Leto IL, št. 6 PTUJ, 7. februarja 1996 CENA 110 tolarjev JM/r^f^/TA TEDEN Kulturni praznik. Dan, posvečen tistim, ki so v duhovno- estetskem pogledu ustvarili največ. Dan, ko se spomnimo svojega izvora, prvih zapisanih slovenskih besed, najboljših pesnikov, glas- benikov, slikarjev, umetnikov. Dan, ko se poklonimo njihovi zmožnosti in moči, da z zajemanjem iz zunanjega in notranjega sveta ustvarijo umetniško delo, ujamejo drobec lepote, v kateri odseva bistvo človekovega bivanja. Kakšna je kultura našega območja? Bogata in raznovrstna. Prežeta z ohranjanjem etnološkega izročila, široko ustvarjalnostjo ljubiteljskih skupin, delovanjem kul- turnih institucij, gibanjem alternative v njihovi senci ter redkimi skupinami in posamezniki, ki uspejo s svojim delom vzbuditi pozornost širše slovenske in mednarodne javnosti. Samo v ptujski regiji je v prosvetno-kultuma društva vključenih približno 3000 ljubiteljev, ptujsko knjižnico redno obiskuje več kot 2500 bralcev, razstave muzeja sije lani ogledalo več kot 90000gos- tov iz Slovenije in tujine, prav tako v tisoče domačih gledalcev šteje obisk ptujske gledališke stavbe. Kljub tem številkam nam največ kulture v naš dom prinaša tele- vizor. Sedeč pred ekranom s pritiskom na tipko daljinskega upravl- jata izbiramo, katerim vrednotam bomo dopustili, da nas zabava- jo, vzgajajo, izobražujejo. Z našimi najmlajšimi živita Kaličopko in Hugo. Prvi brez predaha nakupuje po ljubljanskih trgovinah, zbira risbice, poje in pripoveduje, kaj je prav in kaj ni Drugi pa otrokom dopoveduje, da je zmaga v potovanju po navidezni železnici računalniškega ekrana največ, kar lahko dosežejo. Odrasli se nas- mejijo ameriškim junakom nadaljevanke M.A.S.H., rešujejo umore skupaj z detektivi baltimorskega oddelka za umore, družinske popoldneve pa lahko preživljajo namesto z Američani tudi z Jožetom Galičem in Smiljo Baranjo ter cvetom slovenske narod- nozabavne glasbe ah z vedno bolj priljubljenimi karaokami. Počutimo se kraljevsko, saj smo popolni kreatorji, vendar žal zno- traj omejene demokracije televizijske ponudbe, ki jo neredko oblikuje najnižji okus najširšega kroga publike. Med tretjerazred- nimi cenenimi izdelki pa lahko kot skrite bisere v blatu najdemo tudi posamične kvalitetne in umetniško vredne oddaje. Gledalec ima na petih slovenskih in množici satelitskih programov na razpo- lago po kakovosti izredno različne domače in tuje izdelke in samo njegovemu lastnemu izboru je prepuščeno, ali bo preživel nekaj ur v družbi vrhunskih umetnikov ali trivialnega sporeda. Televizija ponuja tisto kulturo, kise najbolj dotika našega vsak- dana. Živi z nami in mi z njo. Na večino vpliva bolj kot vsi muze- ji, razstave, gledališke predstave in glasbeni dogodki skupaj Prav je, da se tega zavedamo in šele nato s pritiskom na gumb dopus- timo televizijskemu plazu, da se vsuje med domače stene. Vsaj na praznik kulture pa si le privoščimo kaj iz prve roke: obiščimo razs- tavo, pojdimo v gledališče, poslušajmo domači pevski zbor, pre- berimo knjigo ali povejmo pravljico svojemu otroku. MlenaZupanii Športni zavod Ptuj je zelo dobro organiziral in izpeljal zaključno prireditev podelitve priznanj najboljšim ptujskim športnikom in športnicam. Pri moških je prvo mesto osvojil Mirko Vindiš, pri dekletih pa Vanja Kotar, sicer oba člana Atletskega kluba Ptuj. Takrat, ko se delijo priznanja in pohvale najboljšim športnikom in športnicam ter zaslužnmim de- lavcem, je vedno svečano. Pri prejemanju pokalov se ob' stran potisnejo vse težave in napori, s katerimi se vrhunski športniki srečujejo. Z golim naštevanjem doseženih rezultatov, osvojitvijo naslovov, se ob takšnih priložnostih potisnejo ob stran vsi napori na treningih in tekmovanjih. Vsi tisti, ki so dobili pokale in priznanja so vsekakor zaslužni za samo promo- cijo športa, s katerim se ukvarjajo in seveda samega Ptuja. Mirko Vindiš je že večkratni dobitnik tega priznanja. Za njega to ni nič novega. Veliko kilo- metrov po slabem in dobrem vre- menu je bilo potrebno za dosego rezultatov, ki jih je dosegel. Bilo bi verjetno še bolje, če ne bi moral skoraj polovico leta počivati zradi nesr^^i^i^T^pcdnjena bi bila tudi olmffiijska nojma za Atlanto 96. I^jpbj^^^j«© dobro razpoložen in vedno nasmejan. Vanja Kotar je v lanski tek- movalni sezoni tudi imela uspešno tekmovalno leto. Njej je to priz- nanje pripadlo drugič. Tudi ona želi izboljšati vse svoje rezultate in enostavno povedati, da s trdim delom lahko to doseže. Bilo je še veliko nagrad in priz- nanj. Je pa tako, da seveda niso vsi zadovoljni. Veseli pa dejstvo, da tudi v Ptuju je nekaj dobrih in kvalitetnih športnikov, kar pomeni da se dokaj dobro dela v klubih, predvsem z mladimi. Novo tek- movalno leto je steklo. Nekateri naši športniki, ki tekmujejo za ptu- jske in klube iz drugih občin, že čakajo nove reprezentančne pre- izkušnje. Čas gre hitro naprej. Leto se hitro obrne in zopet bodo zadovoljni tisti, ki bodo najboljši, ki bodo šli višje, hitreje in močneje. Časa je za dokazovanje in promocijo vedno dovolj. Samo ob pravem času in na pravem mestu moraš biti, da dosežeš tisto, kar piše zgodovina. Šport gre naprej. Jutri je nov dan. Oaat/o/Oa/nšeA Umetnost zadrži trenutek sedanjosti za preteklost. J Na foiografi/i kipar in resfavrafor Vikfor 0p/koni^. Posnetek M, lupan^^^ 0i(fMiMSiriinroMjjurp¥ Kot so na petkovi tiskovni tiskovni konferenci mestne občine Ptuj povedali župan dr. Miroslav Luci, direktor Komunalnega pod- jetja Jože Cvetko in vodja ptujske enote Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor dr. Ciril Korpar, se po zadnjih analizah mari- borskega zavoda kakovost pitne vode iz vodooskrbnega sistema izboljšuje, kar je posledica mešanja z neoporečno vodo iz globinskega vodnjaka v črpališču Skorha. Z;i\