Orne« of Chicago, III. By enlor of the president, A. S. Burleson, Postmaster General.
^ S
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Naročnine:
Za člane, na leto.. .$0.96
ga nečlane.........$1.50
Za inozemstvo.....$2.00
NASLOV nredniitva in nprav-niitva:
1951 W. 22nd Place, Chicago, IU.
T al of oso: Canal 2487
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, ai tfre Post Office at Chie«co. Dlinoia, nnder the Act of Angnst 24, 1912.
Issued every Wednesday
Subscription price:
Por members .yearly .$0.96 For nonmembers.. .$1.50 Foreign Countries.. $3.00
OFFICE OF PUBLICATIONJ
1951 W. 22nd Plaea, Chicago, 111.
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
Chicago, 111., 4. junija (June) 1919.
No. 22—Štev. 22.
Leto V. Volume V.
K. S. K.
PROPADA
Vse govorice, da je K. S. K. Jednota na robu propada so neresnične, izmišljene in brez vsake podlage. Vse take in enake govorice prihajajo od sovražnikov in Jednoti škodoželjnih ljudi. — K. S. K. Jednota je še vedno kakor je bila prva, najmočnejša in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Ameriki. Od Novega leta smo napredovali v finančnem stanju nad $30,000.00, tako, da imamo v blagajni nad pol milijona in trideset tisoč dolarjev. V zadnji številki Jednotinega Glasila je bilo pri-občeno poročilo cenitve Jednote (Valuation report), ki kaže, da je razred B. solventen. To naj bo v dokaz vsakte-remu, da Jednota ne razpada. Kar smo padli v razredu A. vsled influence, bodemo nadomestili s posebnim asesmen-tom, ki ga plačujemo. Dokler je Jednota prestala največjo preizkušnjo vsled epidemične influence, se nam ni treba bati, da bi jo spravili na boben sovražniki in agentje, ki rujejo proti Jednoti. Naša dična K. S. K. Jednota ne razpada, marveč napreduje.
Glavni urad K. S. K. Jednote, 31. maja 1919.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
V blagohotno pojasnilo.
trolo družbe, in nobeno društvo bi ne smelo dati družbi naslovov članstva.	.	/■"•■■ j
6.)	. .Pogodba ne sme nasprotovati pravilom Jednote.
7.)	Pogodba mora bitji priobčena v Glasilu Jednote, da se članstvo lahko seznani z vsemi točkami iste.
Te točke sem imel pred očmi, ko sem glasoval, da se resolucija predloži članstvu na glasovanje. In če se resolucija odobri od članstva, sem za ponovno zavarovanje le pod omenjenimi ali stičnimi točkami, drugače pa ne.
S tem upam, da sem ustregel željam onih, ki so hoteli znati moje mnenje o ponovnem zavarovanju, če pa kateri želi še kakšnega drugega pojasnila, sem drage volje na razpolago in hočem odgovoriti na vprašanja, v kolikor mi bo mogoče.
Z bratskim pozdravom, 31. maja 1919.	JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Odkar je bil priobčen zapisnik zadnje seie glavnega odbora, se je pričelo članstvo jeziti in me povprašuje, zakaj nisem že pred sejo objavil in naznanil, da se namerava članstvo K. S. K. Jednote re-insurati ali ponovno zavarovati. Na vsa vprašanja naznanjam in odgovarjam, da nisem imel s stvarjo nič opraviti in tako tudi nisem zamogel o tem pisati in razpravljati, dokler nisem sam znal o tem. Ko je bila pa zadeva glavnim odbornikom na izvanredni seji dne 5. maja predložena, sem zapisnik seje priobčil v Jednotinem Glasilu. Jaz nisem prejel nabenega pisma ali ponudbe v pogledu ponovnega zavarovanja ne od ene in ne od druge družbe, ali kompanije, radi tega tudi nisem mogel o tem javnosti poročati. Toliko v prijazen odgovor in pojasnilo.	/
Na vprašanja pa, kaj jaz mislim o ponovni zavarovai-(re-insurance), odgovarjam in naznanjam sledeče: Po mojem mnenju je princip ponovnega zavarovanja | zaj(0pava »
mm
pameten. Koristno in potrebno je ponovno zavarovanje pri organizacijah, kadar okoliščine to zahtevajo. Priporočljivo po mojem mišljenju pa je tako zavarovanje le pod pogoji, če je napravljeno pravično, pošteno in v korist članstva organizacije. V nasprotnem slučaju pa bi nikdar ne pristal v to in bi ne hotel podpisati pogodbe z nobeno družbo, pa bodisi še tako premožna. Ko je glavni odbor pri zadnji seji obglasoval resolucijo, ki je bila priobčena v "Glasilu" z dne 21. maja, je imel to pred očmi. S tem ni rečeno, da če članstvo glasuje za resolucijo, da se bo članstvo jednote reinšuralo, ne da bi se preje znalo, bi li bilo tako zavarovanje v korist in napredek Jednoti ali ne?! Pogodbe, katere prepis imam na rokah in ki je bila predložena odboru Jednote po zastopnikih American Bankers Life Ins. Co., moram javno priznati, bi ne hotel pod nobenim pogojem podpisati, ker ne uvidim v njej koristi za Jednoto.
Jaz sem za ponovno zavarovanje le pod naslednjimi pogoji:
1.)	Če je katera družba v Ameriki, ki hoče prevzeti obveznosti Jednote proti primerni premiji, tako, da bo Jednotina blagajna, po odstranitvi sedanje doklade naraščala vsaj $35,000.00 od leta do leta.
2.)	Če je družba pri volji napraviti in skleniti pogodbo, v kateri se zaveže zahtevati premijo od Jednote enkrat za vselej na podlagi starosti članstva sedanjega
časa.
3.)	Družba bi ne smela imeti nobene kontrole ne nad glavnim uradom in ne nad Jednotinim članstvom.
4.)	Družba ne sme imeti vstopa do uradnih Jedno-tinih listin kjer se nahajajo naslovi posameznih članov in članic.
V blagohotno rešitev članstvu K. S. K. J.
Sedem let je minilo 1. januarja tega leta, odkar sem prevzel predsedniško mesto pri K. S. K. Jednoti in v sedmih letih se marsikaj spremeni; ravno tako se je tudi premenilo pri naši slavni Jednoti. Ali lahko z mirno vestjo danes stopim pred Vas, ter odkrito rečem in dokažem, da se moje stališče v pogledu Jednote ni Spremenilo, ampak da je ravno tako, kakor je bilo ob času, ko sem prevzel predsedništvo, namreč da mi je bil obstanek, razvoj in napredek Jednote vedno in mi je še danes pred očmi.
In vkljub vsem napadom v časopisju, cirkularjih, okrožnicah in osebno na mene kot osebo, ter kot predsednika K. S. K. J. se mi do danes ni moglo in se mi ni dokazalo drugega, kakor da sem organizacijo vodil pravično in pošteno po začrtani poti. Članstvo se bode lahko spominjalo, ko sem ukazal ves denar vzeti iz različnih bank, ker nam je nosil samo 3% obresti, in smo istega investirali na veliko višje obresti in pri tem koraku so mi celo vsi uradniki nasprotovali. Govorilo se je pri različnih društvenih sejah, ter v časopisu pisalo: "Glejte, kaj dela Schneller z vašim .trdo zasluženim denarjem, katerega ste Vi skupaj zložili tam v nekakoršno močvirje Vaš denar In kaj je danes rezultat? ali izid mojega
dela? Prvič, če bi bili pustili denar na bankah ves ta čas, bi nam danes prinašal okoli $12,000 na leto. Drugič ker ga je Schneller v močvirje zakopal nam prinaša približno $28,000 na leto: Tretjič, če bi hotela Jednota obveznice prodati, katere so bile kupljene za omenjeiii denar pri tem lahko naredi od 15 do 20 tisoč dolarjev čistega dobička. Hm! — Slabo gospodarstvo kaj ne da?!!--
In cenjeni sobratje in sestre!'Ni se treba dati zaslepiti s tem, da je Jednotina blagajna napredovala z po-smrtninskim asesmentom ali rezervnim skladom ali s pristopnino, ker to ni resnica, in glavni tajnik vam lahko s številkami dokaže to, da od prvega januarja leta 1912 in do 1. januarja 1919 nismo izplačali za posmrtnino samo svo-to, katera je bila prejeta za posmrtninski asesment, rezervni sklad in pristopnino, ampak smo še celo iz obreste-nega sklada mogli vzeti nekaj čez $3000.00. To je naša statistika sedmih let poslovanja, in če bi mi ne imeli tega denarja, kar ga imamo tako 'dobro investiranega kakor ga irn^rno, bi bilo še slabše kakor je.
Ko mi je glavni tajnik Zalar poročal, da je prejel poročilo od Actuarja, ter da isto kaže primanjkljaj do sol-ventnosti čez $600,000.00 sem se tako vstrašil, da nisem vedel kaj bi počel, in takoj sem se spomnil tistih članov, kateri so že čez 45 let stari, med katere tudi jaz pripadam. V mladih letih so plačevali v našo blagajno ter druge podpirali, in danes jim ne preti drugega, kakor to, da bodo brez usmiljenja vrženi na ulico, če se nekaj ne ukrene.
In spomnil sem se prerokovanja ter tiskanega poročila blagega in poštenega sobrata John R. Sterbenza iz Calumeta, Mich., ko je leta 1908 na konvenciji v Pitts-burghu, Pa., s številkami dokazal, kaj da se nam bode „ i F, ™	zgodilo, če ne bodemo previdni. Kdor je bil na imenovani
5.) Nobeno krajevno društvo ne sme biti pod kom J konvenciji se bode lahko še spominjal s kakim posmeho-
vanjem in krohotom je bilo brata Sterbenza poročilo vzeto ria znanje, in kdo je bil temu kriv? Ali ne samo tisti, ka-terim*je blagor in napredek le malenkost ali celo nič?
Leta 1914 ko je bila ta zloglasna postava sprejeta in katera stopi v moč leta 1920 to je (Mobile in New York Conference Bill) sem jaz na konvenciji v Milwaukee, Wis., razlagal zgoraj omenjeni zakon, ter na srce delegatom polagal kako potrebno da je, da se sprejme National Fraternal Congress lestvica. In kaj se je zopet tam zgodilo? Ali niso bili zopet častilakomneži zopet na delu ter so na vse kriplje nasprotovali sprejetju N. F. C. lestvici, tako da je bila ista sprejeta Ie z majhno večino glasov. In zakaj je bilo vse to mogoče? Iz usmiljenja do članstva? O ne, nikakor ne, svoj kapital so hoteli iz tega narediti, da bodejo bolj lahko v urade prišli. In v kljub temu, da se je trdilo da ni potrebna N. F. C. lestvica, so se kmalu po konvenciji v Milwaukee začela različna društva in iz različnih držav pritoževati na glavni urad Jednote, da se jim grozi od Insurance Departmenta s kaznijo in zaporom, če ne prenehajo s poslovanjem brez državnega dovoljenja. Glavni tajnik in jaz sva se hotela ubiti z delom, da dobimo "license"; ali vse zastonj, ker naši asesmenti so bili prenizki. Ravno tako sedaj nekateri trdijo, da bode ta nova postava vsaj nekoliko polajšana; ali jaz se bojim, da bode ravno nasprotno, ker če bi mislili postavo olajšati, zakaj nam pa niso dali licensa še pred influenco, ko smo bili vendar finančno na boljšem stališču kakpr pa danes.
K sklepu pa prosim, da če je kje kak naš član ali članica, da ima boljši načrt za bodočnost Jednote in članstva kakor načrt, katerega je glavni odbor priporočal, da naj meni istega pošlje in jaz, kakor tudi vse članstvo mu bodemo za to vedno hvaležni.
S sobratskim pozdravom sem Vam vdani sobrat PAUL SCHNELLER, predsednik.
Razprave in debate glede splošnega glasovanja za 'reinsurance' K. S. K. J.
KAJ JE RE-INSURANCE?
Re-Insurance z zavarovalninskega stališča je ravno isto, kar je posojilnica s posojilnega stališča, namreč, če kmetu hiša pogori in če ni imel iste dovolj visoko zavarovane, je prisiljen iti v posojilnico, ali h kakemu dobremu prijatelju, da si izposodi denar, če si hoče sezidati drugo novo hišo.
Ravno tako je, če se hoče kdo zavarovati za 500.000 dolarjev, ali za 1,000.000 dolarjev, bo vzela njegovo prošnjo za zavarovalnino ena sama družba, toda zavarovalni-, ne mu ne bi dala ena sama družba, za tako veliko vsoto, ampak bode zavarovan mogoče pri desetih družbah, kar je zopet Re-Insurance.
Zatorej je Re-Insurance popolnoma pošten del trgovine, ampak previdnost se mora pri tem upoštevati, kakor tudi pri vsaki drugi trgovini.
Napisal sem te vrstice popolnoma v pojasnilo članstvu K. S. K. J., in sicer iz tega vzroka, ker je ravno na redu splošno glasovanje v tem oziru, in ker mi je znano, da marsikateri izmed članov ne razume, kaj da je Re-Insurance. In skoraj sem prepričan, da se bodo celo taki dobili, ki bodo trdili, da se hoče s tem našo Jednoto in njeno članstvo prodati.
To pa nikakor ni resnica, in ne pomeni ničesar drugega, kakor pomagati samemu sebi iz zadrege, namreč če bi K. S. K^ J. ne dosegla nič več s tem, da se re-insura, kakor da se izogne pasti na kolena pred kruto postavo, ki pride v veljavo meseca januarja 1920, je že s tem dovolj doseženega, da se umaknemo tej postavi, ker z novo postavo bodo zvezani ogromni stroški in neprilike.
Vendar pa ne bo doseženo samo to, ampak sem jaz dobro preračunal, da se bo s tem korakom naša blagajna
*


opomogla in ni potrebno nobenemu člafau misliti, da se gre tukaj kakemu članu za osebne koristi, temveč gre ▼ korist, ali škodo celega članstva in ne pomnez-
katerega nočejo
dati članstvu K. S. K. J. v javnost.
Končno želim dosti uspeha pri glasovanju krajevnih društev za Jaz sem vsem društvom na razpolago za informacije obstanek in večji napredek K. S
▼ tem oziru. Seveda ne morem vsakemu članu Osebno od- K /pozdravom do vseh članov govarjati, ampak vsakemu društvu bodem zadevo pojas- (ic) & S. K. J. za naš skupni na nil, če se bo zahtevalo.
PAUL SCHNELLER, gl. preda.
IZJAVA.
Od krajevnih društev v Pitts-burghu, Pa., spadajočih K. S. K. J., uradnikov in večine članov (ic) 13ih društev iz Pittsburgha in okolice, zbranih dne 25. maja 1919 v K. Slovenskem Domu, da se posvetujejo o resoluciji, katera je bila izdana od glavnega u-rada K. S. K. J. dne 21. maja t. 1. glede Re-Insurance, sklenjen je bil sledeči
PROTEST:
1.	Ker ni resolucija natančno razjasnjena članstvu v Glasilu, zatorej zahtevamo bolj natančno pojasnilo od glavnega urada K. S. K. J. in podaljšanje časa na 90 dni za splošno glasovanje, ali referendum. Tudi, da nam se priobči natančna pogodba, katera bi se imela skleniti z American Banking Co., pri kateri se misli našo Jednoto ponovno zavarovati.
2.	Uradniki in člani (ice) v Pittsburghu, Pa., in okolici protestiramo proti temu, da se baš naša Jednota, katera je ena izmed najbolje stoječih slovenskih jednot, ima prva reinsurirati, čeravno oblasti tega še ne zahtevajo od nas.
3.	Ker Referendum zahteva splošno glasovanje posameznega člana, dasiravno niso izdane pravilne glasovnice za celokupno članstvo. Člen 5. točka 25. Jedno-tinih pravil zahteva, da o vsakem takem predlogu mora sklepati VES GLAVNI ODBOR, kar se v tem slučaju ni vpoštevalo.
4.	Nadalje je sklenjeno, da nam ni mogoče glasovati že ta, ali prihodnji mesec, ker zahtevamo, da glavni urad prej pošlje pravilne glasovnice, če hoče, da bomo pravilno glasovali.
Sklenjeno, da se ta naša IZJAVA in sklep pošlje na glavni u-rad.
vsa krajevna društva in "Glasilo" za priobčite v.
Želimo, da vsako društvo stvar prej dobro premisli, ko naredi ta usodepolen korak.
Prečitano in sprejeto ter opremljeno z društvenimi pečati in podpisi uradnikov, doli označenih krajevnih društev K. S. K. J.
Odbor za sestavo tega protesta :
John Filipčič, Frank Tjempus, George Weselich, George Vitko-vich.
Pittsburgh, dne 26. maja 1919.
Društvene številke: 15—33—41 49 — 50 — 64 — 81 — 89 — 91 — 92 — 128 — 147 — 163.
Ave. v Chieagu. Pred 6 leti sem bil poškodovan na nogi zahtevajoč 6 tedensko podporo. In kaj so mi dali! — Nič. Rekli so mi sledeče: "You are insured as Road Carpenter but not as bridge carpenter; you get nothing, for that shows in this book." (Vi ste zavarovan kot cestni tesar ne pa tesar za zgradbo mostov; vi ne dobite ničesar, tako kaže ta knjiga). Tako so mi veleli, čeravno sem imel "policy" s sabo. — Insurance agent vam obljubi cela nebesa, a naposled vam pa pekel pokaže. »
Če je zadeva glede "reinsurance" res tako važna in nujna, da se moramo dati iponovno zavaro-vati, bi bilo umestno in prav, da se imenuje poleg gl. odbora se dva člana v izvrševalni odbor ob času izvršitve Jednotinih listin; to naj bi se po moji misli vršilo če ne bo mogoče na noben drugi način rešiti te težke naloge. Pomi sliti pa moramo, da je bila vsaka mlada Jednota cenejša; ko so pa člani bolj stari, jih tudi več umre radi tega ima Jednota vedno več je izdatke. Vzemimo n. p. Češko Clevelandsko Jednoto. Kako ve like asesmente so plačevali, to vam lahko povedo naši stari roja ki, ki so bili pri tej češki Jednoti Bodimo torej v tej zadevi zelo previdni in pozorni!
S sobratskim pozdravom Anton Bonach, 1421 Adams St Waukegan, 111., 28. maja 1919
predek vnetih.
*	Martin Težak,
preds. dr. sv. Franšička Sal. št. 29 Joliet, IU.
Ker sem tudi jaz čital uradno naznanilo glavnega odbora naše Jednote v št. 20 Glasila, si štejem v dolžnost spregovoriti par besedi zaradi "Reinsurance," kar priporoča g. Pavel Schneller, predsednik Jednote. Glede te zadeve si misli vsakdo to ali drugo. Po mojem mnenju je cela zadeva nekoliko nevarna če se članstvo izreče za "reinsurance," kajti potem bi bili v ptujčevih rokah, ki se jako malo brigajo za našo Jednoto, še manj pa za naš narod, ker nismo angleškega pokolenja, ali narodnosti. Tuje zavarovalne družbe se kaj rade trudijo za svoje lastne interese in delajo v prvi vrsti za svoje lastne žepe. Ker so pri takih Life Insurance kompa-nijah po navadi le židje delničarji in predsedniki (direktorji), zatorej se je treba jako paziti, da bi nas tak "insurance" ne prevaral in naposled na cedilu pustil ali pa oškodoval blagajno naše Jednote za več tisoč dolarjev. ,
Torej pozor, dokler ni prepozno, da ne <bo druga, ali poslednja influence hujša od prve. Raz-nmno je, da nekaj se bo moralo ukreniti, če bi imela morda prenehati s poslovanjem, kakor zatrjuje naš sobr. gl. predsednik g. Pa-
vel Schneller.
Naj pri tej priliki navedem sle-1 S. K. J. pridružila k revnejši In
Član in članica! Čitaj to in premisli dobro, za kaj boš glaso val, ali volil.
Nekateri glavni odborniki K S. K. J., so izdali splošno glaso vanje med članstvo K. S. K za stvar, ki nam ni popolnoma znana in ne zadosti pojasnjena od strani glavnega odbora K. S K. J. To je zadeva glede 'Rein surance" K. S. K. J.
Kaj mislite vsi gospodje glav ni odborniki, ali bi bilo to dobro ali ne? Jaz rečeni odločno, da ne Če bi bila ta stvar res koristna za našo Jednoto, bi nam bili g odborniki tudi obelodanili oni kontrakt v 'Glasilu". Čemu za držite v gl. uradu? Na dan kontraktom; ali pogodbo, potem pa zahtevajte splošno glasova nje od članstva ko bo stvar na jasnem in da bomo znali, za ka; glasujemo (volimo), ali v korist naše organizacije, ali v »kodo?
Kontrakt, katerega so ponudi li dne 5. maja gestopniki neke Insurance kompanije v Chicagu je tole:
K. S. K. J., mora takoj 1. juli ja 1919 plačati oni Insurance Co. $175,000. — (sto pet in se dem deset tisoč dol.) za eno le to. — Vprašam vas, ali je K K. J. kedaj v enem letu tako ve lfko svoto izdala za posmrtnine — Ne. Največ posmrtnine je na ša Jednota izplačala lansko leto 157 tisoč dolarjev, ko je kolera (influenca) morila tudi naše člastvo. Kam potem z onimi 18 tisoči dolarji, katere zahteva Insurance Co? AH jih bomo kar metali Švedom in Judom v Chi-eagi, namesto da bi ostali v naši blagajni? Kaj pa druga leta, ko ni presegala skupna posmrrtnina $120,000. — do $125.000. Ali ni to velika razlika? Ista, ali nobena Insurance Co. ne plača posmrtnine za samomore, za vojake, mornarje, ako kdo izgubi > shizbi svoje življenje. Po pravi lih K. S. K. J. se pa izplača po-smrtninska podpora za vsak tak slučaj. — Ali boš cenjeni sobrat •(sosestra) glasoval za Reinsu ranče? Gotovo, da ne.
