te v.
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : čoifl 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177
i dej
PODUREDNIŠTVO :
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina	1	1.250
Letna naročnina................L	2.590
Letna inozemstvo	....	L	3.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
Wk
rje'
'ikc
sp
-jev
/etj
iestj
; N
Leto XX. - Štev. 8
Gorica - četrtek, 22. febr. 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
Katoličani in politika	Amerišk
(Ob občnem zbora Slovenske katoliške skupnosti)
V	polpreteklem času je bila Cerkev iz *8odovinsko pogojenih razlogov često neposredno zavzeta v strankarski politiki. Manjkali so katoliški laiki, politično delovanje je bilo povezano z obrambo verskih lačel in podobno. To je imelo dobre, pa •udi slabe posledice. Ponekod se je razvil klerikalizem, javnost pa je zamenjavala Hi celo istovetila posvetne ustanove s cerkvenimi. Koncil je začrtal novo smer. Cerkev naj se ne veže z nobenim političnim Ustrojem in z nobeno stranko tako, da bi kila konfesionalna. To ne pomeni, da ne ki bile več potrebne stranke, katerih de-1° Van j e se uravnava po katoliških načelih, ^ake stranke lahko obstajajo, delovati pa •Uorajo samostojno, neodvisno in pravilno, sUino z laiki na vodilnih mestih, torej brez Cerkvene roke nad sabo in tudi neodvisno dflEod nje. S tem je doseženo dvoje: odpade "težnost klerikalizma, Cerkev pa se lahko topolnoma posveča svojemu bistvenemu, ' je duhovnemu in dušnopastirskemu <elu.
až»
drv
,iH
SLOVENSKI KATOLIČANI V ITALIJI
Če slovenski katoličani v Italiji nočemo Prespati koncila tudi kar zadeva politično Področje, je nastopil čas, da se pogledamo v koncilsko ogledalo ter povemo iskreno kesedo sebi in drugim. To nalogo želi oprali na Tržaškem Slovenska katoliška skup-nost, ki bo imela v kratkem svoj občni ibor.
Naša naloga je nekoliko zapletena. Upoštevati moramo namreč poslanstvo in na-'°ge, ki jih imamo kot katoličani in dolžnosti, ki jih imamo kot udje narodne •nanjšine.
Če naj vodimo v politiki res samostojno, od cerkvenega vodstva neodvisno vlo-8°, moramo biti katoličani za to delo ideo-•oško in praktično temeljito podkovani. Tučja samostojnost predpostavlja tudi več-io odgovornost. Zato je pri nas bistvena naloga vzgajati, graditi, formirati ljudi, Pripraviti jih za odgovorno in samostojno delo. Slovensko katoliško politično dejanje moramo previhariti ter prilagoditi novim koncilskim perspektivam in potre-Um. Slovenski katoličani smo globoko Prepričani in gotovi, da imamo važno in nujno poslanstvo tudi v političnem življenju naše narodne manjšine. Na vprašanje, U*i naj opustimo svojo politično organi-*Ueijo, torej odgovarjamo: non possumus, n® moremo. Pač pa jo želimo prezračiti, Opreti vrata in okna, zapluti z njo na ••roko morje. Največji poudarek bomo da-hli človeku, načelni in politično-praktični v*8oji ter izobraževanju ljudi, da bodo Prijeli za delo z ognjem in prepričanjem, nesebično iz čuta dolžnosti, iz ljubezni do stvari in sočloveka, zlasti do slovenskega brata ,ki potrebuje z idejno jasnim, narod-n° zavednim in socialno naprednim du-•'oin prežete klicarje, da mu bodo kazali P°t v na krščanskih osnovah sloneče na-r°diio življenje in ga dvigali iz materiali-s,ično ter marksistično prepojene okolice.
Kot del narodne manjšine imamo slo-v®hski katoličani v Italiji še posebne na-r°dne dolžnosti. Prav zato iskreno in od-Prto sodelujemo z vsemi laičnimi politič-"•*ni skupinami in posamezniki, ki izpo-""dujejo demokratično mišljenje in narod-P° zavest ter so skupno z nami prepriča-*••’ da lahko Slovenci le v lastnih in sa-•Pustojnih političnih organizacijah uspeš-
1,0	zagotovimo naš narodni obstoj in raz-H ker pač neslovenske politične stranke 1,6 morejo biti nosilke slovenske narodne sUtriobitnosti. Zato slovenski katoličani Preko Slovenske katoliške skupnosti, ki '° dosledno s koncilskim duhom verjetno
b,
P'alu spremenila svoje ime, tvorno so-e*Ujemo z drugače mislečimi v Slovenski ^•"milosti, katere soustanovitelji smo in "•era je za našo narodno manjšino nuj-
Uo
Potrebna.
kot
T-e namreč hočemo ostati in se razvijati
narodno zastopstvo in politično predstavništvo. To smo si ustvarili v Slovenski skupnosti, ki združuje različno misleče Slovence na osnovi širokega najmanjšega skupnega imenovalca. Ona upošteva vse bistvene sestavine slovenske narodne skupnosti, med katerimi so tudi krščanske vrednote. Ker mora biti Slovenska skupnost najmanjši skupni imenovalec, ne postavlja nobene sodelujoče skupine ali stranke v prvo vrsto, nad ostale, je pa odprta za notranji dialog med njimi. Tu je dovolj mesta tudi za slovenske demokratične socialiste, ki sprejemajo načelo in potrebo po lastni slovenski politični organizaciji.
5jS *	*
Slovenska skupnost je torej krovna politična organizacija, v bistvu amalgamirana koalicija vsaj štirih različno usmerjenih slovenskih političnih skupin poleg neopredeljenih, ki bi se tudi morali nekako povezati, da bi uveljavili svoje želje pri snovanju politike Slovenske skupnosti. Slovenska katoliška skupnost bo tudi v bodoče kot doslej podpirala Slovensko skupnost, hkrati pa bo ohranila in poživila svojo politično organizacijo, ker pač mora opravljati svojstveno poslanstvo, zlasti idejno-poiitično vzgajati ter oblikovati svoje člane na temeljih krščanskega nauka. Razumljivo je, da za to delo ne more in noče izrabljati skupne politične organizacije vseh demokratično čutečih Slovencev, ampak ga mora opravljati sama. Zato Slovenska katoliška skupnost iskreno vabi na občni zbor ne samo dosedanje člane, ampak tudi druge, ki bodo dobili vabilo. Prepričana je, da se ji bodo vsi z veseljem odzvali.
M. P.
Po vsem Južnem Vietnamu poteka te dni drugo obdobje ofenzive vietkonških komunističnih čet zoper severnoameriške postojanke in mesta pod nadzorstvom saigon-ske vlade. Uspehi to pot niso tako kričeči kot v začetku letošnjega februarja, a položaj ostaja za severnoameriško vojaško poveljstvo kakor tudi za washingtonske diplomatske kroge vendarle zaskrbljujoč in zagoneten obenem.
Vprašanje je namreč naslednje: kakšna je notranja povezava med zadnjima rdečima ofenzivama in med akcijo za mir, ki ga je zadnje čase že večkrat Severni Vietnam ponudil severnoameriškemu predsedniku Johnsonu, poslužujoč se pri tem različnih kanalov, med njimi celo italijanskega zunanjega ministra Fanfanija. Je diplomatska ofenziva Severnega Vietnama le taktično orožje, ki naj čim bolj učinkovito podpre vojaške komunistične napore? Ali pa ima pritisk na bojiščih samo namen ustvariti vietnamski osvobodilni fronti ugodne pogoje za pogajanja? In to je tisti zamotani problem, ki ga Washington mora rešiti, da ne bo napravil koraka v prazno. Odgovora zaenkrat še ni, a brskanje po ozadju odnosov, ki so zadnjih šest mesecev vezali Washington ter severnovietnam-sko glavno mesto Hanoi, marsikaj napravi manj skrivnostno.
ŠTIRI OBDOBJA TAJNIH STIKOV
Prvo fazo tajnega tipanja o pogojih za mir je sprožil predsednik Johnson lani 25. avgusta, poslu-
Socialno poslanstvo patra Pierra
Slovenci, moramo v okviru obstoje-
e8a demokratičnega reda imeti lastno
V ponedeljek, 19. t. m. smo gledali v Katoliškem domu v Gorici film »Ljudje brez doma«, ki na kratko povzame delovanje francoskega kapucinskega patra abbeja Pierra. Film je gledalcem vsaj deloma pojasnil težave, katere je moral pogumni in vztrajni pater premostiti, preden je dosegel uspeh in splošen sloves; hkrati pa smo lahko videli, kako se pride do sočloveka, se vživi v njegovo duševnost in se tudi v zločincu vzbudi vsaj tisto malenkost dobrega, ki ga- nosi vsak človek v sebi.
Nihče od tistih, ki so prihajali k p. Pier-ru v hišo Emavs pravzaprav niso vedeli, kaj ta beseda pomeni. Emavs je vasica 15 km severozahodno od Jeruzalema. Tam sta dva od učencev dan po Kristusovem vstajenju pri lomljenju kruha spoznala Gospoda. Tudi abbe Pierre si je namenil, da bi z delitvijo kruha in ostale pomoči v vsakem bližnjem odkril Kristusa.
V tisti hiši, Emavs imenovani, so se torej zbirali, zavrženi, pokvarjenci, brezposelni, ostajali tam en dan, dva, in potem odhajali, a vendar boljši kot so prišli. Tisti, ki so pa dalj časa ostali, niso več samo sprejemali; začeli so delati za skupnost, pomagali kljub svoji revščini še drugim siromakom in spoznali, da niso več ponižani, razžaljeni, zločinci, po milosti spuščeni na svobodo, izrodki človeške družbe, pač pa da so oni dajatelji, dobrotniki te družbe.
Vse to nam je zgoraj omenjeni film povedal; pa tudi da je treba človeku v stiski vrniti vero v samega sebe in mu pokazati, da je kljub pomanjkanju, v katerem živi, lahko še vedno drugim v pomoč. Kako preprosto se sliši, a kako težko je odkriti, kar je p. Pierre povedal bednemu človeku, ki se je hotel umoriti: »Res, nesrečen si in ničesar ti ne morem dati; toda zakaj ne bi namesto, da misliš na samomor, šel z menoj in mi pomagal?«
Ta abbe Pierre prihaja te dni v Gorico. Ne dopustimo, da bi odšel iz nje razočaran. Ne razočarajmo tudi tistih, ki so to srečanje s patrom pripravili. Ali naj vse tiste družine, katerim so se namenili pomagati z izkupičkom zbirke starih predmetov in potom drugih socialnih pobud, ostanejo v revščini kot doslej?
