Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNISTVO:
34135 Trst, V-icolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	13.000
Letna Inozemstvo ....	»	18.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
{
Wk
Leto XXXI. - Štev. 50 (1583)
Gorica - četrtek, 20. decembra 1979 - Trst
Posamezna številka lir 300
4 ^ ^ a . i-1.* *	*	S
Prihod sv. Miklavža v Kulturnem domu v Trslu, ki je nagradil najboljša literarna in slikarska dela ter podelil spominek vsem otrokom, ki so sodelovali ob Letu otroka
KRATKE NOVICE
■ V Turinu so teroristi, ki so se označili za pripadnike gibanja »Prima linea«, vdrli v šolo za usposabljanje upravnih kadrov. Najprej so profesorje in dijake spravili v dvorano, nato pa si izbrali za žrtve pet profesorjev in pet dijakov delavcev. Vsem so oddali strel v noge. Značilno za ves napad je dejstvo, da so teroristi nemoteno eno uro počeli kar so hoteli ne da bi jih kdo pri teni oviral.
■ Spričo hitrega naraščanja terorizma in prevratništva v Italiji je Cossigova vlada sprejela vrsto ostrejših ukrepov za bolj učinkovit boj zoper teroriste. Za uboj sodnikov in pripadnikov varnostnih sil je določena dosmrtna kazen, zaporni nalog pa bo odslej obvezen za vsakogar, ,ki bo osumljen prevratniških dejanj. Vlada je tudi imenovala nove prefekte v Genovi, Milanu in Turinu, to je v mestih, kjer je zadnje čase nasilje zelo poraslo. Zanimivo je, da je v Genovi postal prefekt general karabinjerjev Palombi.
Veličastni proslava ib Letu itroka v Trstu
Osnovna misel krščanstva: moč Ijnbezni
Pri »jutranjem almanahu«, ki ga vsak četrtek vodi na tržaškem radiu g. Lojze
Zupančič, je pretekli tedon sodeloval tudi tržaški škof L. Bellomi. Najprej se je pomudil pri značilnih potezah zadnjih treh papežev, ob koncu pa je za slovenske poslušalce povedal nekaj božičnih misli.
To in samo to je božič: Bog, ki se naseli za stalno med nami in postane vzornik vseobsegajoče ljubezni. Ta ljubezen je osnovna misel krščanstva.
Kdor praznuje božič, se opredeli za Kristusa, se postavi na njegovo stran in dela za isti cilj: ljudem zagotoviti največji blagor.
Kristus spominja človeka, da je svoboden in da more njegova svoboda oblikovati, preroditi in spremeniti svet. Ta svoboda, ki oblikuje svet, ni pojmovana individualistično in egoistično, ampak
pride do izraza skupaj z drugimi ljudmi v stvaritvah napredka, razvoja in hoje, ki ima svoj cilj v bodočnosti.
Bog se učloveči, postane meso, si privzame človeško naravo, zato da nas prepriča, da je prvi kraj osvoboditve človek sam. Človek mora biti prost suženjstva zla. Zla, ki ga nosi v sebi in ki ga tako pogosto naredi bednega, nesmiselnega, mesenega in tvarnega. Ki ga more celo iznakaziti, ga odtujiti samemu sebi in ga narediti za sovražnika drugih. Mora biti osvobojen naravne sužnosti bolezni, nevednosti in revščine.
Težnja po osvoboditvi slehernega človeka omenjenih vezi pomeni obhajanje vesoljnega božiča in prerojenja človeštva. Slovenski bratje in sestre! Voščim vam, da
praznujete sveti božič kakor se spodobi, kakršen je. In da ga ne sprevržete v zgolj čustveni pojav ali celo praznik zabave, ugodja in brezbrižnosti.
Odprimo srca Bogu, ki prihaja, da nas spremeni v boljše, resničnejše, bolj svobodne, boljše prijatelje. S Kristusom, ki se rodi med nami, se moremo in moramo preroditi ter se odpreti novi izkušnji ljubezni, pravičnosti, miru in bratstva.
Vsaj za en dan se potrudimo biti boljši. Ugajalo nam bo in se nam bo zdelo, da smo prerojeni v čudoviti novosti božjih otrok, ki jih je rodil isti skupni Oče in namenil, da z nedopovedljivim veseljem priznajo, da nam je vsak človek brat.
Sv. Družina, sveta, edina .. . Letos bo njen praznik v nedeljo 30. decembra
Slava Bogu na višavah!
Veren človek daje Bogu slavo s tem, da ga priznava kot svojega Gospoda in ga časti. In s tem, da vse svoje bivanje in početje usmerja po božjih zapovedih. Pa da gradi svet ljubezni, služenja bližnjemu, skritega pomagatjja, dobrote, ponižnosti, resnice in pravice.
Mir ljudem na zemlji!
Kdo bi ne želel sebi in drugim miru? In kako bi kristjan ne delal za ta mir, ko pravi naš Gospod: Blagor miroljubnim! Da, mir! Vendar ne za vsako ceno. Ne za ceno ječ, koncentracijskih taborišč in pokopališč. Pač pa mir, zgrajen na resnici, pravici, svobodi, na spoštovanju človeka in njegovih neodtujljivih pravic.
Naj nas Bog napolni za ta božič z voljo do naporov v obe smeri, v navpično in vodoravno, do Boga in ljudi. Naj vam in nam daje še naprej poguma, da bomo z izdajanjem, pisanjem, branjem in širjenjem našega lista delali za božjo slavo in resnični mir na zemlji.
To božično voščilo izrekata letos svojim bralcem, naročnikom, sodelavcem in velikodušnim podpornikom
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA«
V Kulturnem domu v Trstu so naši otroci v nedeljo 9. decembra ob sklepu praznovanja mednarodnega Leta otroka s pesmijo in besedo pripovedovali vsem z vso svežino in neposrednostjo: »Bodite kot otroci«. Na prireditvi je nastopilo 240 otrok. To veselo pričevanje je bilo za vse udeležence pravo doživetje.
Otroci so sodelovali s svojimi prošnjami in petjem pri nedeljski liturgiji v domači župni cerkvi. Udeležili so se risarskih »ex tempore«, pripravili zgovorne lepake, ki so bili potem izobešeni v cerkvah in v javnih prostorih. Tekmovali so tudi s spisi s tematiko: Otroci v današnjem svetu.
To nedeljsko popoldne je privabilo v Kulturni dom tako množico ljudi, da je kar neverjetno, kam so se vsi stisnili, da so lahko poslušali pristno govorico mladih, da so lahko doživljali pesem in besedo iz mladih grl, iz čistih src, ki so izpričali sporočilo tega praznovanja.
Pred pričetkom prireditve, ki je bila povezana z radijsko postajo Trst A, je nastala precejšnja zamuda, ker se je radijski postaji zdelo bolj umestno posredovati svojim poslušalcem neko tekmo do konca.
Nato so se na odru zvrstili prizorčki, pri katerih se je čutila spretna roka režiserja Adrijana Rustje, ki je tudi napisal prijetne in zaokrožene tekste. To so bile zelo razgibane in zgovorne sličice. Otroci so jih sproščeno zaigrali, ker so jih intenzivno doživljali. Obravnavale so: Otrok in družina, Otrok in revščina, Otrok v odnosu do izobrazbe, Otrok v izobilju, a brez ljubezni, in še: Otrok in vojna, Otrok in handikapirani, Otrok in nezgode, Otrok in izkoriščanje, Otrok in pokvarjena družba. Podajali so prizorčke otroci s Prose-ka-Kontovela, iz Nabrežine, Boršta, Rojana, z Repentabra, iz Bazovice, od Sv. Ivana, iz Trebč in s Kolonkovca.
Po vsakem prizorčku so se izmenično zvrstili mladinski zbori: z Opčin pod vodstvom F. Pohajača, iz Sv. Križa, ki ga je pripravila in vodila s. Celina Kontelj in zbor iz Mačkolj Ljube Smotlak.
Program je bil dobro zamišljen z zgovorno sceno, ki jo je pripravil slikar Demetrij Cej. Napovedovali so ga in vanj vpletali načela iz Listine o pravicah otrok Maja Lapornik, Anka Peterlin in Andrej Piščanc. Ta izredno posrečeni nastop je dopolnjeval prikaz lepih diapozitivov s spremljavo pesniških zapisov Toneta Be-denčiča.
Prireditvi, ki se je nepretrgano odvijala, je pozorno in zbrano sledila množica odraslih: mamic in tatkov, tet in nonic. Otrok vseh starosti pa je kar mrgolelo. Le kje so se vzeli?
Udeležence je nato obiskal že težko pričakovani prijatelj mladine: sveti Miklavž. Najprej je pozdravil vse udeležence in sodelujoče, nato pa prebral pozdravno pismo škofa Bellomija, ki je obžaloval, da se prireditve ni mogel osebno udeležiti.
Iz pisma diha škofova ljubezen do otroka po evangeljskem reku: če ne bomo ka-
Pogled na nastopajoče otroke ob zaključni prireditvi za mednarodno Leto otroka v nedeljo 9. decembra 1979 v Kulturnem domu v Trstu
kor otroci, ne pojdemo v nebeško kraljestvo. »Tako nam je Kristus povedal, da so otroci pomembni zlasti po tem, kar lahko dajo odraslim.« In še nam škof sporoča: »Danes ste prišli poslušat otroke, ker ste prepričani, da je samo po njih možno razumeti govorico odraslih in da bodo odrasli samo po tej poti prišli do medsebojnega razumevanja. Otroci nas namreč vodijo k pristnim virom življenja, ki so: nedolžnost srca, iskrenost in odprtost v človeških odnosih, ponižnost, zaupanje in medsebojna pomoč.« In še priporoča staršem in vzgojiteljem, naj se popolnoma posvetijo srčni in verski vzgoji otrok, ki so jim zaupani.
Brala sem, da je komik Dany Kaye zapisal, da naših otrok, ki živijo v industrializiranem svetu, ne bomo obogatili, če jim bomo zapustili denar, visok položaj, hiše, a jim ne bomo zapustili v dediščino miru in upanja.
Tako dediščino jim lahko da le urejena družina, v kateri otrok dorašča v ozračju ljubezni.
-Prijatelj mladih je potem s pomočjo angelov razdelil nagrade vsem zmagovalcem natečajev in obdaril vseh 800 udeležencev pobud v sklopu praznovanja Leta otroka.
Zvedeli smo za vse plemenite ustanove in osebe, ki so pripomogle k uresničitvi
teh obdarovanj. Seznanjeni smo bili, da je bila ta velika in posrečena prireditev zamišljena in izvedena v organizaciji SLO-KADA (Slovenskega karitativnega društva), pod vodstvom iznajdljivega msgr. Marjana Živca. Desna roka sv. Miklavža pa je bila povsod prisotna gdč. Zora, ki je za vseh 800 otrok pripravila v dar zelo lepe spominske majice.
Prav je, da ne pozabimo skavtinj in skavtov, ki so sodelovali marljivo kot čebelice pri vseh pobudah in tako dokazali, kaj zmore mlad človek, če ga vodi ljubezen.
Preden se je ta izredna množica razšla, je pod taktirko g. Pohajača zadonela pesem Ljubke Sorlijeive, ki jo je za Mednarodno leto otroka uglasbil Zorko Harej. Ta je že postala priljubljena himna naših malčkov: Veseli ringaraja radi zapojejo ob vsaki domači ali šolski prireditvi. Zadonela je iz -tisoč grl in odmevalo je v vseh srcih sporočilo ljubezni:
In veseli ringa-raja od tečaja do tečaja vsem naznanjal bi glasno, da na svetu je lepo, če si v sreči in nesreči bratsko stisnemo roko.
Evelina Pahor
tem m im
Uspela proslava 25-letnice
štandreškega mladinskega zbora
Mladinski pevski zbor iz Štandreža s svojo pevovodkinjo Elviro Chiabai. Slika je bila posneta na Mali Cecilijanki 8. decembra 1978
Ob robu neke proslave
Za mlade štandreške pevke in pevce je bila nedelja 16. decembra posebno praznični dan, saj je zbor proslavljal 25 let obstoja in delovanja. Z mladimi pevci so seveda praznovali vsi, ki jim je pri srcu mladina in njih petje. To velja predvsem za gdč. Elviro Chiabai, ki zbor vodi od vsega začetka in za tiste, ki ji pri tem zahtevnem delu pomagajo. Praznovala pa je tudi vsa štandreška vas in Slovenci nasploh, saj je upravičeno ponosna na tako delavno in aktivno mladinsko skupino. To so pokazali z množično udeležbo pri nedeljski proslavi in z navdušenostjo, ko so spremljali program proslave.
Že jutranja sv. maša je bila bolj slovesna kot običajno in tudi mladi pevci so z razliko od drugih nedelj nastopili pred oltarjem in z ubranim petjem spremljali bogoslužje.
V	popoldanskih urah je bila v prosvetnem domu »A. Gregorčič« ob domači cerkvi jubilejna proslava, na kateri so poleg štandreškega mladinskega zbora nastopili še mladinski zbori iz Doberdoba in Štever-jana ter goriški »Kekec«, štandreški zbor je vodila Elvira Chiabai in se je lepo predstavil v narodnih nošah in navdušeno zapel vrsto pesmi.
Doberdobsko mladino je vodil župnik Anton Lazar. Veliko jih je bilo in tudi njih petje je navdušilo prisotne. Štever-janski zbor, ki ga vodi učiteljica Anka Černič, je korajžno zapel nekaj narodnih ob spremljavi orff instrumentov. Dolg aplavz je zaslužil tudi goriški zbor »Kekec«, ki se je predstavil pod vodstvom Iva Bolčine z zahtevnimi skladbami.
Ob koncu programa so nastopile še nekdanje pevke štandreškega mladinskega zbora in skupaj z najmlajšimi zapele nekaj pesmi.
O delovanju zbora, o vlogi in važnosti mladinskega petja in o mednarodnem Letu otroka je spregovorila pesnica Ljubka Šorli. Iz njenega govora povzemamo glavne misli.
Z letošnjim decembrom se nagiba h koncu mednarodno Leto otroka, ki je razgibalo vse države sveta in obrnilo njih pozornost na zapuščene in lačne otroke nerazvitih detel. Pri nas na Goriškem ni bilo širših pobud v tem pogledu. Zato uokvirimo v to sveto\>no akcijo našo današnjo proslavo!
