Razne stvari. Iz doma&h krajev. Prijateljem našega lista. Leto se bliža h koncu. Mi smo si v svesti, da smo skozi celo leto verno in zvesto izpolnjevali nalogo kot glasilo kmetskega stanu. Branili smo na vse strani pravice krščanskih slovenskih kmetov ter poučevali in navduSevali mladi kmetski zarod, naše vrle mladen i č e. Kar smo delali letos, nadaljevali bomo drugo leto z novo silo. Za-to se nadejamo, da nam ostaneio vsi dosedanji prijatelji še v bodoče zvesti. In do teh se danes obračamo. Ako hočete, da se misli, katere mi oznanjamo, udomačijo pri vsem spodnještajerskem kmetskem Ijudstvu, ako želite, da se vzori, za katere se mi borimo, enkrat istinito uresničijo, seznanite z našim listom vsakega kmetskega človeka na Spodnjem Štajerju. Dovedite nam iz vseh krajev mnogo novih naročnikov! Že te dni začnite agitirati! Na Slovenskem ni cenejšega tednika nego je naš list. Za celo leto stane le 4 K, za pol leta 2, za četrt 1 K. Ponos vsakega kmeta in vsakega kmetskega mladeniča bi moral biti, da je naročen na list, ki je posvečen njim v zagovor. Prijatelji lista, posebno vi, živahno delavni slovenski mladeniči, skrbite, da najde naš list pot v vsako kmetsko hišo. Kanonično vmesčena sta bila dne 10. t. m. v stolnici po mil. g. knezoškofu preč. g. prelat Karol Hribovšek kot stolni dekan, preč. g. Jernej Voh kot stolni korar. Imenovanje. C. g. Jakob Tajek, duhovni profesor in vojaški kapelan na kadetni Soli v Mariboru je imenovan vojaškim kapelanom I. razreda. Osebna vest. Štajerski rojak iz Kapel pri Brežicah g. dr. Ivan Žmavc je imenovan za amanuenta na praškem vseučilišču. Slovensko društvo v Mariboru je imelo zadnjo nedeljo dne 8. dec. občni zbor v Narodnem domu. Predsednikom je bil zopet izvoljen g. dr. Ivan Glaser. Izmedkmetov v mariborski okolici sta prisla v odbor g. L o r b e r iz Št. Petra pri Mariboru in g. Franc P i š e k iz Slivnice. Sprejela se je resolucija za jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani in proti Stallnerjevem predlogu o okrajnih zastopih. Naročilo se je odboru, naj se ustanovijo nekaki vodilni odbori za gospodarske in šolske zahteve na Spodnjem Štajerskem in za nadzorovanje, kake osebe se nastavljajo po naših uradih. Razgovor pri tem občnem zboru je bil zelo živ. Ob sklepu je obljubil g. predsednik, da bo tako živo odslej tudi delovanje odborovo. Miklavžev večer, katerega je priredilo »Bralno in pevsko društvo ,Maribor'« dne 8. decem. v Mariboru, ie bil zelo vesel večer. In veselje tega večera je uživala neprešteta množica Ijudij, ki je prihitela od vseh strani v lepe prostore našega Narodnega doma. Okrajno glavarstvo je zahtevalo, da moramo biti vsi povabljeni. In res, vsi smo držali ta večer krčevito trdno vabila v rokah. Da bi hotelo okrajno glavarstvo pogledati v Narodni dom, veselilo bi se nad Slovenci, kako poslušni znamo biti. Toda uradniki okraj. glavarstva ne zahajajo v slovenske družbe. Gledališčna predstava se je izvedla točno, spretno in izborno. Žabja kantata je vzbudila neizmerno veliko smeha. Ko ie nastopil Miklavž z angelji in ko so se iz peklenskega žrela vsuli goreči škrateljni, nastalo je pri malih otrocih veliko strahu, pri starih otrocih pa smeha. Predno je razdelil Miklavž darila, imel je primeren nagovor. Ko je pravil, da je prinesel šibo tudi za one velike otroke, ki govorijo vedno nemški, zahajaio v nemške gostilne in društva, vzgajaio svoje otroke