Poi;„rna Dečana v go pravico, da bi bili deležni begajo sveta, prav tako kakor Nemčiji. k'*°’ da 60 86 te države med zbližale in se združile v obrambni l. k .Proti grozeči egoistični avetov-koaliciji plutokracij. Že 1. 1936. je da 'Zjavafi ameriškega generala Woo-jj, na seji parlamentarnega odbora “Urchill izjavil, da je Nemčija po-i,,..® Premočna in da bi jo bilo treba tral 19M je Anglija sma- da je nastopil primeren trenu- JjT’ da prične premišljeno uničevanje ak ie 'n 6'cer * obsežno politično j®*10 obkoljevanja. V ta namen je a propaganda pričela proglašati t^Ke narode za ogrožene, da bi jih {j^0 pridobila za angleške jamstvene pPodporne obljube ter jih nazadnje J^jSnala v borbo proti Nemčiji prav v euak način kakor pred svetovno 1839 ^ ®asu maia do avgusta i? Angliji na ta način uspelo *ien ll' v 8veit trditev, da Nemčija t. Posredno ogroža Litvo, Latvijo, tj “h®'50. Finsko, Besarabijo in Ukra- # O- Del teh držav je dejansko akočil ter a 'n 8Preiel jamstvene obljube fr_ tse uvrstil v novo obkoljevalno "nto proti Nemčiji. Spričo teh okoliščin sem smatral za Ztffvt-10' P° sv°ji vesti in zaradi rod e^a razvoja nemškega na- T>rb ?dSov°rim, da ne le demantiram dilv vladam lažne angleške tr- jaci6’ marve«. da tudi pomirim naj-6v y silo na vzhodu. Zato sem podal j„l v?Ile izjave o spoštovanju teritori-j*n pravic in interesov te sile. be socialisti! Posledica pogodbi jo želel in sklenil v in- še n nemškeg» naroda, je bila huda, Vei: av posebno za Nemce, ki so ži-tui„ v teh deželah. Nad pol milijona . « odnih Nemcev, sami mali kmetje, obrtniki in delavci, so bili prisiljeni, da od dne do dne računajo s tem, da zapuste svoje stare domačije in ubeže novemu režimu, ki je grozil, da jih bo pahnil vsak hip v najhujšo bedo, da jih bo prej ali kasneje popolnoma uničil. Tisoči Nemcev so izginili. Bilo je nemogoč-e dobiti podatke o njihovi usodi ali tudi le o kraju, kjer bi se sedaj nahajali. Med njimi je tudi 100 nemških državljanov. Kljub temu 6em molčal. Moral sem molčati, ker sem želel, da dosežem dokončno pomirjenje in po možnosti trajen sporazum s to državo, toda že v času našega pohoda na Poljsko »o sovjetski mogotci nenadno zahtevali tudi Litvo, čeprav je bilo to v nasprotju s pogodbo. Nemška država nikoli ni imela namena, zasesti Litve in ni niti nikoli pokazala ali obvestila litovsko vlado, da bi imela tak namen, marveč je celo odbila zahtevo litovske vlade, da bi nemške čete zasedle litovsko ozemlje, ker to ni bilo v skladu z nemško politiko. Kljub vsemu temu sem popustil napram tej novi ru9ki zahtevi, toda bila je dejansko šele pričetek vedno novih in stalnih izseljevanj, ki so takoj nato tudi sledila. Zmaga na Poljskem, ki so jo dosegle izključno nemške čete, me je pripravila do nove mirovne ponudbe zapadnim silam. Mednarodni in židovski vojni hujskači 60 jo odbili. Razlog za to je treba iskati v okoliščini, da je Anglija še vedno upala, da bo lahko ustvarila in postavila proti Nemčiji evropsko koalicijo, v kateri bi bila tudi Balkan in Sovjetska Rusija. Zaradi tega ao 60 v Londonu odločili poslati v Moskvo za poslanika Crippsa. Dobil je izrečno nalogo, da obnovi odnošaje med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, da jih razvije v duhu angleških zasnov. Angleški tisk je od časa do časa poročal p razvoju te misije, razen, če mu taktični razlogi niso narekovali oportuni molk. Dejansko so se že jeseni 1939 in spomladi 1940 pokazale prve posledice. Rusija se je pripravljala, da vojaško ne podjarmi le Finske, marveč tudi baltske države, in je smešno in lažno utemeljila svoje nepričakovano novo stališče, češ da mora zaščititi te dežele pred nekimi tujimi grožnjami in da mora t» grožnje onemogočiti. Toda s tem ni bilo mogoče razumeti nič drugega, kakor da prihajajo grožnje od Nemčije. Zares ne bi mogla nobena druga 6ila prodreti v baltske države in pričeti vojne proti njim. Toda še enkrat sem moral molčati, oblastniki na Kremlju pa so šli še dalje. Ko je Nemčija spomladi 1940 povsem v duhu tako zvane prijateljske pogodbe pričela umikati svoje oborožene 6ile daleč od vzhodnih mej in je razgalila velik del svojih vzhodnih dežel, se je na drugi strani meja istočasno pričela zbirati ruska vojska v takem obsegu, da tega ni bilo mogoče drugače tolmačiti kakor za premišljeno ogrožanje Nemčije. Kakor je osebno Molotov takrat izjavil, je bilo že v februarju l. 1940. 6amo na ozemlju baltskih držav razvrščenih 22 rdečih divizij. Te čete niso mogle pomeniti nič drugega kakor demonstracijo sovraštva proti Nemčiji. Medtem so naši vojaki v prvih dneh maja 1940 že predrli francosko-angle-ško črto. Koncentracija ruskih sil na naših vzhodnih mejah pa se je postopno večala, tako da je postajala vedno bolj grozeča. Prve dni avgusta 1940 sem menil, da interesi države ne dopuščajo več, da bi ostala na vzhodu razgaljena spričo orjaškega zbiranja sovjetskih divizij in da bi še ne bilo treba poskrljeti za obrambo naših vzhodnih pokrajin, ki jih je vojna že tolikokrat opustošila. Na ta način se je pričel tudi izpolnjevati namen, ki naj bi ga imelo an-gleško-6ovjetsko sodelovanje, namreč ta, da bi se morale imobilizirati večje nemšk^ sile na vzhodu tako. da nemško vrhovno poveljništvo, zlasti pa letalstvo ne bi moglo doseči radikalne zaključitve vojne na zapadu. To ni bilo v skladu samo e smotri angleške politike, marveč tudi z ruskimi, ker sta tako Anglija kakor sovjetska Rusija počeli vse, da bi se vojna kolikor mogoče podaljšala tako, da bi Evropa nazadnje oslabela in omagala. Ruski napad na Romunijo je imel prav tako namen, da bi se Rusija polastila važnega oporišča gospodarskega življenja, ki ni bilo pomembno le za Nemčijo, marveč za vso Evropo, ali pa da bi ga v danih okoliščinah vsaj uničila Nemčija pa se je z neskončno potrpežljivostjo prizadevala, da bi ojačila svoje trgovinske odnošaje z državama v jugovzhodni Evropi. Zato je bilo v njenem največjem interesu, da bi 6e te države v avojem notranjem državnem ustroju in glede na svoj notranji red konsolidirale. Vpad Rusije v Romunijo in grško-anglesko zavezništvo sta dejansko gro/jla,. da v najkrajšem času spremenita ta evropski predel' v bojiSče. Ruska vprašanja Proti našim načelom in našim običajem sem v odgovoru na nujni klic na pomoč, ki mi ga je poslala tedanja romunska vlada, ki je v ostalem doživela 6amo posledice svoje lastne krivde, svetoval iz same miroljubnosti, da popusti nasproti ruski zahtevi in izroči Besarabijo Rusiji. Vlada pa je smatrala, da lahko pred svojim narodom sprejme odgovornost le pod pogojem, da Nemčija in Italija zajamčita Romuniji, da se preostalo ozemlje ne bo še nadalje zmanjševalo. Storil sem to le s težavo. Toda če Nemčija za nekaj jamči, svoje jamstvo tudi izpolni. Mi nismo ne Angleži ne Židje. Do zadnjega trenutka sem menil, da sem krenil po poti miru, čeprav sem osebno moral sprejeti najresnejše obveznosti Da bi dokončno dosegel rešitev teh problemov in jasno spoznal rusko stališče do Nemčije, a tudi spričo pritiska vedno večjih kontingentov 6il na naših vzhodnih mejah, eem povabil rospoda Moloto da je prišel v Berlin. Sovjetski zunanji minister je tedaj zahteval, da se Nemčija izrazi glede naslednjih štirih vprašanj: 1. vprašanje: Ali bi se nemško jamstvo izj>olnilo tudi nasproti sovjetski Rusiji, če bi napadla Romunijo? Moj odgovor: Nemško jamstvo je splošno in pomeni za nas absolutno obveznost. Rusija pa nam ni nikoli sf>oročiia, da bi bila imela v Romuniji še kake druge interese razen onih, ki so se nanašali na Besarabijo. Že severna Bukovina je bila zasedena proti mojemu pristanku. Nisem mislil, da bi mogla Ri^ija sedaj povsem nepričakovano Romuniji staviti še nadaljnje zahteve. 2. vprašanje: Rusija se čuti ogroženo od Finske, zato se je odločila, da tega ne bo še nadalje dopuščala; ali bi bila Nemčija pripravljena Finski odreči svojo pomoč in nemudno umakniti nemške čete, ki so na poti v Kirkenes? Moj odgovor: Nemčija na 1' inskem kakor že od nekdaj tudi sedaj nima nikakega političnega interesa. Nove ruske vojne proti malemu finskemu narodu pa nemška vlada ne bi mogla dopustiti, ker se pač nikoli ne bi mogla prepričati, da bi lahko Finska mogla ogrožati Rusijo. Predvsem pa ne maramo, da bi baltsko morje znova postalo vojno jx>dročje. 3. vj>rašanje: Ali bi Nemčija jsrialala na to, da bi sovjetska Rusija jamčila za Bolgarijo in [>os!ala v ta namen tja svoje čete, pri čemer pa nikakor nima namena, vse to zase izkoristiti, n pr. na ta način, da bi odstavila bolgarskega kralja? Moj odgovor: Bolgarija je suverena država in ni mi znano, da bi sovjetsko Rusijo prosila za jamstvo, kakor je to storila napram Nemčiji. V ostalem bi se moral prej posvetovati a svojimi zavezniki. 4. vprašanje: Sovjetski Rusiji je nujno potreben prost prehod skozi Dardanele in zato zahteva za svojo varnost, da lahko zasede nekaj važnih oporišč na Dardanelah in na Bo-6|x>ru. Ali bi bila Nemčija pripravljena sprejeti tako zahtevo? Moj odgovor: Nemčija je vsak čas pripravljena pristati na revizijo statuta o morskih ožinah v prilog državam ob Črnem morju. Nemčija pa ni pripravljena pristati na to, da bi Rusija zasedla nekaj oporišč v teh . ožinah. Narodni »ocialistil Spričo vsega tega sem zavzel ono stališče, ki sem ga moral kot odgovorni vodja neijiške države in kot zavezni zastopnik evropske civilizacije. l^!ia je bilo ojačeno politično delovanje proti Nemčiji. Naj[»rej 6e je naperilo proti novemu romunskemu režimu, nato se je skušala porušiti bolgarska vlada s propagando. S pomočjo neodgovornih elementov romunske legije se je v Romuniji poskusil izvesti državni prevrat, ki naj bi pomenil padec generala Antonesca, ki naj bi ustvaril zmešnjavo, da bi se zrušil zakoniti red in tako Nemčija pripravila do izpolnitve svojih jam-stev. Vendar sem menil, da lahko še molčim, čim se je la akcija ponesre-cila, so se ruske čete v še večji meri pričele zbirati na nemški vzhodni meji. Oklopni in padalski oddelki so se v vedno večjem številu razmeščali v nevarni bližini nemških mej. Nemški narod in vojska vesta, da še pred nekaj tedni na naši meji ni bilo niti ene nase motorizirane divizije. Ce pa je treba podati še poslednji dokaz, da se je medtem kljub vsem krinkam doseglo sodelovanje med Anglijo in Sovjetsko Rusijo, je bil ta dokaz podan z jugoslovenskim konfliktom. Ko sem še poslednjič poskušal ohraniti mir na Balkanu in sem v tesnem sodelovanju z Ducejem povabil Jugoslavijo, da pristane na trojni pakt, eta Anglija in Rusija skupno organizirali državni prevrat, ki je v eni noči vrgel vlado, pripravljeno za sporazum. Danes se lahko f>ove nemškemu narodu: Srbskega državnega prevrata proti Nemčiji niso organizirali Angleži, marveč bistveno Sovjeti. Ker smo tuda zaradi tega še enkrat molčali, so šli sovjetski mogotci še korak dalje. Niso samo organizirali državnega prevrata, marveč so nekaj dni pozneje z ljudmi, ki 60 jim bili vdani, sklenili prijateljski pakt, ki naj bi opogumil Srbe, jih utrdil v njihovem odporu proti pomirjenju Balkana ter jih naščuval proti Nemčiji. To ni bila ni-kaka platonska namera. Moskva je za- Nemšku vojno napoved Berlin, 22. jun. (Stefani). Davi ob zori so oborožene sile Nemčije skupno s finskimi in romunskimi prestopile mejo Sovjetske zveze. Zgodovinsko odločitev je davi ob 5.30 objavil po radiu nemški propagandni minister dr. Gobbels, ki je tedaj prečital proglas nemškega državnega poglavarja in kanclerja nemškega naroda. Italijanska vojna napoved Rim, 22. jun. (Stefani). Italijanska vlada je obvestila ruskega poslanika, da se Italija od 5.30 dne 22. junija smatra v vojnem stanju t Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Romunska vojna napoved Bukarešta, 22. junija (Stefani). Davi ob 3. so romunske čete prestopile Prut. Couducator general Antonescu je bil imenovan za vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Mihael An-tonescu je bil imenovan za začasnega predsednika vlade. htevala mobilizacijo srbske vojsko. Ker sem tudi še tedaj smatral za pametno, da ne spregovorim, so voditelji v Kremlju napravili še korak dalje. Nemška vlada ima danes dokumente v rokah, ki dokazujejo, kako jo Rusija dala Srbiji, da bi jo dokončno pahnila v vojno, zagotovilo, da ji bo preko Soluna dobavila orožje, letala, strelivo in druge vojne potrebščine, ki naj bi jih uporabila proti Nemčiji, in to se je dogodilo prav v trenutku, ko sem japonskemu zunanjemu ministru Matsuoki svetoval, naj vpliva na to, da bi napetost med Rusijo in Japonsko popustila, ker sem še vedno upal, da bom tako lahko služil miru. Šele nagli prodor naših sijajnih divizij v Skoplje in padec Soluna sta prekrižala načrte angleško-sovjetske zarote, srbski letalski oficirji [m so zbežali v Rusijo in bili tam sprejeti kot zavezniki. Zmaga Sil osi na Balkanu je onemogočila načrt, po katerem bi se morala Neirtčija dolgo boriti na evropskem jugovzhodu, kar bi Rusiji omogočilo. da razvije svoje sile, da ojači svoje vojne priprave in da nato skupaj z Anglijo ter z ameriško podporo napade in pregazi nemško državo in Italijo. Moskva s tem ni samo prekršila določb naše prijateljske pogodbe, marveč jo je prezirno izdala. In to se ja zgodilo prav tedaj, ko so oblastniki v Kremlju licemersko do zadnjega trenutka izražali čustva miroljubnosti in prijateljstva kakor v primeru Finske m Romunije. Ves čas so objavljali znane navidezno nedolžne demantije, toda če so me vse do danes okoliščine prisilile k molku, je sedaj nastopil trenutek, ko bi pomenilo sleherno nadaljnje pričakovanje ne le hudo brezbrižnost, marveč naravnost zločin nad nemškim narodom ali prav za prav nad vso Evrojio. Obmejni incident Ob naši meji stoji sedaj IGO ruskih divizij. Že nekaj tednov se vrste prekrški naših mej, pa tudi mej na skrajnem severu in v Romuniji. Ruski letalci se nič ne brigajo za te meje. kakor da bi hoteli dokazati, da ae že smatrajo za gospodarje teh dežel. V noči od 17. na 18. junija so ruske pa-trole zopet prodrle čez nemško mejo in jih je bilo mogoče pregnati šele po dolgem streljanju. Zato je sedaj že napočil čas, da se upremo tej zaroti židovskih in anglosaških vojnih hujskačev, ki so se pobratili s prav tako židovsko boljševiško centralo v Moskvi. Največ ji vojni nastop Nemški narod! Ta trenutek se razvrščajo naše sile in ta razvrstitev jo spričo svoje obsežnosti in množine tolikšna, da svet take doslej še ni videl. Skupaj s finskimi tovariši so se vojaki narviškega zmagovalca razvrstili na področju ob Severnem morju. Nemške divizije pod poveljstvom zavojevalca Norveške branijo finska tla skupno z borci za finsko svobodo pod poveljstvom njihovega maršala. Od Vzhodna Prusije do Karpatov so »e razvrstile vojske nemške vzhodne fronte. Na obrežju Pruta in ob spodnjem Dunavu vse do obale Črnega morja so se zbrali nemški in romunski vojaki.pod poveljstvom generala Antonesca. Naloga te fronte torej ni več obramba posameznih držav, marveč varnosti Evrope in skupne rešitve. Danes sem se torej odločil, da izročim usodo in bodočnost države in našega naroda našim vojakom. Na>j nam Bog, kakor še nikoli, pomaga v tej vojni I — Adolf Hitler. Hitlerjevo povelje vzhodni vojski Kancler Hitler je objavil posebno dnevno povelje na vojake vzhodne fronte. Potem ko navaja dnevno povelje misli, ki jih že vsebuje poslanica kanclerja Hitlerja nemškemu narodu, zaključuje takole: Nemški vojaki! Podajte se v ostro usodepolno borbo. Usoda Evrope, bodočnost in obstoj nemške države eo sedaj izključno v vaših rokah. Naj nam vsem v tej borbi pomaga ljubi Bog. Noredbe Visok Racioniranje kruha, krušne moke, testenin in riža . Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Čl. 1. Kru.sna moka, testenine in riž se racionirajo. Za vsako osebo se določajo tile mesečni obroki: 1 kg riža, 1 kg testenin, 7.5 kg kruha ali 6 kg krušne moke po izbiri potrošnika. Čl. 2. Obrok kruha ali krušne moke in testenin ne gre pridelovalcem žila in tistim, ki živijo z njim v skupnosti. Čl. 3. Trgovci, vštevši javne obrate, sinejo oddajati racionirana živila samo za odrezek živilske nakaznice. Čl. 4. Živilske nakaznice porazdeljujejo občinski uradi. Čl. 5. Prehranjevalnemu zavodu Visokega Komisariata se poverja izvrševanje te naredbe. Čl. 6. Racioniranje živil iz člena 2. slopi v veljavo z dnem 23. t. m. in se razdeli za razdobje od 23. do 30. junija t. 1. ena tretjina določenih obrokov. Čl. 7, Člen 3. naredbe št. 19 z dne 10. marca 1941 se ukinja. Čl. 8. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 18. junija 1941-XIX. Visoki Komisar: EMILIO GRAZIOLI Potniki in živilske nakaznice Z ozirom na odredbo št. 46 z dne 18. t. ni., ki je bila objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« St. 49 dne 18. junija 1941-XIX, objavlja Visoki Komisariat: Z 21. t. m. se uveljavi racioniranje kruha odnosno krušne moke, testenin in riža z nakaznicami. . Potniki bodo lahko prejemali le kruh, pa čeprav ne bodo imeli nakaznice, a največ za dobo dveh dni. Pozneje jim bo izdana nakaznica, a le za kruh, če se izkaže, da so na potovanju in da imajo svoje bivališče v Kraljevini. V drugih primerili jim bo izkaznica izdana tudi za testenine in riž. Kdor ne bo imel nakaznic, ne bo mogel prejeli jedil iz testenin ali riža. Potniki, ki imajo nakaznice za jedila in 60 jim bile izdane v drugih pokrajinah Kraljevine, se jih bodo lahko posluževali v javnih lokalih. V javnih lokalih bodo morali vselej odiezati z nakaznic kupone za kruh in za jedila ob vsakršnem konzumu. Z ozirom na to so kuponi za kruh razdeljeni v dva dela, tako da si bodo mogli njihovi imetniki nabaviti kruh po dvakrat na dan. Za jedila veljajo kuponi, kolikor so testenine in riž na razpolago v kuhinji. Veljavni so le kuponi, ki se glase na oni ali naslednji dan, ko se jedila zavžijejo, ne pa kuponi prejšnjih dni, ki potemtakem zapadejo. Ljubljana, 20. junija 1941-XIX. Visoki Komisar: EMILIO (iRAZIOLI Obvezna prijava zalog življenjskih potrebščin Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Čl. 1. Vse zaloge spodaj navedenega blaga, ki so na dan 20. junija 1941-XIX pri proizvodnikih, trgovcih na debelo in na drobno, pri zadrugah, za-jednicali (zavodi, bolnišnice, zavetišča, :javne kuhinje itd.), hotelih in restavracijah, se morajo prijaviti do vštetega j 23. junija 1941-XIX občini, kjer je ! blago spravljeno. ’ pl. 2. Blago, za katero velja prijav-jna dolžnost je: a) pšenica v zrnju in i pšenična moka (št. 0 in enotna moka); b) rž v zrnju in ržena moka; c) koruza v zrnju in koruzna moka; č) mešana moka, pšenična in koruzna ali ržena; d) riž; e) testenine; I) sladkor; Symphonia erotica Zložil Janez Rožencvet I. Andante canlabile Iz zlatih sanj se je podoba tvoja stkala v meni ter prevzela mojo misel. Kjer koli hodiš, misel ti hiti naproti, kjer se ustaviš, postoji pri tebi — nepoznani. V nočeh brez spanja se približa postelji, kjer na blazinah uzre tvoj angelski obraz in se dotakne tvojih las. Brez misli nate zame ni življenja, a brez tebe — žive — mrem v samoti in temi. Kot pomlad kdaj dahne v zimo, predre tvoj glas v samoto k meni, posije tvoj pogled v temo, ki me obdaja. Ozrem se ali tebe ne uzrem. Le tvoja misel se je z mojo srečala. Tedaj se bolečina hrepenenja spremeni v neskončno slast in v meni vrtane novo upanje. Z upom, v dvomih in nemiru iščem tebe, nepoznano, ki te tolikokrat vidim v zlatih sanjah. Kdaj pride slednjič čas najinega srečanja? Bel oblak Komisarja g) olivno olje in semensko olje; li) slanina in mast; i) pralno milo. Čl. 3. Zaloge naštetega blaga, ki so pri proizvodnikih in trgovcih na debelo, so od 20. junija 1941-XIX pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino (»Prevod«), ki bo imel na skrbi njih razdelitev za potrošnjo. Čl. 4. Prijava se mora napisati na posebnem obrazcu, ki se dobiva pri občinskem uradu. Čl. 5. Občinski uradi morajo zbrati vse prijave iu jih poslati Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino (»Prevodu«). Čl. 6. Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti, ki bi prijavili neresnične podatke, se kazaiujejo denarno do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga. Enako se kaznujejo tisti, ki kupujejo ali prodajajo blago pod zaporo iz člena 3. Člen 7. