ljudstvu sploh. In tukaj je korist dvojna: Zganje-pitje se omejuje in občina pride na lahek način do lepega dohodka. Torej storite!!
Anti.
Društveni koledarček »Slovensko krščansko soc. zveze".
Pred par dnevi je izdala „Slov. krščanska soc. zveza" svoj »Društveni koledarček" za 1. 1905 Uredil ga je jako spretno č. g. Luka Smolnikar. Prav umestno je, da koledarček ob letošnji lOlet-nici krščansko socialnega gibanja na Slovenskem prinaša na čelu podobo ustanovitelja slovenske organizacije delavskih slojev d r. Janeza Ev. Kreka.
Koledar ček obsega poleg navadnega koledarja tudi zapisnik za razne beležke, prav na mestu je tudi »Gospodarski zapisnik". Tudi nadaljna vsebina »Koledarčkova" je bogata. Posebno znimiv pa je »Seznamek Zvezinih društev" in njihovo stanje v 1. 1904. Ta seznamek podaja točen pregled velikega delovanja slov. kat. izobraževalnih društev. Pri zvezi sta dve akademični društvi z 213 člani (s podpornimi vred rednih je 44), dalje pa je pri »Zvezi" izobraževalnih društev na Kranjskem: a) pri centralni zvezi 58 društev s 5772 člani, b) pri vipavski podzvezi 12 društev s 562 člani, c) na Koroškem 6 društev s 370 člani
d) na Primorskem 8 društev z 960 dlani, e) na aajerskem 30 društev z 2284 člani skupno 116 društev z 10061 člani.
Še enkrat povdarjamo, da bi ta koledarček moral imeti vsak, ki se zanima za organizacijo slovenskega ljudstva, ker v njem dobi bogato zbirko dragocen>h navodil Koledarček se je te dm naročnikom razposlal. Ako ga kdo ni dobil, naj ga reklamira. Nckai koltd-rčkov je še v zalogi. Posamezen iztisk velia 1 K. Naročnina na) se pošilja na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikanj v Ljubljani.
Gorenjske novice.
* Iz moravške doline« Županom občine Drtijc je bil p. m. izvoljm Tič Franc, posestnik v Šserjučah, mož jeklenega značaja in trdega katol. narodnega mišljenja. Tudi odborniki so vsi katol. narodnega prepričanja. Tako je toraj konec nadutega liberalni ga gospodarstva v mo-ravški dolini. — Umrla je v Moravčah Marija Jerin. Pokojna je bila vrla katoličanka ter posebna dobrotnica cerkvi. N v m. p.! — Napredne in izobražene se hočejo šteti liberalci v moravški dolini, a da to niso, nam pričajo zčdaji d godki. Torej vidite, na kako nizko stopinjo omike zabredejo oni. ki se dado zavediti po pristaših „Narodo»e* bhke
*	Smrtna kosa. V Šmarnu pri Kranju je umrl 15. decembra m. 1. prečistiti gospod župnik in dekan Jakob R-izboršek. Pokojni gospod je bil rojen I 1836. v čem-šen ški župniji, posvečen v mašnika 3 avg. 1862. Ko je bil v Gradu župnik in obenem dekan za radovljiško dekanijo, se je vel ko trudiL da bi zidali novo cerkev. Zadnja leta je bolehal, a trpljenje potrpežljivo prenašal. Pogreb je bil jako lep Dasi je bil na ne deljo, mu je vendar 20 duhovnih sobratov skazalo zadnjo čast. Na tisoče ljudstva je spremilo pokojnega g. dekana. Svetila mu večna luč! — V Kranja je umrl 20. decembra dvajsetletni Anton Š amberger, sin c. kr. notarja. B I je zelo nadarjen dijak in vzornega vedenja. Naj v m'ru počiva!
•	Iz tunela. V predoru na Hrušici zopet nagaja v spodnjem rovu žveplena voda. Ker ni mogoče delati naprej zaradi velike množine vode, mislijo sedaj obzidavati že skopani rov in potem šele kopati naprej, ko bo prejšnji prost r ves dodelan. — Pred štirinajstimi dnevi sta se zop*t zgodili dve nesreči pri gradbi tunela. Delavca Batoč je zagrabil granik, ko se je peljal iz tunela. Granik je bil pren-zko doli in je Batoča prijel za stopali. Kakih deset minut je bil Batoč v smrtni nevarnosti. Ako bi ne bil vlak takoj obstal, ga bi bilo 2drobilo. Drugi
dan potem se je ponesrečil Hrvat Valentin Nekič. Rinil je voziček po tiru med tem pa pride za njim drugi voziček in ga znatno rani na kolenu. - Alkoholizem ali po domače povedano pijančevanje |e na Hrušici, odkar se dela predor, doma. Ker pa alkohol, kadar zleze v lase, daje človeku prg-im, je umevno, da pride večkrat do pretepa in poboja. Tako je bil zopet pretep na cesti zvečer na sveti dan EJen jo je skupil na očesu. O ožniki so pomirili prehudo kri.
* Skala ubila. V kamtnolomu v Štengah je ubila skala Hrvata losipa Nek či ki je bil predstojnik delavcev. Več kot 15 meterskih centov težak kos se je prevrnil nanj. Ako bi se ne bila skala zadela ob smreko, bi bila nesreča lahko še večja, ker bi bila priletela v barako, kjer ie spalo pet Makedoncev. Zgodilo se je to 18. decembra v nedeljo, ker so, kakor po navadi ob ne deljah, delali v kamenolomu.
c Ponesrečil se je na Jesenicah nasproti kolodvoru neki delavte Italijan. Kopal je material za nasipanje. tu pa je priletel težek kos zmrzle zemlie nanj. Ker je bilo precej pozno, ni opazil pravočasno nevarnosti in zemlja mu je zmečkala glavo. V par minutah je izdihnil. Pokopan je bil na sveti večer ob pol šestih Pri pogrebu mu je svetilo kakih 200 tovarišev rojakov, j Bil je res čaroben prizor.
•	Električno železnico bode speljala tovarna od Save na Javornik. V ta I namen se je vršil ogled.
*	Svoj delavski dom si bo zgradilo „Kat. delavsko društvo" na Savi pri ; Jesenicah. Kupilo je od delavskega konsum- | nega društva prostora okoli 150 kvadratnih j sežnjev Z zidanjem se bo pričelo spomladi, da se bo dvorana jeseni že lahko rabila! Skrajna potreba je že bila, da začne društvo
z zidanjem svojega doma Kdor je bil v prostorih kat. del. diuštva, kadar je napravilo kako veselico ali predavanje, je moral uvideti to potrebo. Potem se bo šele društvo moglo razvijati in rasti, kadar postavi svoj dom. Zato pa vsak prijatelj društva z veseljem pozdravna ta sklep.
*	Predstavo je priredilo „Kat del društvo« na Sav, pri Jesenicah na dan sve- i tega Stef.na in na novo leto. Predstavljali ! so dobro fantje igro „\ zadnjem trenutku« ki je prav primerna za božične praznike' Obakrat je bila društvena dvorana prenapolnjena.
•	Občni zbor bo imelo „Kat del društvo" v društvenih prostorih pri Markotu na Sav, dne 15 januarja ob 8. uri zvečer
c P Jelenovega roga.
Sv. Miklavž je prinesel čemšemškemu kaplanu na vrt lepo dišečo v i j o 1 i c o • pač redka prikazen v tem času. - P^t Jurijem pokopali smo s,arega Pe
klenščka" Čeprav je Peklenšček. pa ^ da mu je sv. Peter odprl nebeška vrah j ,paradiž*; vsaj je dnZ'aj prebival fc j „Parad žrm«. ne samo v paradižu,
0 Državna podpora. ObčinaRo, j pri Kamniku dob la je 2a vodovod naR0-15.800 K državne podpore.
0 Žrtev žganjepitja. Miha U. bajtar m krove u G »lice. je štiri dni de pri Jerneju Urankarju, posestniku v Ct* vrhu pri Kamnik j. Zvečer dne 16. dtctnis je gospodar prinese! Balohu pol litra igaij Prenočil je na klopi pri C ankarju, poj,; se je pa s klopi zavalil na tla. Bil je tafc mrtev.
° Umrl je na Vrhniki Ptter Um, bivši župan in posestnik. Lenassi je | mnogo let pravi ljudski župan: zadajii bil izvolien pred 21. len.
0 V Ameriki ustreljen. Iz Bon
Mont., se poroča, da je v noci 6 deccmli par minut popolnoči nek nepoznan rop<ri , cesti u->trelil našega rojaka Lana Ferla : ko je šel slednji z nekim prijateljem pn domu Ropar je obema ukazal n*j dviga roke, toda istodobno je tudi streljal in tal pogodil nesrečnega rojaka v vrat Ferlanj bil na mestu mrtev. Pokojnik je doma: Poljan pri bkofji Loki in ostavlja v Amerik soprogo in troje otrok.
*	Bitka v sveti noči. V sv« noči se je steplo v neki gostilni devet fa tov s Hrušice pri Ljubljani. V par trenotkii je bilo pet fantov r«njenih. Fantje so streljii tudi iz revi Iverjev. Nevarno ranjena Martina Jerančiča in Jak. Drakslerja 50 prt peljali v deželno b..|nišn co.
*	S Kranjske gore se nam pik Zi večkiat smo čnali, da razne občine po birajo ( bčinsko doklado na žganje na korii zakladu za reveže. Ker itramo tudi pri f mnogo ubogih, bilo bi primerno, ko bil to tudi pri nas zgodilo
*	V Dolu pod Ljubljano $eb* dne 15. jan. vršil ustanovni shod k. s izobn-ževalnega društva K mnogobrejni udeležb so povabljeni vsi dobro misleči Dolani.
Dolenjske novice.
Iz 1Šent Rupertske doline.
f Prevrnil se je blizu Mirne \ voz, ker so se splašili konji Šareče i bilo velike, samo šipe so se vse pobile. Pf* vijo, da so se konji ustrašili zajca, ki f pretekel cesto.
t Liberalci na Mirni se budujej<V«j so pri občinskih volitvah propadli. A pomaga sedaj vsa jeza!	..
t Ampak, znajo pa! Neki 1 beral« iz Mirne, da bi dobil ljudi na svojo strt je pisal v Tehaboj pismo in med drug®
li to, da se Kristus ni udeleževal občinskih litev v sveti deželi. Tofej z duhovniki ne tigniti!
f Vina je še zmiraj dosti v Št. Rupert-ih zidanicah. Kupci le vkup!
f Na Okrogu so podružnico sv. Bar-re kaj lepo prenovili in preslikali. Zato i tudi imeli 10. dec. žegnanje. Vse je Slo >bro, samo po zidanicah so ga ta dan malo e>eč potegnili.
f Božično drevesce smo imeli tos tudi v Št. Rupertu. .Kaj takega pa še i!Kso dejali vsi, ki so ga videli.