Ista družba poviša vsakih l let višo starost, ali asesmente. Ali bcš cenjeni sobrat glasoval za to, da bi se naša, ali bogatejša K.
deči slučaj, kako postopajo nekatere "insurance" kompanije in to iz svoje lastne skušnje:
Jaz sem bil pred leti zavarovan pri Mutual Municipal Life Insurance Co. za $2000 posmrtnine in $10.00 tedenske podpore v slučaju poškodbe. Asesment je bil $34 na celo leto. Urad te družbe se nahaja v poslopju Peoples Gas Bldg., 8. nadstropje na Michigan
surance Čo., ki je imela leta 1918 samo $375,000 (tristo sedemdeset pet tisoč) dol.; naša (K. S. K. J.) pa približno 600 tisoč dol. Ta družba plačuje vsako leto na tisoče in tisoče dolarjev svojim a-gentom. Ali bomo mi podpirali taka podjetja namesto, da bi pcdpirali ali sami svoje. — Ne. — Tukaj sem navedel samo malo posnetka iz onega konkratka,
Chieago, m.
Kdor je pazno prečital zapisnik seje glavnega odbora glede zavarovanja naše K. S. K. Jednote, ta je gotovo vsak takoj spoznal veliko korist, katero bi i-mela naša Jednota, ako jbi se izpeljal predlog predsednika g. Paula Schnellerja. Vsakdo je bil prepričanja, kakor jaz, da bodo vsa krajevna društva to z največjim veseljem sprejela*in s hvaležnostjo glasovala z 'da". Zato pa je bil gotovo vsakdo mučno presenečen, ko je čital v "Glasilu" dopis dr. Ivca in protest nekakih odborov iz Jolieta. Vendar-ako je Dr. Ivec izrazil svoje osebno mnenje, ima pravico. Ne razumljivo je pa, kaj na pomenja "protest" jolietskih, društev, "na zapisnik izvanredne seje n-radnikov K. S. K. J." Ako so ta društva sklenila, da stvar ni dobra, počemu potem taki-le protesti? Ali ne sme glavni uradnik predlagati kar se mi zdi v korist Jednote? Zakaj potem protestirati celo proti "zapisniku". Čemu razburjati društva zunaj Jolieta, da se zopet zaneti prepir v Jednoti?
Ako ni stvar dobra, povejte vzroke. Bodite gentlemani! Bodite možje! Čemu se treba takoj spustiti v boj? Čemu treba loparja, ko se gre za dokaze. Protest nč pove nobenega vzroka zakaj bi bilo to v škodo Jednoti. Protest tudi ne ovrže nobenega dokaza, s* katerim je predsednik podprl svoj predlog. Dr. Ivec naravnost priznava, da je predlog umesten, samo hoče da pokažemo skrivno sti, dokler ne bomo prisiljeni."
Po mojem mnenju naj pa članstvo naše slavne Jednote mesto takih protestov poslušali raje to to, kar je predsednik lepo pojasnil: Do solventnosti Jednote še manjka $600.000. Ako se Jednota zavaruje, vzemimo, samo za eno leto, to se pravi, da bode Insurance Co. plačala v tem času vse naše emrtne slučaje. Vzemimo, da jih je 100 na leto. To pomenja za našo blagajno $75.00. Za teh $100,00 pa članstvo plača samo 15c asesmenta. S tem bi odpadel sedanji posebni asesment $1.00. Tako bi mesto $1.00 mesečno plačali samo 15c. Zato pa si prihranimo v Jednotini blagajni lepo svoto smrtnih podpor. Kdor zna le do pet šteti, ta bode takoj sprevidel veliko korist, katero bi imela Jednota od teg^ zavarovanja. Vzlasti ako še pomislimo, da Jednota s tem prav nič ne izgubi da ni prav nič odvisna od niko gar, da članstvo o tem niti vede lo ne bode, da je kaka sprememba Iz tega pa članstvo lahko spre vidi, kakor neumesteen, da ne ra bimo hujšega izraza, in 'kako prenagljen je protest Jolietskih društev, ki so ta protest podpisala.
Apeliram na članstvo, da vza mete v roko svinčnik in pregledate številke, koliko bi imela koristi Jednota! Vprašajte tudi naj-bližnjega Insurance agenta ( tem za svet.
Glavni predsednik je imel. dol žnost poskrbeti za varnost jednote, ako se mu je zdelo potrebno, bodimo irni zato hvaležni.. Mi člani imamo pa že toliko možganov še v glavi, da bomo sami pre sodili, ali naj glasujemo z "da" ali "ne". Ako ima kdo kake pomisleke proti temu, jih ima pravico in dolžnost objaviti, mirno in stvarno podpreti z dokazi. Članstvo bode pa samo sodilo. Obsojamo pa vsake proteste, ki tažejo absolutistični duh.
K. Z.
4. JUNIJA 1919.
Društvena naznanila in dopisi @
NAZNANILO.
Člani dr. sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., Chieago, 111., so tem potom uljudno prošeni, da se vsak udeleži prihodne seje, v soboto dne 7. junija ob 7:30 zvečer, ker so zelo važne stvari na dnevnem redu. Na prihodnji seji se bode glasovalo, ali naj plačujemo še naprej posebni asesment, ali naj se da Jednota ponovno zavarovati. Ker je ta točka zelo velike važnosti, zato je dolžnost vsakega člana, da si stvar dobro premisli in potem odda sVoj glas po svoji najboljši razsodbi. Zatorej vsi na prihodnjo sejo brez izjeme! i" Ker se bliža čas Velikonočne dobe h kraju, opominjam člane našega društva radi Velikonočne dolžnosti. Kdor še ni oddal svoj listek, naj ga prinese na prihodnjo sejo. Posebno člani na potnih listih naj mi pošljejo listke do 15. junija. Kdor se ne bode skazal do istega dne, da je opravil versko dolžnost, bode s 1. julijem iz društva in Jednote.
Bratski pozdrav na članstvo dr. sv. Štefana in K. S. K. J.
Math Grill, tajink.
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jožefa št. 16, K S. K. J.
Opozarjam vse člane omenjenega društva, da se polnoštevilno u-deležite društvene seje dne 8. junija točno ob 9. uri dopoldne, ker ta seja bo zelo važnega pomena za vse Člane. Na tej seji se bode glasovalo za resolucijo, katera je bila priobčena v Glasilu K. S. K. Jednote v številki 20. Upam, da je vsak član tudi to resolucijo pazljivo prečital in preudaril, kako bo glasoval na prihodnji seji. Resolucija je bila sestavljena dne 5. maja od bratov glavnih odbornikov in priobčena v 20. številki Glasila. Vsi tisti, kateri si še hranite omenjeno številko, prečitajte jo in se odločite, kako boste glasovali, in potem pri seji Vam bodem še jaz spodaj podpisani prečital isto do kraja.
Upam, da ta opomin ne bode zastonj priobčen, da ga boste člani vpoštevali in se udeležili seje polnoštevilno. Tudi opozarjam vse tiste, kateri so oddaljeni, da mi pošljete spovedne listke, ker večina članov mi je iste že oddala, ali so se pa opravičili za svojo dolžnost. Upam, da boste vsi do prihodnje seje to dolžnost opravili in prinesli listek na sejo, da jih bora zaraogel poslati ob pravem času na duhovnega vodjo.
Z bratskim pozdravom
John Sumrada, tajnik.
EVANGELIJ
v slovenskem jeziku,
izdala svoječasno Celovcu
je
caterega
>ružba sv. Mohorja v icupi za primemo ceno Uredništvo Glasila K. S. K.
Jednote.
To knjigo rabimo nujno za nekega duhovnika na zapadu, ki se uči slovenščine, da jo bo imel pri službi božji za Slovence. Morda ima cedo izmed slovenskih f"». župnikov dve izdaji Evangelija?
Uredništvo, i
NAZNANILO.
('lanom društva sv. Jožefa št. 41 v Pittsbiirghu, Pa., se tem potom naznanja, da je dolžnost slehernega, da se udeleži prihodnje redne mesečne seje 8. junija točno ob pfol 9. uri »dopoldne. Na dnevnem redu je važna točka, o kateri ste že gotovo čitali v Jed-notinem Glasilu št. 20. Torej pridite vsi na prihodnjo važno sejo.
Za odbor
John Bojane, tajnik.
NAZNANILO.
Cenjeni sobratje društva sv. Barbare št. 74 v Springfield, 111.: Opozarjam vse člane, da se zanesljivo prihodnje seje vdeležijo, ki se vrši dne 7. junnija, to je v soboto zvečer ob 7 uri, namesto v nedeljo, ker bo ta dan velika slav-nost in sprevod povodom blago-slovljenja našega župnišča. Zato ste prošeni vsi člani, da se pri-liodrje seje gotovo vdeležite, ker ista bo velikega pomena zaradi glasovanja za resolucijo, kojo imamo rešiti v pravi smeri. Na svidenje torej dne 7. junija točno "ob sedmi, uri zvečer!
S sobratskim pozdravom
Martin Banich, tajnik.
VABILO
na
VESELICO (PIKNIK)
katerega priredi dr. Marije Vne-bovzete št. 77, K. S. K. J., Forest City, Pa.
dne 14. junija~t. 1."
v John Lukasovih prostorih, Van-dling, Pa., v korist svoje društvene blagajne. Pričetek ob 2. uri popoldne.
Nn to veselico uljudno vabimo vsa cenjena slovenska društva, ter vse cenj. rojake in rojakinje iz Forest City in okolice. Ker že dolgo časa ni bilo v naši naselbini kake slovenske veselice, upamo, da nas boste ta dan v obilnem številu Obiskali. Za izborno postrežbo in pristno domačo zabavo bo vsestransko preskrbljeno.
Odbor.
NAZNANILO.
Iz urada društva Marije Pomagaj št. 78, K. S. K. J., Chieago, 111. se naznanja vsem članicam, ki niso bile na zadnji seji, da se bode vršila seja za mesec junij, dne 15. junija; seja se prične ob 1. uri popoldne.
m to določbo; še bolj Vam na priporočam društvena pravila. Jaz mislim, *če bi vsak sobrat samo nekoliko pogledal in prečital pravila, potem bi ne bilo nobenega nepotrebnega kritiziranja. Je pa žalibog resnica, da mogoče dosti naših članov še pravil znotraj videlo ni? In vsled tega pride potem ogovarjanje zoper dru«tvo. kakor tudi zoper njegove uradnike.
Ob enem pa tudi prosim člane, da se prihodnje seje v polnem številu vdeležijo, ker imamo dosti važnih reči za rešiti. In kar se tiče tudi mesečnih asesmentov (prispevkov) Vas opozarjam, da redno plačujete iste, ako hočete biti člani društva sv. Roka št. 113 in KSKJ. ker iz blagajne se NE bo za nobenega več plačevalo asesmentov. Torej kdor ne plača, ali se ne zglasi do 20. vsaki mesec pri dr.*tajniku, ga bo zadela zaslužena kazen, katere si bo vsak . sam kriv, ker vsakdo tako prizadeti bo suspeiulan, pa naj si bo že Peter, ali Pavel.
K sklepu teh vrstic še omenjam, da se je že pričelo z gradbo in delom naše slovenske cerkve v naši naselbini, katero smo že težko pričakovali. Domača slovenska cerkev nam je bila v resnici potrebna, torej se štejemo srečne, da smo končno dospeli do zaželjene-ga cilja.
S sobratskim pozdravom do vsega članstva naše Jednote!
Joe Erjavec, I .tajnik.
NAZNANILO.
S tem se naznanja članom društva sv. Valentina št. 145 K. S. K. J., Beaver Falls, Pa., da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. junija in sicer zaradi tega, ker imamo več važnih stvari, ki morajo biti rešene.
. i
* • Vsak član naj prinese*fcvoj spovedni listek s sabo, če istega še ni oddal tajniku društva, ker moram drugi teden Vse poslati duh. vodji K. S. K. J.
Društveni nadzorniki naj tudi
Sklenjeno je bilo, da se društvo Marije Pomagaj korporativno u-!Pridt,i°' ker Je treba kitjige pre-deleži banketa ob priliki 25-let- »Mati >n napraviti šestmesečni nice društva sv. Štefana št. 1. Za-i ra<*ulK
Sobratski pozdrav
Josip Kemfelja, I. taj.
radi tega se bode seja začela takoj ob 1. uri, da bo<le potem do-	_
volj časa za vse Članice udeležiti!
se slavnosti društva sv. Štefana.	NAZNANILO.
Pridite v obilnem številu na sejo. Iz urada dr. sv. Mihaela št. 163,
od koder bomo šle po seji takoj v! ^Hoerbeijevo dvorano, kjer se boj islavnost vršila ter s
Pittsburgh, Pa.
Naznanjam, da je naše član-tem izkaže-i stvo na minuli seji dne 11. maja
mo naklonjenost našemu jubilej-j sklenile prirediti sijajno veselico.
nemu drftštvu. Udeležiti se pa morate tudi seje
ali plesno gabavo dne 9. junija '19 \\ Hrvatski cerkveni dvorani na
dne 15. junija radi važnosti glede Bfinettu* Pa- v korist »»še društ-glasovanja re-insurance. Pridite p ene blagajne in v pomoč hrvat-vse na sejo, da tam glasujete, da ske s»r°čadi v stari domovini. Pri-
ne bode pozneje pritoževanja
Opozarjam vse tiste, ki še niste oddale spovednih listkov, gotovo do seje storite. S pozdravom do vseli članic Marija Blaj, tajnica.
NAZNANILO.
Opozarjam vse člane (ice) drU
četek ob 7. uri zvečer.
Vsl%d tega uljudno vabimo vse da tolhrate Hl'vate in Slovence, da se te j zabave vdeležejo v polnem številu. | Vsi nam dobro došli! Za dobro po-! strežbo bo skrbel odbor.
Dalje lepo prosim vse člane in j članice našega društva, da se vsi j zanesljivo vdeležijo prihodnje
NAZNANILO.
Vsi člani druifva sv. Alojzija v Chicagu št. 47 KSKJ. so uljudno prošeni, da se zanesljivo vdeleže prihodnje redne mesečne seje, to je v nedeljo dne 8. junija ob 2 uri popoldan v navadni dvorani kjer društvo zboruje, in sicer zaradi tega,. ker imamo eno izvan-redno točko za rešiti, da vsak član ustmeno na seji izrazi svoje mnenje v tem.
Upam, da bpde vsaki član -to na-znanilo vpošteval. S sobratskim pozdravom
Frank Kozjek, predsednik
,____.ain _________v—/ v..v.-,
štva sv. Alijzija št. 95 v Brough-j Ve to<'no ob Po1 2 uri P0P°ldne. ton, Pa., da mi kakor hitro mogo-jXa sejl ,)omo "volili veselični če dopošljejo spovedne listke, da i 0(..' .kl bo deloval na prihod-jili bom pravočasno poslal duhovJ njl 'a,)avi 5 poleglega imamo nemu vodji K. S. K. J.	se več drugih važnih točk na
VABILO NA SEJO. Članom društva sv. Jožefa št. 58, Irwin, Pa.
S tem vabim vse člane našega društva na prihodnjo sejo, ki še vrši dne 8. junija točno ob 1. uri ^opoldne. Vsi člani tega društva, živeči v Irwinu in bližini so vab-jeni na to sejo, na kateri se bo vršilo glasovanje, kakor'označeno po glavnem odboru v št. 20 "Glasila K. S. K. Jednote".
Naj pride torej vsakdo na Jejo, če mu je le mogoče, ker je zadeva zelo važna. Vsakdo naj glasuje po svojem lastnem prepričanju, da ne bo potem nobene pritožbe, da je društvo to sklenilo, kar bi ne bilo pravilno. S sobratskim pozdravom
Thos. Oblak, tajnik.
Letošnja skupna velikonočna spoved se ni mogla vršiti v času, kakor naznanjeno. To pa ni krivda društvenih uradnikov. Mi smo članom naznanili nameravani dan spovedi, kakor ga je domači duhovnik določil. Spoved se pa ni mogla vršiti vsled neke nezgode, ki se je isti dan pripetila onemu slovenskemu duhovniku, ki pride k nam vsako leto, zato je bila pa par dni pozneje. Torej kdor ni za to vedel, mu društveni uradniki niso mogli sporočiti, ker sami niso znali o tem zadržku.
Pozdrav do vseh članov naše Jednoto.
Anton Ipavec, tajnik.
* NAZNANILO. Vsem članom dr. sv. Roka št. 113, Denver, Colo. — Nekoliko pojasnila glede bolniške podpore.
Ze dostikrat se je slišalo od strani članstva kako neprijetno ogovarjanje glede podpore. 'Pa dragi mi sobratje! Naše društvo plačuje svojim članom po $6.00 podRore na teden; bolezni so pa različne. Za zunanjo bolezen plača društvo ne manj kot 8 dni in to je, če se član pobije, opeče, ali bodisi za kako drugo bolezen, samo da se vidi. Kar se pa tiče notranje bolezni, plačuje društvo ne ihanj kot 14 dni. Torej za 13 dni se ne plača nobenemu podpore za notranjo bolezen tudi ne za 7 dni za zunanjo. Torej dragi mi sobratje vpoštevajte to naznanilo
! dnevnem redu. Ena izmed teh je glasovanje, ali zadeva o Reinsurance naše Jednotc, katero priporoča naš glavni predsednik sobr. Pavel Schneller. Pridite torej vsi zanesljivo in gotovo na prihodnjo sejo!
Dalje prosim vse one člane, ki dolgujejo društvu na prispevkih (;i.*sm<mtih), da na prihodnji seji vse poravnajo v svrho sestave polletnega računa, da bomo knjige ložje uredili.
One člane, ki so suspendani o-poniinjam, da naj se prijavijo na prihodnji seji, drugače jim bo žal, ker bo že prepozno, ali prekasno. Valeči toga naj se nikakor ne hu-dujejo na me. Istotako prosim vse člane (ice), ki še niso oddali spovednih listkov, da iste prinesejo na prihodnjo sejo, da mi ne bo treba dalje čakati na to.
►S pozdravom do vseh članov in članic našega društva in KSKJ.
Matt Brozenich, tajnik.
(ZVEZA JUGOSLOVANSKIH ŽEN IN DEKLET V AMERIKI.
Ust. 15.* jan. 1918. v Clevelandu, Ohio.
Dne 26. oktobra, 1918 je Zveza odposlala iz Clevelanda dva zaboja (50 komadov) Saloniki Comforts Kits na Srbsko vojno misijo v New York, City za naše slovenske prostovoljce v Jugoslovanski armadi na solunski fronti.
Od istega časa, ipa do danes Zveza dobila poročilo od vojne misije, da je oba zaboja prejela
in jih bo v kratkem času odposlala naprej, kamor so namenjeni. Poleg tega se je tudi poslal imenik teh prostovoljcev, komu se
naj izroči vsak po eden kit.
Te dni je pa prišlo drugo poročilo na tajnico Zveze, katero se
glasi:—
Belgrade, 9th April, 1919. Z. J. Ž. I. D.
Colonel Prenditch, leader of the section for Serbian invalids expresses fiis best thanks for the kits sending with his respecful regards.
The invalids were very rejoiced hv teh gift and attention of American ladies.
Expediteur Colonel Prentich.
Iz tega se vidi, da je pošiljatev dospela na svoje mesto. Kits so bili namenjeni za našo redno armado, ker je pa med tem časom bilo sklenjeno premirje, je srbska vlada razdelila te kits med Tanje-ne vojake, ki je bila gotovo večja potreba, kakor za vojake pri redni armadi.
Je pač vse eno, da je dobil blago, ta ali oni. Edino je, da se je razdelilo med ranjene vojake borce, ki so žrtovali vse, samo, da so uničili našo največjo nasprotnico Jugoslovanov staro Avstrije.
Z. J. Ž. I. D. « t _
Sheboygan, Wis.
Iz naše naselbine se le malokrat kaj čuje. Zato sem se jaz namenil sporočiti nekoliko novic. Najprej moram naznaniti sledečo žalostno vest. Dne 20. m. m. sta se dogovorila Frank Kovačič in Mag. Re-pensek, da si bosta za vedno prisegla zvestobo, oziroma, da se bosta poročila. Peljali so se na sod-nijo po ženitovanjsko dovoljenje. Potem so se peljali k gospodu župniku; pa nesreča je hotela, da gospoda ravno ni bilo doma. Potem so pa zvedeli kje da je, in peljali so se "na dotieno mesto. Peljali so se po ozki cesti; sedaj pa je opazil Andrej Kalan, ki je vozil avtomobil, širok tovorni avtomobil, ki je last Kohler Co. Hotel se je ogniti, pa je preveč na stran za-vozil; ker je pa ravno na tem mestu malo mostu in je mislil, da bo zadel ob zid, ki je tam, je hitro zavil nazaj in avtomobil se je prevrnil. Ko bi se voznik od Kohler Co. hotel izogniti zadosti, bi morda vse te nesreče ne bilo, tako pa jc žalostno zapisati: Anton Mat-ko je bil na lieu mesta mrtev. On zapušča sedem nedoraslih otrok in soprogo. Najstarejša hčerka je starti 12 let. Ranjki je bil član dveh društev. Andrej Kalan pa je bil peljan v bolnišnico sv. Nikolaja, kjer je potem tudi drugi dan umrl. Ta zapušča tukaj enega brata, v starem kraju pa ženo in dva brata. Magdalena Repenšek pa je še sedaj v bolnišnici. Ona pa ima petkrat zlomljeno kost na levi nogi, potem ima tudi zlomljena štiri rebra. Frak Kovačic ima pa zlomljeno vratno kost in se zdravi doma.