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 18. junija 1941-XIX. Visoki Komisar: EMILIO GRAZI0LI PTT tarife Kraljevine razširjene na Ljubljansko pokrajino Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na naredbo št. 4 z dne 21. aprila 1941-XIX, s katero se je razširila za poštni in brzojavni promet in za telefonske pogovore v Italijo prejšnja tarifa za notranji promet, in glede na to, da je tarifa, ki je 6edaj v kraljevini Italiji veljavna, kot celota za občinstvo ugodnejša nego 6 prej omenjeno naredbo določena tarifa, odreja: Čl. 1. Od 27. junija 1941-XIX dalje se razširja na Ljubljansko pokrajino poštna, brzojavna in telefonska tarifa, ki jo v veljavi v kraljevini Italiji za notranji in za zunanji promet. Čl. ‘2. Bivše jugoslovanske znamke, kakor koli pretiskane, so veljavne za poštnino še do vštevši 26. junija t. 1. Kdor koli bi še imel pretiskan e jugoslovanske znamke, jih lahko predloži do vštevši 26. junija t. 1. poštnini uradom v zamenjavo za italijanske znamke v ustrezni vrednosti oziroma ustreznemu skupnemu znesku. Po preteku tega dne zamenjava ne bo več dopustna. Čl. 3. Od 27. junija dalje se poštne pošiljke, ki bi bile frankirane e kakor koli pretiskanimi bivšimi jugoslovanskimi znamkami, smatrajo za nefran-kirane in se zaradi tega obremeni naslovljenec s kazensko pristojbino. Čl. 4. Od 27. junija dalje se preti-skane bivše jugoslovanske znamke, vzete iz poštnega obteka in vrnjene zalogi poštnih vrednotnic v Ljubljani po vseh podružnicah glavnega mesta in po uradih v pokrajini, zberejo pri p. t. uradu Ljubljana 1 — glavna pošta (okence za zbiralce znamk), kjer se bodo prodajale občinstvu izključno v filatelistične namene ter po imenski ceni. Čl. 5. Ljubljanski pošti 1 je prepovedano prodati hkrati vež ko eno serijo znamk isti osebi in sprejemati v plačilo drugačen denar ko italijansko liro. Ljubljana, dne 18. junija 1941-XIX. Visoki Komisar: EMILIO GRAZIOLI —-» ------- Podaljšanje policijske ure Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi komisariatskih na-redb z dne 29. aprila 1941-XIX št. 13, in z dne 15. maja 1941-XIX- št. 25, odreja: Čl. 1. Čas, v katerem je dovoljen promet v Ljubljanski pokrajini, se spreminja takole: od 5. ure do 0.30 ure v ljubljanski občini, na nebu ga obeta, po pisanih livadah cvetje govori, zdaj pride, veter mi šepeče, pride, pride, in jaz verujem. Bližino tvojo čutim, srce z darovi zate je odprto na stežaj in sladka bolečina v meni poje na ves glas. Pridi, ki te duša željno pričakuje! U. Vivace scherzando Poslušaj dekle! — Poslušam. Prijatelj kraljevič, ki je z menoj eno, je velik siromak. Prazno in neznosno se mu zdi življenje, brez volje in moči poseda in za prijatelje se več ne meni. Al' uganeš, kaj mu utegne biti? — Kaj ne bi, siromak je lačen. Kraljica mati naj mu skuha žgancev in brž mu bo odleglo. Ne, ne, kaj vendar misliš! Mar so kraljeviču žganci, ko čakajo na mizi ga piščanci! Gladu prijatelj sploh ne čuti, čeprav jedi se skoraj ne dotakne. Kaj drugega je revežu na misli. — Potem je žejen in oče kralj naj stopi v klet, da mu natoči mošta. od 5. ure do 23.30 ure y ostalih občinah. Čl. 2. Policijska ura javnih obratov se podaljšuje do 24. ure v ljubljanski občini iu do 23. ure v drugih občinah. Čl. 3. Člen l.in prvi odstavek 2. člena komisariatske naredbe z dne 15. maja 1941-XIX, št. 25, se s tem razveljavljajo. Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 23. junija 1941-XIX. Ljubljana, 21. junija 1941-XIX. Visoki Komisar: EMILIO GRAZI0LI Navodilo za uporabo živilskih nakaznic Po nalogu Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino so bile v sredo 21. junija t. 1. uvedene živilske nakaznice za moko, kruh, riž in testenine. Za nabavo in rabo živilskih nakaznic daje mestni preskrbovalni urad sledeča navodila: 1. Vsak državljan, ki stalno prebiva v ljubljanski občini, dobi živilsko nakaznico, ki daje pravico do mesečne nabave 6 kg krušne moke ali 7.50 kg kruha, 1 kg testenin in 1 kg riža pri svojem trgovcu na podlagi dosedanjega popisa in prijav. Kdor še ni prijavljen oziroma iz katerega koli vzroka ni prejel živilske nakaznice, naj jo dvigne- v mestnem preskrbovalnem uradu, Mestni dom, II. nadstropje, od 8. do 14. ure od 23. junija dalje. Pridelovalci žita z družinami in njih posli ter oni, ki imajo zalogo moke pa bodo imeli pravico samo na 1 kg riža mesečno. 2. Vsi lastniki živilskih nakaznic morajo takoj po prejemu živilske nakaznice izročiti svojemu trgovcu za mesec julij vse tri naročilne listke, ki so na desni strani karte označeni kot »listek za zapis« in sicer za riž, testenine, moko ali kruh. 3. Trgovci morajo predložiti preskrbovalnemu uradu do 25. junija naročilne listke, ki so jih odrezali od živilskih nakaznic. Vsak državljan se mora strogo in vestno držati gornjih navodil. Vsaka zloraba bo strogo kaznovana. V Ljubljani, dne 22. junija 1941. MESTNI PRESKRBOVALNI URAD. Nove poštne pristojbine Od petka 27. t. m. dalje se na Ljubljansko pokrajino razširijo poštne pristojbine in pristojbine za brzojav in telefon, ki so v veljavi po vsej Kraljevini Italiji. Spodaj prinašamo najvažnejše postavke novih poštnih pristojbin: Pisma in zalepkc: za vsakih 15 gramov ali del te teže v krajevnem prometu 0.25 lire (doslej za 20 gramov 1.50 din, odnosno 0.45 lire); v medkrajevnem notranjem prometu za vsakih 15 gramov teže ali del te teže 0.50 mire (doslej do 20 gramov 2 din, odnosno 0.60 lire. Pisma naslovljena v inozemstvo: za prvih 20 gramov 1.25 lire, za vsakih nadaljnjih 20 gramov pa 0.25 lire. Dopisnice, državne in zasebne izdaje, v krajevnem prometu 0.15 lire, v medkrajevnem prometu 0.30 lire (doslej v krajevnem in medkrajevnem prometu 1 din odnosno 0.30 lire). Dopisnice namenjene v inozemstvo 0.75 iire. , Razglednice: Samo s podpisom pošiljatelja in datumom: v notranjem prometu 0.10 lire, v prometu z inozemstvom 0.25 lire; razglednice z ne več kot pet besedami, ki izražajo vljudnost (voščila iu pozdravi) ter ne-ilustrirane dopisnice državne in zasebne izdaje z enakim besedilom: v notranjem prometu 0.20 lire, v prometu z inozemstvom 0.25 lire. Tiskovine: Neperiodične tiskovine: za vsakih 50 gramov ali del te teže v notranjem prometu 0.10 lire, v prometu z inozemstvom 0.25 lire. Zavoji Ne, tudi mošta mu ni mar. Čeprav je žeja lehko huda, še hujše so želje, ki trapijo človeka noč in dan, da prav nikjer ne najde ne veselja ne pokoja. — Zdaj vem, zdaj vem, hud dolgčas tare siromaka. Naj gre na vrt kraljična sestra in naj mu ujame tam metulja! Dekle, slabo ugiblješ in že vidim, da ne uganeš. Daj, stopi blizu, da ti povem jaz sam. Kraljevič, ki je z menoj eno, je zaljubljen in siromak mi je naročil, naj ukradem zanj poljub najlepšemu dekletu... — O, hudobnost zvijačna! III. Appassionato Videl sem konja, ki se je sam pasel na stepi. Nenadoma je dvignil glavo, zatrepetal in prisluhnil. Potem so se mu zaiskrile oči, zarezgetal je in planil v dir. Izpod kopit so od-letavali kosi ruše in iz oblaka prahu je odmeval njegov daljni rezget... Toda kaj ti je, zakaj umikaš svoje oči mojim? — Bojim se te. s knjigami, ki jih pošiljajo založbe ali knjigarne za vsakih 50 gramov v notranjem prometu, 0.05 lire; poštni uradi lahko izdajo posebno izjavo o odpremi proti določeni pristojbini 0.10 lire za zavoj. Mali paketi: zji prvih 200 gramov teže 1.20 lire, za vsakih nadaljnjih 50 gramov 0.30 lire; v prometu z inozemstvom za prvih 250 gramov 2.50 lire, za vsakih nadaljnjih 50 gramov 0.50 lire. Vzorci brez vrednosti: za prvih 100 gramov 0.35 lire (v prometu z inozemstvom 0.50 lire), za vsakih nadaljnjih 50 gramov 0.15 lire ( v prometu z inozemstvom 0.25). Ekspresna pristojbina znaša poleg običajne pristojbine v notranjem prometu 1.25 lire, v prometu z inozemstvom pa 2.50 lire. Pristojbina za priporočene pošiljke znaša poleg redne pristojbine za zaprta pisma v notranjem prometu 1.25 lire (v prometu z inozemstvom 1.50 lire), za odprte dopise pa v notranjem prometu 0.50 lire (v prometu z inozemstvom 1.50 lire). Paketi (v notranjem prometu): navadni do 1 kg 2.50 lire, do 3 kg 5 lir, do 5 kg 7.50 lire, do 10 kg 12.50 lire, do 15 kg 16 lir in do 20 kg 18 lir. Paketi, ki vsebujejo knjige in jih pošiljajo založništva ali knjigarne: do 1 kg 1.25 lire, do 3 kg 2.50 lire, do 5 kg 3.75 lire, do 10 kg 6.25 lire, do 15 kg 8 lire in do 20 kg 9 lir. Telegraf in telefon Navadne brzojavke do 10 besed 2 liri, za vsako nadaljnjo besedo 0.25 lire. Telefonska pristojbina v medkrajevnem prometu znaša za 3 minutni pogovor v okolišu 25 km 1.50 lire, v okolišu do 50 km 2 liri, do 100 km 4 lire, do 200 km 7 lir, do 400 km 9 lir, do 600 km 11 lir, do 800 km 13 lir, do 1000 km 16 lir in preko 1000 km 18 lir. KRONIKA Vel. Kraljica in Cesarica je pretekli teden obiskala vojne ranjenee v neki bolnišnici Rdečega križa v Rimu. Prestolonaslednik Umberto, princ Piemontski je s princeso Piemontsko v industrijski šoli za slepce v Napo-liju prisostvoval podeljevanju zlatih kolajn. Sam je vojaškemu invalidu slepcu Vincenzu Capelliju pripel kolajno za njegove vojaške zasluge. Nato sta si visoka gosta ogledala razstavo del, ki so jih naredili slepci. Princ Piemontski je obiskal tudi akademijo Karnesino na Foro Mussolini v Rimu. Tam je prisostvoval zaključnim izpitom za sposobnost pouka telovadbe. Ob svojem odhodu iz akademije je izrazil predstojnikom svoje zadovoljstvo nad uspehi gojencev. 600.000 lir je podaril Duce ljubljanski vseučiliški knjižnici in knjižnicam srednjih šol. Rektor ljubljanske univerze in ljubljanski župan sta ob tej priložnosti poslala Duceju vdanostno in zahvalno brzojavko v imenu obdarovanih zavodov in slovenskega prebivalstva. Duce je obiskal vojne ranjence v vojaški bolnišnici »Enrico Toti« ob jadranski obali. Duce je obšel veliko število ranjencev in bolnikov in se z vsakim izmed njih ljubeznivo pomenkoval. O!) njegovem odhodu so mu bolniki priredili prisrčne ovacije. Duce je obiskal neko letalsko šolo v dolini Pada. Pregledal je lovska letala, potlej se je pa z letalom dvignil nad mesto Lugo, kjer 4® vrgel šopek lovorovega in hrastovega listja na spomenik Francesca Baracca. Po vrnitvi je imel pred gojenci šole govor, v katerem je poveličeval delo letalcev. Gojenci so ga z navdušenjem poslušali. Maršal de Bono je pretekli teden prispel v Ljubljano, da bi inspiciral tukajšnje žete. Pregledal je žete Sardinskih grenadirjev, ki so mu priredile parado na dvorišču vojašnice. Obiskal je tudi vojaško bolnišnico in se Tazgovarjal z nekaterimi bolniki. Odšel je na grobove italijanskih padlih vojakov na ljubljanskem pokopa- Ne boj se me, ki te ljubim s plamtečim srcem! Videl sem požar, ki je zajel vas. Kakor z ognjenima rokama je segel po njej in v hrumenju plamenov so se vnemale in podirale hiše... Toda kaj ti je, zakaj se izvijaš iz mojega objema? — Bojim se te. Ne boj se me, ki sem tako dolgo zaman hrepenel po tebi! Videl sem ladjo, ki se je na morju bojevala z valovi. Trudila se je, da bi se ognila čerem, kamor so jo gnali valovi, ali slednjič je bil le ves napor zaman. Nov val, močnejši od vseh prejšnjih.. Toda kaj ti je, zakaj se braniš mojih poljubov? -— Bojim se te. Ne, otrok zlati, ne boj se me, ki hočem biti s tabo eno, in ne upiraj se sili, ki se ji zdaj več ne ubraniva. Vedi, da je kača v raju pričala resnico in kakor bogova bova.*. IV. Largo crescendo Ko svet še ni bil ustvarjen, sva bila eno. Bila sva glas v zveneči lišču, kjer je pred simbolom Italije položil venec in počastil spomin padlih junakov. Nato je pregledal še Sardinski topniški polk na Tyrševi cesti, ki mu je priredil parado na konjih. Ob odhodu maršala de Bona sta se od njega poslovila Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Grazioli in general Orlando. Maršal de Bono je pregledal častno četo, potlej je pa v spremstvu generala Robottija odpotoval proti Novemu mestu, kjer je prav tako pregledal tamošnje čete divizije »Isonzo«, ki ji poveljuje general Romero. Maršal de Bono je bil zadovoljen s svojim obiskom in je pohvalil pripravljenost čet v Ljubljanski pokrajini. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odredi), da ni več potrebno posebno dovoljenje oblasti za potovanje po Ljubljanski pokrajini. Za zdaj je potovanje po pokrajini svobodno in zanj ni potrebno nikakršno posebno dovoljenje. Visoki Komisariat je določil, da bodo glede na zamenjavo dinarjev v lire ostale cene vsega blaga, služb in najemnin, ustaljene 15. marca, prilagojene novi zamenjavi 38 lir za 100 dinarjev namesto 30 lir za 100 dinarjev. Zato ostanejo cene v dinarjih nespremenjene. Od 26. t. m. morajo biti cene izražene v lirah in bodo morale ostati iste, kakor so zdaj v dinarjih. Minister za ljudsko kulturo Esc. Pa-volini je pretekli teden odpotoval v Nemčijo. V Berlinu so ga sprejeli nemški propagandni minister dr. Gob-bels, šef državnega tiskovnega urada dr. Dietrieh in italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri. Italijanski Minister za ljudsko kulturo Eksc. Pavo-lini se je sestal z dr. Gobbelsom, s katerim sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo skupnega sodelovanja na področju obeh ministrstev. 45,169.524 prebivalcev šteje kraljevina Italija po najnovejšem štetju koncem maja. Toliko prebivalcev šteje 98 italijanskih pokrajin, a brez na novo priključenih krajev in brez prebivalcev kolonij. Kraljeva opera iz Rima bo gostovala v Ljubljani 9. in 10. julija. Operno gledališče bo najprej priredilo od 4. do 7. julija vrsto opernih predstav v Zagrebu, potem 6e bo pa ustavilo v Ljubljani. Program gostovanja obsega Verdijevo »Aido«, iu »Traviato«, Puccinijevo »Madame Butterfly«, združeno s »Plesom štirih letnih časov« in s »Siciljanskimi večernicami«. Opere bosta dirigirala Tulio Serafini in Olivie-ro de Fabricis, sodelovali bodo pa umetniki in umetnice: Maria Caniglia, Falalda Favero, Gianna Pederzini, £i-no Becchi, Emilio Ghizardini, Benia-mino Gigli, Tancredi Pasero, Alessan-dro Ziliani in drugi. 150 milijonov lir je določilo italijansko ministrstvo za javna dela v Ljubljanski provinci. S tem denarjem bodo uredili Tržaško cesto od stare meje med Slovenijo in Italijo do Ljubljane, obnovili bodo pa tudi vse ostalo cestno omrežje, povečali bolnišnico, dogradili vseučiliške stavbe in poslopja manjših zavodov. V prvem razdobju bodo zgradili tudi 50 ljudskih stanovanjskih hiš. Večer italijanske in slovenske lirike je bil v ponedeljek 23. t. m. v ljubljanski operi. Igralci in igralke ljubljanske Drame so recitirali slovenska dela v prevodu profesorjev Umberta Urbanija in I. Salvinija, ge. Šinkovec-Majerjeve ter ge. Samerjeve. Italijansko liriko so recitirali po prevodu Alojza Gradnika. Za recitacijski večer so izbrali dela najboljših italijanskih in slovenskih lirikov. Čisti dobiček prireditve so določili v dobrodelne namene. -diiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiijl | 0 K V I R J I | = “S E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE, g I KLEIN i = LJUBLJANA, Wolfova 4 § niiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiimiiijiiiiiift harmoniji božjega miru, dokler ni stvarnik spregovoril: Bodi! Tedaj je najvišja volja zdrobil* enoto in vrgla drobce v kaos in temo- V bučanju stvarjenja sveta je utonil najin krik, in zemljo je oblila najin** bolečina. Iz nje je vzklilo vse življenje. Kar koli je kdaj vzklilo, kar koli se je kdaj rodilo, v vsem sva bila tudi midva. Stotisočkrat sva se zgrešila, stotisočkrat sva umrla, dokler se slednjič ni izpolnilo, kar nama je bilo usojeno od pradavnine. In od te ure dalje veva vse. Hrup kaosa je utihnil, zamaknjena poslušava zdaj pesmi zemlje, pesmi goret vetra in voda, ki jih prej nisva ra' zumela. Neskončna najina pot je vsa pregledna, ker z vsakim dnem stojiv3 višje. Kar naju je nekdaj težilo, osta- lo je pod nama, bolečina se je sp*®" menila v slast in kjer je bila preJ tema, zveni zdaj polno jarka luč. kakor nekdaj v pradavnini v božanski harmoniji sva spet' najslajši gla® midva sama, enota vsepopolna, drug drugemu najvišji dan. J 30 hAhh/3 Ljubljansko radijsko postajo je reorganiziralo italijansko Ministrstvo za ljudsko kulturo Poslalo je v Ljubljano dr. Umberta Nanija, načelnika za tiskovno službo in propagando, ki Je ljubljansko radijsko postajo oskrbel z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki in jo vključil v področje E, I. A. R.-ja. Radio Ljubljana se oglaša z italijanskim znakom in obvešča prebivalce Ljubljanske pokrajine o vseh informativnih, kulturnih in umetniških dogodkih. Pravilno krajšanje lire je samo veliki L, ne pa Lit, kakor so doslej krajšali ljubljanski trgovci. Odslej morajo torej trgovci svoje cene v lirah krajšati z L, ne pa z Lit. 820 otrok je preiskala zdravstvena avtokolona za Ljubljansko pokrajino ua Brezovici in okolici. Preiskavo je vodil dr. Cav Aldo Duce, direktor zdravstvene avtokolone. Zdravniki so z zadovoljstvom ugotovili, da je zdravstveno stanje mladine iz teh krajev Prav (»voljno. yeč koncertov in nastopov italijanskih glasbenikov se obeta Ljubljani od konca junija do začetka avgusta. Cvetnik di Marzio, predsednik fašistične zveze profesionistov in umetnikov je pokazal pripravljenost za takš-nastope in tako bomo imeli v Ljubljani v kratkem priložnost poslušati trojico Casella-Poltronieri-Bonucci. Sle-u>lo bo še pet drugih skupin. Vest o ''»povedanih koncertih je zbudila ve-hko zanimanje med našim občinstvom. Ljubljanski župan dr. Adlešič in Podžupan sta se pretekli tedt.. mudila v Trstu in sta izročila tržaški občini z|>irko slik slikarja Tiepola, ki je bila ^hranjena v ljubljanskem muzeju. Sli-k?r Tiepolo je bii sin pomorskega kapitana in po rodu iz Benetk ter je °den največjih italijanskih slikarjev. Trgovinski promet med Ljubljansko k®*rajino in Gorenjsko ter Kranjsko obnovili po sporazumu med nem-■"»ni oblastmi in Visokim Komisa-•atont. Iz Ljubljanske pokrajine bodo d*ii!* 'Ivažati pločevinaste in lesne iz-,etke, nogavice, pletenine, kvas itd. * Nemčije bomo uvažali mleko, ce-ker>t, celulozo, električni tok in pre- ftog. letalsko sveso med Zagrebom in g« pogajajo. V glavnem bi IJrvati radi uvedli letalsko zvezo med J*8rebom, preko Sušaka in Benetk jj^emi italijanskimi letalskimi lini- . rr®*nog in cement sa Ljubljano bo »"»vljala iz trboveljskih rudnikov K ideala za kurivo v Rimu. V Ljub-iim 1 Ru bodo predvsem dobile velike »I bat rije, pa tudi posamezniki. V šiiti ie prišla že tudi prva po- miu cei"e"ta, ki jo bodo razdelili i i j P°dietia, ki se jim najbolj mudi 'zdela vo stavbnih del. ®kg krušne moke na mesec dobi ’*®k državljan po najnovejši nakaznici * *'yež, ki ga je izdal Prehranjevalni ]fo °d Visokega Komisariata za Ljub-lansko pokrajino. Vsak lastnik te na-, znice dobi namesto moke lahko 7.5 f. ogramov kruha, poleg tega 1 kg j 'n 1 kg testenin na mesec. Pri-ta|l°Va*c', žita in njih družine, prav zal tud' vsi tisti, ki imajo doma še |. 0K° moke, bodo dobili živilsko na-i.i T00 brez odrezkov za moko, kruh 8' Jj^tenine. Torej bodo imeli pravico ‘ mo do 1 kg riža na mesec. Ljubljanski velesejem bo letos ml 4. do 13. oktobra pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja Emilija Grazio-lija. Na tem velesejmu bodo |>okazali velik stik z industrijo in trgovino Kraljevine Italije. V Rimu bo gostovala naša primadona Valerija Heybalova. Prejela je povabilo generalnega ravnatelja El AR italijanske radiofonske družbe, naj pride v Rim, kjer bo pela Marinko v »Prodani nevesti«. Rok za zamenjavo evidenčnih tablic poteče 30. t. m. za ona motorna vozila, ki še nimajo posebnih dovolilnic za prosto vožnjo, prav tako pa tudi za tista, ki so zdaj pod plombo. Tablice se zamenjavajo pri oddelku II. Visokega Komisariata na Bleiweisovi cesti 10. Vsa vozila, ki imajo evidenčno tablico LB, morajo imeti tudi prometno knjižico in posebno dovolilnico s trobojnim znakom, ki pooblašča prosto vožnjo. Borovniški viadukt je spet zvezan in bo v kratkem izročen prometu. V enem mesecu o italijanske čete zgradile 220 metrov dolg železni most. sestavljen iz nič manj ko 10.000 sestavnih delov. Zdaj bo treba opraviti samo še ohtežitvene preizkušnje, položiti in urediti tir, potem bo stara borovniška postaja spet oživela. Zveza Ljubljana—Trst bo tako po enomesečnem premoru spet odprta za železniški promet. Štetje živine so odredile italijanske oblasti. Kmetje in sploh vsi lastniki živine bodo morali prijaviti vse krave, konje, bike, svinje in ovce. Pri kravah mlekaricah bodo morali navesti tudi, koliko mleka jim krava daje. Isto določilo se nanaša tudi na drobnico. Trojčke je rodila v tržaški bolnišnici delavčeva žena Viktorija Dušičeva. Rodila je dve deklici in dečka, vsi trije so živi in zdravi. Riholovsko društvo je zborovalo v Benetkah in razpravljalo o lovu ob dalmatinski obali. Da bi pospešili ribolov, bodo poslali na dalmatinsko obalo več skupin ribičev iz Chioggie. Ribiči iz tega kraja so do nedavnega imeli čolne na vesla, zdaj se bodo pa motorizirali. Poleg tega bodo letos organizirali posebno prodajno organizacijo, ki bo skrbela, da bodo pošiljali ribe tja, kjer so jih najbolj potrebni. Doslej je delavska banka kupila že več čolnov za lov, dalmatinski obali jih je (»a dala na razpolago 20. Rasno pripadnost morajo dokazati vsi zdravniki v hrvatski državi. Izjavo morajo ne glede nato. ali so v dr-žuvni ali v zasebni službi, poslati zdravniški zbornici v Zagrebu. Ilrvatska bo iz Madžarske, s katero je pred nedavnim sklenila novo trgovinsko pogodbo, uvozila 5000 pitanih svinj. Svinj na Hrvatskem primanjkuje, ker ni bilo koruze, zalo je pitanje domačih svinj izostalo. Omenjeni kontingent svinj bo Hrvatska uvozila do septembra, to se pravi do nove letine koruze. Nov vozni red so uvedli na progi med Ljubljano, Zidanim mostom ter Mariborom in Zagrebom, na Dolenjskem pa na progi Trehnje-Sevnica, ter na progi Metlika-Ljuhljaua ob nedeljah in praznikih. Španija je Hrvatski sporočila, da bo priznala njeno nezavisnost in bo v kratkem prispel v Zagreb tudi njen diplomatski zastopnik. Zastopniki Nemčije, Madžarske, Italije, Slovaške, Bolgarije, .laponske in Romunije imajo v Zagrebu že svoje urade in redno poslujejo. Madžarska vlada je na svoji seji sklenila, da prekine vse diplomatske stike s Sovjetsko unijo. Ta sklep so na Madžarskem tudi uradno objavili. Nove ukrepe e zatemnitvi so izdali v Švici. Odslej bo Švica zatemnjena od 23. ure do 5. ure zjutraj. Protiletalsko topništvo bo smelo streljali tuja letala, še preden bo dan alarm. 719 hrratskih ujetnikov iz Italije je prispelo doslej v Karlovec. Izmed teh je 78 častnikov, 49 podčastnikov in 592 vojakov. V prihodnjih dneh pričakujejo v Karlovcu še večje število ujetnikov. Iz Karlovca potujejo ujetniki v Zagreb, od tod jih pa pošiljajo na njihove domove. 888 milijonov kun je določilo hrvat-sko ministrstvo za gozdove in rudnike za dvig lesne industrije. Pretežni del tega denarja bodo uporabili za nove ceste v gozdovih v Liki, ki bodo služili večjemu razvoju industrije in tudi tujskemu prometu. S temi cestami bodo tudi dosegli neposredno zvezo Go-spiča z morjem. V Nemčiji izdelujejo nove lirvatske bankovce. Prva pošiljka bankovcev po 100 kun je te dni ie prispela v Zagreb. V Zagrebu so ustanovili gospodarsko komisijo Hrvatske, katere naloga je zastopati tekoče gospodarske interese pri vrhovnem nemškem poveljstvu v Beogradu. Komisija mora prav tako ugotoviti terjatve in obveznosti Hrvatske pri ustanovah bivše kraljevine Jugoslavije. Goveje meso je Ljubljančanom zagotovljeno, ker imamo v ljubljanski pokrajini sami dovolj goveje živine za zakol. Potreben uam je le uvoz kakšnih 5 do 6.000 telet, predvsem pa okrog 15.000 pitanih prašičev. 