; ribniške zemlje.
f Menda bo Babilon nastal v ibnici. Pri zadnjih občinskih volitvah so i pojavile hkrati štiri stranke, dve krae-Ški in dve gospodski. Nam najbolj ugaja ia z graščakoin na čelu, katera se je po-eno trudila, da spravi b r i v ca v občinski flbor. Je pač imeniten ta brivec, da ima raščake za svoje volilce.
f V Ameriko pojde na spomlad vse, arkoli more še kaj gibati. Da bi bilo tudi se srečno!
f Pod velikolaški zvon žele riti Raščani in komaj čakajo, da se jim [polnijo upravičene želje. Všolani so že ak v Lašče, verske svoje dolžnosti oprav-ajo tudi ondi »samo pravice" še ni. Da bi ) kmalu dobili!
f Družba za iskanje premoga t toliko narasla, da bo mogoče spomladi adaljevati pričeta dela v gregorski občini. ! vplačanimi deleži bo omogočeno se prepričati o množini premoga. Deležniki se še »dalje sprejemajo pri g. fontesu v Velikih <aščah.
t Sladka tolažba v hudi zimi je irudnova bukev ha Volaki. Dva dobra dedca »orata stopiti skupaj, da jo objameta in iekaterikrat se bo založila peč, kadar jo lodo dejali iz kože.
f Premajhno bo pokopališče v ..aščah, ko se privzame Rašica v župnijo. !e zdaj bi prišlo gotovo do kake navskriž-jaosti, ako bi ne bili ondi tako mirni in potrpežljivi sosedje.
f Cerkveniki pazite na cerkene pre, da bodo vedno kazale prav. Sosebno f krajih, kjer so sodnije je mnogo ležeče lem, da so ure v redu. Marsikatera tožba je bila zamujena radi nerednega cerkvenika ali Slabe cerkvene ure.
f Krajni šolski svet na Karlo-Vici naj dela na vso moč na to, da se nova &ola sezida v sredini šolskega okoliša, ne pa kje popolno na robu istega.
f Revizija konsumnih društ-*eh v Loškem potoku in v Laščah se je Izvršila in pokazala prav dobre uspehe. Kjer se previdno in pošteno gospodari, kjer
se društveniki drže svojega družtva, tam spod leteti ne more.
f Ce ni bila kukavica ? V zadnjem »Domoljubu" smo brali o robarskem konsumu besede, ki jih nismo vajeni v našem listu. Dopisnik ne more prikriti veselja nad razdružitvijo konsuma in je tudi načelnika brez vse potrebe pritiral v dopis. Nekaj mora biti zadaj. Kukavica dela nekaj skrivaj.
f Konsumno društvo v Robu
se je razdružilo. V to nikakor ni bilo pri-morano, temveč storilo je to zato, da bi morda pozneje kedaj radi rfebrižnosti društ-venikov ne moralo prenehati z zgubo in škodo. Zdaj so prepustili vso trgovino za 1700 K načelniku in ustanovitelju Peterlinu. Da je niso hoteli prepustiti drugemu za 2000 K, morajo pa že vedeti zakaj; brez vzroka pač niso zavrgli 300 K.
f Sv. misijon na Vel. Poljanah bode meseca fcbruvarija.
f Marijina družba za dekleta ustanovila se je 8. decembra 1. 1. pri Sv Gregoriiu.
f V Strugah so letos zopet sklenilli občinsko naklado na žganje z 8 glasovi proti 3. Za ta denar bo poljski čuvaj preganjal poljske in gozdne tatove.
f Predolg advent je bil letos, nekaternikom v Strugah, ki so plesali v torek pred božičem in razgrajali. Značilno je, da se je ples vršil v gostilni, kjer imajo »Slovenski Narod." Pa naj reče še kdo, da Stružanci ne napredujejo.
Belokranjske novice.
t Za pokušnjo so poslali nekateri vinogradniki iz DraSičiie okolice svoje vino v deželno klet v Ljubljano Upajmo, da nas bodo še opozorili, naj bi še poslali — v večji množini in za denar poštenim gostilničarjem, ker bržkone takega pitnega vinca ne bo imela kmalu deželna klet. Na razpolago je še par boljših vin! Cene so res visoke — a je vino to! Gostilničarji, obrnite se na „Kmetiisko društvo" v Meti.ki!
f Božična zabava v Metliki na sv. večer je lepo uspela. Takega še ni videla Metlika. Ponovi se na sv. treh kraljev popoldan ob 4. O vsem spregovorimo v prihodnjem Domoljubu več.
f Tako je prav! Naročniki »Domoljuba" se množe! Gitjmo, da bo imel vsak »Domoljuba" pri rokah. Naročajo se naši kmetje tudi na »Slovenca." Dobro!
^ V Semiču so praznik sv. Štefana slovesno praznovali ob obilni udeležbi.
f Prva dolenjska posojilnica je imela leti 1904 — pet — občnih — zborov. Kako to? Vprašamo! Pri prvem občnem zboru so se očitale — nerednosti; pri drugem so brali levite in zopet prišli na
dan — nerednosti; pri tretjem so se stavili predlogi novi in stvarni zaradi — nerednosti; pri četrtem bi se moralo odločiti, kako je s temi nerednostmi, ki so že bile v Novem mestu kaznovane,
—	a se ni; pri petem so se pokazale nove nerednosti, tako da imajo sedaj za novo leto — zopet občni zbor zaradi re-kurza. Potem naj pa še kdo reče, da se ljudstvo hujska, ko samo vidi— sad nerednosti, kdo je kriv? Namestnik državnega pravdnika bi vedel odgovoriti: Zato, ker ni revizije vže 30 let.
f Nova pesem i V Metliki imajo novo pesem: Staro novo, novo staro. Uglasbena je tudi že, pa pravijo, da nekaterim ne ugaja, ker jo je pel neki neustrašen mož. Pa kakor jim drago! Mi bomo šli vsi — da prav vsi — obenem skupno za novo I Vsak poštenjak bode gotovo za novo — mogoče še celo tri frajle s svojimi 15 glasovi !
f Vse vasi bi morale imeti naročenega vsaj »sobotnega Slovenca". Posebno bi se morali za to zmeniti mladeniči, da bi si pri skupnih sestankih znali kaj povedati! Torej možje in mladeniči, na noge!
f Popravek. Ona novica v »Slovencu" iz Amerike, se nanaša na Antona Šukljeta iz Lokvice, ne na Ant. Šukljeta iz Suhorja.
f V pokoj je šel g. Kenda, učitelj na Suhoru. Vsled bokhnosti zapustil je blagi mož šolo, v kateri je deloval res uzorno dolgo vrsto let. Bil je tudi priljubljen posebno pri ljudstvu, kar se težko dobi pri naših učiteljih. Bil ie vseskozi veren katoličan in je to tudi očitno znal pokazati. Zato ga niso mogli liberalni tovariši. Želimo blagemu mr žu še dokaj mirnega življenja !
f Iz Starega trga. Ce je Marijina družba potrebna ali ne, spozna se že na tem, kolik odpor najde, ko se ustanovi.
—	No, pri nas je dovolj hud; zlasti mladeničem, ki že v cerkev ne smejo. Na praznik sv. Štefana so znane barabe pretepale družbenike in še streljali za njimi. Orožniki to vedo, pa se ne zganejo; gotovi možje to gledajo, pa lumpe še hujskajo! — Zato pa
—	klobuke dol! - pred Turki.
Iz raznih krajev Dolenjske.
f S Police pri Višnji gori se
nam poroča, da po dolgi desetmesečni borbi naposled vendarle izvolili župana, s katerim je večina dobromi^lečih občanov zsdovoljna.
f Z Brežovice pri Mirni se nekdo opravičeno pritožuje, da so vkljub obilnim dokladam občinske poti v jako slabem stanju; zlasti od Brežovice do Spodnje j Š i vence je pot tako zanemarjena, da se prazni i vozovi preobračajo in bi v slučaju kake
nesreče še blizu ne bilo mogoče priti. In vendar šteje bližnja okolica nad 100 kmetovalcev. Naj se vendar zganejo tisti, ki imajo dolžnost!
t Z Rake. Pri nas je sedaj kakor po budi nevihti. Strele so švigale, treskalo je. celo treščilo in udarilo je Z d > j pa je mirno in zopet sije solnce Pravijo, da je tako še bolj prijetno. Seveda: nam tudi. Toda tak mir se navadno le z vojsko pridobi. Kdo je bil prvi. ki je izzival in klical na korajžo? Mi ne! A če smo izzvani in prisiljeni. se bomo vsikdar tudi branili: zakaj časi. ko je bil eden k sekira, a drugi samo klada, so minuli na Slovenskem. In tako tudi na Raki. G Varšek še vedno prodaja .Narod'. Nam ni zato, če je on prepričaj, da rešeoje slovenskemu ljudstvu pride iz .Naroda1. A če sam tako misli, naj svoje prepričanje obdrži zase. Mi pa mislimo, da časopis, ki ljudstvu vero krade iz srca. ne služi v sreče, ampak v pogubo. Zato z g. Varškom ne bomo zadovolji. dokler se bo pri njem .Narod6 prodajal in kupoval. Sicer pa ima mala odjemalcev. Poznamo sicer tiste, ki .Narod-kupujejo; vemo celo za nekega, ki je kupil štiri številke naenkrat in jih zastonj ponujal okrog: pa taki so bolj izjema. Drugi so pametni; in prav je tako. — Raška graščin a je prodana in les razprodan in s cer parcelirano. Tako izginjajo veleposestva. in posest prihaja polagoma v.roke ljudstva. — Nedavno smo imeli imenitnega gosta pri nas. Blagorodna gospa Hooevarjeva iz Krškega je obiskala g. župnika v njegovi bolezni. Zraven je darovala izdatno svoto za naš vodovod. Tako bomo vodovod vendarle imeli. Pravijo. da obštrukcija ,žre*; a vsega vendarle ne požre. — Pred kratkim se je zgodila pri rigolanju vinogradov v e-lika nesreča. Dva moža, Zorko in Gal, sta razstreljavala kamenje; pa se je razletelo prej ko sta mislila. Odtrgalo je Zer-kotu spodnjo čelust, Gala pa je »slepilo. Prepeljali so jih v bolnišnico v Kandijo Zorko bo težko ozdravel. Nesreča nikdar ne počiva. — Omenili smo enkrat, da bo poslej imel „D o m o 1 j u b* pri nas še enkrat toliko n a r oč n i k o v kakor lani. Res, dosedanje naročanje kaže, da b« temu tako. Zato pa, dragi ^Domoljub" piši, uči in opominjaj še nadalje; mi te bomo vselej z veseljem pričakovali in sprejeli ped streho.
t Raznoterosti s Čateža pod
Zapla zom. Hranilnica in posojilnica je kupila hišo po umrlem upokojenem župnika J. Klučevš=ku: sedaj jako dobro uspeva Ob letu vam povemo, koliko ima prometa v prvem letu; menda ga bo ie 150 tisod. Iz tega se viji, kaka je bila potrebna. Okoličani so tako hvaležni, ker so prosti ode-
ruških pijavk Torej: Svoji k svojim! -Dekliška Marijina družba si bo omislila družbeno zastavo. V u namen že marljivo zbira doneske. - Šola se bo razširila v dvorazredno. Komisija je spoznala, da se bo dalo še v tej šoli za drugi razred s spodnjimi prostori izhajati Zato smo hvaležni, ker smo rešeni znatnih stroškov — Tukajšnji obč. odbor je nalož 1 davek na žgane pijače. — Drugi načrt za popravljanje ro marske cerkve je dodelan Seveda veliko boljši kakor prvi. Kaj več o tem pozneje. Da bo pri zidanju blizo voda. se je začel v u namen delati vodnjak. — L^p dar so dali Materi božji zaplaški Dolenjci v jubilejnem letu. ker so toliko lesa darovali in druge stvari toliko skupaj speljali, da je že ves hribček poln priprav za zidanje. Dekliške Marijine družbe so pa z velikim shcdom pokazale ljubezen do Brezmadežne
Notranjske novice.