Treba je računati s tem, da se marsikdo ne bo udeležil srečanja s p. Pierrom, raznih prireditev, ki bodo v zvezi z njim ter ne bo sodeloval pri nabirki, poznani z imenom »bidonville«. Zato naj vsi, ki so socialno zavzeti, povabijo še kakega prijatelja, da bo pomagal zraven, malo natančneje pobrskajo po stari šari, malo globlje sežejo v žep, tako da se bo gotovo en otrok več lahko igral in se ena mati več lahko nasmehnila, očetu pa se razvedril obraz. Bodite gotovi, vse bo šlo v dobre namene!
* * *
Za zaključek pa še nekaj konkretnih novic:
— 28. februarja zvečer bo v Gorici prvo srečanje s p. Pierrom, ki bo govoril v kino dvorani »Corso«;
— od 27. februarja dalje bo v Gorici potujoča razstava o lakoti v svetu;
— 7. marca ob 21. uri bo v kapucinski cerkvi »večerno bedenje« z branjem psalmov in s petjem;
— od 16. do 18. marca bo »bidonville« (nabiranje starih predmetov). To bo zadnja manifestacija, a najbolj važna. Izpeljati jo bo treba v treh dneh. Zato potrebujemo tudi pomoči rojakov. Zlasti skavtom, ki bodo pobirali po naših vaseh (Podgora, Štandrež, Sovodnje) bo zelo prav prišlo, če bodo ljudje že prej javili svojemu župniku ali na sedežu skavtov v Katoliškem domu, kaj imajo doma pripravljenega za to nabirko.
Peter Špacapan
žujoč se pri tem uslug romunske vlade. Za prenehanje bombardiranja Sev. Vietnama je postavil sledeče pogoje: 1. Hanoi naj začne s pogajanji v kratkem času po koncu napadov iz zraka. 2. Hanoi naj da zagotovilo, da bo tema pogovorov iskanje rešitve spora. 3. Hanoi ne sme izrabiti prenehanja bombardiranja za povečanje svojega vojaškega pritiska na Južni Vietnam. V znak iskrenosti svojih ponudb ter kot dokaz dobre volje je Johnson odredil omejitev zračne ofenzive ter izključil od ciljev napadanja iz zraka prestolnico Hanoi ter pristanišče Haifong.
Toda Sev. Vietnam pogojev ni sprejel. Zato se je Johnson, potem ko so tajna pogajanja propadla, odločil, da javno formulira ameriške pogoje. 29. septembra 1967 je v mestu San Antonio objavil pogoje, ki jih je Hanoi zavrgel, ne da bi bil razkril, da so se tajna pogajanja razdrla. Sama Johnsonova izjava pa je dobila v diplomatskih krogih naslov »Formula iz San Antonia«.
Druga faza obsega čas od oktobra do decembra 1967. Postalo je očividno, da se je Hanoi odločil za vojaško ofenzivo v velikem stilu; ameriška postojanka Khe Sanh na robu demilitarizirane cone na severnem koncu Južnega Vietnama, ki naj bi preprečevala dotok novih komunističnih čet iz Sev. Vietnama, se je nenadoma znašla obkoljena od dveh hanoj-skih divizij. Iz zaplenjenih dokumentov je postalo očitno, da so se komunistični partizani odločili spremeniti svojo taktiko: ne več krajevne gverile v tipu vojskovanja, ki naj traja še vrsto let ter počasi izčrpava nasprotnika, temveč preiti v masovno ofenzivo, ki naj odloči vojaški položaj v letu 1968. General Westmoreland, poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu, je bil torej o vojaških pripravah komunistov dovolj poučen. Ni jih pa vzel preveč resno, poleg tega pa se je dal zapeljati od misli, da bo glavni napad veljal oblegani postojanki Khe Sanh na severu dežele, pa je zanemaril obrambo južnovietnamskih mest, vključno prestolnice Saigona. Napaka v predvidevanju torej, ki ga bo lahko stala izgubo poveljniškega mesta.
Tretja faza obstaja v mirovni ofenzivi Hanoia. 29. decembra lani je severnovietnamski zunanji minister Trinh nepričakovano izjavil, da se bo Hanoi začel pogajati z Washingtonom čim bo slednji ustavil napade iz zraka. V bistvu je to pomenilo sprejem prve izmed treh točk iz že omenjene »formule iz San Antonia«. Reakcija severnoameriške vlade je bila na zunaj umerjena, zato pa zasebno tem bolj zainteresirana. John-
son se je spet zatekel k tajnim kanalom in sredi januarja celo poslal državnemu poglavarju Sev. Vietnama Ho Či Minhu zaupno poslanico, v kateri je omilil tretjo točko svoje izjave v San Antoniu, češ da je pripravljen pogajati se, če med pogajanji pronicanje se-vernovietnamskih čet proti jugu ne bo prekoračilo sedanjega obsega. Toda Hanoi ni hotel dati jasnega odgovora, čeprav je diplomatsko tipanje trajalo ves letošnji januar. Prekinila ga je nato zadnja vietkonška ofenziva, ki se je pričela 30. januarja in še vedno traja.
Prav sredi te ofenzive pa je zunanji minister Sev. Vietnama ponovno presenetil svetovno javnost. 7. februarja je v razgovoru z dopisnikom časopisne agencije France Presse, izjavil, da je Severni Vietnam pripravljen sprejeti tudi drugo točko Johnsonove formule, da je namreč Hanoi voljan iskati rešitev vojaškega spora.
Ostane torej le še tretja točka »formule iz San Antonia«, ki bi jo morale obe strani sprejeti. Toda prav ta točka je za Hanoi zaenkrat malo mikavna, saj od njega zahteva, da ne izrabi pogajanj za izboljšanje svojega položaja na bojiščih. Zato so v Washingtonu trenutno tudi mnenja, da bodo dogodki na fronti v prihodnjih tednih tisti, ki bodo vplivali na Ho Či Minha v Hanoiu, da tretjo Johnsonovo točko sprejme ali zavrže.
n
Razdvajanje mladine
a
Tednik »Dolenjski list«, ki izhaja v Novem mestu, takole modruje:
»Po podpisu protokola med SFR Jugoslavijo in Vatikanom čutimo oživljeno delovanje duhovščine. Niti najmanj nas ne moti njena verska dejavnost, toda vse pogosteje se srečujemo s poskusi političnega delovanja duhovščine med mladino. Vedno več je srečanj "katoliške” mladine, plesov, izletov, taborjenj in raznih oblik športa, kjer se pojavljajo duhovniki. Tudi na Gorjancih je bilo lani poleti več taborov "katoliške mladine”. Priča smo poskusom, da bi neki krogi radi ustvarjali posebna športna, izletniška in podobna katoliška mladinska društva. Komu naj koristi tako razdvajanje mladine?
Tudi šoli, ki se trudi vzgajati mladino po enotnem, uzakonjenem programu (beri: marksistično-ateističnem, op. ur.), ne more biti vseeno, da skuša nekdo na nesprejemljiv način vsiljevati oz. propagirati verouk ter ustvarjati v razredu dve skupini učencev: eno, ki hodi k verouku, in drugo, ki ne hodi. To kvari razpoloženje v razredih, moti pouk in povzroča šolnikom samo odvečno delo.«
In nato pride licemersko vprašanje: »Mar ne diši vse to že po protiustavnem razpihovanju verske nestrpnosti?«
V	nedeljo, 18. februarja na noč ob 21.30 je nastala v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu močna eksplozija, ki je povzročila eno smrtno žrtev, 20 oseb pa je bilo težje ali lažje ranjenih. Atentat je bil izveden v pritličju veleposlaništva, kjer so klubski prostori in kjer se posebno ob nedeljah in praznikih zbirajo Jugoslovani, zaposleni v Parizu. V trenutku eksplozije so prisotni pravkar sledili televizijskemu prenosu o sklepnih slovesnostih zimske olimpiade v Grenoblu.
Jugoslovan, ki je zgubil življenje, je doma iz Makedonije, ranjeni pa so iz raz-
nih krajev Jugoslavije, le iz Slovenije ni nobenega. Med ranjenimi tudi ni nikogar iz diplomatskih vrst, veleposlanik Vejvoda pa je bil sploh odsoten iz francoske prestolnice. Večji del klubskih prostorov je porušen.
Do podobnega atentata, le da je imel manjše učinke in lažje ranil dve osebi, je prišlo tudi predlanskim 28. novembra, na predvečer jugoslovanskega državnega praznika. Jugoslovanske oblasti so prepričane, da je atentat dejanje »fašistične« emigracije v Franciji, ki bi rada zastrupila francosko-jugoslovanske odnose.
ZGODOVINSKE IZJAVE
v goriškem občinskem svetu
V petek, 16. t. m. je občinski svet vzel na znanje odstop dr. Sfiligoja od odbor-niškega mesta in na njegovo mesto imenoval na predlog Slovenske demokratske zveze prof. Slavka Bratino.
Ob tej priliki se je razvila zanimiva debata glede pravic slovenske manjšine. Prvi je spregovoril komunist dr. Battello, ki je vneto tolmačil odstop dr. Sfiligoja kot posledico nezadovoljstva Slovencev, ki so mnogo upali od sodelovanja z levo sredino. Skliceval se je na zadnje članke dr. Sfiligoja v »Kat. glasu«, ki da so jasno pokazali to nezadovoljstvo.
Za njim se je oglasil dr. Sfiligoj in dejal, da ničesar ne doda in ničesar ne umakne iz pisma, ki ga je ob svojem odstopu poslal županu. Glasno je povedal, da Slovenci v Italiji zahtevamo priznanje in spoštovanje vseh naših pravic, tudi pravico uporabe slovenskega jezika v javnih uradih. »Mnogo vprašanj lahko reši občinski odbor sam,« je dejal dr. Sfiligoj, »in jih je dolžan rešiti. Pri ostalih vprašanjih, ki spadajo v pristojnost vlade in drugih organov, pa nam je občinski odbor dolžan pomagati.« Pripomnil je tudi, da so pri stvari dolžne pomagati pravzaprav vse italijanske stranke brez izjeme, kajti Slovenci smo v vsem italijanski državljani. »Hočemo pa,« je govornik poudaril, »ohraniti se pri življenju z vsem našim kulturnim bogastvom, z vsem tem, kar nam je Bog dal, državni zakoni pa morajo to priznati. Čas je že, da se vse naše pravice dejansko priznajo in spoštujejo!« Nato je še dodal, da smo slovenski demokrati lojalno pristopili k formaciji leve sredine, kateri ostanemo zvesti, ker smo
prepričani, da je pravilna tako v krajevnem kakor v državnem pogledu.
Načelnik demokrščanske skupine dr. Cian je priznal in potrdil upravičenost vseh zahtev slovenske manjšine in podčrtal vsestransko pripravljenost demokristjanov, zavzeti se za stvarno uresničenje teh zahtev, ker jim to narekuje že sama krščanska ideologija.