Dalje naznanjam tudi, da so ženske uprizorile dram. igro "Prisegam", ki so pa vse svoje vloge prav dobro rešile. Posebno pa moram pohvaliti Mary Brula, ki je imela vlogo sestre Klare, in pa Matildo Frančič, ki je imela vlogo sestre Ljudmile. Dalje sta povzročile tudi dosti smeha Mary Zore in pa Elizabeta Pfingst, ki sta imele vloge prva kot služkinja pri g. Jereb, druga pa kot kuharica pri ge. Ljudmili. Josipina Kuš-man je tudi svojo vlogo zelo dobro rešila; predstavljala je go. Jereb. Dalje so tudi dobro rešile svoje vloge člaince kuharskega kluba Sploh so vse prav zadovoljivo rešile svoje vloge. Opisal bi bolj natančno vse vloge, pa bi se moj dopis preveč zavlekel.
Naznanim tudi, da je sedaj tu kaj prva stavka. Na štrajku je okolu 450 delavcev, ki so zaposleni v Badger State Tanning Co. in v American Hide and Leather Co. Žalostno je videti vojake, ki se zbirajo v čete. Tukaj pa se zbirajo možje in fantje, žene in dekleta za izboljšanje razmer ubogega delavca. Kaj je dandanes delavec, nam je vsem prav dobro znano. Ti stavkarji zahtevajo, da se jim dovoli osemurno delo in pa da se pripozna unija; zato upam, da ne bo kateri izmed delavcev še tako nespameten, da bi v tem resnem času ne pristopil k delaveem Res je, da v sedanjem času kom-panisti vse obljubijo skebom, pa sramotno je ime "skeb". Kaj-bodo dosegli, bomo že videli; upati jc, da zmagajo delavci.
Glede za re-insurance naše slav ne K. S. K. Jednote se pa jaz stri



i
)doi
njam z gospodom Ivcem.
Pozdravljam vse sobrate in so-stestre* naše K. S. K. Jednote.
Jakob Prestor,
VEN. BRAT VICTOMN PSRO, 0, F. M., UREDNIK "SLOGE UMRL.
Umrl je 29; maja v bolnišnici Sv. Frančiška v New Yorku čast. brait Viktorin Pere, O. F. M. frančiškan. Pokojnik je bil član društva Sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. v Brooklynu, kjer je bil zapisnikar. Pozneje je prestopil k društvu Sv. Frančiška št. 46 v New Yorku. Bil je poslovodja tiskarne oo. Frančiškanov, urednik lista Ave Maria in tajnik Zveze Kat. Slovencev. Pokojnik je bil silno delaven in podjeten mož. Cele noči je žrtvoval pisateljevanju in urejevanju listov in knjig. Koledar "Ave Maria" je uredil večinoma vse sam. Zlasti odkar je prevzel uredništvo "Sloge", je preČul marsikako noč za svojo posalno mizo. Spisal je več povesti, katere je izdala Zveza Katol. Slovencev v knjižici "Iz življenja za življenje." Ravno pred smrt jo je uredil molitve-nik "Ave Maria", z velikimi črkami. Priredil je več iger za naše odre, med katerimi posebno ugaja "Čarovnica."
Veliko je pisal v "Ave Maria" in v "Slogo." Na društvenem polju je bil jako delaven. Ko so se začele zmešnjave pri new yor-škem društvu Sv, Frančiška, posvetil je pokojni brat Viktorin veliko svojega časa temu društvu vse prireditve, katere soposamez ugodno rešila, se društvo ohranilo in lepo napredovalo. Skoraj vse prireditve, katere so pomez-na društva prirejala v New Yorku na St. Marks Pl. je vse on učil in priredil. Vse to preobilno delo, zlasti pa prečute noči, so ga položile na bolniško postelj. Imel je influenco, katere pa ni popolnoma prestal, ker ga ni strpelo v postelji. Iz influence se je pa ra-zvila* vodenica. Ko bi si bil pokojnik dal počitka vsaj v bolezni, morda bi se bil rešil. Toda smrtno bolan je še pisal članke, je še popravljal "profs" za tisokvine, dokler mu 29. maja zvečer smrt ni potegnila peresa iz rok. —Bil je star komaj 35 let, rodom iz jutomerskega okraja na Štajerskem. V Ameriko ga je pripeljal Rev. K. Zakrajšek 1. 1912. ko je šel v domovino po več patrov in bratov za svoj novoustanovljeni komisarijat. V New Yorku je bil splošno priljubljen in povsodi so ga radi videli v družbi, kajti bil je skrajno zabaven in šaljiv. — Tako je slpvensika naselbina v New Yorku izgubila jako delavnega moža, katerega 'bode ibritko pogrešala. iNaše časnikarstvo je zgubilo marljivega sotrudnika, slov. Frančiškanski komisarijat pa enega izmed najdelavnejših udov.
Blagi pokojnik naj v miru po-
čiva
Zdravilo za boljševizem.
Rev. J. Plaznik. I.
Pod razvalinami podrtih cesarstev, v ognju, ki je zapalil evropsko eelino, kriči človeštvo za pomoč.- Od Rena proti vzhodu do Egejskega morja, do Črnega in Kaspiškega morja, čez Ural v Si-Mrijo več, kakor 250,000,000 ljudem grozi boljševizem — nezadovoljstvo, beda, lakota, bolezen in anarhija. Nevarnost ne grozi samo njim; če ti omagajo, se ne ve, kako daleč in v katero smer se bodo nadloge razširile.' Nikdo ne more reči, da bi se boljševizem ne ačel širiti od Rena proti zahodu, da ne bo splezal čez Alpe v Italijo in pokrajine ob Jadranskem mor ju; morda bo šel še čez kanal na Angleško! Če se to zgodi, ga mor da še atlantski ocean ne ostavi, kakor ni vstavil španske influence, četudi bi se bila lahko vstavila, če bi bili previdni o pravem času. Kakor se tedaj nismo zavedali nevarnosti, tako tudi sedaj ne vpo-števamo dovolj nevarnosti, ki nam grozi od strani bolševizma, ker mislimo, da smo varni, če tudi smo tritisoe milj oddaljeni od sovražnikove dežele
V Pariz so šli državniki omikanega sveta, da preosnujejo zemljepisno karto na zemeljske obli, da bi prihodnji rodovi, ne okušali sa du vojne. Drugi državniki zopet
vah
om J. omike. V vseh
se pa lic zavedajo, da je samo ena in edina stvar, katera bo pomagala: to zdravilo pa se imennje de
lo.
Dajte Evropi dela in boljševiz-mova nevarnost bo zginila. Če ostane Evropa brezdelna, dogajala se bodo v njej zla, in širila se bo veaka bolezen. Evropa je tudi pripravljena sprejeti vsako delo. Nad 30.000,000 vojako.v je pripravljenih prijeti za delo. Ko so bili štiri lteta v zakopih, jim bo brazda, delavnica pravi raj. Ali ni mir zato, da postane življenje tako, da ga je mogoče živeti, če je res pravi mir!
"V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh." Ko so se krvavo potili štiri leta, jim bo pot v delu svojih rok hladilo. Le malo, malo je onih, ki bi ne marali delati za svoj kruh. Izmed mfljonov so le nekateri, kateri hoč«^ jesti kruh ob potu drugih. Toda, dela ni, plug in drugo orodje počiva,ko se državniki kregajo zavoljo besed; če otroci umirajo na materinih prsih, ker očetje ne delajo, kaj pomaga zgovornost pri mirovni mizi?'
Vzemimo Rusijo. Odkar se je cyr umaknil s prestola pred dvemi leti, od tedaj se je svet trudil rešiti rusko vprašanje, kljub temu pa je rnstla anarhija na Ruskem. Vprašanje je manj rešeno, kakor kedaj prej. Skušali so vse, samo tega ne, kar bi resnično pomagalo, namreč, da bi dali ljudstvo delo.
Ne suženskega dela, da bi bili ljudje prisiljeni delati po silnej-šili močeh, ali da bi jih silila k delu višja modrost, ampak koristnega dela rabijo, dela, da jih bo ob-lušilo in redilo, da bo zadovoljilo soljudi, kateri res malo zahtevajo na romanju po tej neuglajeni obli. Kadar je ljudstvo zadovoljno, je vse lahko. V zadovoljni Rusiji ne bo boljševizma.Zadovoljnost sicer ne bo preprečila hujskanje, a lajskanje bo brezuspešno.
Nemčija je imela pred enim le-t< m lepo priliko, da bi bila povolj-no rešila rusko vprašanje. Ko je sklenila premirje z rusko vlado, tedaj je ležala Rusijo onemogla pri nemških nogah. Če bi bila Nemčija ravnala z njo, kakor z >olano prijateljico in ne kakor s premaganim sovražnikom, bi morda bila Rusija danes nemška zaveznica; kajti, rusko ljudstvo množica neučenih kmetov, katera je prelivala kri, trpela nezmerno doma ni se ni pritoževala — bi bi-o pozabilo tekom enega meseca, zakaj je bila vojska, če je sploh sedaj vedelo. Vedeli so samo, da so njihovi sinovi šli v klavnico na povelje malega očeta. Tega jna-ega očeta ni bilo več. Prišel je mir. Mir so hoteli; vse kar so hoteli, je mir.
Ne mi in ne zavezniki v Evropi niso mogli priti v dotiko z Rusijo; Nemčija pa bi bila lahko prišLa. Bratstvo med ruskimi in nemškimi vojaki na tisoč milj dolgi fronti )i lahko vodilo k temu.
Slovenci na Koroškem.
Sloveči zgodovinar Valvazor (1641—1693), ki je poleg drugih znamenitih knjig izdal leta 1688., tudi obširno delo "Topographia archiducatus Charinthiae" priča, da koroški Slovenci tudi v 17. stoletju niso spali. Zanimiva je ta knjiga ne samo v krajepisnem in zgodovinskem oziru, ampak tudi radi tega, ker nam natanko opisuje tedanje življenje, šege in navade koroških Slovencev.
V tretji izdaji Bohoričeve slovnice, ki so jo priredili celovški je-zuitje 1758., se izrečno povdarja, da je znanje slovenskega jezika na Koroškem imenitnim kakor preprostim ljudem neizogibno potrebno. Zopet dokaz, da se je takimi knjigami le ustrezalo vsakdanjim zahtevam naroda. Mimo grede bodi omenjeno, da so že leta 1744. isti jezuit je preskrbeli v Celovcu drugi natis Megizerjeve ga slovarja (Dictionarium quat tuor lingnarum). — Ta knjiga je važna radi tega, ker se v njej nahaja poleg kranjskega tudi koroško narečje, sempatje celo hrva ško. Prvikrat se je pojavil Megi-zerjev slovar že leta 1592., torej v dobi, ko je bila jugoslovanska protestantska književnost že v polnem cvetu.
Ko se je pod blagodejnim vplivom naučnih reform v 18. stoletju povzdignila ljudska izobrazba na višjo stopinjo, je pognalo slovensko slovstvo ne le v središču Slovenije nove kali, temveč tudi v vseh drugih slovenskih pokrajinah. Na koroškem je deloval ta-
ugibljejo, ali bi bilo boljše poslati vojake, ali hrano, da bi pogasili plamen, ki grozi svetišču svetovne | krat Ožbald Gutsman, ki je poleg
mnogih drugih knjig izdal slovensko slovnico in nekaj let pozneje) tudi obširen nemško-slovenski slovar. Poslednje delo še dandanes nf izgubilo svoje vrednosti, ker je v njem zabeležen jezikovni zaklad koroškega narečja.
Važno mesto med buditelji in književniki koroških Slovencev v začetku 19. stoletja zavzema Urban Janiik. Bil je pesnik ter pisal pobožne in naučne knjige za ljudstvo. Osobito mnogo se je zanimal za slovensko zgodovino in jezikoslovje. Marljivo je proučeval Korotana ter obenem budil med ljudstvom narodno zavest. Treba znati, da je Jarnik živel v času Metternika, ki je bil nasp'rotnik vsakega napredka slovanskih narodov. Jarnik je bil velik znanstvenik na polju jezikoslovja. Izdal je slovar slovenskega jezika (Etimologikom) ter "Obraz slovenskega narečja na Koroškem." S tem je postal ustanovitelj slovenske dialektologije.
Preprostemu ljudstvu je zlagal slovenske pesmi ter skladal obenem napeve narodni pesnik Miha Andreaš iz Rožne doline. Nekatere njegove pesmi se še doslej pojo med narodom.
Blagonosno delovanje škofa A. Slomšeka, je obrodilo tudi na Koroškem obilnega sadu. Vse narodno življenje se je v tej dobi pre-rodilo in postavilo na nove temelje. Na šolskem polju sta poleg A. Janežiča živahno delovala Simon Rudmaš in And. Einšpiler.
Po stopinjah Stanka Vraza in Ljudevita Gaja pa je hodil Matija Majar Zilski, ki je nameraval ustvariti iz slovenščine in drugih slovanskih jezikov skupen književni jezik jugoslovanski. — Že leta 1848 je izdal "pravila, kako izobraževati ilirsko narečje", leta 1865. pa je izšla njegova "Vzajemna slovnica slovanska". Ker pa še ni bilo takrat dovolj predpogojev za tako podjetje, mu slovenski pisatelji, razen neznatnih izjem, seveda niso mogli slediti, dobro vedoč, da umetno ustvarjeni jezik ne more prodreti v široke sloje naroda.
Neprecenljivih zaslug za povz-digo slovenskega slovstvenega in kulturnega gibanja v drugi polovici 19. stoletja si je pridobil celovški profesor Ant. Janežič, Kdo ne pozna njegove "slovenske slovnice", ki je doživela že 10 izdaj in skozi več kot pol stoletja služila na naših srednjih šolah ? S to knjigo je postavil Janežič trden temelj slovenski nisavi. Celi dve generaciji sta črpali svojo slovnično izobrazbo iz Janežičeve slovnice, ki je vsled tega, ker je slonela na močnem temelju Miklošičevih jezikovnih preiskav še dozdaj niso mogli izpodriniti iz naših srednjih šol.	•
V Celovcu ie Janežič osnoval 'Slovenski Glasnik', kjer je združil vse tedanje pesnike m pisatelje (Levstik, Vilhar, Jenko, Ceg-nar, Jurčič, Erjavec), izdal je "Cvetje domačih in tujih lozov", kamor je pisal n. pr. M. Valjavec, nabiratelj narodnih pravljic in pripovedk, kjer so obenem izhajali dobri prevodi iz slovanskih in drugih jezikov.
Še eno veliko kulturno delo je združeno ž imenom Ant. Janežiča. Mislim namreč postanek Mohorjeve družbe.
O velikanskem pomenu družbe sv. Mohorja za slovenski narod pač ni treba mnogo pisati. Zadosti je, če rečemo, da ni na svetu ustanove, ki bi vršila tako ogromno in kulturno delo kakor Mohorjeva družba. Ona je naša ljudska univerza, v koji črpajo duševno hrano ne samo Slovenci iz slovenskih zemelj, ampak tudi oni, ki so raztreseni po vsem širnem svetu; kakor morje se razlijejo Mohorjeve knjige vsako leto po slovenski domovini in izven nje. Vpo-slednjjh letih je štela družba 100 tisoč udov, od katerih je dobival vsak po šestero knjig pripovedne, naučne in pobožne vsebine. Priznati treba, da se je zahvaliti zlasti Mohorjevi družbi, da so se obmejni Slovenci tako dobro držatt, čeprav so zlasti v zadnjem času nasprotniki upotrebili vsa mogo ča sredstva, da jih odtegnejo ter potujčijo. Ona je tudi zelo pripomogla v temu, da dandanes med Slovenci skoraj ni več najti anal-fabetov.
Koroški Slovenci so dali Slovenstvu in Slovanstvu več kakor so po svojih skromnih močeh morali dati. Ni je dobe v zgodovini Slovencev, kjer bi tudi oni ne bih zastopani. Včasih so igrali celo tako važno vlogo, da so pritegnili nase i druge slovenske pokrajine.
Ali ne bi bil velik kulturen greh, če bi se vsled kakoršnihkoli
vzrokov morali odcepiti od ostale Slovenije t
Korošci so ne samo v preteklosti pokazali, da so dobri Slovenci in Jugoslovani, ampak tudi v novejši dobi, ko so bile razmere tako slabe in nemoralne, da je poslanec Grafenauer v dunajskem državnem zboru imenoval Koroško turšik vilajet. Izganjali so dijake iz koroških gimnazij, ker so si javno upali nastopati kot Slovenci ;zapirali so župane, ker so v materinem jeziku zahtevali na kolodvorih vozne listke, kaznovali so duhovnike, ker so vkljub škofovskih prepovedi pisali matrike v slovenskem jeziku. Sploh je treba omeniti, da je v glavnem koroška duhovščina bila vseskozi narodna in tolerantna ter navdušena za združitev z ostalimi Jugoslovani.! Najboljši dokaz zato so prinesle nemške oblasti same s tem, da so zaprle v početku vojne mnogo koroških duhovnikov, češ, da so nevaren in srbofilski element. M Upajmo, da bomo združeni vsu Slovenci, Hrvati in Srbi v eni močni in veliki jugoslovanski državi,! kjer nam bodo dani in zasigurani vsi predpogoji za svoboden in vsestranski kulturen narodni razvoj.
| Pisateljski poklic ni vedno najboljši. Marsikaterega pisatelja se prime krč v roki in krč v želodcu |(vsled lakote).
ova zdravila vzd»"/ujej< dravje v družinah.
Slabi živci
jo mnogoštevilne bolezni, uo drugih malady je, ki so bolj trpeče in povzročajo toliko potrtosti kakor živine bolezni. Vsled tega je treba takojšno zdravljenje. Med dragimi zdravili, pripravljenimi za take slučaje se je
SEVEN'S NERVOTON
(Severov Nervoton) mnogokrat obnese 1 kot najboljši pripomoček. Priporočamo ga vam kot sredstvq v slučaju duševne potrtosti, insomnije ali izgube spanja, nervozno izčrpanje ali onemoglost, histerije in nervoz-nosti sploh. Ojača oslabele živce, jih poživlja in tako ojača ves živčni sistem, da more vzdržavati napor in odgnati bolezni. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena $1.26.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
VABILO NA SEJO. Podružnica Zveze Jugosl. Žena in Deklet v Chicagu bo imela prihodnji četrtek zvečer, dne 5, junija (po cerkveni pobožnosti) svojo redno mesečno sejo v navadnih prostorih.
Cenjene sosestre ali članice! Pridite na to sejo polnoštevilno ker imamo na dnevnem redu točko glede prireditve velike veselice našim slovenskim vojakom v pozdrav, povodom njih povrat-ka iz vojne. Veselica se vrši v nedeljo, dne 21. junija v Češko Amer. dvorani.
Dalje prosimo vse naše ameriške slovenske vojake in mornarje iz Greater Chicaga, da naj nam kmalu blagovolijo naznaniti svoj natančni naslov, v svrho povabila na gornjo veselico. .Naznanite naslov tajnici te podružnice, ali predsednici Mrs Helena Ku-šar, 2058 W. 23. Str. (Telefon). Canal 5601.)
.. Z narodnim pozdravom
Marija Merlak, tajnica 1817 W. 22 Place.
SLUŽBO DOBI
poštena in marljiva Slovenka ali Hrvatica pri privatni družini.
Opravljati bi imela hišo delo in oskrbovati pranje. Vprašajte pri:
S. D. Ratkovich,
1044 W. 18th St., Chicago, 111. (I. liadstr. na levo.) Telefon: Canal 5098.
Nova vojna na vidiku.
George Washington se je nekoč izrazil takole: "Priprava za vojno je najboljši način ohranitve miru." Nova vojna je zopet na vidiku: vojna z želodčnimi nepri-likami v poletnem času. Napake pri dijeti (vživanju jedil), menjava vročih dni v hladne noči, izprememba vremena itd. povzročajo hude želodčne in notranje bolezni. Da ste na to vojno pripravljeni je najboljši način: o-hranitev zdravja; za ohranitev zdravja pa ne morete dobiti boljšega sredstva, kot Trinerjevo a-meriško grenko zdravilno vino. S pomočjo tega vina boste prisilili svoje črevesje k normalnem (rednem) delovanju. Vaša prebava bo brez zadržka, vsled tega se vam ne bo treba bati nobene bolezni. Pri tem je pa Trinerjev ameriški eliksir zelo prijetnega okusa, vsled česar upliva blagodejno na želodec. Dobite ga v vseh lekarnah. — Ali vas muči kašelj? V tem času se ljudje zelo pritožujejo vsled prehlada in kašlja. Pomnite, da daje Trinerjev olaj-ševaleč kašlja (Cough Sedative) takojšnji in zanesljivi odpomo-— V vseh lekarnah. — Joseph Triner Company, 1333-1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111., (Adv.)
Kila umori 7000 ljudij na leto.
Sedem tisoč oseb umrje na leto za— kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaški listi, čemu? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali «e pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganja, ali kile. Kako je pt i Vami T Ali se tudi Vi zanemarjate a tem, da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega T Taka obveza je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne po-ruii. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava, če se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prehrane.