Petje ima čudovito moč. Človeka dviga iz vsakdanjosti v svet lepote in dobrote, da pozabi na vse, kar ga teli in muči. Petje plemeniti srce in duha. Petje nas tolaži, ko smo žalostni, daje nam poguma, ko se v nas poraja strah. Slovenski člo\’ek, primorski še posebej, se je v trenutkih krivic in trpljenja reševal tudi s pesmijo: v cerkvah, po ječah, gozdovih in taboriščih.
Pevska tradicija v Štandrežu je že stara. Pred prvo svetovno vojno je tu učil petje znani goriški glasbenik in skladatelj prof. Emil Komel. Po vojni je z obno\’itvijo vasi ponovno zaživel tudi domači zbor. Danes ima vas poleg mladinskega tudi mešani zbor, ki nastopa v cerkvi in izven nje.
Srebrni jubilej mladinskega zbora je za Štandrež velik praznik. Malokateri zbor se s tem more ponašati. In še neka posebnost: 25 let nekega dogodka, npr. poroke ali mašništva pomenijo, da jubilanti niso več tako mladi. Mladinski zbor pa je vedno mlad in bo mlad tudi ostal.
Nastal je pred 25 leti, ko je tedanji dušni pastir v Štandrežu Hilarij Cotič zbral skupino 13 deklic ter naprosil organistko Elbiro Chiabai, naj jih vodi. Ta se je pokazala vredna izkazanega zaupanja. V vsem času obstoja zbora je z veliko požrtvovalnostjo in gorečnostjo budila v
otrocih ljubezen do petja, istočasno pa jih tudi vzgajala v verskem in narodnem duhu. Dragoceno oporo pa je imela tudi v g. Jožefu Žoržu, ki je leta 1959 prišel v Štandrež za dekana.
če zbor lepo uspeva, pa ni to samo zasluga dirigentov, ampak tudi otrok samih. Nedeljo za nedeljo vstajajo zgodaj, ko bi lahko še nekoliko poležali, da pohitijo v cerkev in poživijo božjo službo. Ves mesec maj pridno hodijo k šmarnicam in prepevajo Mariji v čast. Pa še raznovrstni nastopi na številnih prireditvah in proslavah!
Za uspeh zbora pa gre zasluga tudi staršem, ki svoje otroke tako skrbno in redno pošiljajo k pevskim vajam. Marsikatera osebna žrtvica je združena s tem.
Mladinskemu zboru, današnjemu slavljencu, naj gre zato pozdrav in voščilo nas vseh: ŠE NA MNOGA LETA!
Predsednik PD »Štandrež dr. Damjan Paulin je v priznanje za dolgoletno vodstvo zbora in za zasluge na prosvetnem področju izročil Elviri Chiabai spominsko plaketo z zlatim društvenim znakom. V imenu župnijske skupnosti se je zboru zahvalil Marjan Breščak, ki je poudaril izredno prizadevnost zbora pri gojitvi cerkvenega petja, Joana Marušič pa je pevo-vodkinji izročila spominsko sliko. Pozdravno pismo je poslal tudi Ciril Koršič v imenu uprave Katoliškega doma v Gorici, v katerem je štandreški mladinski zbor stalen gost.
Umrla je Marija Rutar iz Tolmina
Mnogi so poznali Marijo Rutar, upokojeno učiteljico iz Tolmina, nekateri osebno, drugi po njenih člankih v tej ali oni reviji. Zato se je marsikdo začudil, ko je zvedel, da je ni več. Umrla je 13. decembra v Sežani, po daljši bolezni. Pokopali so jo v Tolminu, njenem rojstnem kraju.
Marija Rutar je dva dni pred smrtjo dopolnila 76 let. Po duhu je bila mladostna in sveža, pri delu, ki se mu je posvečala z vso ljubeznijo, pa neutrudna. Izšla je iz znane Kolarjeve družine v Tolminu, ki ima svoj dom v Zalogu. Od številnih otrok je bila najstarejša. Po opravljeni učiteljski maturi je služjbovala po raznih krajih na Primorskem. A to le nekaj let. Potem je bila premeščena v notranjost Italije, kot toliko drugih slovenskih učiteljev. Bilo je pač v času fašistične strahovlade, ki nikomur ni prizanesla.
Po končani vojni se je vrnila v Tolmin. Leta 1951 je bila glavna pobudnica muzejskega društva, ki je postavilo temelje za Muzej za Tolminsko, pozneje Tolminsko zbirko Goriškega muzeja. Tolminsko zbirko je z veliko zavzetostjo vodila nad 20 let. S sposobnostjo, ki je dana le redkim, je proučevala in zbirala etnografske ■zanimivosti po vseh vaseh tolminske deželice. Etnografski oddelek Tolminske zbirke jc tako postal eden najbogatejših na Slovenskem. Marija Rutar ima velike zasluge tudi pri odkupu in obnovitvi Gregorčičeve rojstne hiše na Vršnem. Njeni članki z muzejskega in zgodovinskega področja odkrivajo široko razgledanost, ki si jo je pridobila z lastnim prizadevanjem in veliko ljubeznijo do tovrstne znanosti. Sodelovala je pri raznih revijah, Jadranskem koledarju in Goriškem letniku. Poleg teh pa ni pozabila na domače Glasilo, ki ji je bilo, kot zvesti Tolminki, močno pri srcu.
Marija Rutar je bila tudi prva, ki je prejela Valvasorjevo nagrado. Kdor je n jeno delo od blizu spremljal, ve, da je to nagrado v polni meri zaslužila.
Naj ji bo lahka domača zemljica pri Sv. Urhu! Sorodnikom naše iskreno sožalje.
V	Kulturnem domu v Trstu so v nedeljo 16. decetnbra slovesno praznovali 25 let Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Kulturni dom smo Slovenci v zamejstvu dobili, zahvaljujoč se Londonskemu sporazumu, katerega danes noče nihče več imenovati, a nam je dal mnogo! Kako bi ga primerjali Osimskim sporazumem, ki ne samo da nam ne dajejo ničesar dobrega (razen dokončne meje), ampak znajo biti za nas pravo zlo. (Če se bo uresničila industrijska cona na Krasu: zbogom Bazovica, Gropada, Padriče, Opčine itd.!)
No, in v duhu tega Osimskega sporazuma je SKGZ svojo 25-letnico zrežirala kar se da pompozno!
Pred Kulturnim domom v ulici Petronio (bivši tržaški župan je obljubil, da bo to ulico preimenoval v Prešernovo. Le kdaj?) se je nekaj minut pred deseto zjutraj ustavilo kakih pet ljubljanskih mercedesov, med njimi tudi eden ali dva zagrebška. Pri vratih so mladinci z rdečimi trakovi okrog lakta odpirali vrata gostom, saj je šlo za veljake sedanjega režima. Potem, v spremstvu, vsi gor v glavno dvorano! Na odru je izstopala velika, podolgovata (morda 20 m dolga) rdeča zastava.
V	sredini namesto srpa in kladiva napis: SKGZ: 25 let boja za pravice Slovencev v Italiji! Naše slovenske trobojnice nikjer, nikjer! Tudi cvetlice samo rdeče! Bal sem se, da bom zaslišal »Bandiera rossa« ali »Internazionale«, vendar mi je bilo to prihranjeno. Potem pozdravi ljudem, ki jih ni bilo!
Slavnostni govornik poudarja potrebo po enotnem nastopanju, pozablja pa na obupni ritem asimilacije — sad vključevanja v italijanske stranke. Sledijo priznanja, pohvale, diplome: seveda, skoro samim ožjim članom SKGZ! Utemeljitev nagrade pa splošna: za slovensko delo v zamejstvu. Pričakujem: bodo na oder poklicali Ubalda Vrabca, Pavleta Merkuja; Alojza Rebulo, Emila Cenčiča, Borisa Pahorja, Dragomira Legišo? Naiven sem: saj ne kličejo na oder niti Viljema Černota, Lojzeta Berceta, dr. Karla šiškoviča. Samo ukljan-ski župnik Mario Garjup je bil deležen njih pozornosti. Na galeriji menjam iz nervoze mesto!
Potem pridejo na oder razni pevski zbori. (Pred njimi pa še mladinski zbor Glasbene matice. Slednjega naj Slovenska skupnost kdaj povabi, da bomo videli, če
se bo odzval!) Ukljansko milo »Planinko« stisnejo nekam v kot, tako da smo lahko še polj uživali tisto žalostno, pritajeno, a resnično: »Rož, Podjuna, Zila, narod moj trpin.«. Po končanem sporedu so se mercedesi in druge limuzine odpravile na Re-pentabor, kjer se je jedlo in pilo na pretek. Tam je bilo zares dobro!
O problemih našega ljudstva, o trpečih in socialno zapostavljenih ljudeh niti besedice, niti o potujčevanju! Vladni komisar, podpredsednik deželnega odbora in drugi italijanski predstavniki so se lahko zadovoljni vračali na svoje domove. Tudi prireditelji so bili zadovoljni, saj je rdeča zastava jasno pričala o 25-letnici ene izmed dveh vrhovnih slovenskih organizacij: o Slovenski kulturno gospodarsji zvezi.
Na mnoga leta, tovarišica SKGZ!
Udeleženec
Pomanjkanje verske izobrazbe
Slišimo tožbe, da je versko znanje pri kristjanih zelo površno, pomanjkljivo. Če še sploh lahko govorimo o znanju. Ljudje se ravnajo po zakonih, ki jih narekuje trenutna potreba; trdijo celo, da vse znajo, da jim kakšno versko izobraževanje sploh ni potrebno. Take trditve slišimo pri odraslih, pa tudi pri otrocih, ki obiskujejo verouk, a ne najdejo pri starših in vzgojiteljih posluha, opore in pomoči za versko izobraževanje.
Duhovniki pa čutimo zato potrebo, da bi kaj naredili, da bi kaj ukrenili, organiziral' in tako našim ljudem pomagali pri učenju verskih resnic in moralnih načel. Vidimo, da je nedeljska pridiga v cerkvi vse premalo. Vprašujemo se: kaj naj naredimo? kako?
Ali zna kdo med našimi bralci kaj pametnega, izvedljivega predlagati? Za tako pomoč bomo res hvaležni.
Lojze Škerl, Trst
■	Po uradni izjavi saudske vlade naj bi ne bila v nedavni napad na Veliko mošejo v Meki vpletena nobena tuja država. Toda vedno bolj se šušlja, da so napad pripravili Sovjetska zveza, Libija in Južni Jemen. Prva je dala orožje, druga je poskrbela za njegov prevoz, tretji pa je prispeval ljudi za napad. Napadalci so nameravali ugrabiti kralja Haleda, ki pa se molitve po naključju ni udeležil.
B V Rimu so pristaši »avtonomnih« organizacij proslavili desetletnico pokola v Kmečki banki v Milanu tako, da so razdejali neko šolo, zažgali avtobus, vdrli v sedeže šestih sekcij DC ter razbili okna po trgovinah. V Bologni je pa razgrajalo 200 študentov z univerze, tudi »avtonomistov«. Za povod so vzeli izpraznitev nekega lokala po policiji, katerega najemniška pogodba je že prenehala. Zažgali so več avtomobilov, metali bombe ter postavili barikade.
■ Vodja bavarske Krščanske demokracije in prihodnje leto eden kandidatov za predsedstvo vlade Franz Josef Strauss se je pretekli teden mudil v Rimu. Najprej se je sestal s papežem in vatikanskim državnim tajnikom Casarolijem, nato s Per-tinijem in Cossigo, nazadnje pa je imel še razgovore z voditelji italijanske DC.
■ Zunanji in obrambni ministri držav članic NATO so na izrednem .sestanku v Bruslju sprejeli sklep o modernizaciji evropskega raketnega sistema z namestitvijo novih ameriških raket srednjega dometa. Prve rakete naj bi bile nameščene leta 1982. Vendar med državami NATO ni bilo enotnosti. Zaradi nasprotovanja notranjih političnih sil je bil dovoljen Nizozemski dveletni odlog, Belgiji šestmesečni, na Danskem in Norveškem pa novih raket sploh ne mislijo namestiti.
■ To pot je hud potres prizadejal južnoameriško državo Kolumbijo. Bil je zelo močan. Dosegel je 8,1 po Richterjevi lestvici, kar je 11 po Mercallijevi. (Leta 1976 je znašala jakost potresa v Furlaniji 8,5). K sreči je bilo središče potresa ne na celini, ampak v Tihem oceanu.
■ Bivši perzijski šah Pahlevi je s svojo ženo in spremstvom zapustil ZDA in se naselil na otoku Contadora, ki je del otočja Perla v Tihem oceanu 60 km od panamske prestolnice. ZDA so se oddahnile, saj je bil šah zanje zaradi zaprtih ameriških talcev v Teheranu zelo neljub gost.
■ Nova vojaška vlada v srednjeameriški državi El Salvador uibira nove smeri v vodenju zunanje politike, kar ZDA gotovo ne bo všeč. Tako je eden članov te vlade izjavil, da se želi El Salvador polnopravno priključiti neuvrščenim državam. Obenem je salvadorstka vlada pretrgala diplomatske stike z Južno Afriko, češ da ta država krši načela demokratičnosti v odnosu do črnih državljanov.
■ Manjšinska vlada Joeja Clarka, vodje kanadske progresistične konservativne stranke, ki je bila na oblasti 200 dni, je morala odstopiti, ker je bila ob glasovanju za novi proračun poražena v parlamentu. Zanjo je glasovalo 133 poslancev, proti pa 139. iNove volitve bodo v začetku prihodnjega leta.
Z GORIŠKEGA
Ustanovitev »Enotne mladinske komisije« na Goriškem
Prav za letošnji božič je minilo leto dni, kar je v goriškem zamejstvu prišlo do »Tedna mladih za globalno zakonsko zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji«. Optimizem, ki nas je takrat navdajal glede rešitve vprašanja globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji, je .spričo sedanjih razmer kaj kmalu splahnel, kajti na poti globalne zakonske zaščite je še veliko težav in zaprek. Izkazalo se je tudi, da zahteva sedanje politično dogajanje glede slovenske globalne zakonske zaščite enoten nastop vseh slovenskih političnih organizacij in tistih italijanskih strank, ki podpirajo slovensko narodno skupnost v Italiji.