nemški, takrat se je naše oko radovedno ozrlo po razumništvu. A bilo jih je le malo navzočih, in. še ti niso bili potrebni resnih naukov. Po dovršenem programu začela se je v gostilniških prostorih prava ljudska veselica. Razl«galo se je narodno petje, ognjeviti govorniki so vnemali ljudstvo, narodnojnavdušenje je napolnjevalo prostore. Miklavžev večer je bil zelo vesel večer. Umrla je dne 9. grudna Vesna Božena Pipuš, hčerkica naSega rodoljuba, gosp. odvetnika dr. R. Pipuša. Naše globoko sožalje! — Dne 5. t. m. je umrl okraini glavar mariborski, g. Frančišek Kankowsky. Njegovega pogreba dne 7. t. mes. se je udeležilo Trlo mnogo ljudi. Gosp. Kankowsky je bil rodom Poljak. Lahka mu slovenska zemlja! V Selnici ob Dravi je dne 8. grudna zgorelo gospodarsko poslopje g. Ivana Š*rmana, p. d. Zieglerja. Pri tej priliki se je pokazalo, kako potrebna bi bila požarna bramba v Selnici. Občinske volitve na Kogu pri Ormožu. Zadnji «Rodoljub» piSe v tej zadevi: «Dne 28. novembra zmagala je zopet stranka g. nadučitelja Slanca pri občinskih volitvah. Vrlemu organizatorju, kateri nas rešujej iz klerikalnih krempljev, kličemo: Slava!» — To je torej nainovejša organizacijska struja na Spod. Štajerskem, ki rešuje občine iz klerikalnih krempliev! Ali pa bodo občine v «krempliih» liberalnih in jungovskih učiteljev bolj srečne, Se nas mora zgodovina učiti. Št. Jurij ob Taboru. Liberalni «Rodoljub» se v zadnji številki tudi silno jezi nad šentjurskim župnikom, ker se je udeležil zadnjih občinskih volitev, katere pa se bodo morale še enkrat vršiti, ker niso bile potrjene. Svetuie župniku, naj ostane doma pri prihodnjih volitvah. Mi se bojimo, da gosp. župnik ne bode ubogal «Rodoljubovega» dopisnika, ki sam pravi o župniku: «Ta župnik bi bil bolj sposoben za odvetnika, kakor za duhovnika, ker je tako izvrsten politiker.* G. dopisnik, izvrstni politiki pri volitvah pač ne ostanejo doma! Ali mislite vi drugače? Poročajte nam prihodnjič tudi o tem! Na Teharjih se je šola zaprla, ker bolehajo mali otroci za davico. Hitra smrt. Dne 6. dec. t. 1. okoli 8. ure zjutraj zapustil je 761etni prevžitkar Anton Kristl, bivši posestnik v Močni, pri Sv. Marjeti n. P. zdrav svojo hiSo, zadel žago na ramo, ter se podal z njo h kacih 20 minot oddaljenemu sosedu, da mu jo poostri. Tje prišedši, nenadoma omahne, pade, in — njega duša bila je v večaosti. Zdrav zapustil je svoj dom, nazaj ga prepeljejo čez nekaj minot — mrtvega. Rajni bil je dvakrat oženjen, a obe ženi ste pred njim umrli enake smrti, kakor on. Prva podala se je zvečer zdrava k počitku, a se prebudila v večnosti; druga umrla mu je kar na potu. — Pred 11 leti utonil je ravno tudi v tem času njegov starejši sin, ki mu je bil naslednik na posestvu, v Pesnici, kjer so ga našli še le čez tri mesece; malo časa potem je umrla njegova (sinova) žena v Gradcu. — Daj jim Bog vsem večni mir, nas pa reši in varuj nagle in neprevidne smrti! V Gradcu je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni previden s sv. zakramenti v 40. letu svoje dobe gosp. Alojzij Erbežn i k, sotrudnik in prvi predsednik slovenskega izobraževalnega društva »Naprei*. Bil je vzoren katoličan in vedno zvest sin svojemu narodu. Svetila mu večna luč! Iz Cirknice nad Mariborom. 