Veda in umetnost je pa iznalla način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdst 14 nosi sedaj kako obvezo, ali pas kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeina pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je fce svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne ■ prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teli. Ta blazinica je mehka kot £a-met, lahka pri noinji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Mima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je motroče ustavljati naravnim potom odprtino utrjranja (kile) da Vas isto ne bo vedno teiifo. Pošljite svoje ime in naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO., Block 3267, St. Louis, Mo., da Vam pošljemo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in vsa potrebna navodila.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., N. S. PITTSBURGH, PA.	(
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v meseca v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
' Uradniki za leto 1919:
Predsednik: John 'Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus. 5146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu .spadaj očem h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na ago-raj imenovane uradnike društvm. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 5621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
MARIJA SLUGA
1821 W 22nd St. CMeaf Ulo
Telephone Canal 4739
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
se uljudno priporoča slovenskim in hrvaikim ie-nam in ogrskim Slovenkam.
POZOR ROJAKI!
Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti.
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-vati.
Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke.
Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite n naslov :
Ignac Česnik, Wiilard. Wis.
____■__v
POZOR! POZOR!
Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-
Poleg vsakega zdravila je na kratko rafaoženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi.
Ta cenik bo vodnik k VašcraK zdravju.
Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno.
Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta„
New York, N. %
sss
W/ASTTJO *. g y tumvrmg — 4. JUNIJA 1919.
ILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.
I ■■tulili Kranjsko-Slovenske Katoliška Jednote v Združenih driavah ameriških.		
i til W«at 2 2nd Place	Uredništvo in upravniitvo: Telefon: Canal 2487.	Chicago, DI
Za člane, km leto.....,	Naročala«:	...........$0.96
Za nečlane..........		........... 1.50
		.......... 2.00
OFFICIAL ORGAN of the QBAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA		
Issued every Wednesday. *		
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.		
ltfl Wert 22nd Place,	OFFICE: Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
For Members, per year	Subscription pric«:	...........$0.96
		........... 1.50
For Foreiam Countries		
		
onih oh Severnem Pacifiku ladij z 59.400 tonami.
11
AVTORITETA.
Jugoslav Relief.
SOBR. SITAR, I. PODPRED. K. S. K. J. ODPOTOVAL V STARO DOMOVINO.
Dne 31. maja je odpotoval proti New Yorku sobrat Josip Sitar, I. podpredsednik K. S. K. J., zastopnik Jugoslav Reliefa za Jo-liet in okolico.
O potovanju g. Sitarja v staro domovino je prinesel "The Jo-liet Sunday Herald News" dne 1. t. m. na prvi strani daljše poročilo, polno priznanja pomožnemu odseku Jugoslaw Reliefa za Jo-liet, in našim rojakom, kar so poslali 134 zabojev obleke, živeža in drugih potrebščin svojcem v staro domovino. Ti zaboji so tehtali 20,781 funtov, vrednost poslanega blaga znaša $12,894: prevoza (tovornine) se je od teh zabojev skupaj plačalo $3116. Ženski odsek Slovenskega Rdečega Križa je poslal 22 zabojev obleke in blaga za bedne v stari domovini.
Poleg tega so zavedni in milosrčni Jugoslovani iz Jolieta nabrali še $5000. — v gotovini za splošni pomožni sklad Jugoslav Reliefa. V tem odseku so bili ir «o delovali: Rev John Plevnik: Josip Zalar, Josip Sitar, Johr Pasdertz, George Lopartz, Josip Dunda. Frails Nemanich, John Struzel star., Anton Nemanich star., John Malkovic, Mihael Ra-dakovič, Dr. Matiaca, Math Ri-blon, John Kirinčič in še nekaj drugih. — Čast jim! Poročali smo že na tem mestu, da se je nabralo potom Jugoslav Reliefa v Chicagu v 21 raznih jugoslovanskih naselbinah širom Amerike. 1604 zabojev okleke in živeža za bed%*e Jugoslovane. Skupna teža teh zabojev znaša 200,166 funtov, vrednost pa $$222,905,35. Največ teh zabojev gre na Kf-anjsko 890.
Kakor se nam poroča, je vodstvo Jugoslav Reliefa uredilo vse potrebno za odpremo teh zabojev preko Oceana. Blago bo vozil tovorni parnik "Scholaria"; zaeno bo na tem parniku naloženih tudi več tisoč zabojev blaga Čehoslovaškega Reliefa. 'Ameriške oblasti so že# odredile, da bo plul ta parnik pod našo zvezdnato zastavo, in pod pokroviteljstvom Amer. Rdečega Križa. Po našem mnenju bo trajala vožnja iz New Yorka do jugoslovanskih pristanišč kakih 21—24 dni, tako, da bodo meseca julija vsi zaboji že v rokah naslovljencev.
Goto.vo bo marsikdo izmed naših sorodnikov v stari domovini vesel in presenečen, ko bo dobil zaboj blaga, ki ga nujno potrebuje. Vsakdo, kdor je poslal potom Jugoslav Reliefa, kak zaboj svojcem v domovino naj bo vesel iti ponosen, ker stem ni izvršil samo svoje človekoljubne . dolžnosti, ampak je tudi kot sorodnik pomagal svojim sorodnikom v veliki bedi. Kako vesel bo lahko vsakdo izmed teh pošiljalcev, 'ko bo prejel čez nekaj tednov nismo od svoje žene. starišev, otrok in drugih sorodnikov, da so v resnici in hvaležno prejeli poslano blago in da jim je isto dobro došlo. Žalostni. jezni in potrti bodo pa oni zapeljani rojaki, ki so poslušali one, češ, da blago ne bo nikdar dospelo na cilj. Takrat se bo marsikdo praskal za ušesi in se s studom obračal na voditelje nekega združenja, ki so direktno nasprotovali tej pomožni akciji, samo radi tega, da je prišlo več ;akov v njih blagajno za —!! bi ne bili ti gospodje tako za-ljali čez Jugoslav Relief, bi
ko zabojev blaga. Priznanje in zahvalo za to, jim bo že dala svo-ječasno javnost v stari domovi-ni..	j	u •
Mr Sitar bo pri tej priliki o-biskal tudi svojega brata in svoj rojstni kraj v Toplicah na Dolenjskem. Trdno se zanašamo, da bo poslal našemu listu kak važen dopis iz stare domovine. Cenj. sobrat Sitar: Prosimo Vas, da i-skreno pozdravite v imenu vsega članstva K. S. K. J. naše rojake in rojakinje v nepozabni nam stari domovini. Recite jim, da naj nam kaj pišejo, kajti vsakdo izmed nas bi srčno rad cul kako vest od svojih domačih iz Jugoslavije.
FOREIGN LANGUAGE GOVERNMENTAL INFORMATION BUREAU.
Jugoslav Bureau New York, N. Y.
ši
V POVSPEŠEVANJE ZGRADBE LASTNIH HIŠ.
Nekoliko lokalnih odborov, organiziranih v boju proti najemninskim izkoriščevalcem, se prizadeva doseči razumno ceno v najemninah s tem, da na razne načine podpirajo zgradbo novih hiš.
Poročilo, sprejeto od U. S. Housing Corporation, pravi o za-nimiven načrtu, ki naj omogoči vsakemu delavcu, da si zgradi svojo lastno hišico. Ta načrt je bil oživotvorjen v New London, Connecticut.
Po tem načrtu ustanovi se kom-panija z delniškim kapitalom $25.000. Zadostuje da plača delavec takoj 10 od sto od kupne cene za loto in hišo. 50% mu posodijo banke na mortgage prvega reda in 40% mu da omenjena kompanija, ki dobi v svojo varščino mortgage drugega reda. Banke v New London so se dogovorile, da bodo posojevale kom-paniji svote do 75% teh drugih hipotek- (mortgages), ponujenih v varščino. Na ta način ni treba, da sredstva kompanije, privezana na eno posestvo, presegajo 10% od vrednosti tega posestva. Radi tega bo glav-niva kompanije zadostovala za pospeševanje nakupa hiš v skupni vrednosti $250.000.' Med tem odplačuje oni, ki si je hišo nabavil, svoj dolg nasproti kom-paninji v razmerju od 1:% na mesec. To bo dajalo kompaniji sredstva za nadaljno delovanje.
Po izplačilu druge mortgage bo kompanija izročila lastniku kupno pogodbo (deed).*
VELIKANSKO NARAŠČANJE AMERIŠKE TRGOVSKE MORNARICE.
Ameriške ladjedelnice so od 1. januarja t. L do 7. maja izročile United States Shipping Board-u 204 novih parnikov od skupaj 781.980 ton. Od 1. januarja 1918 do 31. decembra 1918 pa je bilo postavljenih v službo 527 novih parnikov, skupaj 1,991.587 ton.
April tega leta je dosegel rekord glede števila parnikov, izročenih od ameriških ladjedelnic, namreč 93 parnikov zavzemajoči 320.280 ton. Drugi najboljši me sec je bil oktober 1. 1918, ko je bilo izročenih 263.000 ton. Kar se tiče novih parnikov, izročenih 1. 1919, je bilo 161 jeklenih, skupaj 683.780 ton; lesenih 39 skupaj 9"8.867 ton in mešanega ' tipa" 4 obsegajoče 9.333 ton.
Največ jeklenih ladij je bilo zgrajenih na ladjedelnicah ob Velikih jezerih, namreč 41- ladij od 11.333 ton. Na ladjedelnicah ob Severnem Atlantiku je bilo zgra-
Spisal Henry A. McAnarney.
V teh dneh krivičnih naukov o vladi je prav, da vsakdo spozna
resnico.	1
Vsak An>erikanec bi moral imeli vsaj površno znanje o Kon-stituciji (ustavi) Združenih Držav. Ona je avtoriteta za vse naše politične institucije. Vladni sistemi sirom vsega sveta so nastali in padli, bili so pokopani v zgodovino in pozabljeni, odkar je trinajstero prvotnih držav sprejelo ta veliki spis svobode.
Od tedaj je bil ta narod ogrožen po politični ustaji, razburile so ga od časa do časa ljudske strasti in ovladali izbruhi govornikov, ali preko vseh ekonomičnih in političnih sprememb v našem narodnem življenju je ostala podlaga naroda trdna in neomajana — ker je bila zgrajena na resnici, ki ni nikdar omahnila, — resnici, ki je črpala svojo silo iz odločne volje naroda, da ne ho nikdar sprejel nikake vladne oblike, ki ne bi bila natančno preizkušena v praksi in ki bi ne dajala vsem ljudem najvišje oblasti rad njihove posle za vse čase.
Državljani te repu'blike ,ne glede od koder prihajajo ali izvirajo, so vselej verjeli, kakor ustanovitelji te države, da "vlade črpajo svojo pravično oblast iz privoljenja ovladancev". Taka vlada more obstajati le vsled zakonov, sprejetih po samem ljudstvu ali njega izbranih zastopnikih.
Naš narod ne bo nikdar dovolil da vladajo nad njim kak človek ali razred, ker naš narod ne more pojmiti vlade, ki bi se opirala na drugo načelo kakor na postavo in urejeno upravo zakona po javnih funkcijonarjih, izbranih od ljudstva.
• Čeprav vsi ne poznajo besedila naše Konstitucije, vsi pa poznajo njen duh, ki ie duh svobode. Dik-tatorsftvo nad ljudstvom je nemogoče ;ono kakega moža nežno« sljivo. Deklaracija Neodvisnosti je to rešila za vse čase.
Konstitiicija je razun tega najvišje jamstvo večne svobode. Ne pripoznava .nikakih razrejlov in nikake razlike med ljudmi. Vsi so državljani in vsi imajo isto, pravico, da jo branija; vsi soJji dolžni isto mero pokornosti. Vsi bi morali zato pazno proučiti Konstit učijo.
Kongres je z aktom od 9. maja 1918 naročil Uradu za Naturalizacijo, U. S. Department of Labor, naj sestavi učno knjigo o Konstituciji za one kandidate za državljanstvo,' ki obiskujejo razrede za tujce v javnih šolali. S tem je omogočil študijo Konstitucije za te prihodnje državljane in je vzbudil zanimanje med tujci ne le za našo Konstit učijo, ampak tudi za Deklaracijo Neodvisnosti in za razne oblike naše vlade. Vse to je razloženo v tej učni knjigi, ob enem z glavnimi podatki ameriške zgodovine.
Na ta način bodo oni tujci, ki stremijo za tem ,da se vdeležijo naših vladnih poslov; spoznali sami iz vira avtoritete resnico o A-meriki in, to vedoč,, bodo znali nastopati proti sovražnikom postave, anrbicijoznih koristolov-cem in tajnim klikam, ki skušajo v svojo lastno sebično korist zastrupljati dušo nedolžnega in zaupljivega tujca potom nevarnih nauk o svobodi in ščuvati jih v besni upor proti roki ameriškega pobratimstva, ki se njim mudj.
Sovražnik krivih naukov je resnica.
Učite se Konstitucije.
največ trpeli vsled vojne. Bolniki in ranjenci dobivajo zdravniško pomoč. .Vsled svojega splošnega delovanja in svojega do brega vzgleda povspešujejo Ame-rikanci nove nazore o štedljivo sti, samopomoči, snažnosti in boljšem načinu življenja. Sarajevo, prizorišče umora Nadvojvode Franca Ferdinanda, je sedaj glavni stan Amerikarcskega Rdečega Križa in od United States Food Administration. Obe »organizaciji razširjata svoje delovanje čez razne dele Jugoslavije.
Med tem ko je dosti živeža v večjih mestih Bosne in Hercegovine, trpi mnogo vasi hudo pomanjkanje. Živil, primerna zdravila za otroke in bolnike sploh ni bilo. Vočina 'bolnišnic je potrebovala odeje, rjuhe, obvezil in zdravil. Legar*je bil tako razširjen zlasti med revnim slojem. Mnogo ljudi je imelo le po eno vrsto oblačila, in nesnaga, ki je bila posledica tega, je le povspeševala razširjanje kuge.
Anierikanski Rdeči Križ .za Balkan je poslal zdravnike in strežnice v pomoč lokalnim ob-lastnijam in je tudi dal bolnišnicam zalogo oblačila, obvezil in zdravil. Ustanovil je pomožne postaje v Dubrovniku, Splitu, Reki, Mostaru in Sarajevu. United States Food Administration pa je poslala velike množine moke in masti v notranje kraje, kjer je bila potreba največja.
Mirovni pogoji za Avstrijo.
St. Germain, Francija, 2. junija. — Danes so zavezniki izro čili avstrijski mirovni delegaciji glavne točke mirovne pogodbe, iz vzemši točk glede vojaških zadev, odškodnine, financ in določitve glavnih mej. Vse te točke in pogoje bodo dobili Avstrijci v najkrajšem času v razmotrivanje in odobritev. Med tem ima pa avstrijska mirovna delegacija priliko študirati glavne odstavke mirovne pogodbe, ki so precej slični in podobni mirovni pogodbi za Nemce.
Ta pogodba določa v prvi vrsti, da mora bivša avstro-ogrska mo narhija dovoliti in pripoznati ne odvisnost ogrske, čeho-slovaške Fn jugoslovanske države, tako tudi Rumunske. Tako mora Avstrija pripoznati n&rodnost ne, verske in jezikovne pravice tudi ostalim manjšini narodom bivše avstro-ogrske monarhije.
Avstriji je dovoljeno 15 dni za študiranjc in sprejem te mirovne pogodbe. Nemčija mora pa isto nepreklicno podpisati do 25. junija; v nasprotnem slučaju bodo pa zavezniki nastopili s silo in o kupirali njeno ozemlje.
Na podlagi mirovne pogodbe z Avstrijo, bo štela le-ta zanaprej samo 6 do 7 miljosiov prebivalstva; velikost njenega ozemlja bo pa znašala samo 6000 štirjaških milj. Ker.je,štela Avstrija v mirnem času okrog 50 miljonov prebivalcev, bo glasom mirovne pogodbe znašalo njeno prebivalstvo zanaprej samo 5 — 6 milijonov duš; izgubila bo torej 44 milijonov svojih nekdanjih podanikov hi pretežni del ozemlja.
Avstrija mora dalje odobriti ter sprejeti pogodbo glede lige narodov ;delavski charterjmora se odpovedati vsem svojim izven evropskim pravicam; dalje mora Avstrija demobilizirati vso svojo pomorsko in zračno flotilo. Dovoliti mora tudi, da pridejo osebe, ki so kršile točke mednarod
Rimske utrdbe na Slovenskem.
Sedaj ko je bil ves svet v vojaki, nas bo gotovo zanimalo, ako nekoliko preiščemo gradišča v Reški dolini. Posebno zanimiva so opazovanja in preiskovanja po gorah ob reški dolini do Vrhnike, Začnimo pri Terpčanah, ali kakor jih ljudje tukaj nazivljajo, Terp-če; to je baje staro mesto Terpo, katero je bilo. kakor vse kaže, blizu Dol. Zemona na*Javorniku. Tu se še popolnoma poznajo trije nasipi, kakor pri vseh tukajšnjih utrdbah. Prvi nasip ima 10 m. širine in kakih 5 m višine, ter ima tri dohode — vrata.. Kakih 300 m dalje je drugi nekoliko manjši nasip, za tem zopet kakih 200 m dalje pa tretji nasip. V tretjem ograjenem ^prostoru je bil baje rotovž in je tudi prav dobro poznati, da je bila neka velika 24 m široka in blizu 50 m dolga stavba, katera je imela ob straneh zi^on pa zopet en zid nekoliko v sredi, da je nosil streho, ter dve predsobi. Izkopavanje je dokazalo, da so tu bivali Rimljani. Pred njimi pa so bivali Japodi. To nam potrjujejo razne izkopanine in pa ljudska povest, ki pravi, da so bivali tu ljudje. Pri nas ljudska povest dobro razloči ajde in pa Rimce, t. j. Rimljane.
Na cesti, ki so jo Rimci naredili in se še dobro pozna, da je peljjrta iz Postojne krog Stražce nad Trnovom in nad Trpčani v Kastav, od tam skozi Grobelno v Karlovec, je pobiral blizu mesta Terpo od Rimcev nastavljeni mit-ničar colnino, t. j. davek. Ko je pa bil rimski cesar prep6den, je mitničar ostal in je ustanovitelj vasi Terpčen. Zval se je Jakase-tič ter ima še sedaj potomce Jak-setiče .
Nad Tčrpčanami ob poti ,ki vor di v gore, je 'Gradišče* in blizu njega so Vidovci. »Potem je Aha-cij nad Jasenom, Gradišče pri Trnovem, Stražca, pri Šembijah je PodtaborJn Šlitabor.
Ta gradišf*a se razlikujejo od rimskih utrdb po tem, da je med drugim in zadnjim obrambnim zidom nasuto z drobnim kame-
ko pomešani s slovenskimi pleme-
ni. . . j*
Kar je tu navedeno, seveda ni vse zgodovinsko dokazano, kajti neki pisatelj si lasti, da je bilo mesto Metulum in Terpo nekje v Dalmaciji, čeravno nima dokaza za to.	Polde-
Protestni shod. lHi
Minulo nedeljo dopoldne po 10. sv. maši se je vršil v slovenski cerkveni dvorani v Chicagu dobro obiskan shod rojakov iz naše/naselbine v bližini domače cerkve. Shod je sklical gospod župnik so-razumno z urednikom našega lista.
Na tem shodu je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija in peticija, katero smo poslali v angleškem prevodu na pristojno mesto:
Nj. ekscelenci Woodrow Wilsonu predsedniku Združenih držav:—
V trenotku, ko se odloča na mirovni konferenci usoda raznih malih narodov, ko se delajo meje za razne nove države v centralni in južni Evropi, se mi na tem shodu zbrani Jugoslovani mesta Chicago, 111., ki vživamo kot državljani svobodo pod okriljem naše ljubljene zvezdnate zastave — o-bračamo s ponižno prošnjo do Vas, velespoštovani nam g. predsednik in zaščitnik tlačenih narodov, da v tem usodnem času ne zavržete naših sobratov Slovencev (Jugoslovanov) in se zavza-mete za njih pravice ter aspira-cije.
Trdno smo prepričani, da je Vam znan položaj in zgodovina Jugoslovanov. Trpeli so stoletja pod krutim avstrijskim jarmom in še !e lansko leto se jim je posrečilo pripomoči k padcu Avstrije. Velike in grozne so bile žrtve naaih s-obratov za to dosego.
Zdaj, ko bi imeli vživati sadove svojega napornega dela za osvo-bojenje, jim stopa na prsa še hujši sovražnik — italijanski imperi-jalizem.
Na podlagi zloglasnega londonskega pakta si hočejo Italijani podjarmiti tretjino pristno slovenskega ozemlja in okrog 500,-000 Slovencev. Početja, katera njem.Ves prostor je tako nasut, j vprizarjajo Italijani v okupiranih da se je sovražniku drselo in da ! slovenskih krajih so neznosna in
ga je bilo slišati, ko se je bližal. Tudi se še dobro pozna neki zid, ki je vezal vse te utrdbe medsebojno in so posebno med Ahaci-jem, in pa Stražco, ki sta eno u-ra hoda narazen, dobro opazi. • Pri izkopavanju grobo\\ na katere se naleti na več krajih, se najdejo razne stvari. Večinoma jc notri pepe\ ter ostanki iz brona ali tla. Na -Doljnem Zemonu so našli veliko reči iz prve rimske in pa še predrimske dobe, ki so že nekatere v muzeju v Ljubljani.
Na Gradišču pri Trnovem' so se našli grobovi, pokriti s peščenimi ploščami, čeravno je daleč okrog le apnenec, in notri pepel brez vsakih posod in pa razni predmeti,, n. pr, gumbi iz brona, ki so imeli obliko polža. Ravno tam so se našli razni deli posod iz ilovice, sulice iz brona, razne kosti in drugo.