Tudi liberalec odv. Majo je priznal upravičenost vseh zahtev slovenske manjšine, dejal pa je, da Slovenci uganjamo nacionalizem, ko se protivimo nastanku proto-sinhrotrona in tovarn »Grandi Motori« na Tržaškem. V tem pogledu, je rekel, liberalci popolnoma obsojajo tako zadržanje.
Načelnik socialistične skupine odv. San-zin je vsestransko podprl zahtevo Slovencev po enakopravnosti in živo poudaril, da se vse pravice naše manjšine morajo dejansko priznati in spoštovati, čas je, je zaključil, da pridemo k stvarni rešitvi tega vprašanja, ki je zelo velikega pomena tudi s človečanskega vidika.
Ob koncu je misovec odv. Pedroni po svoje tolmačil slovensko stvar, in seveda negativno.
Tako smo Slovenci dobili važen dokument v roke, saj predstavljajo pozitivne izjave vseh političnih skupin v goriškem občinskem svetu, z izjemo misovcev, korak naprej k cilju, po katerem Slovenci v Italiji srčno hrepenimo in katerega moramo doseči.
Poročilu dodajamo še čestitke prof. Bratini za izvolitev v občinski odbor in ponavljamo voščila, ki mu jih je izrekel župan v občinskem svetu: plodno delo in mnogo lepih uspehov!
lllllllllllllllllllliinilllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII
Višarje v zimskem čaru
Na praznik Jurske Matere božje, v nedeljo 11. februarja, so Openci, okrepljeni z rojaki iz Trsta in okolice poromali k višarski Materi božji. Pred njimi so goro »zavzeli« že farani iz Medane v Brdih, 50 po številu pod vodstvom svojega župnika g. Srečka Šuligoja, ter mladina iz San Giorgia pri Pordenonu, ki jo je tudi bilo za en avtobus.
Tisti, ki radi in veliko v zimskem času Sv. Višarje obiskujejo, so bili vsi soglasni, da je bila nedelja 11. februarja tako čudovito lep dan, da ga bo težko znova enakega doživeti. Vse gore so bile kristalno čiste in celo daljni Grossglockner se je zdel čisto blizu.
Na pobudo žabniškega župnika g. Marija Černeta so vojaki prejšnji dan odprli skozi poldrugi meter visoki sneg pot do svetišča, ki je bila kar precej podobna strelskim jarkom iz vrve svetovne vojne, ki so tedaj hrib rezali po dolgem in počez. Glavna cerkvena vrata, ki gledajo proti Kerštajnu, so bila zaplankana, tako da si je bilo treba utreti gaz po zidni ograji do vrat, ki zrejo na župnišče.
G. Jože Peterlin, salezijanec iz Marijani-šča na Opčinah, je opravil sv. mašo ob 12. uri, ki naj bi bila za smučarje, a jih višarski zvonovi niso dosti privabili. Zato pa je bilo toliko bolj živo v gostišču pri
Mešniku, znotraj pa tudi zunaj na terasi, ki jo je božalo opoldansko sonce in od koder je tako čudovit razgled na Lovce, Viš, Nabojs in Montaž. Od drugih gostišč je pri cerkvi imel odprto le še Zedda, delovala pa sta, kar je razumljivo, tudi zgornji in spodnji hotel ob žičnici.
V dolini pa ni bilo tako lepo. Zaradi stavke cestnega osebja je moral prefekt videmske pokrajine v soboto 10. t. m. pozvati civiliste, da so vsaj delno odstranili sneg in brozgo s ceste, ker bi bil drugače promet nemogoč. Vsi turisti vedo povedati, kako drugače so oskrbovane ceste v Jugoslaviji in Avstriji, ki jih takoj očistijo s soljo. Pač pa so prišli smučarji v dolini na račun z novo vlečnico, ki so jo zanje pred dvema mesecoma zgradili v Ovčji vasi v smeri proti Ukvam.
Na žabniškem pokopališču pa doživlja prvo zimo pod belo odejo v večnem snu 84-letni Kerštajnov oče, veliki prijatelj višarske Kraljice. Ob molitvi zanj in obisku njegovega groba se naš človek nehote spomni tudi pokojnega g. Jožeta Vidmarja, ki je toliko krat vodil svoje rojake k višarski Mariji in se trudil za njeno svetišče. Isti mesec ju je Marija poklicala k sebi, naj bosta zato oba naša priproš-njika pri Bogu!
      umnimi ......................
Trinkov koledar za leto 1968
Malo z zamudo, pa vedno dobrodošel, je tudi letos v samozaložbi izšel Trinkov koledar. Uredil ga je prof. dr. Rado Bednarik. Obsega 144 strani malega formata, stane 300 lir in je na prodaj v naših knjigarnah.
Poleg koledarskega dela vsebuje niz kratkih, a zanimivih člankov, ki so posvečeni deloma spominu msgr. Ivana Trinka in deloma deželi beneških Slovencev pod Matajurjem. Marsikaj novega najdemo v njih, saj Slovenci o tej naši najbolj zahodni veji narodnega debla le malo vemo. Kako prav je, da nas urednik koledarja, poslužujoč se Trinkove besede seznani s kraji v Slovenski Benečiji, z njenimi vzornimi duhovniki, starodavnimi cerkvami, z domačo folkloro, na koncu pa še s pravljico o smrti ob Nadiži in pod Kaninom, ki je zapisana v blagoglasnem beneškem in rezijskem narečju.
Želeli bi, da bi Trinkov koledar za leto 1968 prišel v čim več slovenskih rok tudi izven Beneške Slovenije. Ob branju sestavkov bomo bolj dojeli dušo naših skoro pozabljenih rojakov v podmatajurskih dolinah Nadiže, Idrijce, Tera in Rezije ter se začeli zanimati zanje. Duh velikega buditelja beneških Slovencev, ki spi svoj večni sen na pobočju očaka Matajurja,
Msgr. Lojze Novak počiva v Črničah
Z GORIŠKEGA =
Preteklo nedeljo se je izvršil prenos pok. msgr. Lojzeta Novaka z goriškega mestnega pokopališča v Črniče. Za prevoz je vse potrebno oskrbelo pogrebno podjetje Prescheren iz Gradiške, na meji so pa kontrolne oblasti šle zelo na roko tako na eni kot na drugi strani. Zato je bila krsta v Črničah že pred napovedano uro. Tam so jo položili na mrtvaški oder sredi cerkve, kjer se je takoj zbralo veliko število vernikov, da pomolijo za dušo pokojnega monsignorja. Med njimi so bili tudi goriški verniki, ki so se pripeljali s posebnim avtobusom.
Točno ob treh je k oltarju pristopil škof dr. Janez Jenko in začel s pogrebno mašo. Ljudstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo črniško cerkev, je na glas molilo odgovarjajoče dele maše, na koru sta izmenoma pela domači črniški mešani zbor in moški zbor iz Ajdovščine. Pri oltarju sta škofu stregla dr. Rudi Klinec in dom-berški dekan g. Vrtovec, duhovščina je pa napolnila prezbiterij. Zelo prisrčno in zbrano je bilo med sv. mašo v cerkvi in nova liturgija je prišla do polnega izraza kot občestvena molitev in daritev.
Po maši je msgr. Jenko spregovoril v spomin pokojnega monsignorja, ki je 30 let preživel kot dekan in župnik v Črničah ter se v tistih težkih časih izkazal res za pastirja vseh. Zelo lepo je g. škof orisal duhovniški lik pokojnega monsignorja, njegovo predanost božji previdnosti, ki ji je vedno sledil, čeprav to ni bilo zmeraj lahko. Zaključil je z mislijo, kako tolažljiva je za kristjana misel na nebeško veselje, ki čaka zveličane, in na vstajenje na sodni dan.
Po opravljenih obredih v cerkvi se je razvil sprevod na črniško pokopališče. Dolga je bila vrsta mož in fantov pred krsto, skoro od cerkve do pokopališča, za krsto se je pa vila še daljša vrsta žensk. Na pokopališču so pokojnega msgr. Novaka položili poleg njegove mame, ki je tudi tam pokopana. Pri odprtem grobu se je od pokojnega dekana poslovil domači ključar, ki se je v iskrenih besedah spomnil na vse dobro, ki ga je msgr. Novak napravil v črniški župniji od prve do druge svetovne vojne. Bila je to skrb v cerkvi in izven cerkve, za duhovni in posvetni blagor ljudstva.
S čudovito lepega griča, na katerem je pokopališče, se je v nadvse lep zgodnji pomladanski večer ob zahajajočem soncu razlegla zadnja pesem v slovo pokojnemu monsignorju, ki je tako našel svoje zadnje domovanje sredi vernikov, ki jim je bil pastir, in poleg svoje mame, s katero sta se imela tako rada. Naj počiva v miru!
(r+r)
naj zajame nas vse ter nas opomni, da zemlja domača ni prazna beseda. Del našega življenja je, kakor tudi naš materin jezik. To je dota, ki smo jo od svojih staršev prejeli in smo jo dolžni ohraniti ter bodečim rodovom zapustiti. Le tako bomo dočakali dan, da bo, kot pravi Kolednik v zaključni besedi v koledarju, prišel čas, ko »bo tudi v naših krajih spoštovan le tisti, ki ljubi svoj dom in mu je vedno zvest ostal«. Tedaj se bo »tudi v naših krajih uveljavil naš jezik v javnosti, v cerkvi in v šolah kot to uči naša ustava in božja postava«. In prav to vero in zaupanje hoče letošnji Trinkov koledar vsem našim rojakom v Beneški Sloveniji, v zamejstvu in v izseljenstvu posredovati. Prav je zato, da prisluhnemo njegovi besedi!	—ej
Stari in novi Jeruzalem
Mesto Jeruzalem šteje 265.000 prebivalcev; 200.000 jih živi v novem Jeruzalemu, 65.000 pa v starem, ki je do vojne pripadal Jordaniji. Tri četrtine vsega prebivalstva so Judje. V mestnem obzidju starega Jeruzalema živi 23.675 oseb. Od teh je 82 % muslimanov, 16 % pa katoličanov, torej skoraj štiri tisoč oseb.
terarno delo, posvečeno Baragi. Slovenski misijonarji v Torontu imajo načrt izdati letos podobico z Baragovo podobo v barvah in molitvijo za beatifikacijo.
Dr. Rudolf Čujetš, profesor na St. Francis Xavier University, Antigonish, Nova Seotia, bo napisal v angleščini knjigo o Baragi s posebnim vidikom na Baragovo delo in vpliv v Kanadi.