Leto dni po »Tednu za slovensko zakonsko zaščito« je ponovno prišlo na pobudo Mladinskega odbora do ustanovitve »Enotne mladinske komisije« za goriško pokrajino. Mladinska sekcija Slovenske skupnosti hoče s svojim vstopom v to Enotno mladinsko komisijo dejansko prispevati s svojo prisotnostjo k tisti politični enotnosti in strpnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki je gibalna sila celotnega delovanja in nastopanja edine slovenske stranke v Italiji — Slovenske skupnosti.
Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte, naročajte pri trgovcih in podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas zasluži vaš obisk pri njih.
Za Marijin dom v Rojanu: Pina Piščanc ob obletnici smrti moža Ernesta 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Goriško podporno društvo 50.000; N. N., Števerjan 5.000; Zinka Lapanja 5.000 lir.
PETINTRIDESETI SONET
Ne vem, zakaj na zadnje dni adventa udarim v strune starega soneta.
Morda ker so me skrila v sneg odeta polja na meji klasikov iz Trenta.
In zdaj je petintrideseto leto . . .
In spet bo Sveta noč morja gladina; če veter da, na krovih mesečina, telo otokov k sanjam skal prižeto.
A spet pristal bo k spečemu pomolu poln darov v naročju,
Nebeški Tujec,
in bomo, znanci tujca, praznovali.
V roke Mu bomo kruha z vinom dali.
Njegov smehljaj bo olje v staro bol.
Nebo
ne bo več strašno daleč proč.
Vladimir Kos D J
Misli ob rojstva Božična svetloba
(Za božič in zaključek mednarodnega Leta otroka)
Če nisi mati ali oseba, ki se bavi s porodništvom, skoraj ničesar ne veš o rojstvu človeka; veš morda, kako se to dogaja, kdaj gre prav in kdaj se kaj zatakne. Ne moreš pa občutiti tistega veselja in zadovoljstva, ki ga ima ob prihodu novega življenja na svet tisti, ki je pri tem dogodku neposredno soudeležen.
ČUDEŽNI DOGODEK Kot po čudežnem dogodku imaš v trenutku pred seboj dve živi bitji namesto enega. Za sebe vem, da je bil neposredni stik s porodništvom izredno zanimiv in poln novosti, pa tudi drugi so mi isto pravili. Predporodno ozračje je v bolnišnici v nerazvitih državah polno tesnobe in napetega pričakovanja zaradi neprijetnega stika z zdravnikom, z babicami in njihovimi aparati; po rojstvu pa nastopi splošno veselje in olajšanje. Mati se po veliki napetosti sprosti, otrok nekaj časa joče in se nato tudi on umiri, osebje pa je tudi zadovoljno, ker se je vse srečno končalo.
Veliko tega sem doživel v času svojega delovanja v Ugandi. Ne bi rad govoril o primerih, ko porod ne gre kot bi moral; veliko raje se spominjam na vse porode z lepim zaključkom, ko sem se zadovoljen odpravljal iz porodnišnice in sem bil vesel nad novim življenjem.
V trenutku, ko je otrok prihajal na svet, nisem nikdar mogel misliti na to, da morda ne bo zelo srečen v življenju, da bo šel delat družbo številnim bratcem in sestricam, ki že sami nimajo najbolj potrebnega, da bo hodil okoli umazan kot vsi drugi. In da bo moral preboleti vse mogoče bolezni, če bo hotel živeti; in da bo večkrat lačen kot sit; da ne bo mogel iti v šole; da bo v bistvu s svojim bivanjem le še bolj težil svojo že revno državo, ki ima otrok vse preveč.
Tudi kadar je otrok prihajal na svet s težavo in z raznimi mehaničnimi pripomočki ali kadar ni začel takoj dihati kot bi moral, tudi v tein primeru sem bil vesel nad rojstvom in nisem v tistem trenutku mislil na to, da bo morda umsko nerazvit ali kako drugače handikapiran.
TRAGEDIJA MLADEGA RODU
V	TRETJEM SVETU Vse te misli mi niso nikoli prihajale v porodnišnici; nasprotno, rad sem pomagal pri porodih, čeprav je bilo to delo babice. Tragedija mladega rodu v Tretjem svetu se mi je prikazovala v vsej luči, ko sem gledal črede otrok, ki so rasli kot domače živali, brez vzgoje in brez možnosti za zdrav razvoj. V nerazvitih državah predstavljajo otroci več kot polovico prebivalstva. Toliko jih je, da ne bo zanje nikoli dovolj obleke, hrane in šol.
Zaradi nezadovoljive vzgoje, ki so je deležni, se velikokrat slabo obnašajo, radi kradejo in se sučejo okoli belega človeka, dokler ne dobijo daru. Po navadi je prvi vtis o črnih otrocih čudovit: lepi so, okrogli in rejeni, dokler sesajo materino mleko; sredi okroglih obrazov imajo velike temne oči, izredno lepo se smejejo in se belega človeka ne bojijo. Pravimo jim nežno »črnčki«. Ko nekoliko zrastejo in človek bolje spozna, da so ljudje z napakami kot mi, da so večkrat zlagani v svoji priliznjenosti in da so tudi nadležni s svojini neprestanim prosjačenjem, takrat pravi beli človek: »Oh, ti črnci!«. Ko pa kasneje kradejo, se za malenkosti med seboj pobijajo in nič ne sledijo naukom in zgledu belega človeka, takrat ta večkrat vzdihne: »Ti črnuhl!«
ŽALOSTNA USODA OTROK MED NAMI Te faze so potrebne, da človek začne gledati na otroke v Tretjem svetu ne le s sočutjem, ampak realno in odgovorno. Mednarodno leto otroka, ki se v teh dneh končuje, je bilo za ves svet izredna priložnost za osveščenje.
Toda prav bi bilo, ko ne bi mislili samo na otroke v Tretjem svetu, ampak tudi na tiste, sicer vedno bolj maloštevilne v naših deželah. Gre tukaj za tako pogosto slabo vzgojo, ki so je deležni: preveliko popuščanje s strani staršev, njihov slab zgled, ko eno učijo, drugo pa kažejo otrokom, razlika v tem, kar otroci slišijo doma in tem, kar jih učijo v šoli itd., vse to ni za otroke zdravo. Tako nastaja nezrela, nezadovoljna in nezdrava mladina; nezdrava zato, ker zdravje ne pomeni samo odsotnosti bolezni, ampak zadovoljivo bivanje v lastnem družbenem okolju.
Prav bi bilo tudi, ko bi pomislili na tiste otroke, ki so med nami deležni najbolj krivičnega ravnanja. Gre za tiste, ki se še niso rodili, pa morajo umreti, ker tako sklene mati, ne da bi otroka kaj vprašala.
V	letu 1980 računajo, da bo vsak četrti
otrok moral umreti zaradi splava. Ne samo da naša družba ne obžaluje te krivice; slišijo se celo glasovi, da je treba pojav splava še razširiti, češ da ni še dovolj »liberaliziran«.
Sicer pa je obnašanje človeka bilo v vseh časih protislovno in večkrat nerazumljivo. Freud je odkril, da uravnavata človeško obnašanje načeli užitka in smrti, ki se nenehno prepletata in eden drugega izpodrivata. Bo že držalo to tudi za današnjega človeka, ki se zna raznežiti pred sliko podhranjenega otroka, ostane pa ravnodušen pred številkami, ki kažejo na število splavov v naši državi. Ali pa misli na »črnčke« in zanje daruje, zato da potiša klic svoje vesti?
B. Š.
★
Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte, naročajte pri trgovcih in podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas zasluži vaš obisk pri njih.
Človeški rod slavi več pomembnih praznikov. Njihova sporočila nas duhovno preplavijo, miselno osvestijo, čustveno razgibajo. Tudi v današnjem precej stvarnem in posvetnem času še sije eno najpomembnejših duhovnih sporočil leta prav iz mrzlih vetrov zimske polteme.
Že nekoč zelo zgodaj, mnogo prej, smo se srečali z nenavadno močno in čisto svetlobo tega velikega zimskega praznika. Nekaj posebno jasnega in prisrčnega žari iz globin časa, iz naših mladosti, ko se nam je znova in znova prikazoval božični božji otrok, obdan s čudovitim svetom lepih stvari, s posebnimi, praznično okrašenimi drevesi, na katerih je gorelo morje luči, z bleščavo svečanega počutja, ki nas je vznemirilo in očaralo.
Ta prva božična doživetja, polna skrivnostnega in pravljičnega otroškega občutja, nas spremljajo tudi potem, tudi sedaj, na vseh poteh zahtevnega, odgovornega in
Čar davne lepote
Katedrala Saint-Benigna v Dijonu
V	nizu francoskih pokrajin ima Burgundija gotovo svoje čisto posebne značilnosti. Dežela je gričevnata, vsa prepletena z gozdovi in polna obetajočih vinogradov — prave slave te lepe zemlje. Med ostalim pa skriva ta burgundska zeml ja veliko drugih biserov in hrani veliko neminljivega in plemeniteba, ki ga tudi burgundec gotovo ne prekaša. Bogata zgodovina, vojvodska slava, meniške tradicije Clunyja in Citeauxa — matice belih menihov cister-cijancev, umetniški spomeniki, gotske ostrine — vse to ji daje popolnoma lasten pečat!
Preko mokrih in meglenih polj in tipič-n'h sivih vasic je brzel viak in se vedno bolj bližal osrčju Burgundije. V poznem avgustu je tu vreme že skoraj jesensko, rahlo padajoči dež pa je še bolj ustvarjal to razpoloženje. Frasne Dole: še
malo, še par ovinkov, in morali bi se od daleč prikazati iglasti in ošpičeni gotski stolpi slavnega Dijona, prestolnice Burgundije.
In res, po kratkih vijugastih postajah in obratih se že počasi odkrivajo prvi mastni predeli. To pa ni še tisti starodavni vojvodski Dijon, pač pa novi moderni predeli, ki jih pač vsako mesto danes zahteva in potrebuje. A vseeno, izza kolodvorskega zidu lahko potnik že zazre mogočne obrise opatijske katedrale Saint-Benigne z dvema gotskima stolpoma in v nebo kipečo naostreno osrednjo gotsko konico.
Ko se sprehajaš po dijonskih ulicah, lahko takoj ugotoviš, da si sredi mesta, ki je s korakom nekje obtičalo v času. To ne morda zaradi ljudi ali njihovih noš (in prometa tudi ne manjka), pač pa zaradi urbanističnega videza sploh! Lepe, elegantne in skoraj pravljično prikrojene in usmerjene ulice, renesančna oz. srednjeveška pročelja večine hiš, miniaturne oblike in irealni vtisi, ki vsemu temu sledijo — vse to popotnika povede nekam v starodavnost, ki prijetno de in odpočije duha...
Kje imamo danes v modernem velemestu podobne oaze miru? Kje se lahko človek tako spontano in neprisiljeno, da, nevede, preseli v času?...
če Francija slovi po gotskih katedralah, mi to burgundska prestolnica le potrjuje. Ko se sprehajam po zgodovinskem središču, se kar naprej pogled upira zdaj v to, zdaj v drugo gotsko zgradbo. Izza vogala te kar omamijo oholi, resnobni in obenem sveti obrisi gotskih stolpov, ki s svojim navzgor molečim prodorom opozarjajo na vrednote, ki so jim botrovale. Jih danes ljudje še razumejo in upoštevajo?
Saint-Benigne, opatijska katedrala, nato lahkotna in skoraj igriva, a nič manj duhovna Notre-Dame, potem masivni Saint-Michel s svojimi prečudovitimi portali. Pa spet Saint-Jean, ki s svojimi za javnost, zaprtimi vhodi simbolično kaže na dobo, ki so ji vrata našega časa zaklenjena, in še druge manjše mestne kapele in cerkvice. Vse pa v strogem gotskem slogu s svojo slovesno in mistično arhitekturo kličejo na čas, ki ne pozna meja. Resnobni gotski obok s kamnitimi konicami — pa počasne note slovesnega korala: ali ni to pridih večnosti?
Prijetne večerne luči in sence padajo na zaokroženi Plače de la Liberation (nekoč Plače d’Armes), pred katerim se bohoti v svojem razkošnem sijaju sloka in veličastna palača burgundskih vojvod. V nekam brezčasni rumeni luči se danes to masivno zidovje z impozantnimi zahtevami razkazuje občudovalcem. Skozi pozlačen portal m kamnito dvorišče ter mimo umetno za-znovanega in kar lahkotno prožečega se stopnišča se korak ustavi v širokem prostoru, kjer v duhu zreš sence nekdanjosti: ošabnega vojvodo, elegantne dame in pa-že, ki obdajajo dvorske prebivalce. Izza malih lin v velikem stolpu Filipa Dobrega letajo nočne ptice, izza zamreženih okenc v palači pa se ti zdi, da slišiš daljne in mehke zvoke lutnje...
Le naglo drveči citroeni te opozorijo, da si pravzaprav v sedanjosti.
Jcan-PhiHppe Rameau: na Plače de la Sainte-Chapelle stoji harmonično izdelan spomenik temu velikemu francoskemu glasbeniku baročnega obdobja, ki je bil doma v Dijonu. Harmonično izdelani spomenik avtorju znamenitega dela o harmoniji, skladatelju tolike prijetne in sveže glasbe, muziku, ki je visoko povzdignil umetnost klavičembala in glasbene drame.
Francija ima sicer veliko glasbenikov, ki so v zgodovini bogato prispevali v univerzalno zakladnico zvoka, od renesančnega Jannequina do impresionista Ravela — če pogledamo samo na večje in bolj znane. Nima sicer zvezd blestečega sijaja, Bachov, Handlov, Beethovnov... A v plejado zaslužnih umetnikov in tvorcev melodije spada tudi dijonski občan Rameau, ki je s svojo invencijo nedvomno požlaht-nil — kot to zmore le Francoz — muziko svojega časa!
Vlak je spet oddrdral mimo že domačih in vzljubljenih gotskih kamnitih ostrin Dijona preko zelene Burgundije proti alpskim dolinam bližnje Švice in nato Lombardije. Preskok ni le v prostoru — pač pa tudi v času! Ostane pa prijeten spomin na kratek postanek v deželi, ki je sicer nekoč več pomenila kot danes. Zato pa je tudi nje čar bolj močan — čar davne lepote...
Popotnik
napornega življenja, dokler se v redkih trenutkih, v enkratnih in zelo kratkih utripih slavnostnega bivanja ne zgoste v spomin na tiste nedolžne zgodnje dni, ko je vse valovalo in plapolalo v utripu neskončno bleščeče nebeške svetlobe in bilo napolnjeno s presunljivo prisrčnim angelskim petjem in s toplim, nežnim nasmehom staršev in vseh dragih domačih, s privlačnostjo darov in vznemirljivim leskom velikega slavnostnega drevesa v naši sredini.