2upanom te občine je zopet izvoljen razSirjalec «Štajerea» znani Repnik, tajnikom pa učitelj nemške šole Helčl. Slovenci se pritožujejo glede občinskih voliteT, da niso izverlli za njih razpis. Mislimo, da taka pritožba nič ne pomaga, ker na občinski deski je bil razpis pravilno objavljen. Ampak sedaj je treba naprej agitirati ter na vsake volitve skrbno paziti. Vkijub posilinemškemu županu je Cirkniea slovenska in m o r a ostati slovenska. Nemška omika. Tudi štajerski Nemci se radi hvalijo nasproti Slovencem s svojo veliko omiko. Dokaz za to »reliko« omiko prinašamo t naslednjem pismo, ki je y našem uredništvu Slovencem na vpogled. Nemščina je tako slaba, da človeku postaja kar hudo. Pistno se glasi: >24 Navember Maria Z Schtrauher Strasse pader Reichtz ih mus vuder mit par Zeilen zubeleistigen mit menen schleihten schreiben Miir geht Sonst Sehr gut aber mein Reicht e fuss habe giicht bekomen ih klaube in Var-astim depliz habe mir als fergnigen paden Jetz habe auh fergingen ih bitte schreiben mir vie es ihnen Noch geht und viihnsch e ihnen ein fralehn Namestag das macht e gott Noch fiile Jahr Schenge ih bin vol im mit ieineten augen fon Marburg gangen rege diise hendlen herzliihe giise an peide M « — Noben Slovenec ne piSe tako slabo slovenščine. Resnično, štajerski Nemci nam v omiki niso naprej! Jarenina. Dne 17. in 24. nov. smo ioaeli jareninski mladeniči dobro obiskana shoda v Citalnici. Sklenili smo tudi prirediti za pustni čas par veselih iger, o katerih naznanimo pravočasno sosednim mladeničem Slov. goric. Naprej, zavedni slovenski fantje! Iz Laporja nam piše večvolileev: Pri nas so volile sedaj vse občine. Naizadnja je volila občina Hošnica. V prvih treh občinah Žabliek, Verhole in Laporje so bile volitve mirne kakor navadno. Ali v zadnii je prišel nekdo ter zasejal ljuliko med pšenico in hotel kar namah vse pošteno in narodno delo vničiti. Pa dan volitve, dne 23. listopada 1901 je temu sejalcu ljulike in njegovim pomagačem pokazal, da pri nas ni tal za takove poskuse. Cudimo se pa, da se dajo nekateri ljudje, ki bi lahko vse spoštovanje v občini vživali, slepiti in verujeio človeku, kateri ni nič, ker niti vinarja davka ne plača. Mislimo in upamo, da boste sedaj vendar nekateri spoznali, da ste krivo ravnali in, ako kdaj zopet do volitev pridemo, gotovo tudi z nami glasovali. Tistim pa, katerim je ta najnovejši voditelj tako na srce prirastel, da se ne morejo od njega ločiti, zakličemo: Gliha vkup štriha. — Izvoljeni so v imenovanih občinah samo pošteno-narodni možje kot župani in sicer: V Laporju Simon Jug, v Verholah Martin Perko, v Zabljeku Anton Robar in v HoSnici zopet Jože Onič. To so pravi možie, zato pa tudi nekaterim trn v peti. Podčetrtek. Zopet je nemila smrt pobrala iz naše sredine nepozabljivo nam do- brotnico soprogo obče spoštovanega načelnikakr. šols. sreta, občinskega svetovalca, pred-sednika požarne brambe gospoda Staroveški-ja. — Blaga rajnka preminula je dne 7. t. m. po dolgi, mučni bolezni. Da je bila obče priljubljena in od vsakega spoštovana, kazal nam je sijajen pogreb, kakoršnega tukaj že dolgo nismo videli. Nebrojno ljudstva, med temi tudi 8olska mladina pod vodstvom učiteljstva, požarna bramba in c. kr. žendarmerija se je zbralo 9. t. m. ob 7»9- uri zjutraj pred hišo rajnke. Celo iz daljnega Zagreba so prihiteli, da v Gospodu zaspali izkažejo zadnio čast. Vodili so pogreb prečastiti gospod župnik Kragl iz Polja ob asistenci Stirih gospodov duhovnikov. — Pač v vsakem očesu so se lesketale nebrojne solze, kajti blaga rajna ni