* Pivške vesti: Povodom smrti presvitlega kneza Hugo \Vindischgraetza je daroval presvitli knez sin Hugo za reveže v Trnjski duhovniji 90 K. ki so se že razdelili Za novi cerkveni oltar v Trnji nabrali so domačini v Ameriki: Jurij Brgoč 39 K 22 h. Jožei Česnik je nabral v Klenku 60 K. Dalje so darovali Franc Česnik v Ameriki 2 K. Mina Horvatin v Ameriki 2 K. Anton Štaver, v Ameriki 2 K. Anton Česnik 2 K. Miha Žele iz Trnja 3 K. Neimenovana 3 K. Bog jim obilno povrni in nam novih dobrotnikov nakloni' — Cerkev v Trnji je dobila 4 svetilke, katere je izdelai g. Ivan Kregar v Ljubljani. Delo hvali mojstra. — Pašnike in ostalo gmajno bodo razdelili kmetje v Trnji. Kje bodo potem živino pasli, se neve! Kmetje dobro premislite — Gmajna pri Paličji je začela 29 dec. goreti. Pravočasno so zagledali ljudje ogenj in pogasili: nasadi borovcev so bili v nevarnosti. Kdo je zažgal. se neve Bodite previdni v gmajni z žveplenkami ter s kajenjem' — V Ameriki se je ponesrečil pod zemljo Janez Pavlovič iz Paličja Plin se je užgal in njega umoril. — Na Janeza Požarja se je zemlja udrla in noge poškodovala. Amerika bo marsikoga nesrečnega naredila' — Kmetje se vesele, da je za mleko konkurenca med g. Domiceljem in g. Boletom v St. Petru. Zdaj dobijo za liter mleka 7 i 2 kr. Pa pravijo, da bodo še več dobili. Kdo bode zmagal, g. Domicelj v Zagorji ali g. Bole v Št. Petru? Uganite! Pa se sliši, da pride še tretji konkurent. Ali bo res? Umrla sta pretečeni mesec Anton Brgoč in Miha Zorman, oba ene starosti 82 let Biia sta min« poštenjaka, tako, da ljudje pravijo-tako mirnih ljudi je malo. Naj jima sveti
večna luč Že dolgo let niso biii ljudje pn nas v Trnji tako dolgo zdravi kakor jo zimo V Zagorji so menda zelo boini otroc in drugi Zima ni bila že dolgo le: na Pivi, tako lepa kakor letos — Na sv >ielana« v Prestra^u otvorili mlekarno, a blagoslovili so jo menda z vinom :n jedjo, tal« da se je še drugi dan poznalo Sarod s je privoščil sedaj g. župnika iz Siavine, dj ni hotel liberalno mlekarno v ; restranb blagosloviti. Ljudje božji, ali ne veste, i je gospod bolan in tudi, da je po .Narodu-blagoslov samo forrnaliteta. Pustite g. župnika pri miru. saj Vi liberalci ga n—;e vredni' Dobri Slavinci in Kočani ga vedo bolj ce-niti. kakor pa Vi!
— Na Vojskem je dne 24 novembri treščilo v hišo mladoletntga Janeza Mnk V hiši so bili čveteri gostovi. H k je zgo rela popolnoma: gostovom pa h sna opran in živila, škode je 3000 K. Post-tnik je bal zavarovan pri vzajemni zavarovalnici, kaien bode gotovo hitro izplačala vso zavarovai-n no. Ko je gorelo, sta bili pa tudi v največji nevarnosti hiši Terezije K košar Franceta Lapajne. Da nista pogoreli, se mera mo zahvaliti možem, ki so dan in nočp-sili z nevarnostjo lastnega življenja. Neki-teri so se opekli. Spodobilo b: se. da bit« može nekoliko cdškodovala .North Brit sca' ker omenjeni hiši sta zavarovani pri nji -brez truda mož bi pa omenjeni hiši nikakor ne bili c stali. Čudno, da je tako pozno treskalo. Gospod Bog pač kaže. da vsikdar našega in vsega imetja r ezpogoj« gospodar!
-Velik požar. V nedeljo 20. pr. & je pogorela vas S i I n i t a b o r pri Zagorju Ob pol 11. je zadelo goreti in kerj< bil velik veter, je bila v pol ure skom cela vas v ognju. Ljudi ni bilo skoraj w doma ker so bili vsi v Parjah pri maši. -Pogorelo je 7 hiš, z vsemi gospodarski« poslopji in vsemi pridelki. Obleko so rett le tisto, ki so jo imeli na sebi. Oroiii* Mihelčič je rešil iz ognja staro ženico, k* terej je obleka na eni strani že goreli Škode je čez 20.000 K. Zažgala je najbr» zlobna roka. - Kdor bi tem najrevnejši« prebivalcem Notranjske hotel pomaga"1 denarjem, obleko ali živili, naj po$'ie 11 panstvu ali župnemu uradu.
Iz Starega trga pri Ložu.
- Z novim letom nov
Zadnji čas je bil .Domoljub* čisto po»
— -oth®
na loško dolina Najbrže mu je stari no
,dloi
len
zmrzniL No, da nam ne bodo spet <* lenobe očitali, oprtali bomo v novem pa mi torbo in jo skušali včasih naj* ^ t novicami naše .deielice.' .Domoljub' I tovo nima nid zoper to. (Prav nič! Op-
—	Grozno bogokletstvo je iz-
istilo še v starem letu neko liberalno člo-ireče v neki liberalni gostilni. Sopivcev je »ilo kar strah nad takim govorjenjem in irav s silo pretč so mu ustavili nadaljno jogokletje. To je pač strašno in žalostno. Značilno je to, da se tako govorjenje tako rado godi ravno po liberalnih krčmah, kakor imamo vsaj pri nas skušnjo. Mora že biti res, da „gliba vkup štriha".
—	Kakor Noe barko tako delajo, oziroma popravljajo pri nas šolo. Samo ta razloček je, da je Noetova barka vsaj čez 100 let bila za rabo, starotrška pa vkljub vsemu „fiikanjua pravijo, da — ne bo.
—	„Golobini" so zadnje jesenske dni spet nekaj popravljali tlak in ograjo. Treba bo pa še nadaljnih poprav, da bo .golobina" še bolj dosegla svoj namen. Se-
veda, denar bolj po malem hodi; brez tega pa tudi »golobina* noče požirati.
—	Dva divja mačka je vjel pied Božičem nek poststnik na Klancih. Nastavil je bil lisicam, pa sta ona dva v zanjke zašla.
—	Volka so sledili v zadnjem snegu po Nadleškem gozdu in nad Klanci. Kakor je bilo po sledu spoznati, je lovil srne. Se je že hotel za praznike preskrbeti.
Iz vipavske doline.
—	Povest, kako je izpodle-telo Št. Viškemu mesarju in županu. V Št. Vidu pri Vipavi so se imele v tretje vršiti občinske volitve. Liberalci so čutili, da se gre resno za njihovo hožo. Pa kaj stori iznajdljiva glava mesarja-župana? Čujte, ljudje božji in strmite 1 V Št. Vidski občini živi mož Kobol, ki se je
bil tje priženil s Slapa. Ta mož je trdno sklenil, da ne bo volil neumno liberalno, a.tipak pametno „klerkalne." In gospod župan mesar so sklenili, da bodo napeli vse sile, da ta mož ne bo prišel k volitvi. In oče župan so se pripeljali na Slap in imeli ondi skrivni posvet z najimenitnejšimi liberalnimi glavami. Z opičarjem in obenem krajnim šolskim nadzornikom Jernejem Zor-žem, s starim Gašperjem in svetovati je baje pomagal tudi g. učitelj Ivan Mercina. Posvetovali so se, kako premotiti Kobola, da ne bo mogel iti volit. Oče župan so obljubili 50 kron, če se to posreči In slapenski svetovalci so dali besedo in zagotovilo: „Le brez skrbi bodite, oče župan, bomo že naredili mi, da bo prav." In kaj so storili slapenski tajni svetniki? Sporočili so K^bolu v Št. Vid da je njegova sorodnica
na Slapu zbolela za smrt, naj pride torej na Slap, če jo soče še zadnjikrat živo videti. Mož je res prišel na Slap in liberalni svet niki so imeli namen moža upijaniti, da bi prespal noč na Slapu in bi drugi dan ne mogel k volitvi. Ta liberalni naklep se ni posrečil, kajti našel se je pošten človek, ki je možu posvetil, kaj nameravajo ž njim liberalni možakarji in odprl mu je vrata iz dvorišča na cesto in mož je zginil v noč in odšel v Št. Vid in volil drugi dan po svojem prepričanju katoliško-narodno. In Št. Viški oče župan so ohranili 50 kron, izgubili pa bodo sedež na županskem stolcu. Slapenski tajni svetniki so pa žalostni, pa saj to ni čuda, izgub ti kar 50 svitlih kronic, to ni nobena šala.
| — Najbolj zdravi &pital na celem svetu. Vipavski špital stoji že
cela tri leta, pa še noben bolnik ni umrl v njem. Kaj ni ta špital najbolj zdrav na celem svetu? Ž veli torej liberalci, ki ste nam sezidali tako zdrav špital !
Koroške novice.
k Dragi rojaki! Znana Vam je naša huda borba za našo slovensko šolo, znan tudi iste žalostni izid: ni je več, edine petrazredne slovenske šolenaKo-reškem! Zaslepljenost nekaterih domačinov; tuji nemški in laški in žal tudi slovanski delavci, ki delajo predor skoz Karavanke, in Slovencem nasprotne šolske oblasti — vse to se je z divjo strastjo zagnalo v zaklad in biser naš, in dasi smo se branili z vsemi močmi, se takej premoči nismo mogli ustaviti: naša slovenska šola je strta, zdrobljena v dva dela.
Hud udarec je to ne samo za št. Jakob, ampak za vse koroške Slovence, ker s padcem naše šole se je vsem Slovencem na Koroškem za dolgo zopet odmaknilo upanje priboriti si slovensko šolo. Vendar nikakor ne obupavamo, ker iz razvalin naše šole vidimo dvigati se veliko lepšo,veliko b o 1 j š o i n p o p ol n e jšo šolo: »Narodno šolo" družbe sv. Cirila in Metoda.