Ko je legel na zemljo pni težki mrak in se je vse mračno in presunljivo zgostilo, je od nekod iz globin bivanja, nekje iz srca hiše prodorno zavzenel zvonček kot božji klic in božji smeh. Tedaj so se tudi odprla velika bela vrata
v	glavno sobo, kot sama od sebe, in otroci smo sanjsko in neznansko drveli tja, kjer je bilo naenkrat središče sveta. V prostoru, ki se nam je zdel neskončno velik, tako rekoč večji kot ves prostrani svet, je ponosno kraljevalo božično drevo in na njem so utripale rdeče, rumene, zelene, modre in bele svečke v čudoviti svečavi. Pod drevesom, v morju dišečih smrekovih iglic, je stal skromen, a veselo pobarvan hlevček z Jezušč-kom v jaslicah, s svetimi Tremi kralji, s pastirci v pisani pokrajini, ki je bila razgibana, kot da bi od sreče prepevala, z ovčicami, s kravo, z oslom in z drugo živadjo, ki smo jo le poredko videli.
To, kar bi za odraslega človeka bilo samo po sebi umevno in običajno, se je v začudenih otroških očeh zalesketalo kot »iz onega sveta«, bilo je neoprijemljivo, nenavadno in nedostopno, čudno in izredno svetlo in toplo, pravi veliki praznik življenja in pravi resnični utrip srca sveta, ki ga ne bomo do smrti nikoli več pozabili.
Tisto, kar je skrivnostni božiček razstavil po stolih, mizah in kotih,
v zimski mraz in v zimsko temo prinesel svetlobo in toploto novega večnega življenja. To je tudi praznik družinske sreče in praznik miroljubnosti med ljudmi, praznik upanja in praznik sveta, ki veruje v vstajenje in bodočnost.
In vendar je božič še nekaj drugega, nekaj, kar presega vse, kar prazniki človeku dajo in za kar v družbi in v svetu veljajo. Božič je tako rekoč vzor vseh praznikov, je tisti svečani dogodek, s katerim otrok potem vse življenje motri posebne utripe leta, ki imajo višji pomen in namen. Božič je tako rekoč otrokov prvi svečani dan, je tako rekoč otrokov višji dan življenja, v katerem se sreča z dobrotljivim božičkom, ki je tako svetel in vesel in tako podoben vsem otrokom sveta. To je dan, ko otrok zasluti svetlobo in dobroto božjega Sina v pravljični božičkovi svečavi, med množico vznemirljivih daril in drugih toplih vzpodbud.
V	tem smislu je to res poseben otrokov višji dan, ki se kot sladka blaženost zadere v globine srca in ostane tam vseprisotna zlata bolečina, pozabljena na dnu bivanja, a vendar pripravljena, da oži-
vi	kot spomin in opomin v urah božičnega praznovanja.
Zato pa je božič tudi nevaren dan, ki nas ne sme najti osamljenih, samo z žalostno sladkobo iz mladih dni v srcu. To je dan, ko se morajo res odpreti velika bela vrata v svet, k soljudem in k božjemu Sinu, ki prebiva od časov svojega rojstva v tisti že skoraj zabrisani davnini med nami.
Božič je dan človeške skupnosti, družinske sreče in vere v bodoča človekova pokolenja. To je dan, ko moramo bolj kot kdajkoli pomisliti na našega morda osamljenega bližnjika, na človeka v stiski in nesreči. Svetal postane ta dan, ko se sredi njega v veli-
je v otroški duši naraslo v neizmerljive razsežnosti. Otroci so pestovali darila, ki jih je prinesel neobičajni večer, nesli so jih tudi potem, ko so se najedli sladkih dobrot in sadja iz tujih dežel, s seboj v posteljo in v sanje. Ko je veliki cerkveni zvon odraslim zvonil k polnočnici, je otrokom v spanju zvonil mali drobceni božji Sin z zelo majhnim zvončkom, ki je blestel, kot da bi bil narejen iz kristala. Tedaj se je v duše otrok zapisalo nekaj skrivnostnega in nenavadnega, kar niti vojne in vse življenjske pustolovščine niso mogle pozneje več izbrisati in odpisati.
KAJ BOŽIC JE
Že dolgo vemo, kaj božič je. Praznik miru in spokojnosti, praznik rojstva Jezusa Kristusovega, tega izrednega božjega Sina, ki je
kem pričakovanju zalesketajo oči otrok.
Tudi danes mnogim prvikrat zagore svečke na božičnem drevescu, božiček cinglja z drobnim in bleščečim kristalnim zvončkom, igrače in darila poudarjajo posebnost dogodka. Prvič prihaja božič na zemljo, za te nadebudne oči, za te nove rodove, ki sredi napornih tehničnih posebnosti in kočljivih industrijskih določenosti spet in spet, kot nekoč, kot danes, kot jutri, praznujejo ta prastari in enkratni svečani dan človeštva, ta izredni dogodek življenja, to čudovito rojstvo božjega Sina, človeškega odrešenika, ki je tudi tem mladim rodovom in vsem tem našim bodočim človeškim pokole-njem svetla plamenica v zimi življenja, svetloba, ki prežene mraz in temo!
Lev Detela
Janez Pavel II. navdušuje množice
POSLANICA GORIŠKEGA NADŠKOFA ZA NOVO LETO 1980
Vsem vernikom in vsem ijudeni dobre volje voščim srečno novo leto z željo, da bi bilo leto miru. I>a bodo voščila postala stvarnost, vas vabim vse, da bi prvi dan leta obhajali kot »poseben dan«, v katerem bomo ob poslanici sv. očeta »Resnica je moč miru« združili tudi nekaj stvarnih pobud za mir.
Kot ljudje in kot kristjani ne bomo ostali brezbrižni pred tragedijo, ki jo preživljajo naši bratje v Vietnamu, Laosu, Kambodži in Nikaragui. Radio, televizija in druga sredstva množičnega obveščanja so premalo poročala o tem, kar se dogaja v Južni Ameriki in jugovzhodni Aziji. Celi narodi so v nevarnosti, da bodo uničeni, kot se npr. dogaja v Kambodži in Laosu. Dober del drugih umira od lakote kot npr. v Nikaragui, ali doživljajo odisejo bega v smrt kol Južni Vietnamci.
Morda boste ugovarjali, da Cerkev vedno prosi denarja. Gotovo, toda ne zase, temveč za druge. Zdi se namreč, da je danes ostala sama, da kliče, obtožuje in prosi pomoči za vse in ne samo za nekatere, kadar so preganjani, zatirani, izgnani, lačni zaradi grdih političnih računov mogočnikov tega sveta, pa naj gre za stare ali nove imperialiste. Cerkev mora vztrajati tudi, kadar drugi popustijo, kajti ljubezen in pomoč bratu ni stvar mode, ki jo narekuje kaka ideologija, in ni zadeva političnih računov ali politične strategije.
Poklicani smo, da ljubimo vse brate v imenu Kristusovem. On je naš Učenik in naš zgled, ki nas priganja, da se vedno obnašamo kot kristjani. Izdali bi krščansko poslanstvo, če bi tako ne delali. »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, preganjan sem bil in v ječi in ste me obiskali.«
Morda bo kdo ugovarjal: Ravno za novo leto nam predlagate »dan solidarnosti«. Da, kajti že zjutraj se napoveduje dan. Že od prvega dne v letu bomo začeli s pobudo vesoljnega bratstva, da bo novo leto boljše od prejšnjega. Bratje, vsaj mrvice od večerje na silvestrovo dajte ubogemu Lazarju, kar so ta tako preizkušen ljudstva. To sicer ni veliko, vendar več kot nič.
Rajši manj govorimo o miru in naredimo čim več majhnih del za mir, začenši pri pravičnosti, ki izvira iz ljubezni. Novoletna voščila, ki jih naslavljam na celo našo Cerkev in na vse ljudi blage volje, obsegajo Kristusovo zapoved: Pojdite po vsem svetu. Človeštvo pričakuje našo navzočnost in naše pričevanje ljubezni.
Sprejmite, bratje, ta voščila in vaša velikodušnost naj bo vaš najlepši odgovor nanje. Z željo, da bi mogel vsem stisniti roko, kličem na vas prav vse dobro od Gospoda.
Vaš škof PETER COCOLIN
Slomška Utrnila i Sni
Papež Janez Pavel II. je človek, nad katerim so množice navdušene, ga obožujejo, iščejo, mu ploskajo. Sedanji papež je po ugotovitvi svetovnega časopisja nekak nadzvezdnik. Povsod po svetu se sprašujejo, kaj je na tem papežu takšnega, da ljudi tako močno privlači.
TA PAPEŽ JE MAGNET ZA LJUDI
To je nesporno: danes na svetu ne privlači ljudi nihče tako kot sedanji papež. Njegove fotografije se pojavljajo na naslovnih straneh revij in magazinov, tro-stolpni članki o njem polnijo prve strani velikih svetovnih dnevnikov, prav tako komentarji, uvodniki, krajši zapiski, poročila... In pa vojska časnikarjev, ki spremlja papeža na njegovih potovanjih.
Srečanj s papežem na trgu sv. Petra v Rimu se je že letos udeležilo več ljudi, kot jih je privedlo v Rim zadnje sveto leto (1975). Predsednik italijanskega urada za tujski promet je v začetku maja odlikoval papeža za »zasluge za turizem«: doslej je pritegnil v sveto mesto pet milijonov ljudi. Naval množic, navdušenje, veselje — je postal rimski vsakdan.
Sicer pa je bilo treba tiste, ki so pričakali papeža v Mehiki, na Poljskem, na Irskem in v ZDA tudi šteti z milijoni; njihovega navdušenja pa ni bilo moč ujeti na noben aparat. Tisoči zlogujejo pri avdiencah v zboru papeževo krstno ime »Karol, Karol«, česar ni bilo pri njegovih prednikih niti misliti mogoče. Menda ni o nobenem doslejšnjem papežu v tako kratkem času krožilo toliko zgodb kakor
o	tem.
V	enem letu njegovega vladanja je samo v nemščini izšlo ali bilo napovedanih 25 knjig o njem. Konec avgusta je izšla Vojtylova plošča z njegovim petjem in pesnjenjem. »Wojtyla Disco Dance«, to je gramofonska plošča s himno njemu in z vabilom na ples, je postala v Italiji uspešnica.
Pa ne samo papež osebno, marveč tudi Cerkev je naenkrat stopila iz zaprtosti no-tranjecerkvenega poročanja. Časnikarji, ki so prej pisali o Cerkvi kot ostanku srednjega veka s posmehom, uporabljajo danes povsem resno besede: molitev, blagoslov, pobožnost, verovanje, Marijino čc-ščenje, greh, romanje, zaobljuba.
KAJ JE NA TEM PAPEŽU TAKO NEOBIČAJNEGA?
Ob vseh teh izrazih simpati j se marsikdo sprašuje, kako to, da so na tega cerkvenega moža po svetu, ki je končno le četrtino krščanski, tako pozorni. Posebno še, ker se zdijo njegove besede neredko ravno nasprotne »duhu časa« in ker zagovarja v nekaterih vprašanjih stališča, ki so celo za teologe ne posebno napredna.
Odgovor na to vprašanje je, da je ta papež polnokrven človek, z drugo besedo, v sebi uresničuje pristno človeško podobo, kot to Kristus od slehernika zahteva in pričakuje. S tem papežem se človek lahko poistoveti, hotel bi ga imeti za prijatelja zaradi njegove prisrčnosti, iskrenosti, prijateljstva, smisla za smeh, veselosti, topline, nenarejemosti. Pa še zaradi njegove razumnosti in odrezavosti, zanimanja za leposlovje, glasbo, šport, močne in silo izžarevajoče telesne postave, odločnega koraka, lepega baritona, skratka, ker ni kak star brezspolen mož.
Gre za samodejnega, mladostnega, športnega človeka, ki v Vatikanu preskakuje
r-/''o j /• /y-H, /	/‘
-tS (L Clr. m-f.
A. .	/-S'»-*SK 4-M
Za praznike smo prejeli od državnega tajništva v Vatikanu razglednico, ki ima na eni strani sliko sedanjega papeža, na drugi pa v poljščini napis: «Naj vas blagoslovi Bog Vsemogočni Oče + Sin + in Sv. Duh - Janez Pavel II., papež - Leto Gospodovo (RP) 1979 - Leto sv. Stanislava, v spomin na romanje k sv. očetu.
stopnice, pove, da bo moral sedaj jesti, ker je lačen, sede z duhovniki k mizi, kjer stoji steklenica vodke ali dobro italijansko vino. Otroke objema in jemlje v naročje, rokuje se in daje podpise, objema in poljubuje ljudi, ne le simbolično, ampak zares, doživeto; potrpežljivo čaka, da ljudje nehajo ploskati in z mladimi poje pesem za pesmijo, pa tudi dirigira, če je potrebno. Pod pazduho prime atlete, ki so prišli k njimu, in zapleše z njimi narodni ples, z mladimi Poljaki zakuri na vrtu svoje poletne hiše taborni ogenj, da zgraditi v Vatikanu plavalni bazen, ker »je ta še vedno cenejši kot konklave«, natika si vojaške kape, mehikanske klobuke in indijanske perjanice, poroči hčerko cestnega pometača in krsti otroka Angležinje, ki se je visoko noseča udeležila avdience. Rad obiskuje bolnike po rimskih bolnišnicah, jetnike po zaporih, svoje vernike po rimskih župnijah.
Noben doslejšnji papež ni v tako kratkem času tako pogosto in tako daleč potoval.
Tudi smešnice mu niso tuje. O dežju, ki ga ni predvideval, pravi v šali: »Papež ni nezmotljiv.« Ljudem, ki vztrajajo v dežju na trgu sv. Petra, zakliče: »Pozdravljam vse ljudi in vse dežnike!«
Takšno Wojtylovo ravnanje ne bi ljudi razburjalo in navduševalo, ko bi Wojtyla ne bil papež, to je poglavar katoličanov, naslednik apostola Petra, Kristusov namestnik. Pri prejšnjih papežih se je njihova osebnost čisto skrila za njihovo službo. Šele s papežem Janezom XXIII. in z le 33 dni -vladajočim Janezom Pavlom I. so bili izvoljeni za naslednike apostola Petra možje, ki govorijo o sebi v »jaz« obliki.