bila znana samo kot dobra in uzorna mati in soproga, ampak tudi kot blaga, radodarna dobrotnica in pobožna žena. — Cast njenemu spominu! Nesreda na železnici. Zelezniski stroj je zgrabil na noariborski železniški postaji železnižkega paznika Simona Vrabla ter mu zmečkal obe nt>gi Ponesrečenega paznika so prepeljali v bolnico. Vlak povozil je na Pragarskem železniškega delavca Jakoba Radoliča. Ropar v mariborski okolici. Po mariborski okolici krade in ropa neki Leopold Keršič, ki je pobegnil iz odgonskega zapora v Slovenski Bistrici. Keršič je srednje rasti in suh. OrožniStvo in policija imata mnogo dela, da bi ga dobila. Kot snperior jeznitov v Ljubljani pride štajerski Sloveoec č. p. Tomo Lempl iz Travnika, na njegovo mcsto pa gre čast. p. Fr. Sajovic. Za vseučilišče. DruStvo slov. odvetn. in not. uradnikov vložilo je peticijo na ministerstvo in vlado za slovensko vseučilišče in isto utemeljilo s tem, da šteje mnogo udov pravnikov, kateri radi neugodnosti na tujih vseučiliščih ne morejo svojih študij nadaljevati. BObrednik za organiste". Pod tem naslovom je izSla v tiskarni sv. Cirila ravnokar knjižica, ki obsega navadne cerkvene obrede in blagoslavljanja, pri katerih sodeiuje organist. Koralni napevi so v modernih notah v vijolinskem ključu postavlieni. Cena lepo vezane knjige 1 K 50 v., po poSti 10 v. več. Dobiva se pri č. g. M. Štrakl, rač. revidentu v Mariboru. Iz Celja. Umrla je tukaj hišoa posestnica J. Jaglec. Bila je velika dobrotnica ubogim. Svoje znatno premoženje sporočila je večinoma v dobrodelne namene. N. v. m. p. Umrl je v Grižah pri Zalcu g. Ernest Širca, sin narodne veleposestnice gospe Terezine Širca v 24. letu. Služil je pri vojakih. Slika nemške omike. V Donawitzu pri Ljubnem na Gor. Štajerskem, kjer dela v rudnikih mnogo Slovencev, delajo med Nemci in Slovenci prav neljubo razliko. Trije ondotni policaji so nedavno aretirali Slovenca Ivaua Tratnika in Antona Bohinca ter ju v ječi pretepali z bikovko, jim maSili usta ter ju suvali ter vlačili za lase, konCno pa ju Se spravili pred sodišče, češ, da sta se uprla «varuhom» javnega reda. — Sodniki pa so vendar spoznali prave krivce, reSili obtožena ter obsodili vse tri policaje v zapor od 5—10 dni. Sedaj vidimo, da ne cvete surovo trpinčenje samo v ogrskih zaporih, temuč tudi v avstrijskih policajskih luknjah. Duhovniške vesti. Č. g. Kumer Karol, vikarij v Konjicah, je imenovan upraviteljem konjiske nadžupnije, preč. g. Jurij Bezenšek, konzistorijalni svetovalec in župnik v Čadramn, upraviteljem konjiske dekanije. Iz ptnjske okolice. V najlepSetn cvetu rnladosti se je preselil iz U solzne doline v božjo domovino gospod Fianz Plohl, iz Vičave h. Stev. 9 občina Krčevina, župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju. Bil je osmošolec cesar Franc Jožefove gimnazije v Ptuju, rojen 11. decembra 1881. Bolehal je dolgo časa vsled prehlajenja na pljučih, zadnje štiri tedne ni mogel nikamor iz postelje. Umrl je previden s sv. zakraraenti za umirajoče v soboto dne 23. novembra t. 1., popoldne ob 4. uri. Pogreb je bil v ponedeljek 25. novembra popoldue. K zadnjemu počitku so ga spremili: oba 6. g. domača kaplana. dijaki vseh osem razredov z gospodi profesorji in innogo odlične gospode iz mesta in precejšno število kmetskega Ijudstva. Pri hisi žalcsti so mu zapeli soSolci v zadnji spomin pesem žalostinko. Rajni Frančišek je bil izvrsten