Krog Snežnika so razna imena, katera spominjajo, da so tu bivali,ljudje. Tukaj so Sela. Ske-dnjenca, Plasina, Peščiita, Ilov klanec, Jerosica, Župenca. Semen ca. Črne njive itd.
Ako je res da je bilo mesto Metulum tam nekje pri Ložu, je jasno, da je bilo tukaj nekako utrjeno vrhov je, ki ga »tiste čase skoraj ni bilo mogoče vzeti. Zgo
nega prava, in ki so povzročile Idovinar nam pripoveduje, da so vojno, pred svetovno sodišče v Rimljani, ko so prišli v naše kra-Pariz v svrho obsodbe in kazno- ie> naskočili mesto Terpo, katero vanja.	*»•	pa so našli' prazno, kajti Japodi
amerikanske vojske, ki razdeljujeva I um-	-	.iec^a in oblačila prebival-poslalo gotovo še enkrat toli- jenih 15 ladij 52.933 ton in na cem onih delov Jugoslavije, ki so
AMERIKANSKI RDEČI V JUGOSLAVIJI.
KRIŽ
Delovanje Rdečega Križa v Balkanu postaja čim dalje večjega pomena. Bori se z odločnostjo proti trpljenju, povzročenem po boleznih, lakoti in pomanjkanju sanitacije. Nudi materijalno pomoč potom razdeljevanja živeža, oblačila, zdravil, zdravniškega o-skrbovanja in splošnih potrebščin. V mestih Jugoslavie, od Drača v Albaniji, do Strumice na Srbskem in od Bel grada do Zagreba, nahajajo s ezastopniki a-mer. Rdečega Križa, zdravniki in bolniške strežnice, ter zastopniki od 'Food Administration" in od
Predgovor, ali uvod k mirovni pogodbi z Avstrijo je bolj obširen kakor pa oni z Nemčijo. V tem uvodu zavezniki jasno pov-darjajo, da bivša avstro-ogrska monarhija več ne obstoja, pač pa avstrijska renublika.
Dasiravno so razni listi že poročali, da je jadransko vprašanje rešeno, sc mora povdarjati, da to ni resnica. Ta zadeva bo pač tekom tega tedna končana, ako bo mogoče priti do kompromisa med Jugoslovani in Italijani. Predsednik Wilson se drži vedno svojega neomajanega stališča, glede Reke, da iste ne smejo dobiti Ita Ujani v roke.
Beseda "če" in "ček" šta si zelo v sorodu. Če bi človek ne delal, bi tudi čeka ne cfobival. •
Ni ga bilo še na svetu takega urednika, da bi za vse povoljno pisal.
so se umaknili v utrjeno mesto Metulum, katero so hrabro branili. Ako je domnevanje, da je bilo mesto Terpo tu pri Zemonu, pravo, potem nam pamet nekako kaže, da je res bilo mesto Metuluni tam nekje čez gore za Snežikom. Vsaka pot, katera vodi iz doline v crore, je bila Zavarovana z Gradiščem; do tu so se Japodi umaknili sovražniku in so se branili.
Japodi so bili hraber in junaški narod. Ko je rimski cesar Avgust na čelu svojih čet naskočil mesto Anapo, so ga Japodi ranili in se je moral umakniti. Čez tri dni je nekoliko ozdravel, pa je zopet naskočil grad, kajti predmestje je že prej zavzel. Ko so Japodi videli, da napada ne bodo mogli odbiti ter da bodo premagani, so žene in otroke pometali v ogenj, sebe so pa zabodli, da bi Rimljani nikogar ne dobili in zasužnjili. Japodov nasledniki so še zdaj živeči Albanci, ki so pa ja-
primeroma še hujša, kot za časa minule vojne. Pri tem se ne gleda na pravico, ali postavo. Naš slovenski Trst in naša slovenska Gorica ter kraji v demarkacijski črti so v veliki nevarnosti, da ne utonejo v morju italijanske pohlepnosti.
Vi, največji zaščitnik zatiranih narodov gotovo ne boste pripustili na podlagi Vaših znanih 14 točk, da bi se nad 500,000 Slovencev (Jugoslovanov) s silo priklo-pilo pod italijansko krono. Naj se torej uvede za vse te kraje plebiscit ali sampodločevatije, ki bo jasno pokazalo svetu, da Slovenci pod nobenim pogojeni nočejo biti podaniki Italije. Če se ne bo odstranilo na ta način nevarnosti — preti čez čas ponovna vojna. V tem slučaju bomo šli tudi ameriški Jugoslovani svojim sobratom na pomoč.
Ne zapustite g. predsednik torej našega omilovanja vrednega slovenskega (jugoslovanskega) naroda ob času, ko mu bije že 12. ura. Za to Vaše delo in za to Vašo pomoč Vam bomo vedno hvaležni.
Prav za časa mirovne konference trpijo naši sobrat je onstran o-ceana še drugo veliko gorje. Brezsrčni avstrijski Nemci mučijo in preganjajo naše nesrečne sobra-te po južnih krajih Koroške. Vse to početje je nam znano ter ga najstrožje s protestom obsojamo. Avstrijski Nemci na Koroškem obešajo slovenske duhovnike in nune, morijo slovensko prebivalstvo, požigajo vasi in ropajo cerkve^ hujše kot barbari.
Vi, veliki zaščitnik tlačenih narodov! Prosimo, Vas v imenu teh omilovanja vrednih naših sobra-tov, da posredujete na pristojnem mestu, da se naredi- konec temu hunskemu početju sedaj, za časa premirja. Vaša roka in Vaša beseda je mogočna ter pravična, tipamo, da boste uslišali.aiaše goreče prošnje, za kar Vam obljubu-jemo, da se Vam bomo kazali vedno hvaležne. Rešite torej Jugoslavijo pogina \ Chicago, 111., dne 1. junija 1919.
Ivan Zupan, predsednik shoda.
Krojač si dela svoje življenje z iglo; tudi za mornarja je igla ve-like vrednosti'in sicer igla pri kompasu.
»»»»*»»*« > > in ri»MgMi|H 11 >{ 1 n»««on t > >»iit»(
K.. S. K.
Jednota

r»UuovJjtiia v Joliet a, dne 2. aprila 1894. Inkorporirana V Julietu, drŽavi Illinois, dne 12. januarja, 1MJ>&. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. maja 1919 skupna izplačana pod
pora $1,647,715.73.
GLAVNI UBADNIKI:
• edsednik: Paul Schnelle*, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. .. ood predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. • t. podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo. Colo. Slavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet,' 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. l'uhovni vodja: liev. Francis J, Ažbe, 620—10 Št., Waukegan, IU. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, II Vrhovni /.<iravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, ni.
/
r
NADZORNI ODBOR: Josip I)unda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Klath Kostain^ek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Fraučič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Uvo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Antou Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicrgo, 111.
PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph RuS8 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. t rank Plemcl, Rock Springs, Wyo. v
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivau Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487.
NOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, III
Proiestai shod Sloven-ccv v Cleveland!!.
Z uzirom na, obupni polo^j na- 'Slovan, na dan!
3R20 JAVKA PREDSEDNIKU
WISOKU.
The Jugoslavs of Cleveland, gathered at a tremendous mass-uieeting May 27 th in most energetic protest against Italian imperialism, aggression and atrocities, beg to appeal to you oncc more to employ every means tc )lot out the inustice which is holding sway. We do not dou'bt your unflinching devotion to liberty and righteousness, yet our waun-ded souls are nearly despairing now that it seems so much of oui sacred territory is .to be taker from us without a popular vote We protest most vehemently, and is American citizens of Jugoslav origin we implore you to remar firm in your principles of justicc and self-determination of small nations.
^OST. ANO S SKUPNE SEJE PODRUŽNIC S. N. Z. IN Z. J. Ž. IN DEKLET 28. MAJA. iongresu Zdr. držav, Washington, D. C. Jugoslovanom, ki se imajo za ivojo osvoboditev izpod bivše av: stroogrske monarhije zahvaliti največ veliki moralni podpori od strani Amerike ter svojemu lastnemu naporu, preti nova nevarnost, da bo na mirovni konferenci razkosano njih ynajodno ozemlje ter podvrženo znova tu jenu; gospodstvu. Italijani opirajo svo rek: Največ .sveta otrokom sliši |je zahteve na londonsko pogodbo. Slave! I krvi naših žrtev bod< vstali novi borci za popolno naš' svobodo, in tedaj bomo zaklicali
sega na. (vda v domovini, na kritično stanje jugoslovanskega vprašanja na mirovni konferenci in na direkten poziv- iz Pariza je Slovenska Narodna Zveza sklicala dhe 27. maja zvečer protesten
Burno odobravanje je sledili izvajanjem g. Zormana, ki je pt dal v pesniški obliki ogorčenosl icrodno čuteče duše nad krivico, katero hočejo znova izvršiti nad
.Ti ionu fivnni toi- linonio *r nnVi
u je bila sklenjena proti volji iaiW'i in brez sodelovanja Ame-•ike. na drugi strani pa podpira talija tudi avstrijske Nemce, z namenom, da 'bi dobili čim največ lovenskega ozemlja na Kianj-;kem, Štajerskem in Ivoroskem )o«i svojo nadvlado.
Ze to dejstvo samo kaže, da ni m p • • ri ja 1 ist i č n i Italiji do demo-
i*rbov v enotno narodno državo,
ter naprosili zaveznike, da jih priznajo kot zavezniški vojskujoči se narod. S tem so dokazali, da niso
njih sovražniki, temveč njih sobo-fitelji proti osrednjim vlastem, kakor je bila od začetka vojne Srbija in Čmagora.
Amerika, ki je po svojem predsedniku Wilsonu ponovno izrazila svoje simpatije do jugoslovanskega naroda in mu obljubila svojo jioinoč, je tudi ta njegov korak Uijiskrenejše pozdravila s tem, da je pred c6lim svetom priznala ze-iinjenje Jugoslovanov. Odobrila je vstajenje novega naroda ter mu priznala značaj zavezniških sobo-rilcev, tako da bi stopil popolnoma enakopraven v društvo ostalih narodov. Amerika je tako z dejstvom potrdila in uresničila prin-■ipe, katere jc prvi vzpostavil in uveljavil njen veliki predsednik.
Ta pravični in velikodušni čin Amerike pa ni našel odmeva in posnemanja pri ostalih zaveznikih, iasi so tudi sami simpatično opremljali stremljenja Jugoslovanov in odobravali njih prizadevanja za dosego svobode in neodvisnosti. Vzrok temu je tajna londonska pogodba, po kateri naj bi Italija dobila v slučaju nadaljne-ga obstoja Avstrije del jugoslovanskih pokrajin. Ta tajna pogodba, ki pomeni zanikanje principa narodnosti in samoodločeva-nja Narodov ter zadušitev čuta pravičnosti, grozi pripraviti nad 5n milijon Jugoslovanov v novo 4>užnost ter izzvati tudi nove bo-j^, ki bodo znova ugrožali vesoljni sVet.
Dolgo pred Avstriji dovoljenim premirjem so jugoslovanski -na-
bivajočega Italijana. ^ Upoštevati je pri tem tudi dejstvo, da se je veliko število Italijanov šele v zadnjem času doselilo, da je bil pri uradnih statistikah upoštevan materinskega, v prid Italijanom, da je v teh krajih do 100,000 jugoslovanskih narodnih odpadnikov. Vseh Italijanov v teh krajih je 372.623 proti 1,080.933 Jugoslovanom, katere želi Italija zasužnjiti.
Odločitev mirovne konference, ki bi ugodila tem italijanskim zahtevam, bi bila največja krivica za Jugoslovane, ki bi je ne mogli mirijo trpeti. Brez in proti izraženi volji naroda bi predala najboljši in najodpornejši del jugoslovanskega naroda tujemu gospodstvu ,pod katerim bi bil zapisan gotovi narodni smrti. Poteptan bi bil s tem princip narodnega samoodločevanja, pogažena načela demokracije in pravice, nasprotno pa dan imperijalizmu nov podnet.
Jugoslovani Clevelanda, zbrani na javnem shodu dne 27. maja v Grdinovi dvorani na St. Clair A v., se zaradi tega obračajo na kongres Združenih držav, da ne pristane na odločitev, ki bi spravila svobodoljuben in napreden narod jugoslovanski v novo sužnost, zaprla bogastva naše zemlje celemu svetu ter napravila iz Jadranske-j ga morja italijansko jezero. Jugoslovani ne zahtevajo ničesar, kar ni njihovega, hočejo pa, da narod sam, svobodno in brez vsakega pritiska potoni plebiscita odloči o svoji pripadnosti. Amerika gotovo ne bo dovolila, da bi sc »Jugoslovanom odreklo to pravo, katero so oni pripravljeni braniti do
rodni voditelji pozvali eete na ita-' skrajnosti. Pravicoljubna in de-lijanski fronti, naj se ne borijo mokratska^Amerika ne more pre-proti zavezniškim četam. Jugo- vzeti odgovornosti, da je podpira-
slovanski prostovoljci, njih 60,000 po številu, so bili, ki so s svojimi
prepričanja; pozvala je še posebej S. R. Z., da sodeluje na shodu, da bi bil naš protest tem odločnejši iii vplivnejši. In res se "je udeležilo lepo število pristašev SKZ. shoda, kljub temu, da je'E-nakopravnost' i> dni rohnela pro-titi S. X. Z., napadala nje člane in odgovarjala svojim pristašem, naj se ne ponižajo tako globoko, da bi šii na shod. Pokazala je sedaj znova, da ji je več za stran-
ko, kot pa za narod, da je odrcklr svoje sodelovanje le ::aradi tega, Is tem da s0 Prcbi,i sovražno froi kt r jc bila užaHena nje samoljub-.r0 na Balkanu in prpamogli It-r nost, ker jc bilo v Ani. Domovini h-ianom do zma%Q- Ali »veznil
na kongresu v Rimu v aprilu Rev Skur je na kratko orisal 11918, ne za mirno poravnavo ob-vojne cilje zaveznikov in Nem- mejnega vprašanja, niti za piija-cev pred vstopom Amerike v teljske odnošaje z njenimi sosedi, vojno. Nje glas se ni slišal in na- ne <a trajen mir, temveč edinole šel odmev samo pri zaveznikih, za to, da poveča svoje ozemlje na da so sprejeli nje principe, tem- I račun naroda, ki je po svojih mo-več zlasti pri malih, do tedaj tla-peli pomagal zaveznikom do zrna-čenih narodov, med Čeho-Slova- I /a oslabitev iu iztrebitev Juhi, Jugoslovani, Irci m drugimi. | goslovanov. Nad en milijon Jugo-1 Z'asti Jugoslovani so vsprejeli tc I koranov, ki bi prišli poti njeno princi je kot evangelij ter poma-[sužnost, ako bi miro via konferea-gali zaveznikom zrušiti Avstrijo | ui ugodila nje zahtetam, bi bilo
zadnji ofenzivi na Balkanu omogočili prelom nemške in bolgarske črte. Opustitev odpora od strani
la imperijalfetične težnje, ki mo rajo neizogibno voditi do novih bojev, bolj krvavih od svetovne vojne. Od pravičnosti rešitve ita-ijansko-jugoslovanskega spora je v veliki meri odvisna stabilnost evropskega miru, v nji je garancija za napredek iu svoboden razvoj balkanskih narodov ter za pri-
iii
Jugoslovanov jc omogočila prodi- jateljske odnošaje s sosednimi na-ranje Italijanov in popolen poraz j rodi. Kakor pa so se Jugoslovani nekdanje avstrijske armade. A v- j skozi stoletja borili proti tujim u-strijske bojne ladije, katerih so sejpadnikom, braneč tako celo Ev-Jugoslovani polastili pred skic- eopo pred njimi, ter za svojo svo-ttjeni mpremirjem, so dali i.a raz- bodo, tako bodo znali tudi sedaj polago zaveznikom, katere so po-'hraniti svojo samostojnost in e->:vali, da zasedejo njih ozemlje. ,notnost svojega ozemlja, ako bi lmajoč pred očmi samo bogat mirovna konferenca odločila proti
Kon^resman Henry I. Emerson, " Washington, D. C.
Jugoslovani v Clevelandu, državljani Zdr. držav, zbrani na javnem shodu dne 27. maja, naj-odločnejše obsojajo Vašo resolucijo v prid krivičrijh imperialističnih aspiracij Italijanov. Ne oziraje se na zgodovinska fakta, na etnografske, zemljepisne in strateške razloge, kar vse govori nam v prid, ne zahtevamo ničesar drugega, kakor da narod na zasedenem ozemljuisam odloči o svoji usodi, medtem ko stremi Italija edinole za uničenjem Jugoslovanov. Ako naj dobi Italija nagrado za njen boj proti osrednjim vlastem, naj to ne bo zločinskim, krivičnim potom proti narodu, ki je največ pripomogel do razpada Avstrije in do zaključenja svetovne vojne in ki je vedno dejansko izkazoval svojo lojalnost do zaveznikov. Ne zahtevamo nikake nagrade, temveč le pravičnost, katero tako vstrajno in odločno zagovarja predsednik Wilson. Prepričani smo, da tudi Amerika ne bo potrdila krivice, prizadete po Italijanih Jugoslovanom, ki bi morala izzvati prej ali slej nove boje ter ogroziti znova svetovni mir. Po božjem in človeškem pravu pripadajo kraji, katere si lasti Italija na podlagi londonske pogodbe in za katere se zavzema g.? senator v prid Italijanom, edino- \ le Jugoslovanom, ki so tudi od-| ločeni, braniti jih do skrajnosti.
Ako je g. senatorju kaj na tem, da zavlada pravica nad krivico, demokracija nad tiranstvom in imperijalizmoni, da bo vzpostavljen trajen mjr in uveljavljen princip narodnosti, ako želi, da bo celi svet v resnici proslavljal pravičnost in nesebičnost Amerike. ter konečno, ako mu je kaj za našo podporo njemu samemu v prid, naj prouči dejstva o pripadnosti teh krajev, kakor tudi na-silstva, katera Italijani že sedaj izvršujejo v zasedenih krajih in ki so znak ilalijanske "kulture" in "prave" demokracije. Take u-sodc ne bo mogel mirno prenašati naš narod in odgovornost za nove boje bo padla tudi na Ameriko, ako bi sankcijonirala zločin Italijanov proti Jugoslovanom.
objavljeno, da ie prejela kabel-gram S. N. Z., in konečno, da ji je več ;-,a razdor med Slovenci v Ameriki, kot pa za odločen na-strp proti ttalijanim.
Shod se je vršil p polnoma mirno. kot še nobeden ne v Clevelandu. (lovorniki so se skrbno o-gibali v^ake politike, predvrem na straukarstva. tako da so nji-
so sedaj pozabili na vse te princ nc in na svoje obljube, in na no jo sedaj, da zahtevamo, nič ve^ prosimo, svoje pravice^ Ako se borimo proti organiziranim via dani za svoje pravice, ni to boli ševizem, temveč le izvrševanjr narodne dolžnosti in hranitev sa mcsTP sebe za boljše prilike za razvoj.
(J. Grdina je z zgovornimi bese
hovirj izvajanjem pritrjevali celo m» jhuj i naši na-protniki. j dami, kakor zna le on, opisal tr-Sho<l na Mireč ni bil sklican za p'irnjc nršega naroda v domovi pro pr gi ran je Hej ene' ali druge | Tii in o njegovi sedanji borbi prr^J stranic, f^tveč v snlošno korist,'ti italijanskemu imperializmu, jnj-i^-lovans-kega naroda in za J Vse svoje upanje postavlja na A hranitev mehovih pravic in o+ j meriko, ki ga je s svojim moral-zemlja proti Italijanon.	jnim podpiranjem ohrabrila za
Ko; prvega govornika jc pred-jodpor proti Avstriji in za raztr-slavii predsednik i hoda g. Sehnc-j gnnjc težkih verig. Sedanji nje-iianega slovenskega umetni- !ff«v položaj pa je hujši, kakor je
ler
laiureč zapisanih gotovi narodni >mrti.
Kakšna usoda čaka Jugoslova-ie pod Italijo, dajo že sedaj slu-kti grozodejstva, ki jih uprizarja-o italijanske civilne in vojaške »bkisti na zasedenem ozemlju nad vtohonim prebivalstvom. Nepristranske priče te sirahovlade >d strani Italije so ameriški vojaki, ki so se pogosto zavzeli za rpeče iii preganjano prcbival-•tvo in ki vedo mnogo povedati > italijanski civilizaciji in demokraciji.
J-1tfoslovan.ski narod ima tudi / tej novi borbi edinega za go v or-ika v predsedniku Wilsonu. d trdno vstraja na prin-•ipu narodnosti in narodnega amoodločevanja. To edino tudi zahtevajo Jugoslovani, ker so glo-, boko prepričani, da bi bil lc na a način pravično rešen spor za-adi meje. In pravični odločitvi laroda samega na spornem <»zem-ju bi se morale podvreči obe tranki.
Mišljenje in položaj jugoslo-anskega naroda jasno kaže spo
^inlen ie Italina sama zasedla sporne kra'e proti določbam ugotovljenega premirja, se polastila ne
njim.