Torontski Slovenci bodo Baragi posvetili letošnji Katoliški dan na Slovenskem letovišču. Pevski zbori pri Mariji Pomagaj se bodo na vsem glasbenih, prireditvah letos spominjali Barage; imajo namreč v pripravi štiri nove pesmi o Baragi. Na pobudo g. Toneta Zmeca so jih ustvarili Pavel Oblak in Karel Mauser (besedilo), Anton Jobst in Matija Tomc (glasba).
tečaj za
Baragovo leto v Torontu
Letos 19. januarja je preteklo sito let, odkar je odšel v večnost Friderik Baraga, veliki slovenski misijonar med Indijanci Severne Amerike in prvi škof v Marquettu, Michigan. Slovenci v Kanadi bodo letos slavili Barago in pomnožili svoje napore, da bi naš svetniški kandidat čimiprej prejel v Cerkvi oltarsko čast; čas od 19. januarja 1968 do istega datuma v prihodnjem letu so torontski Slovenci proglasili za Baragovo leto kot dobo posebne dejavnosti v prid Baragove zadeve.
V nedeljo, 21. januarja so v cerkvi Marije Pomagaj začeli z molitvijo, ki jo bodo sedaj vneto opravljali v cerkvi in po slovenskih družinah za Baragovo beatifikacijo. Istega dne popoldne je bila v dvorani Marije Pomagaj Baragova akademija. Slovenska mladina je uprizorila v režiji g. Staneta Brunška dramatiko delo dr. Tineta Debeljaka: Irenej Friderik Baraga. Debeljakov« delo je sicer namenjeno za oratorij, a je močno učinkovito tudi v govorjeni besedi. Uprizoritev na odru je s petjem misijonskih pesmi poživil cerkveni pevstki zbor Marije Pomagaj pod vodstvom g. Dušana Klemenčiča. Nato je g. Tone Zrnec CM kazal barvaste skioptične slike o Baragi in seznanjal občinstvo z Baragovim življenjskim delom in apostolsko gorečnostjo ter s sedanjim stanjem procesa za Baragovo beatifikacijo.
Božja beseda, verski mesečnik za naše naseljence v Kanadi, je začela objavljati vrsto zanimivih člankov o Baragi in Baragov življenjepisni roman, ki ga piše pisatelj Karel Mauser: Le eno je potrebno. Slovenski lazaristi v Torontu, ki opravljajo du&nopastirsko delo med našimi ljudmi v Kanadi, bodo proti koncu leta izdali Mauserjev roman v knjigi in sicer v dveh delih. Tako bomo Slovenci ob tem zlatem Baragovem jubileju dobili novo li-
Odbor Goriške Mohorjeve družbe razpisuje natečaj za izvirno slovensko povest. Dogajanje naj se po možnosti razpleta sredi Primorskih Slovencev. Povest naj obsega od 100 do 120 strani.
Natečaja se lahko udeležijo vsi slovenski ljudje, pa naj živijo kjer koli.
Podelila se bo trojna nagrada: za najboljše delo 50.000 lir; za naslednji dve pa nagrada 30.000, odnosno 20.000 lir.
Rok za izročitev povesti: do 31. maja 1968 (Mohorjeva pisarna, Riva Piazzutta 18, Gorizia).
Gorica, 14. februarja 1968.
Msgr. France Močnik, predsednik
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriške!
Prejšnji četrtek, 15. februarja je imej g Zveza slovenske katoliške prosvete na 0 riškem v mali dvorani Kat. doma svoj Pre: občni zbor ter polagala obračun o svojS y skoro enoletnem delovanju. Prejšnji se 1 2oy-( namreč vršil lani 12. aprila.
Okvirno poročilo je podal dosedaH predsednik dr. Kazimir Humar. Z zad-; 2Qvs voljstvom je ugotovil, da je Zvezi v pij teklem letu uspelo uresničiti dolgotraji ^ željo o kulturni izmenjavi med slove- Qys skim in furlanskim prebivalstvom v n*i jara deželi. V zvezi s tem je tudi izrazil upali gajj in željo, da bi se našim društvom in m SQ skim zborom odprla možnost kulturni pfiV( nastopanja v Sloveniji, da bi mogli tal ^ vračati obiske kulturnih skupin, ki ^ ^ obiskujejo z onstran meje. Med razveš1
RAZNO
Brezobzirno poveličevanje spolnosti
V italijanski javnosti se pojavlja vedno večja zaskrbljenost zaradi publikacij in predstav, zlasti filmskih, ki odkrito in brezobzirno poveličujejo neurejeno spolnost, kar zelo kvarno vpliva zlasiti na mladino. Dolgo časa je to zaskrbljenost kazalo samo katoliško časopisje, sedaj pa začenja ta pojav vznemirjati tudi druge kiroge. V imenu svobode je zelo lahko opustiti vse moralne zakone, a v imenu svobode je potem zelo težko na moralnih razvalinah postaviti novo stavbo in zgraditi nov rod.
Smernice za preureditev teoloških fakultet
Jezuitski pater Dezza je razložil smernice, ki naj bodo merodajne pri preureditvi teoloških fakultet v raznih državah. Poudarjena bo večja svoboda posameznih univerz in fakultet ter stroga ločitev med filozofsko in teološko fakulteto. Take univerze bodo odprte vsem brez razlike. Teološke fakultete naj bi postale povsod enakovredne in enakopravne z drugimi univerzitetnimi fakultetami.
Nabirka za lačne v Belgiji
20. januarja so v Belgiji zaključili nabirko za lačne, ki so jo izvedli v letu 1967. Nabrali so 50 milijonov belgijskih frankov. V letu 1966 so nabrali 33 milijonov.
ljive pojave lahko štejemo tudi izboljš nje odnosov med nami Slovenci sami® Nekdanja medsebojna kulturna nestrpno polagoma mineva in prehaja v oblike ntf sebojne strpnosti ter v iskanje nekega * delovanja. Seveda pri vsej strpnosti ni ne more biti govora o odstopanju od i ših načel. Ne gre za načela, temveč demokratično in civilno sožitje. Vsak svoboden, da si »prosto voli vero in f stave«, a želimo, da to svobodo pustijo garantirajo tudi nam. Končno je med dovoljive pojave v preteklem letu šteti daljnjo podporo, ki jo je ZSKP bila & ležna od strani dežele, goriške občine province.
jaki
smi
otrc
član
Mir,
šerr
govi
Pesi
inei
»a
ceri
stve
topi
niti
bi
Pre
Po poročilu predsednika dr. Humafl p0 so sledila poročila tajnika in blagajni Zveze ter predstavnikov včlanjenih ort nizacij, društev in pevskih zborov: Slo kat. akademskega društva v Gorici, SKf F. B. Sedej iz Števerjana, SKPD J^ Abram iz Pevme, prosvetnega društva Štandreža, SKPD Mirko Filej iz Gori1"' moškega zbora Mirko Filej ter Podgof O dejavnosti športnega združenja OlvmP1 je spregovoril prof. Kranner.
Po razrešnici staremu odboru so sle($ volitve predsednika in nadzornega odb<W Za predsednika je bil ponovno soglas5, izvoljen dr. Kazimir Humar, v nadzor*1 odbor pa so prišli: Jože Vižintin (Gorici Jože Pavletič (Štandrež) in Alojz Mars (Steverjan).
Pričetka občnega zbora Zveze se je ležil tudi goriški občinski svetovalec Avgust Sfiligoj. Pozdravil je navzoče tak v svojem imenu kot v imenu SDZ v ® rici. Poudaril je dejstvo, da naš sosed* narod, s katerim živimo v isti državi, splošno take vrste dejavnosti, kot so naš prosvetna društva, ne pozna in da je z3’ fašizem pravilno videl v njih jez /.oP' svoje raznarodovalne namene ter jih črtno uničeval. Dr. Sfiligoj je tudi opo?' ril Zvezo, naj bi letos ne pozabila na P1* slavo 1400-letnice prihoda Slovencev v kraje.
Pozdrave občnemu zboru je poslala bratska Slovenska prosveta iz Trsta
Somaševanje v baziliki sv. Petf^ v Rimu
fon
8. i
v F Sve tel P
Del
lar
tiar
ie
toč
skr
tek
2
v0j
Po
.Ske
M
i
»tu
in
in:
Ste
le
Lo
Re
St
Ta četrtek, 22. februarja, na p raz1" stola sv. Petra je sv. oče maševal v ceri>' sv. Petra. S papežem so somaševali ne^1 teri predstavniki italijanske škofovske k^ ference, ki zboruje ta teden v Rimu.
   ...........................................................  m............................................    milili.h....iiiiiiiiiii*
dii
Oij
ki
»Vi
ki
Ce
Državni podtajnik Ceccherini v Števerjanu
V petek zvečer je števerjanski župan Stanislav Klanjšček sprejel na občini državnega podtajnika v notranjem ministrstvu dr. Ceccherinija. Sestanku so prisostvovali tudi podžupan Ciril Terpin, odbornik Hadrijan Koršič, spremljal ga je pa provincialni odbornik M. Waltritsch.
Župan je takoj v dobrodošlici pozitivno ocenil zanimanje podtajnika Ceccherinija za našo slovensko občino, katera ima še nekatere nerešene probleme. V prisrčnem razgovoru, ki je sledil, so mu občinski upravniki predstavili več potreb. Tako v prvi vrsti ureditev še nekaterih občinskih poti, ki niso v sklopu turističnih cest, pa bodo kmalu urejene z deželno pomočjo. Občinsko stavbo bo nujno treba temeljilo popraviti in preurediti, kar bo stalo več milijonov. Vrtec tudi potrebuje raznih vzdrževalnih del ter nove opreme. Posebno pa je bila poudarjena potreba, da se števerjanska občina označi za gorati predel, kar bo prineslo veliko olajšav in pomoči našemu prebivalstvu.
Navzoči so iznesli še nekatera vprašanja, kot je napeljava telefona na Jazbi-
so
ba
tli
Po
V
Pc
Ulil
\
hiii
Jc
nah (za kar je bila že pred osmimi vložena prošnja) ter misel, da bi se & verjanski obmejni blok odprl tudi za f tovanja s potnimi listi, kar bi bil ^ učinkovit prispevek v težnji po poveča'1)’ prometa in turizma v Števerjanu.
Pogovor je potekal v toplem vzdušju ’ visoki državni predstavnik je obljubil s' je vsestransko zanimanje in pomoč za 1,1 vedene probleme, posebno glede na &i:, stvo, da si občina sama s svojimi fina111, nimi dohodki ne more prav nič pomag!>l Smemo upati torej, da bodo tako še P*1 ostali občinski problemi zadobili konkr‘ ne rešitve.
škoda le, da so motili sestanek, k* ” bil zamišljen kot srečanje predstavni''1' števerjanske občine z vladno osebnosti1 to se pravi na upravni ravni, neka11 lokalni dejavniki, ki so skušali vse sP^ viti na politični tir, kar odklanjamo, gre pri takih sestankih za konkr®1
•tf nA
upravne, občinske probleme, ne pa za F pagandne cilje v korist političnih skup ki delujejo na področju občine.
Slovenska pesem
iz ust potujčevalcev . . .