dijak, najpridnejši in najmarljivejši v učenju, res pravo veselje gospodov profesorjev. Ga priporočamo v blag ter trajen spomin in v pobožno molitev vsem znancem in prijateljem. Naj v miru počiva! Iz drugih krajev. Strašno dejanje užaljenega moža. V Parizu je varala žena trgovskega pomočnika Aleksandra Thouna svojega moža. Te dni se je s svojim znancem peljala na izprehod. Razljučeni mož jima je sledil in ko je voz na opernem trgu za nekaj Casa obstal, skočil je Thoun na voz, v katerem se je vozila brezvestna žena s svojim ljubimcem, ter dvakrat ustrelil. Ljubimec žene je bil takoj mrtev in se je zvalil z voza na cesto, za njim se je zvalila na cesto smrtnoranjena žena. Thoun je mirno obstal na mestu in opazoval svoji žrtvi. Ko ga je prijel stražnik, je dejal: »Prosil sem ženo, naj radi svojih treh olrok živi pošteno, a ker ni hotela, maščeval sem se.« Papir iz bombaževine. Društvo «National Paper Makini Company> je začela izdelovati papir iz bombaževih lupin, to je iz odstankov, ki odpadejo pri fabrikaciji bombaževine. Ta papir se odlikuje s posebno čistostjo in ne postaja rumen, kakor drugi papirji. Stroški bodo pa znatno nižji, kakor pri fabrikaciji drugih papirjev. To je prepridanje! Iz Angleškega se poroča, da sta zopet dva protestantska duhovnika prestopila h katoliški veri. Jeden izmed teh spreobrnjencev, Rogds, rektorjev sin iz Mejdsdama, je bil vsled prestopa h katoliški cerkvi izključen od očetove dedščine, ki znaša blizu t r i m i 1 i j o n e Kron. A to ga ni ustraSilo. Doprinesel je veliko žrtev, da je s tem ugodil svojemu prepričanju in pomiril svojo vest. Občudovati moramo na možu velik in blag pogum! Grozen nasledek šale. Iz Arad na Ogrskem se poroča: Tukajšnja trgovska pomočnika Ludovik Baun in Peter Panadon sta stanovala skupaj v eni sobi. Baunu je zmanjkalo te dni nekaj zaponk pri manšetah Iskal jih Je tudi v tovariševem kovčku, v katerem je našel revolver. Misleč, da revolver ni nabasan, zagrabil je orožje, zaupil prijatelju: «Ako ne daš nazaj zaponk, te ustrelim*. V istem trenotku je pritisnil na petelina, strel iz ostro nabasanega revolverja je zadonel in kroglja je prifrčala mimo glave Panadonove ter se zadela v steno. Panadon je hotel neprevidnega prijatelja ustraSiti, zgrabil se je za glavo in s klicem «Gorje mi, zadet sem!» se je zgrudil. Baun je prestrašen, prevzet groze, obstal trenotek, kajti ni vedel, da se prijatelj šali. Meneč, da je prijatelja ustrelil, pomeril je Baun hitro v obupu nase — in ustrelil se je v srce. To pot je dobro zadel. Bil je takoj uortev. Iz Evrope v Ameriko v zaboju. V Novem Jorku so izkrcavali nedavno zaboje, ki so prispeli po parobrodu »Palatia«. Uslužbeoci, ki so iskrcavali zaboje, so opazili, da se t nekem zaboju nekaj premika. Otvorili so zaboj in t njem so naSli človeka, onesreščenega od gladu in žeje. Mož se }e dal zabiti v zaboj, da tako napravi potovanje iz Errope v Ameriko. V zaboju je ležal 15 dnij in nočij. Ime mu ie Hok Ivan iz PeSte. Žabe. Po najnovejJih podatkih potrebujejo v Združenih državah seTerne Amerike dra railijona žab. To žtevilo se ccni na 150.000 dolarjev ali 352.000 |ld. V teh de- želah se potrebuje petkrat toliko žab, kakor v Franciji, kjer jih največ pojedo izmed vseh evropejskih držav. Ker t Ameriki ne zadostujejo žabe, ki so t jezerih in drugih vodah, jih na umeten način izrejajo. Največia taka žaboreja je v Trent flapu. V Ameriki