Anierika se je dosedaj vedno zavzemala za pravice malih naro
samo bojnih, temveč tudi trgov-;dov, Amerika tudi ne more in ne skih ladij Jugoslovanov ter izkr- sme dovoliti, da bi bili Jugoslova-
xrajih ni znova zasužnjeni, ker bi bila s tem soodgovorna za nove boje. Plemeniti ameriški sinovi in z nji-
obrežnih
ca!a na i-aznihl
svoje vojaštvo. Po vseli krajih, katere so zasedli tlalijani, so od-stavljali-domače krajevne oblasti, *ni V!*ed sinovi našega naorda niso
katere naj bi po določbah prcmir-lprelivali svoje krvi za tujo po-ja skrbele v sporazumu in pod. hlepnost. za vzpostavitev nasilja, nadzorstvom zaveznikov za javen|z® nove tiranije, temveč za demo-mir in red do končnega miru.NeI kracijo, za svobodo in trajen mir. samo, da niso te importirane itali- Mirovne določbe pa, ki bi ugodile jrnske oblasti predstavljale pred italijanskim zahtevam, bi nosile svetom volje naroda, temveč so v se'}i kal novih vojn, in radi tega
ka u. I vana Zormana. katerega j bil nod prejšnjim gospodstvom, j .Tevilno oličir.stvo živahno po-i in tudi sedaj se nadeja pomoči v ••.dra vi}. . (I. /a rman je predvsem | nrvi vrsti od Amerike. V tem o po vda ril, da ne govori v imenu te|bupn'em boju našega naroda v ali one st ranke, niti za S. N. Z. i domovini pa moramo pomagati ali za S. R. Z., temveč edinole zajtndi mi, in to moremo storiti z
samega sebe. kar je čutil potrebo našimi protesti proti italijanske-..^ s,ov Nftr	y žcnevj
da je treba nekaj ukrepiti in po- mu imperijalizmu in s povdarja- )redsedniku Wilsonu v' Pariz dne magati rojakom v domovini dolnjem naših zahtev po samoodlo- [ aprila 1919. njegovih pravic. Vprašanje v vla-jčcvanju naroda.	Člani štirih podružnic S N Z
dni obliki bo rešil narod doma K besedi se jc oglasil še g. Per- iz Clevelanda in bližnje okolice" nu lahko mi sve- Jan, ki jc povdarjal, da bi morali zbrani . .	.. ,, '
menica, katero so poslali zastop
tudi najokrutnejše zatirale vsako izražanje narodne volje, da bi pokazale tako umetnim zločinskim prtom italijanski karakter do tirnih pokrajin. Upeljale so najhujšo strahovlado, preganjale in zapirale narodno čuteče jugoslovanske voditelučitelje in uradnike odstavljale, pregnale narodne duhovnike, jemale talce, priprosto ljudstvo pa zapirale in pobijale, tako da so morali ponovno intervenirati ameriški vojaki. Plenile so živi jenske potrebščine od jugoslovanskega prebivalstva ter mu
jih kongres Združenih držav ne bi smel odobriti.
sam, pri čemur mu
na javni skupni seji dne
ga imajo, toda Italijani pa ne prole: ti. Odhmil mu je g. ^o1"- naroda ter ne dovoli da bi se inn smejo na noben način dobiti na-; man, da je delo med našim naro- zgodila tako veljka	c<J
šili krafev. Danes -e ne smemo dom zaradi tega tako težko, ker strani Italijanov. V Ameriki vidi-več zanašati na obljube raznih j se mnogim bolj • dopadejo razne h0 vsi Jugoslovani edino rešit clji-državnikov. katerim ni do usode j ostudne psovke m zabavljiee v c0> ki jih more obvarovati itali-in boljše bodočnosti malih naro- slovenskih listih, kakor pa resno I ja„8ke(?a ^^ njpj }U(]} dov. Zanesti se moremo edine lc delo. Prečital je nato brzojavko jo da ,bo (1q konca vsfp • ja pri na predsednika Wislona., tc>dajaf pred. ednika Wilsona, na kon- dljih za katerc je ^ s oni]o v on sam morda ne bo v stanu uve- gre mana Emersona, kii je vložil vojno: za pravico, demokracijo, 1 javiti vse naše pravične zahteve, v kongresu resolucijo Italijanom svobodo za vse> za veHke in ma Da se nekateri zavezniki tako od- v prid, in spomenico na kongres le,
Zdr. držav. Končno je še g. pred- KONGRESU ZDR DRŽAV antral na vse prisotne ,da	(Slovenski prevod )
se boie panslavizma. ki edini ima prispevajo za stroške za dvorano i8teR;a dne< ko je dfl] predsednik še bodočnost. Ako se n*m t"di i-!in za brzojavke. cemur so se nav-- Wilscn ^^ na ^ ^^ bodo še seda i nre^ičili vni naši zoei dra-e vohe odzvali. Nabralo ponudbo zna^ilni 0dg0VQr P0 ju.
o ic 13?.C0. plačah pa :e jc ramo Los}ovaili i2 bivše /vstro^grske
zs kabclgram predsedniku W il- proglasili- neodvisnost in zedinje-sonu 35.75.	|nje vseh Slovencev, Hrvatov in
I 'i\	llf iNil I ( I I	-----_
ločno proti vi jo zadovoljivi ingo-slovanskih teženj je vzrok to.'-er
cilji, s tem še ni v-eh d-i 1icvjr.. in gotovo bo priše1 enkrat e^s, ko se bo uresničil Prešernov iz-
odtekale hrane, da bi ga tako pfi-silile, izjaviti se za Italijo. Po ve-. teli, ki prihajajo iz teh krajev in po ugotovljenem položaju jc divjanje Italijanov na zasedenem jugoslovanskem ozemlju hujše, kakor je bilo divjanje Nemcev v P>cl-giji. In vendar niso dobili 11 pijani mandatorske oblasti od zaveznikov, di sami zasedejo te kraje.
Po londonski pogodbi zahtevajo Italijani celo Istro, Trst, Goriško, del Kranjskega iu Dalmacijo z o-toki. Tc zahteve Italije temelje samo na njenih imperialističnih ambicijah in pohlepnosti po tujem ozemlju, medtem ko pripadajo* li kraji Jugoslovanom po pravici in rc niti ter principu narodnostnega samoodločevanja. Kratka resnična stalistika nam kaže to: v Dalmaciji jc 612.699 Jugoslovanov in 18.028 Italijanov, v Istri o-kroglo 250,000 Jugoslovanov in 150,000 Italijanov, v Trstu 59.971 Jugoslovanov in 118.959 Italijanov, (vstevši 45,f100 ital. priseljencev in na tirove renegatov), na Goriškega 155,039 Jugoslovanov in 90,119 Italijanov, medtem ko ni na Kranjskem niti enega stalno
State Department, Washington, D. C.
Slovenci v Clevelandu, pristaši vseh strank, zbrani na javnem shodu dne 27. maja v Grdinovi dvorajii, so enodušni v protestu proti italijanskemu imperijalizmu, ki stremi, nasprotno principu narodnosti in narodnega samoodločevanja, ukovati skoro en milijon Jugoslovanov v novo sužnost. Miroljubni in svobodoljubni narod jugoslovanski je že sedaj izpostavljen na zasedenem o-zemlju največjemu nasilstvu in zatiranju Italijanov, ki podajajo celo Nemcem, tem največjim sovražnikom demokracije in zaveznikov svojo roko za popolno uničenje Jugoslovanov, zlasti Slovencev. Vsi narodi hrepene po demokraciji, miru in svobodnem razvoju, toda ako ne bo zaključeni mir zadovoljil tega hrepene-ija, bo to poved novim "Vojnam, bolj krvavim od sedanje. Edino lc svobodno i-i brez vsakega pri tiska izražena volja naroda more zagotoviti mir na Balkanu, ki je jeziček na vagi med mirom in vojno za celo Evropo. Italijani, sklicevaje se na londonsko pogodbo, odrekajo Jugoslovanom to pravico ter se hočejo z nasiljem polastiti njih ozemlja: to pa mora in bo izzvalo največji odpor onih, ki so se stoletja dolgo borili za svobodo in neodvisnost in najuspešnejše pomagali razrušiti Avstrijo, kajti vsi Jugoslovani bre? isjeme 30 pripravljeni, preliti svojo kri za dedščino svojih očetov.
Čemu ne dobimo pisem iz starega kraja?
Uredništvo "Glasila K. S. K. Jcdnote" je prejelo dne 2. t. m. nd nekega rojaka iz Baselna 11a Švicarskm dopisnico sledeče vsebine :
Basel, 6. maja 1919.
I)ne 1. aprila t. 1. je bil poštni nromet z Jugoslavijo in Švico popolnoma ustavljen zaradi nemirov na koroški meeji, tako, da šc do danes ne pridp nobenih pi: som in časopisja v Švico. Včeraj '5. maja) sc je prvikrat zamoglo poslati pisma preko Berna, Milana, Trsta v Lubljano 111 Zagreb; ali od tam nc vem, kdaj pride pošta v Basel, torej se mora sedaj toliko časa potrpeti, dokler ne bodo nemiri na Koroškem končani. O tem Vam bom že pravočasno poročal."
• Gornjo, 11c ravno veselo vest prinašamo radi tega. ker gotovo marsikdo izmed cenj. čitateljev pričakuje kako pismo iz stare domovine. Tpamo, da so med lem časom nemiri na Koroškem žc poravnani in daVic vsled tega poštni promet preko Švice zopet o-tvorjen. Nič vas naj pa to ne zadržuje pri pisanju iz Ameriko v Jugoslavijo, liajti pisma dospejo tjakaj tudi po drugih črtah. Poštnina za inozemsko pismo znaša lc, za dopisnico pa 2c.
KJE JE?
Josip Lapanja, doma iz Idrije na Kranjskem. V Ameriko jc prišel nedolgo pred začetkom vojne. Za naslov bi rada zvedela njegova sestra, uršulinka v Gorici na Primorskem, ki se jc obrnila na podpisanega za poizvedbo: Rev. Ambrož Širca, O. F. M.
217 W. 25th St. ..
Chicago, 111.
IŠČEM
nošteno in pridno Slovenko, bodisi samsko, ali vdovo v starosti od 25 do 35 let za oskrbovanje gospo-linjstva. Možitev pri tem ni izključena.
Jaz sem vdovec star 40 let; imam nekaj prihranjenega denarja in dobro stalno službo. Imam 3 >troke, izmed kojih je najmlajši star 13 let.
Za druge podatke in pojasnila pišite pod naslovom "Pošten Slovenec" na uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote", 1951 W. 22. Place, Chicago, M.
OD
Izviren kabelgram S. It. Z.
Kako so zavezniki določili mejo nemške Avstrije, še ni objavljeno, vendar pa se zdi, da se zavezniki niso ozirali na zahteve Italije, da
a od
ali od enako nevošč-• ljive sile—da sumniči vsako ljudstvo zemljcropa. Nekaj takega se lahko reče tudi o Srbiji. Po padcu Napo?eona je vsa severna Italija prišla pod vlado Avstrije. Od tistega časa so Italijani sklepali a-lijance skoraj z vsemi evropskimi državami in neprenehoma so bili v vojni za razširjenje svojega teritorija.
Komaj so se pojavile revolucije leta 1848, je bil grof Cavour s svo-
naj bi nemška Avstrija dobila tudi velik del slovenskih pokrajin, jo novo ustavno pijemonteško vla-Predsednik dr. Seitz se sicer pri- j do že na delu. Cavour se je zaril tožuje nad pohlepnostjo Jugoslo-jv alijanco z Anglijo in Francijo vanov, ki zahtevajo zase nemški j ob času krimske vojne — proti mesti Maribor in Celovec ,ali bliž- j Rusiji, s katero ni imel Pijemont *nja bodočnost bo pokazala, kako nobenega konflikta. Na ta način sta nemški. Maribora so se Slo-1 je bil Cavour v stanju narediti iz venci polastili kmalu po sklenjc- italijanske zadeve mednarodno nem premirju in tudi na Koro- vprašanje kljub opoziciji od stra-škcm so se vršili boji za posest ni Avstrije.
raznih mest, dokler ni ameriška Nato se je Pijemont oborožil in komisija začasno določila meje j pričel s pomočjo Napoleona III. med Slovenci in Nemci. Vladal je j vojno z Avstrijo. Italija je sicer
v ti vojni doživela dva katastrofalna poraza, toda na mirovni konferenci v Curihu je dobila črte in začeli najbesnejše prega-1 Lombardijo.
njati slovensko prebivalstvo. Ve- Potem je Italija sklenila zvezo liko število Slovencev je pobegni- z Bismarckom leta 1866 in pomo-lo z domače grude ter bivajo se-igla Prusiji napasti Avstrijo. Itali-
nato nekaj časa mir med obema narodoma, držeč se začrtane meje, dokler niso Nemci prekoračili te
daj v Ljubljani.
Italijani so si sedaj izmislili še drugo spletko, da bi tem bolj oslabili Jugoslovane. Zahtevajo namreč, da morajo tudi oni plačati vojno odškodnino ter nositi del avstrijskega vojnega dolga, češ,
janske čete so bile tepene pri Ku-stoci in italijansko brodovie je bilo poraženo pri Visu, ali kljub temu je Italija dobila Benečijo za nagrado, ker je pomagala Prusiji.
Omeniti je treba, da je baron Sonnino, sedanji zunanji minister,
agitiral za zvezo z Avstrijo in Nemčijo, kar je tudi dosegel; u-
da so bili Jugoslovani do zadnje-i ki je bil tedaj še mlad, petnajst ga zvesti Avstriji ter najodločnej-1 let po vojni leia 1866 navsomoč ši sovražniki Italijanov. To poslednje priznanje je resnica, toda Italijani ne povedo, zakaj so Ju- stanovila se je trozveza, ki je z več goHlovani tako nepomirljivi na- prelomi in obnovitvami obstala do pram njim, medtem ko so poma- j začetka zadnje svetovne vojne, gali ostalim zaveznikom. Čehi so i Kljub zvezi z Napoleonom III. takoj po proglasitvi svoje neod-, in Bismarckom je Italija po vojni visnosti izjavili, da so siccr pri-i z Avstrijo pričela osvajati koloni-pravljeni nositi in pokriti gotov]je v Afriki. Osvajanje je pričelo
leta 1884. ali leta 1896 je končala
je, da _
opisali | vi imeti eno stvar in v takem.slu-so. In fakt čaju navadno sledi konflikt." resivni drža-1	J. S.
del avstrijskih predvojnih dolgov, da pa ne bodo plačali niti e-nega centa za dolgove, katere je
z novo katastrofo. Poskus Italije, da bi podvrgla Abesinijo, je bil
napravila Avstrija tekom vojne, ponesrečen, ko je bila italijanska ker se je borila na svojo pest, ne ekspedicijska armada razbita v da bi vprašala za voljo narodov. Adovi.
Isto so iziavili tudi Jugoslovani. Leta' 1906 je Italija zonet po-Vojna odškodnina, katero bo mo- skusila s kampanjo v Afriki in s rala plačati nemška Avstrija, je pomočjo Francije in Anglije je že določena, ni ^a. še uffotovlieno, napovedala vojno Turčiji ter oku-ali bodo morali prispevati narodi, j pirata Tripollitanijo. ki so se osamosvojili. V tem slu- To je v kratkem očrtana zgOdo-čaju hi morali Jugoslovani pla- vina Italije pred veliko vojno, čati sami sebi odškodnino.	Medtem ko so Italijani vedno stre-
Položaj na mirovni konferenci meli po ekspanzijah svojih terito-se je nekoliko izboljšal v prid Ju- rijev brez kompromisa in s krvo-goslovanom, kakor javlja brzo-i litjem, niso bili Srbi nič manj vz-javka, katero je sprejela te dni S. | trajni in popustljivi. Ideja Velike N. Z. iz Pariza. Kljub temu pa je j Srbije se je porodila leta 1889., ko še vedno potrebna naša pomoč, j jo kralj Peter prevzel vlado. \ moralna in materijalna, ker vlada balkanski vojni leta 1912—13 je š-> sedaj veliko pomanjkanje živ-1 Srbija malone podvojila svoje o-ljenskih potrebščin, zlasti na za- zemlje. Ali to še ni bilo dovolj in sedeneni ozemlju. Brzojavka se, Srbija je takoj napadla svojo za-giasi:	veznico Bolgarsko.
Svet štirih je sprej^ jugoslo- Tedaj je Avstrija posegla vmes vans ko delegacijo ter se je raz-j in položaj je postal resen. Avstri-
pravljalo o Koroški, Štajerski in Prekmurju. Upanje je, da bo prva
ja je videla, da Srbija osvaja vse do Jadranskega morja, je hitro
neugodna rešitev deloma izpremc j zasegla obrno ozemlje do Drača, njena.	j ki ga je držala poleg Bosne in
Ljubljana je napolnjena z be-j Hercegovine. Srbija je bila zazi-gunci iz Koroškega. Na Primor-j(tana 0(j morja in obsojena, da skem primanjkuje živeža in obla- ostane zaledje čD. Urad za zasedeno ozemlje ne Ali Srbi jiiso izgubili poguma, more preskrbeti vseh z življenski- da ne bi enkrat dobili pristani-mi potrebščinami. .Apelirajte najšča, čeprav je med njimi in mor-Jugt)slovane!	^ jem stala Avstrija. Zdelo se je, če
Italijani zahtevajo, da se naloži so s,bi v neprestanem boju s so-vojna odškodnina tudi Jugoslova-! vrazrdkom, kakšna je bila Avstri-nom, toda popolnoma po krivtei, ^ da se jim ni treba bati maker so vodili to vojno proti nam, j ^ih nasprotnikov. Na drugi
strani je pa Italija neprenehoma protestirala proti gospodstvu Avstrije. Protesti so še razvili do
| točke, ko je bila vojna neizogib-ITALIJANSKI IMPERIALIZEM na	J
IN AMERIKANCI.	v , T+ i;. ri .
i vstop Italije v veliko vojno ni
Ameriški časopis "The Chicago'bila popularna zahteva ljudstva, Tribune" je nedavno prinesel čla-|temveč natančno preštudiran in nek pod naslovom "Fiume spells war" (Reka pomeni vojno) in njem sledeče zanimive vsebine: "Purno izražene zahteve Itali-
eta bi nas uničili, in so Jugoslovani vedno podpirali zavezniško
stvar.
pretehtan načrt. Ako bi 'bila Italija ostala v tj-ozvezi s centralnimi državami, bi bila izpostavljena neusmiljenim napadom' z mor-janov in Jugoslovanov se morda |ja m v slučaju nemške zmage ni poravna mirno; ako ne, tedaj je mogla pričakovati . teritorija od vojna več kot možna. Vojne mor- Avstrije. Od zaveznikov je pa di ne bo letos ali prihodnje leto, lahko pričakovala, da dobi "se-ampak prejalislej v bodočnosti, j verno iredento." To se je zgodi-Zgodovina Italije in Srbije nam lo in Italija ima Tirole, Trst in dokazuje, da nacionalne zahteve dalmatinske otoke, na obeh straneh niso bile nikdar; Kaj se je zgodilo s primorskimi rno poravnane, zlasti pa ambi- nr. deželami ob Jadranu? Zgodilo eije, radi katerih je bilo prelito se je to, da je Italija nadomestila toliko krvi.	prešnjega gospodarja Avistrijo.
Srbi so se ponovno in ponovno i De jansko morda ni tako, ali s l)ojovali za prinoznanje Dravic, ki stališča Jugoslovanov ne more bi so danes zopet na površju, dočim ti drugače. Jugoslovani so se bo-
je bila karijera Italije militaristi-čno in politično .manevriranje za cesarstvo, odkar so Italijani prvič ugledali možnost narodne/ suverenosti onkraj me* ki jih je bil zgnetel Napoleon. V luči preteklosti niso Italijani ne Srbi popust-
jevali vsa ta leta za pristanišče ob Jadranskem morju in naj bo opozicija italijanska ali avstrijska, njim je vseeno, opozicija je.
Ne rešujemo vprašanje, da. li mora biti Jadransko morje italijansko jezero ali če morajo imeti
SKOP DR. A. MAHNIČ INTERNIRAN V RIMU.
Iz Belgrada se potom legaeije jugoslovanske vlade v Washing-tonn, I).kC.,.poroča: "Iz zanesljivega vira se poroča, da je postal škof Mahnič (Slovenec) žrtev najbolj nesramne italijanske goljufije in sleparije. Škof Mahnič se je strahovito boril v svojem i mestbu Krk (Vegiio)sproti Italijanom, in njegova navdušena narodna borba je prišla tako daleč, da so Italijani sklenili, na vsak način ga odstraniti iz njegovega mesta. Ker v krajih, kjer pastiru-je škof Mahnič, zapoveduje italijanska kruta sila-, , je italijanska vlada . poslala brzojav iz Pulja, kjer se je zapovedalo škofu, da nemudoma pusti svojo škofijo in da si izbere drugo mesto za svoje bivališče. Škof Mahnič se je odločil za Senj, in v luki ga je čakala italijanska topničarka, ki naj bi škofa odpeljala v Senj, kakor je bila njegova želja. Toda italijanski poveljnik na topničarki, namesto da bi škofa izkrcal v Senj, kakor je bilo pogojeno, je zapeljal ladjo naravnost v Ancono, odkoder so Italijani domoljubnega škofa odpeljali v Rim, kjer so ga zaprli. Sicer se sme prosto gibati sedaj, toda je pod neprestanim nadzorstvom detektivov.*
Jugoslovanske zahteve na mirovni konferenci in divjanje laškega časopisja. — Pravi italijanski značaj se zrcali v komentarjih, katere posvečajo laški časopisi jugoslovanskim zahtevam, proglašenim na mirovni konferenci. Celo konzervativni "Corriere della Sera" ne brzda svoje razburjenosti, iz česar je razvidno, da je postopanje jugoslovanske delegacije pravilno. "Corriere della Sera" graja jugoslovansko vlado, češ, da je nespametna in nehvaležna, ko je vendar Italija s svojo zmagovito (!) armado pripomogla največ k samostojnosti Jugoslovanov. Jugoslovanska vlada je politično popolnoma nesposobna, pozna samo taktiko samogltnosti in požrešno-sti, v njej je združen zblazneli im-perijalizem na zunaj z žalostno ne-zmošnoStjo ustvariti državo na-znotraj. Jugoslovanska vlada Di bila v laškem smislu politično sposobna in zrela takrat, kadar bi u-stregla nenasitnemu italijanskemu imperijalizmu. Italijani smešijo s takim besnenjem in divjanjem le sami sebe, vedno ponavljanje starih in že davno ovrženih laži pa je dokaz, da jim primanjkuje pravičnih argumentov za njihove aspiracije.