Vse to papeževo početje je izraz pristnosti, obenem pa nekakšna obljuba poguma, veselja in moči družbi, ki je postala negotova, polna dvomov in strahov.
IN ZADNJA PAPEŽEVA SKRIVNOST
Gotovo so marsikaj tega, kar dela sedanjega papeža ljudem tako prikupnega, ta-
lenti, ki jih je dobil Karol Wojtyla s seboj na življenjsko pot. A to ni in ne more biti vsa njegova skrivnost. Ta tiči drugje.
V	svoji prvi okrožnici »Človekov Odrešenik« je sedanji papež zapisal: »Človekov Odrešenik Jezus Kristus je središče vesoljstva in zgodovine. K njemu se obračata moja misel in moje srce... H Kristusu Odrešeniku sem 16. oktobra preteklega leta povzdignil svoje srce in svoje misli, ko mi je bilo po pravnomočni izvolitvi zastavljeno vprašanje: ”Ali sprejmeš?” Tedaj sem odgovoril: "Pokoren v veri Kristusu, svojemu Gospodu, in v zaupanju v njegovo Mater, ki je mati Cerkve, kljub tako velikim težavam sprejmem".«
Tu je ključ skrivnosti Janeza Pavla II. Ne le, da je sedanji papež do dna duše prepričan, da bo Cerkev neuspešna, če se bo skušala popolnoma izenačiti s svetom brez Boga, on osebno goji tudi tesne stike s svojim Gospodom in njegovo Materjo.
Ko je bil še nadškof v Krakovu, je bilo znano, da ga med 9. in 11. uro ni smel nihče motiti: v kapeli pred Najsvetejšim je molil, premišljeval, sestavljal govore, iskal jasnosti in moči za svojo pot. Tudi kot papež išče samoto pri Gospodu, ko ga ne sme nihče motiti. Sicer je kot duhovnik ponovno poskušal postati redovnik, kon-templativec, da bi Bogu služil predvsem z molitvijo in premišljevanjem. Prav zato se njegovi znanci danes ne morejo dovolj načuditi njegovi odprtosti do ljudi. In ne morejo si je razložiti brez tesne molitvene povezave z Gospodom.
S tem pa izstopa sedanji papež iz okvira svojega osebnega pričevanja za Kristusa in postaja živa pridiga za vse člane Cerkve: sleherni od nas naj bi postal polnokrven človek, nenarejen, dober, pošten, pristen, skromen, delaven, soodgovoren za usodo sveta... kakor je bil naš Gospod. In obenem ter prav zato tesno povezan s Kristusom.
Naša luč, okt. 1979
Volitve v župnijski svet. V nedeljo 9. decembra so bile volitve v stalni župnijski svet v naši duhovniji. Po pregledu glasovnic je volilni odbor ugotovil, da so bili v svet izvoljeni in ga sestavljajo: Viktor Prašnik, Vida Bitežnik, Aleksandra Košič, Karel Bolčina, Anica Vetrih, Franka Žgavec, Jožef Vižintin, Zora Piščanc, Ivo Bol-
čina, Karel Brešan, šolska sestra Rafaela Saksida, Artur Koshuta, Angela Špacapan, Jerica Jakončič, Marijina sestra Benjamina Čuk, Roman Vuga, Albina Čopič, Milan Ipavic, Klavdija Košič, Simon Makuc, Emanuela Mažgon, Franc Podveršič, Roza Jančič, Jožica Bone, Milka Goričan, Kristina Mazora, Anica Kragelj, Marija Koršič, Angela Bratina, Alojzij Klanjšček, Marta Minini, Otilija Valantič, Ciril Koršič in Aleš Doktorič.
Prvo srečanje izvoljenega sveta bo v sredo 2. januarja 1980 ob 20. uri v Zavodu sv. Družine.
Dela za notranjo obnovitev cerkve pri sv. Ivanu so skoro pri koncu, da bomo v soboto 22. decembra ob 12. uri lahko obhajali poroko dveh požrtvovalnih sodelavcev pri našem verskem in prosvetnem življenju Nika Klanjščka in Harjet Dornik.
Prav tako bo na božični večer slovesna polnočnica z ofrom za obnovitvena dela v naši cerkvi.
V	petek 21. decembra bo obhajala svojo 90-letnico gdč. Pavla Černigoj iz ul. Duca d’Aosta 60. Za ta izredni jubilej se pridružuje številnim čestitkam in voščilom tudi naša slovenska duhovnija v Gorici.
V	sredo 26. decembra na god sv. Štefana
ob 16. uri bo v župnijski cerkvi v SV. KRIŽU pri Trstu
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Pojejo: mešani cerkveni zbor z Opčin, domači cerkveni mešani in mladinski zbor. Častni gostje na koncertu bodo: škof L. Bellomi, škofov vikar dr. Lojze Škerl in novi openski dekan Rudi Bogateč, openski župnik Vili Žerjal in proseški župnik p. Božidar Rumpler.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
pričakovanju takšnega možnega prehoda kdaj pozneje. V vsakem primeru si skušam zagotoviti vsaj molitev za našo postojanko.
DO SMRTI SE MORAM UČITI
Še ena naloga me čaka tja do smrti: izpopolnjevanje v japonščini. Včasih ena sama beseda več pove kot pa še toliko medlih, netočnih, površnih izrazov. Poleg formalnega učenja se učim tudi iz svojih napak, ki jih registriram v dnevnem občevanju in kadar skušam brati, pa se mi prav ne posreči.
Brez takšne samokritike se mi napredek v govorjenju japonščine ne zdi uresničljiv. Japonci so tako vljudni ljudje, da po nekaj mesecih bivanja in govorjenja na Japonskem hvalijo tujca s pridevniki in prislovi »krasno«, »izredno«, »čudovito pravilno« ipd. še dandanes, po 22 letih na teh otokih, zaslišim tu in tam, ko se ne potrudim posebej, opazko: »Vaš tako razumljiv način govorjenja, gospod...« Takoj priznam pomanjkljivost: »Kljub 22 letom tugaj ga še zmeraj polomim — oprostite!« Nakar se mi dvoje rjavih ali črnih oči
i	esnično prvikrat nasmehne — iz dne, ne na površini — in vrata so namah odprta za vstop v osebne kamrice.
KONEC
Praznovanje duhovniškega jubileja
Lep praznik je bil pri nas na Plešivem 8. decembra, ko smo praznovali 40-letnico mašništva našega župnika Mirka Rijavca.
Slovesnost je bila v prijetni cerkvici na Jazbinah, ker je naša cerkev pri Sv. Su-bidi še v popravilu. Slavljenca so na vratih sprejeli naši osnovnošolski otroci, v cerkvi pa, poleg vernikov in prijateljev, združeni pevci z Jazbin in Plešivega, ki so pod vodstvom Zdravka Klanjščka in ob spremljavi na orgle domačega organista Nandota Simčiča peli pri bogoslužju. Seveda niso na domačega župnika pozabili naši mali pevci. Med berili so mu v španščini zapeli hvalnico Alabar. Somaševalo je več duhovnikov, med katerimi sta bila škofov vikar dr. Oskar Simčič in slovenski dekan Marjan Komjanc.
Med mašo je g. Rijavcu govoril župnik iz Medane Branko Rudež. Jedrnato je orisal življenjsko pot slavljenca; pot, ki je bila izredno pestra. Že kot klerik je odpotoval v Kolumbijo, kjer je dokončal svoje študije. Istočasno je deloval med gobavci, pozneje pa kot pravi misijonar v amazonskem področju Ekvadorja, med divjim plemenom Jivaros. Zadnja leta, ki jih.je preživel v Ameriki, je prevzel razna dela t.,
v civiliziranem delu države. V mestu Qui-
: ti**..
to je ustanovil mladinski list »Luz«, ki še izhaja in je najbolj razširjen list v državi. Prav tako je ustanovil prvo katoliško knjigarno v Ekvadorju.
Ko je lansko leto zopet obiskal Ekvador, mu je bilo v veliko zadoščenje, da je lahko srečal osem slovenskih duhovnikov, ki so po njegovem prizadevanju prišli v Ekvador.
Pred 28 leti se je vrnil v Evropo, kjer je deloval kot šolnik na slovenski strokovni šoli, pozneje pa na italijanski višji trgovski šoli. V tem obdobju je poleg raznih člankov napisal knjigo o Južni Ameriki in prevedel Prežihove Solzice« v italijanščino.
Zadnjih osem let pa deluje ko dušni pastir na Plešivem, kjer ga imamo zelo radi, saj se lahko njemu zahvalimo, če imamo bogoslužje v našem materinem jeziku in da smo vsled tega med seboj povezani kakor malokatera skupnost. Mi mu v zahvalo za vse, kar je za nas naredil, še enkrat kličemo zadnjo kitico njemu namenjene pesmi:
Zato želimo, da ste z nami, dokler smo romarji na svetu, z oporo vašo naj k Očetu dospemo — ne bi mogli sami.
  m     m   urnimi  ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................
VLADIMIR KOS DJ
(4)
Ze sedemnajst let,..
NABIRAM DAROVE
Vesel sem tega intervjuja. Pravkar namreč nabiram darove za peto poslopje naše postojanke, kjer bi radi imeli zmeraj bolj doraščajoče otroke zgornjih razredov ljudske šole. Trenutno žive v drugem nadstropju zavetišča, ki pa je preozko in premajhno. Vložili smo prošnjo pri socialnem ministrstvu.
Težava je v tem, da naša ustanova ni državna; kar je pa sicer še zasebnih japonskih socialnih ustanov, pa si skušajo zagotoviti prednost s svojimi političnimi predstavniki. Tudi če nam ministrstvo pomaga recimo z dvema tretjinama predvidenih stroškov v znesku kakih 50 milijonov jenov, bomo morali vsaj eno tretjino zbrati sami.
PSI, MAČKE IN AVTOMOBILI
Da hodim prosit, sem rekel. V teh treh besedah je skrito življenje velemesta pod posebnim vidikom. Še zdaj se spominjam prostorne hiše, kjer so mi pokazali številne pse in mačke, za katere morajo skrbeti in zaradi česar da ne morejo dati niti enega jena za otroke...
še zdaj se spominjam veže — dalje mi ni bilo dovoljeno vstopiti kot beraču —, kjer so mi s solzami v očeh omenili tri avtomobile v garaži, za katere da morajo plačevati tako visok davek, da si daru za otroke ne morejo privoščiti...
Še zdaj se spominjam slepe starke^kri-stjane, ki mi ije zavila v papir — znak japonske vljudnosti — vse svoje prihranke...
POSLUŠAJTE DALJE
To je neke vrste drugi del tistega duhovnega intervjuja o naši socialni postojanki na robu Tokia. Vsi, ki sodelujejo z molitvijo in žrtvijo, npr. v ol>liki denarnih darov, so delničarji naše postojanke, ki se tudi pri pomoči bližnjemu ne more odtrgati od Kristusovih vezi.
Zato naj z naslednjimi ibesedami izpopolnim v začetku podane poteze, ki so tako dale slutiti bolj fizično ogrodje, ki je skupno z japonsko-pravnim ustrojem in dejanskim vsakdanjim življenjem zamotani svet zase.
OSEBNA PRIPOROČILA
Zame je torej bistvenega pomena, da obdržim in, če je mogoče, na novo uvedem zveze z dobrotniki naše postojanke, predvsem v desetmilijonskem Tokiu in
drugod po Japonski.
Osebno priporočilo je lahko površno, ker je pač zveza, na katero se nanaša, površna odnosno hoče ostati površna, da medsebojni odnosi ne utrpijo materialne škode s prihodom tretjega; lahko pa je včasih resnično prijateljsko priporočilo z vsemi dobrimi posledicami med prijatelji, katerih krog se tako veča.
Naj bo priporočilo formalno ali pa prijateljsko, skoraj zmeraj imam priložnost, da pri srečanju z novimi ljudmi opišem socialno delo, ki je usmerjeno v pomoč japonskemu občestvu, kjer je najbolj ranljivo, a ki je Kristusov navdih.
KRST V SEDMEM NADSTROPJU
Nekajkrat že so me bili resno vprašali, ali res pričakujem pohvale odnosno plačilo od Njega. In to tem 'bolj, ker je ljudem lahko ugotoviti, da poučujem tudi zato, da finansiram »sebe«, da nisem v breme postojanki.
Včasih nanese tako neprisilna okoliščina srečanja — neprisilna, ker je namen prejem denarne pomoči —, tla se zapletemo v pogovor o Kristusu in o veri, in pogovor se razpleta v okolju, v katerem se navadno besedi »Kristus« ali »vera« ne slišita, nekje na vrhu ekskluzivno trgovske hiše ali pa za enako ekskluzivno ograjo na
domu ugledne osebnosti.
Občudujem vse te vidne in nevidne poti, po katerih me je naš Gospod privedel v slik z ljudmi, ki žive daleč proč od vere in krščanstva, vsaj na zunaj. Vsaj enemu izmed teh sem smel podeliti sv. krst — po enoletnem katekizmu sredi uradnih ur — v sedmem nadstropju ogromne stavbne kocke, z okni naravnost v vrtove cesarske palače.
MOST CEZ REKO
Na svojih obiskih sem se seznanil tudi s katoliškimi družinami in posamezniki tkim. nižjih slojev. Če gre za starejše ljudi, ki ne morejo k maši in ki si ne upajo prositi »svojega« župnika za sv. obhajilo, jtm ga skušam enkrat na mesec prinesti. Ne vem, ali bi ob tej priložnosti bolj občudoval njihovo veselje nad sv. Evharistijo ali pa našega evharističnega Gospoda, za katerega ni ne prenizkih slojev ne preveč poenostavljenih okoliščin. Včasih lahko darujem celo sv. mašo, kjer starost ali bolezen ali pa oboje, in še kaj več, na videz izključujejo Jezusov obisk.
Tu in tam la ali oni katoličan noče več v cerkev zaradi resničnega ali pa umišljenega napačnega župnikovega ravnanja. V takšnem primeru sem kakor most čez reko na drugem mestu ali pa pomagam k
Voščilo tržaškega škofa
Katoliški glas, po katerem teden za tednom božja beseda najde odmev pri svoji uresničitvi v Cerkvi, naj ponese, tudi v imenu tržaškega škofa, vsem bralcem veselo oznanilo, da je rojen božji Sin — Gospod.