straši. Majhao mestece Harrisenville je v Telikem strahu. Kamenje in veliki leseni komadi padajo iz visočine na hiše, ne da bi kakega človeka opazili, ki bi to storil. Zach Dve, živeč eno miljo od mesta, je bil nedavno v velikem strahu. Cela družina je bila v hiši zbrana, ko je začelo kamenje nad njo grometi. Hitro stečejo iz hiSe, da bi videli, kdo da vse to dela, pa ni bilo ne duha ne sluha. Ko so se pomirili, jelo je zopet padati debelo kamenje, a tudi ta čas niso nikogar opazili. Drugi dan, ravno ob isti uri, je pa kamenje začelo tako gosto padati nad mestom kakor toča. Nato so se meščani hitro oborožili s puSkami in noži, pa sovražnika le niso zadeli. Vse to se že ponavlja nekaj dnij zaporedoma, in nihče ne ve odkod to pride. Društvene zadeve. Slovanska čitalnica v Mariboru priredi gledališko predstavo v nedeljo, dne 15. decembra 1901, v veliki dvorani »Narod. doma« v Mariboru. Igralo se bo: »Zmešnjava nad zmešnjavo. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Slovenska šolska Matica. Knjige »Slovenske šolske Matice« za 1. 1901 se že tiskajo. DruStveniki dobe za to leto troje knjig in sicer: 1. Letopis, 2. Slovenski pouk, 3. Realna knjiga (Zgodovina I. snopič). Zaradi različnih težav, ki so v začetku s takim podjetjem združene, menda ne bo mogoče, kakor je bilo naznanjeno, razpoSiljati knjig pred Božičem. Častiti društveniki se prosijo malo potrpljenja. Narodna čitalnica v Celju priredi kakor po navadi dne 31. decembra 1901 Silvestrov večer z jako raznovrstnim zanimivim vsporedom. — Dne 19. ianuarja 1902 pa priredi plesni venček. — Vabila k temu poslednjemu se bodo razposlala takoj začetkom prosinca. Z ozirom na to, da je Silvestrov večer domač obiteljski večer, imajo k taistemu pristop le društveni Člani ter člani »Celjskega Sokola*, »Celjskega pevskega društva* in «Delavskega podpornega društva*. Vsakdo drugi, ki hoče kot gost ali sam priti ali po kakem društveniku vpeljan biti, mora imeti posebno dovoljenje čitalniškega odbora. Toraj brez izkaza, da je ud tega ali onega društva, oziroma brez posebnega povabila, ne more nikdo na društveni večer. Zbok stroge kontrole, da se ne vtihotapi kak nepoklican gost, bodo reditelji iz vseh društev.* Odbor. Čitalnica v Brežicah vprizori v nedeljo, dne 15. decerabra t. 1. v dvorani Narodnega doma v Brežicah igro M a r t i n S m o 1 a, burka v treh deianjih. — Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob polu 8. uri. Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer bode zborovalo dne 22. decembra t. 1. na Glincah, občina Slivnica, v prostorih g. Robert Graselli-ja in sicer popoldne ob 4. uri. Bralno društvo »Edinosf v Središču je v seji dne 4. t. ra. sklenilo dr. Mir. Ploju izročiti proSnjo na državni zbor za ustanovitev slovenskega Tseučilišča v Ljubljani. — DruStvo lepo napreduje. Kniižnica narašča. Zavedni možje in fanti si knjige izposojuiejo • in z veseljem berejo. — Občni zbor priredi druStvo dne 5. januvarja 1902 z navadnim vsporedom. Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja priredi dne 26. grudna t. 1., na dan sv. Stefana, popoludne !po večernieah v šoli letno glavno zborovanje s sledečim vsporedora: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo in knjižničarjevo. 3. Poročilo bla- gajnikovo. 4. Vpiso vanje udov in vplačevanje udnine. 5. Volitev novega odbora. 6. Posvetovanje gledč naročitve časnikov in knjig. 7. Predlogi.