(Ob robu neke proslave v Sv. Križu)
Prešernova proslava v Bazovici
V	nedeljo, 18. februarja je bila vsa Bazovica združena prav v smislu pesnikove ideje, naj bo »prepir iz sveta pregnan« Bilo je to na spominski svečanosti v bakovski kino dvorani.
Najprej je izrekel pozdrav domači župnik msgr. Živic. Prevzet od tako lepega obiska, od tako dobre volje vaščanov in faranov, se je zahvalil vsem, ki so pomagali uresničiti idejo skupnosti in vsem, ki so na proslavi sodelovali. Nato je domači Pevski zbor »Lipa« pod vodstvom Stanka Zidariča zapel ubrano več pesmi. Potem so nastopili otroci z deklamacijami Pre-^ šernovih pesmi, recitirali so bazovski di-L jaki, učiteljica Ana Grgič je povezala pesmi v Prešernov življenjepis. Nato je pel otroški zbor pod vodstvom g. župnika, Sanica Slovenskega gledališča iz Trsta ga. Mira Sardočeva je recitirala nekaj Prešernovih pesmi, prof. Jože Peterlin pa je govoril, kakšno izročilo smo prejeli od Pesnika in kaj nam mora to izročilo po-taeniti povsod, kjer Slovenci živimo. Tudi »a tem koščku sveta. Zatem je nastopil cerkveni pevski zbor iz Bazovice pod vodstvom dr. Hareja in zapel več pesmi zelo toplo in dovršeno. Posebej je treba omejiti, da sta bili prvič izvajam dve skladbi dr. Hareja, ki ju je skomponiral na Prešernovo besedilo. Skladbi se odlikujeta Po svoji melodioznosti in nežni finesi. Ob koncu je pozdravil sovaščane tudi domači 8. učitelj Miro Prešel, ki neumorno poje -J V pevskih zborih in je ves zavzet za pro-. svetno delo, pevski zbor »lipa« pa je za-tel »Zdravljico« v Vrabčevi kompoziciji. Proslava je zapustila nepozaben vtis. tfekleta in otroci so bili delno oblečeni v •tarodne noše, tako da je bil tudi ta zunanji pečat pristen in domač. Zelo lepo Je povezoval in napovedoval posamezne [očke domači akademik Karlo Mezgec in skrbel, da je program nevsiljivo in lepo tekel od začetka do konca.
Zdi se, da je bila to ena najlepših poginih slovenskih prireditev v Bazovici, P° duhu pa gotovo ena najlepših na Tržaškem sploh.
Akademik dr. Stele v Trstu
Prejšnji teden se je mudil v našem mestu znani umetnostni zgodovinar, kritik iti prevajalec, član Slovenske akademije danosti in umetnosti prof. dr. France Stele iz Ljubljane. V skedenjski dvorani le v okviru Slovenskega kluba predaval o Lojzetu Spacalu, čigar razstava v muzeju ^evoltella je dosegla velik uspeh.
Stavka Radijskega odra
Igralci Radijskega odra na tržaškem radiu so se pridružili vsedržavni stavki radijskih, televizijskih in filmskih igralcev, ^i je trajala od 12. do 15. februarja. V Svoji izjavi Radijski oder navaja zahteve, to so povsem upravičene, saj status igralcev Radijskega odra ni izenačen s statusni, ki ga predvideva vsedržavna pogodba kategorije. Ob koncu izjave člani Ra-koff ^jskega odra zahtevajo »ponovni pregled tKjgodb... da ne bodo igralci, ki nastopajo v okviru Radijskega odra, še nadalje zaustavljeni«.
pi'
td
lili«11
Stavki so se solidarno pridružili tudi člani Slovenskega gledališča. Iz solidarnosti je tudi odpadlo gostovanje gledališča iz Nove Gorice v Kulturnem domu.
Promocija
Na filozofski fakulteti tržaške univerze je ta teden doktorirala gdč. Gracijela Štoka, ki poučuje že več let na srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. V svoji disertaciji je obdelala kontovelsko narečje. Čestitamo!
Pesnik G. Ungaretti v Trstu
Tržaška univerza je podelila pesniku Giuseppeju Ungaretti ju doktorat honoris causa. Ob tej priliki se je Ungaretti zelo pohvalno izrazil o kulturi jugoslovanskih narodov in poudaril vlogo Trsta kot posrednika med različnimi kulturami.
Mavhinje — Nova doktorica
V	petek, 16. t. m. je na univerzi Ca’ Fo-scari v Benetkah pohvalno dosegla doktorat v tujih jezikih naša profesorica Jelka Terčon z disertacijo o ruskem modernem ruskem liriku Sergeju Jeseninu. Naši novi doktorici iskreno čestitamo in ji voščimo uspešno delovanje na slovenski srednji šoli, kjer že več let poučuje.
Seja zgoniškega občinskega sveta
Pretekli teden je zgoniški občinski svet razpravljal o občinskem regulacijskem načrtu, ki ga je izdelal dr. arh. Paolo Meng, komisijo pa so sestavljali župan Josip Guštin, svetovalci Just Pegan, Vladimir Rebula in Franc Husu ter dr. arh. Dario Jagodic in dr. Fulvio Uxa.
Na seji je imel daljši govor podžupan dr. Godnič, ki je poudaril važnost načrta za nadaljnji razvoj zgoniške občine. Po drugi strani pa je dr. Godnič opozoril na hude pomanjkljivosti, ki jih ima zgodovinska analiza v poročilu o regulacijskem načrtu. V poročilu namreč ni nikjer zapisano, da v zgoniški občini živijo Slovenci in da so se tam naselili že pred trinajstimi stoletji.
Deželni zakonski osnutek odobren
Deželni svet je po daljši razpravi odobril popravljeni zakonski osnutek o pravnem in ekonomskem položaju osebja. Zanj so glasovali samo svetovalci večine.
Zadruga »Naš Kras«
Pred kratkim je bil ustanovni občni zbor zadruge »Naš Kras«. Namen zadruge je ukvarjati se s kraško problematiko. V ta namen bo zadruga odkupila staro kraško hišo v Repnu št. 31 ter jo spremenila v nekakšen muzej. Ustanovnih članov je 35 ter so si za predsednika izvolili Egona Krausa.
Felszegi pred tržaškim občinskim svetom
Na petkovi seji občinskega sveta so razpravljali o stečaju miljske ladjedelnice Felszegi. Opozicija je ostro kritizirala vladne stranke zaradi njene politike v zvezi s stečajem. Med razpravo je prišlo večkrat do hudih prerekanj med' svetovalci
Dvorana komunističnega «Ljudskega doma« v Sv. Križu se preteklo nedeljo proti večeru ni tako napolnila kot se napolni ob priliki fratelančnih in pustnih prireditev italijanske komunistične stranke (KPI). Ce je bilo temu vzrok lepo vreme ali kulturna »doslednost« domačih komunistov ali točneje »prosvetno« združenih social-komunistov, ne moremo s polno gotovostjo trditi. Vsekakor drži, da je tistega dne v omenjeni dvorani krajevno društvo »Vesna« proslavljalo velikega pesnika Prešerna in da je na proslavo poleg prof. Borisa Pahorja povabilo tudi dva člana Slovenskega gledališča iz Trsta.
O tem, da je bistvo komunistične ideologije zasužnjevanje človeka po sočloveku, v popolnem nasprotju s Prešernovo svo-bodoljubnostjo, ne bomo tu razpravljali, ker je naše stališče do »kulture« kot jo v praksi pojmujejo komunisti, dovolj znano. Tudi ni naš namen, da bi se spuščali v strokovno oceno izvedbe prireditve, ker bosta to delo opravili v slovenščini pisani glasili dveh neslovenskih strank. Nam gre za to, da v imenu vseh narodno čutečih Križanov, tudi tistih, ki ne delijo z nami istega prepričanja, postavimo nekaj vprašanj oziroma nanizamo nekaj načelnih ugotovitev.
Nesporno drži, da je bil France Prešeren ne samo velik pesnik, temveč tudi velik Slovenec, globoko socialno čuteč in zgledno dosleden narodni buditelj, ki je poleg drugih krivic svoje dobe bičal tudi in zlasti tiste, ki so jih nekateri takratni rojaki delali nad lastnim narodom s tem, da so ga potujčevali. Kaj bi torej ta ve-
likan slovenske misli in besede dejal, ako bi moral v nedeljo v dvorani «Ljudskega doma» poslušati prelepo slovensko pesem iz ust potujčevalcev lastnih otrok? Da ne bo nesporazumov in krivih tolmačenj, naj takoj pojasnimo ,da gre tu za približno petino članov komunističnega pevskega zbora «Vesna» iz Sv. Križa, ki ga vodi Franc Žerjal. Ako šteje ta moški zbor, kot pravijo domačini, v rednih razmerah približno dvajset članov, od katerih imajo vsaj štirje svoje otroke v neslovenski šoli, potem je naša ugotovitev prav tako točna kot porazna!
Prešernov dan je za vsakega zavednega Slovenca praznik slovenske kulture, zato je prav, da na njem sodelujejo javni kulturni delavci kakršni so npr. člani Slovenskega gledališča iz Trsta, zavedni slovenski izobraženci in pevci, a kako naj te slednje vskladimo s tistim klavrnim »kvartetom«, ki slovensko kulturo svojim lastnim sinovom odreka?
Prešernova proslava je javno hvaležno priznanje velikemu mojstru besede, ki iskrene sodelavce in udeležence navdaja s ponosom in veseljem nad vsem, kar so nam naši kulturni ustvarjalci najdražjega posredovali. «Kultumiki» prej omenjene vrste pa z namernim odtujevanjem lastnih otrok slovenski šoli žagajo korenine ter zavestno in hote s svojim slabim zgledom in nagovarjanjem ogrožajo možnost vzgoje in izobraževanja tudi otrokom tistih naših staršev, ki slovenski jezik, pesem in šolo ljubijo, spoštujejo in branijo.
Križan
Kdo razbija enotnost?
Slovenci na Tržaškem in zlasti v dolinski občini bijejo že več mesecev težak boj za ohranitev svoje zemlje in s težkimi žulji gor spravljenih hiš. Jasno in odločno besedo je glede tega problema povedala le Slovenska skupnost, ki je večkrat pozvala k enotnemu nastopu vseh političnih strank, katere vključujejo slovenske volivce. Do zadnjega je upala, da bodo ta poziv sprejele, saj gre končno za življenjske interese njihovih pristašev. Toda na žalost se to ni zgodilo. Zgodilo se je celo to, da so izvoljeni predstavniki komunistične partije in socialistične stranke z županom na čelu šli razlastiteljem na roko ter začeli z njimi pogajanja za prodajo srenjskega zemljišča.