Gospod prihaja z večno novostjo: človek je velika ljubezen večnega Boga! In Bog hoče prodreti v človekovo srce in prenoviti srce človeštva.
Zato je nebeški Oče poslal svojega Sina, ki je večen kakor On, in mu dal otroško srce: čisto in preprosto, odprto in zaupljivo, rešeno vsega napuha, očiščeno vsakega egoizma.
Vse se tu začenja, vse dobi tu svojo oporo: pravo življenje, civilizacija, napre-
Škofijski pastoralni svet
Po daljši pripravi in temeljiti zavzetosti tudi naših ljudi so se v petek 14. dc-cembra zvečer vršile v cerkvi S. Maria Maggiore v Trstu volitve za škofijski pastoralni svet. Volilo je 891 delegatov. Med izvoljenimi so Slovenci: župnika A. Ger-mek in F. Vončina, šolska sestra Dora Požar, sestra notredamka Angelina Šter-benc ter laiki: Lavra Abram, Edi Bogateč, Tone Kostnapfel, Aleš Lokar, Marij Maver, Peter Močnik, Tullio Mozenich, Marcel Nadlišek, Robert Petaros, Boris Slama, Ljuba Smotlak, Aldo Stefančič, Emidij Su-sič, Barbara Škerlavaj, Ludvik Vodopivec.
Novi dekani
V	ponedeljek 10. decembra so tržaški duhovniki in redovniki izvolili pet novih dekanov. Za dekana openskega dekanata je bil izvoljen Rudi Bogateč. Želimo vse dobro!
Tečaj za pevovodje mladinskih in otroških zborov
Od 24. septembra do 26. novembra je bil v prostorih Slovenske prosvete v Trstu, ul. Donizetti 3 tečaj za pevovodje mladinskih in otroških zborov, ki sta ga organizirali ZCPZ in Slovenska prosveta. Predavanja so bila ob ponedeljkih in petkih.
Prof. Ubald Vrabec je govoril o postopkih pri učenju nove pesmi in o dirigiranju. Janko Ban je obravnaval dihalno in pevsko tehniko. Nekajkrat je govoril prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane o samovzgoji pevovodje in o vrlinah, ki jih mora pevovodja sam imeti, ako hoče uspešno voditi in učiti druge. Kajti nihče ne more drugim posredovati, česar sam nima.
Eno predavanje je posvetil ritmu. Posredoval nam je odgovore raznih oseb, katerim je nalašč za nas zastavil razna vprašanja o glasbi in petju. Odgovori so bili različni. Nekaterim pomenita petje in glasba veselje do življenja, veselje do lepote, ki je večna, sprostitev in razvedrilo. Druge sta petje in glasba odvračala od slabe družbe in jih plemenitila. Govoril nam je tudi o slovenskem književnem jeziku in o odnosu do našega naroda.
Dr. Zorko Harej je govoril o mladinski pevski literaturi in o skladateljih, ki so pisali mladinske pesmi. Dvakrat je govoril skladatelj Pavle Merku in sicer o značilnostih slovenske glasbe. Pri drugem predavanju smo mu zastavili vrsto vprašanj in je nanja zelo zanimivo odgovarjal. Ob petkih smo imeli tudi vaje z orfovim in-štrumentarijem, ki jih je vodil Alojzij Mauro.
Vsa predavanja so bila zanimiva in dragocena. Vsi, ki smo se jih udeleževali, smo predavateljem hvaležni in želimo, da bi se tečaj nadaljeval drugo leto. - Udeleženka
Politični položaj v deželnem svetu
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v zvezi s sestankom med strankami ustavnega loka, ki je bil 5. decembra 1979 izdalo tiskovno poročilo, v katerem je poudarilo nekatere momente, ki so značilni za trenutni politični položaj v deželnem svetu.
SSk meni, da je sedanji odnos med strankami ustavnega loka precej nejasen, kar predstavlja veliko oviro za reševanje perečih ekonomskih in socialnih problemov, pred katere je danes postavljena deželna večina.
Gre predvsem za rekonstrukcijo potresnega področja ter za izvajanje Osimskih sporazumov. Neustreznost sedanjega enobarvnega demokrščanskega odbora je gotovo velika ovira pri reševanju vprašanj,
dek, bolj pravična in bolj bratska družba prihajajo iz človeškega srca in zahtevajo, naj to srce za vse ostane trdna podlaga in neusahljiv vir.
Voščim vsem, da bi znali sprejeti ljubeznivo moč našega Gospoda in dopustiti, da bi jih prenovila v vsej notranjosti; naj bi pustili Bogu, da bi se rodil v njihovi osebi.
Po tej poti bomo postali viri dobrote, ustvarjalci skupnosti, graditelji miru, nosilci tistih dobrin, ki jih svet potrebuje in mu jih nihče ne zna dati. Nihče, razen Gospoda Jezusa, našega Odrešenika.
V	Trstu, 17. decembra 1979
ki si jih deželni odbor ob večkratnih nesoglasjih niti ne upa začeti.
Zato je za SSk nujno, da se sedanji enobarvni odbor razširi na stranke ustavnega loka, ki bi privolile v skupen program, kateri bi pa moral res temeljito obdelati vsa še nerešena vprašanja.
Deželno vodstvo SSk je mnenja, da mora program nove večine tudi temeljito obravnavati problematiko Slovencev v naši deželi, s posebnim ozirom na globalno zaščito, ki nam jo zagotavlja 8. člen Osimskega sporazuma in za katero so se v bistvu izrekle tako osrednja vlada kakor tudi vse ostale stranke, razen misovske.
Pri oblikovanju nove večine in novega programa bo Slovenska skupnost še nadalje odločen kazalec in vesten dejavnik, ko bo govor o problematiki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Od tega svojega načelnega stališča ne bo Slovenska skup-, nost nikoli in nikjer odstopila.
V	ostalem delu komunikeja je nadalje govor o lokaciji industrijske cone, ki jo predvidevajo Osimski sporazumi, ki nikakor ne sme biti v škodo ozemeljske celovitosti slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Komunike SSk končno zatrjuje, da je treba za korist celotnega prebivalstva naše dežele čimprej rešiti deželno krizo ter ustvariti čim tesnejše konstruktivno sodelovanje med vsemi strankami, ki iskreno želijo reševati narodnostne, ekonomske, socialne in kulturne probleme slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Nove sekcije SSk
Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji redni seji 10. decembra obravnaval predvsem organizacijska vprašanja v zvezi s potekom obnavljanja že obstoječih sekcij in ustanavljanja novih 1er o političnem položaju v posameznih okoliških občinah.
Pobuda se je izkazala ne samo za potrebno v organizacijskem pogledu, temveč predvsem za zelo plodno z vidika navezava neposrednih stikov s slovenskimi ljudmi in volilci v najrazličnejših okrajih tržaškega mesta, predmestja in okolice.
Svoje občne zbore ali kongrese v smislu novega strankinega statuta so doslej imele sekcije Dolina, Devin-Natorežina, Repen-tabor, Zgonik, Zahodni Kras, Škedenj-Čarbola, Sv. Ivan-Lonjer-Katinara, Rojan-Greta-Barkovlje. Po en pripravljalni sestanek je bil za področje Sv. Jakoba in na Kolonkovcu za področje Sv. Ane in naselje Sv. Sergija. V teku so priprave za sklicanje občnega zbora za področje Vzhodnega Krasa, Sv. Jakoba in mesto-center.
Izvršni odbor SSk je tudi izrazil zadovoljstvo, da bo tržaška pokrajina objavila gradivo manjšinske konference iz leta 1974, za kar se je posebno zavzel njen odbornik za manjšinska vprašanja Bojan Brezigar, pokrajinski svetovalec SS>k.
Britanski konzulat v Trstu pred ukinitvijo
Britanska vlada se je odločila, da bo ukinila svoj konzulat v Trstu. V sedanjem položaju, ko Britanci odločno zahtevajo, da se jim zmanjša delež njih prispevka v Evropsko gospodarsko skupnost, so morali na vseh področjih poseči k varčevanju. Njih konzulat v Trstu pa je bil po končani angloameriški zasedbi zgolj prestižnega značaja.
Sedaj poziva glasilo Liste za Trst k zbiranju podpisov, da bi britanski konzulat v tržaškem mestu ostal. Njegova ohranitev naj bi pričala o »prijateljskem vzdušju in vzajemnosti med dvema narodoma.«
Propadla prega Trst-Kitajska
Niti mesec potem, ko so slovesno izročili namenu pomorsko progo Trst-Kitajska, je prišlo do njene ukinitve. Proga se je imenovala Bavaria-Trieste ter Bavaria-Singapur. Uvedla pa jo je bavarska družba Occon-Line. Ladje na tej progi so bile zasedene samo 60-odstotno. Družba je zaprosila za podporo bavarsko vlado, ki pa je podporo odklonila. Zato so progo ukinili.
S tem so prišle na bolj stvarna tla marsikatere iluzije, kako da bo Kitajska rešila tržaške pristaniške težave. Tudi mit o sodelovanju severnojadranskih pristanišč je samo lepoumništvo, saj se njih koristi medsebojno popolnoma razhajajo. Zdi se, da se Trst tudi pod upravo melonarske liste ne bo mogel dolgo slepiti o tem, kar zadeva njegovo obrobno lego in še nadalje izsiljevati od Rima milijardne podpore na račun obrambe italijanstva v teh krajih, ampak se resno lotiti razčlembe možnosti, ki jih v sedanjem položaju ima za skladnejši gospodarski in socialni razvoj.
Dolinska sekcija SSk o srenjski hiši pri Domju
Dnevni red občinskega sveta v Dolini z dne 29. novembra je med drugimi točkami predvideval odobritev načrta in povečanja finansiranja nove srenjske hiše pri Domju za kulturne, družabne in druge socialne potrebe tamkajšnjega področja.
Razprava je potekala dokaj nenavadno in mestoma mučno, tako da je bila za nekaj časa celo prekinjena, ker nekaterim svetovalcem iz vrst manjšine ni bilo vse jasno v zvezi s konkretno izvedbo tega objekta. Kot je dnevni tisk že poročal, je svetovalska skupina Slovenske skupnosti ob koncu razprave glasovala proti odobritvi predloženega načrta in izredno visokim stroškom za njegovo izvedbo. Vendar se nam zdi potrebno, da je javnost informirana tudi glede glavnih razlogov tehnične in politično-upravne narave, zaradi katerih je tako ravnala: il. načrt sam hoče biti supermoderen in zato predvideva izredno drage konstrukcije, zlasti kovinske, kar ni v skladu z realnimi potrebami in naravnimi tehničnimi zahtevami zgradbe v tistem okolju;
2. občinski proračun za leto 1979, ki je bil izglasovan v začetku tega leta, je predvideval za ta objekt 300 milijonov lir, sedanji načrt pa zahteva 500 milijonov lir, tj. 66% več kot prvotno predvideno.
Tudi če upoštevamo inflacijo cen in druge nepredvidljive stroške, je povečanje celotnega zneska nesorazmerno, kar se doslej ni zgodilo pri gradnji nobene drage srenjske hiše v slovenskih Vaseh dolinske občine (Ricmanje, Boršt, Prebeneg, Mač-kolje);
3. tudi k načrtu priložene osnovne cene posameznih storitev za oddajo del so v protislovju z ambicioznostjo objekta in celotnega stroška, kar še povečuje negotovost, koliko bo zgradba res stala.
»To so pomisleki in vprašanja, pred katera smo postavljeni vsi svetovalci, ki moramo skrbeti, da se potrebe in problemi rešujejo v skladu s finančnimi in drugimi možnostmi, dokler se prej ne rešijo problemi, ki zadevajo osnovne in vsakodnevne potrebe občanov kot so redna oskrba z vodo, javna razsvetljava in popravila cestnega omrežja, ki je posebno pereče in nujno«, je rečeno v glasovalni izjavi svetovalske skupine SSk, ki se zaključuje takole: »Ponavljamo, da je potreba po takšnem centru pri Domju realna in smo vedno bili za to, da se primerno središče tam tudi zgradi, toda brez nepotrebne naglice, ki je navadno slab svetovalec.«
Sekcija SSk meni, da so njeni svetovalci pravilno ravnali, da so ob glasovanju iznesli vse gori omenjene razloge, zaradi katerih se niso mogli strinjati s takšnim načinom upravljanja javnih sredstev, kajti nikakor ni opravičljivo, da hoče dolinska občinska uprava v zadnjem času po vsej sili izkazovati nesorazmerno pozornost področju, kjer živi največ občanov italijanske narodnosti, in to tik pred volitvami.
Iz slovenske Koroške
Smrt pevca slovenske Koroške
Na Koroškem so v Št. liju ob Dravi 15. decembra pokapali Pavla Kernjaka, avtorja znanih pesmi »Rož, Podjuna, Zila«, »Mojcej« in drugih. Dopolnil je 80 let starosti. Skozi dolga leta je usmerjal slovensko zborovsko petje na Koroškem. Kot zborovodja združenih zborov je koroško narodno pesem predstavil širom slovenske zemlje, pa tudi v Zagrebu in Beogradu. Po značaju je bil šegav, a obenem vztrajen, v glasbi samouk. Nikdar ni okleval povedati tega, kar je mislil, čeprav mu to ni bilo vedno v korist. Večkrat so ga vabili, da bi se za ceno namišljene časti in slave odtujil svojemu rodu, a zaman. Srce in vest mu tega nista dopustila.
Pomoč ubožnejšim najemnikom
Deželni svet je odobril zakon o socialni pomoči ubožnejšim najemnikom. Zakon je bil objavljen v Deželnem uradnem listu dne 29. novembra 1979. V smislu tega zakona lahko zaprosijo za pomoč tisti najemniki, ki njih celotni dohodek ne presega dveh mesečnih pokojnin JNPS, to je z novim letom 287.000 lir. Vsi ti lahko vložijo prošnjo na goriško županstvo do 29. februarja 1980 (Ufficio assi-stenza). Če bo njih prošnja sprejeta, bo občina krila 80 od sto zadnjega poviška najemnin.
Deželna pobuda je gotovo zelo na mestu, saj mnogi upokojenci in tudi drugi le težko zmagujejo nove povišane najemnine. Zato priporočamo vsem, ki njih dohodek ne presega 897.000 lir na mesec, da vložijo prošnjo. Mnenja smo tudi, da to ne velja samo za goriško občino, ampak za vse občine v naši deželi, da smejo zato povsod vložiti take prošnje na občino.