Konec! Z deželo smo prejeli: Toliko plesa še nikdar ni bilo kakor zadnje čase. Bal na bal po vseh gostilnah in vaseh. Kam nas bo to pripeljalo? Že tako je mnogo vojaštva skvarjenega prišlo domu ;sedaj naj še plesi uničijo, kar je dobrega ostalo ! Ne vpraša se ne za policijsko uro, ne za licenco; orožništvo, ki bi moralo take stvari nadzorovati, se ponekod samo cele noči mudi na plesišču. Po 500 kron zaslužijo godci eno noč. In vse to v. časih, ko nam preti lakota in sovražnik na vseh koncih in krajih. Ali bo vsaj s koncem pusta tudi, teh norosti! konec ?'
Povišanja v poštni službi. Z ministrskim odlokom se je za en razred povišalo v službi vse začasno poštno osobje: poštarji in po-štarice, sprevodniki in telefonisti-nje, kakor tudi stalni delavci in uslužbenci.
Omejitev pisemskega prometa z Nemško Avstrijo. Ljubljanskemu dopisnemu uradu poročajo, da je Nemška Avstrija ustavila pisemski promet iz inozemstva v Nemško Avstrijo. Tako n. pr.: v Gradcu baje vsa pisma iz Jugoslavije Cenzurirajo in jih opremljajo z žigi "Einfuhrverbot. — Zuriick. Izvzete so menda le dopisnice. Ta omejem pisemski promet bo trajal do 9. marca, ko bo končano žigosanje bankovcev v Nemški Avstriji.
Velika nesreča z ročno gTanato.
Od sv. Ane pri Tržiču se poroča: V soboto, dne 1. marca je našel u-čenec Peter Kralj, sin Jožefa Kralja, deiavea, ročno granato, katero je najbrže izgubil kak vojak, ker je deček ni poznal, to je vrgel
proč. Granata se je razpočila in odtrgala dele telesa triletni sestrici Mariji. Težko ranjeno so odpeljali v ljubljansko bolnico. Tudi deček je bil nekoliko poškodovan.
Financijakio stanje Rusije jte
stiašno, in mi smo proti Rusiji v -nebesih. Po poročilu financijalne-ga komisarja Krestinskega so iznašali stroški v 1.1918 47 milijard, a dohodki za prvo polletje 600 milijonov rubljev, za drugo pa 12,-7.30 milijonov rubljev. Dohodki so narasli vsled. v oktobru odrejenega obdačenja kapitala, kateri davek morajo plačati oni, ki imajo večji mesečni dohodek kot 1500 rubljev. Davki na zemljišče, trgovino in promet pa ne donaSajo vsled desorganizacije, toliko, kolikor se je preliminiralo. Deficit Je znašal v prvi polovici 1918 17 milijard, v drugi bo prekašal 26 milijard.
SOCIALNO-DEMOKRASKI _ KLUB.
BelgTad, 8. marca. Klub jugoslovanskih socialno-demokratskih poslancev v narodnem predstavništvu se je sestal 6. marca t. 1. v Belgradu ter je za enakopravne predsednike izbral Vilima Bukše-ga, Vaso Kneževiča ter Josipa Peli jana. Za klubova tajnika sta izbrana dr. Dragotin Lončar in dr. Milan Sekulič. V klubu so zastopane Jugoslovanska soc. dem. stranka (Ljubljana), Soc. dem. »,'ranka Hrvatska in Slavonija ter Srbo-bunjeviški soc. dem. agita-cijski odbor (Novi Sad). V isti seji s.'ji se je konstatiralo, da sklicuje uprava Srbske soc. dem. stranke brez prejšnjega sporazuma z glavnimi odbori navedenih strank za 21. april kongres jugoslovanskih soc. dem. organizacij v. Slavonski Brod in da je s tem jasno in odkrito započela razcepljanje do sedaj edinstvenega socialističnega prp-lc»arijata na jugoslovanskih tleh. To namero potrjuje proglas za u-:4avotvorno skupščino, v katerem z izkrivljenimi in izmišljenimi navedbami napada gorenje stranke. Spričo tega je klub sklenil glavnim odborom svojih strank predložiti, naj se za 21. april v Zagreb skliče zajedniski kongres, na katerem naj se izvrši ujedinjenjf v klubu zastopanih strank, na stališču razredne borbe proletawjata stoječih organizacij ter demokratske in parlamentarne akcije soci-jalne demokracijo.
JUGOSLOVANSKE ZASLUGE ITALIJANSKI MORNARICI.
Ljubljana, 6. marca. V italian-ski zbornici je bila — kakor smo poročali — prebrana spomenica! ki so jo poslali Jugoslovani predsedniku Wilsonu, kjer pravijo, da so jugoslovanski mornarji pomagali italijanski mornarici. Ker je italijanski mornariški minister to odločno dementiral, pribijemo samo sledeče:
Po uporu jugoslovanskih mornarjev v Kotoru, na katerega neuspehu ima velik del krivde Italija, je ubežal s liidroplanom v Italijo poročnik Sešan in izročal italijanski mornarici vse načrte trdnjav, baterij in morskih min Boke Kotorske. Mesec pozneje je šla preko morja torpedovka XI z raznimi listinami. Junija meseca 1. 1918. so z ribiško ladjo ubežal i v Italijo Radoslav Farčič in brata Žuvela. Od teh mornarjev so Italijani izvedeli za odhod avstro-ogrske mornarice iz Boke v P ulj. in z njihovo pomočjto torpedirali največji in najmodernejši avstro-ogrski dreadnought "Szent Ist-van". Julija meseca 1. 1. je predsednik revolucijonarne organizacije jugoslovanskih mornarjev Ivan Tkalčevič omogočil beg češkemu odopslancu dr. Stcpaneku in dr. Giuniju v Italijo, ki sta ne sla ententi izredno važne vesti in spise. Vse to so zasluge, a od daleč še ne vse, ki jih ne more noben minister dementirati. Jugoslovanska delegacija v Parizu ima o vsem delov'anju in o vseh neprecenljivih zaslugah jugoslovanskih mornarjev natančne podatke in bo proti deemntiju italijanskega mornariškega ministra jasen, odločen z dokazi podprt odgovor.
Dne 14. avg. 1917 so kakor šc gotovo znano, italijanski zrakoplovi požgali vas Koroško Belo na Gorenjskem in na Javorniku razrušili tri*hiše. Požar je tedaj pož-gal 45 hiš z gospodarskimi poslopji in cerkev. Pogorela je ljudem vsa hišna oprava, obleka, živež, krma; nadalje 38 prašičeev, ena krava in čez 17 tisoč denarja. Škoda je bila ogromna in po sedanjih cenitvah bi znašala nad milijon kron. Po Sloveniji se je takoj začelo z nabiranjem darov za oškodovance. Te zbirke so znašale 68.178 K 3vin. Blagim dobrotnikom bodi izrečena najtoplejša zahvala. Avstrijska država je takrat naklonila 140, tisoč podpore. Ničesar pa niso izplačale zavarovalnice zoper ogenj, ker so se sklicevale na svoja pravila, da niso dolžne plačevati odškodnine povzročene po vojski. Prvo zimo so pogorelei preživeli v veliki tesnobi po drugih hišah prezebovaje in velikem pomanjkanju glede živeža in obleke. Spomladi 1918 so pričeli z pozidavo svojih pogorelih hiš, a stavile so se jim mnogovrstne ovire. Manjkalo je vsega; materijal in delavske plače so bile izredno visoke. Vlada jim je sicer poslala v pomoč vojake, ki pa dela niso bili zmožni in so napravili pogorclceni le nepotrebne stroške, Ko so prijeli domači delavci za delo, začela se. je vas polagoma dvigati iz raz vali. A tu se je pokazala druga ovira. Ljudem je pričelo denarja primanjkovati in po-
prava je zastajala. Takrat se je v „ , __ ,	„ - .
,, i	. ., . . , v. ,-Jiogu Kako so se nam use^a onla-
Celovcu ustanovi vojni kreditni
zavod za južne pokrajine in pomo-j žni odbor se je takoj obrnil s pro-; šil jo na zavod za pomoč. Meseca avgusta sta radi tega došla sem ravnatelj g. dr. Hočevar in njegov tajnik dr. Olip, da so se v njuni navzočnosti sestavile prošnje za posojilo pri omenjenem zavodu. Podpisalo se je takrat posojila nad en milijon kron, ki bi se obrestovalo in povračevalo šele peto leto po končani vojski z Italijanom. Pogorelei so bili v trdni nadi, da bodo zamogli sedaj svoja porušena poslopja pozidati. Ko je bilo posojilo od ravnateljstva že dovoljeno in se imelo pričeti z izplačevanjem, se je ravno takrat končala italijanska vojska. Nemški uradniki so celo blagajno vojnega kreditnega zavoda spravili na Dunaj in od tedaj o kakem posojilu ni yeč ne duha ne sluha. Nemci so posojilo kratko-malo konfiscirali.
Tako stojijo danes pogorelei tu brez src iste v in ne morejo pričeti poprav in stavb nadaljevati. Delavci pa zahtevajo sleherni dan večjo plačo in dnevno preskrbo s hrano, a%pogorelei nimajo .ne denarja in ne živeža. S tem so reveži prišli v obupen in neznose n položaj. Pomožni odbor se je zopet s prošnjami obrnil na Narodno vlado, a ni pričakovati izdatne pomoči, ker so blagajne — prazne. Pri tej priliki opomnimo, da je Narodna vlada zamudila lepo priliko na lahen način odpomoši takim revežem, ako 1)i bila pri žgo-sanju bankovcev vpeljala kolek in pobirala od tega denarja en odstotek za pokritje škod, povzročenih po vojski, na poslopjih, zemljiščih in drugih objektih.
Pisalo se je, da premore Slovenija nad eno milijardo v bankovcih; en odstotek bi znašal 10 milijonov in zoper la davek ne bi bilo najmanjšega odpora, ker bi bil pravično razdeljen. Tako pa gledajo vojskini oškodovanci z obupom iir ogorčenostjo v prihajajočo pomlad, ki bi jim morali dati zopet novega poguma in priložnosti za pozidavo svojih selišč iit u-ravnavo poškodovanih zemljišč in se jezijo nad državo, ki ne pritisne na vojne dobičkarje, kateri 'bi od preobilice svojega premoženja z lahkoto takim trpinom pomagali.
"Slovenec."
interese nemžtva, za vlado naših
tlačiteljev. Srce nam je krvavelo.
ko smo to gledali...
A eno dobroto smo vendar uživali med vojsko. Medtem ko nas je tujec pestil, tmo imeli vendar sami med seboj mir . . . Strankarski boji so ponehali. Kako smo se oddehnili od tega medsebojnega ruvanja! Kako nam je prijetno jelo _ vsem, ki & človeško čutijo ! In čudili smo se, kako da smo mogli biti tako neumni, pa se pobijati za žive in mrtve . . .
In res je, da smo bili občudovanja — vredno — neumni! Če zdaj pogledamo nazaj: Kako nas je nemstvo tlačilo, kako pritiskalo, kako morilo! Če pomislimo, kako malo nas je, kako je tujec gospodoval, ako nam pri vratih m oknih udiral v našo hišo, kako se nam je narodna meja krčila, kako nam je voda v grlo tekla kako smo hiteli nasproti neizogibni narodni smrti... mi pa v teh narodnih sti-sah in smrtnihj težavah nismo imeli nujnejšega opravila, kakor da pobijamo drug druzega, da se obmetavamo z blatom in z vsem. kar nam pod roko pride, se sovražimo in pobijamo za žive in mrtve. Kaka kratkovidnost! Kaka norost! Tak narod je obsojen k smrti. Saj ni vreden življenja! . . .
Koga, ki svoj narod res ljubi, ni bolelo tako samomomo počet-je? . . . ^
In prišla je vojska in ž njo je prišel naš notranji mir. Med rožljanjem morilnega orožja, med pokanjem pušk. med gromenjem topov smo odložili orožje sovraštva, zabavljanja in zmerjanja. Hvala
ČESA NAM MANJKA?
("Slovenec", št. 51, z dne 2. marca 1919.) .
Štiri mesece narodne svobode! Kako smo jih preživeli? Kako se nam kaže prognoza za bodočnost? Poglejmo nazaj — da pridemo na prej!
I.
Štiri dolga vojna leta bomo pomnili vse čase. Bila so leta po-desetorjenega narodnega muče-ništva. Z zobmi smo škripali — a jezik morali držati za zobmi, če smo hoteli ohraniti zdravo kožo. Namreč mi, ki smo ostali doma. Drugi naši rojaki, vojaki, so morali to svojo kožo nositi na trg za
H
Vojske je konec. Štiri mesc e h-dihamo svobodno, to se pravi: mi tukaj v središču in vzhodna stran naše ozke Slovenije. Na severu se bije še krvav boj za našo mejo: Korošci morajo bežati z doma; divje nemške tolpe jim plenijo domove in grozijo s smrtjo. Tretjina slovenske zemlje pa ječi in zdihu-je pod krutostjo italijanskega banditstva; ječi, kliče na pomoč, obupuje . . . Domovina še davno ni rešena; s strahom nas navdaja misel: kaj, če se sovragu posreči raztrgati nas na dvoje? . . .
In mi? Pri teh razmerah, pri tej negotovosti, teh nevarnostih za domovino — se komaj še krotimo in zdržujemo, da si zopet ne skočimo v lase — s staro silovitostjo, s staro srditostjo, s staro norostjo ... Še se zdržujemo, še premagujemo — a kako dolgo? "Dokler smo še v toliki nevarnosti, bi bil zločin, začenjati razpor med nami," — je rekel vodja ene naših strank. Dokler! ... In potem?
Nekateri že komaj čakajo. Z* jih prsti srbe, že si pljujejo v roke in višejo rokave, že si bašejo puške • • • Bliski se že užigajo in švigajo tu in tam, oblaki se kopičijo, nevihta se bliža; ko pride volitev v konstituanto, — tedaj bo izbruhnila . . .
Nismo šc imeli volitev, zato ni bilo šc prave prilike udariti se. A že se izdajajo bojne parole. Ena teh je; — najbolj krepka in najhitreje na jeziku, vse ozračje je je polno: Proč s farji! Slišiš jo lahko vsak dan desetkrat na cestah, po gostilnicah, po delavnicah, po železniških vagonih, in tudi po — političnih shodih (!) Ce ne v tej grobi obliki, pa v nekoliko milejši: duhovni nimajo s politiko nič govoriti!
Zares imenitno! Ali se ne spominjamo več nekega Kreka? Ali ni imel ta nekaj opraviti z Jugoslavijo, o kateri pravimo, da jo cenimo, da jo ljubimo, da smo je veseli kakor mat svojega deteta? In o nekem Korošcu ste morda tudi kaj slišali, da se je onega leta nekaj gnal za to Jugcslavijo? In morda se kaj spominjate, da je na stolioi sv. Maksima sedel neki škofAnton Bonaventura, ki so mu rekli primas Jugoslavije, ker so mu grozili, da mu bodo vzeli škofijo, ker se je preveč eksponiral za Jugoslavijo? Poskusite se malo domisliti, če niste kdaj kaj takega slišali! . . .
Zares klasično! Komaj so potihnili klici: Živicr Krek, živio Korošec, že čujemo: Proč s farji! Duhovniki nimajo o politiki nič govoriti! Oboje skoro v eni sapi:
No, saj hvaležnosti nikdo. ne zahteva. In norec je, kdor je pričakuje. -A kar je res, je res in ni treba prikrivati. Ker je torej svet tako strašno pozabljiv, da v par mesecih pozabi najimenitnejše tukaj enkrat za vselej pribito, da imajo med Slovenci največjo zaslugo za Jugoslavijo dva duhovni ka in en škof: Krek, Korošec in Jeglič.' To je dejstvo, ki se iz zgodovine Jugoslavije nikdar izbrisa-
ti 1» bo dalo. Korošec je izpostavljal zanjo v nevarnost svojo prostost in svoje življenje, škof Jeglič svoj škofovski prestol, Krek. nje duhovni oče, pa je zanjo umrl. Kdo izmed kake druge stranke se more iia stran postaviti tem trem možem? Imenujte ga! — In če ti trije prvoboritelji Jugoslavije za svojo.osebo gotovo ne zahtevajo nobene hvale in nobenih manifestacij, a toliko obzirnosti bi smeli pričakovati, da bi v plačilo za njih eminentno narodno-politično delo ne vpili po deželi: Duhovnik nima v politiki nič govoriti! Dokler sme jih rabili, so bili dobri, zdaj, ko Jugoslavijo že imamo, zdaj pa la hko udarimo po njih.
In kdo — vprašamo — kdo je moral bežati s Koroškega? Komu plenijo stanovanja, komu grozijo s smrtjo? To so Smodeji, Meškoti, Raz i mi, Einspielerji, Trunki, Ar-nejci. Kdo je vzdržaval. slovenščino s skrajnim naporom na Koroškem? Kje je bila slovenščina na Koroškem brez slovenskih duhovnikov? Kje na Ogrskem, na Beneškem, povsod tam, kjer je v največji nevarnosti? Kdo ji je ohranil življenje? Ali gostilničarji?!...
Toda — ugovarjajte nam — duhovniki so bili tisti, ki so vodili politiko v nasprotni smeri ... so agitirali za vojno posojilo in druge take reči. :— Vemo dobro in globoko obžalujemo. Kajti ko t>» tega ne bilo, bi bilo danes stališče, duhovščine v narodu in ž njo vred verske ideje drugačno, kakor je. Rečemo pa: Z lažjo, da so duhovniki vojske krivi, že enkrat umolknite! Kajti najHolj zabiti hribovec in najbolj rdeči soeialist dobro ve, da to ni res, in če to govori, dobro ve, da laže. Koliko je bilo duhovnikov med diplomati, koliko med ministri, koliko med generali teto? Kako se li more taka beda-stoča tako trdovratno vzdržati!— Kar se tiče vojnega posojila, se ne da tajiti, da je bila gorečnost zanj časih prevelika. Toda za vojno posojilo, vojne dajatve in za staro Avstrijo se niso eksponirali samo nekateri duhovniki, marveč tudi še kdo drugi. Tudi drugi — in teh ni bilo malo — so bili navdušeni Avstrijci, so proslavljali Bo-roeviče in druge take tiče, in so izobešali zastave, ko so Nemei klali naše brate ... No pa jim mi, ki so nam bile vse take reči mrzke, niti preveč ne zam<a*imo. Kajti pritisk od zgoraj je bil silen, meč je visel nad glavo, revolver je bil nastavljen na prsi — vsakdo, posebno če stoji na bolj eksponira-nem mestp, se pa ne more umakniti in ubraniti taki sili. Toda o vseli teh danes ni kdo nič več ne ve, ni-kdo ne zine — grešniki so ostali edino duhovniki . . .
vsaj inteligenca dokopala do tega \ sdino pravega stališča, da političnega nasprotnika vzlic vsej razliki v načelih ni treba osebno prav aič mrziti? Da ga tudi ni treba in ii dovoljeno brez potrebe žaliti? Čas je že, da bi se na to stališče >ovspeli. Zakaj bi bilo v javnem življenju dovoljeno, kar V privatnem ni. V privatnem življenju ntjkaj damo in držimo na oliko. A v javnosti smeš v istega svojega vis-a-vis metati polena — pa te nič ni sram.
Pomanjkanje olike, pomanjkanje politične morale! V zasebnem življenju smo polni obzirnosti, v politične rasmo — brezobzirni. Ali ni na primer brezobzirnost, ako učiteljska organizacija drugi učiteljski organizaciji, s katero zastopniki sede prijateljsko, pri eni mizi, na kakršenkoli način prevzame mandat, ki je bil tej namenjen? Če bi ti sosedu po zmoti prevzel klobuk, suknjo ali žlico, se boš ponižno opravičil, — politični mandat mu pa smeš vzeti, ne da bi te bilo kaj sram. V politiki je moč vse, — dostojnost ne velja nič! — Ne samo z zabavljanjem in psovanjem se greši zoper politično dostojnost, marveč tudi s po litično taktiko in agitacijo, akc presega dopustne meje. Ali ni tc tudi politična brezobzirnost, ako v Jugoslavijo, za katero imajo ne spodbitno velike zasluge ravne "klerikalci", ako se ta Jugoslavi ja hoče izrabiti v to, da bi te iste klerikalce kolikor mogoče povsod iztisnili in ob steno pritisnili?... Človek bi pričakoval, da bodo ljudje skušali vsaj videz objektivno sti in dostojnosti varovati — a ne Prav nič ne skrivajo svojih na mer. Živio Krek, živio Korošec!— a le čaka jta klerikalci, vam bomc že dali! Seveda je politična tekma med strankami dovoljena, kakor je dovoljena tudi med trgovci, — a samo do gotove meje; če gre predaleč, postane umazana. S pre strastno agitacijo se provocira odpor, sovraštvo, boj.