In kakšno hvaležnost so razlastitalji pokazali za to uslugo? Ko je pred dvema tednoma prefekt dr. Capellini imenoval nov upravni odbor Pristaniške ustanove, ni vanj vključil nobenega predstavnika dolinske ne miljske občine, na ozemlju katerih se pretežno razteza njeno področje.
Tudi akcija, da bi izključili nekatere hiše Boljunčanov iz področja, ki je namenjeno tovarni Grandi Motori, ima malo možnosti za uspeh, kot je pravilno poudaril radio Koper v nedeljski oddaji za zamejske rojake.
Kljub vsem negativnim pojavom pa je potrebna čim širša enotnost in medsebojna strpnost, da bodo lahko Boljunčani kos preizkušnjam, ki jih čakajo. Toda zdi
se, da nekaterim ni za to, ampak celo skušajo sejati razdor in malodušje. Tako je npr. dolinski župan g. Dušan Lovrilia imel pretekli teden več javnih zborovanj po raznih vaseh, na katerih je iznesel neresnične trditve na račun svetovalcev Slovenske skupnosti, češ da nimajo enotnih pogledov in omalovaževal njihovo delo, kot da so samo komunisti nekaj sposobni.
Takšna natolcevanja je treba odločno odkloniti, ker so neresnična in neokusna, če nam je kaj do strpnosti in lojalnega sožitja. Dne 29. januarja 1968 so svetovalci Slovenske skupnosti poslali županu pismo glede boljunske zadeve, v katerem soglasno nekaj predlagajo. Ce kdo v tem vidi »pošiljanje k vragu«, pomeni, da mu enotnost svetovalcev Slovenske skupnosti ne gre v račun.
1. t.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 25. februarja do 2. marca 1968
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verski problemi. 21.00 Krožek Pickmick, nadaljevanje. 22.10 športne novice. — Drugi: Priča, drama v treh dejanjih. 21.15 Film.
22.05	Glasbeni program.
Ponedeljek Prvi: 21.00 Drango, film. 21.15 Sprint. 22.00 Gospodarska oddaja.
Torek: Prvi: 18.45 Vera in današnji svet. 21.00 Zbogom, Sicilija - drama Piran-dolla. 22.30 Iz prazgodovine. — Drugi:
21.15 Pestra oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Almanah. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Ubežnik, film.
Četrtek: Prvi: 21.00 Človeški glas. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Pestra glasbena oddaja. 22.15 Novosti iz gledališkega sveta.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Ne puščajmo jih same, serijska oddaja. — Drugi:
21.15 Glasba. 22.15 Iz sveta znanosti. Sobota: 19.36 Duhovna misel za nedeljo.
21.00	Delia Scala story, serijska oddaja.
22.15 Serijska oddaja. — Drugi: 21.15 Ljubezenski napoj, opera G. Donizettija.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 25. februarja do 2. marca 1968
Nedelja: 9.00 Dobro nedeljo voščimo s triom Dorka Škoberneta in Koroškim oktetom. 11.00 Mokedajeva matineja: General - filmska komedija. 16.00 Mednarodno atletsko srečanje v Beogradu. 18.10 Karnevalski sprevod iz Viareggia. 19.05 Gorska zavetišča - film iz serije Gora skrivnosti. 19.30 Filmski burleski.
Ponedeljek: 17.30 Pri naših pravljičarjih: Franc Leben-Izo. 18.30 Duševno bolni in mi, nekdaj in danes. 20.35 Ferenc Karin-thy: Ob reki - TV drama.
Torek: 18.00 Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno manjšino v Jugoslaviji.
19.05	Torkov večer - zabavni. 19.40 Vroča kri na Ptujskem polju. 20.10 Usodni lov -angleška komedija. 21.40 Gramofon - zabavno glasbena oddaja češke TV.
Sreda: 14.55 Torino: Nogomet Juventus : Eintracht - prenos EVR. 17.15 Kljukčeve dogodivščine - serijska lutkovna igra. 20.35 Ženeva: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - nastop parov.
Četrtek: 18.45 Po sledeh napredka. 20.35 ženeva: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - nastop plesnih parov. 22.00 Obisk stare gospe - film iz serije Cirkus v hiši. 22.50 Hokej Medveščak : Jesenice.
Petek: 17.30 Moj prijatelj Flicka - serijski film. 18.20 Državno prvenstvo v alpskem smučanju. 19.05 Brez parole. 1935 Tuj kulturni film. 20.35 ženeva: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - moški prosto.
Sobota: 17.10 Državno prvenstvo v alpskem smučanju. 20.35 Ženeva: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - ženske prosto.
Zborovanje komisije za Latinsko Ameriko
V	Rimu je zborovala komisija za Latinsko Ameriko. Sv. oče je komisiji znova začrtal smernice za uspešno delo v težkih razmerah versko zanemarjene celine. Treba bo narediti več. Treba bo prestopiti v dobo, ki bo zahtevala žrtve. Predvsem pa bo treba usposobiti osebje in ga nato primerno tudi uporabiti.
Opčine niso več Poggioreale
Odlok predsednika republike, ki je bil objavljen v Uradnem listu z dne 14. t. m., uradno spreminja ime za Opčine Poggioreale del Carso v Villa Opicina. Že pred več leti je zahteval, naj vrnejo Opčinam njihovo prvotno ime med drugimi tudi takratni občinski svetovalec Slovenske skupnosti dr. Teofil Simčič. Sicer pa še vedno ostaja tista »Villa«, ki bi tudi morala odpasti.
opozicije in svetovalci vladnih strank.
   n   mini minulimi murni      umni   um iihiii mu min     m    .............................................................................................................................................................................      mm.............................................umu.......................................m.....................mini..................um
V sredo 28. februarja pride v Gorico abbe Pierre. Prisluhnimo njegovi besedi!
'''•HiiiiulUluuluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiuuiiiiiiiiiuluuluiiiiiiiiiiuHiiiiiulUiiiuiiiiiiiuiiuuiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiuluiiiiuiiiiuluuiiuiiHiiiiuluiiiiininiiuuiiiiulUluiiii.iiiuuiiiiinuiiiiiiiiuiiiuiniiiiiiiuuuiiiiuiiiiulUluiiuuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiuuluulUluiHiiuiiiiulUluiiiiiiiuiH
J°SEFINE STEGBAUER 53 ----------
Prevedel J. P.
ffVcS I* &le«*lc> *vezd«m • • •? 44
“Da, božja pota so včasih res čudovita 1(1 nedoumljiva,« je dostavila gospa Thorn 8anjena.
Zdaj je prišla še Gretica na vrsto. Joa-totn Poli je zaprosil gospo Thorn, če bi Prišla kdaj v prihodnjih dneh dopoldne z °retico v cink us, ko bo on vežbal. Rad bi
o
feitici napravil veselje in jo pustil jahati svojem žrebcu. Kar prideta naj, kadar bo najbolj prikladno. Samo, da ga ^alo prej telefonično obvestita, pa bo go-l°vo imel čas, da se jima bo nekoliko posvetil.
*Zelo me bo veselilo, če vas bom mo-{“el še videti,« je dejal od slovesu in ji
r®Pko stisnil roko.
sa isti večer je doma — v cirkusu — r*ar>isal pismo za mater.
Ljuba mati!
trosim te, preberi te vrstice v miru. Ne
bi rad videl, da bi se preveč vznemirjala, ker Ti to škoduje. Saj ni bila le moja krivda, če je talko prišlo in si talko dolgo nisva več pisala. Vse Ti bom razložil, ko Te bom obiskal. Upam, da bo to kaj kmalu mogoče.
Da sem Te spet našel, je bila vzrok svetinjica. Ti si jo podarila Gretici Thorn. Ta je svetinjico izgubila v cirkusu, kjer nastopam. Gretica mi je tudi dala Tvoj naslov. Vse ostalo Ti bom povedal, ko Te pridam obiskat. Takoj danes bi že rad prišel k Tebi, pa ne morem.. Vsaj nekaj tednov moraim še ostati pri cirkusu, ker me veže pogodba. Vsak večer moram nastopati, včasih celo dvakrat na dan, zato sem vezan. Ko pa bomo tu podrli šotore, bom takoj pohitel k tebi. Bodi prepričana, da nisesm več tisti lahkomiselni pustolovec, kot sem bil takrat, ko sem šel od doma. Upam, da mi boš odpustila in da boš tudi mojo ljubo hčerko Marjetico lepo sprejela. Prilagam Ti sliko moje Marjetice.
Lepo Te prosim, ljuba mati, za par vrstic, iz katerih bom razbral, da si mi odpustila. Iskreno Te pozdravlja in poljublja Tvoj sin Joahim.
MARJETICA
Takoj drugi dam po obisku je dobila gospa Thorn od Joahima Polila pismo. Pisal ji je, da ibi jo rad vprašal za svet, ker je v tem kraju čisto nepoznan in -tuj. Ko mu je usoda naklonila, da se je smel spoznati s sočutnim človekom, zato se rajši obrne nanj kot nia čisto tujega človeka. Je namreč v skrbeh za svojo hčerko Marjetico. Zato jo lepo prosi, da bi smel še enkrat k njej, da bi se posvetoval o tej zadevi. Ce je mogoče, naj miu to kar tele-fonično javi.
Gospa Thorn je bila takoj pripravljena, da ga sprejme in tako se je kar kmailu pojavil Joahim Poli s hčerko pri njej na obisku.
Takoj je začel pripovedovati, kaj ga je pravzaprav napotilo k njej. Marjetica na noben način ne sme več ostati v cirkusu. Pri tem nemirnem življenju iin potovanju iz kraja v kraj ne more obiskovati nobene šoLe redno in se tudi ne more kaj prida učiti. Zato bi rad pustil Marjetico v kakem kraju, kjer bi vedel, da je dobro oskrbljena in je laihko brez skrbi zanjo.
Ko se je Gretica vrnila od glasbenega pouka, se je močno začudila, ko je v sobi spat zagledala cirkuškega jahača. In na mizi so v vazi staile lepe temnordeče vrtnice. Gotovo jih je on prinesel. Pa ni izpraševala. Podala mu je le roko v pozdrav in prav takrat je prišla gospa Thorn k kuhinje in vse povabila na kavo. Edgar Carotti, ki je izjavil, da mu je ljubše, če ga 'kličejo z njegovim praivim imenom Poli, je bil tega povabila vesel. Pri malici se je Gretica docela spoprijateljila z Marjetico. Ponujala ji je pogačo in silila s kavo. Po malici je privlekla na dan igrače, s katerimi se je igrala nekdaj prava hčerka gospe Thorn. Z Marjetico sta se spravila v kot k oknu in se tam zatopili v igro. Za pogovor odraslih se nista več zmenili. V veselem petju in igri jima je mineval čas.