Res je, da je .Nar šola" sedaj šc le misel, a ta misel je tako krepka in povsod sprejeta s takim navdušenjem, da se bo gotovo uresničila. Domače ljudstvose je je kotedine ladijerešilke oklenilo z navdušenjem in s požrtovalnostjo, ki presega vsako pričakovanje! Družba sv. Cirila in Metoda je v odborovi seji dne 3. novembra 1904. odobrila to misel in je obljubila', da prevzame vzdrževanje šole, če jo sezidamo ter opravimo sami.
Za stavbo nove šole bo potrebnih najmanj 50.000 kron! — Pač velika svota, gotovo prevelika za nas koroške Slovence — ni pa prevelika za vse Slovence in bližnje nam brate Slovane!
»Ljubezen je dobrotljiva--ljubezen
nikoli ne mine. Na to radodarno ljubezen se zanašamo i mi ter prosimo, nujno prosimo: Bratje rojaki! pemagajte nam sezidati »Narodno šolo" v Št Jakobu vRožu, sezidati ladijo rešilko koroškim Slovencem, ki se potapljamo v požreš nem nemčurskem morju. — „Ne bomo se utopili, dokler bodo se ljubili sini majke Slave."
Franjo Kobenter, župan. Fr. Majer, nač. šol sveta. Matej Ražun, župnik. Prispevke prejema: Matej Ražun, župnik,pošta Št. Jakob v Rožu, Koroško.
k Naš poslanec g. Fr. Grafenauer je v zadnjem deželnozberskem zasedanju vsega
skupaj govoril 28krat. Pristaši nem. kršč. soc. stranke so vsi trije skupaj se oglasili k besedi 25krat Kolikrat pa so povzeli besede nemškutarski kimovci? — Slovenci imamo najpridnejšega in najsposobnejšega poslanca
k Velika nesreča se je prlgodila na postaji Žtbnica dne 29. t. m. Tovorni vlak, ki vozi zjutraj ob 7. uri proti Ukvam, ima navadno dve ali tri lokomotive; dve ima Spredaj in jedna zadej pritiska. Ko se prične vlak pomikati s postaje, se odtrga pri jed-nem laškem vozu zaklopenjač pri verigi, vlak vozi naprej z nekaterimi vozovi za gramoz. Ko v hitrosti zapazijo, kaj se je zgodilo, vozi nazaj ne vedoč, da zadnja lo komotive pritiska zadnji del vlaka naprej V tem trenotku trčita oba dela s tako močjo skupaj, da so prazni vozovi za gramoz jeden na drugega poskakali. Več vozov je polomljenih. Za lokomotivo je bil voz za vlako-vodjo, v katerem so bile tri osebe, dva uslužbenca in vlakovojja. V trenutku, ko je vlak skupaj trčil, je vrglo prazen voz za gramoz s prednjimi kolesi na voz, v katerem so bile osebe. Uslužbenca sta jako p< škodovana; jednemu je odlomilo nogo in vsega zmečkalo, drugega tudi hudo ranilo, vlakovodjo pa vrglo ob steno. Ponesrečnca so z brzovlakom odpeljali v bolnišnico v Št. Vid Na lice mesta je prišla komisija, vlaki so imeli vel ke zamude.
k Oboleli so čč. gg. župniki: Štefan Lasnik, v Št. Vidu v Podj. dolini, Matija Nessler v Galiciji in Matija Kuess v Trbižu.
k Prestavljen je č. g. Peier Se-rajnik, kapelan v Št jurju v Zilski dolini v istem svojstvu v Trbiž.
k Župnijo Črneče pri Spod. Dravogradu so podelili tamošnjemu provizorju g. J Z;ichen.
k Umrl je v Guštanju fužinarski delavec F. Podržan. Padel je pred nekaj časom s kotlja na fužinah. Nato je ležal več časa doma bolan.
k Na Prevaljah je umrla [soproga g. nadučitelja jurkovica. Pogreb je bil veličasten.
k Na Lešah je pogorelo P6-
lesnikovo posestvo.
k Shod podružnice sv. Cirila in Metoda v ŠKocijanu zadnjo nedeljo se je dobro obnesel. Govorili so čč. gg. msgr. V. Pod-gorc. V. Poljanec in J. Dragasnik.
k Slovenski tajnigki tečaj se je vstanovil v Celovcu. Dobiti sposobne slovenske občinske tajnike, je na Koroškem živa potreba. Obiskujejo ta tečaj slovenski učenci orglarske šole. — Tudi za trgovske vajence se je ustanovil slovensko-nemški tečaj. Dva važna koraka do boljše bodočnosti za Slovence.
Štajerske novice.
Občinske volitve v Velenju.
Velenje je eden onih trgov, koje Nemci prt vsakih volitvah napadajo. Saj še ni dolgo, ko je bil ta trg v nemških rohah. Tudi letos so z vso s lo naskočili to slovensko trdnjavo. Delali so na vse kriplje: p< dku povali, lagali, reklamovali tako, da se je kadilo. Ko pa so na dan volitve videli, da so vsi naši na krovu, so se poskrili Na naši strani je stal tudi graščak g. pl. Adamovi č. Velenje ostane slovensko!
Umrl je v Radgoni pri svojih starših č. g Alojzij V e b e r i č.
Med mlinska kolesa je v pijano sti padel v Preretmcih pri posestniku Hra-šovcu za mlinarja uslužbeni Vincenc Vičar. Zjutraj so ga našli m<t>ega med kolesi.
Poslanca Orniga ti ži radi razža-ljenja časti dr. Hi um n. Kakor trdijo nem ški listi hoče O.nig, naj ga štajerski dež zbor izroči.
Slovenska zmaga. Od Sv. Antona v Slovanskih goricah. Pred kratkim so se vršle volitve v občinski odbor za Cerkvenjak. B lo se je bati, da še nadalie ostane nemčursko vladarstvo. Danes pa moramo z zadovoljnostjo javiti, da je zmagala sedaj narodna stranka. — Za župana je bil izvoljen veren katoličan in narodnjak, trgovec g. Jožef Tuša k. — Čast možem, kateri so volili po svojem prepričanju!
Za zadnje deželnozborske volitve so dobili trboveljski demokrati iz Z gorja 100 kron agitacijske podpore. Tako poroča .Rdeči prapor", kateremu obljublja Miha Cobal pomoč iz Trbovelj in Zrgorja, ako se preseli iz Trsta v Ljubljano. Bomo videli.
Ptuj. Novo železnico dobimo. Deželni poslanec Ornig bo predlagal v dež. zboru zgradbo nove železnice Rogatec-Ptuj Sv.Tro-jica-Purkla. Ornig se že dogovarja s posameznimi občinami o tej zadevi Ali bo kaj obilo kruha iz te mike? Dvomimo!
Kako se lovi tatove. Imejitelju posestva G rice pri Celju je nekdo vtdno kradel drva. Na noben način posestnik ni mi gel tatu zaslediti Končno je razne kose lesa zvezal z žico in konce žic zvezal z električnim zvoncem v svoji spalnici. Prihodnjo noč je že pričel zvoniti zvonec. Tat je bil zasačen.
Tovarna na dražbi. Papirnica v Jurkloštru pri Rimskih toplicah pride 14 januarja t. 1. na dražbo. Tovarna je cenjena na 30.418 kron, pripsdki pa na 10930 K.
Elektrarno zidajo - kakor nam poročajo iz Trbovelj - na Vodah pred staro glažuto. Pre>krbovala bo z elektriko tudi Hrastnik in Zagorje. Želeti je, da jo
napeljejo tudi v Trbovlje. Te bodo poteB res moderne.
Zupanom v Trbovljah je zop«, izvoljen dež. poslanec Kerd. Roš, ki $ nuje že od I. 1892.
Primorske novice.
p Novi občinski red gorij^j
nal?ga občinam bremena, ki j i h bodo UtCg nila še zelo težiti. Do zdaj so na Goriškem župani s starešini nastavljali, plačevali in odstavljali tajnike Po novi postavi bo di stavljal tajnike deželni odbor in občinam bo ostala samo pravica plačevati tajnike, ako tajnik ni v e č z a delo, mu dati pokojnino. Ako bi umrl, se bo morala plačevati p o k o j n i n a v d o v i in otrokom Obednem pa bo tekla tudi novemu tajniku cela plača. Lahko j doleti kako občino še posebna sreča, di dva tijnika z velikima družinama v kratkem času umrjeta in občina bo imela pravico in dolžnost v istem času za tri tajniške družine skrbeti. Do zdaj je bil tajnik občinski uradnik, po novi postavi bo uradnik deželnega odbora in vlade. Ker bo pa urad nik deželnega odbora, mu bo tekla tudi večja plača. Ako deželni odbor nasuti jurista za tajnika, bo imel plače gotovo 3000 do 4000 K Nejurist bo gotovo moral imeti 1500 do 2000 K v večji občini. Seveda bodo občine morale nostiti ta veliki strošek za posle ki jib ne izvršujejo zase, ampak za državo v prenesenem delo krogu. In kake tajnike bo nastavljal slovenski mu ljudstvu nasprotni deželni odbor? Tajnik bo neodvisen od župana in bo lahko proti njemu deloval ter se mu smejal, ker bo imel skoro vso oblast v rokah. Iz vsegi tega se vidi, kako je nespameten zistem, po katerem se zdaj občinam nalagajo dela, ki so pravzaprav dolžnost državnih političnih oblasti. Slovenski liberalci so glasovali u ta občinski red. »Gorica" pa pozivlje slovenske župane, naj protestirajo, da ta postava ne dobi najvišjega potrjenja.
p „Soča" poživlja katoličane, naj neso otroke Krstit k protestantom češ, da bi bila to dobra lekcija katoliškim „gore6io duhovnim pastirjem". Mi pa svetujemo katoličanom, da naj še nadalje neso svoje groše v Gabrščkovo tiskarno, iz katere pohajajo taki nasveti!
p Smrtna kosa. Dne 24. decembra je umrl v Gorici Ivan Josip S t r e -k e 1 j, po kratki, jako mučni bolezni. Zamotala so se mu namreč dreva. P°zDa' so ga daleč na okolu. Bil je namreč s»ln0 bogat in si je to svoje bogastvo sam pndo bil. Bil je posestnik raznih in razsežnih tf®'
ljišč v Furlaniji in okolici, v mestu pa je imel več svojih hiš. Pokopali so ga na Sv. Gori.
p Tržaškim Slovencem je že
nekaj časa zabranjeno pri pogrebih peti slovenske žalostinke v cerkvah in na ulicah To ni prav! Dolžnost merodajnih krogov je, da se Slovencem dovolijo pravice, kakor jih zaslužijo kot enakopraven narod, potem bo vedno manj razburjenja.