60 centesimov bo stala dozdanja vozovnica električne železnice, ki je bila (>o 1.50 din. Vozovnica po 2 dinarja t»o odslej stala 80 centesimov, vozovnica po 2.50 Ik> pa veljala ravno 1 liro. Za vozovnice po 3 din. bomo odslej plačali 1.20 lire, vozovnico za 3.50 dinarja bodo pa dobili za 1.40 lire. Mesina cestna železnica tudi v Ivodoče prosi prebivalstvo, naj pri pravi drobiž, ker bi z menjavanjem samo oviralo promet. Čevlje brez usnja so izdelali milanski čevljarji in so jih razstavili na posebni razstavi, kjer jih ljudje občudujejo. Novi čevlji so deloma izdelani iz posebnega trpežnega blaga, deloma pa iz. usnja malih živali, kakor n. pr. zajcev. Čevlji iz nove snovi so cenejši in kar je glavno, tudi trpežnejši. Nekateri so izdelani tudi iz svojevrstnega predelanega lesa, ki bo baje kmalu zamenjal usnje. Razstavo je priredila pokrajinska čevljarska zveza pod pokroviteljstvom prefekta Eksc. Tienga in bo odprta do 30. t. m. Cene v javnih lokalih, gostilnah, restavracijah, slaščičarnah in kavarnah tudi v lirah ne smejo presegati maksimalnih cen, določenih 15. marca 1941. Oni, ki so 15. marca prodajali jedila po nižjih cenah, kakor so bila določena na maksimalnih cenikih, morajo te cene tudi zdaj obdržati. Vse cene se računajo v lirah po tečaju 38 lir za 100 din. Hrvatski poglavnik dr. Pavelič se je Duceju z brzojavko zahvalil za lepi sprejem ob priliki podpisa pogodbe o pristopu lirvatske k trojni zvezi. Po-glavnik v brzojavki (»udarja, da bo hrvatski narod Dueejevo velikodušnost in prijateljstvo znal ceniti in se bo izkazal vrednega tega zaupanja. ♦♦♦♦♦♦♦•♦♦»♦»♦•••♦♦»»•a************* ZANIMIVOSTI Z VSEH VETROV Zoroaster, nekateri ga imenujejo tudi Zaratustra, ustanovitelj perzijske vere, je imel kar se jedi tiče kaj čuden okus. Po podatkih, ki so jih zgodovinarji našli iz njegovega življenja, so namreč izvedeli, da je trideset let užival samo sir. Neki nemški učenjak je dognal, da imajo ljudje osla po krivici za neumnega. V resnici je baje mnogo pametnejši od konja. Če hočemo konja navaditi, da bi nam kam sledil, se bo tega veliko težje naučil kakor osel, ki ima za takšne človeške muhe posebno oster čut. Stari Germani so imeli svojevrstne domače živali. Namesto mačk, ki jih imajo danes ljudje tako radi v svojih domovih., so imeli stari Germani udomačene lisice, ki so bile baje zelo kratkočasne, in so sc z njimi posebno radi igrali otroci. Rastline ne žive samo od hrane, ki jo srkajo iz zemlje. Morda še ne veste, da na svetu živi kar 400 različnih rastlin, ki se hranijo z žuželkami. La Domenica del Corrierc ................. 7,080.629 prebivalcev šteje Hrvatska (» najnovejših statističnih podatkih. Med prebivalci je 5,200.000 Hrvatov, 1,548.400 Srbov, 145.500 Nemcev, 70.000 Madžarov, 37.000 Slovencev, 44.267 Čehov in Slovakov, 35.442 je pa prebivalcev drugih narodnosti. Nova hrvatska država meri 115.122 kvadratnih kilometrov in ima okrog 4 milijone hektarjev gozdov. 24 občin so priključili Mariboru, tako da bo mesto segalo daleč v okolico. Mesto bo segalo na severu do Pesniške doliue, na zahodu do Bre-sternice, na južni strani 1» celo zavzelo vzhodni del Pohorja s pohorskimi naselji: Limbuš--., Radvanjami, Hočami, na jugovzhodu bo pa mesto segalo daleč na Dravsko polje. Veliki Maribor bo zdaj štel 70.000 prebivalcev, prej jih je imel pa samo 35.000. Redno avtobusno iveso je dobilo Novo mesto s Kostanjevico. Nov 26se-dežni avtobus vozi na tej progi dvakrat na dan. Drugo pevsko tekme bodo priredili v ljubljanski Operi. Tekme se lahko udeleže vsi do 30 let stari pevci in pevke vseh glasov. Tekma bo 6. julija v Operi, pevci se pa morajo prijaviti najkasneje do 1. julija upravi Narodnega gledališča. Vsak tekmovalec naj prijavi svoje ime, starost, poklic, lego svojega glasu in dve pevski točki, ki jih bo na tekmi zapel. V muzej bodo spremenili mariborski stari grad, ki ga je dal zgraditi še cesar Friderik III. V zbirki tega muzeja bo posebno zastopana predzgodovinska keramika, izdelki narodne umetnosti, meščanske obrti in baročne umetnosti. Manjkajo predvsem ostanki srednjega veka. Začasni pomorski vozni red med Istro in Trstom je stopil te dni v veljavo. Parniki bodo prevažali (»pot- Brez težav _ delu)« Dermot. K temu prijetnost J) a 4l^7* pri uporabi: nobenega kuhanja Ce« f jev.nifi poliranja krogijic In ne grem \\ /mlKih soli. Oarmol ie okusen kakot čokolada. Ne poskušajte z naprej*. /Irfinulilk kušenimi preparati, temveč uredite tvojo prebavo z dobrim odvajetrum 'pffer \35Bsa Z-J. —i------- tnzutnv oni nimfc IlUtn) Dar mol dobite v vsaki lekarni! nike in blago dvakrat na leden. Iz Trsta bo odhod parnikov vsak torek in petek ob 6, vsako sredo in soboto bodo pa parniki odpluli iz Pulja. Med l»tjo bodo ladje pristajale v Izoli, Piranu. Salvoreju, Umagu, Novem gradu, Poreču, Orseri, Rovinju, Brioniju in Lasani. Železniški promet med Zagrebom in Beogradom so obnovili te dni. Nova zveza je v korist vsemu prebivalstvu. 22 židovskih tiskarn bo razlastila hrvatska država. Zidovske tiskarne so zlasti v Zagrebu izdajale knjige in časopise brez nacionalnega ali vzgojnega vpliva, zato jih bo država razlastila. Nove predpise o peki kruha je izdalo zagrebško mestno poglavarstvo. Od 20. t. m. dalje morajo zagrebški peki peči kruh iz 35 “/o enotne pšenične moke, 10°/« ržene moke in 55*/o koruzne moke. Poleg tega je ministrstvo dovolilo za potrebe Zagreba v juniju kontingent 30.000 litrov jedilnega olja. Na osebo bodo dobili potrošniki 1 deciliter olja za mesec junij. V' Mariboru so odprli drugo nemško dekliško šolo v Samostanski ulici, kjer je bil prej samostan šolskih sester. V šolo se je doslej vpisalo 480 učenk. Omejeno število srednješolcev bodo sprejemali letos v srednje šole na Spodnjem Štajerskem. L junija se je v Mariboru vpisalo v srednje šole 1730 učencev, lani pa 1900. Od vseh prijavljenih bodo pa |» odredbi nemških oblasti sprejeli samo 100 učencev. 90.000 prebivalcev šteje novomeški okraj |» najnovejšem štetju. Novomeški Civ. Komisar je postal dr. Oton Grasselli, ki je prav te dni obiskal tudi Kostanjevico in več drugih krajev na Dolenjskem. Na 1. moški državni gimnaziji v Ljubljani naj se zglasijo vsi profesorji, ki so se po 1. aprilu naselili v Ljubljani. Tisti, ki pa > živi v Ljubljani, temveč v njeni okolici, naj se takoj javijo svojim občinam, da bodo izpolnili nove prijave za policijo. Strogo maksimiranje cen živini so uvedli na Hrvatskem. Maksimalno prodajno ceno za debele svinje so določili na 20 dinarjev za kilo žive teže, za vole 14 din, za krave 10 din, za bike 12 din in za teleta 14 din. Kršitelji te naredtie bodo kaznovali z zaporom do 5 let in z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev. Pismeno prošnjo mora vložiti vsak, ki hoče popotovati iz ljubljanske pokrajine v reško, kotorsko ali zadrsko pokrajino. Prošnjo mora vložiti na kvesturi tiste province, v kateri biva, in navesti v njej cilj popotovanja in razloge zanj. Državni urad za turizem in popotovanje so ustanovili v Zagrebu. Urad bo vsestransko podpiral in pospeševal turizem. Redno se vrši pisemski promet med Spodnjo Štajersko in Hrvatsko. Vendar pošiljalci pisem ne smejo oddajati pisem v nabiralnike niti lepiti znamke nanje. Pošiljalci morajo vsa pisma odprta osebno izročiti na poštnem uradu in se izkazati z uradno legitimacijo, ki mora biti opremljena s sliko. 200 dinarjev stane v Mariboru kozliček, kokoš 100 din, kg govedine pa 70 din. Mlekarice ne nosijo mleka v mesto, pač ga pa morajo kmetje prodajati v mlekarne. Mestni preskrbovalni urad je razglasil, da se morajo javiti vsi posestniki ali najemniki vrtov, ker ne bodo dobili nakaznic za življenjske potrebščine, ki jih bodo drugi dobili. 1500 rudarskih delavcev je odpotovalo v Nemčijo iz Hrvatskega Zagorja. Samo zadnji teden jih je odšlo sedemsto. Delovna služba srbskih in židovskih mladeničev se je začela te dni v Karlovcu. Zide so zaposlili pri delu na Kolpi, kjer urejajo breg, Srbi so pa zaposleni na reki Korani. Mladeniči hrvatske narodnosti se morajo vaditi v predvojaški izobrazbi, (»tem jih bodo pa tudi poslali na delo. Zagrebška borza spet posluje in je imela te dni po dvomesečnem odmoru svoj prvi sestanek. Zaenkrat se bo najbrže omejil promet samo na kupčijo s klirinškimi markami, in sicer na osnovi novega klirinškega sporazuma med Nemčijo in Hrvatsko. Pozneje bodo razširili borzni promet tudi na druge devize. Z motornimi vozili smejo voziti od 15. junija dalje samo tisti lastniki vozil, ki so že opremili svoja vozila s tablico LB. V Srbiji zamenjujejo novčanice bivše Narodne banke za novčanice Srbske narodne banke. Najprej so zamenjali desettisočake, ki še niso bili proglašeni kot zakonito plačilno sredstvo, nato pa postopno tisočake, petstodi-narske bankovce itd. Likvidacija bivše Narodne banke ne bo tako lahka, kakor je izjavil generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji, ker je precejšen del aktivnega premoženja v tujini, nasledstvene države se pa tudi še niso sporazumele glede prevzema njenega dolga. Nova Srbska narodna banka je zavod z glavnico 100 milijonov srbskih dinarjev in bo morala s krediti pomagati iu skrbeti za vzpo- stavitev normalnega (»slovauja v -Srbiji. V ta riamni je bila tudi izdana naredba, po kateri je prepovedano le- zavriranje denarja in so za prestopke določene tudi stroge kazni. Glede železniškega prometa med Italijo iu Madžarsko so se sporazumeli odgovorni činilelji oh obisku predsednika madžarske vlade Berdossyja v Rimu. O tem je poročal na seji vlade in dejal, da bo veliko prometa odslej usmerjenega ne samo čez Zidani most v Trst. temveč tudi čez Hrvatsko na Reko. O vprašanju madžarske proste luke na Reki je dejal, da v sedanjem vojnem času ni aktualno. Trgovinska pogajanja so se vršila med Hrvatsko in Madžarsko pretekli teden v Zagrebu. Pogajanja se tičejo plačilnega prometa, ureditve razmerja med dinarji in pengi in ureditve blagovnega prometa. Hrvatska bo izvažala Madžarski les. drva. lignit, železno rudo. ekstrakte za strojenje, ribe. proizvode za destilacijo itd. Madžarska ji bo dala tekstilne proizvode, gradbeno železo, kmetijske stroje, umetna gno-{ila. semena itd. V kratkem nai bi Madžarska dobavila Hrvatski nekaj sto vagonov pšenice in moke, Hrvatska pa Madžarski drva in nekatere druge produkte. Več brezmesnih dni namesto dosedanjih dveh nameravajo uvesti na Ilr-vatskem, in sicer šele v jeseni Razen tega nameravajo tudi poostriti nadzorstvo nad kupčijami z živino in izvozom. Močna toča je razbila vinograde in sadno drevje v Vipavski dolini. Najbolj so prizadete vasi Lozice, Poreče, Orehovca in Podraga. Italijanski riž bodo dobili na Hrvatskem, ker 90 hrvatske zaloge riža žn (»šle. Kraljevina Hrvatska bo ]» naj-novejših poročilih dobivala iz Italije najmanj polovico nekdanjega jugoslovanskega kontingenta riža. Štiri petine riža hodo neoluščene. tako da bodo zaposlene z luščenjem vse hrvatske luščilnice. Za popravilo Saraieva ie namenita hrvatska vlada milijon dinariev. Za zgraditev nove sarajevske bolnišnice so pa določili kar dva milijona dinarjev. Zaščito dragocene zgodovinske hišne opreme na Spodnjem fttaierskom 90 odredile nemške oblasti. Starinskega štajerskega pohištva, kakor skrinj, omar in rezbarij, ne sme nihče prodajati niti zamenjavati. 1100 pogrešanih vojakov se ie že vrnilo v Ljubljansko pokrajino. Po i»o-ročilih Rdečega križa v Ljubljani, zdaj pogrešajo še približno 1000 voialtov, upaio pa, da se bodo tudi ti kmalu vrnili, ker »o vojaško oblasti držav osi sklenile osvoboditi vse slovenske ujetnike. Naredho o sprejemu v hrvatsko državno službo je izdal poglavnik dr. Pavelič. Ministri morajo v osmih dneh (»pisati vse uradnike in državne nameščence, ki 80 bili sprejeti po 10. maju. V bodoče l»do morale bili osebe, ki bodo hotele dohiti državno službo, samo iz vrst tistih, ki prosijo služim pri ustaškem stanu. Sele ko dobi potrdilo od ustaškeea stana, lahko postane državni uradnik. Za člane vojske to ne velja. Oiebne vesti Poročili so se: « V Ljubljani: inž. Ivan Pogačar In gdč. Tinka Rojinova, hči infjustrijca iz Ljubljane. Bilo srečno! Umrli ao: V Ljubljani: Marija Sičeva, žena prof. v pok.; Ana Sunarova, pos. in gost.; Franc Bregar: Marija Cerčkova; Amalija Trampuževa; Marija Tomažičeva; Nada Druškovičeva, hči pos. in trg.; 431etni Alojzij Bohorič, nočni ču-vj; 601etna Ivana Tancikova; 2lletnl Anton Levstik; 381etni delavec Rafael Rojc; 391etna Štefanija Zaplotnikova; Ivan Umek, mizarski mojster in pos.; Anton Kilar. knjigovodja Zadružne zveze; Slavko Koželj, knjižničar juri-dične fakultete. V Mostah pri Ljubljani: Marija Keršiče va. V Novem mectu: Viktor Durin, sodnik okrajnega sodišča. Naše sožalje! r • i DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO NIŠO! L • J Dalla Siria sconosciuta: Tel Basseh nella Siria occ.dentale c. rappresenta un villagg.o le d. cul «Pa™ > costruite a modo dcgli alveari. Le capanne sono di argilla e sono attrezzate bene contro » caldo ed 11 fredd Gl’indigeni ci passano 1’anno intero. — Iz neznane Sirije: naselbina Tei Bisseh v zahodni Siriji Je pr"?in| tipične naselbine »ulnjakov«. Hišice so iz ilovice in so dobro zavarovane proti vročim in proti mrazu. Domač žive v njih vse leto. Kakor v pravljici Pivo za športnike 80letni€a švedske 7rnuličice Stara Švedinja je 32 let svojega življenje prespala kakor zaideta kraljična švedinja Karolina Karlssonova je pred kratkim obhajala svoj osemdeseti rojstni dan. To še ni tako zanimivo, saj je tudi med našim narodom dosti očakov in mamic, ki so dočakali še višjo starost. Bolj nenavadno je pa to, da imajo starko za švedsko Trnuljčico. Od svojega 14. leta starosti, to se pravi celih 32 let, je stara Karolina prespala kakor zakleta kraljična. Očitno je šlo pri pravljici o zakleti kraljični Trnuljčici prav za takšen primer. Kajti kdaj pa kdaj se res zgodi, da se ljudje pogreznejo v smrti podobno spanje, ki traja leta in leta. malo je pa znanih primerov, da bi se »zaspanec« tudi prebudil. Takšen primer se je pa zgodil s staro švedsko gospodično. Ko se je kot štirinajstletno dekle nekoč vrnila iz šole, je tožila, kako je utrujena. Mati jo je spravila v posteljo. Takoj je zaspala in se zbudila šele čez — 32 let. Vsi poskusi, da bi jo umetnim potom prebudili, so bili zaman. Zato so starši in vsi bližnji izgubili sleherno upanje, da bi se še kdaj zbudila. Mnogoštevilni znanstveniki pa tudi padarji so preiskovali zanimivi primer, ne da bi mogli dati kakšno pojasnilo. In vseh 32 let so morali švedsko Trnuljčico umetno hraniti. Potem se je Pa po dolgih letih spanja spet prebudila. Za čudo je še zmerom znala brati, pisati in kajpak govoriti, tako da ji ni bilo težko vživeti se v novo življenje, še bolj nenavadno je bilo pa to, da je švedska Trnuljčica ostala nenavadno mladostna. Ostala je sveža in živahna in bi ji človek po njenem prebujenju prisodil komaj pet in dvajset let, v resnici jih je pa štela že 46 let. Nedvomno so prespana leta pripomogla k njeni čilosti, da je še zdaj ob svoji osemdesetletnici živahna in mladostna, tako da ji človek ne bi pripisoval njenih let. Ali že veste... V Siamu je moška glava sveta. Zato zidajo hiše samo z enim nadstropjem, da ne bi mogel nihče hoditi nad njihovimi glavami. V ekvatorialnih gozdovih lovijo žive gorile tako, da jih upijanijo. Mlakuži, kamor hodijo po navadi vodo pit, primešajo alkoholnih pijač, ki jo znajo zmešati tnmošnii domačini Piinnn ži- Parfum iz tobaka Zmerom delavni znanstveniki in iznajditelji so pred nedavnim iznašli nov parfum. Tokrat ta parfum ni iz kakšnih nežnih in blagodišečih cvetlic, pač pa iz tobaka. Prvi vtis, ki ga dobimo, ko slišimo ime tobakov parfum. se nam zdi, da to ne more dišati. Parfum pridelujejo iz tobakovih cvetov, ki diše skoraj tako kakor hiacin-te. Vendar je pa pridelovanje toga parfuma precej težko, ker sade tobak v druge namene in puste, da se razvijajo samo listi. Zato je tudi precej drag, ker se mora za ta namen tobak posebno gojiti in lahko liste takšnega tobaka uporabijo samo za cigarete. Poleg tega pa lahko ta parfum izdelujejo samo v tistih državah, kjer uspeva tobak, in teh je le malo. Na področju izdelovanja piva so iznašli zanimivo novost. Iz tako imenovane sirotke, tekočine, ki ostane pri izdelovanju sira, so začeli izdelovati tekočino, ki ima vse prednosti piva in vse njegove lastnosti, tudi prav tako dobro tekne, le da vsebuje nekoliko manj alkohola kakor običajno pivo. Iznajditelj takšnega pridobivanja piva je dr. Georg Roder iz Lipskega, ki bo gotovo posebno športnikom ostal v spominu. Kajti ravno ti nesrečneži, ki kljub ljubezni do športa niso ravno sovražniki dobre kapljice, so največ pretrpeli zaradi pritrgovanja, kajti dosedanje pivo je zanje vsebovalo še zmerom preveč alkohola. Kajti prav oni potrebujejo osvežujočo pijačo, ki ne omamlja. Z novo iznajdbo bodo pivovarne mnogo prihranile pri sladu in ječmenu. V Nemčiji bodo baje s tem pridobili kar osminko vse produkcije piva na leto. Značilno je tudi to, da se da pivo, pripravljeno na novi način, prav tako spreminjati po kvaliteti kakor staro pivo. V pivovarni baje lahko vplivajo nanj in mu prisodijo več ali pa manj alkohola. Vendar pa zaradi majhne količine alkohola to pivo ni opojno. Vsekako so v nekaterih nemških pivovarnah takšno pivo že začeli izdelovati in doslej se je baje prav dobro obneslo. Začetek vojne pošte Odkar so vojske na svetu je obstajala želja vsakega vojaka, da bi bil v zvezi z domom in svojimi bližnjimi. Tej goreči želji je prvi -ustregel knez Jahonn Georg Saški, ko je že leta 1693. ustanovil vojno pošto. Ta pošta je prva zveza med vojakom in njegovim Un ciclista di Los Angeles si e messo in testa di battere tudi i recordi cicli-stici e diventare campione. Per non essere impedito dal vento si allena correndo dietro ad un automobile con uno scudo di legno. La bicicletta ha anche un cambio enorme per poter raggiungere una quanto piu grande velocita. — Neki kolesar v Los Angelesu se je odločil, da bo potolkel vse svetovne rekorde v vztrajnostnem kolesarjenju. Da bi se zavaroval proti vetru, trenira za avtom z velikim lesenim ščitom. Na kolesu ima tudi ogromno prestavo, ki naj bi mu pomagala doseči čim večjo hitrost. Usoda slavnih gosli Usoda je tudi zgodovini slavnih gosli spletla posebne tragedije. Težko najdemo glasbilo, ki bi bilo tako opevano in tolikokrat vpleteno v razne dogodivščine, kakor so gosli. Gosli imajo darja. Ker ga ljubljena žena ni uslišala, se je usmrtil in še do zadnjega igral na te gosli, še po smrti je držal gosli v rokah, kakor da bi jih nikdar ne hotel izpustiti. Nič manj slavne gosli niso gosli vi-jolinista Sarasatesa (19. stol.). Umetnik je imel dvoje gosli, oboje izdelane v veliki izdelovalnici gosli. Stradivari. Po svoji smrti je ene zapustil glasbenemu konzervatcriju v Parizu, druge pa konzervatoriju v Madridu. Za te dvoje gosli bi ljubitelji starin radi dali stotisoče dinarjev, samo da bi jih dobili v svojo last. Vendar se konzerva-torija doslej še nista odločila, da bi jih prodala. In un piccolo villagglo di pescatori giapponesi si trova una piantagione di fragolc conosešuta sotto il nome »luogo di primavera eterna.«. Sulle pendici di un colle ci sono quattro cento aiuole in forma di gradini. Le fragole ci si raccolgono ogni anno tre volte e si spediscOno in tutto l’Oriente Estremo. — V neki japonski ribiški vasi imajo plantažo jagod, znano pod imenom »kraj večne pomladi«. Na pobočju hriba se vrsti štiri sto gredic, druga nad drugo. Vsako leto pridelajo na teh gredicah tri bere jagod in jih razpošiljajo po vsem Daljnem Vzhodu. val se ne more braniti in lovcem je tako delo olajšano. Nekatere vrste žab, kuščarjev in kač imajo navado, da zapirajo vhode v svoje brloge na zelo nenavaden način. S svojimi trdimi glavami nepropustno zapro vhod in se zravnajo s površino zemlje tako da človek le težko razloči. ali so to tla ali pa žival. Na dirkalnem kolesu je nekdo do e-gel hitrost 140 km na uro. Vendar pa moramo pripomniti, da je bil kolesar privezan na motorno kolo, ki ga je s tolikšno brzino vleklo za seboj. La Tribuna iluslrata, Rim Razstava ljubezenskih pisem Nedavno so odprli v Newyorku razstavo ljubezenskih pisem. Vsak dan si ogleda razstavo veliko število gledalcev, ki z zanimanjem gledajo orumenele popisane liste. Na razstavi lahko občudujejo ljubezenska pisma Viktorja Hugoja. Rousseauja, Volterja in drugih. Pisma teh znamenitih piscev so bila v rokah zasebnikov, ki zbirajo vse mogoče stvari. Lastniki teh pisem so dali pisma razsta vnemu odboru, da bodo iz denarja, ki ga izkupijo za vstopnino, lahko uredili lep muzej znamenitih ljubezenskih pisem. Kameleon je popotoval po pošti Prebivalec nemškega mesta Lignitza je te dni dobil prav čudno poštno pošiljko. Neki prijatelj iz Tobruka, ki je baje neznansko bogat, mu je hotel napraviti veliko veselje in mu je poslal živega kameleona. Kameleon je popotoval 15 dni. V zaboju, kamor so ga vtaknili, ni bilo niti trohice jedi; niti' vode, pa tudi luknjice za zrak mu niso napravili. KI ub tem nedostatkom, je pa kameleon vožnjo prav dobro prestal in takoj spet oživel, ko so mu dali vode in hrane. Iz protesta nad tako dolgim stradanjem, je takoj pri pristanku ulovil in pojedel kar štiri muhe. Dolga ljubezen, kratek zakon V nekem severnofinskem mestecu sta se poročila zaljubljenca, ki sta bila zaročena nič manj ko 15 let. Na nesrečo se je pa tu ljudski pregovor, ki pravi: Dolga ljubezen, kratek zakon, popolnoma uresničil. Mlada zakonca sta se že tretji dan po poroki resno sprla in naposled tudi sklenila, da se ločita. Čuden rekord Svojevrsten rekord je pred nedavnim doseglo moštvo nekega danskega .