Gospa Thorn se je medtem posvetovala z Edgarjem Cairottijem. Poznala je nekaj zavodov za dekleta, a te po imenu. Zato ni mogla nobenega posebej priporočati. Tako sta se menila sem in tja, dokler ni končno dejala gospa Thorn:
»Tako na hitro vam res ne morem kaj
pametnega svetovati. Saimi veste, da je treba v taikem slučaju dobro premisliti. Marjetica je še tako majhna in nežna, da ji bo od začetka gotovo težko, če bo prišla čisto med tuje 'ljudi. Tak otrok potrebuje nežne roke An človeka, M se zanjo posebej zanima. Zato bi bilo po mojem bolje, če bi jo dali h kaki družini. V kakem zavodu 'hi se prav gotovo ne počutila srečno in vrhu tega so zavodi tudi dragi.«
»To bi ne bila nobena težava. Za mojega otroka mi ni nič predraigo, da bi le vedel, da je moj otrok dobro oskrbljen in v vsakem oziru v dobrih rokah,« je odvrnil Joahim Poli. »Tega se ne bojim toliko, da hi Marjetico preveč mučilo domotožje. Je vse preveč samostojna za svoja leta. Bolj bi se bal tega, da bi se mi otrok odtujil, če bi živel pri čisto tujih ljudeh.«
»Veste kaj,« je predlagala gospa Thorn, »dajte mi še dva dni časa, da dobro premislim. V tem času si boni vse natančno ogledala in poizvedovala, potlej vam bom lahko res pametno svetovala.«
(se nadaljuje)
Kulturni večer v Pevmi
V okviru kulturnih večerov SKPD »Jože Abram« je zadnji torek, 20. februarja predaval g. Jože Jurak o temi »Smisel našega življenja«. Udeležba iz raznih vzrokov ni bila ravno velika, a vsi navzoči so bili s samim predavanjem zelo zadovoljni, saj so na konkretnih primerih in ob odgovorih raznih ljudi v vsej jasnosti odkrili, kateri je smisel njihovega življenja. Izrazili so željo, da bi se predavanje v podobni obliki ponovilo za tiste, ki jim ga to pot ni bilo dano slišati.
Š te ver jan
Na večer 13. februarja je umrl v zavetišču usmiljenih bratov v Gorici dolgoletni cerkovnik števerjanske cerkve Ciril Hlede. Dočakal je 82 let življenja. Ko mu je hčerka povedala o smrti g. zlatomaš-nika Cirila Sedeja, s katerim je sodeloval dolgo vrsto let in mu bil v pomoč v službi za števerjansko župnijsko skupnost, se je zamislil in nato dejal: »Čez teden dni bom šel jaz za njim!« Ni se dosti zmotil. Čez 12 dni sta se oba Cirila spet našla v večnosti.
Pokojni Ciril Hlede se je odlikoval po svojem dobrosrčnem značaju in bil znan po svoji gostoljubnosti. Narodno je bil
KINO DVORANA »CORSO« V GORICI SREČANJE S PATROM PIERROM V sredo, 28. februarja ob 21. uri: Akcija »Ljudje kakor mi«
Revščina obsoja svet.
Gospod,
daj kruha lačnim,
vzbudi lakoto, katerim kruha preostaja!
Doberdob
Za »Katoliški tisk« je v nedeljo popoldne najprej mladina prispevala s pesmijo, burko in srečolovom. Zvečer je po pozdravnih besedah Karla Lavrenčiča ista skupina zapela pesem »Katoliškemu tisku«, nakar je spregovoril prof. Ivo Bolčina. V kratkem in dobro zasnovanem govoru je pazljivemu občinstvu posebno poudaril dejstvo, da je koncil sicer odpravil »Index« (seznam prepovedanih knjig), a je s tem še posebno pokazal veliko zaupanje, ki ga ima Cerkev do svojih vernikov, ki naj bi se še bolj zavzeli za čitanje, širjenje in izboljšanje katoliškega tiska. — Po burki »Velikan in pritlikavec« so nastopili »Fantje izpod Grmade« in lepo zapeli pet pesmi; posebno odobravanje so žele: »Bu-
Škofijsko romanje delavcev v Rim
V nedeljo, 3. marca bo gostoval v dvorani Katoliškega doma v Gorici
PEVSKI ZBOR IZ GRADIŠKE
s celovečernim
KONCERTOM
Vmes bosta nastopila folklorna skupina iz Koprive (Capriva) in moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice.
či, buči«, »Tobak« in »Žabe«. Sledila je še burka »Začarana gostilna« in končno bogat in sladek srečolov s tortami, piščanci, mesom in vinom ter raznim drugim koristnim blagom. Nastopajočim in vsem, ki so pomagali, izrekamo pohvalo in zahvalo.
Za koncert velikonočnih in drugih pesmi v letu vere bodo v naši cerkvi na belo nedeljo nastopili na povabilo domačega cerkvenega zbora: moški zbor »Mirko Filej« pod vodstvom Zdravka Klanjščka, cerkveni zbor iz Števerjana pod vodstvom Hermana Srebrniča ter morda še kakšen drugi zbor. te sedaj vabimo ljubitelje lepega cerkvenega petja, da si zaznamujejo v koledarju: 21. aprila v Doberdob!
Med raznimi škofijskimi pobudami za leto vere je tudi skupno romanje delavcev v Rim z g. nadškofom Cocolinom na čelu. To romanje je določeno za datum od 23. do 26. maja tega leta. Potovalo se bo z modernimi avtobusi. Datum romanja obsega dva prazniška dneva: 23. maja je namreč vnebohod, 26. maja pa nedelja. Delavci-romarji bodo tako izgubili le dva delovna dneva oziroma le poldrugi dan tisti, ki imajo prosto ob sobotah popoldne. Romanje prireja ustanova, ki ima na skrbi dušno pastirstvo med delavci po tovarnah in velikih industrijskih obratih. Cena romanja je 12.000 lir za potovanje, hrano in prenočišče, 2.000 lir pa za vpis. Vpisovanje za romanje sprejemajo vsi domači župniki, v Gorici pa slovenske romarje vpisuje stolni vikar dr. Humar. Cena je postavljena zelo nizko prav zato, da bi se mogli romanja udeležiti delavci v čim večjem številu. Poleg delavcev se romanja lahko udeležijo tudi njih svojci, saj je npr. lepo, da skupaj poromata mož in žena. Opozoriti moramo, da z romanjem soglašajo tudi delodajalci, ki ne bodo delali težav udeležencem romanja.
V Rimu bodo romarji ostali vsaj cela dva dneva, to je dovolj, da si bodo ogledali glavne zanimivosti mesta in da bodo lahko v avdienci pri papežu in pri predsedniku republike. Slovenski romarji imajo možnost, da bodo potovali v lastnih avtobusih, če jih bo dovolj veliko število. Je pa treba pohiteti, ker se vpisovanje zaključi že v nedeljo 3. marca in to zaradi organizacijskih zahtev.
Naši delavci imajo torej dober teden časa, da premislijo in se priglasijo. Upamo, da jih bo res veliko. Lani smo slovenski duhovniki nameravali sami na svojo roko peljati skupino romarjev v Rim za leto vere, letos se nam nudi še lepša priložnost, da poromamo skupaj s svojim nadškofom.
V nedeljo, 25. t. m. ob 16.30
bo v Katoliškem domu v Gorici
PUSTNA PRIREDITEV
Z VESELIM IN PESTRIM PROGRAMOM
Nastopile bodo številne skupine iz mesta in z dežele z burkami, šaljivimi prizori in glasbenimi točkami.
Vstopnina 300 lir, znižana 150 lir.
Deloval bo dobro založen buffet s pustnimi dobrotami in briškim vinom. — Pridite!
RADIO
TRST A
Podgora
globoko zaveden, v službi pa skrbno vesten. Najboljši dokaz je dejstvo, da je opravljal mesto cerkovnika, dokler so mu to dopuščale telesne moči. In takih let v službi cerkve je bilo nad petdeset! Močna je bila tudi njegova vera. Ta mu je dajala oporo, da ni vzdvomil nad božjo Previdnostjo niti v letih, ko je bila hiša polna nepreskrbljenih otrok, on pa sam za vse in v težkem boju z revščino, ki je prve čase po vojni mučila njegov dom. Tedaj je pokojni g. župnik Sedej večkrat posegel v cerkveno nabirko in mu s predujmom pomagal iz največje stiske. Vera pa je bila tudi tisti lek, ki mu je hladila silno rano, katera je nastala, ko mu je najljubši sin Lojze omahnil kot talec pod točo krogel iz pušk nemškega okupatorja.
Iz vere je živel, po tolažilih vere okrepčan je umrl, in izraz vere v posmrtno življenje je bila tudi njegova zadnja pot na števerjansko pokopališče. Pet duhovnikov ga je pospremilo do groba in zelo veliko moških. V bližini svojega pokojnega župnika bo čakal vstajenja. Bog mu bodi za njegovo zvesto službo oltarju in za vzgledno pričevanje v krščanskem življenju obilen plačnik, vsem preostalim pa tolažba v težki izgubi. Z njimi sočustvujemo vsi, ki smo ga poznali in vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Spored od 25. februarja do 2. marca 1968
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Prigode debele Johance«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.45 Od Sanrema do Sanrema. 15.30 »Zabojček«. Radijska drama. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 Koncert v miniaturi. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve v Skednju.
22.10 Andrzej Dobrowolski: Glasba za oboo in magnetofonski trak.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Priljubljene melodije. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz Chopinovega in Von Einemovega opusa.
19.30 Moj prosti čas.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Skednju. 17.20 Slovenščina za Slovence.
17.40 Radijska univerza: Bruno Nice: Veliki pomorščaki: (7) »Prva potovanja okoli sveta«. 18.50 »Du se ne be šjemo u puste«, pripravila Lelja Rehar. 19.10 Plošče za vas - quiz oddaja. 20.35 G. B. Pergolesi: »Služabnica gospodarica«, dva intermezza. 21.35 Veliki pustni ples.
Sreda: 12.10 Brali smo za vas. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 18.00 Maurice Larcange in njegov ansambel Musette. 18.30 Ljudske pesmi: 5. oddaja »Ta hora ta Čaninawa«.
19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.35 F. J. Haydn: Cesarska maša v d-molu za soliste, zbor in orkester.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Tri in ena - sobotni variete. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: M. Kacin: »Razsvetljenstvo v Italiji«. 18.30 Primož Ramovš: Koncert za klavir in orkester. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 »Njene muhe«. Komedija v dveh dejanjih. 22.30 Skladbe davnih dob brazilskih skladateljev.
Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.30 Otroški zbor iz Lesec na Gorenjskem. 19.00 Novele 20. stoletja: Luigi Santucci: »Pred velikim postom«. 19.30 Postni govori: (1) Msgr. Janez Vodopivec: »Vsakdanje življenje in izkušnje v luči vere«. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. 17. oddaja. Socialna drama Etbina Kristana in Adolfa Robide. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Otrokov pravljični svet: »Zlata ribica«, ruska narodna pravljica. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Sestanek s »Fansi«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Žrtev spovedne molčečnosti«. Napisal Josef Spillman, dramatizirala Tončka Curk. Prvi del: »Prijeten obisk«.