P Tržaške bombe pred dunajskimi porotniki. R<-di tržaških bomb obtoženi se bodo morali pred dunajskimi porotniki tudi zagovarjati, da so delali na to, naj se Trident s pomočjo Ricci-ot'ja Garibaldija loči od Avstrije.
p Skrivnostna smrt. V Trstu so našli mrtvo truplo mladeniča Karla Hof-bauer. Njegova mati pravi, da se je sam umoril, ker se je bal, da ga ne potrdijo za vojaka. Slučaj je temen. Morda je bil I umorjen.
Nota župnijska cerkev
sv. Antona Padovanskega na Viču pri Ljubljani. Župnija Mari jino Oznanjenje v Liubljani je narastla na 13.500 duš in se razteza po Tržaški cesti na daljavo ene ure. Občina Vič-Glince šteje sama 3.500 duš, kajti hiše rastejo iz tal kakor gobe. V desetih letih so nastale cele no\e vasi, n. prim. Nova vas, Rožna dolina, Amerika, v katerih prebivajo večinoma delavski sloji, ki potrebujejo posebne duhovne oskrbe Tudi je zunaj čveterorazredna šola, oddaljena tri četrti ure od Ljubljane. Nujno je potrebno, da se v občim Vič Glince ustanovi posebna župnija, da bodo zamogli ljudje v cerkev, zlasti v zimskem času, da bodo duhovni pastirji sredi ljudstva, v neposredni dotiki ž njim, ker le tako je mogoče na drobno pastirovanje in verska organizacija ljudstva. Z visoctga mesta se je izrazila želja, naj frančiškanska provincija sezida na Viču novo cerkev in ustanovi novo župnijo — hčerko. Provincija, se težko loti te na loge, ker ji nedostaje denarnih pripomočkov, občina sama pa tudi ne more zidati cerkve; saj še ni plačala nove šole pa bo že treba razširiti jo.
Ustanovilo se je tedaj cerkveno-stavbeno društvo, potrjeno od visoke c. kr. deželne vlade, ki naj bi zbiralo potrebnih doneskov in sezidalo cerkev. K društvu lahko pristopi vsaka fizična in moralična oseba, ki plača na mesec 20 vinarjev. Dobrotniki plačajo 200 kron, ustanovniki 1000 kron. Namen društva se bo dosegel le tedaj, ako se društvo raztegne na celo deželo. Bodi tedaj društvo priporočeno vsem častilcem svetega
, Antona Padovanskega, tretjerednim družbam, Marijinim in drugim družbam; naj pomagajo pri tem dobrem delu, naj pomagajo razpe-čavati društvene knjižice, nabirati člane in denar, širiti idejo ustanovitve nove župnije itd. V frančiškanskem samostanu v Ljubljani je sedež društva, od tam se dajč pojasnila, razpošiljajo knjižice in vpisovalne pole, tjekaj se vpošilja članarina. Jako zaslužljivo je za prečastite gg. duhovnike in druge nabiralce in nabiralke to delo, saj se bere pri Tobiji: »Blaženi, ki bodo Tebe zidali!"
Vsi člani so deležni svetih maš, ki se bodo opravljale od pričetka do zaključka družbe vsak' prvi torek v mesecu pri svet-nikovem altarju najprej v Ljubljani, potem pa na Viču. Sv. Anton pa tudi nikomur ne bo ostal dolžan.
Kako je podjetje pri srcu prevzvišenemu gospodu knezoškofu, se spozna iz pisma, ki ga je Prevzvišeni pisal preč. o. provincijalu: „Prav posebno ste me razveselili, ko ste mi povedali, da mislite na Viču sezidati lepo cerkev na čast sv. Antonu in ustanoviti tam novo župnijo. Iz dna srca Vam čast tam na tem plemenitem namenu, ki je zares v čast božjo in zveličanje duš. Naj Gospod delo blagoslovi, da se srečno začne in prav kmalu srečno konča "
Neradi bi bili komu nadležni, vendar se bomo obrnili pismeno, z vpisovalnimi polarni in knjižicami pravil na vse strani in prosimo blagovoljnega sodelovanja. V Ljubljani, o božiču 1904.
P. Hugolin Sattner, predsednik družbe.
Drobtine.
Gašper Križnik. Na prvi strani prinašamo sliko f Gašperja Križnika, pridnega nabiravca narodnega blaga, trgovca v Motniku. V zadnji številki „Domoljuba" smo več o njem pisali v dopisu iz Motnika ; bil je skozi in skozi tudi naročnik in so-trudnik našega lista.
Sivi lasje vsled strahu. IzTren-ton, James A. Mullena je nedavno dohitela izredna nesreča. Tekom treh minut, ko je izkušal vzeti svojo nogo iz med relsov na želez--niškem tiru, postali so njegovi lasje snežno-beli. Mullen je šel preko železniškega tira in pri tem mu je čevelj obtičal med dvema relsoma izogibališča. Vtem trnutku je pri-drdral z vso hitrostjo proti njemu tovorni vlak in nesrečneš je zrl gotovi smrti v obraz. Z vso močjo je izkušal svojo nogo oprostiti, toda njegov trud je bil zastonj. Ko je bil vlak oddaljen le še par korakov, prihitel je k njemu nek močan italijanski delavec, ga objel in odtrgal od relsov in v tem trenutku je vozil mimo tovorni vlak. Mullen je na nogi, od katere mu je njegov rešitelj odtrgal čevelj, izdatno ranjen.
Nadin posdravljanja. Ljudje iz različnih krajev sveta in različnih narodnosti pozdravljajo se na vse mogoče in čudne
načine. Brazilijanec n pr. položi glavo na i trebuh onega, ki mu velja pozdrav. — Mehikanec dotakne se najprej zemlje in potem poljubi roko onega, ki ga pozdravlja.
—	Indijanka odkrije pri pozdravu svoje prsi. — Otočan južnega morja sname svojo pernico z glave ter jo dene onemu na glavo, ki ga hoče pozdraviti. — Ako se srečata dva Arabca, delata kakor bi hotela eden drugemu roko poljubiti, česar pa ne storita.
—	Prebivalci z otoka Atahaiti si razkrijejo ves gornji del života. — Etijopec odpaše pas onemu, katerega pozdravlja, ter si ga pripaše sebi. — Gionlandčan poljubi orjega, ki ga pozdravlja. — Kafarec pliune v roke onemu, k< gar pozdravlja. — Siamec sleče svoje gornje hlače ter jih omota onemu okoli telesa, katerega pozdravlja. — Kako Evropejca pozdravlja, nam je znano; sicer pa tudi on pozdravlja na različne načine: eden se odkrije, kakor bi hotel nekaj stre-sti s klobuka, drugi prinese klobuk kar do druzega stegna, tretji zopet stegne roko; zopet nekate.ri pozdravijo ter privzdignejo klobuk, kakor bi hoteli kakega ptiča izpustiti izpod klobuka. Marsikedaj se pripeti, da se Evropejci pozdravljajo tudi s palicami.
ffi&P-- ■
Lu na volkove n» Ruskem. -Poseben način lova, v katerem je korist zdru žena v zabavo, imajo na Ruskem in sicer na volkove. Več izurjenih strtlcev sede na lahke sani, v katere so vpreženi iskri konji. Voznik mora biti v svojem poslu že izurjen. Na voz vzamejo lovci seboj še mladega prašička. Ko ga kdo vščipne v-nogo, prašiček zacvili in njegov glas obrne nase pozornost volkov, ki si zažele mastne svinjske pečenke. Takoj se seveda zapode volkovi za sanmi. Da jih zvabjo lovci kolikor mogoče blizu, tupatam pokažejo volkovom prašička. Vsaka zver, ki si drzne preblizu, piade, zadeta od smrtonosne svinčenke. Konji se seveda plaše pred volkovi ter dirjajo po bliskovo po ravnini. Vse je podobno divjemu lovu. Vozniku in strelcem je treba mirne roke in hladne krvi, ker pogled na lesketajoče se volčje oči in odprta žrela iz tolike bližine ni baš prijeten.
Petrolei na morju Kapitan ladje „San Jacinto" poroča iz Ntw Yorka, da se je v Mehikanskem zalivu peljal s svojo ladjo več milj daleč po več eol debeli petrolejni pla sti. Veščaki so mnenja, da je v morju jel izvirati nov petrolejni vrelec.
Potujofte moAvirje. h Londona poročajo: V grofiji Roskonson se je začelo
premikati več kvadratnih kilometrov obširno močvirje Skoro cela vas je izginila Močvirje preti sedaj mestu Caf^erea Potovanje se je pričelo v soboto in močvirje je do nedelje pr.šlo pol m:lje daleč. Prebivalci koč, ki jih je požrlo močvirje, so prestrašen: bežali. Mnogo j:h je brez strehe Oblasti so dale takoj kopati odvodne jarke, da za-drže nrič».rje.
J.pooaki Salomon Japonska legenda pripoveduje tako-le: Mlada žena. k: je bila re»na, je morala svoje dete oddati v rejo neki drugi žen,ki. ker je sama morala iti služit k drugim ljudem Po nekoliko letih je zapustila svoji službo ter je hotela svoje dete. ki ga je srčno ljubila, zopet imeti pn sebi. V njeno veliko presenečenje pa ji pove ona žena kateri je dala otroka v rejo. da je to njen lasten otrok ter ga ni hotela izročiti materi. Zadeva je prišla pred slavnega in modrega sodnika Oka. ki je slovel daleč naokrog vsled svoje pravičnosti in bistroumnosti. Ta je zapovedal, naj vsaka obeh žena prime za eno otrokovo roko ter prične vleči Ona. katera bo močnejša, bo odvzela otroka. Prava mati, ki se ni upala ustavljati temu povelju, je prijela na rahlo in nežno roko svojega otroka, med tem ko je pričela tuja žena na vso moč vleči. Komaj pa je otrok zavpil, je izpustila mati njegovo roko ter ni hotela več vleči. Njeni prijatelji so ji prigovarjali, druga žena ji je glasno klicala naj nadaljuje, sodnik je sedel ti bo in paz Ijivo, sedaj pa vstane, označi ntusmiljeno žensko za drzno goljufico ki nima materinskega čuta, ker lahko gleda trpljenje lastnega otroka ter jo ukaže strogo kaznovati Srečni materi pa da otroka nazaj.
Modri in rde6t. Zanimiva povedka se pripoveduje iz volivnega boja v Kanadi. V Kanadi prepoveduje zakon nositi strankarske barve, ker se s tem le netijo politične strasti Splošno pa velja za liberalce rdeči barva za konservativce pa modra. Duhovnikom v provinciji Qjibeck je pa še celo prepDvedano udeleževati se političnega življenja ter vplivati na volivce. Iz te zagate pa je našel originalen izhod neki stari pridigar, ki je svojim vernim ovčicam takole govoril o volitvi: »Ljubi otroci, o politiki vam ne smem reči ničesar Postava mi prepoveduje, vmešavati se v take stvari. Toda opomniti vas pa pač smem, da je nebo modro, pekel pa rdeč"
Pokojnina pesnika Italijanska zbor niča je soglasno sprejela zakonski načrt, s katerim se vseučiliškemu profesorju Giosu-ju Carducciju — pesniku satanove ode — podeljuje ob priliki njegovega upokojenja v znak hvaležnosti celega naroda posebna po kojnina letnih 12.000 lir. Carducci je star sedaj 60 let ter deluje že od L 1861 na bo-lonjskem vseučilišču kot profesor italijanske literature.