Nadaljevanje seje v gor iškem občinskem svetu
V	goriškem občinskem svetu se nadaljuje v precej polemičnem ozračju razprava o ugovorih na spremembe slošne-ga regulacijskega načrta.
Na zadnji občinski seji, ki je 'bila v petek 14. decembra, se je razprava zaostrila ob ugovoru grofa Coroninija, ki nasprotuje, da bi mu razlastili del parka ob drevoredu XX. septembra. V razpravo so posegli predstavniki vseh strank. Večina, razen DC, PCI in PSDI, je najostreje kritizirala predlog odbora, ki se ne zaveda važnosti in pomembnosti zelenih površin in parkov. Predlog odbora je samo dema-
t Ms MA
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 23. do 29. decembra 1979 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Pregled slov. tiska v Italiji. 11.05 Mladinski oder: »Pestrna«. 11.30 Nabožna glasba. 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 »Mesečnik«, variete. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.10 Jutranji almanah. 9.45 Socialna problematika. 10.05 Koncert. 11.35 Zakonski tandemi. 12.00 »Mesečnik«, ponovitev. 13.15 Zborovska glasba v Arezzu 1979. 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«
14.30 Roman »Vstajenje«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 Kulturno pismo. 19.30 Glasbena vigilija v svetu. 20.00 Lanska božičnica v goriški stolnici. 20.30 »Božični večer je nocoj«. 22.00 »Slovenski božič«.
22.30 V pričakovanju polnočnice. 24.00 Polnočnica iz Ukev v Kanalski dolini.
Torek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Božična matineja. 11.05 Mladinski oder: »Male zvezdice veliki božični večer«. 11.40 Otroški zbori. 14.10 Odraslim prepovedano. 15.00 Rezervirano za... 15.30 »Božični večer je nocoj«, ponovitev. 17.00 Božični koncert ZCPZ v Trstu 7. jan. letos. 17.45 »Skopuh ali Kir Janja«, komedija.
Sreda: 10.00 Koncert. 11.05 Mladinski oder: »Srečen božič, mama«. 11.25 Božične pesmi deželnih skladateljev. 12.15 »Pod Matajurjan«. 12.45 Melodije od vsepovsod.
13.00	Božični odmevi. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Odprimo knjigo pravljic. 14.30 Roman »Vstajenje«. 15.00 Praznično popoldne: Prenos božičnega koncerta iz župne cerkve v Sv. Križu.
Četrtek: 8.10 Vprašanja sodobne družbe. 9.05 »Avgustov veter«, drama. 10.05 Koncert. 11.35 Jugoslovanski pevci. 12.00 Mikrofon v razredu. 12.40 Sedem not. 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«. 14.30 Na goriškem valu. 15.00 Mladi pisci. 17.05
goškega značaja, da zadosti komunistom, ki se zavzemajo, da bi vse parke v mestu odprli za javnost. Tak predlog bi bil lahko sprejemljiv samo v primeru, da bi občinska uprava pokazala pravo zanimanje za parke in ne tako kot ga je do sedaj. Važno je, da Gorica ohrani parke, upravljajo pa naj jih tisti, ki so pokazali za to kaj smisla. In Coronini ga je gotovo pokazal.
Svetovalca SSk sta še posebej poudarila, da ni goriška občinska uprava pokazala do sedaj nobene resnosti pri urejevanju zelenih površin in zato si ne moremo dovoliti, da bi uničevali lepo urejene parke, s tem da bi jih prevzela občina, ki je obratno že večkrat dokazala, da zna kvečjemu uničevati drevesa .{primer Tržaške ceste in drugo). Občina naj najprej poskrbi za ureditev že obstoječih zelenih površin in parkov, ki jih v Gorici ni malo, ki pa niso vedno najbolj urejeni.
Gabrje
V	smislu navodil goriškega nadškofa smo se tudi v naši fari odločili, da ustanovimo župnijski pastoralni svet. Da bi delo steklo, so se v soboto 15. decembra zbrali polnoštevilno člani dosedanjega gospodarskega sveta (ključarji). Navzoč je bil tudi dekan-predsednik slovenskega področja Marjan Komjanc. Sklenjeno je bilo, da se dosedanji gospodarski svet preuredi v pripravljalni odbor za bodoči pastoralni svet. Zato bo treba vanj vključiti še druge aktivne župljane, zlasti žene in mladino. Kdor bi imel voljo v tem pripravljalnem odboru sodelovati, naj se javi g. župniku v prihodnjih dneh. Nova seja pripravljalnega odbora bo v soboto 12. januarja 1980 ob 20. uri v gabrskem župnišču.
Skladbe z nabožno tematiko. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 Kulturni prostor.
Petek: 8.10 Iz sveta folklore. 10.05 Koncert. 11.35 Domače popevke. 12.00 Kulturni prostor, ponovitev. 12.30 Pesmi brez besed. 13.15 Cecilijanka 1979. 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?« 14.30 Roman »Vstajenje«. 15.00 Po končani univerzi.
15.35	Popularnih deset. 16.00 Mikrofon v razredu, ponovitev. 16.40 S pesmijo po svetu. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 Kulturni prostor.
Sobota: 8.10 Sobotni trim. 9.05 »Anonimno pismo kardinalu, drama. 9.40 Plesni orkester RTV Ljubljana. 10.05 Koncert. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 12.30 Pesem poje o... 14.10 Otroško okence: »Iz zakladnice slovenske mladinske literature«. 14.30 Vse lepo, vaš Peter! 17.05 Mi in glasba. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 Portreti naših igralcev: Marjana Prepeluh. 18.45 Vera in naš čas.
Ljubljanska TV
Spored od 23. do 29. decembra 1979 Nedelja: Nedeljsko popoldne: Deček z otoka, film; Rim: nogomet Italija : Jugoslavija; Petek njegovega dekleta, film. 17.45 Košarka Bosna : Partizan. 20.00 Naša leta, nadalj. 21.10 Dokumentarna oddaja. 22.00 Glasbena oddaja.
Ponedeljek: 17.20 Tiho gre sivi mraz.
17.35	Znašla se bom, film. 18.45 Mladi za mlade. 20.00 D. Švara: Slovo od mladosti, opera. 22.05 Kulturne diagonale.
Torek: 17.30 Baletna oddaja. 17.55 Pustolovščina. 20.00 Aktualna oddaja. 20.55 Človek hoče navzgor, nadalj. 21.50 Komorna glasba.
Sreda: 17.15 Z besedo in sliko. 17.30 Velika razstava. 18.25 Mladinski pevski zbor Maribor. 18.52 S. Makarovič: Sapramiška.
20.00 Golo otroštvo, film. 21.35 Miniature. Četrtek: 16.55 Jakec in čarobna lučka.
17.50 Športna oddaja. 18.30 O. Wilde: In-fantinjin rojstni dan. 20.00 Oči kritike.
Petek: 18.20 Prof. dr. Lev Milčinski. 18.52 Čarovnik Ujtata. 20.00 Glasbena oddaja.
21.00 Petrocelli, film. 22.05 Julie, film. Sobota: Ostržek, film. 17.00 Košarka Cr-
vena zvezda : Partizan. 18.55 Čarovnik Ujtata. 20.00 Mož z magistrata, nadalj. 20.55 Smešne stvari so se zgodile na poti v forum, ameriški film.
★
Zahvala
Lično osebje obeli šolskih področij Gorica in Doberdob se zahvaljuje goriški Kmečki banki, ki je obdarila vse učence slovenskih šol 7, risankami, knjigami in koledarji ter za prispevek v znesku 918.000 lir za slovenske otroke državnih in občinskih otroških vrtcev.
LOVRENC, škof
Tržaška: vesel božič in uspešno novo leto voščijo:
Hranilnica in Posojilnica na Opčinah
OPČINE -Bazoviška 2 — Telefon 211120
TRST 212 494
hi
Vse bančne usluge Menjalnica
Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune Posojila vseh vrst Neprekinjena blagajna
Specializirana posojila po znižani obrestni
meri:
Obrtniška Kmečka Trgovska Mala industrijska Ljudske gradnje
ŽELEZNINA
TERČON
NABREŽINA
Tel. 200122
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
TRST - ul. sv. Frančiška 20/1, p.p. 593
Tel. 774333
TRGOVINA JESTVIN MOZETIČ FRANC
TRST - ul. Pantaleone, 20
Tel. 810267
TRGOVINA JESTVIN BAK ANTON
TRST - ul. San Cilino, 34
Tel. 54304
BLAGOVNICA
PODOBNIK
URARNA IN ZLATARNA MALALAN Opčine ■ Proseška, 6	Tel. 211465
HOTEL FURLAN REPENTABOR	Tel. 227125
RESTAVRACIJA VOLN IK REPENTABOR - Veliki Repen, 151	Tel. 227349
TRGOVINA JESTVIN KUKANJA NABREŽINA, 106/b	Tel. 200172
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO NABREŽINA	Tel. 200174
KNJIGARNA IN PAPIRNICA FORTUN ATO Na voljo izbira cerkvenih predmetov TRST • ul. Paganini, 2	Tel. 60542
OPČINE - ul. Salici, 1
Tel. 211090
HOTEL
DANEU
OPČINE, - Narodna, 194
Tel. 211241
•	•	-	;•	-	-■	•	Af&	-ij	■
■ . \
' r
<' *J
V-	mn
GOSTILNA-HOTEL PEPI KRIŽMANČIČ
BAZOVICA ul. Srečko Kosovel, 133 - Tel. 226127
CVETLIČARNA
ŠVAGELJ
OPČINE - Proseška, 3 Tel. 211482
KERŽE - NASLEDNIKI
Velika izbira gospodinjskih električnih strojev in predmetov
TRST - Trg S. Giovanni, 1 - Tel. 724221
Božične oddaje na vatikanskem radiu
Sobota 22. dec. ob 19. uri: Pripravimo se na Gospodov dan.
Nedelja 23. dec. ob 19. uri: Slomškova oddaja.
Ponedeljek 24. dec. ob 19. uri: »Pojdimo v Betlehem«; ob 22.55 polnočna maša sv. očeta.
Torek 25. dec. ob 10.45 božična maša sv. očeta; ob 11.55 božična poslanica Janeza Pavla II. in blagoslov »Urbi et Orbi«; ob 19. uri »Božji nam je rojen Sin«.
Sreda 26. dec. ob 19. uri papeška avdienca in verske aktualnosti.
Četrtek 27. dec. ob 19. uri slovenska cerkvena glasba: skladatelj Matija Tomc.
Oddaje v slovenščini so na valu 49 in 41 m, v italijanščini tudi na valu 196 m.
Popravek. V poročilu iz Sovodenj (Kat. glas št. 49, 13. dec. 1979) je prišlo do na-.pake, ki jo tem potom popravljamo. V tretjem odstavku ie rečeno: »Isto bi veljalo za popravilo šolske stavbe in kanalizacije v Rupi ter asfaltiranje "Štradalte"«. Pravilno bi se moralo glasiti: »... in asfaltiranje ceste s "Štradalte" mimo letališča proti Štandrežu«.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000
Trst - ul. F. Filzi, 10
tel. centrala 61446 / 68881
menjalni urad 68727
Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte, naročajte pri trgovcih in podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas zasluži vaš obisk pri njih.
Goriška: za božič čestitajo in srečno novo leto želijo:
IMPORT- EXPORT TERPiN Kmetijski stroji, priključki, nadomestni deli GORICA - trgovina in urad: ul. Duca d’Aosta, 42 Tel. 32321 skladišče: ul. Terza Armata, 178	KNJIGARNA G I S S (ex Cumar) GORICA - ul. Arcivescovado, 15 Tel. 2594	Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte, naročajte pri trgovcih in podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas zasluži vaš obisk pri njih. TRGOVINA Z ELEKTRIČNIM IN SANITARNIM MATERIALOM KOREN STANISLAV GORICA Ul. Mattioli, 11 Tel. 83271
GOSTILNA VID PRIMOŽIČ (pri Pavlinu) GORICA - Drevored XX. septembra, 138 Tel. 82117	TVRDKA VENCESLAV KLANJŠČEK Gospodarski stroji, centralna kurjava, televizorji, tehnični servis GORICA - ul. Duca d’Aosta, 35 Tel. 2258	
AGR ARIA (pri Darkotu) Če hočeš, da seme dobro ti vzkali njiva, trta bogato obrodi, obišči dobre volje ljudi. GORICA - ul. Carducci, 47 Tel. 81900	URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN GORICA ul. Monache, 9	
ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI K U F A H L lastnik Aleš Pintar GORICA - ul. Oberdan, 15 Tel. 2570	GOSTILNA PODVERŠIČ GORICA ul. Brigata Pavia, 61	ELIA ČUK Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline GORICA Trg Cavour, 9 Tel. 83536
TRGOVINA ČEVLJEV KOŠIČ BENEDIKT Največja izbira čevljev za vse prilike in čase GORICA - ul. Rastello, 5-7, tel. 5162 in K. 2, ul. Oberdan 7	OBDELAVA STEKLA ANTON KOREN GORICA Glavna trgovina: Podružnica: ul. Carducci, 6 - Tel. 2234 Corso Italia, 42	TRGOVINA JESTVIN PRI DUŠANU SOVODNJE OB SOČI Tel. 882090
Č E R -1 M P E X Splošni import - export IGOR ČERNIČ GORICA - ul. Vittorio Veneto, 54 Tel. 82159	TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA GORICA - Corso Verdi, 78 Tel. 2517	TRGOVINA IN GOSTILNA TOMŠIČ (pri Ušerju) SOVODNJE OB SOČI Tel. 882020
LA CASALING A Velika izbira gospodinjskih predmetov, zaves in daril GORICA - Trg Vittoria, 54 Tel. 83216	TRGOVINA OBUTVE IN TORBIC »SHOES J. K.« JOŽKO KOŠIČ GORICA - Travnik - Piazza Vittoria, 33 Tel. 2885	TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM OSKAR KOVIC PEČ, 20 Tel. 882016
URARNA IN ZLATARNA ŠULIGOJ Gorica - ul. Carducci, 45 Tel. 5657	TEKNOMEC Pisalni stroji - oprema uradov GORICA - Corso Italia, 76 Tel. 81032	GOSTILNA »RUBIJSKI GRAD« (pri Brunotu) SOVODNJE OB SOČI Tel. 882034
TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR GORICA • ul. Rastello, 72 Tel. 83667	KATOLIŠKA KNJIGARNA Bogata izbira knjig, šolske potrebščine, nabožni predmeti za božič in novoletno jelko GORICA - Trg Vittoria, 25 Tel. 2407	Samoupravna slovenščina? Do kakšne skrajnosti pripelje samoupravno iztivljanje v današnji Jugoslaviji, se nam najbolj pokaže na prisiljenem izražanju, ki zamegljuje in zvodeneva z nekakšnim »znanstvenim« poimenovanjem najbolj vsakdanje stvari. Kdor je pripadal poklicu obrtnika, se je sprva imenoval, še nekam razumljivo, »nosilec storitvene in proizvodne obrti«. Nato pa je nenadoma postal »predstavnik drobnega gospodarstva«. Za tem pa pride višek politiziranja: obrtnik je dobil naziv »neposredni individualni zdruievalec dela in sredstev«. Slovenski tek: Recimo bobu bob, očitno ne velja več. Mogoče bi ga odslej lahko klicali tudi »stročnični nosilec agrarne rasti« ali kaj podobnega? ■ Pri Forliju je zadelo <v hišo osebno letalo industrijca Serafina Ferruzzija iz Ra-venne, ki je znan kot največji uvoznik žitaric. Pri nesreči je umrlo .pet oseb: lastnik letala, dva pilota in dve osebi v hiši, kamor je letalo treščilo.
