Per 211/1905 10002706,14 f [ gorici, 16. aogugte 1905. Ježaj; lorski g05p0dar List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. — (Jreduje in izdaja Anton Štrekeij, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici, List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 2 K na leto. Naročnino pošiljati je na upravo .Primorskega Gospodarja" v Gorici (Pri rudeči hiši št. 7). M./& Kmetovalci! Nabirajte ob vsaki priliki nove ude h ..Goriškemu kmetijskemu društvu"! Le s skupnim delovanjem zamoremo rešiti svoj stan! Združimo se toraj! Grozdne drozgalnice. Maščenje grozdja je precej zamudno in drago delo. Osobito prouzroča večtrn vinogradnikom, če ga opravljajo po stari navadi z nogami, mnogo stroškov. Čestokrat se dogodi, da pušča ta ali oni posestnik, ki ne more dobiti težakov za maščenje, mošt dlje časa na tropinah, nego bi smel in zato ne dobi onega finega vina, kakor bi ga lahko, ako bi mošt o pravem času odločil. Onim vinogradnikom, ki pridelajo količkaj večo množino grozdja, svetujemo radi tega, naj si priskrbe grozdno drozgal-nico, ki jim bo opravljala maščenje hitro in ceno. Oni denar, ki imajo dati letos težakom, potrosijo naj za to pripravo in iz-»ebe se za vedno nadaljnih stroškov. Če mastimo grozdje z nogami, se zelene jagode res ne raztržejo tako lahko, kakor med železnimi ali lesenimi valjarji, kar vpliva kolikor toliko na dobroto vina, toda če pri trgatvi _ pazimo, da odberemo, kar ^^^ Prednost nj^^ 2 Pod. 47. Grozdna drožgalnica z železnima drozgalnico pred mašče-valjarjema. njem z nogami spoznali so že nekateri naši vinogradniki in zato so si že nabavili to pripravo ali pa si jo mislijo nabaviti. Tem poslednjim hočemo pri tem nekoliko svetovati. Priprosto drozgalnico, ki stane 52 K, j stoji iz dveh železnih, zarisanih valjarjev, kakoršne kaže pod. 48. Ta valjarja, ki sta nastavljena eden poleg drugega na lese- ^^^^^^^^^^^^ lesa) tako, da se vrti Pod. 48. Železna valjarja, eden proti drugemu. S tem povlečeta iz lesenega grota (lakom-nice), ki se nahaja nad njima, grozdje med se ter ga zmečkata. Zmečkano grozdje pade spodaj iz drozgalnice v bedenj ali kako Pud 4y drugo posodo in delo je končano. Črte na Kegijasta valjarja. valjarjih ne tečejo, kakor je videti v pod. 48., naravnost, marveč nekoliko zavito. Tudi ne smejo biti te črte v prerezu kegljaste, ampak podobne žaginim zobem. S pomočjo vijaka se nastani lahko en valjar .bliže ali bolj oddaljeno od drugega. Če napravi kedo drozgalnico sam, povemo naj še, da je najbolj primerna daljava tem valjarjem 50 cm in debelost 12 cm. Leseni valjarji so sicer tudi dobri, vendar se sčasoma radi izvegnejo, popokajo ali drugače izpridijo. Pri železnih valjarjih se to ne dogodi, paziti pa je, da ne zri-jave, zato jih je namazati po odrabi z maščo ali oljem, katero pa je pred rabo z lugom oprati. Novejši čas napravljajo se tudi valjarji, kakoršne kaže pod 49. Delo teh valjarjev jako hvalijo, cena pa jim je previsoka, da bi jih zamogli priporočati. haja več železnih klinčkov. Čim se zavrtijo valjarji, zavrti se s pomočjo gonilnega kolesca Pod. 50. Grozdna drozgalnica z mešalom. kaže pod. 50., znaša 64 K. Naši vinogradniki imajo po veliki večini navado, da ku- hajo mošt na tropinah. Za črn mošt je to opravičeno, za bel mošt pa samo deloma, o čemur hočemo še govoriti. Nikakor pa ne smemo kuhati mošta na tropinah, če jim nismo prej odstranili hlastine ali repe, ki dajo vinu neprijeten, raskav