P< Isega prostozidarjev. Gustava Tery so 16. nov. zaslif li pri sodišču v Parizu kot pričo v neki tiskovni pravdi. Najpreje bi bil moral priseči, da bo govoril resnico, toda priseči ni hotel. Pravi: „Pio-stozidar sem in ne smem vse resnice povedati. Svet prostozidarske lože je odredil, da se mora obdolženi senator Delpech spoznati za nedolžnega in o tem je obvestila vse člane v posebni okrožnici. Preden bom prisegel, morem dobiti dovoljenje od vel-
mojstra*. N« to je nadaljeval, .sam rad prisežem Se »em zakaj so odstranili Fr: se »o na Kristusa, ko moramo biti sužnji prisege ca tr.kot Vedite, da vsi. ki so položili prostozidarsko prisego, ne smejo po vedati vse resnice*. Obljubil je. da bo objavil vse tozadevn; prostoz darske dokumente Iz tega se razvidi, kako nevarna
družba je to.
gij»jno plačilo za zvesto službovanje so dobili uradniki, ki so bili v službi ne-k ga Jurija \V,|liama v Walesu. Oskrbniku svojih kamenolomov je zapustil 1.400.000 K: njegovi hčeri 2 000000 K. ki seji izplačajo, ko bo lOUtna deklica stara 21 let. ali pa, če se prej omoži. Svojemu oskrbniku Zcm Ijišč je zapustil 400.000 K, svojemu tajniku 400 000 K. asistentu zemljiškega oskrbmštva 60.000 K, revizorju 20 000 K. Tudi služ-b mštvo ni odšlo praznih rok. Skupna zapu ščina znaša 65000 000 K
Posvetil mu je. Več potnikov je čakalo pn blagajni, da kupijo vozne listke, med njimi tudi mlad gosposk človek Tre-notek pozneje pribiti star duhovnik, ki se je hotel vstopiti kar pred prve. Ko ga je službujoči uradnik uljudno opomnil na red. vstopil se je molče za mladega, gosposkega človeka, ki je prišel ravno pred njim
rHa", je dejal gospodič z zaničljivim glasom, rtudi vi morate v vrsto. Tukaj je ravno tako kakor pri spovedi, z denarjem v roki čakajo, da pridejo na vrsto!" »Ali mislite s tem povedati', je dejal mirno duhovnik »da ste vi že kdaj spovedniku dali kaj denarja r" »Kaj pa. in ne samo enkrat!" »Potem", je dejal duhovnik počasi, ,Vas prosim, govorite malo bolj tibo pred ljudmi. Vsi namreč vedo, da le tisti spovedniku prinest denar, ki so ga ukradli in ga hočejo vrniti.' Gospodič bi bil najrajši izginil, tako ga je bilo sram pred ljudmi.
Narodno gospodarstvo.
Setev plevela.
Mnogo je še ljudij, ki mislijo, da pride raznovrsten plevel kar sam od sebe na njihove njive. »Hudobni sovražnik je zasejal plevel med pšenico', ta svetopisemska beseda jim šumi po ušesih. Toda to ne velja tukaj in ima prav priprost, domač vzrok, ki je največkrat gospodarjeva lastna brezkrbnost Sicer imamo letine, ko je tudi polje naj-pridnejših gospodarjev plevela polno, take na pr. v deževnem poletji 1890, toda to se le izjeme, katerim nasproti je gospodar brez moči in jih provzročijo vremenski vplivi.
Vrhne plasti naše zemlje po njivah in travnikih so polne raznegi rastlinskega semena ki samo zato ne kali, ker ne najde življenskih pogojev zato: zraka svetlobe toplote; kakor hitro pa jih ima, tudi vzkali!
Po navadi vzkali samo ono plevelno seme, ki je v gorenji skorji zemlje in ga zadene luč in gorkota; če pa spravimo kako globljo zemsko plast na površje, se prikazen ponavlja; dokaz, da je zemlja precej na globoko prenapolnjena s plevelom, Zato tudi
ni za uničenje nekaterih plevelov v ž,tu boljšega sredstva od te#a. da njiv© ka-se da zgodaj prebranamo, da plevel Y2kuj in ga s sledečim obdelovanjom p- polncsn zataremo.
Naši najnevarnejši pleveii se 3^,. čudovito pomooževati; to in pa J 2 kletno kaljivo t plevelnega zrnja v zemlji r.amriz. laga dejstvo, da je naši njivska z-c ja prenasičena s plevelom. Tako so našteli u eni sami rasti.ni stoklase 700 nj v,ke g*, čine m grenkuljice 3000. kokalja 21>j zU. t ce 4000. plešca 14000. divjega maia 50000 semen; četudi ptice in vreme in dr_?eokd-ncsti uničijo mnogo tega semena vendar ga še vedno ostane dovolj, da nore ofc ugodnem vremenu postati pogubno n^ setn. In ker plevel dozori navadno pred žitoma rad izpade, tedaj je narava dovolj p. skrbeli za njegov obstanek na njivi.
Zato kmet prav za prav nima c :;ne|i povoda, da bi še sam skrbel za ohriaiter plevela na njivi In vendar dela to s tem. da z žitom vred seje tudi velike snožiae plevela na njivo. Tega morda mnrgo mojii prijateljev ne verjame — a pn tem pa vse eno ostane! Kajti v premnogih hišah se k veliko premalo pobrigajo za dobro semensko žito: in vendar je dobra žetev v nemili mer odvisna od dobrega semena.
Skrben gospodar odbere, ko še žit« stoji na njivi, najboljša mesu za seme, ter skrbno pazi nanje pri žetvi in mlačvi, ter žito slednjič še spajklja, da bi pa kedaj skrbno preiskal, koliko ima blago kaj plevela v sebi, to se le redkokedaj zg.dL Kdor se enkrat potrudi in zbere en sam liter semenskega žita z roko, ta se bo le čudil nad stotinami, morda tisočinami plevelmb zrn, ki se zavoljo svoje drobnosti navadno niti ne opazijo ne In čim drobnejše je zrnje, toliko več nesnage je v njem in toliko teije je čiščenje. Zberite le en sam naprstek de-teljnega semena vestno in videli boste čudež In vsa ta nesnaga se poseva in pnnaSa obilno žetev, toliko večjo, čim slabeje je izpala prava"2itna žetev. Saj nas vsakdanji skušnja uči, da na zapuščeni njivi plevel v največji bohotnosti in krasoti uspeva, dočim je dobro zaraščena njiva z žitom sama sebi najboljši ščit proti preobilnemu plevelu-Obdelovanje polja s plugom, brano, okop«' vanje itd. res da zatare veliko plevela, toda kaj pa mi pomaga vse to, ako s prvo dočo setvijo vržem zopet stotisoče plevelnega zrnja na njivo? Dobro obdelavanje polja koristi tudi plevelu; toda ker so pleveli divji otroci narave, sveži, utrjeni dru-govi, zato se počutijo prav dobro še celoT razmerah, v katerih nežna žitna bilkica vže boleha — plevel raste do obupa, pa ne svojega, ampak kmetovega.
Za napravo dobrega semenskega žita je treba nekoliko dela in dobre volje, pa tudi malce razuma. Vetrovniki, pajkeljni in ka kor se še pravi tem rečem, so dobri in potrebni, toda za napravo lepega semenskega zrnja to še ne zadostuje, ker se ne odstranijo težja plevelna zrnja. Brez tri j er j a tu že več ne gre ; in ako je šlo žito- enkrat skozi trijer, nikari ne mislite, da je že čisto; pustite je iti trikrat, štirikrat skozi in boste doživeli veselje, da bo pri vsakem poskusu prišlo še vedno novo plevelno zrnje] ven. Da pri tem dobimo s plevelom vred še vedno tudi slabo in razbito žitno zrno, je izvrstno; tako zrnje na polji ali sploh ne kali ali pa da le prav slabotne rastlinice, ki pozneje itak poginejo; slabo blag« naj ostane rajše doma, kjer dd Še vedno dobro zdrobljeno žito. Na večjem posestvu se z večkratnim čiščenjem semena trijer že v enem letu bogato izplača; in ako se zdijo malemu posestniku stroški za trijer previsoki, tedaj naj si kupi več sosedov skupno en trijer; saj se dd njegova raba v posameznih hišah tako razvrstiti, da nikdo ne pride v zadrego in so lahko vsi zadovoljni. In ker se pri mlačvi s strojem veliko zrna, posebno pri bolj krhkih žitih (ječmen) razb je in tako svojo kaljivost popolnoma izgubi, zato glejte, da dobite za seme kolikor moč seme od gospodarjev, ki mlatijo s cepci; posebno velja to pod vsemi pogoji za ječmen.
„Nar. gosp."
Za smeh in kratek čas.
Skrivalnica.
Kje je volk?
V hotelu. Strežaj: »Gospod, tujec, ki jefspal v sobi št. 15, se je pritožil, da ga je strašilo!" — »Tako! Pripišite k računu:
Žalost na kmetih. Kmetica pride na pogreb svoje znanke v drugo vas ter vpraša: »Ali pri vas jokate že, ko mrliča iz hiše nesri, ali šele na grobu?"
Razloček. Pri revežih nadomešča glad kuharja; pri bogatinih pa kuhar glad.
Zagovornik zatožencu: .Vidite, tako sem Vas zagovarjal, kakor bi bili Vi moj sin!" — On: .Ali je Vaš sin tudi tak lump?!"
Pošten pes. A: „Vaš pes krade!" — B: „Krad-, pa le meso, v denarnih stvareh je pa čisto zanesljiv!"
Tri besedne uganke.
(Kdor vse tri prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo)
I.
Poglej me deklico nesrečno, zakleta sem, gorje, gorje! Bom li tako ostala večno? Prijatelj, pridi, reši mo! Sicer sem zvita kakor kača, a bati se me treba ni, če rešiš me, ti bom igrača poslej vse svoje žive dni. Kdor reši me, dobi v plačilo zavest sladk6, da nekaj zna; če srečen bo, pa še darilo. — Prijatelj, reši me! — Velja! -
II.
Vsi smo "očeta enega sinovi, pa vendar brat le brata ne pozna, odločeni so nam le kratki dnovi, ko mlajši se rodi, gre starji iz sveta. Dvanajst nas je. A ko se zadnji loči, — zatisne svoje trudno si oko, — srce od žalosti očetu poči, za sinom tudi njega poneso.
III.
„Visi." — „Visi? 0 čudno čudno! Ničesar hudega ni storil." — „In prav lepo in glasno poje!" — „Moj dragi, kaj boš še govoril?" „Da poje in oznanja radost, in ti ga čuješ, se raduješ, da glas njegov oznanja žalost, in ti ga čuješ in žaluješ. K molitvi glas njegov te kliče, pove, da spolni se ti želja, da prišel bode dan počitka, miru in srčnega veselja."