KMEČKA BANKA vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in podobno) GORICA - ul. Morelli, 14 Tel. 2206	PEKARNA - SLAŠČIČARNA VI ATORI Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah GORICA Tel. 2645	
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA priredi v nedeljo 30. decembra ob 15. uri v goriški stolnici
božičnico
Nastopila bosta združeni mladinski in združeni mešani zbor.
(Pevske vaje za združeni mešani zbor bodo i' petek 28. deOembra ob 20. uri v goriški stolnici. - Prosimo za točnost!)
S TRŽAŠKEGA
Poroka
V	ponedeljek 17. decembra sta si v ka-tinarski župni cerkvi obljubila zvestobo Ivan Peterlin in Ingrid Kalan, oba znana navdušena športnika. Ivan, ali raje Joži je profesor telovadbe na naših šolah. Dijaki ga imajo še posebno radi zavoljo njegovega vedrega značaja. Joži ni samo športnik in rekorder, ampak tudi vzgojitelj, ki ve, da nobeno zanimanje ne sme biti enostransko; zato sodeluje pri radiu, kjer »pridiga in razpravlja...« V zakonski zvezi, ki jo je blagoslovil župnik Albert Miklavec, želimo mlademu slovenskemu paru vso srečo.
SMREKK vabi na tradicionalno
ŠTEFANOVANJE
ki b ov sredo 26. decembra v diskoteki LUCKY CLUB v Ronkah. Pričetek ob 20.30.
Posebne tiskovine za prevoz blaga
Od 1. januarja 1980 dalje bodo morala imeti podjetja, za razliko od leta 1979, posebne tiskovine za prevoze blaga »bolla di accompagnamento dei beni viaggianti«, ki jih bodo morala nabaviti pri pooblaščenih tiskarnah oz. (trgovinah. Te »bolle« bodo oštevilčene in jih bo treba vpisati v poseben register, ki ga je treba predhodno žigosati pri pristojnem uradu IVA.
Navedene novosti določa odlok predsednika republike št. 627 z dne 6. 10. 1978 in veljajo za obrtnike, grosiste, trgovce na drobno, trgovske zastopnike, gostilničarje in druge. Za kršitelje so predvidene stroge kazni.
Slovensko deželno gospodarsko združenje je na razpolago za vsa pojasnila, žigosanje registrov in za nakup posebnih tiskovin v uradih v Trstu in Gorici.
OBVESTILA
štandreška osnovna šola priredi v petek 21. decembra ob 18. uri v domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu božičnico.
Doberdob. Župnijska skupnost in PD »Hrast« sporočata, da bo na božični praznik 25. decembra po večernicah ob 15. uri ORGELSKI KONCERT. Boris Stacul in Hilarij Lavrenčič bosta izvajala skladbe Bacha, Brahmsa in Francka. Vljudno vabljeni.
Duhovska zveza v Trstu priredi v letu 1980 tri romanja: v Lurd, v Sveto deželo ter na Koroško h Gospe Sveti in sveti Emi na Krki. Kdaj se bo začelo vpisovanje za posamezna romanja, bo pravočasno povedano.
IZŠLA JE BOŽIČNA ŠTEVILKA »MLADIKE«
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa:	družina
Schart, Nabrežina namesto cvetja na grob Gušte Abram in Franca Caharija 20.000; N. N., Podgora 4,000; Mirko in Slavica Košuta v spomin svojih rajnih 5.000; Evelina P., Trst 7.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti msgr. R. Klinca daruje Kristina Mazora za Zavod sv. Družine 20 000 lir.
A. K., Gorica: za sklad Katoliškega glasa, za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče in za lačne po svetu ter za ACM Gorica po 10.000 lir (skupno 50.000).
Za Zavod sv. Družine: Eliza Dugar 10.000.
N. N., Gorica: za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Alojzijevišče, za Zavod sv. Družine, 7a zbor »M. Filej« in za cerkev na Sv. gori po 100.000 lir (skupaj 500.000).
Olga Semolič, Ronke za sklad Katoliškega glasa in za Sv. goro po 10.00 lir (skupno 20000).
Amelija in Polde, Trst za sklad Katoliškega glasa in za lačne po svetu po 5.000 lir in za kapelo p. Leopolda pri Domju
10.000	lir.
V	spomin na pokojne družbenice Marijine družbe pri Sv. Ivanu v Trstu daruje Ana Čok za Marijin dom pri Sv. Ivanu, za lačne po svetu, za cerkvene pevce in za misijone po 10.000, skupaj 40.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: N. N. 6.000; N. N., Trst 5.000; Darinka Leban 20.000; Marija Križmančič Štefanova 4.000; N. N. 5.000; Pierina Žagar 5.000; Marija Ražem 10.000.
Za kapelo bi. p. Leopolda pri Domju: N. N., Trst 10.000; N. N., Barkovlje 10.000; Draga Pahor, Trst 5.000; Jelka Gombač, Trst 5.000; N. N.. Trst 30.000; družina Fer-folja v spomin pok. očeta Štefana 20.000.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
★ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v Gorici želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo spremljajo in podpirajo, duhovno bogate praznike Kristusovega rojstva in božji blagoslov v novem letu.
★ VODSTVO SLOVENSKE DUHOVNI-JE V GORICI želi vsem slovenskim družinam in posameznikom v gori-škem mestu krščansko doživete praznike Gospodovega rojstva in blagoslova polno novo leto 1980.
★ NAJBOLJŠE ŽELJE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO izrekajo sledeče ustanove, društva, združenja in zbori na Goriškem:
— Svet slovenskih organizacij (SSO);
— Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica;
— Odbor Katoliškega doma v Gorici;
— Slovensko Alojzijevišče v Gorici;
— Apostolstvo sv. Cirila in Metoda;
— Goriška Mohorjeva družba;
— Moški pevski zbor »Mirko Filej«;
— Mešani pevski zbor »Lojze Bratuž«;
— Mladinski zbor »Kekec« iz Gorice;
— Cerkveni pevski zbor v Podgori;
— Cerkveni pevski zbor Rupa-Peč;
— SKPD »Mirko Filej«, Gorica;
— Prosvetno društvo »Štandrež«;
— Prosvetno društvo »Podgora«;
— Župnijski pastoralni svet, Števerjan;
— Ansambel »L. Hlede« iz Števerjana;
— Katoliško kulturno društvo »Hrast« iz Doberdoba;
— ŠZ »Olvmpia«, Gorica;
— Slovenski goriški skavti;
— SMReKK v Gorici.
★ DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU želi vsem rojakom, da bi Kristusovo rojstvo krščansko praznovali, v novem letu pa bili deležni božjega blagoslova pri delu, v družini in pri lastnem posvečenju.
★ SVET DEŽELNE SLOVENSKE SKUPNOSTI vošči svojim somišljenikom, volivcem, podpornikom in vsem rojakom dežele Furlanije-Ju-lijske krajine vesel božič in uspešno novo leto 1980, v katerem naj bi se tudi uresničila naša zahteva po globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji.
★ SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi vse dobro v novem letu 1980.
★ SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT V TRSTU vošči vsem članom, sodelavcem in prijateljem srečno uspešno novo leto.
★ TEM ŽELJAM SE NA TRŽAŠKEM PRIDRUŽUJEJO:
— Zveza cerkv. pevskih zborov, Trst;
— Apostol, sv. Cirila In Metoda, Trst;
— Slov. karitativno društvo SLOKAD, Trst;
— Marijina družba, ul. Risorta 3, Trst;
— Šolske sestre, ul. delle Docce, Trst;
»KATOLIŠKI GLAS«
V	NOVEM LETU
Ta številka je zadnja v letu 1979. Prihodnja številka, prva XXXII. letnika bo izšla v četrtek 3. januarja 1980. Kot vsi listi in revije smo bili primorani zaradi splošnega porasta cen (tiskarna, papir, poštnina, plača uslužbencem) za leto 1980 naročnino dvigniti. Tako bo za Italijo
13.000	lir, za inozemstvo pa 18.000 lir oz. 25 USA dolarjev. Posamezna številka bo do nadaljnjega 300 lir. Vendar se zdi, da tudi ta povišek ne bo zagotovil listu varnega izhajanja. Nujno potrebno bo, da se bodo prijatelji in bralci našega lista nanj večkrat spomnili s kakšnim darom v tiskovni sklad. Potrebe so velike ne samo v misijonskih deželah, temveč tudi med nami.
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA vabi na ORGELSKI KONCERT
Pod vodstvom prof. Huberta Berganta nastopata HILARIJ LAVRENČIČ in BORIS STACUL. Na sporedu so: Bach, Zi-poli, Brahms in Franck. Koncert bo v goriški stolnici v nedeljo 23. decembra ob 20.30.
— Slov. Vincencijeva konferenca, Trst;
— Skupnost slov. vernikov, Lonjer;
— sal. skup. v Marijanišču na Opčinah;
— župnijska skupnost v Nabrežini;
— revija »Mladika«;
— sklad Dušana Černeta, Društvo slov. izobražencev, ul. Donizetti 3, Trst;
— Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu;
— Marijin dom v Rojanu;
— Ukmarjev dom v Škednju;
— Finžgarjev dom na Opčinah;
— cerkveni pevski zbor na Opčinah;
— Baragov dom v Ricmanjih;
— Duhovnija bi. p. Leopolda pri Domju;
— Krekov dom v Borštu;
— Slomškov dom v Bazovici;
— Mladinski krožek v Zgoniku;
— Slovenski tržaški skavti;
— Slov. skavtinje iz Trsta in okolice;
— župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici;
—	Slovenska glasbena šola v Rojanu, Bazovici, na Opčinah, v Boljuncu, Borštu, Ricmanjih in Sv. Križu;
— cerkveni pevski zbor iz Bazovice;
— Stalno slovensko gledališče v Trstu;
— ansambla TAIMS in Galebi.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Ob 80-letnici Andreja Kobala
Bila je noč, polna luna z valovi megle, ko smo se ob izteku nedelje 2. decembra 1979 počasi razšli iz Jamelj vsak na svoj dom. Kaj nas je tisti večer sklicalo v prikupno gostilno sredi goriškega Krasa?
Želja 80-letnega mladeniča Andreja Kobala — ki je kot »svetovni popotnik« nedavno z dvema knjigava svojih spominov zaslovel med Slovenci v zamejstvu in v svetu — da bi se srečal s prijatelji, ki tako kakor on ljubijo iskrenost, svobodo in slovenstvo. Tri dni prej je namreč poteklo 80 let, odkar se je 29. novembra 1889 rodil v Cerknem na Goriškem.
Ob stranicah kvadratne mize smo se posedli petnajstorica. In kot je Saša Martelanc v duhovitem uvodnem govoru poudaril, smo se po zanimivem naključju znašli na proslavi nekaka združena duhovna Slovenija: Brda, Goriška, Vipavska, primorski Kras, Notranjska, Dolenjska, Bela Krajina, Štajerska, Gorenjska — in Ljubljana.
Mladostni Andrej Kobal z rdečim nageljnom v gumbnici je bil seveda središče omizja. In tja so se ozirali .nadaljnji govorniki, ki so se med večerjo zvrstili s prisrčnimi, pozdravnimi, zahvalnimi in vo-ščilnimi besedami jubilantu.
Andreja Kobala ni omamila tuja slava, ni pozabil Slovenije; vrača se kot lastovka v rodne kraje, kjer se gotovo počuti najbolje. Kjerkoli bo bral te vrstice, naj jih ne vzame kot suho poročilo. Sprejme naj ta zapisek kot voščilo prijateljev za božič in za vse dobro v letu 1980, ko ga upamo — visokega, vzravnanega, zagorelega in vedrega — zopet srečati med nami v sončnem zahodnem slovenskem zamejstvu.
V. Beličlč
OGLASI
£a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
lfoščila za božič in novo leto 1980 od tu in tam:
IZDELKI IZ KOVANEGA 2ELEZA - VRATA - ITD. L E O P O L 1 RADISLAV
GORICA - ul. Brigata Pavia, 46
Tel. 87577
GASTRONOMARKET BERTOLINI & C. MOSSA - ul. Isonzo, 19	Tel.	80394
Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo. Cene ugodne - Odprto vsak dan razen od ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure Obiščite nas! Odhajali boste zelo zadovoljni!
TVRDKA FLORIJAN VETRIH
Olja z a kurjavo in tekoča goriva za centralno kurjavo
GORICA - ul. Lantieri, 5 - Tel. 2527 MOŠA - ul. Isonzo, 9/b - Tel. 80160
GOSTILNA
DEVETAK
VRH SV. MIHAELA
Tel. 882005
GOSTILNA
SOBAN
JAMLJE
Tel. 75044
TOVARNA POHIŠTVA IN TRGOVINA Z LESOM PRINČIČ IVAN
KRMIN (Cormons)
Tel. 60121
GOSTILNA SIRK
»Pri Lovcu«
SUBIDA - PLEŠIVO
Tel. 6053
Za prijetno razvedrilo je na razpolago tudi obširno igrišče za tenis
HOTEL BLED
ROMA-RIM
Ul. S. Croce in Gerusalemme, 40
Lastnik: Vinko Levstik