21.40 Vabilo na ples. 22.40 Za prijeten konec tedna.
ZA KMETOVALCE
Z mladinskimi sestanki in predavanji za fante in dekleta smo zopet začeli \ zadnjem tednu pred božičem. Zbiramo se v ta namen v naših društvenih prostorih vsak torek zvečer ob 20.30.
Pretekli torek, 13. februarja nam je prav zanimivo predaval g. prof. Rado Bednarik o življenju, delovanju in pomenu zadnjega slovenskega goriškega nadškofa Frančiška B. Sedeja. Napeto smo vsi poslušali toliko zanimivosti, katere je gospod predavatelj sam videl in doživel v zvezi z osebnostjo velikega škofa.
* * *
V nedeljo, 25. t. m. bo v farni dvorani v popoldanskih urah pustna prireditev s šaloigro »Uštel se je«, katero bo izvajala naša mladina. Sledil bo zabaven film in bogat srečolov. Približno isti program bomo ponovili na pustni torek zvečer ob 20. uri. Vse farane in tudi druge vabimo, da nas obiščete ter se zabavate ob lepem in pestrem sporedu.
OBVESTILA
MARIJINA DRUŽBA V TRSTU v ul. Risorta, 3
priredi na pustno nedeljo, 25. februarja ob 17.30 veseloigro Leopolda Turšiča
»JURČKI«
Med odmori bo bogat srečolov. Kdor se hoče iz srca nasmejati, naj ne zamudi lepe prilike. Vsi vabljeni!
Zavarovanje proti nezgodam pri kmetijskih strojili
Kdor dela s kmetijskimi stroji zase ali za druge, ni dolžan prijaviti svoje dejavnosti INAIL-u in plačati zavarovanje proti nezgodam. Kajti delo s kmetijskimi stroji spada med kmečka opravila in zato so osebe, ki z njimi delajo, že zavarovane za primer nezgode. Isto načelo velja tudi za vse rejce, ki opravljajo delo pri živini, perutnini ali celo pri čebelah.
Več zanimanja za prispevek k oljčnemu olju
Na Tržaškem je precej pridelovalcev oljk, ki imajo možnost, da prejmejo državni prispevek 218,75 lir za vsak kg pridelanega olja. Stiskanje olja je že končano, vendar je doslej vložilo prošnje za prispevek komaj polovico upravičencev.
Tiskovine za prošnje so na razpolago pri kmečkih sindikatih. V prošnji je treba poleg osebnih podatkov navesti površino vse zemljiške posesti, površino zasajeno z oljkami, število oljčnih dreves, količino pridelanih oljk in količino pridelanega olja. Prošnji je treba priložiti rojstni list in potrdilo oljarne.
Ker gre za znaten prispevek, naj se vsak potrudi, da si čimprej oskrbi rojstni list in napravi prošnjo, četudi zapade rok za vlaganje prošenj šele 31. julija 1968.
V MARIJINEM DOMU V ROJANU
bo na pustno nedeljo, 25. februarja šaloigra v treh dejanjih
ODVETNICA
Začetek ob 17. uri. — Med odmori srečolov. — VABLJENI!
Odškodnina preganjancem
iz nemških taborišč
Komisija za. reševanje prošenj o pod litvi odškodnine tistim osebam, ki so bil v zadnji vojni odpeljane v nemška tabq rišča, je končala svoje delo. Ugodno I rešeno 12.789 zavrnjeno 311.058 prošen Imena upravičencev, katerim je bila odi brena odškodnina, bodo objavljena P abecedni vrsti v državnem uradnem list verjetno do konca februarja. Kdor ne 't našel svojega imena v objavljenem seztf mu, bo lahko vložil priziv najkasneje v dneh po objavi seznama v urednem listu
DAROVI :
Za tiskovni sklad »Kat. glasa«: Marii Briško namesto cvetja na grob Viktorij Podgornik 1.000 lir.
34
Let<
V
rov;
se
Radij sld postni govori 1968 — za Leto vere —, ki bodo letošnji postni čas vsak ponedeljek in petek ob 19.30:
I. marca: Janez Vodopivec: »Vsakdanje življenje in izkušnje v luči vere«
4. marca: Rudolf Klinec »Leto vere«
8. marca: Jože Markuža »Rast ekume-ničnega gibanja v letu vere«
II. marca: Jakob Ukmar »Peter, prvak v veri«
15. marca: Frančišek Šegula »Iskrenost kot temelj vere apostola Petra«
18. marca: Jakob Ukmar »Pavel, učitelj
vere«
Za Katoliški dom: Mar. Družba 10.000 Abuja Anica 4.000;štefanija v spomin pol msgr. Alojzija Novaka 3.000; F. M. nami sto cvetja na grob pok. Frančiške žig#ZaS< 3.000; N. N. 5.000; N. N. družbenica 5.000;Prei N. N. 5.000; U. Z. 3.000; N. N. 2.000; N. «. K 5.400; N. N. 1.000; N. N. 1.000; Bremajian. Štefanija 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.00«'n j N. N. 2.000; N. N. 2.000; L. N. 3.000; M feb: N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N ttaV 1.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N., Trst, kruh sv. Antona 5.000 lir; Marija Brisi namesto cvetja na grob pok. Viktorif Podgornik 1.000 lir.
Za Župnijski dom v Števerjanu: Nam*, sto cvetja na grob pok. g. Sedeju: Mari# Dornik 1.000 lir; družina Vogrič, Klan#
3.000 lir; Karel Klanjšček 5.000 lir; Aloj zija Ciglič 2.000 lir. — Namesto cvetja ' spomin Cirila Hlede in g. Sedeja: družifl Terčič 5.000 lir; Tone Humar z družit
10.000 lir; Lojze Simčič 3.000 lir. župnijsko cerkev v števerjanu družif>|}j)ot
%T
okr
|an
tov
lav:
Žini
ško
.ov
len,
C
sve
Sfg
sko
teži
Ukc
22. marca: Lojze Škerl »Sv. Jožef, junak v veri«
25. marca: Viljem Žerjal »Vera v življenju prvih kristjanov«
29. marca: Lojze Šuštar »Svoboda iz vere«
1. aprila: Rafko Valenčič »Da bi svet veroval. Odnos kristjana do ateizma«
4. aprila: Jošt Martelanc »Ali more verovati današnja mladina?«
8. aprila: Rafko Vodeb »Uboštvo, izraz krščanske ljubezni«
12. aprila: Janez Vodopivec »Na križu je vera premagala svet«.
Terpin v spomin Cirila Hlede 5.000 1|
Za Marijin dom v Rojanu: Rafaela F# folja 1.000 lir v spomin pok. OuintiU1 Gentili in 1.000 lir v spomin pok. Mile11* Kuret.
Za prenovitev Marijinega doma v utf« Risorta, 3 v Trstu: N. N. 400.000 lir; N. A
100.000 lir; Pavla Božič in Ivanka Lukane«
50.000 lir; M. M. 20.000; A. P. 8.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog Pc vrni, pokojnim pa daj večni pokoj
Radio za šole - veroučna tvarina: 1. marca ob 11.40 in 17.40 za višjo stopnjo osnovnih šol: »In šel je v puščavo...« (pripravi katehet Germek); 11. marca ob isti uri za srednje šole o ljubezni do bližnjega (pripravi katehet Mazora); 20. marca ob isti uri za nižjo stopnjo osnovnih šol o sv. Jožefu (pripravijo v Gorici).
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu
ima na sporedu v ponedeljek, 26. februarja predavanje ravnatelja dr. Antona Kacina z naslovom: »Položaj primorskih, zlasti goriških Slovencev v dobi fašistične strahovlade«. Predavanje spada v niz razprav iz novejše slovenske zgodovine, ki je na programu letos. Začetek ob 20. uri v prostorih društva, ul. Donizetti 3.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V četrtek, 22. februarja ob 20.30 Luigi Pirandello
SAJ NI ZARES
(komedija v treh dejanjih)
SVEČANA PREDSTAVA POSVEČENA LETOŠNJEMU PREŠERNOVEMU NAGRAJENCU JOŽKU LUKEŠU
Kulturni dom v Trstu
V nedeljo, 25. februarja ob 16. uri
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Prodaja vstopnic za predstave v Kl§ turnem domu vsak dan od 12. do R ure ter eno uro pred pričetkom pred' stav pri blagajni Kulturnega doma; nedeljah in praznikih samo eno uf° pred pričetkom predstav. Rezervaciji na tel. 734265.
'to
Site
teo
l F
lail
sti
tod
Pa
sta
koi
so
I
°pr
dul
Pri
trie
škt
kul
mi;
1
cer dol 'je; Vet li i
Studio Slovenskega gledališča v Trstu obvešča vse dramske družine, prosvetna društva in poedince na Tržaškem in Goriškem, da bo v kratkem pričel strokovni tečaj za gledališko masko. Tečaj bo vodil
ZAHVALA
Dne 13. t. m. je umrl naš dragi oče
CIRIL HLEDE
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki s o nami sočustvovali, nam bili ob strani * spremljali našega pokojnika na zadnji pfll Posebna zahvala naj gre domačemu g. ž1* niku in pa čč. gg. Erženu, Komjancu, Cirilu in p. Fidelisu za pogrebne moli1'1 ter pevcem za žalostinke.
Dir
Pre
kot
Poi
tol
iti;
i>e
Pol
ser dil v r gih
sje
]s‘
tič;
Po:
ih
sic
Oži
t
Ža
Vis
od
profesor na Akademiji za igralsko umetnost Make Furjan. Tečaj bo trajal več dni in bo v večernih urah. Po potrebi se bo razširil tudi na popoldanske ure. Zaradi organizacijske vskladitve pohitite s prijavami. Prijave pošljite na: Studio SG, ulica Petronio 4, Trst (Kulturni dom).
Siinovi: Hadrijan, Albi1’1 Ciril, Jožef, hčerka Jed(l in ostalo sorodstvo
Števerjan, 18. februarja 1968
Uti
ie
Pa
tet
Pr<
L*
ka
Družina Kalc-Lovretovi iz Gropade se
toplo zahvaljuje gropajski mladini, ker se je tako lepo spomnila pok. Hadrijana z izredno lepo udeležbo pri sv. maši za-dušnici ob obletnici smrti. Žalujoči družini se pridružuje tudi župnik, ki je spoznal, kako plemenita zna biti sedanja mladina. Naj sledi še mnogo takih lepih krščanskih potez!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpf trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več ® davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moč'11 Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Df;
fot
ttEt
ie
f°
*tj
j*
‘tj