Nekaj zastavic.
1.	Iz česa obstoji samostan?
2.	V čem sta si enaka pastir in zanikam učenec?
3.	Če prva črka nosi kljuko, ljudje me radi vživajo; če prva črka nima kljuke, ljudje na meni bivajo.
4.	Kako sta si podobna konj, ki nese jezdeca, in kura?
5.	Kje ima zemlja svoje središče?
6.	Kdo bo končal rusko-japonsko vojsko ?
7.	Kaj loči Japonce od drugih azijskih narodov?
Tako! iŠtraVpetkron1!"
			
	Loterijske srečke.		
Dunaj,	31. decembra 14 49 36	34	86
Gradec,	31. decembra 84 2 56	26	59
Trst,	24. decembra 44 28 18	5	83
Line,	24. decembra 61 42 66	32	54
Prihodnja številka „DOMOLJU BA" Izide dnč 19. januarija 1905.
8 d 1-1 Zalrvala
za ustmena in pismena sožalja o nenadni smrti nepozabljive nam matere
l^argarctc Ztipagc
s katerimi ste nas ostale žalujoče tolažili sorodniki, prijatelji in znanci. Posebna hvala
t g. sosednim duhovnikom iz Kranjske in tajerske, ki ste dopoldne pred sv. večerom prihiteli k pogrebnemu opravilu. Prelepa hvala faranom, ki ste moliti za pokojnico pred mrtvaškim odrom in jo tudi v obilnem številu tako častno spremili na zadnji poti. Bog plačaj tudi vsem drugim udelež-nikom, ki so pripomogli nam lajšati nena-j domestno izgubo.
I Motnik — Radovljica 27. dec. 1904. Jer Zupane, župnik, Prane Zupane gospodar Marija, Polona, Margareta, Peter
sinovi in hčere pokojne.
Sprelme •• pošten in priden
ir učenec
za kroj aško obrt
£nfon Jalen,
Zaloška cesta 10, Ljubljana.
2189 D 2 -1
Posestvo v Ribnem
z lepo zidano hišo, v kateri je dobro idoča trafika, pripravna za gostilno in trgovino, z
gospodarskimi poslopji in zemljiščem, na katerem se lahko redi pet glav živine, se proda pod ugodnimi pogoji. Več se izv6 pri lastniku gosp. Oton Ho man-u v Radovljici.	2103 D 2-2
2 pridna učenca gg
2116 D 3-2
dobrih staršev vzame v
r____ za kovaSkl obrt
_ Anton Žavbi, Dragomer 24, p. Vič.
Naznanilo ofvorifve.
Nainan-am. da sctt. s 1 januarjem otvoril v lastn: hiš. na Pnmskovem
,<Cf ji OM( * 1 «1 «»
ToiUa se bodo rarnovr-tna vina Kuhinja dcbra. postreifca t ina.
t, D J-i	l»»n Gral«er,
gostilničar.
Gnntn zirini stresna spala 3 |
iz portland-cementa in peska^

Tisoče zahval- j
*fb	:2	de! »veti • b »t	^
•I« - p	li - »'«' • »-
« T ; j »^-v .; a kalramu in C(»a
i //) mkifi
1 ZZzss^s^sIi f
■1« m p	> - • > ■;
; < c A Trtirrr>-ja baliamu ir> cen-
tifol. mazilu . ' nenadomestnem jredftvu. Ti k- « r š i ; « Pr(
• 15 » rjJi v riT Str - - 't
k- i ii" - 1-' "i 1 * '
baiuna rta« 5 kr -in. 60 mil M » <■. . i-.c K 5. fr»B« J	»'«
:i< j	• o um fr '
i :•- . - r.t« lit: «» lek«r» ar A. T HIE R R V » Pregradi pri P>»-t-
r ur ■ '"rr - F *»•
-i J- r '.s cd:- ' pr»»:s prep«.-»: ■ < - •: -i »•-"•• " >30 rii id-	4
Edini lzJeloratelj ia Kranjsko
JaDko Traun
izdelovatelj ccmentnin. Glince pri Ljubljani.
****** MMMH
« 5 E

CCOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Z»»litt»vi.Jte pri iiHUlipii
Schicht-ovo štedilno milo

z znamko jelen.
Ono je
28iamfceno čisto iu brez vsake škodljive primesi. ===== Pere izvrstno.
- 'i j f s
== S2
■ailllliiJilJiSS.iSilSlMiMIllJIS.Siii.iili.ii;: =::::;;;;;:•:;;...............................-
^ Dr. Ivan Oražen |
E
f:: Wolfoveul. 12 ordinuje zopet g
* 2 90 D 1 l	g
t?nt!:!ttt!žTt:t??t??tt?nr??tr??ttTr twt
|}|}}f;;jJ}!J{J?»1»StStt?8tJ!!!!!!:!:M!!!!!!:
y . 9 tj ii !
Kdor h»če dobiti zares j a m č e n o pristno icriiu neškodljivo milo. nai pazi dobro, da bo md vsak komad ime »SCHICHT* m varstvenoi znamko .JELEN*'.
JURIJ SCHICHT, Ustje. največja tovarna te vrste na evropski celini ICO
> OQ n OOOOLOOOOOCOOOOOOOOOOt
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Naročite si gosli
•a s, n. m. to. rt, i*, »o, *o n tu. n«
tm I*. II, ".'O K iM.. riolomr-IU »« 1». A 17, *3 K 114.. *o»«rofca. »a .'*>, S'l f 01-oli kitare ta 1-40, 1-iO. *. 11 K rog, tromto I • EI- t* •« ' « pri a. t m n i K i*	^
•	7c4>>~»-
itnnnlr, prilik««' in frj>--:"' poitlfajo
fratlor :	i* J: «-'
i4. Osmanek Schonbach, Češko.
Vsakemu bodi kot najbolj priporočena bogato zalo-k*1 žena mauufakturua (gvantna) trgovina	_ T
PRI ŠKOFU
'tt" +	Spitalske ulice št.5 +
j£ naslov tvrdke 4
v Ljubljani, Pogačarjev (sadni trg), -f	T
v veliki mestni hiši nasproti mokanjev	H lil 1171 iljT
kjer se najnovejše blago prodaja po zanesljivi stalni T
nizki ceni. trs ?s ^»issi i t > slsstsssnrumrnt ss *J*	kjer se prodaja manu- ^
Blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah, T	fakturno (evantno) bil- +
gladko, knžasto in rožasto. Perilni porhant, flanela t	takturn0 (fH J
kambrik, kotenina, blago za srajce, višnjev porhaut T	za ženske in mo-^ -
itd. Najnovejše volnene in svilnate rute, ogrinjalke, T	na debelo in na drobno
irtr^assM-fijfi
B2* Kdor bode rabil zimsko blago, veliko ali 4!	Vzorci na zahtevanje
mah, naj se s zaupanjem obrne v trgovino X	brezplačno! + iLnPn kkofu" kjer bode prav dobro kupil. TfrH"»'H'1 *
Tvrdka 2009 d 4-3
\Vendelin L J. Stare
v Ribnici
Mopleje priporoča tvojo veliko zalogo manufakturnega
» in špecerijskega blat/a po najnižji e eni. Mika taloga sukna, kamgarna, ladna, itofa in hlače-ne. z« ionske obleke najnovejše vrste volneno lilago, nI perilni parhenti ta obleke in bluze, beli In vlšnlevi trhrnti, rujava in bela kotenina, pisano blago ta srajce, tdalje volnene in svilnate rute najnovejše vrste. Velika Uoga ogrinjavk, koltrov in koeev ta postelje, gradi za
modroce in povšlre. ajeerji izbir jagerskth srajc, hlač. in otročje obleke, kloako r, kapic ta molke in otroke, belih srajc in kravat,
ovratnikov in dežnikov, »lika taloga redno svežega špecerijskega blaga, koruze, moke, ovsa in otrobov po najnižji ceni. Trgovina * vinom na debelo in drobno.
M'
mšuL
Karlovarski
želodčni in prebavni prašek
poprovo meto, varstvena znamka „kača", ima irijeten okus. je zdravniško priporočen in se vpo-ablja pri neredni prebavi, kron. želodnem kataru, xčih v želodcu, zgagi, gorečici, pehanju, slabem ikusu, bljuvanju, pomanjkanju slasti Če se rabi 'ztrajno, prenehajo vse želodčne bolezni. 1'riznalna lisma dohajajo vsak dan. Cena: t na skatlrca l kroni, pri šestih škatlicah franko. Izdeluje in azpošilja: lekarna pri medvedu v Mor. Schon-fergu 41. Dobiva se skoro v vseh lekarnah; kjer li zaloge, naj se naroča naravnost. 1570 D 13-8
1 Stanje hranilnih vlog: ad 20 milijonov K.
Rezervni zaklad: okroglo 700.000 K.
Mestu Ulica ljubljanska *
» M
v svoji lastni hiši v Prešernovih ulicah.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od
8. de 12. ure dopoldne in jih obrestuje po '4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od Vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem. 3 D 12-1 Za varnost vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska s vsem svojim premoie njem in vso svojo davčno močjo Da je varnost vlog popolna, svedoči slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev
W Denarne vloge sprejemajo se tudi »o pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4*1, % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik to-iko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 47, % do 5%.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
q Stanje^vlog 30. nov. 1904: preie: Gradišče 1, sedaj: Denarni promet 30. nov. V
. 1904: čez 42 milj. kron. ^
čez 10 milijonov kron. Kongresni trg 2, I. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Ljudska posojilnicao
sprejema hranilne vloge vsak delav-	g
2 0
brez kakega odbitka, tako, da spreime vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
O
©oc000000000000000000000000000
8
ni k od 8. ure zjutraj do 1. ure po pi ld.in ter j h obrestuje po
Stanje vlog 30. novembra 1904: K 10,586 128 71 Denarni promet do 30. novembra 1904: 42,500.883-08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštnohranilnične položnice na ragpolago.
V Ljubljani, dne 1 januvarja 1905.	4 D 12 -1
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Odbovnlki:
Josip Jarc, veleooseatnik v Medvodah, Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. Vidu nad Liubljano, Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljudske pos., Karol Pollak, tovarn, in pos. v Ljubljani, Greg. Slibar, župnik na Rudniku, Dr. Aleš Ušeničnik, profesor '	bogosioxja v Ljubtiani.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik.
O
o o o o o o o o o o o
ooo
t
mo d 24 — 3
Ernest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher a Ki
i
trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50.
Nizke cene t
Velika zaloga stroJev

Gold 70
MRED- STAR -LINE"
Rdeča zvezda
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Philadelphia.
■a železnico In bark". "VI
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzopamikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih allcuh štev 41, od južiiegu koloilvom nit drttiii>.	35 d 16-14
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka osem dni. To je pribito. Uijurtnost, smigti In zdrava hrumi je na njih pri nas prvo in zadnje.
za zastopstvo „rdeče zvezde"	Ivan Nep. Resman.