Nekateri hočejo za vsako ceno boj na življenje in smrt. Kako ta ki ljudje malo ljubijo svoj narod! Prav tisti, ki imajo na jeziku dno narod in narodnost, kako ma lo ljubijo ta narod! Ko bi ga namreč res ljubili, bi vendar vedeli in uvaževali, da so pristaši druge stranke tudi en del tega naroda Kako morejo torej svojo lastno kri sovražiti in s tako silo pobija ti. Ne ljubezen in svoboda, ampak strast vodi tako politiko. Več resnične ljubezni do naroda in d( svobode, pa bo ta ljuzeben uravnavala in blažila politično taktiko!
Če velja to o nas Slovencih, velja seveda še bolj o Hrvatih, pri katerih je strankarsko življenje še bolj razdejano in razlučeno. Zato ne bi škodilo, ko bi tale glas našel odmeva tudi tam doli in še naprej v Srbiji. Kajti navezani smo zdaj drug na drugega, in od našega medsebojnega ravnanja je odvisno, ali bo življenje v naši domovini lepo ali grdo. Ali so mar to prijatelji države,- ki brezobzirno hočejo uveljaviti edino svoje težnje in šiloma majorizirati vse druge? S tem izzivajo odpor, strastno strankarstvo, ljute boje, in spravljajo s tem državno edinstvo v nevarnost. Ali je pametno goniti prevelik centralizem, če pa ravno s tem vzbujajo centrifugalne silel
Seveda bi delali krivico svojemu narodu, ko bi trdili, da politične morale manjka samo pri nas. Manjka je povsod, pri vseh narodih — in pa*kako! Kdorkoli ima moč, vsak jo izrablja nad drugim. Kričeč dokaz za to — italijanska tiranija nad nami. Pričakovali bi bili, če že zasedejo naše kraje, da" se bodo vedli mirno, dostojno, skrbeli za red in mir v zasedenem o-zemlju, sicer pa varovali status quo. Mesto tega so pridrli k nam . kakor banditje. Kje je pravica., kje mednarodno pravo, kje enten-taY! Mislili smo, da bo zasedla s svojimi četami premagano prusko in avstrijsko Nemčijo ter te nepremagljivo ošabne Nemce naučila malo ponižnosti. Mesto tega pa pošiljajo te italijanske rokovnja-če k nam!
Pravice ni na svetu. Morale ni v politiki. Ha, kdo vpraša v politiki i za moralo ali za dostojnost! Sila, : pest,-puška, kanon, ti odločajo.
Svetovna vojna je drastično poka-. zala, kako je ta visoko-kultufna i Evropa podivjana, kako ji manj-. ka srčne kulture. Ali bo' vsaj po •vojski kaj bolje? Ali se bo človeštvo že enkrat dvignilo nad te zverinske instinkte? Ali nas ni vojska nič izučila hi izmodrila? ...
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
Mi plačujemo na hranilne
ki jih pripišemo k glavnici	iC
ako jih ne dvignete.	5
Naša banka je pod nad«
zoritvom vlade Združenih	%
držav in članica federalnega	S
rezervnega sistema.	3j
Na farme! — Najdražja žival na svetu. —Naši "ta plavi". — Umestna nagTada. — Poroka v zraku. — Degradirani avstrijski orel.
^ Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni	%
mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo oko-	5
ristiti z nevednostjo ljudstva.	S
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar	/
v staro domovino!	<£
# Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim	i
ognja in latov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili	2?
brezplačno.	T '	c|
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak	S
dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop.	<
JOLIET, ILLINOIS
ŽELITE LI POTOVATI V STARO DOMOVINO — OBRNITE SE NA NAS ZA ŠIFKARTE.
OBRNITE SE NA NAS ZA OBRNITE SE NA NAS ZA NARJA.
POTNE LISTINE POŠILJANJE DE-
OBRNITE SE NA NAS ZA NOTARSKE POSLE.
ODVETNIŠKE IN
ŽELITE POSTATI
OBRNITE SE NA NAS AKO AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
John Zvetina
M. V. SKVARČA, poslovodja.
Telefon: Canal 450: CHICAGO, ILL.	1726 So. Racine Av<
Ni nam lahko v političnem listu braniti enega in ravno duhovske-ga. Nismo zagovorniki klerikaliz-ma v tistem slabem pomenu. Duhovnik imej toliko vpliva, kolikor zastopa resnico in zagovarja pravico. Toda čemur moramo ugovarjati, je krivica, ki se godi tukaj eni vrsti ljudi. In ko bi se kravjemu ali kurjemu pastirju godila krivica, bi se tudi zanj postavili. Toliko pravice kolikor ta dva pa ima vsaj tudi duhovni pastir.
In končno se pri tem ne gre toliko za stan, gre se bolj za krščansko načelo, katerega ta stan zasto-
Emtl Bachman inc
2107 So. Hamlin Ave.
- CHICAGO, ILLINOIS.
Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih društv. potrebščin. Se toplo priporoča cenj. društvom K. S. K. J.
. Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem.
Telefon: Canal 80
Martin Nemanlch
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, IU
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
MINERS STATE BANK
CHISHOLM, MINN.
S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev.
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so pri nas absolutno varne.
Za pojasnila nam pišite v slovenščini.
mm •
v :
? . ' - - ■ -;
W-
M

_
-
ŠTIRIH
povest.
Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n.
fftrthi PETO POGLAVJE
Žaloigra v Pondicherry. Lodge.
3 r 'p ' {	' i *	i- « ,t.
Ura je kazala približno enajst^ ko
smo dospeli na to zadnjo pori stajo svoje ponočne vožnje. Pustili smo vlažno meglo velikega mesta za seboj; noč je bila topla in lepa. Gorak veter je pihljal od zapada s£m in zdajpazdaj je pokukala luna skozi težke oblake, ki so se počasi pomikali po nebu naprej. Čeprav nam je bilo mogoče videti nekoliko naprej, je vendarle Tadej Šolto snel svetilko od kočije, da bi tembolje videli pot do palače. Svet, kjer je stalo poslopje Jerneja Šolto, je bil okrog in okrog obdan z zidovjem, ki je bilo povrhu potreseno s ikošeki ubitega, ostrega stekla, da bi si nihče ne upal lezti.čezenj. Vhod so "tvorila ozka, z železom okovana vrata, na katera je naš voditelj dvakrat zapored potrkal na prav poseben način.
'Kdo je?" se je oglasil godr-njav glas odznotraj.
"Jaz sem. Mc#) Murdo. •) Mae t. j. sin: torej: Murdov sin ali Murdo vič". Ti bi moral, že par poznati moj glas obenem ženket ln rožlane klučev." Vrata so se polagoma težko odprla in med vrati je stal majhen, čokat moži ček, ki mu je svetilka razsvetljevala obraz in pomeži8ujoee, nezaupljive oči.
'Vi ste gospod Tadej? Kdo so drujfi? Gospod mi ni nič zapove-dal, da naj jih pustim noter".
"Xe. Me Murdo? To se mi čudno zdi! Saj sem že včeraj povedal bratu, da bom pripeljal s seboj par prijateljev.''
"Gospod se danes sploh še iz sobe prikazal ni, g .Tadej. Jaz nimam nobenega posebnega ukaza in se moram ravnati po starem hišnem redu. Vi lahko vstopite; toda Vaši prijatelji naj ostanejo.
kj*»r so.
*To je bila nepričakovana za- ,p0 katerih je preka. S poparjenim obrazom in prst Medtem pa sva stala "jaz" in
či v njegovi sobi. Tega si ne morem razlagat L"
"Ali ima hišo vedno na ta način zastraženo?" vpraša Holmes.
"Seveda, gospod je čisto očetov sin. Morda mu je oče tudi kaj posebnega razodel — kdo more vedeti? Tam zgoraj je Jer-nejevo okno. Blišči se, ker ga obseva luna; v sobi, kakor se mi zdi, ne gori nobena luč." Seveda ne", odgovori Holmes, "pač pa vidim, da v oknu poleg vež-nih vrat brli luč."
"Oj, tam je stanovanje za hišnega oskrbnika. Sedaj opravlja to službo gospa Bernstone. Ona nam bo gotovo vso stvar razjas nila. Proeim, pjočakajte za tre nutek tukaj: hočem jo nekoliko pripraviti na vaš prihod, sicer bi se lahko ustrašila. Toda tiho! Kaj je bilo to?" Vzdignil je svetilko kvišku, a roka se mu je tresla tako, da so žarki svetilke migljajoč skaka-in na okrog. Z vso napetostjo in utripajočim srcem smo poslušali Iz te hiše sem se je slišalo žalostno jadikovanje — jok in tarnanje prestrašene ženske.
To je gospa Bernstone," reče Šolt o. 'Kajti ona je edina ženska v tej hiši. Počakajte malo, takoj se povrnem."
Odhitel je proti vratom in potrkal, kakor prej na svoj posebni način. Videli smo, kako mu je odprla vrata velika ženska in za-glcdavši ga veselo zaklicala:
"O gospod Tadej, nioj dobri gospod, kako sem vendar vese-a, da ste prišli!"
Slišali smo kako je ponavljala svoje vzklike veselja; nato pa so se zaprla vrata in njeno govorjenje se je izgubilo v nerazločnih glasovih.
Naš voditelj je pustil svetilko nam. Holmes jo je vzdignil kvišku in svetil naokrog; posvetil je ž njo proti hiši in na mnogoštevilne velike groblje kamenja.
bila nametana
slavo in od dela zagorelo roko in ji je zacepetala nekaj primernih in tolažilnih besed. To je zopet pobarvalo bleda lica prestrašene žene.
"Moj gospod se je zaklenil in mi neče kar nič odgovoriti," je pripovedovala. "Celi dan sem pričakovala, da ine bo poklieal. On je kajpak večkrat rad sam, in nisem ga hotela rladlegovati; toda pred eno uro mi je nekaj reklo, da ne more biti vse v redu. Šla sem gori in pokukala skozi ključavnico. Ne pomaga vse nič. gofpod Tadej, vi morate iti gori in sami pogledati. Že deset dolgih let služim pri gospodu Šoltu: videla sem ga veselega in žalostnega, toda taeega pa še nikoli. kakor danes."
Šerlok Holmes je vzel svetilko in šel naprej; Tadej je šel za njim, tresoč se po vsem životu. Bil je tako vznemirjen, da sem ga moral podpirati in raji pomagati po stopnicah navzgor; noge so mu bile namreč popolnoma odpovedale.
(Dalje prihodnjič.)
PLEMENIT DAR AMERICAN JUGOSLAV RELIPU.
mmmmmrnmmmmmtmmmmmmmm
BTAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 'SLOVENSKI DOM' CHICAGO, ILL Staro čez 10 let. Prvo, najstarejše in najrsčjs slovensko društvo te vrste v Chieagu. Poaluje v navadnih prostorih vsak torek zvečer od pol 8. do 9. are. Izdaja nore serije vsak prvi torek meseca januarja, aprila, julija, in oktobra.
Posojuje denar po 6 procentov od sto na hiše, ali knjige.
Dne 31. decembra 191& je imelo druStvo posojenega. Na posestva ...'.$ 05,200.00 Na knjige .... 8.600.00
gg, tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite ■e na največjo slovansko unijsko tiskano v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bloe Island Ave., Chicago, 01.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnsct glede i, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo selo pripravne
^ X-1—._	AA »A X1A*> A «M	aIAM a	m A Inm • An«» A«M VAMMAAM
cene
Skupaj .....>.. $103.800.00
Uradniki tega društva so večinoma vsi hišni posestniki, ter 'jamčijo za varnost društva z vsem svojim premoženjem. Torej denar je varno naložen, kakor je bil dosedaj.
Uradniki: John Zefran, predsednik: Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. Pl. — Telefon: Canal 7130. John Ter-sellch, blagajnik.
Nadzorniki: ' Anton Gregorich, Anton Kreme-sec, Martin Senlca, Frank Grill, Maks Omerzel, A. Batisteg in Anton Banich.	«
. i----- -----j".	otmu jat ni
v vidni zadregi je gledal Tadej gospodična Morstan skupaj in
Šolto okrog sebe.
jaz sem jo držal za roko. — Ljit-
"To ni lepo od tebe, Mc Mur-jbezen je pač čudna in neumlji do, da, jih ne pustiš saj sem po-jva stvar. Prvikrat sva se videla
rok, da so pošteni ljudje, in to 'ti mora zadoščati. Ta mlada gospica pač ne more ponoči na cesti sta-
ti."
"Prav žal mi je gospod Tadej', je odgovoril neupogljivi vratar. "Ti ljudje so pač lahko Vaši prijatelji, a ne prijatelji mojega gospoda. On me dobro plača, če spolnjujem svojo dolžnost in zato hočem tudi svojo službo izvrševati. Jaz ne poznam nobenega iz-mej Vaših prijateljev!"
1 'O gotovo, Vi me poznate, Mc Murdo", vzklikne veselo Holmes. "Upam, da me niste pozabili Kdo pa je bil oni, ki Vas je pred Štirimi leti v Alisovi dvorani trikrat premagal v rokoborbi, kaj?"
"Kaj, Vi ste, gospod Šerlok Holmes!" vzklikne nekdanji ro-koborbee. "Za Boga, saj bi Vas moral poznati. Zakaj me pa niste takoj udaril po čeljustih, ko Vam nisem hotel dovoliti vhoda* Takoj Vas moram okregati, zakaj ste zanemarili rokoborstvo, to lepo umetnost, ki bi 'bili v njej s svojim prirojenim talentom lahko dosegli prvo mesito med vsemi borci na Angleškem!''
"Vidite, dr. Watson, če vse strune popokajo, ostane mi vendar še ta poklic", je odgovoril smeje Holmes. "Vrli gospod Murr do nas gotovo ne bo pustil še dalje čakati tu zunaj."
"Le noter, gospod, le noter Vi in Vaši prijatelji", je govoril vratar. "Ne zamerite, gospod Tadej, jaz imam strogo povelje in sem moral biti prej popolnoma prepričan, s kom ima mopraviti."
Med zidovjem se je vila pof! skozi zapuščene nasade do visokega stari omari podobnega poslopja, ki je stalo popolnoma v temi, samo na en ogel so padali lunini žarki in se bleščali na oknu podstrešne sobe. Velika,, pusta stavba je s svojo mrtvaško tihoto delala silno zoprn vtis. Sam Tadej Šolto se je čutil v neprijetnem položaju in svetilnica se mu je tresla v roki.
"Meni ne gre vse to v glavo", je mrmral. "Tu gotovo ne more biti vse v redu. Saj sem vendar Jerneju razločno povedal, da pridemo, pa ni videti nobene lu-
danes in nikdar poprej si nisva ne z besedo ne s pogledom izrazila notranjih čustev, a vendar sta se v tej usodni uri nehote skušali skleniti najini roki. Pozneje sem večkrat premišljeval, kako je pač to prišlo; a v oni uri se mi je zdelo popolnoma naravno, da jej ponudim roko, in tudi ona mi je pozneje večkrat rekla, da jo je ono uro neko notranje-čustvo naganjalo, naj išče pri meni tolažbe in varstva. Stala sva torej, ko dva tftroka, z roko v roki. jasno je bilo v najinih srcih vzlic vsej temoti, ki nas je obdajala.
'To pa je res skrivnosten kraj!" je vzkliknila ona, oziraje se okrog.
"Ravno tako se mi zdi, kakor d„i se vse miši cele Angleške skrivajo v tej podrtiji", sem ji odgovoril. Pri 'tem mi prihaja na misel neki grič 'blizu Balaraia v Indiji, kjer so delali rudokopi
"To je čisto naravno, vidite to so sledovi onih, ki so iskali zaklad. Saj se spominjate, da oba brata že šet let iščeta skrinjico, ni čuda torej ,da je zemlja vsa prevrtana.
V tem trenutku so se odprla vrata i? Tadej je planil ven, o-bupnp jo mahal z rokami in strah se mu je bral na obrazu.
"Jerneju se je nekaj pripetilo", je vpil. "Mene je groza! Moji živci tega ne preneso."
In res so mu od strahu šklepetali zobje in njegov obraz, ki je gledal iz kožuha, je bil podoben obrazu prestrašenega otroka.
"Pojdimo v hišo," je zaklical Holmes kratko in odločno.
"Da, prosim vas, hitite!" prosi Šolto. " Jaz si ne vem pomagati."
Šli smo za njim v sobo oskrbnice in tu smo našli staro gospo, ki je z medenim pogledom hodila gori in doli in vila roke. Pri pogledu na gospodično Morstan se je nekoliko pomirila.
'Hvala Bogu, da ste tukaj, go-spica",-je vzkliknila z bolestnim glasom. "Tako mi dobro de, ko vidim vaš mili obraz. Oh, koliko groznega sem morala danes prestati!"
Gospodična ji je pogladila ra-
The United States Steel Corporation je poslala na glavni urad American Jugoslav elifa, 511 Fifth Ave., New York, N. Y., svoto $100.000 v pomoč trpečemu prebivalstvu v Jugoslaviji. Ta lepi dar človekoljubja je obe-dajalci zanimajo za drobrobit so-nem dokaz, kako se veliki delo-rodnikov in prijateljev velikega števila svojih tujerodnih uslužbencev.
American Jugoslav Relief je že brez tega novega daru nakazal Hooverjevi organizaciji $105. 000 za takojšno uporabo v pflza-detih pokrajinah. Olavni odbor Reliefa, predvsem pa Jugoslovani izražajo najglobokcjšo hvaležnost Steel korporaciji za njen znaten prispevek.
Ameriški živilčni .administrator Herbert Hoover povdarja, niso bile razmere v Belgiji in Franciji tekom vojne nikoli tako strašne, kakor so sedaj v Jugoslaviji. V jugoslovanske pokrajine ni prihajala teokm vojne ni-kaka pomoč od zunaj, medtem ko so avstrijske vojaške in civilne Oj blasti odnesle vse, kar se je dalo porabiti za armado. Na ta način je ostalo prebivalstvo brez sredstev in pomanjkanje je strašno. Neznosno morajo trpeti, zlasti o-troei, ki nimajo zadostne hrane, niti najpotrebnejših sredstev za življenje, in to jt za bodočnost naroda velika nevarnost. Potreba takojšnje pomoči jc zaradi tega nad vse nujna, in edini American Jugoslav Relief je, s sodelovanjem živilčne administracije in Rudečega križa.^v stanu, nuditi takojšnjo pomoč. Par dni zatem* ko je denar na'-e-.an Hoovcrju/ že razdeljujejo živila in blago v označenih krajih. TVdpirij'e torej American Jugoslrv elief. ako hočete pomagati svojim bednim bratom v demovini!
liCMC) luvuum i" vKuvucga	v/	* ■»"' j..	—-■.
Vplačilne knjižice za člane in Članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v calogi zelo prikladne Nakazniee sa blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške lists, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
tr Na zahtevo polijemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! '
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
4
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko- hrvaftka
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hišah tečno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Kupujte Vojno - varčevalne znamke!
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
8koro ž« 30 let »e Trinerjeva zdravila uipešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da ie ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekafja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji t okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila (^jemalcem vse kar več plačajo ca nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino —
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino oAiati želode« in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvomih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. so prosti vsakoršne nepotrebne me&anico in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreniniee ter krasno Hreče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada. slaboJe, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo šenske ob premembi žitja ali rudarje in on^e delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite te lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j4 v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi ▼ zadevah odrgnin ln otek zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
prodere vselej v koren bolečine, lato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatična, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnje v in drugih, najhitrejša lin itd., tudi sa drgnenje živeev in ca ms-
ev
miDutriD
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust;
i, izpuščajev in drugih
istotako za čiščenje ran ___ _
nih ©tvorov. Dobi se v'vseh lekarnah.
kož-
NAJNOVEJSE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1016, GRAND PRIX—PANAMA 191«.
Včerajšnja zanemarjenost ti povzroča dve tretjini današnjega ža- ] lovania.
Zakon brez ljubezni je kako* gulaž brez paprike.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.
»^l*■»»■	> is i >s tJi^š
CHICAGO, ILLINOIS

THE FIRST NATIONAL BANK
(PRVA NARODNA BANKA) CHISHOLM, MINN.
"Hranite, da boste kaj imeli." je zlati pregovor, vreden posnemanja. Vložite vaš denar, malo ali veliko v našo močno in zan pno hranilnico, v slučaju bolez ni ali nesreče vam bode vedne prav prišlo. Vaš sorojak Jakoh Osbolt, je tukaj zato, da Vam po maga v vseh bančnih potrebah Oglasite se pri njemu, on vam točno postreže. Banka je odprti vsak dan ob 9 do 3 ure, v sobota! večer pa od 7 do 8 ure.
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
BRATJE JUGOSLOVANI! SLOVENCU SLOVENKE!
Delo po brezzračnih, zaduhlih in e plinom .okuženih tovarnah vam uničuje vaše zdravje in skrajšuje va«e živi je nje.
Združene države ameriške vam nudi jo priliko delati kot nje uradniki n* poštah, na vlakih, kot pismonoše i. t. d Za pojasnila pišite na uslužbenca strica Sama s priloženo znamko za odgovor. Vaš rojak
F. Omerza,
5014 Proeser Ave., Cleveland, Ohio.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ZE60LET
i	■	' v * /
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila M^^m P ima ze 14,000 ulagateljev Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,000.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček ^aša nad $550.000.00 kar se drži v do-8ebnem zaščitnem skladu.	F
3%
Naložite torej Vaie prihranke r J NAJSTAREJŠI m NAJVEČJI BANKI V JO LIETU.
Narastis obresti si pillitni pripisujejo k glavnici, ali pa izplatujeje aa hranilne sloge od $1.00 naprej.
Z%
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
mlolle^
"LJUDSKA BANKA'
Illinois.