okus. Hlastine se ločijo od jagod lahko s pomočjo mreže. V novejšem času pa se je napravil stroj, ki opravlja obenem to delo in istodobno masti jagode. Tak stroj vidiš v podobi 51. Grozdje deneš v štirivoglato posodo iz ploščevine, ki se nahaja na vrhu stroja. Skozi neko odprtino pade grozdje v spodnji boben, kjer se nahajajo zobčaste lopate, katere se vrte okoli Pač pa priporočamo drozgalnico z navadnimi valjarji in z meš.ilom. To mešalo je pri-prosto železno vreteuo na ka tereni se na- tudi mešalo ter prevrača grozdje v grotu in ga dostavlja valjarjema. Cena ti drozgalni-ci, ki jo osi. To os goni kolesce, ki ga vidiš na zunanji strani bobna. S tem da se lopate naglo sučejo ob mreži, ki sestavlja obenem spodnje dno bobna, odsmučejo se jagode od hlastin in istodobno se raztržejo ob zobcih. Mošt in raztrgane jagode padejo skozi mrežo v kado, skoraj suhe tropine in zelene jagode, ki se niso dale odtrgate, pa vrže stroj od zadej iz sebe. Delo je jako dobro in gre tudi naglo izpod rok. Dva moža zrobkata.in zmastita obenem na tem stroju okoli 14 kvintalov Pod. 51. Centrifugalna drozgalnica za parno moč. grozdja v eni uri. Ker pride mošt pri tem delu na zrak, pospešuje ta stroj tudi vrenje mošta. Vsi deli na stroju, ki preidejo v dotiko z moštom, so napravljeni iz kotlovine. Stroj za ročno delo stane 230 K, nekoliko veči s'roj, ki se goni s paro ali pa z vodno močjo pa 350 K. To pripravo moramo našim večim vinogradnikom posebno priporočati. Kdor pridela nad 20 hI vina na leto, temu se že izplača kupiti robkalni in mastilni mlin. Nekateri naši posestniki, Statistika goriškega izvoznega trga. j Sadna vrsta Leto Javni izvozni trg je trajal Izvožena množina v meterskih stotih Zaznamek cene za meterski itot 1-š-S a i h a j prečno Skupno skupilo j od | do Kron Kj v L Kron Jabolka 1900 1901 1902 1903 1904 l./VII. l./VII. 28./V1. ; 5./VII. 18./VI. 14./VIII. 12./IX. 6./X. 6./X. 4.00C 2.830 13.297 1.904 , 4.759') i 24 24 30 30 10 12 7 14 13 15 12 19 71 43 18 68 54.858 43.676 162.153 37.381 i - i Hruške 1900 1901 1902 1903 1904 9./VI. 10./VI. 10./VI. 8./VI. 5./VI. 14./VIII. 12./VIII. 7./IX. 6./X. 7.138 7.583 2.283 6.398 15.413') i 56 1 60 60 58 12 21 14 21 20 25 16 24 51 89 75 153.591 165.923 16.339 152.382 Črešnje 1900 1901 1902 1903 1904 14./V. 15./V. 8./V. 8./V. 3./V. 30./VI. 4./VII. 12./VII. 7./VII. 4./VII. 18.745 22.791 19.804 9.108 19.508 340 260 240 320 210 10 12 12 13 20 19 21 35 32 34 65 20 84 90 13 368-392 483.256 709.882 299.690 665.941 Breskve 1900 1901 1902 1903 1904 26./V1. 28./VI. 24./VI. 21. VI. 14./VI. 14./VIII. 20./IX. 24./VIII. 6./X. 1.662 110 7.069 160 1.683 100 3.695 80 4.013 '),! - 32 51 12 23 30 55 24 33 80 79 75 33 86.212 168.190 93.844 123.060 Marelice 1900 1901 1902 1903 1904 26./VI. 23 ./VI. 28./VI, 25./VI. 16./VI. 9 ./VII. 4./VIII. 27 ./VII. 30./VII. 1 l./VII. 102 120 3.136 100 218 100 828 120 261 120 64 18 50 24 52 73 24 63 35 69 06 37 70 20 7.452 76.425 13.886 28.911 18.085 = •' . Slive 1900 1901 1902 1903 1904 30.-VI. 15.-VI. 21.-VI. 22.-VI. 8.-VI. 4.-VIII. 656 8.-VIII. | 1.429 12.-VIII. 492 20.-V1II. 957 21.-VII. 1.125 60 28 30 36 24 12 10 12 12 4 14 15 14 17 10 88 28 74 18 30 9.766 21.836 7.256 15.450 11.587 Renglodi J 1900 1901 1902 1903 1904 14.-VII. 14.-V1I. 22.-V1I. 17,-VII. 6.-V1I. 16.-VIII. 18.-VIII. 24.-VIII, 6.-VIII. 741 813 3.912 421 1.928 ') 52 40 36 44 12 16 13 20 23 20 18 33 34 63 27 94! 