Sprejmeta se 2013 d 3-3
dva učenca
v poduk pekovske obrti pri Franc Foršeku, peku v Novem mestu pod jako ugodnimi pogoji.
xxxxxxxx
JEJ!
Anpeljnovo milo
780 d 12—y
sta najbolj koristni
štedilni mili
za hišno rabo.
s a
a IX »•;
I
i»TttoTBoiauo	Proti oteklini na vratu In
guši (krofu)
vedno vspešno deluje bal-i, m proti gtši (steklenica 2 K.) - Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko
Orlova lekarna. Homoto?
na Češkem. 1906a D 3-2
fc^ Pouk
v krojnem risanju (Schnittzeiehnen) in praktičnem izdelovanju oblek daje fanl Komar, oblast, konc učni zavod v l.jubljani, Ključavničarske ulice štev. 4.
Modni salon
2041 D 3-2
Dva vajenca
in en pomočnik sprej me takoj Ivan Marg-uč. mizar v £kofji loki. 2019 D 3—3
šlesko platno
in bombaino blago
ie dobiva iz prvega vira pri razpoliljaluici
L. Koudelka, Opava,
Avstr.-Šlezija. SpeeiallUU Sle/, gonpodinjsko platno tT"r■ ktkanine la*t-■eira Izdelka (tkano na roko.} Uumburian. tankoniticaslka78cm širok. 20 m dolg gld 4 40 Solna tkaaiaa tankonit. 7S cm iiroka, Jo m do'.£a jfld. 450 lalrer*. tkanina tankonit. £4 cm Uroka. 2J m dol^-a gld 7-50 ■ olna tkanina I. mofnonitkafia 83 cm tir. 23 m dol. gld. 6 50 Rrl.tal. tkaalna tankom! cm iiroka, 22 m dolga gld. 8' — Kriital. tkanina, zakonito zavarovana neprimerno lepa in dobra, najbolj prikladno za vsakovrstno lino perilo. Siesko platneno - damast-blago jedilni namizni prti. brisače. ser-vljeti, robci najbolje kakovosti. — Specialitete najfinejših gostih in inlet-rob, najbolj^ vrsta blaga za rjuhe. Najrcelnejša postreiba le z blagom pr\e vrste. Pcšilja sc r.a zasebnike po povzetju Cenik z vzorci zastonj z naznanilom \ kateri namen nai it blago rabi. Razpošilialnica
L. Koudelka, Opava,
1901 D Avstr-Slezija 5-4
Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno. obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okr<'g dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke
Franc Čuden
urar In tr|0»ec z zlatnino Ia sre-bmino, kolesi in ifvalniml stroji delničar družbe prvih tovirn ur ,Union' v Ženevi In Bil« In Sviol zalagatelj o k. dolenjske ielotnlce
v Ljubljani, Prešernove ulice
nasproti frančišk. samostana Filijalka' Glavni trg nasproti rotovžu Geniki zastonj in poštnine prosti.
+ Suhostih Najceneje dobite stroje
• -	:a rezanje, gepeilne. mls
tilnice. motorje, trombe in klinje pri frjn Zemanu,
Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. 1907 I) 10-4
Suhi
slabotni, slabokrvni, ble,lični te čudovito naglo trede po kratki uporabi mo)e odlik.
rtdilne mokt Katbe
takonlto zavarovana, zdravniško priporočena. ■ - Strogo reelno. Ona kartonu gl. 1-10 po povzetju z navodilom vpo-ISOO D rabe.	6-4
Lepa popolna telesna razvitost se doseže z uporabo zak. zajam. Manaiolin praška za moč. odlik, z zlat. *r*tir{lami r Parizu in Londonu 1904. Saglo pospeš. telesne mori, ofačen/e celega zirčrrja, r 1 9 tednih do 'JO funtov na lezi. Zdravn. pripor. Zajame, neškodl. Strogo reelno. Mnogo zahralnic. Cena kartonu z narodilom kron VSO brez poštnine. 29£l D 24- 3 Kosmetiikl zavod v Bazlu. Glavna zaloga za Avstro -Ogrsko ,.Orlova lekarna',, Komotov (Češko) o 1202 B
oooooooooooooooo
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
refisfr. zalraga z neomejenim poroštvo«
v LJUBLJANI, v lastni hiSi na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice •
obrestuje hranilne vlo$e po
2 D 12—1
Čevlji gld. 130.
Le radi veliki zaloge: Nad Kathe Menzel
41
1 par za gotpode z *la*tiko, en par za dame, en par za deklice, en par za otroke na vrvice aH gumbe, topla prijetna nošnja, lepa oblika. Vsi tid pariza gld. l-.IO. r zalogi r v teh velikostih in vrstah do naj/inejše po čudovito nizki Ceni. Pošilja se proti po rs. Zamena dorolfena. — Viol in izvoz Eber- ion, Dunaj VII Kaiserstr. lis B 130
Bazprodajalci te iičelo.
1*08 D 10—5
Dunaj XVIII. Schulgasac 3, I. nadstropje, 10.
90 Učenca 11
Zi čevljarsko obrt iz
dobre hiše, kateri se za čas učenja tudi nemščine privadi, sprelme tako Lorenc Rode,
čevljar. P. M. derbrugg Gorenje Štajarsko.
Katol. Bukvama v Ljubljani
priporoča knjigo 1461 D (2)
Slovenska kuharica
ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila.
Spisala in na svitlo dala Magdalena Pleiweis.
Pe'i pomnoženi natis z okoli 70 str. obsega-jočim, po M. Lavtišar sestavljenim dodatkom. Cela knjiga ima VIII. in 400 strani. -Cena K. 3" , elegantno v platno vezana 3 K
60 vin., po pošti 20 vin več.
Vsestransko pripoznana kot najboljša kuhinjska knjiga
Dobiva se po vseh knjigarnah.
Izdajatelj io odgovorni urednik: Dr. IcnaoiJ KI talk
brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta _ posojilnica sama za vložnike plačttfe o Uradne ure od 8. 12. in od 3. -4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada.
Stanje rezervnega zaklada K 98.238 41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,245.845-40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14.	s
Denarni promet K 23,806.306'40.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
oooooooooooo! OOOOOOOOOOOOOOOO
Električna žepna svetilka.
Presenetljivo luč dobimo z enostavnim pritiskom na gumb (kakor kaže slika).
Soliden, trpežen fabrikat.
Absolutno nenevarna luč in se zložno lahko nosi v žepu. Bate-Iahko omenja. Zajamčeno 5000krat posveti. Vsi drugi izdelki so igrača. Cena kompl »ve uike 3 K, ista z metalcem svetle 4 K dvojno močna nadomestna baterija i K. - Razpo-šilja po povzetju ali če se denar pošlje naprej V. BrAzda & Co„ Zalagatelj c. kr. državnih urad-
svetmjo na razstavi ~DunS V^^Uff"10
nerstrasse U3/u.	J „?' Schonbrun-
1/46 D 6— 5
Stenske ure z godbo
2017 D 10-3
ie zadnja novost v izdelavani. Irancoske miniatur-,ten,ke ur .„",'' dolge, omara. kak. r ka»( i|lkl "*» ravnega orehovega najfln, i'1* -ana. / umetno izre, v ,m „,'>"» Ufrl »■»*•««> nailept, k Cen« z zaboicrn lr n km i, , godbe, vendar z bit,,,- vsik," " zaboiem I. irhi. - z h . iS, "V <U «•«.. Te «en,kc,"t"n'y','2 iene na minulo natančn idoče w!5 pismeno |am Ivo, marut vilid Izdelave tudi lep in elr,-anlen lobalcS «ek - Budilka i zv„„, m in leJa Kld. t-,0, budilka , godbo 15 zvonca Rld.S--, n>kelnastaRoik(J2
ura	i- , pristna srebrni ,^
d. &• Pollfi, se !e proilV^J Neprimerno ie vzame nizaj j« .'J denar, torej nikakega riziki rii? etrlraa realk o o»h, »rrUltj, Itd. aaaloaj In frnko
Josip Spicrinl
I.. Postjasie 2-59
Cene
||a zlatnina, srebrnina s triletnim pit.|j U1 C menim jamstvom. * I z v. tov, ctn,
Maks Bohnel, IZAVZ
in rujiUreja« tv L'itaut.|| Hen» 1. 1H40. Najraje . i. k »»njt I Pri*- in velik* il»t* s*-' • . Parit 1*0L I Nik -1 remont - ora jf!4. r»"0, raa jftHiB remont.-ara gld 1 i*0. »t .. !kopf-p»u«| rtroont.-ora g!d. i —, iz\ a kopf or» (ne »'tt. Roskopf 3 50. 6^1 4in, remont.-ur« (d»ojr.. , fid. tN,| pristna ar^broa remont-ur» ...i 5 —. p.Mtal »rebrn* remont.-un (d» .r ; > fld. S5#,l Tull*-r»mont - ura x 7.at \ i^Uni« c b.F aratr. dri. orlom, of sk.: a ali ,<;:« I lovskimi slikami < d b — -tna rtkuH okl veuti' * gid. — ».V MU »t. mu > | mont -ura j(!d. 7 i0, Ukarat i ata okl. n*II niic* gld. 10 —, Ukarat pr»aaijH|| 1 V), itooakt ure i Suteit. 130 cm dolge, gid 1 T okroglekv|| hinjske are gld 1 56. niklnante budilke gid. 1 —
Srprimvmo #e namenja ali vrne denar. UkU-\ rajte p« do,.Uniči tnoj veliki eenik * 900 <likami*-\ Bto»j *n poštnine prosto.	^
7 D 11
Oklic.
Dne 19. januvarja 1905 ob 9. url do-poludne se bode potom dražbe ter proti takojšnemu gotovemu plačilu v ?rajščini| Raka pri Krškem
prodajalo:
35 glav lepe goveje živine, mej temi 6 volov, I bik, 10 krav, 7 tclic po 2 lebl stare, 3 junci, nekaj telet terparkon]|
Razun tega prodalo se bode
{ro^podarsko orodje
2 kočiji, sanke I. dr nekaj čistilnic a žito, razne stroje, več sto centov seni in poljskih pridelkov ter
i>0 la 1 jnbol 6 ii i k »'
Kupci se prijazno vabijo.
bivalni strnit najboljši in najcenejši ter f«J
aivaini Stroji veiji izberi se dobe V kra«M
tudi razna zraven spadajoča dela, čolnlckl. 's'J
olla, svila za umetno vaienja »• ' f. f °lel po |ako nizki ceni. za Stroje sc.-amfl'«.
Stroji se prodajajo tudi na mesečne obrobe. • za umetno vezenje vsak dan brezplaf0.
Cenike pošiljam zastonj.
= Lorenc Rebolj, »Inga Šivalnih Sirolcv In koles V Kranju,
2006 D 12-3 Glavni trg št. 189.

Tlaka: .Katoliška TIskarn*