žogobrca*. Na igrišču sta igrali moštvi danskih mest Holbaeka in Lojre. Igra se je končala z nenavadnim rezultatom 45:0. Najbolj čudno pri tem športnem rekordu je to, da so bili člani obeh moštev sorazmerno enako dobri igralci in je vsa igra trajala nič dalj ko eno uro. Nevihta vpliva na kakovost mleka Profesor dr. Bunger iz Kiela je ugotovil zanimiv vpliv, ki ga ima vreme, posebno še nevihta na mleko in sestavino maščobe v njem. Po njegovih ugotovitvah mleko, ki ga pomolzejo med ali pred nevihto, veliko izgubi na svoji maščobi. Mleko, ki ima normalno 4.20 odstotka maščobe. ima v času nevihte samo 2.40 odstotka. Dan po nevihti ima mleko spet normalno količino maščobe. Profesor je napravil s kravami 19 poskusov in zmerom dobil približno iste rezultate. Zdi se torej, da so njegove ugotovitve popolnoma točne. Meteor je padel na severno-ruska tla V bližini severnoruskega mesta ša-ranska je pred nedavnim padel na tla meteor nenavadne velikosti. Ljudje, ki so meteor opazovali, so zaradi močne svetlobe, ki jo je izžarjal. za nekaj ur skoraj oslepeli. Na mesto, kamor je padel meteor, je takoj odšla posebna znanstvena odprava, ki bo proučila velikost in druge zanimivosti meteorja. II capo dei S S c della polizia tedesca Himmler in automobile col condot-tiere del movimento nazionalsocialista norvegese Vidkun Quisling (asinistra) diretto al Quartiere generale dei SS norvegesi. — Vrhovni vodja SS oddelkov in šef nemške policije Himmler se pelje v družbi vodje norveškega narodnosocialističncga pokreta Vidkuna Quislinga (na levi) v glavni štab norveške SS. domom. Zato imamo torej leto 1693. za rojstno letnico vojne pošte. Ta ustanova je pod Friderikom Velikim (1740—86) še bolj napredovala in se izpopolnjevala. V času treh šle-zijskih vojn se je tako izpopolnila, da je dobila vsaka četa svoj poštni urad in vsaka brigada več poštnih odprav. V poznejših letih so vojno pošto uvedli tudi v drugih državah in na drugih bojiščih. Leta 1809. so prvič že pri mobilizaciji mislili na vojno pošto. Pri osvobodilnih vojnah je pa vojna pošta že tako rekoč neoporečno delovala. Sčasom pa niso pošiljali samo pisem, temveč tudi tako dobro došle zavoje. In s tem je vojna pošta dosegla svoj namen. največkrat veliko vrednost samo zaradi svoje starosti in zaradi mojstrov, ki so nanje igrali in z njimi doživljali uspehe in padce. Najslavnejše gosli so brez dvoma gosli Paganinija, velikega ljubljenca žensk, ki je živel v prvi polovici 19. stoletja. Paganini je te gosli nosil na vse koncerte in na vsa potovanja s seboj. Po svoji smrti je Paganini svoje gosli zapustil svojemu rodnemu mestu Napoliju, kjer so še danes shranjene. še preden je pa te gosli kupil slavni Paganini. so baje imele za seboj že nešteto skrivnostnih tragedij. Med drugim so bile last nekega plemiča, ki se je zaljubil v ženo svojega gospo- Od kdaj imajo »stene ušesa« Ljudje često pravijo: »Nikar ne govori. danes imajo stene ušesa.« pri tem pa hočejo povedati, da je lahko v bližini skrit poslušalec, ki vleče na ušesa njegov pogovor. Morda še ne veste, -da ima tudi ta izrek svojo zgodovino in začetek. Ljudje so prvič trdili, da imajo .stene ušesa* v dobi Katarine Medičejske. ko je dala vzidati v Louvre neštete cevi, po katerih je potem poslušala, kaj so se njeni podaniki pogovarjali.’ Zaradi teh cevi je bilo usmrčenih nešteto ljudi. Posebno v prosluli šent-jernejski noči, ko so na njeno povelje njeni pristaši vprizorili strašen po-kolj med neprijatelji, se je ta priprava izkazala za posebno važno. Misli o glasbi Kjer konča govorica, se začne glasba. (Hoffmann) V gledališču Francozinja odpre oči. Nemka ušesa, Italijanka srce, Angležinja usta; Francozinja posluša glasbo zato, da pokaže svoja gola ramena, Nemka ’ za zabavo, Italijanka zaradi ljubezni, Angležinja da ne bi zastonj izdala denarja zanjo. (Noriac) Med strašnimi stvarmi je najstrašnejša glasba, kadar se je je treba učiti. (Hebell) Grazia, Milan r flTALIJANSKI NAPISAL M. AMATI meh Ijaj Pozno ponoči se je Enrico v pohmu naposled opogumil in se odločil. Ta trenutek se mu je vse zazdelo tako i1,. .. jasno, vsi dvomi so se razblinili v nič. Mislil si je: Marta ni-f"ar ni bila srečna z menoj. Če bi "■la srečna, bi bilo vse drugače. V temi Je Enrico čislo razločno videl pred seboj Martin obraz. Zmerom znova si je moral potrditi, da je njegova žena sicer elegantna, negovana •enska, ki ima zmerom neznansko veliko dela sama s seboj, da kljub temu tudi vzorno skrbi za svoj dom, vendar * it na obrazu pozna, da ni zado-Spomnil 6e je, kakšna je bila Pred poroko. Bila je vesela, razigrana, zmerom dobre volje. Zdaj je pa njen Obraz ko dan brez sonca,, njene ustnice nikdar ne spreleti še tako rahel smehljaj. Na dlani je torej, da s svojim možem ni zadovoljna. Enrico bi Pa tako rad imel zavest, da je njegova zena srečna in zavidanja vredna ob njegovi strani. Trenutek nato je videl pred seboj dfog ženski obraz. To je bil obraz Piegove tajnice Klare, razumne žen-®ke, čisto moškega značaja. Zanjo je vedel, da ga ima rada in bi zanj šla . konca sveta. »Nisem zaljubljen va-»Iri’* 9' P°iem v polsnu priznal. 'Klara je samo simbol .ženske, ki bi Au khko osrečila. Čudno, zakaj se oloveku zmerom toži za tem, česar še m našel.« . Po tej kratki izpovedi, ki jo je Enrico opravil samemu sebi, je bil še odločnejši ko prej: »Jutri,« je obljudil samemu sebi, »se bom z Marto resno pogovoril. Povedal ji bom, da m se rad ločil od nje, ker bo tako Midi ona srečnejša. Dovolj sem še mlad, da najdem novo srečo, Marta je P® sploh ustvarjena za ljubezen.« utrujen od dolgega premišljevanja je Enrico naposled zaspal. Ko je drugo jutro odprl oči, se je takoj spomnil svojega nočnega sklepa ■n hitro skočil iz postelje. Stopil je v kopalnico in se umil. Medtem je neprestano mislil samo na besede, ki P*1 'x> čez nekaj trenutkov govoril Marti in ki ga bodo za zmerom ločile od nje. Naposled je bil z umivanjem gotov, oblekel je še ju trn ji jopič in stopil nekoliko omahujočih korakov do Martine spalnice. Prijel je za kljuko in tiho odprl vrata. Na stolu pred zrcalom je se-mla.MarUv-njegova žena. Skozi okno 19 sijalo jutrnje sonce in obsevalo Ejene lase in njen obraz. Obraz je Hnela obrnjen proti zrcalu in Enrica *i opazila. V eni roki je držala rde-'lo za lica, s katerim yi je pravkar valilo nardečila lica. Maria se je “'bebljala, tako srečno smehljala, kakor da je najsrečnejša ženska na sve-o. Enrico je nerazumljivo strmel vanjo. Videl je, da se smehlja, prav !*ko, kakor se je znala smehljati takrat, ko še nista bila poročena in prve mn po njuni poroki. Videl je, da je Marta prav za prav 6rečna žena ob njegovi strani, da je torej sam kriv, ^ *>e v njegovi navzočnosti nikdar ne smehlja. Tisti trenutek, ko je tako •pedal svojo ženo, se je spomnil vseh ®y°iih majhnih in velikih pregreh. Mislil je na Klaro in jo primerjal s "V°lo ženo, potem pa priznal, da je morala Marta zaradi nje pač trpeti. ndovito so se menjavale misli v nje-"Eyi glavi. Druga je sledila drugi, "•aka bolj razumevajoča. Tisti trenutek ga je tudi Marta že “•gledala. Začudeno se je obrnila in •smehljajem na ustnicah dejala: »Ti M^Enrioo, kaj vendar delaš tako zgo- ^Gledal sem te,« je dejal Enrico in 'ml kakor petošolec. v>ta od začudenja kar ni mogla al’ b '■ evoi'm očem. Ali se godi čudo, ' kaj? Njen Enrico, ki se že več rae-tako rekoč ni niti zmenil zanjo, L. Prišel to jutro v njeno sobo in jo lvaj opazoval, ko se je lepotičila. j.Toda tudi v Enricovi glavi so bro-'e. čudne misli. Načrt, ki si ga je t '.ril8lil ponoči in ga je moril že več v "nov, je v enem 6amem trenutku, ioi£Uem 6amen' pogledu na smehlja-Cba ?S Marto« izginil. Vse stvari je fn' i v drugi luči. Sebe, svojo ženo ‘a tajnico Klaro. jj^raKa,« je dejal, ko da bi se zbu-j iz težkih sanj, »prišel sem, da bi z nekaj vprašal. Ali bi hotela danes bi r?,nol. odl>otovati na deželo, kjer ev "k čisto sama. Toliko časa že ni-8o bila čisto sama in toliko stvari *da-Iri01ava P°g°vo,'itb Pojdi, greva pl na zajtrk, potem pa pripravi vse mo rebno za majhno popotovanje.« titn^eV6da, Prav rada,« je z neprikri-cej čudenjem odgovorila Marta. Si-Seni dogovorjena s prijateljico Ele-0„’ vendar se ji bom telefonično ^iila in bom šla s telroj.« Eutoi!'00 in Marta sta bila tisti tre-Olio vsa zatopljena drug v drugega. Hjinlna,.Se je zdelo, da se vrača k Cv a ‘iuk.ezen, kakor spomladanska ki je prepozno [»kukala iz|>od hjnf.a- »Pojdi, in se obleci,« je pre-'a niolk Marta. Potem se je sineh- Nekaj kriminalnih primerov iz življenja artistov PRITISK NA GUMB Revolverski strel iz lože je bil sestavni del programa Skupina artistov je izvajala sijajne vratolomne atrakcije po najznamenitejših evropskih varietejih. V skupini je bilo tudi mlado dekle, ki so jo vsi poznali in klicali z imenom »lepa Li-jana«. Njena atrakcija je obstajala v tem, da je lepa Lijana visela na tra-pecu, njen partner bi jo moral pa v zraku ujeti. Pri neki predstavi je pa na lepem, v navzočnosti gledalcev, zletela skozi zrak, v nasprotni smeri kakor bi morala. Neki gospod, ki je sedel v loži, je ustrelil na artistko. Zdelo se je, da lepa Lijana pada. Takrat so pa gledalci v svitu žarometa videli, da visi na drugem trapecu. ki je bil dotlej v mraku. To točko je javnost vselej nagradila z burnim aplavzom. Med nekim gostovanjem v Parizu se je vse odigravalo po določenem načrtu. Iz lože je odjeknil strel, gledalci so od strahu poskakali s svojih sedežev, ženske so zakričale in Lijana je zletela skozi zrak. Samo da je bil konec prizora to pot žal drugačen. Reflektor je Lijano iskal po zraku, a trapeč je bil prazen. Ko so prižgali luči, so jo videli ležati na tleh. Predstava je bila končana in gledalci so se začeli razhajati. Zdravnik je ugotovil, da si je Lijana zlomila hrbtenico in si poškodovala notranje organe. Njeni tovariši so stali okrog njenega trupla, hkrati pa spraševali: »Kako se je to moglo zgoditi?« Policijski uradnik, ki je uvedel preiskavo, je bil nekaj dni poprej pri enaki predstavi in je opazil, da je človek iz lože ustrelil šele takrat, ko je bil pomožni trapeč v mraku že spuščen. Javnost tega ni opazila, ker je opazovala samo Lijano. Covek, ki je bil najet zato, da je streha! iz lože, je torej napravil grobo napako. Moral bi namreč ustreliti potem, ko bi bil trapeč že spuščen. Strel naj bi bil samo znamenje, da je Lijana že ujela trapeč v mraku. V veliko presenečenje policijskega uradnika je pa človek, ki naj bi bil ustrelil, izjavil, da tisti večer sploh ni streljal. Silno se je prestrašil, ko je zaslišal strel in ko je Lijana poletela skozi zrak, preden so spustili drugi trapeč. Policija se je znašla pred zagonetko. Nihče ni mogel doumeti, čemu naj bi človek na tako krut način uničil življenje mlade artistke. Preiskava je bila tem težja, ker je bilo pri predstavi okrog 1200 ljudi, osumili bi pa lahko vsakega. Preiskava je slabo napredovala, ker je bilo dosti izmed gledalcev dežela-nov in so se takoj po predstavi odpeljali iz Pariza. Mnogi se pa na poziv policije niso hoteli odzvati. O kakšni mržnji med artisti ni bilo govora, ker je znano, da so ravno artisti najboljši tovariši. Kdaj pa kdaj se zgodi, da je kdo ljubosumen na drugega, nikoli pa ne mislijo na to. da bi koga zaradi tega spravili v smrtno nevarnost. Treba je bilo torej najti motive,, ki bi utegnili morilca privesti do takšnega dejanja. Ugotoviti, kdo naj bi imel interes ubiti mlado Lijano in zakaj. Policija je kajpak zaslišala vse cirkuško osebje z ravnateljem vred. Neka stara garderoberka, ki je sicer dosti govorila o umoru, je policiji pozabila povedati, da je v neki loži našla drobce stekla, ki jih je vrgla na smetišče. Neki elekrotehnik, ki je bil bolj priseben kakor garderoberka, je pa pri pregledovanju žarnic na cirkuškem šatoru, razpetem v obliki neba, opazil, da je ena izmed žarnic razbita. Vzel je razbito žarnico in jo nesel policiji. Morebiti bi ji utegnila služiti za sled za zločincem. ljajoča se od sreče zavrtela kot inlado dekle in odhitela iz sobe. Hitela je k telefonu, da bi se oprostila prijateljici, spotoma si je pa dopovedovala: »Zakaj se ne bi zgodil čudež, zakaj bi se Enrico znova ne zaljubil vame?« Ko je telefonirala Eleni, se je počutila mlada, lepa kakor že dolgo ne. Bila je spet polna življenja kakor žena, ki ve, da jo mož ljubi. »Danes ne morem priti k zajtrku,« je vsa razburjena hitela povedati Eleni, »ugani, kdo me je povabil na zajtrk.« Ko Elena ni mogla uganiti, se je Marta 6aino skrivnostno zasmejala v telefon in ga zaprla. Šele čez nekaj dni, ko se je Marta že vrnila s popotovanja z Enricom, je zaupno pripovedovala svoji prijateljici Eleni: »Veš, pravzaprav bi morale ženske [»svetiti nekoliko več skrbi svoji zunanjosti. Pred dobrim tednom sem opazila, da bi mi rdečilo, nanešeno na zunanji del lic, veliko bolj pristojalo, kakor rdečilo na sredi lic. Torej tako kakor 6em se rdečila doslej. Takšni dve rdeči lisici na licih napravita obraz smehljajoč, čeprav se človek čisto resno drži. In glej, dobro je včasih, če se ženska smehlja, čeprav ni srečna...« In res je bila razbita žarnica policiji prva sled. Strokovnjak je ugotovil, da je bila žarnica razbita s strelom, ki se je na žarnici odbil. Ugotovili so tudi, da je bil ta strel tisti, ki'je povzročil Lijanino smrt. Prav tako so tam ugotovili, odkod je bila ustreljena. To je bila loža št. 11. Torej, v tej loži je sedel zločinec. Kaj ga je vodilo, da je hotel na tako okruten način spraviti mlado artistko s sveta? čeprav ni bilo verjetno, da bi v loži našli kakšno sled za zločincem, ker je od dne umora preteklo že skoraj deset dni, so policisti vendar ložo preiskali. V sami loži niso ničesar našli, ko so pa pregledali malo predsobje, so v tapecirani klopi našli revolver. Bil je belgijskega porekla, kalibra 7.35. Ko se je policija pozanimala pri tem podjetju, je sled vodila v Severno Ameriko. Samokres je bil kupljen v neki prodajalni v Brooklynu, a brez toka. Kupec ni bil registriran. Tok je bil usnjen. Kupljen je bil v neki pariški prodajalni. In spet ni bil opremljen s sponko; lastnik jo je dal torej šele pozneje napraviti. Pri nadaljnji preiskavi so ugotovili, da je bila sponka vzorec. Izdelovatelj teh sponk je izjavil, da jo je napravil nekemu svojemu prijatelju z Danske, lastniku modnega salona. Ravnateljica salona se je res spomnila, da je takšno sponko odnesla neka bogata Američanka, in sicer z lepenke na mizi. To so pa opazili šele po njenem odhodu. A nihče se za to ni zmenil, ker je bila Američanka dobra odjemalka. Gospa Tompsonova, šestintridesetletna žena bogatega ameriškega industrije-., se je lepega jutra silno prestrašila, ko jo je že navsezgodaj zjutraj prebudilo močno zvonjenje na vrata hotelske sobe. Najprej je protestirala, kaj jo vznemirjajo, že naslednji trenutek se je pa strahovito prestrašila, ko je zagledala pred seboj dva moža, ki sta odločno zahtevala, naj se takoj obleče in gre z njima. Njen strah jo je izdal. V začetku je vse zanikala, nazadnje* je pa vse priznala. Bila je nekajkrat« pri cirkuški predstavi. Hotela je videti.« ali se bo lepa Lijana ustrašila, ko boj zaslišala pravi revolverski strel. Pri« zasliševanju je poudarila, da je odlič-J na strelka. ♦ In tako je razvajena Američanka,* naveličana kupljenih zabav, hotela na tako drzen način preizkusiti artistko in je s tem povzročila njeno smrt. * (Prihodnjič: Cirkuška opica — morilec.); Eskimke — najsrečnejše žene na svetu Pred nedavnim se je neka ameriška misijonarka vrnila s skrajnega severa, z dežele Eskimov. Ob svojem prihodu domov je časnikarjem podala izjavo o vtisih s svojega enoletnega potovanja in bivanja med Eskimi. Med drugim je izjavila, da so Eskimke najsrečnejše žene na svetu. Med Eskimi ne poznajo družinskih prepirov. Prav tako ne poznajo spletk in intrig, popolnoma nemogoče je pa. da bi mož dvignil roko na svojo ženo. Morda nobena ženska na svetu nima tako skromnega in omejenega življenja kakor ravno Eskimka. Zato lahko že po njenem življenju vidimo, da pohlep po bogastvu, ki je za nekatere ženske edini vir sreče, ne igra prav nobene vloge pri resnični sreči. Morda nobeni ženski na svetu ni treba tako trdo delati zase in za svoje družine, kakor ravno Eskimkam. To je trd boj za obstanek. boj z naravo. In vendar so Eskimi s svojim življenjem popolnoma zadovoljni in ne mislijo nikoli na to, da bi si poiskali boljše in udobnejše življenje. Prav tako kakor se mnogi narodi, bi se lahko tudi oni preselili v bolj rodovitne dežele. In res so jim tujci že pogosto ponujali udobnejše življenje v rodovit-njih krajih. Vendar se noben Eskim noče ločiti od svoje snežne in ledene grude, ker ja zanj samo tam prava sreča, kjer je vse tako naravno in ni nikjer nič izumetničenega. Za nakit in lepe obleke se Eskimke sploh ne zanimajo. Po tem in še po marsičem drugem se razlikujejo celo od običajev primitivnejših narodov, kakor na primer črnk. V deželi Eskimov vladajo sreča, mir in zadovoljstvo. Do njih sploh še ni segel val daljne, krvave in dolgotrajne vojne. Prav tako so med Eskimi popolnoma neznane nekatere bolezni, kakor na primer tuberkuloza, rak. malarija, ozebline, revmatizem in druge. Otroci so močni in zdravi in nikoli ne bolehajo za infekcijskimi boleznimi, ki tako pustošijo med otroki civiliziranega sveta. Ameriška misijonarka pravi, da sta življenje in sreča Eskimov dovolj jasen dokaz, da tehnični in kulturni napredek niti najmanj nista osrečila kulturnih in civiliziranih narodov. Sreča je opateča Neki rimski trgovec je nedavno prišel v neko menjalnico dan pred žrebanjem državne razredne loterije. Izbral si je srečko s številko, ki se mu je pač zdela najbolj srečna. Ko je hotel plačati, je opazil, da je denar pozabil doma. Prosil je menjalca, naj mu srečko rezervira. Ko se je čez nekaj ur vrnil, mu je menjalec sporočil, da je med tem časom žal srečko kupila neka dama. Ponudil mu je drugo srečko. A že naslednji dan se je pokazala da vse srečke niso srečne. Kajti dama je na prvotno njegovo srečko zadela milijon lir, trgovec pa niti vloge ni dobil nazaj. Kje je pokopana egipčanska kraljica Kleopatra? O lepi egipčanski kraljici Kleopatri še danes krožijo legende in nesmrtne pripovedke. Vemo, da je živela od leta 66. do 30. pred Kr., da je bila ljubica Julija Cezarja in se je leta 30. pr. Kr. usmrtila s kačjim pikom, ko je uvidela, da je padla v roke Rimljanom. Po smrti lepe Egipčanke so pa začele krožiti o njej najrazličnejše resnične in izmišljene pripovedke. Vlekle so se sto in tisočletja dolgo in zapletle jelo velikega Korzičana Napoleona. Legenda pripoveduje, da se je Napoleon 1798., ko je zmagal pri piramidah v Egiptu, zanimal tudi za nesmrtne piramide in mumije, in jih nekaj vzel tudi s seboj. Med temi mumijami je bila baje tudi mumija najlepše egipčanske kraljice. Legenda je nastala iz navadne šale nekega Napoleonovega generala. Peljal se je v vlaku, kjer so bile shranjene mumije, proti Parizu. Ko se je pa potem v Parizu hotel v družbi pošaliti in se proslaviti, je dejal, da je noč prebil z najlepšo egipčansko kraljico, torej s Kleopatro. Seveda danes ne morejo ugotoviti, ali se je general res samo šalil, ali je pa imel za svoje govoričenje kaj podlage. Se danes so v pariški narodni knjiž-: nici shranjene tri mumije, ki jih je leta 1798, Napoleon prenesel iz Egipta. Vendar do danes arheologi niso mogli dognati, ali je ena izmed treh mumij: res zemski ostanek egipčanske kralji-! ce, ki so ji pesniki in dramatiki po-! delili nesmrtno slavo. Doživljaj pozabljivega profesorja O pozabljivih profesorjih smo slišali! že toliko resničnih in izmišljenih, da! res ne vemo, ali imajo upravičen slo-! ves pozabljivcev ali ne. Nedvomno je; pa, da je bil znani nemški znanstve-l nik in profesor medicinske fakultete; v Bonnu dr. Harles (1773—1853) eden; največjih pozabljivcev. O njegovi raz-; tresenostl pripovedujejo vse mogoče! resnične zgodbice. Ena izmed njih je! tudi tale; J Dr. Harles je s poštnim vozom po-! toval iz Bonna v Koln, da bi se ude-! ležil velikega mednarodnega zdravni-! škega kongresa. Da bi med dolgotraj-! no in dolgočasno vožnjo kaj koristne-! ga počel, je vzel s seboj korekture svo-! je nove zdravniške knjige in je v vozu! med potjo korigiral. Nesrečnež je pa pozabil, da ni doma! v svoji sobi. Raztresen kakor je bil,! je vsak korigiran list vrgel skozi okno! voza na cesto, misleč, da ga je vrgel! na drugi konec pisalne mize. Pozneje so kmetje na vsako določe- j no razdaljo našli počečkan list, ne ve-; doč, kaj na njem piše. kajti zanje je; bila doktorjeva pisava podobna hiero-; glifom. ; Nenavadni poroki Pred nedavnim se je mlad nemški; letalec poročil z dekletom, ki mu je že; dve leti dvoril in ki je prav tako le-; talka. Ker sta oba ljubitelja sinjih vi-; šav in se v zraku tako dobro znajdeta, sta pač sklenila, da se bosta v zraku tudi poročila. Tako sta vzela duhov-! nika in priči s seboj v letalo in se po-! ročila v višini 3000 metrov. Ko se je pa vesela družba spustila! na tla, je mladoporočenca čakalo ne-! prijetno presenečenje. Izvedela sta! namreč, da je poroka, sklenjena v zra-ku, po nemških predpisih neveljavna,! ker ne morejo natanko ugotoviti, kje! se je poroka izvršila. Tako mlademu! paru ni preostalo drugega, kakor da se je znova podal k poroki. Podobna nenavadna poroka je bila; pred kratkim na Poljskem v bližini; Krakova. Ženil se je dreser lovskih; psov. Za kraj poroke si je izbral skri-; to lovsko hišico globoko v gozdu. Na; poroko so prišli vsi njegovi tovariši s celimi tropi lovskih psov. Po poročnem obredu sta se mladoporočenca z vsem spremstvom skozi gozd odpravila v bližnji kraj. V elegantni restavraciji je bila gostija. Vsi navzočni lovski psi niso dobili na razkošni svatbi samo primernih deležev dobrot, temveč tu-: di vsak svoj stol za svatbeno miza fsakdo (Je , da je Aspirin sredstvo proti hripi in prehladu« Pri kupovanju treba paziti, da vsak, zavitek*ir^vsaka posa* meznait aBlet a,, obeleženi z ^Baver^jjevim križem,. Nikoli ne pozabite, da Aspirina bre* „Bayer"-jevega križafnil Oua zdi, da naša »milostljiva* kljub vsej časti, klanjanju^ ki ga je deležna od svojih uslužbencev, prav uslužbence stalno zmerja, in sicer največ brez potrebe in da so pri njej vsi, ki so zaposleni v njeni hiši, zabiti, neumtii, kmetski trapeži in podobno! Po mojem mnenju pač taki izrazi in tako ravnanje ž uslužbenci ni niti najmanj v skladu s fineso in mislim tudi, da uslužbenci take gospode ne morejo spoštovati v pravem pomenu besede, ker gresta čast in spoštovanje samo plemenitemu značaju, ne pa bogastvu. X. Y. Človek, ki je izkoristil gnečo Pred dnevi se je zgodil dogodek, ki je vsega obsojanja vreden. Kakor vsak dan, tudi ta dan ni izostal naval pred neko veliko pekarno. Vsakdo je danes željan dobiti vsaj košček kruha, da si ohrani še tisto bore življenja, ki mu je še ostalo od teh razburkanih dni. Stopila sem v vrsto, čim bolj se je bližala ura, ob kateri navadno pek odpira svojo prodajalno, tem večja je postajala zunaj gneča. »O hvala Bogu, odpira! Da bi vsaj imel dosti kruha,« se oglasi ženica pred menoj. Revica pa niti slutila ni, da se ji je prav takrat bližal trenutek obupa in zadrege. »O, joj, kje je moj denar?