17.296 16.788 71.484 14.290 F\ Čeipe 1900 1901 1902 1903 1904 23.-VII. 8.-VIII. 26.-VII. 14.-VIII. 13.-VII. 17.-VIII. 19.-IX. 30.-IX. 5.-X. 4.705 1.699 24.966 403 32 24 23 40 10 12 6 20 12 15 7 27 30 31 63 53 57.873 26.027 186.722 11.096 0 N»»»N >N gg JS E Zaznamek cene za meterski stot = E povprečno Kron K V 19 23 27 19 29 '300 260 240 300 400 68 183 59 203 200 100 70 80 90 70, 24 76 73 83 106 76 Skupno skupilo Kron 1.458 1654 2.497 2.022 2.227 24 60 22 14 46 98 29 47 30 - 14.-VI. 11.-VI. 12.-VI. 10.-VI. 6.-VI. 30.-VI. 3.-VII. 5.-V11. 6.-V11. 2.-VII. 94 146 135 320 135 44 10 23 53 32 18 20 22 40 281 31 80 40 16 21 33 36 24 i 27 67 1.673 4.053 2.792 5.984 5.914 2.212 2.953 4.293 6.828 3.736 Smokve 1900 1901 1902 1903 1904 5.-VII. 2.-VII. 11.-VII. 14.-VII. 29.-VI. 4.-VIII. 6.-VIII. I1 1 l.-VIII. 10.-VIII. 23.-VII. 698 56 1 032 : 54 855 60 847 36 705 50 10 10 12 12 10 17 53 13 86 _ 66 64 25 12.238 14.312 10.830 14.947 14.277 Namizno grozdje Kostanji 1900 1901 1902 1903 1904 28.-VII. 15.-VII. 22.-VII. 27.-VII. 12.-VII. 1900 1901 1902 1903 1904 25.-IX. 20.-IX. 5.-X. 23.-IX. 17.-IX. 20.-IX. 30.-X. 6.-X. 2.796 2.553 5.860 1.760 5.327 ') 30.-X. 12.-XI. 6.-XI. 21.-XII. 1.874 1.502 871 3.000 120 260 220 300 44 41 59 36 89 69 99 123.043 106.188 216.180 123.191 JL 36.543 34.465 28.452 61.913 Trg začne ie-le okoli konca septembra. Prinele 1900 1901 1902 1903 1904 VIII. VIII. 20.-VII. 10.-IX. IX. XI. 15.-XI. 31.-XII. 3.500 4.000 11.200 2.200 100 104 80 140 76 88 84 96 56 64 110121 40 308.000 384.000 716.800 267.080 Trg začne še-le začetkom septembra. 1) Navedene mnoiine razumeti je do konca avgusta. Ne sme se tudi pozabiti izdelovanja posušenih jabolk, hrušk, breskev itd. katera obrt je v zadnjih desetih letih priznanja vredno napredovala in se vrši v resnici po čisto popolnem načinu; vsako leto se napravija ne majhna množina takih izdelkov, ki se povsod jako cenijo, še vedno rastočemu povpraševanju po njih se pa ne more zadostno ugoditi. H koncu bodi še omenjeno, da se goji sadno drevje na Goriškem le izjemno v čistih sadovnjakih; navadno se sadi več ali manj nejednakomerno po polju ali po travnikih. Gaius Cezar poleti navadno iz Rima v Čedat (Cividale) v Fur-laniji, in se s tem hotel ogniti silni poletni rimski vročini. Po tem rimskem cesarju se je imenovala baje naša Furlanija .Forum J u 1 i i" in iz tega nastalo je s časoma današnje ime: Furlanija. Ustmeno poročilo pravi dalje, da je bil gornji cesar mož, kateri je bil vedno žejen in je vsled tega baje rad prav dosti pil. Ker mu pa v poletnem času močna rimska vina, ki mu niso žeje dovolj pogasile, niso ugajala, naročil je baje svojim pridelovalcem vina, naj priskrbe zanj vino, katero ne bode tako močno, kakor so bila tedajšnja rimska vina, marveč bolj šibko in kislo in bo žejo boljše gasilo. Ustmeno doročilo pravi konečno, da se je iz nekega belega, kakor z moko potrošenega grozdja, ki se je nahajalo okolo mesta Cividale, napravljalo vino, katero je bilo belo kakor voda, slabotno in jako kislo; to vino je neki cesarju ugajalo. Po mestu Cividale imenovalo se je vino „ci-vidino". Naj bode na tem ustmenem izročilu kaj resnice ali pa tudi nič, istina je in ostane, da se je sadilo v prejšnjih časih, ko ni bilo še železnice na Primorskem okolo Čedada in po celem goranjem delu Furlanije, pa tudi okolo Kronberga in po kanalski dolini dosti omenjene trte, katera se je italijanski cividino, slovenski pa „čedajc" imenovala; iz njega napravljalo