« je obupno zaječala. Ljudje so se molče spogledali, vsakdo je videl v drugem tatu. Med gnečo je zavladal molk. Tišino je pa pretrgal mož, ki je bil že precej star in ji je ponudil denar. »O, hvala gospod, stokrat vam hvala, Bog vam povrni,« se je vsa presrečna zahvaljevala revna ženica dobremu gospodu. Čeprav pravijo, da je srčna kultura med našim narodom že izumrla, mislim, da še zmerom živi. Navzoča Dogodek s trga Pred kratkim je bila moja mati priča temule dogodku: V precej gosti vrsti prodajalk je stala neka kmetica z gosjo pod pazduho. Nekdo je pristopil k njej in vprašal za ceno. Tri sto din se je glasil prešeren odgovor. Med prisotnimi je završalo, toda pristopil je gospod, vrgel kmetici tri stotake in gos zadovoljno odnesel... Toda povejte, koga bi v tem primeru prijavili? G- G. in prevremo. ‘Porova juha: Por dobro sesekljamo, zelene liste pa skuhamo v vodi. Na Ženska in obleka Vrtna lekarna Delo, ki ga opravljamo na vrtu, ni odvisno samo od sajenja in setve, ampak tudi od tega, kako opravljamo svoje delo. Na vrtu nam ne zrase samo tisto, kar smo posejali in posadili, J temveč samo tisto, kar so nam naši} sovražniki pustili. In kdo so ti sovraž-2 niki? I če hodimo po vrtu, vidimo tu in J tam kakšno luknjo, ki si jo je naredila poljska miš. drugje naletimo na polža, na bolhača; voluhar nam objeda korenine, škodljiva goba se naseli; med gredicami, nenasitljivi hrošči nam; pogosto objedo zelje, tako da od nje-; ga ostanejo samo še štor in rebrca li-; stov. Vsi ti škodljivci povzročijo na \ vrtu in prav tako tudi po njivah ve-! ]iko škode, časih še celo tako veliko,! da je bera, ki jo jeseni pobiramo, < prav boma. j Vendar imamo pa hvala Bogu tudi < precej pripomočkov, da se otresemo« teh škodljivcev. Vsi, prav tako tudi J tisti, ki imajo morda samo eno ali; dve gredici, se moramo pridno boriti! proti tej golazni. Razni kemični pri-! pomočki, ki jih kupimo v drogerijah,! nam bodo zmerom pomagali in stali; ob strani. Poleg preparatov pa pomaga; tudi, če pridno pobiramo hroščeve li-; činke, gosenice metuljev, ki tako rade; grizejo zelje, cvetačo, ohrovt in drugo! zelenjavo. Za luknje, ki jih skopljejo! miši in voluharji, pa je dobro domače; sredstvo petrolej, v katerega namoči-; mo staro krpo in jo potem vtaknemo; v luknjo. Smrad, ki ga povzroči petro-: lej, bo pregnal nevarnega škodljivca.: V drogeriji dobimo poleg raznih pre-: paratov še stekleničke, škatlice in po-: dobno. Zato moramo poskrbeti, da jih' imamo shranjene na suhem prostoru in pod ključem, da jih nihče nepoklicani ne dobi v roke, predvsem ne otroci, ker so po navadi takšna sredstva bolj ali manj strupena. Iz teh stekleničk in drugih pripomočkov si lahko uredimo, prav tako kakor za nas same, domačo lekarno, tudi neke vrste vrtno lekarno. V lekarni bomo imeli spravljeno vse tisto, kar ne sme nihče razen nas samih dobiti v roke. Iz desk ali pa iz kakšnega zaboja naredimo majhno omarico. Vanjo pritrdimo police, ki jih prevlečemo s čistim papirjem. Omarica bo veliko bolj prijazna tudi za oko, če jo pobarvamo s kakšno lepo barvo. Pozabiti pa ne smemo tega, kar je najvažnejše, omarici moramo pritrditi ključavnico, da jo lahko zaklepamo. Na police razporedimo vse stekleničke, škatlice, na katere pa ne smemo pozabiti prilepiti listke z napisom vsebine, če tega ne storimo, se nam lahko zgodi, da pozabimo kaj imamo spravljenega, in ko stvar potrebujemo, ne vemo, kaj naj vzamemo v roke. Omarico naredimo rajši malo večjo in pri strani tudi predal za ročno briz-galnico. Pozabiti pa ne smemo tudi na ročno lekarno. V lepo čisto škatlo si pripravimo nekaj obveze, škarje,; gazo, jodovo tinkturo, leukoplast, da bomo, če se v vrtu poškodujemo, po-: škodbo takoj obvezali in očistili zemlje.: Marsikomu je takšna lekarna pomagala in preprečila zastrupitev. V zem-; Iji je toliko nevarnih in škodljivih klic, ki škodujejo tudi že pri zelo; majhni ranici. Vrtno lekarno, ki si jo moramo urediti zelo skrhno, spravimo, če imamo na vrtu uto, kar vanjo. Tu je prav za prav njeno mesto, prav tako kakor imamo v njej spravljeno vrtno orodje. če se bomo a našo vrtno lekarno anali prav pomagati in uporabljati prava sredstva proti škodljivcem, bomo na našem vrtu pridelali veliko več zelenjave in cvetlic, kakor pa tisti, ki bodo mirne duše gledali, kako jim gosenice, polži in druge živali objedajo nežne rastlinice. V vrtno lekarno lahko spravimo tudi vse pripomočke, ki jih potrebujemo za gojitev dreves v sadovnjakih. Polt g brizgalnice si pripravimo prostor tudi za vse drugo važnejše orodje, ki mora biti dobro shranjeno. To so različni noži za cepljenje, obrezovanje, žage in podobno. V vsakem vrtu, pa naj sl bo še tako majhen, naj odsJej naprej ne manjka domača vrtna lekarna, pa naj bo še tako majhna. Tudi ona nam je veren tovariš v gojenju in pridelovanju zelenjave, cvetlic im sadja. Z. F. Vsi poznamo žensko, ki vpiav z genialno iznajdljivostjo izbere zase tiste stvari, ki se ji najmanj podajo. Ne da bi ji mogli pomagati, jo moramo vsako leto gledati, kako hodi v kar se da nemogočih oblekah. Vselej, kadar se prične nov letni čas, in se porodi v prijateljih rahlo upanje, da bo naposled le prišla do boljše uvidevnosti, se zmagovito vrne s kakšno novo strahovitostjo. Po naravi lepo začrtane obrvi si je s pinceto oskubila v dve tenki črti in čez lepo oblikovano čelo si češe lase, ki ji obraz groteskno krajšajo. Posebno rada nosi ozke obleke, čeprav se zde zaradi tega njeni boki vse bolj široki, kakor bi smeli hiti; vratni izrez, ki ni okrašen vsaj z dvema ovratnikoma, verižico, naborkom in zaponko, se ji zdi boren; prav tako se ogorčeno brani klobuka, ki je okrašen samo z grosgraina-stim trakom. Bog jo varuj in nas, kadar zagleda nove klobuke! Če te morda naprosi za prijaznost, da bi ji svetovala in če zmotno upaš, da se bo ravnala po tvojih nasvetih, si se pošteno uštela. Kakor hitro ji obrneš hrbet, že steče v prvo trgovino, kjer je razprodaja in tam ji prodajalka ,iskreno' zagotavlja, da se dvojni ovratnik izvrstno poda k njeni pričeski, verižica k zaponki, itd. Večno je nezadovoljna, imeti hoče vse, kar vidi, in je skratka brezupen primer. * Pravijo, da je več zanesljivih načinov, da ugotoviš, ali je ženska sto odstotno ženska ali ne. Tudi pri meni je nekdo poskusil z eno teh metod: v neki večji družbi je stopil k meni neki gospocl in mi dejal: »Prosim, oglejte si malo svoje nohte!« Pogledala sem jih. Potem mi je potisnil v roke škatlico z vžigalicami in prosil: »Prižgite si eno.« Storila sem. In nenadno je vprašal: »Kdo je tisti lepo oblečeni gospod za vami?« Nevsiljivo sem obrnila glavo. »V redu,« mi je dejal moj sobesednik, »stoodstotna, pristna ženska ste!« Pojasnilo je preprosto: Poskus št. 1: moški bi iztegnil prste in pogledal nohte na roki od zgoraj navzdol; nasprotno pa prava ženska upogne dlan in pogleda nohte od spodaj navzgor. Poskus št. 2: moški prižge vžigalico zmerom od spodaj navzgor, ženska pa narobe od zgoraj navzdol; 3. poskus: moški se čislo brez zadrege obrne in vpraša, če le mogoče: »Kje?« Zenska se pa drzne šele po kratkem obotavljanju obrniti in se kradoma ozreti v naznačeno smer. Vse značilnejši kakor ti zamotani preizkusi za dognanje pristne ženskosti, se mi pa zdi vzklik: »Nimam česa obleči!« Katera ženska lahko v resnici zatrdi, da ni nikoli še izrekla tega znanega in hkrati zloglasnega stavka? • Če izpustimo tiste, ki je njih garderoba tako dobro založena, da so \,oborožene' za sleherno priložnost — nalašč jih ne maramo imenovati srečne — se gotovo še sleherna spominja trenutka, ko je obupana sedela pred omaro, iskala, izbirala in ničesar primernega našla. Vsaka pristna •ženska je torej že izustila ta, v šaljivih listih tolikokrat ovekovečeni ;vzklik. * > Če se hočeš dobro napraviti, še ne ‘pomeni, da moraš imeti dosti denarija ali pa vsaj ne toliko, kakor se na 'splošno misli. Problem dobre obleke •je vse bolj vprašanje okusa, predvsem pa spoznavanja samega sebe. To vsekako priučljivo nadarjenost, da tudi s skromnimi sredstvi storiš iz sebe najboljše, bi najrajši imenovala ,občutek za obleko'. K ,občutku za obleko' spada predvsem poštenost do samega sebe in poznavanje svojih dobrih in slabih strani. Poštena želja, da se vidiš, kakor si in ne da bi se videla, kakršno si želiš. Pozitivni občutek za obleko ti pripomore do preprostih, toda ličnih delovnih oblek. Negativni občutek za obleko nam pa pripomore do nakupa poceni kičastega okrasja, ponarejenih biserov, do nošnje vezene svilene bluze k ilanelastemu krilu in podobnim grehom. Občutek za obleko nas posebno opozarja na izbiro čevljev, neti našo izbirčnost pri izbiri perila in nam pomaga hraniti denar za nakup res dobre, temne obleke. Isti talent nam pomaga, da preštudiramo novo modo in jo prilagodimo naši zunanjosti in našemu načinu življenja. Tako na primer se mi zdi... Če dekle, ki osem ur presedi za pisalnim strojem, sanja o nagubanem krilu, in si ga naposled tudi kupi, preživi ves svoj prosti čas ob deski za likanje in naposled spozna, da ni imela dovolj izostrenega ,občutka za obleko'. Modo imamo zato, da jo izkoriščamo, ne pa da se ji suženjsko vdi-njamo! • Napačen ponos je, misliti, da je obleka nevažna in da je ukvarjanje z njo nepotrebno, dokler je naša notranjost plemenita in dobra. Ne pozabimo vendar: naša zunanjost na prav nevsiljiv, toda zanesljiv način odkriva našo notranjost in je živ izraz tistega, kar smo v resnici. Pomislimo, koliko je ljudi, ki nikoli ne utegnejo srečati naš skriti, v ozadje potisnjeni Jaz'. Kaj jim drugega kaže, kakor da sodijo o nas po naši zunanjosti? In zato sta tudi obleka in način, kako jo nosimo, tako važna. Pečat naše osebnosti je, z njo učinkujemo na svet okrog nas. Ali bi bilo sicer mogoče, da preprost, športen sveater, oblečen o pravi priložnosti, lahko učinkuje zapeljiveje in privlačneje kakor najbolj očarljiva in draga večerna obleka? Zato si želim, da bi si ženske same svečano obljubile: v bodočnosti bom poskušala, da se bom oblačila ustrezajoče svoji osebnosti. Nikoli več ne bom česa oblekla samo zato, ker je moderno ali ker sem poceni kupila na razprodaji. Potrudila se bom, da bom svojim bližnjim, ki pač ne slutijo moje notranje vrednosti, pokazala kar najbolj harmonično in ljubko zunanjost. S. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? četrtek: Paradižnikova juha, korenj-ček v omaki, krompir v kosih. Zvečer: Zelnate krpice, solata. Petek: Grahova juha, pečena češpljeva kaša. Zvečer: Ponarejena polenovka, solata. Sobota: Goveja juha z vlivanci, ko-lerabice, pečen krompirček, solata. Zvečer: Govedina od kosila v solati, kava. Nedelja: Zelenjavna juha, mesni štrukelj1, solata, češnjev kolač. Zvečer: Goveji zrezki s papriko2. Ponedeljek: Pruska juha3, špinačni zrezki, solata. Zvečer: Ajdovi žganci, mleko. Torek: Krompirjeva juha, sirovi štruklji. Zvečer: Rižota z grahom, solata. Sreda: Porova juha4, zabeljeni makaroni, solata, kompot. Zvečer: Fižol z radičem v solati, kava. Pojasnila: ‘Mesni štrukelj: Iz moke, koščka masti in vode naredimo vlečno testo. Testo zvaljamo in ga nadevamo z nadevom, ga zvijemo in spečemo. Nadev pripravimo takole: Sesekljane mesne ostanke prepražimo z na drobno zrezano čebulo in zelenim petršiljem, osolimo in opopramo in po okusu odišavimo z majaronom. Mesni štrukelj lahko tudi skuhamo in ga lahko damo tudi kot prilogo k dušenemu zelju ali solati na mizo. “Goveji zrezki s papriko: Mehko govedino, najboljša je bržola, zrežemo na rezine. Na masti prepražimo drobno zrezano čebulo, na katero vržemo potolčene in osoljene zrezke. Zrezke potresemo s sladko papriko, zalijemo z nekaj zajemalkami juhe, pokrijemo in dušimo do mehkega. Potem zrezke vzamemo ven, pridenemo soku žlico moke, in ko postane rjava, lahko po možnosti damo za vsak zrezek žlico kisle smetane. Smetano lahko dobimo, če jo posnamemo iz kislega mleka, ki si ga pripravljamo za večerjo. Ko omaka prevre, jo potem prelijemo čez zrezke. •Pruska juha: 15 dek graha in 5 dek ješprenčka kuhamo vsakega zase. Nato razbelimo žlico slanine ali masti, eno žlico moke in pridenemo žlico zelenega sesekljanega peteršilja. Vse skupaj zalijemo z juho, pretlačimo grah. osolimo in pridenemo kuhan ješprenček in prevremo. Poletna dvodelna oblekca iz izredno posrečene črnobelo progaste svile. Ozke in široke počez tekoče proge so tako spretno izrabljene, da si apartnejše oblekce za poletje misliti ne morete. Preprosta, a izredno učinkovita bela oblekca iz platna ali svile. Edini okras so srčasto pojiti živobarvni žepki, ki oblekco tako pozive. Na spodnji manjši sliki vidite, kako je ukrojeno sedelce, ki da oblekci od zadaj elegantno noto. ustnici, zmočite dotično mesto in pritisnite nanj nekaj sode bikarbone. Poskušajte večkrat, to zdravilo je zanesljivo. .Ocvirek' boste tako že v kali zadušili, tako da ne boste imeli z njim nobenih sitnosti več. Pozor pri kremah! Kreme, ki jih uporabljate za svojo polt, morda kakšnemu drugemu z drugačno poltjo ne bi koristile, zato nikoli ne priporočajte nobenih lepotnih pripomočkov, če se hočete izogniti zameri. Pazite, da vam krema ne pride v oči, pogosto je za oci škodljiva ali pa vsaj peče. Kreme^in lepotilne vode, ki je v njih tudi kafra, so zelo škodljive za nohte. Naredijo jih neodporne, tako da se ja-mejo krhati in lomiti. Lišaj Lišaj je po navadi znamenje, da nekatere žleze pravilno ne delujejo. Če hočete ozdraviti polt lišaja, morate zlo izkoreniniti pri korenini in se posvetovati z zdravnikom Če imate samo majhen lišaj, ga lahko zdravite s slano vodo. V pol litra vode stopite 4 grame soli in si lišaj večkrat otrite s to tekočino. Kmalu bo brez sledu izginil. NAMOČITE ARNIKO! Zdravilni cvet arnike prav gotovo vsaka gospodinja pozna. Da pa le ne bi katera izmed vas pozabila nanjOi vas hočemo spomniti in vam osvežiti postopek, kako se iz nje pripravi zdravilna pijača ali zdravilno razkuževalno sredstvo za rane. Rumen, grenko dišeč cvet arnike lahko kupite na trgu. če ga pa dobr® poznate, ga lahko tudi sami naberet* na sončnatem travniku, kamor ste T nedeljo napravili izlet. Rumene cvete odtrgajte od stebelca, jih nekoliko P0' sušite, potem pa potrgajte z njih cvetne listke in prašnike. Pri tem posl'1 pazite na črne žuželke, ki se skrivaj® v cvetu in jih prav lahko prezrete. Ko ste si natrgali že cel kup te*1 lističev in prašnikov, jih namočite * poljubni količini alkohola, steklenic* dobro zaprite in zdravilno razkužil« za rane je gotovo. Ze po nekaj dn«B bo alkohol porumenel, znak,'da se j* navzel amikinega adravilnega soka. “ tem alkoholom lahko namažete vs»*j* rano, ker se bo hitro zacelila in *** arnikin alkohol ne bo požgal nežnf kožne stanice, kakor to napravi J0*" Iz arnike lahko napravite tudi zdr*' vilno pijačo, ki pomaga pri slabosti J" sploh pri bolečinah v želodcu. Obtrg*" ne cvetne lističe in prašnike namočit* v slivovko, pri omenjenih bolečinah J® pa popijte pol Šilca. Cenjenim damam priporoča se za nakup najnovejših poletnih in jesenskih klobukov Salon /Truda* LJUBLJANA, Aleksandrova c. 5 masti zarumenimo malo sladkorja in sesekljan por. Nato potresemo z moko, jo prepražimo, zalijemo z vodo in prevremo. Pol ure preden denemo jed na mizo, pridenemo 15 dek na kocke zrezanega krompirja in pretlačene porove liste in vse skupaj do mehkega skuhamo. Juho po okusu izboljšamo s paradižnikom in s kisom. Drobne skrivnosti za nego lepote Deževnica V mestu skoraj nimate priložnosti, da bi nabirale deževnico, če nimate vrta. Vendar je to lepotilo tako poceni in tako izvrstno, da postavite ob prvem dežju na balkon skledico, ki naj se vanjo nateka deževnica. Za vašo polt bo prav prijetno in spodbudno, če jo boste sem in tja umili z deževnico Preizkušnja utrujenosti Navdušeni ste za telovadbo, telovadite dosti in ste prepričani, da zmorete še več. Tudi utrujeni se ne zdite, in vendar je pa mogoče, da ste že na robu utrujenosti, ki ne bo posebno blagodejna za vašo lepoto in za vaše zdravje. Preizkusite se takole: iztegnite roke in hkrati pojte. Če se bodo pri tem jeli prsti tresti, ali vam bo glas zatrepetal, takoj izključite iz telovadbe za nekaj časa vse težje vaje. Ne križajte nog! Prekrižanje nog je sicer včasih koketno — vsaj nekatere tako mislijo — vendar pa zelo nezdravo za krvni obtok. Če držite noge stalno prekrižane, utegne to pripomoči do krčnih žil. Najboljši način, da si sprostite noge je, da jih vzporedno držeč nekoliko iztegnete, kar je tudi na pogled lepo. Izbrišite gubice! Okrog oči se posebno ženskam, ki duševno delajo, nabero drobne pokončne gubice. Izbrišete jih lahko tako. da jih vsak dan masirate s konci prstov. Masaža — če jo lahko tako imenujemo — obstoji v rahlih udarcih s konci prstov po gubicah. Ti udarci morajo biti kratki, od spodaj navzgor in dobro merjeni, da ne raztegnete kože in ne poslabšate gubic. Prsti in polt ne smejo biti namazani s kremo, sicer udarci zdrče in masaža ne doseže svojega namena. Zatekli gležaji Če imate po dolgem izletu poleti zatekle, nabuhle gležnje, si jih ovijte z obvezo, namočeno v zelo vroči vodi. Povijte nogo še s suho krpo, da ohranite vročino dalj časa, potem se pa zleknite za dve uri in oteklina vam bo zanesljivo splahnela. Zdravilo proti .ocvirkom' .Ocvirki' na ustnicah so posebno pri nekaterih ljudeh silno nadležni in se le težko dado pregnati. Kakor hitro začutite značilno srbenje na NEGUJTE NOGE S poletno vročino se začno navadno težave z nogami. Pa ne samo z bolnimi nogami, temveč celo z zdravimi. S čevlji je dandanašnji križ. Če imate shojene, se v njih slabo počutite, v majhnih vas pa noge pečejo. Torej kaj storiti? čevljev ne morete .ozdraviti', torej je treba poskrbeti, da noge ne bodo tako občutljive. Ljudje navadno začno za noge skrbeti in se zanje malo bolj zanimati, ko jih same z bolečinami opozore nase. Takrat je pa seveda prepozno. Koliko manj kislih obrazov bi videli, ce bi za noge poskrbeli in jih skrbno negovali že poprej, predno bi nas s silnimi bolečinami opozorile nase! Pomislite, kako bi bilo, če bi bil kateri koli del našega telesa neprestano tako utesnjen med skoraj ne-Produšne stene, kakor so noge, in hkrati tako trdo delal. In poleg tega se v neznosni vročini, ko se noge pojijo. Zato je bolj ko vse drugo potrebno, da pustite noge dihati. Mia dim dekletom in otrokom je lahko. Kratko in malo tekajo okrog bosi ali Pa v obutvi, ki je tako skoraj ne mo-remo imenovati, ker je popolnoma izrezana in ima v njej noga več ko dovolj zraka. Težje je za starejšo damo, ki ne more na cesto brez noga yic> v izrezanih opankah. Ni pa re-ceno, da njena noga ne potrebuje zraka, še dosti bolj! Zato je priporočljivo, da nogam to zračno kopel Privoščite zjutraj, ko vstanete. Kratko in malo nič se ne obujte in hodite P? sobah in med pospravljanjem bosi) dokler vsega ne opravite. Šele nazadnje, če morate iz hiše, si umijte noge v mlačni vodi in se obujte. No-8a bo tako sproščena in spočita! Seveda je pa posebno za starejše dame nevarno, če bi hodile po mrzlem linoleju ali celo mrzlem tlaku. PLETEN VZOREC ZA BLUZE Gotovo ste že slišale ali pa kje či-tale, da poleti ne nosimo volnenih oblek, pač pa krila in svetle bluz«. Obleke se hitro zamažejo, izgube barvo ali jih pa tako prepotimo, da jih skoraj ne moremo več obleči. Tudi prati jih ne moremo pogosto. Ce pa obleka ni čista, tudi lepa ni. Prav zato so pralne bluze za poletje zelo hvaležne, ker jih lahko pogosto menjamo. Ker se pa na vsako blago ne moremo zanesti, ali je pralno ali ne, je priporočljivo, če si sami spletete bluzo iz bombaža. Bombažasta bluza je pralna; kolikor večkrat jo operete, toliko lepša bo. Da pa ne boste imele preveč skrbi z izbiranjem, vzorca, vam prinašamo spet nov vzorček za pleteno bluzo. V tem vzorcu, ki vam ga prinašamo za bluzo, lahko pletete tudi zavese. Plesti morate s tankim kvačkancem in z debelimi pletilkami. Pletite jih v podolžnih oddelkih in jih potem lepo skupaj sešijte. * = desna petlja. O = ovoj. 0=1. petljo predenemo. Podplete- ZA VSAKO NEKAJ Neki skandinavski zdravnik je raziskal vzroke več tisoč ločenih zakonov in prišel do zanimive ugotovitve. Skoro v vseh primerih je bil začetnik vsega zla strupen jezik. Zmerom so bile samo grde besede vzrok, da sta se zakonca sprla, da je med Urejuje A. Premfalk Problem st. 123 Sestavil M. J. Adabašev (šah v S.S.S.R. 1936.) Mat v 2 potezah Problem st. 124 Sestavil J. Belšan (Interess. Blatt 1937.) tem primeru je bolje, da si naba-1 njima nastala vrzel in naposled so-v‘te ali sami naredite primerno zrač- vraštvo, ki je pripeljalo do ločitve. no obutev za hojo po stanovanju in tfaj Vam to-rej zaupamo, da je v za-okrog hiše. I konu bolj ko kje drugje molčečnost Otrokom je v tem pogledu dosti la- zelo velikega pomena. Kadar imate že- In če imate vrt, niti za trenutek na jeziku grdo besedo, ki bi jo radi ne pomišljajte in pustite svoje otro- zabrusili svojemu zakonskemu drugu ke tekati po njem bose. Pri tem se v obraz, pohitite rajši po kozarec bodo dosti bolje utrdili, kakor če bi I vode, popijte jo nekaj požirkov, če se jih pošiljali na počitnice na še tako najhujša jeza med tem še ni ohladila, oster zrak Nekateri starši imajo gle- \jo pa nalijte še polna usta. Ko boste de tega pomislek, češ, otrok se lahko hoteli izreči psovko, si ne boste upa-ureže ali se mu kaj drugega pripeti. H odpreti ust, polnih vode. Videz, ki To je res, a to so navadno nezgode, 0“ boste pn tem imeli, bo precej ki otroka samo izuče, če ga pa hitro smešen in bo prav gotovo se tako sr-in pravilno obvežete in izperete, ne | djtega zakonskega d^japosMjmeh. mo naslednjo petljo desno in poteg nemo predeto petljo čez podpleteno. q = 2 desni petlji podpletemo hkrati desno. ^ = 1. petljo predenemo. 2 nasled- Luksuzne rastline spadajo samo v razkošne sobe, poljske cvetlice v skromne vaze, cvetoče vejice v steklene krogle, drobne cvetlice v majhne vaze, velik šopek v veliko vazo. Kdor ima malo vaz, naj izbere takšne, ki so skromnih barv ali pa lončene. * Cvetlice v vaz^h lahko na več načinov ohraniš sveže. V vazo s svežimi cvetlicami pridaj vejico ciprese. Vodo, kjer imaš sveže cvetlice, nekoliko osoli. Vrzi v vazo piramidon ali pa staro bakreno kronco. Zakonski mir bo s tem rešen, prihranili si boste jezo in slabo voljo in obvarovali ljubezen, ki jo prepiri najbolj rahljajo. bo prav nič hudega. Sicer so pa otroci sami tako radi bosi, da najbrž ne boste imeli prej miru, preden ne bo-rte dovolili svojemu Janezku ali Marjanci, da sta lahko bosa. Le na asfalt in na beton ni pripo- ( _ ročljivo puščati bose otroke. Tam je vodi, zelo okusna pijača, ki je zdra-nevarno, da dobe ploske noge ali kaj va in osvežujoča, vam rabarbare ne Podobnega. Sicer pa povsod: bosi, bo- I priporočamo za »špinačo«. Tako pri' fii» bosi. Vsi zdravniki to priporočajo. I pravi jena rabarbara postane zaradi n,,.. ..... svoje kisline nezdrava in marsikomu letita m kurJ.aJ0^ef Pa+ P?‘ povzroči motnje v želodcu in čre-!!tl' ko jih na nogi dobite se hitreje . K? sicer, še posebno «prijetno» očit- I Proti njim se borimo z večernimi I kopelmi. Zelo priporočljiva je tale Naspol porabljene citrone nikar ne kopel, ki omehča in omili bolečine zametujte! Položite jo raj si v bhzi- Vftših otiščancev: 180 g natrijevega no mila ker vam bo pri umivanju Perborata, 60 g borove kisline, 200 g I rok izredno dobrodošla. Madeži, ** Čeprav je rabarbara, zrezana v jih z navadnim milom sploh ne morete spraviti z rok, bodo s citrono-vim sokom takoj obledeli in izginili. * V zakonu je prevelika popustljivost prav tako neumestna in nevar- ^atrona. Za eno kopel denite 10—20 g * mešanice med vodo. Komur se posebno noge potijo, naj Pomaga s tako imenovano «kislo» KoPeljo. Zmešajte na primer 100 g galuna in 5 g kolinske vode. Raztopi- ________ r— dodajte mrzli vodi. Najprej si no-1 na kakor trma. Mož, ki se zaveda; omehčajte v topli vodi, potlej I da njegova žena ne popusti, kadar ^aknite noge v »kislo« mrzlo kopel. I gre za upravičeno stvar, jo bo vse Vsako jutro, preden se obujete, si drugače cenil, kakor če bo svojo trd-“led prsti napudrajte s posebnim no prepričanje menjavala m se po-Praškorn za noge. Poprej si jih pa | polnoma prepustila njegovemu vod-j^rite in zmasirajte s kakšno kre- St^ Poletni negi nog spada tudi od- . .ranitev nadležnih kocin po nogah, 'so pogosto kar goste. V sili si po-/j^ajte s plovcem; z njim se narah-.i odrgnite. Opozarjamo pa, da po llprno nnrHppi "Nikakor na stvu. OKRASI SVOJ DOM Vendar ne preveč. Sam Bog ve, zakaj po navadi sli-»e . nežna koža pordeči. Nikakor pa I ke po stenah vise zvečina previsoko. briti! Kocine potem še močneje Nikar ne prelepljaj sten s fotogra j^f^njajo. Kdaj pa kdaj lahko upo- fijami, ki kažejo tvojo malenkost ob !?ate tudi vodik, ki kocine pobeli I vseh mogočih priložnostih, v Jl« s tem napravi skoraj nevidne, m0gočih oblekah in pozah. ^°ščenju nohtov na nogah z rde- I če bi imel rad dobro sliko, in če loščem rajši molčimo. Negovani I imaš na razpolago samo slab origi-ftti na nogah brez nogavic so pa | nal, si rajši kupi dober tisk. -P°. sebi razumljiva stvar. S postnimi kopelmi in pogostnim nati-- 11 jem nohtov in okolice boste do- segli gotovo zaželen uspeh. Da se ,ranim° ploskih nog, izrabimo sle-priložnost in gimnastiko nog. T®o>te po prstih, dvigajte noge v ^ Eu» najbolje je pa še, če hodite stopnicah in se na vsaki stopnici izr Srstih Pozibljete. S tem dosežete edno prožnost svojih nog. ^aše noge torej, ki pogosto tako sj ^ačehovsko ravnamo z njimi, za-“2lJo kar najlepšo nego in kar naj-^..Pozornosti. šele potem bomo ob-ftio* njibovo zdravo moč in po njih dilj ee^e?a telesa, ko bomo lahko ho-Ure in ure po naporni!? poteh, a no8e in z njimi celo telo bo še v°ijno in prožno ter pripravna drzne podvige. B. Samo botanik ima pravico rekati ,kakteje*. Kaktusi potrebujejo svetlobe, zra ka in ne prenesejo centralne kurjave. Monogrami — cntel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši Matek &HtiUcš LJUBLJANA. Frančiškanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del KRZNO POLETNEM SPANJU Krzno ste čez poletje shranili. Oči stili ste ga in potresli z naftalinom nli kakšnim drugim praškom proti moljem. Morda pa tudi niste bili toliko skrbni ali pa niste utegnili. Vse-kako pa gotovo ne bo škodovalo, če boste krzno zdaj, ko so zunaj lepi dnevi, nesli na zrak, da se dodobra prezrači. Predvsem je treba osnažiti vse ma deže, ker so ravno madeži najboljša paša za molje. Utegne se namreč zgoditi, da jeseni ne boste utegnili pregledovati krzna, ker ga boste na hitro potrebovali. Torej: najprej krzno dobro stepite na svežem zraku. Po možnosti pa nekaj časa pustile viseti, najbolje dopoldne, a ne na soncu. Potem preglejte poškodbe. Zasijte razpoke, in sicer tako, da dlake popravljate z nožičem ali britvico. Šivajte kajpak z narobne strani. Posamezne oguljene dele morate kajpak tudi popraviti in izboljšati. Če imate še koščke krzna shranjenega, ga uporabite, sicer ga izrežite, če je le mogoče, na takšnem koncu, kjer se ne bo poznalo. Všijte ga na oguljen del, in sicer z dlakami isti smeri. nji hkrati desno podpletemo in potegnemo predeto petljo čez desno. 2., 4., 6. vrsto pletemo same leve. M. N. Če so oguljeni deli bolj majhni in ozki, si pomagajte tako, da jih pobarvate z barvo, kakršne so dlake To napravite s finim čopičem, in sicer a k o, da se dlake ne zlepijo. Tudi krznena podloga iz blaga mora bili očiščena. Če podloga ni hudo zamaščena, poskusite z bencinom ali salmijakovo raztopino. Če ne bo šlo,j ali je že preveč umazano, podlogo od--parajte in jo operite. Kadar boste, utegnili, jo boste spet prišili nazaj. ; Znova potresite v žepe in druge; dele naftalina ali kakšnega drugega' praška proti moljem. Seveda morate: pa žepe, zapestja in sploh dele, ki so; povrh pošiti, obrniti in jih temeljito stepsti prahu. Tako pripravljeno krzno lahko spet vrnete v vrečko ali hermetično zaprto škatlo, ki ste jo na novo obložili časopisnim papirjem. Znova kajpak potresite z naftalinom. S krznom podložene rokavice, čepice itd. kajpak prav tako temeljito stepite in vsak predmet posebej zavijte v časopisui Mat v 3 potezah Propad neprozne pozicije Damski gambit 1933. Sultanbejev—Wery 1. d4, Sf6. 2. c4, e6. 3. Sc3, d5. ITa vrstni red potez, ki ga črni često uporablja, omogoča z Lb4 prehod v Nim-cevičevo indijsko, in če beli igra 3. Sf3, pa z b6 v damsko-indijsko obrambo.! 4. Lff5, Le7. 5. Sf3, Sbd7. 6. e3, 0—0, 7. Tel, c6. 8. a3, dc4 [s tem beli pridobi tempo; če je že beli čakal z raz-.vojem Ld3. naj bi si tudi črni privoščil papir. 6e kakšen kos krzna tudi P°-j pripravljalno potezo; Te8 je posebno leti potrebujete, morate takoj spet do-J primerno, igrajo še h6 9. Lh4, Se4 itd. dati novega naftalina, preden ga da-jali agl ste nazaj v škatlo ali vrečko. | 9.‘LXc4, Sd5. 10. Se4!, LXg5. 11. SeX Tako shranjeno krzno nam jeseni jg5, Te8. IKer beli vseeno izsili slabitev ne bo pripravilo neprijetnega preše-|rohade. bi bilo umestneje takoj na- nečenja, temveč kvečjemu veselje nadlpoditi konja s h6 — mogoče se je nato svidenjem. To je pa tudi potrebno, |t>ai 12. h4!? —, seveda bi mu povzročil ker nam bo morda to zimo bolj kakorJrazvoj Lc8 še mnogo skrbi; to je rav-kdaj prej krzno dobro došlo in se|no slaba stran črnega sistema, ki tudi bomo razveselili vsakega dobro oh ra-J v središču razvija premalo delavnosti.! 12. Dc2, Sf8. 13. Ld3, h6. [ Mogoče je bilo g6 v taktičnem pogledu zvitejše; beli napad s h4 bi bil seveda vseeno zelo nevaren, toda združen z večjim rizikom, ker bi bil teže preračunljiv.! 14. Lh7 +!, SXh7. 15. DXh7 + , Kf8. 16. SXf7! [Ni vdrla samo dama, marveč se še obzidje podira: KXf7.17. Se5+, Kf8. 18. Dh8 + , Ke7. 19. DXg7 f, Kd6. 20. Sc4 mat.! Da5+. 17. b4, DXa3. 18. 0—0, KXf7. Dva vsiljivca v hiši sta le preveč; če črni ni hotel počakati, da beli s njenega kosa, ker ga bomo lahko uporabili v najrazličnejše namene. ZASTONJ »Ali lf.hko hitro nekam telefoni-; ram?« vpraša gospodična Marjanca in; potem telefonira vsaj petnajstim znan-; cem. Na drugem koncu mesta stanuje,-toda vseeno najde pot do mene. V človeških možganih je pa tako urejeno, da ostane v glavi od petnajstih telefonskih razgovorov samo tretjina, to- ; 3305 utrdi položaj, je preostalo le Se Ljubka oblekca za vrt, peščino, spre hode, izlete itd., skratka oblekca za vsestransko uporabo. Spodnji del je živorožast. Zivotek ima naramnice in je spredaj ukrojen v nekakšen nedrček, zadaj ima pa prost hrbet za sončenje. Povrh oblečete kratek žaket in oblekca je spet »spodobna«. rej, sta bili ostali dve tretjini čisto; odveč. Gospodična Marjanca je bila silno ogorčena, ko sem ji pred kratkim zaj šalo predložil račun za souporabo mo-< jega telefona. Gospodična Marjanca je' bila tako razburjena, da me je prosila! za cigareto, da bi si pomirila živce.; Potem, ko si je gospodična Marjanca; pomirila živce, me je prosila še za; neko knjigo. Do danes je še ni vrnila.; Marjanca je ostala pri večerji. Mar-; janca je bila tako rekoč izstradana.; Naslajal sem se, ko sem jo videl, kako se je spravila nad fižol in solato, čeprav sem prepričan, da ima doma kaj boljšega za pod zob. Med večerjo si je gospodična Marjanca že toliko pomirila živce in si opomogla, da me je vprašala, ali lahko še nekam telefonira. Nikakor ne maram metati očitkov na takšne Marjance, ki so dandanašnji precej mnogoštevilne. Telefonirajo zastonj, kadijo zastonj, dado si podariti knjigo, udeleže se meni nič tebi nič večerje... ... toda če pišejo pismo in potrebujejo znamko in jim jo ponudiš, ti takoj polože na mizo dva dinarja in so silno užaljene, če denar zavrneš. In prav zaradi teh znamk se čudim Sf6, nakar bi bilo točnejše 19. Dg6 s S3e5 ali SXh6, ne pa 19. Dh8 + , Ke7! 20. DXg7, Tg8. 21. DXh6, KXf7. 22. Se5 + , Ke7 itd. 19. Se5+, Ke7. 20. DX^7, Kd8 [črni je pričel še malo upati, toda...! 21. TXc6! [zapečati usodo s konjskim mesom nasičenega črnega kralja!, Se7 [DXb4. 22 Tfcl, De7.23.Td6 + . DXd6.24. Sf7 + , Kd7. 25. SXd6 + , KXd6. 26. e4 itd.!, 22. Sf7 +, Kd7. 23. De5! KXc6. 24. Dc5+, Kd7. 25. Dd6 mat. črna pozicija se je zrušila, preden je zaživela. To pa vsled svoje okorelosti, nerazvitosti, da se sile niso mogle sprostiti v polno in povezano dejetvo-vanje. Hitra smrt Damski gambit Swinemiinde 1933 Engels —▼. Hennijr 1. d4, Sf6. 2. S(3, e6. 3. e4, d5. 4. L*5, ;u>4+ 5. Sc3, dc4 [Prišli smo do analne dunajske variante, ki še čaka maor-I sikaterega odkritja] 6. e4, b5(?) [vse Ikaže da je c5 precej boljše! 7. e5, M. Lh4, |[5 9. SX*5, Dd5? [Če se }• ; trni hotel še kaj dalje bori«, mu j* edino kazalo vzeti konja hg5 10. SXgS Sbd7 11. Df3, Tb81 1«. SXf7, Se4. 11. Dh5 [Spet zgodba o obupanem kralju!!; SXc3. 12. Sd8+. Beli je hitrejtt Znamke je torej treba plačevati? InXz izvršbo, pa se je črni vdal: Kd7. 13, ielefoniranje je zastonj! JDf7 + , Le7. 14. DXe7 mat. Odslej bom odpovedal telefon, ve- čerjal v gostilni in samo še znamke j ponujal... PLAČAJTE NAROČNINO! Rešitev problema št. 121. 1. Dg3 Dg7. 2. SXc2+. L ... b2. 2. Sg2 + 1. ... Dc3. 2. DXgl + Rešitev problema št. 122 1. LXc4 MATERINA SLIKA * IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. 22. nadaljevanje Upal je bil, da mu bo hči Mrs. Berryjeve povedala kaj novega o skrivališču njegove žene, pa je razočaran spoznal, da se je bil motil. Posebno obupan je bil zato, ker je spoznal, da ga je bila Viviana celo tedaj, ko ji je bil delal takšne krivice, ljubila. Kako ganljivo si je bila izmislila ta medaljonček! Združila je pokojnega z živim, dve bitji, ki ju je najbolj ljubila... svojega živega moža... in svojega mrtvega očeta... kljub sovraštvu, ki ga je bil zmerom kazal zanj. Da, plemenita Vivianina duša ni poznala razlike! Oba sta ji bila enako draga. Ljubljeni oče in ljubljeni mož! In vendar ji je prav on tolikokrat delal krivico! Da, kljub temu, da se je tako pogosto ponašal s svojim plemiškim naslovom, je bila njegova mala, ponosna ženica, vse plemenitejša in boljša od njega. Minilo je spet nekaj tednov. Naposled je Lewis dosegel, kar si je bil tolikanj želel. Po dolgem upiranju je naposled lord Blackenfield privolil, da se bo pokazal v javnosti s svojim sinom »Zelo bom smešen,« je tožil Har-ry, »pri nas na Angleškem ni takšna navada.« »Bežite no,« mu je prigovarjal detektiv; »Blackenfield lahko stori, kar se mu zahoče! V treh mesecih vas bodo vsi posnemali!« »Da, toda med tem časom, me bodo ljudje zasmehovali!« »Zagotavljam vam...« »No! No!* Ne razlagajte mi..., Lewis,« ga je prekinil Harry. »Razumem, potrebno je, da se pokažem v svetu z Mikijem, pa čeprav je to še tako nenavadno.« »Prav tako, da! Toda prav nič svojevrstno ni to in zato si prav lahko dovolite!« »če bi vsaj ne bilo teh zoprnih časopisov in fotografov, ki te zasledujejo na vsak korak!« »Obljubljam vam, da bodo diskretni.« »Oh, slaba šala! Reporterji, pa diskretni! Razbobnali me bodo na štiri strani sveta!« »Toda zaradi vzvišenega cilja morate žrtvovati vse!« »Da, to edino me spodbuja in tolaži,« je nekoliko mirneje povzel Harry. »Da. Upajmo, da ima lady Bla-ckenfieldova občutljiva ušesa, in da bo reagirala na prvo zvonenje.« »Upajmo...« Popoldne nato so malega Blacken. flelda še posebno skrbno oblekli. Izpod baržunastega jopiča je silila snežnobela svilena bluza s čipkastim ovratničkom, ki je tako ljubko obrobljala njegov drobni vra. tek.. Svetli kodri so se vili po temnomodrem baržunu, zagorele nožiče so tičale v belih dokolenkah In ološčenih šolničkih. Miss May, diplomirana vzgojiteljica se je odpeljala s svojim varovancem v živalski vrt, kjer se zbira ves mladi londonski svet. Mali Mihael še nikoli ni bil v živalskem vrtu in tudi ni bil vajen divjih živali. Množica ljudi ga je očitno vznemirjala, zato se je ves plašen stiskal k svoji vzgojiteljici, ne da bi posvečal svoji okolici posebno pažnjo. Tedaj je pa nenadno zagledal očeta, ki je z dolgimi koraki hitel proti njemu. Ves vesel je poskočil in mu hitel nasproti, kakor je bil vajen v sobi, kjer ga je vsako jutro pričakoval. Oče je dvignil sinka v zrak in ga poujčkal, potem pa spet postavil na tla in ga prijel, za malo orokavičeno roko. Kakor dva dobra tovariša sta koračila po živalskem vrtu in si ogledovala živali. Zdaj se mali Miki ni več bal žirafe in tigrov. Zvedavo je poslušal očetovo razlago in niti opazil ni, da ju je nekajkrat fotografiral ne. ki tujec z majhnim fotografskim aparatom, potem pa nevidno izginil v množici. Harry je bil prav zadovoljen z Lewisovo organizacijo. Bal se je, da bo vse preveč očitno, toda nihče niti opazil ni, da je bilo vse skupaj dogovorjeno. In tako sta oče in sin vse popoldne zadovoljno ko. račila po živalskem vrtu in si ogledovala zanimivosti. Kmalu so postali takšni skupni izleti za malega Mika posebna privlačnost. Oče ga je naslednje dni peljal v Ledeno palačo, v otroško gledališče, k lutkam, v moderne slaščičarne, kjer je mali lizal sladoled, sam pa izpil skodelico čaja. Sel je celo tako daleč, da se je z Miss May domenil, da je pripeljala malega v modna zabavišča, samo za trenutek, kjer je pozdravil svojega očko... ♦ Kmalu so se po modernih angleških revijah pojavile prve slike o .srečnem družinskem življenju lorda Blackenfielda'. Na njih si lahko videl, kako dober oče je mladi lord Blackenfield, saj jemlje s seboj otroka, kamor koli le utegne. Povsod sta skupaj: na umetnem drsališču, v slaščičarnah, v parku, v živalskem vrtu, povsod, kamor le moreš vzeti s seboj tako majhnega otroka. Te slike so bile spretno razporejene med slikami angleške aristokracije, fotografirane bodisi pri dirkah, bodisi na modnih prireditvah, na piknikih ali čajankah. To srečanje z javnostjo mlademu Blackenfieldu sicer ni bilo prijetno, toda odločil se je, da bo storil vse, kar je potrebno. In vedel je, da je potrebno, da je Viviana poučena o življenju svojega sina, če hoče, da se bo kdaj vrnila in ga hotela videti. Tako se je lord Blackenfield ravnal po nekakšnem programu. Vsak dan v tednu je ob isti uri zahajal z otrokom v ista zabavišča, samo da bi ju Viviana lahko videla. In vendar se je zdelo, da bo tudi to prizadevanje zaman. Ne Lewis ne Harry nista opazila, da bi imela s svojo novo taktiko kakšen uspeh. Zaman je Harry iskal z očmi v množici obraz nje, ki jo je bil tako lahkomiselno izgubil in ki si jo je zdaj tolikanj vroče želel nazaj. Zaman je detektiv opazoval ljudi, ki bi se utegnili zanimati za sinka njegovega klienta. Med njimi ni bilo nikogar, ki bi se zdel v kakršni koli zvezi s pogrešanko. Toda neko jutro je malček sam skoraj odgrnil tenčico s skrivnosti. Bilo je zjutraj, ko je prihajal na svoj vsakodnevni obisk k .papirnati mami'. Položil je cvetlice pod njeno sliko, potem pa vtaknil ročici v žep in razkoračeno stal pred portretom, nepremično zroč vanj. »še lepša je kakor ta,« je naposled zinil in pokazal na sliko, »moja prava mama je še lepša.« »Mama, ki ponoči prihaja k tebi?« ga je vprašal Harry, ki je zmerom budno pazil na vse sinove opazke. »Ne, ona druga!« »Katera druga?« »Prava.« Harry se je živo zganil. »Kaj praviš? Tvoja prava mama?« »Da.« »Kako pa vendar veš zanjo? Kje si jo videl?« »Tam doli.« »Kje ,tam doli1?« »Eh, tam doli!« Oče se je bal siliti v otroka, da ne bi zmedel toka njegovih misli, čutil je, da bi preživo vprašanje otroka zmedlo, da bi morda umolknil in nikoli ne povedal skrivnosti, ki so vsi tako hlepeli po njej. »Kdaj si videl pravo mamo, Miki?« je vpraševal dalje. »Prejle.« »Prejle? Reči hočeš včeraj?« »Da, včeraj.« »Pravo mamo si videl, res?« »Oh, da.« Harry je moral sesti v naslonjač, tako ga je pretresla otrokova izpoved. Potegnil si je sinka na kolena in ga jel potrpežljivo izpraševati dalje: »Poslušaj mali mož, govori raz ločno. Povej svojemu očku vse, kar veš. Ali si videl svojo mamo?« »Da.« »Svojo pravo mamo?« »Da, pravo, ne tisto iz papirja.« »Ne tisto, ki je na sliki?« »Ono drugo!« »Da, tisto, ki ima roke in noge, ki hodi, govori in se smeje. Tisto, V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA * Ne! Ne! ki objame svojega fantička? Ali te ,je objela?« Smehljaj je zamrl na otrokovih ustnicah: »Ne,« je dejal in zmajal z glavico. »Ni objela Mika.« »Oh! Torej je govorila s teboj?« »Ne.« »Kaj je pa storila?« »Smejala se je...« »Hm. Praviš, da se je smejala?« »Da... Miku.« »Ah!... Smejala se je?« »Da.« Otrokov mehki obrazek se je spet razjasnil. Mik je dvignil svoje nedolžne sinje oči proti portretu in skoraj pobožno zašepetal: »Moja mama!... Lepa je!« »Da, zelo lepa.« »In smehlja se... oh! To je sladko!« ' Harryju se je zdelo, kakor da ga železna roka oklepa okrog grla. Njegov sin je videl Viviano, kajti kdo drugi bi se znal tako sladko smehljati kakor ona? »Kdo ti je pa povedal, da je bila gospa, ki se ti je smejala, tvoja mati?« je vprašal otroka, komaj skrivajoč ganotje. »Mik sam je videl.« »Da... to se ti je samo zdelo tako... ker se je smehljala, ko te je pogledala,« ga je skušal speljati Harry na krivo pot. Otrok je pa užaljeno odkimal. »Ne,« je vzkliknil odločno. »Spoznal sem jo, ker je podobna sliki. Druge, ki se smejejo, niso podobne papirnati mami!« »Ne, res ne. Drugih gospa Miki ne pozna,« ga je potolažil oče. »Ona, to je nekaj drugega.« »Moja prava mama je!« »Ali si jo včeraj prvič videl?« »Da... in še prej... predvčerajšnjim.« Harry je skušal besedo za besedo iztrgati otroku resnico, vendar to ni bilo tako lahko. Mali se je že naveličal sedenja in izpraševanja: splezal je s kolen in se splazil pod pisalno mizo, kjer mu je bila posebno všeč velika krznena preproga. »Poslušaj Miki, če mi boš vse po vrsti povedal, ti bom kupil kakšno igračko,« ga je nagovarjal lord Blackenfield. »Mik bi rad igračko.« »Dobro! Skušaj se spomniti... Kje si videl mamo?« »Tam doli, povedal sem že.« »Poskušaj se spomniti! Kje je to ,tam doli'? Ali sem bil s teboj, ko se ti je mama nasmehnila?« »Da.« »Ali je bilo včeraj, ko si pil mleko v živalskem vrtu?« »Ne.« »Torej pri popoldanskem koncertu v parku?« »Ne.« »Morda tedaj, ko si bil z miss May?« »Ne... to je bilo tam doli... pri čaju!« »Oh, tako. Sedel sem pri tebi.. miss May je bila že odšla.« Skušal je biti kar moči natančen in dosleden, da bi spomnil otroka na sleherno podrobnost in naposled izvabil iz njega veliko skrivnost. »Da. In potem zadnjič tudi...« »Pri čaju? Zmerom pri čaju?« »Ne! Tedaj pri gospe s kolački ko je Tattie padla.« »Oh, na umetnem drsališču!« »Mik pa ni padel,« se je mali pobahal. »Ne, Mik stoji trdno na nogah. Zakaj ljubček moj, mi pa nisi po prej povedal o gospe, ki se ti je smejala? če bi mi jo bil pokazal, bi šel ponjo in skupaj bi šli domov.« »Mogoče pa ne bi hotela iti,« je podvomil mali. »Ah! In zakaj ne?« ga je presenečeno vprašal oče. »Zaradi drugih!« »Katerih drugih?« »Zaradi otrok.« »Otrok?« Harry je poskočil. O kakšnih otrocih neki malček govori? Ni si mogel predstavljati Viviane kot družinske matere druge, tuje družine. Najprej si je dejal, da se je bil otrok zmotil. Neka gospa ali še dekle se mu je zasmejala in mali mož je mislil, da je zagledal mater. Razočaranje je bilo grenko. Vendar je bilo otrokovo prepričanje, da se ne moti, tako trdno, da je Harry skoraj proti svoji volji pričenjal verjeti, da bi utegnila biti res Viviana z otroki. Zato je vpraševal dalje: »Ali si videl otroke z mamico?« »Da.« »Koliko? Ali velike pobiče, kakršen si ti? Ali tako majhne, kakor je mali Gate, ki ga vozijo še v vozičku?« UMO Kaj bi počel Mamica: O, le pomisli Ivanček. kaj bi počel, 6e bi jaz umrla! Ivanček: O, mamica, potem bi lahko počel kar bi hotel. Natančen račun — Teta, ali nisi včeraj rekla, da je kovač, ki ti je pri nas na tla padel, lahko moj? — Seveda sem rekla. — Potem mi daj pa Se devet dinarjev, ker je bil samo dinar.. Začetek je težak Teta na deželi Miciki, ki je prišla iz mesta na počitnice: — No Micka, bi se ti tudi rada kdaj naučila kravo pomolzti? — Rada, ampak krava je zame prevelika. Najprej bi poskusila pri teličku. Vzorno gospodinjstvo — Ali zapisuješ točno vse, kar izdaš v mesecu za gospodinjstvo? — Prvih štirinajst dni vse. — In drugih štirinajst dni? — Zapisujejo v trgovinah. Maščevalnost Mamica je Pepčka nabila, ker je bil le preveč neznosen. Pepček se pri-dere k stari materi, kjer pa to pot ne najde potuhe. — Je že prav. da te je, ko nisi bil priden, Mamica ima pravico, da otroka nabije! — Tako. in ti si njena mati?! — Seveda sem. — No. potem jo pa daj! Nauk brez uspeha — Pavelček. nikar tako požrešno ne jej hrušk. Veš, zadnjič sem slišala, da je imel neki fantek veliko hrušk, in ker Je tudi skoraj cele goltal, se je revček zadušil, preden jih je polovico pojedel. — In kdo je potem pojedel hruške, ki so ostale? Sreča — Otroci, saj niti ne veste, kako se vam dobro godi. Meni se v mladih letih ni tako godilo. Ce pomislim, da sem moral že kot otrok delati, kot študent stradati in prezebati... — Očka, potem je bila pa res sreča zate, da si prišel v našo hišo! m M Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč (udi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono as rdečimi srci P ospekte in vta potrebna navodila iošl|e Ctratis in z veseljem Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI JbO minut po prihodu edinega taksija. Mara Aurelio »Eno veliko punčko... enega v vozičku in še enega pobiča... ne velikega, manjšega kakor jaz.« Trije otroci, je pomislil. Samo tretji, najmanjši v vozičku, bi utegnil biti njen. Vendar mu je bila misel, da bi se posvetila Viviana tujim otrokom, ali celo sama še imela otroka z nekom drugim, tako strašna, da jo je odganjal kakor moro. »Zmotil si se, ljubi moj Mik. Gospa, ki si jo videl, ni bila tvoja prava mama.« Mik ni odgovoril. To pot se mu je posrečilo, iztrgati se iz krepkih očetovih rok in že je ležal zleknjen na preprogi pred pisalno mizo, uganjajoč na njej otročje noro-glavosti in prevračajoč kozolce. Medtem ko se je otrok neskrbno igral, je Harry ves zamišljen in nagubanega čela napeto premišljeval. Na lepem se je otrok ustavil. Zleknjen na preprogi, oprt na komolce, je dvignil svoj obražček proti sliki in vzkliknil: »Veš, očka, tista gospa... moja mama... ne sme biti mama drugih otrok! Mama se je nasmehnila samo zame. To je bilo za Mika, samo za Mika!« In mali poniglavček je poslednje besede izpregovoril tako zmagovito, da je Harryju ugaslo upanje spet vzplamenelo: Morda je pa le vse, kar je mali pripovedoval, bilo res. Upanje je dovoljeno vsakomur, dovoljeno še tako hudemu grešniku... In vendar so se dvigali dvomi v njegovi notranjosti. Njegov sinko s temnimi očmi, svetlimi kodri ih ljubkim obrazkom je bil tako ljubezniv, da ni čudno, če se mu ie kakšna mlada mati nasmehnila, ali mu pa celo poslala poljubček. Vendar ni hotel zavreči slehernega upanja, zato je stopil k telefonu in poklical Lewisa. Na drugi strani žice se je slavni detektiv takoj oglasil. Pazljivo je poslušal lordovo poročilo in si dal natančneje razložiti nekatere podrobnosti. Potem je pa brez Pre' hoda vprašal, ali lord Blackenfield morda pozna nekdanjega pribočnika na ameriškem poslaništvu sira Mollisona. »Samo na videz,« je odgovoril Harry. »Včasih se srečava v veslaškem klubu. Prijatelj lorda Cre-vena je... Mislim, da se samo mimogrede mudi v Londonu.« »Da, prav zanj gre. Morda ho prisostvoval polo tekmam v Sut-ton-Smithu. Skušajte ga obiskati, lord Blackenfieldc, prosim, meni osebno boste s tem storili velik0 uslugo.« In da ne bi bilo menda treba natančneje razlagati, kakšne baze bi bila ta usluga, je Lewis kratk° in malo položil slušalko na vilice' V neosebnem in skoraj preraz-košnem salonu stanovanja, ki 6a je bil sir Mollison za časa svojega bivanja najel v Londonu v hotel0 Savoy, je čakal Harry Blackenfield, zaskrbljenega in utrujenega obraza- Kaj naj pričakuje od tega obiska? Razočaranje ga čaka, razo«9' ranje, kakor jih je bil že toliko doživel. Zakaj se je bil spet dal zavesti Lewisovemu prigovarjanju? Oh, koliko so že šarili z njim, & presneti detektiv in njegovi pomagači! In skoraj vselej proti n j ego ’ volji, predvsem pa proti njegovfj mu okusu: izprehodi z malim kom, fotografije v ilustriranih r0j vij ah in časopisih, krajši in dalj® članki v svetovnih časopisih, vs te strašne stvari, ki jih pravi Anglež ljubosumno čuva zase kak° vsako zasebno zadevo. In zakaj je bil sploh prišel sem-kaj? Kar tako. Tista lepa gosp* ki je o njej govoril Miki, bi b|i prav lahko tudi plod domišljije. bo sploh kdaj izvedel, kdo je bda' In tisti trije otročiči, ki jih j® malček tako prostodušno in toc** opisal? Ti vsekako ne olajšujej iskanja. , i Zaradi teh otrok, da bi jih vid ' ali bolje, da bi izvedel, čigavi s ’ zato je čakal zdaj v tem strasa skem salonu, kjer ga je vse tezi ' od starinskega pohištva, Pa m. razkošnih, težkih zaves na °kn Dalje prihodnji 17. učna ura Osebni zaimek Z osebnimi zaimki smo se bežno seznanili pri spregatvi (gl. 4/17). To nam pa še zdaleč ne zadošča, da bi jih znali pravilno rabiti. Italijanski osebni zaimki so v enem bistvenem pogledu sorodni slovenskim: kakor v slovenščini imajo namreč dve obliki, naglašeno in ne-naglašeno. In kakor je ta posebnost slovenskega jezika kamen spotike za tujca, ki skuša prodreti v skrivnosti naše materinščine, tako se ob istem Poglavju italijanščine spotakne vsa- 7°, kdor v svojem materinskem je-2lku te posebnosti ne pozna. Spotaknili se pa bomo ob njem ^di mi Slovenci, če ne bomo tega Poglavja temeljito preštudirali. Razumeli ga bomo sicer dosti laže kakor n. pr. naši severni sosedje; znali Sa bomo pa le tedaj, če se ne bomo Preveč zanašali na omenjeno italijan-sko-slovensko sorodnost, t. j. če bomo snov tako dolgo obdelovali, dokler J® ne bomo res obvladali. Z drugimi besedami: brez učenja na pamet tod -ne bo šlo. Zakaj sorodnost je samo načelna; v podrobnostih pa hodita oba jezika, slovenščina in italijanščina, vsak svojo pot. Preden preidemo k stvari, naj tistim učencem, ki se jim je bila slovnica že odtujila in teoretsko ne vedo Več, kateri naši osebni zaimki so baglašeni in kateri nenaglašeni (če-Prav jih v praksi nedvomno prav dobro ločijo drugega od drugega) °boje predstavimo: 1- oseba ednine: 2. sklon, naglašen: mene, nenagla-sen me; 3. sklon, nagi.: meni, nenagl.: mi; sklon, nagi.: mene, nenagl.: me. Daljša oblika je torej naglašena, krajša pa nenaglašena. Zgledi: Mene se ni spomnil [ampak e. bel; meni je povedal [ne »jej]; ze mene se ne boj Tpač Pa za njega]. V vseh teh primerih je zaimek naglasen, ne glagol; odtod tudi označba (»naglašeni« osebni zaimki). Z nenaglašenimi osebnimi zaimki bi se gornji stavki glasili: Ni se me spomnil [t. j. pohabil me jel; povedal mi je It. j. ni mi zamolčal; ali pa: ni nri napisal]; ne boj se zame It. j. zaupaj v mojo neustrašnost]. V vseh teh primerih je glagol naglašen, zaimek pa ne; odtod tudi pznačba (»nenaglašeni« osebni zaimki). Podobno so tudi v ostalih osebah ednine, dvojine in množine nagla-sene oblike osebnih zaimkov daljše, btnaglašene ca krajše' tebe — te; tebi — ti; njega — ga: »Je — »jo — njim —' je; njemu mu; njej J«! jo: njima — jima; njih — jih; Kdor hoče prav rabiti slovenske sebne zaimke, mora torej: in* naglašene od nenaglašenih vedeti, kdaj smisel zahteva prve, kdaj druge; 2. vedeti, da besedni red pri ne-aglašenih zaimkih ni isti kakor pri naElašenih. Isto je v italijanščini. Pripomnili 1 'e, da Italijan ne pozna tako ostre eje med obojimi zaimki kakor Slo-enec jn Jja rajši rabi nenaglašene kakor naglašene; vselej pa “* naglašene, kadar hoče slovesno Poud zlast: ariti naglašenost zaimka, t. j. i v svečanih govorih. Danes si bomo ogledali samo skladi v °bojih osebnih zaimkov in si Pomnili nekaj zgledov; podrobnosti ..^abi teh zaimkov pridejo prihod- njič 65. na vrsto. Naglašeni osebni zaimki 1. oseba Ednina Množina i' '° jaz noi mi ■ di me mene di noi nas • o me meni a noi nam • We mene noi nas , 2. oseba ,u ti voi vi ■ di te tebe di voi vas | 0 le tebi o voi vam 1 *e tebe voi vas 3. oseba a) m o š k i 2 'ui Huj) on v ' ,,UI njega • f Jui njemu • 'Ui njega b) ženski • lej (lej) ona d' lei nje • o lei njej ,e> njo spol loro oni di loro njih a loro njim loro njih spol loro one di loro njih o loro njim loro nje (I s ^ Povratni zaimek a,°blika za oba spola in za obe števili) 1. — 2. di se (se) sebe 3- a se sebi 4. se sebe jo GsebIfi?Bl*)a 1. Sklanjatev naglašenih ®*°Ven L.Zaimkov v toliko lažja od e' ker ostane oblika 1. sklo- ZA SLOVENCE V BESEDI IM na neizpremenjena tudi v ostalih treh sklonih (v 2. in 3. sklonu seveda s predlogoma di odn. a). Izjemi sta samo io in tu, ki se v ostalih, sklonih izpremenita v me odn. te. Poleg teh štirih oblik si je torej treba zapomniti za vso sklanjatev obeh spolov in obeh števil (ednine in množine) samo še 5 oblik (lui on, lei ona, noi mi, voi vi, loro oni, one) in 1 obliko povratnega zaimka (se). (Za primerjavo: v sklanjatvi slovenskih naglašenih osebnih zaimkov in povratnega zaimka našteješ v Breznikovi slovnici vsega skupaj 57 različnih oblik.) Pripomba 2. Namesto lui (on) sta v rabi tudi obliki egli (samo v 1. sklonu) in esso (v vseh štirih sklonih); namesto lei obliki ella (samo v 1. sklonu) in essa (v vseh štirih sklonih); namesto loro obliki essi (za moški spol) in esse (za ženski spol), oboje v vseh štirih sklonih. Dobro je, če to veste, da ne boste zbegani, če boste srečali navedene oblike. Zato vam bomo sliko sklanjatve 3. osebe izpopolnili, hkrati pa z uporabo manjših črk naznačili, da je znanje izpopolnjene sklanjatve sicer koristno za razumevanje italijanščine, ne pa nujno potrebno za vašo lastno jezikovno rabo. a) moški spol EDNINA MNOŽINA 1. lui (epli, esso) loro (e*si) 2. di lui (di esso) di loro (diessi) 3. a lui (ad esso) a loro (ad essi) 4. lui (esso) loro (essi) b) ženski spol . 1. lei (ella, essa) loro (esse) 2. di lei (di essa) di loro (ili esse) 3. a lei (ad essa) a loro (ad esse) 4. lei (essa) loro tesse) Pripomba 3. Zaimki egli in ella (gl. pripombo 2.) ter loro se rabijo predvsem za osebe. Zaimka esso in essa (prip. 2.) veljata tako za živa bitja (razen ljudi) kakor za stvari in 4^ pojmovna imena. Posebno ostre meje pri rabi navedenih oblik torej ni. Pač pa se lui in lei rabita skoraj izključno samo za osebe in druga živa bitja, ne pa za mrtve stvari. Pripomba 4. Zaimek lei (ona) je še pred nekaj leti služil za vikanje; v tem primeru se je pisal z veliko začetnico: Lei. Fašizem je uvedel za vikanje v govoru in pisavi obliko voi (vi), ki je bila že poprej v rabi, a samo v trgovskem dopisovanju; enako vikata tudi Francoz (vous) in Slovenec. 66. II. Nenaglašeni osebni zaimki 1. oseba Ednina Množina 1. \io jaz] [noi mi] 2. 3. mi mi 4. mi me 1. Itu ti] 2. — 3. ti ti 4. ti te ci (či) nam ci nas 2. oseba [voi Vi] vi vam vi vas 3. oseba a) moški spol 1. [egJi on] 2. — 3. gli mu 4. Jo ga [essJ oni] loro jim Ji jih ‘ b) ženski [ella ona l 1. 2. — 3. le ji 4. Ja jo spol [esse one] loro jim Je jih Povratni zaimek (Ista oblika za oba spola in za obe števili) 1. — 2. — 3. si si 4. si se Pripomba 1. V 1. sklonu se nena-glašen zaimek navadno izpušča; zato smo ga v sklanjatvi dali v [oklepaji. Nenaglašene oblike za 2. sklon ni; če smisel stavka zahteva zaimek v 2. sklonu, moramo rabiti nagla š e n o obliko. Pripomba 2. Nenaglašeni osebni zaimki mi, si, ti. vi, lo, la se pred samoglasnikom smejo apostrofirati, ne pa morajo Zaimka ci in gli se apostrofirata pred i, zaimka le »n li se pa nikdar ne apostrofirata, da ne nastane zamenjava z Jo ali la. Zgledi Da boste laže razlikovali nenaglašene osebne zaimke od naglašenih, smo izbrali dva enostavna stavka, ki vam ju spodaj podajamo z obema oblikama osebnih zaimkov najprej v 3., nato pa v 4. sklonu. Priporočamo vam, da se spregatve teh stavkov naučite na pamet, a ne slepo in tjavdan, temveč smiselno; to se pravi, te stavke morate tako znati spregati, kakor zdrdrate brez učenja, nekako podzavestno, spregatev katerega koli slovenskega stavka. Le tako se vam bosta obe rabi osebnih zaimkov vtisnili v spomin. Pri tem si boste mimogrede zapomnili tudi besedni red in ugotovili, da je podoben kakor v slovenščini; podrobnejše o tem prihodnjič. 3. sklon V prvem stolpcu je osebni zaimek naglašen (Marija reče meni, tebi itd.), v drugem pa nenaglašen (Marija mi reče, ti reče itd.): Maria.,, ...dice a me ...mi dice ...dice a te ...ti dice ...dice a lui ...gli dire ...dice a lei ...le dice ...dice a se ...si dice ...dice a noi ...cj dice ...dice a voj ...Vi dice ...dice a loro (ai Iratelli) ...dice loro ...dice a loro (alle soreile) ...dice loro ...e Rosa dicono a se ...e Rosa si dicono Slovenski prevod (1. stolpec): Marija reče meni, tebi, njemu, njej, sebi, nam, vam, njim (bratom), njim (sestram); Marija in Roza rečeta sebi. — (2. stolpec:) Marija mi reče, ti reče, mu reče, ji reče, si reče, nam reče, vam reče, jim reče; Marija in Roza si rečeta. K izgovarjavi: Rosa, izg.: roza; dicono, izg.: dikono; a se, izg. assč. 4. sklon Spet je v prvem stolpcu osebni zaimek naglašen (Marija gleda mene, tebe itd.), v drugem pa nenaglašen (Marija me gleda, te gleda itd): Maria... ...guarda me ...mi guarda ...guarda te ...ti guarda ...guarda lui ...lo guarda ...guarda lei ...la guarda ...guarda sfe ...si guarda ...guarda noi ...ci guarda ...guarda voi ...vi guarda ...guarda loro (i Iratelli) ...II guarda ...guarda loro (le sorrlle) ...le auarda ...e Rosa guardano se ...e Rosa si guardano Slovenski prevod (1. stolpec): Marija gleda mene, tebe, njega, njo, sebe, nas, vas, njih (brate), nje (sestre); Marija in Roza gledata sebe. — (2. stolpec:) Marija me gleda, te gleda, ga gleda, jo gleda, se gleda, nas gleda, vas gleda, jih gleda; Marija in Roza se gledata. K izgovarjavi: guarda, izg.: g«arda; guardano, izg.: gllardano. Pozor! Če rečeš »li«, razume Italijan »jih«; če rečeš »lji« (gli), razume Italijan »mu«. Nov dokaz, kako važna je pravilna izgovarjava. * 67. V gornjih spregatvah ste opazili tudi štiri zglede o rabi povratnega zaimka (Maria dice a se — sl dice; Maria e Rosa dicono a si — si dicono; Maria guarda se — »j guarda; Maria e Rosa guardano se — si guardano). Naj navedemo še nekaj zgledov, da si znanje utrdite: a) Naglašen povratni zaimek Parla sempre di se govori zmerom o sebi. Pensa solamente a sfe misli samo na sebe, Amava suo liglio come se stesso ljubil je svojega sina kakor samega sebe. Pripomba. Ce hočemo naglašeni osebni in povratni zaimek še posebej poudariti, ga okrepimo, kakor kaže zadnji zgled z besedo stesso sam (za ženski spol stessa, množina moški spol stessi, ženski spol stesse) ali pa z besedo medesimo, -a, -i, -e (me-dezimo, -a, -i, -e; sam). N. pr.: Ho parlato a lui siesso ali pa ...a Jui medesimo (a lei stessa ali pa ...a lei medesima, itd.) govoril sem z njim samim (z njo samo, itd ). b) Nenaglašen povratni zaimek Ella si desidera un cappello želi si klobuk. Ouesie signore si vedono ogni mat-tina te gospe se vidijo vsako jutro. Egli si sbaglia moti se. Spregatev povratnega glagola 68. Pri učenju spregatve z nenaglašenimi osebnimi in povratnimi zaimki vam je utegnilo priti na um, da bi zdaj že mogli spregati tudi povratni glagol. Te spregatve se zdaj res lahko naučimo kar mimogrede, vsaj v sedanjiku: mi lavo umivam se ti lavi umivaš se si lava umiva se ci laviamo umivamo se vi lavate umivate se si lavano umivajo se. Za to učno uro naj bo slovnice dovolj. — ------------------- Jlinaua t... tiny.ua 11 lamoso commediograio Moliere aveva una iiglia, che sapeva soltanto ia sna lingua materna, il irancese. Un signore domando a Moliere; »Perche non tale studiare a Vostra iiglia nrssuna lingua straniera?« »Perche per una donna basta una sola lingua!« rispose larguto Moliere. Razlaga besed lamoso (famoso in famozo) slaven. commediograio (naglas na o!) m komediograf, pisec komedij. Moliere (moljer) Moličre (moljer). aveva je imel(a) (3. oseba ednine polpreteklega časa glagola avere), Iiglia (filja) f hči. sapeva je znal(a) (3. oseba ednine polpreteklega časa nepravilnega glagola sapere). soltanto samo. suo (su-o) njegov, svoj; sua (su-a) njegova, svoja. materno materin, materinski. Irancese francoski; il I. francoščina. domando (domando) je vprašal (3. oseba ednine enostavnega preteklega časa glagola domandare). perche (perke) zakaj; ker. studiare učiti se,- lare studiare dobesedno: storiti učiti se, t. j. dati [koga] učiti se. vostro vaš; vostra vaša. straniero tuj, tujezemski. bastare zadostovati. solo sam. rispose (rispose in rjspoze) je odgovoril (3. oseba ednin.e enostavnega preteklega časa nepravilnega glagola rispondere). arguto duhovit, ostroumen. Dežele in narodi (Gl. 16. učno uro) Ungheria (ungeri-a) f,- ungherese Danimarca t Danska; danese Norvegia (norvedža) f; norvegeše Svezia (zvecja f Švedska; svedese (zvedese in zvedeze) Finlandia f; iinno Polonia f; polacco Croazia (Kroacja) f; croato Romania (...i-a) in Rumenia (rume-nja) f; romeno in rumeno Albania (...i-a) f; albanese Grecia (greča) f; greco Turchia (turki-a) f; turco Egitto (edžitto) m; egiziano (edžic-jano) Bulgaria (...i-a) f; bulgaro. 18. učna ura Slovnica Nedovršni pretekli čas Limperletto 69. Jezik -slehernega naroda pozna tri temeljne čase: sedanjega, preteklega in prihodnjega. Tako je tudi v italijanščini. Italijanski sedanji čas (il presente) ima samo eno, že znano nam obliko. Italijanski prihodnji čas (il luturo) ima dve obliki: enostavni ali nedovršni prihodnjik (il luturo semplice, sempliče) — z njim smo se seznanili v 15. učni uri — in dovršni ali pred-prihodnji čas (il luturo anteriore). Italijanski pretekli čas (il passato) ima pet oblik: polpretekli ali nedovršni pretekli čas (1‘imperletto), enostavni pretekli čas (pertetto ali passato remoto), sestavljeni pretekli čas (passato prossimo) in dva predpretekla časa: trapassato prossimo (ali t. imperletto) in trapassato remoto (ali t. perletto). 70. Kot najlažjega med preteklimi časi si bomo danes ogledali 1'imper-letto. 1. spregatev Ednina Množina 1. parl-a-vo parJ-a-vamo 2. pari- a-vi parJ-arVate 3. pari- a-va parl-A-v ano 2. spregatev 1. tem-e-vo /em-e-vamo 2. tem-e-v i nogled nam je razširil in pogubil vidno obzorje. Tam kjer prej ni ji:?,.življenja, nam ga je odkril, V Enoja je odkril na tisoče življenj, rjjjtfhna, v tisočinke milimetra sega-i-*5* rastlinska bitja — bakterije — varala razkriti svojo strupeno za-Niso našli »črva« pri naj-ir^jJivejšem iskanju z mikroskopom. Jr'.1}, so vedno le bakterije. Te male o^Juuoe so krive vsega in no6ijo rfBOvornost za vse. črva-živalice ni, te Pa naziv kot besedni spome-l^starega pojmovanja o vzroku bo- Bakterlje so povsefa. Na trnih vrtnic, sanici šivanke, na zemlji in v zra-hj Pri ubodu, pri urezu, pri oddrg- dotio Padejo bakterije skozi poško- v kožo, ki je tudi posuta z njimi. podkožje. v notranjost telesa. Všeč hrai- toPlcta- vlažnost ln obilje v boWVU’ Množe se in se razraščajo ■tedni?°‘ 0reanizem ne trpi tega za-, 'uaistva mirnodušno. Vsak se brani, PriJ^a-Paden! V krvi ima za obrambo Wr, iVne Čuvarje zdravja. Bela ,esca so t* čuvarji. Male sta-ba>f^2c' eza^° v rano in ekušaio tu "erijam onemogočiti vsako akcijo. Naše zdravje ČRV, KI NI ŽIVALCA Bolezen, ki lahko postane smrfnonevarna Napadalci se branijo s tem, da ugo-nabljajo nasprotnika. Vsakdo se brani na svoj način: eden zastruplja, drugi požira. Kjer je borba, postaja vroče — rana je topla; kjer se pokaže nad-močnost, je potreben priliv rezervnih moči ožilje se razširi, množina natap-ljajoce krvi se poveča — rana pordeči; živci zaradi razkrojenih sno- vi postanejo občutljivejši in čutijo ce- lo utripanje žilic — rana je boleča in v njej kljuje »črv«. Branilni sistem je v organizmu tako ustvarjen, kakor pravilni sistem današnjega vojskovanja na zemlji. Rana je vdorno mesto sovražnika v sovražnem ozemlju, Tu se vnamejo prve borbe. Ako je sovražnik bakterije močnejši, prodre globlje v organizem. Izpod kože prodira vse globlje in globlje preko kosti, mišičevja in kit. Prst vse bolj zateka, vse bolj boli. Sovražnik je lahko toliko močan, da se mu noben branik ne more več zoperstaviti in iz prsta se razsuje v dlan, iz dlani po podlehti navzgor. Lokalna borba z začetkom na prstu je postala borba za obstoj roke in za obstoj celega organizma. Sepsa, bakterijsko okuže-nje krvi, se je razvila. Znak tega je vročica. Naravne odporne sile telesa odločajo tu o biti ali ne biti, o življenju in smrti. Na poljubnem mestu od prsta navzgor do pazduhe se mora ustaviti zmagoslavna pot bakterij. Odvisno je to od uspešne obrambe poedinih hranilnih sistemov. Na prstu se obda bojišče z vezivno celično lupino, ki ne dopusti bakterijam poti navzven, pro-pušča pa bela krvna telesca navznoter. Ti v nadmočnem številu pokončajo vsiljivce, in raziope *se bojišče s svojimi sokovi. Gnoj, ki priteče iz prsta ni nič drugega kakor neštevilno belih krvnih telesc, živih in mrtvih, z odmrlim tkivom bojišča, ki je zapustilo sled v luknji v prstu. Gnoj je rezultat borbe in njen proizvod. Koliko ljudi se zbode ali si poškoduje roke z okuženimi rečmi, pa vendar ne dobi vsak črva. V medicini na črv yA/'ta4 c/v/ -obnoMrM Crts -poo/k o z. m cry /Poitni ir>v h črvov kratko razložimo to dejstvo takole: Jakost okuženja je povsem očitno odvisna od množine vnešenih bakterij, od njih strupenosti in v obratnem razmerju od obrambne moči organizma. Cim več bakterij, čim strupenejše so in čim slabejša je odporna moč organizma, tem prostejša je pot kužnim klicam po roki navzgor. Sepsa je žalostni konec takšne neznatne ranice, potem ko je vsa roka postala z bakterijami in gnojem prepojena (fleg-mona). Pri majhnem številu klic in slabi strupenosti z močno^ tkivno in telesno odpornostjo rana le malo pordeči, malenkostno zateče in vdorno mesto je v kratkem očiščeno bakterij in rana zaceljena. Zdravljenje bolezni je toliko staro, kolikor je staro človeštvo. Vsako bolezen so zdravili od pamtiveka; prekrižanih rok niso gledali ljudje, kako jih zvijajo bolečine in kako ugaša njih življenje. Poskušali so ozdraviti bolnike z vsem. kar jih obdaja: z zrakom, soncem, z vodo, s prstjo, s kamni in s travami in z rožami. Po eksperimentih na samih sebi. plačani večkrat s smrtnimi žrtvami, so si prisvojili tak način zdravljenja, ki se jim je zdel najboljši. Pri črvu so se izkazali topli cbkladki in sredstva za pospešitev zorenja črva kot najboljša. Laneno seme v vrelem mleku, žemlja v vrelem mleku, čebulne lupine izpražene na žareči plošči itd, so priznani pripomočki za izganjanje črva. Kaj pravi modema znanstvena medicina k temu? To, kar je dolgotrajno izkustvo ljudi spoznalo kot dobro, medicinska znanost ni mogla zanikati. Razložila je smisel narodnega zdravljenja. Vsi gornji poetopki imajo za cilj eno: povečati v bolnem prstu toploto in s tem pomnožiti dotok krvi, ki dovaja novih svežih borcev za gigantsko borbo najmanjših armad na svetu. Kljub domačemu zdravljenju, je gnojno vnetje večkrat nevzdržno hitelo navzgor. Crv ni hotel »dozoreti«. Nastopila je sepsa in smrtne žrtve so pokazale, da omenjeno zdravljenje ne zadovolji povsod. Bakterije vnesene z iglo, trnom, trsko in podobnim v prst — so v teh primerih izredno močne in številne. Hitreje se množe in razširjajo kot zmore organizem mobilizirati svojo armado belih vojščakov. To spoznanje je v moderni medicini privedlo do novega načina zdravljenja črvov. Prst je tesno povit v kožo. Koža obda notranjo vsebino prsta kot ste-klo napolnjeno steklenico, če doteče od spodaj v napolnjeno steklenico še kaj, preteče to zgoraj iz grliča. V prstu je podobno. V vnetem žarišču se ožilje razširi, medcelične tekočine je več. Notranji pritisk napne kožo, kolikor to dopušča njena raztegljivost. Kar je vsebine preko tega, mora »izteči« iz prsta navzgor v dlan. Nastanejo tokovi, ki nosijo s seboj kužne klice navzgor v zdravo tkivo. Vnetje se širi. Kirurški nož, ki odpre to vnetišče, vsmeri dosrčne. nevarne tkivne tokove S smrtonosnimi splavarji v prostejšo, zdravjenosno pot — na beli dan. Zdravnik ne čaka »zorenja«, ampak takoj omogoči izpraznjenje okužene vsebine, da je ne potisne notranji pritisk v dlan. Nikdar so ne more v samem početku z ranjenega in vnetega prsta razbrati, kakšno pot bo v nadaljnjem ubiral črv. Ali bo navaden črviček, ali se pa bo razvil do flegmone ali sepse. Zaradi te negotovosti ne čakajte zorenja črva. ne obkladajte ga s čebulo, mlekom in kruhom, ne izgubljajte dragocenega časa!! Pravočasno uporabljen zdravnikov nož je že marsikomu prihranil prst. roko, podleht ali celo življenje. Dr. Gajo. »Družinski tednih« je pred kratkim odprl za svoje bralce posebno zdravniško rubriko; nje namen Je, svetovati in pomagati našim čitateljem v vseh zdravniških vprašanjih. Na tem področju prinašamo strokovne članke in odgovarjali bomo na vprašanja iz tega področja, v kolikor je mogoče nanje pismeno odgovoriti. Prosimo za stvarnost, kratkost in jasnost! Dopise naslavljajte na »Družinski tednik« (Naše zdravje), Ljubljana, F ŠPORTNI TEDNIK Domače tekmovanje v nogometu se nadaljuje. - Iz italijanskega športnega življenja. - Dunajski Rapid sedel na nemški nogometni prestol Prva nedelja v polfinalu našega pokalnega tekmovanja je že takorekoč dala oba finalista. Belo-zeleni so odpravili Poljance 6:2 (2:1), šiškarji Slavijo še izdatneje 8:2 (2:2). Ve« ko verjetno je, da se bodo v finalu ogledali belo-zeleni s šiškarji. Obe tekmi sta se odločili šele v drugem delu igre. Marsovci so šli v borbo s tiho nado, da se jim bo nemara posrečil veliki udarec in da bodo Ljubljano izrinili. Ljudem s Poljan je treba priznati z vso lojalnostjo, da so resno pri delu, da se v veliki meri trudijo za napredek svojega kluba in nemalo v to svrho žrtvujejo. S te plati so vsem ostalim klubom lahko v dober vzgled. Treba pa je za dosego zastavljenega cilja — pa naj je cilj še tako visoko postavljen — predvsem ■dolgotrajnega in resnega napora; mo Stva se čez no« ne ustvarjajo in ne uveljavljajo. Te resnice naj si bodo v svesti predvsem številni prijatelji simpatičnega kluba s Poljan in nai se dobro izvežbajo v potrpežljivosti. Kar je danes še nedosegljivo, se utegne jutri uresničiti; pa ne bo več nelepih scen na igriščih — med igralci in tud' ne med gledalci. Proti Hermesu so se Slavijaši držad polovico igre. Proti pričakovanju so se prerili preko Grafike, šiška.jern pa še niso dorasli. V malem velja tudi za Slavijo, kar je bilo prej povedano za Marsa. Klub, ki se zadnja leta razmeroma dobro drži, se bo moral za trajno naseliti na neko igrišče, potem bo šlo lažje. * Drobiž nadaljuje svoje tekmovanje za točke. V par nedeljah bo teh borb konec; že zdaj se vidijo vsaj neke konture bodočega dokončnega stanja Tako so belo-zeleni že skoro sigurni prvega mesta v prvem razredu; z njim si bodo priborili naslov zveznega prvaka. Določeno je že tudi sigur no, da bodo Svobodaši prihodnje leto igrali v drugem razredu. Za prehod v prvi razred pa je odprta borba med Marsom, Mladiko in Grafiko. Borba se bo nemara odločila med Mladiko in Marsom. To nedeljo niso odigrali tekme Korotan—Mladika, zato se je poljanski drobiž nemoteno povzpei na prvo mesto. Po nedeljskih rezultatih: Ljubljana—Slavija 3:1, Hermes—Jadran 4:2, Mars—Grafika 6:2 in po ko rekturi Svoboda—Jadran 0:3 p. f. (mesto 0:0) sta tablici do nadaljnjega: Kakšno bo jutri vreme KRAJEVNA VREMENSKA NAPOVED OSNOVNI ZAKONI NAŠEGA OZRAČJA Napisal prof. Marjan Čadež I. razred Ljubljana 6 6 0 0 35: 1 12 Hermes 6 4 0 2 13: 8 8 Jadran 7 2 1 4 10:15 5 Slavija 7 2 1 4 10:17 5 Svoboda 6 10 5 4:31 II. razred Mars 7 5 0 2 24:14 10 Mladika 6 4 0 2 16: 9 8 Grafika 6 4 0 2 13:14 8 Korotan 5 10 4 7:15 2 Moste 6 10 5 5:13 2 V italijanskem nogometnem tekmo- vanju so sedaj na vrsti finalne tekme za prvenstvo podmladka. Prejšnjo nedeljo so bile na sporedu povratne tekme izločilnega kola, ki so dale rezultate: Bologna—Liguria2:l, Juventus— Pirelli 1:0, Napoli—Bari 0:0, GRDA — Padova 2:1, Lazio—Fiorentina 3:0 Juventusu (tesna) zmaga ni koristila, ker se je končala prva tekma s 3:0 za Pirelli. Napoli in Bari sta ponovno remizirala in je bila potrebna tretja tekma na nevtralnem terenu v Foggi ji. V četrtek so Napoljčani zmagali 1:0 i nse poleg Bologne, Pirellija, GRDE in Lazija ter Pescare (brez borbe) plasirali za nadaljnje kolo. Prve tekme to nedeljo so se končale: CR D A—Pirelli 1:2, Lazio—Bologna 5:2, Pescara—Napoli 1:2. O Triestini gre glas, da se nahaja v težavni krizi. Kakor vsa ta leta koncem tekmovanja. Tedaj potegne bla gajnik črto pod račune in se pokaže deficit. Tudi letos ni bolezen druge narave. In izlečili jo bodo po preizkušenem receptu. Trevisan, najpopu larnejši tržaški igralec, gre za 340.000 lir v Genovo. In luknja bo zamašena. Seveda bo zevnila luknja v moštvu! Poročajo tudi o poskusih, da bi se ta praznina nekako izpopolnila. Nastopila sta v trening-tekmi dva ljubljanska igralca Zagliar Francesco (menda Ceglar France) in Lokar Sta-nislao (baje Erber Drago), ki da sta se obnesla. Kar tako pa ta reč nemara ne bo šla — brez vseh formalnosti in tudi materialnosti. Da vi dimo! • Triintridesetič so v nedeljo kolesarji dirkali okoli Pijemonta. Cilj in start je bil v Torinu. Bini Aldo je bil. ki je na 269,300 km dolgi progi prišel prvi v cilj; rabil je 8:39,2 in dosegel povprečno hitrost 31,094 km na uro. i. nadaljevanje Splošno kroženje zraka Omenili smo že, da si moramo ogledati še vpliv, ki ga ima na vreme segrevanje na različnih geografskih širinah. Ker nam je to potrebno za temeljilo razumevanje našega vremena, hočemo to med drugim storiti sedaj. Pri razmotrivanju splošnega kroženja zraka bomo naleteli na nekaj spoznav, ki nam bodo koristile pri napovedovanju vremena. Na kraje manjših geografskih širin padajo sončni žarki bolj navpično kot na kraje večjih širin. Zato se predeli okoli ekvatorja neprimerno močneje segrevajo kot oni okoli |>o!ov. Radi močnega segrevanja zemeljskega površja na ekvatorju in v okolici se tam spodnji zrak, segret po provodnosti, dviga. Na njegovo mesto doteka hladnejši zrak iz višjih geografskih širin. V velikem pogledano opazujemo na naši zemlji neprestano kroženje zraka; splošno teče zrak proti poloma v višinah in se spodaj vrača proti ekvatorju. Seveda ni povsod tako enostavno to izmenjavanje različno segretih zračnih mas. Pri nas na pr. opazujemo, da imajo včasih južni vetrovi premoč, drugič zopet severni, večkrat je mirno, ali so pa vetrovi v različnih višinah različni. Tako nestanovitno vreme povzročajo temperaturne razlike, ki nantajajo med oblačnimi in jasnimi področji med morji in kontinenti. Kot nam je znano že od prej so radi žarčenja pozimi oblačna področja toplejša od jasnih in prav tako so tudi področja nad morji toplejša od onih nad kontinenti. Oblačna področja povzročajo vodni hlapi, ki jih nosi topli zrak nizkih širin proti hladnim polom. Ponekod so prilike za tvorbo oblakov ugodnejše kot drugod in omogočajo razvoj oblačnih področij. Kaj pa je posledica tega, da so pozimi oblačni in morski predeli v splošnem toplejši? Nič drugega kot to. da je zrak tam redkejši kot v okolici. Ker pa je redkejši, začne vanje dotekati spodaj hladnejši zrak. Obraten tok opazujemo v višinah, v zgornjih plasteh troposfere. Troposfera je namreč v toplih predelih nabreknjena. v visokih plasteh je zato več zraka kot v okolici in zrak odteka v vse smeri. Važna je sedaj sledeča ugotovitev: v topla področja doteka med drugim mnogo vlažnega zraka. Vedno znova se sprošča latentna toplota, ki segreva ozračje. Odtok zraka v višinah se s tem ojačuje in ker je le-ta, radi manjšega trenja v višinah, močnejši od dotoka pri tleh, začne v nižinah barometer jiadati (zračni tlak se začne manjšati). Na vsem toplem področju se tako zračni tlak niža. postaja nižji ko v okolici. Razvija se t. zv. b a r o m e -trični minimum, z drugim izrazom depresija ali ciklona. Obratno se nad jasnimi in hladnimi' področji kopiči hladen zrak, tam imamo področje visokega zračnega tlaka t. zv. b a r o m e t r i č n i m a k e i -m u m ali anticiklona. Depresija se z dotokom vlage vedno ojačuje in začne slabeti šele tedaj, ko privabi k sebi hladen suh zrak iz polarnih predelov. Ko ta zrak popolnoma zalije toplo deževno področje (depresijo) izsuši ozračje in zjasni nebo. Podali smo bežen pregled razvoja depresije pozimi, od katerega si naj dobro zapomnimo, da naval mrzlega zraka v depresijo suši ozračje in napoveduje njeno uničenje. Z vprašanjem postanka depresij so se ukvarjali najrazličnejši fiziki in meteorologi in že slavni Helmholtz je postavil za njen postanek svojo teorijo. Kljub temeljitim raziskavam in matematičnim obdelavam pa to vprašanje še danes ni končno rešeno. Ne smemo se temu čuditi, kajti za razumevanje tega veličastnega vremenskega pojava nam je potrebna poleg dobrega fizikalnega znanja še temeljita matematična izobrazba. Na meji med prodirajočim hladnim zrakom in zgornjim toplim n? t. zv. fronti opazujemo močan razvoj oblakov in padavin. Hladen zrak se namreč vriva pod tople zračne mase, jih s tem dviga in adiabatično ohlaja. Ker je v višine izrinjeni topli zrak vlažen, se vodne pare pretvarjajo v oblake in padavine (možnost frontalnih neviht). Šele ko je topli zrak iz nižin popolnoma izpodrinjen in ko je izločil že skoro prav vso svojo vlago, se nebo zjasni. Malo drugačen je razvoj depresij poleti Tedaj so jasna in kontinentalna področja v splošnem toplejša od oblačnih in morskih. Depresije bi se radi izžarevanja torej razvile nad jasnimi in kontinentalnimi predeli. Kerse pa more nad oblačnimi j>redeli sj>rostiti mnogo latentne toplote, so lahko tudi oblačna področja sedež depresij Predvsem radi tega »tekmovanja« so depresije pozi mi globekejše in močnejše kot poleti. Naše Evropsko južno vreme vodijo večinoma vreme depresije, ki nastajajo še severneje od Anglije, nekje v bližini otoka Is-landa. Takoj se napotijo na dolgo pot po kotlinah in dolinah zbira mrzel zrak. Drugi vzrok najdemo v počasnem odtekanju spodnjega mrzlega zraka v oddaljene depresije. Nastali primanjkljaj zraka spodaj se nato nadomešča z višinskim zrakom, ki se pri padanju adiabatično segreva. Segrevanje pride do veljave le v višjih legali, kaiti sjrodaj ga zavira močno nočno izžarevanje. Prvo motnjo lepega zimskega vremena ojiazimo na barometru; počasi a vzdržno začne padati. Če bi pregledali v takem dnevu vremensko situacijo cele Evrope, bi videli, da se nahaja depresija severno od Anglije. Malo pred pričetkom padanja barometra se je začel visoko ležeči zrak r.ad našimi kraji premikati proti de preši ji. Z nadaljnjim padanjem barometra se ojačuje odtok zraka, na njegovo mesto pa doteka toplejši zrak iz južnih predelov. Toplejši zrak je redkejši in povzroča zato nižanje zračnega p-itiska. Splošno-si lahko zapomnili. da naval toplega zraka povzroča zmanjševanje zračnega tlaka, naval hladnega pa dviganje. Topli vetrovi vejejo spočetka le v višinah (izrazit toplotni obrat) in zajamejo šele pozneje tudi pri tleh ležeče predele. Odgovorimo si takoj na vprašanje, zakaj veje veter najprej v višinah. se nahajajo v višini spodnje zajiorue [dasti. Le nekaj je omembe vredno in važno za napoved. Če si takrat ogledamo nebo, vidimo, kako se |>red in nad hribi pojavljajo oblaki, medtem ko 6e za njimi suše. Zopet najdemo vzrok temu |>ojavu v vertikalnih vetrovih, ki vejejo preko hribov. Spredaj, to je na južni strani hribov, se kopičijo težki oblaki ter izločajo močne padavine, zadaj se oblaki suše in jasne nebo. Padajoči vetrovi prihajajo v predele za hribi zelo segreti. Segrevata jih dve stvari. Prvič adiabatično zniževanje in drugič sproščena kondenzacijska toplota, ki jo nosijo s seboj. Ne bo odveč, če si ogledamo velikost vpliva te kondenzacijske toplote na temperaturo. Če se na pr. kondenzira samo 1 g vode, se segreje 1 kg zraka, ki sprejme vso to toploto (600kal) vase kar za 2,4° C Če upoštevamo, da zavzema pri tleh 1 kg zraka skoro 1 m“ prostora, si moremo predstaviti velike množine te latentne (skrite) toplote. Še laže se mogoče lahko zamislimo v ogromne množine kondenzacijske toplote, če pomislimo, da je vsak gram tekoče vode rek segrel po 1 kg zraka za 2,4° C, preden je jiadel na tla. Dalje prihodnjič. 'f'™" KOLESA iamska in moška, najnovejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah. NOVA fRGOVINA TyRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strllorlevo ul- 6 pri IrančISkanskem mostu Vsakovrstna otaia, daljnogledi, lopiomen, Dsromeir. nvgromeln, itd. Velita izbira ut, zlalnme ir srtdrnme. Samo kvalitetna optika Ceniki bretnaCno Sl. 7. _J Na olimpijskem stadionu v Berlinu je bil na sporedu finale za nogometno prvenstvo Nemčije. Do finala sta se prerila Rapid in Schalke 04. Gledalcev je bilo 90.000, ki so imeli priliko gledati zelo dramatično borbo. Dunajčani iz Hiitteldorfa so morali potrditi stari sloves dunajske šole, do-čim je šlo knaporn iz Gelsenkirchna za to, da očuvajo svojo pozicijo, ki so jo prvič dosegli v sezoni 1933/34. Borba je morala biti divja, saj so ob polčasu vodili knapi 2:0 in še vodstvo 3:0 se jim je posrečilo doseči. Potem so si privoščili nekoliko preveč robatosti in so Dunajčani tekom desetih minut (Rapid-Viertelstunde) zabili štiri komade: dva iz prostih strelov, enega iz enajstke — vse tri Binder — in enega iz kombinacij. Že v prvem delu igre je Binder zastreljal eno enajstko. Nemško prvenstvo se je za letos nastanilo i.i Dunaju. 0. C. in potujejo navadno proti vzhodu in jugovzhodu, bližajo se našim krajem, se ojačujejo ali slabe, s seboj pa nosijo vse značilnosti slabega vremena. Zanimivo je, da pri nas ležeči zrak takoj občuti nastalo depresijo na daljnem severu. Ta vpliv depresije in njene nadaljnje vplive na vreme naših krajev si hočemo ogledati. Zaenkrat nas zanima vpliv prvega razvoja de-jiresije. ki povzroča naše južno vreme. Naj opozorimo na dejstvo, da ai vremensko nista dva dneva enaka in da se tudi pota depresij med seboj več ali manj močno razlikujejo. S krajevnim opazovanjem ne moremo predvideti v splošnem, katero jvot bo depresija »ubrala« in zato koliko slabega vremena in v kakšni obliki bo naklonila krajem, po katerih potuje. Kljub temu lahko navadno s krajevnim opazovanjem napovemo bodoče vreme; navadno samo, kajti vselej nikakor ne moremo ugotoviti, kje je mrzel zrak, ki se bliža našim krajem. Vpliv letnega časa je velik. Ne občutimo ga 6amo v temperaturnih razlikah in v razjjoloženju za nevihte, temveč prav tako v celotnem poteku vremena. Zato si moramo ogledati južno vreme posebej za zimski in posebej za letni čas. Pozimi. Dobro nam je znano zimsko anticiklonalno vreme. To je ono vreme visokega zračnega pritiska, ko je ozračje mirno in brez oblakov; navadno leži po dolinah in kotlinah več ali manj gosta megla. Debelina megle — meglenega morja je zelo različna. Pri nas sega ob ugodnejših prilikah tudi 1500 m visoko; njena spodnja meja se čeeto dvigne za nekaj metrov od tal. Iz močnejše megle prši prav droban dež ali sneg, na tleh se nabira slaba poledica, vse je mračno in vtesnjeno. — Pri ocenjevanju takega vremena nas ne sme premotiti niti tema niti gosta malo više ležeča megla, zavedajmo se samo, da v malo višjih legah sije čez dan sonce skozi popolnoma jasno modro zimsko nebo. (Slika 7.) Takoj na tem mestu naj opozorimo, da je v takih dneh v hribih vedno toplejše kot v nižinah. Zakaj je tako, nam je deloma znano že od popreje, ko smo govorili o žarčenju in o nevihtah. Spoznali smo tam, da se zemeljsko površje in bližnji zrak ponoči ozir. pozimi močno ohlajata in da se tako Ob prvem prodoru toplih vetrov je bilo nakopičenega v nižjih plasteh mnogo težkega mrzlega žraka in lažji topli zrak je drsel po spodnjem težkem. Šele ko se ojači tok južnih vetrov in posebno še, ko se sj>odnje tlo čez dan segreje in se s tem množina mrzlega »upornega« zraka zmanjša, začno ob pobočjih padati vetrovi v nižine. Odnašati začno s seboj še preostale množine hladnega zraka in vse naše kraje zajame topli val, razprostirajoč se od najnižjih do najvišjih višin. Omembe vredno je, da zato opazujemo prodor toplih vetrov k tlom pa bodisi to pozimi ali p o 1 e t i s k o r o vedno čez dan in to v dopoldan s k i h ura h. Južni vetrovi nosijo s seboj zelo velike množine plinaste vode — vodnih hlapov. Vetrovna plast je obenem zelo turbulentna. Razvijata se zato vsaj dve zaporni plasti, kjer se začno kmalu [»javljati oblaki. Takoj v začetku prodora južnih vetrov, ko leži po nižinah in v spodnjih plasteh še mrzel zrak, se na sjiodnji zaporni plasti* pojavijo ovčice. Ovčice nam vedno na-znanjajo, da je nad njimi ozračje toplejše. Kot se gotovo še spominjamo, ]»-staja v turbulentnih (vetrovnih) plasteh ozračje indiferentno, to je vlažno-labilno. Zato opazujemo v takem vremenu drugačen razvoj oblakov podnevi kot ponoči; razlike so posebno poleti velike. Ponoči se razvijajo na zapornih plasteh predvsem tanki oblaki in so v splošnem tanjši, čim više leži plast. Oblaki so v večjih višinah tanjši iz dveh vzrokov; prvič je tam radi nizkih temperatur manj vlage, drugič pa so v višinah radi manjšega trenja zaporne plasti tanjše. Z nočjo se oblaki radi ohlajevanja po izžarevanju povsod enakomerno debele. Podnevi je obratno; sončni žarki suše oblake na zapornih plasteh, toda kadar je ozračje med dvema zapornima plastema že vlažno labilno, se morejo razviti močni debeli oblaki z vodoravnimi podlogami. Te oblake povzročajo vertikalni vetrovi navzgor povzročeni po segretem tlu. Podloge * To je na meji med južnim zrakom in spodnjim mirnim in mrzlim. RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) It 21 leliton 44-30 MRLI OGLASI cvetlični med in la medico dobite "*]• ceneje v Metlami, Ljubljana. Židovska ul- ** „REALITETA“ zavod za kupoprodaio nepremičnih Je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. TeL 44-20 DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!, • Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.