se je kakor voda belo, slabotno, kislo vino „cividin", ki je bilo naj-priljubnejša pijača za vroči poletni čas. Navadno se je pil ci-vidin pomešan s kislo vodo (aqua di Cilli). Istina je tudi to, da (Konec prih.) so se ob času, ko je v Furlaniji in na Goriškem grozdna plesnoba kaj močno razsajala, tudi Vipavci, posebno grajščaki, lotili pridelovanja cividina. Ker pa niso imeli prave trte v to svrho ali pa vsaj zadosti ne, lotili so se napravljati cividin ne le iz čedajca, ampak tudi iz najrazličnejših drugih vipavskih belih vrst grozdja in sicer ne iz grozdja pridelanega v vinogradih, ampak največ iz grozdja pridelanega v plantah. Cividin, bodisi iz prave vrste grozdja, toraj iz samega čedajca, ali pa tudi iz druzih vrst, se je napravljal na naslednji način: Grozdje se je zmastilo, tropine koj odtisnile in dobljeni mošt koj v sod spravil. Sod napolnil se je do vrha, da je mošt še celo pri vehi ven tekel. Ko se je kipenje vnelo, zalivalo se je potem sod sleherni dan po trikrat, zjutraj, opoldne in zvečer tako, da je vedno pena iz njega ven silila. Tako napravljeni cividin je bil bel kakor voda, prijetno kisljast in le zmerno močan. Prodajalo se ga je lahko, kajti bil je za poletni čas pomešan s kislo vodo (slatino) kaj prijetna pijača, a bil je tudi prav stanovitno vino, pokvarjenju nikakor ne tako podvrženo, kakor so bila druga vina, ki so se dosegla s krajšim ali daljšim kipenjem na tropinah. Dandanes ni o cividinu skoraj sledu več. Po železnici upeljavati se je pričelo razno pivo. Vsakdo pije v hudi poletni vročini najrajši to mrzlo pijačo. No, pivo pa ni izdelek domačega kmetijstva, ampak tujega, in zato gre naš primorski denar ven iz dežele, gre večinoma v roke tujcem, ki nas sovražijo. Domačega vina toči se v poletnem času v primeri s pivom prav malo, in to zato, ker je veliko dražje od piva in zato, ker ne ugasi žeje tako, kakor pivo, pač pa človeka v mnogo manjši množini dosti prej vpijani. Prav bi bilo toraj, da bi se pričel čedajec na Goriškem zopet pomnoževati in bi se iz njegovega grozdja zopet napravljal cividin. Za napravo cividina skušalo naj bi se pomnoževati tudi druge vrste grozdja. Posebno tako-zvana dolenjska »zelenika" mislim, da bi bila v ta namen dobra. Po Dolenjskem rodi ta trta Obilo, in zato bi utegnila dajati tudi na Goriškem v bolj severnih lčgah kaj dosti prijetno kislastega vina, katero bi v poletnem času pivo nadomeščalo ter ga izpodrivalo. Seveda bi se morali pa naši gostilničarji tudi temu privaditi, da bi tudi vino mrzlo točili, ne pa morno. R. Doline. GOSPODARSKE DROBTINICE. One gospode naročnike „Prim. Gosp.", ki niso še poravnali letnine, prosimo, da kmalu izpolnijo svojo dolžnost. Obenem poživljamo vse čitatelj", naj nabirajo nove naročnike. Na razpolago so še vse številke lista. Glasilo Goriškega kmetijskega društva. — Začasni odbor tega društva sklenil je sprejeti naš list za društveno glasilo. Udje goriškega kmelijskega društva dobivali bodo list brezplačno. Goriško kmetijsko društvo. — Od vseh strani prijavljajo se udje h temu novemu društvu. Kakor slišimo bode drugi četrtek meseca septembra prvi občni zbor. Vsi, kojim je inari, da se bo društvo lepo razvijalo, pristopijo naj do onega dne kot udje. Za letos, ker je samo pol leta, pošljejo lahko samo pol letnine. Oni, ki hočejo imeti pa naš list koj od početka, poslati morajo poleg 1 K pristopnine, vsaj še 3 K letnine. Kdor misli poravnati letnino pri prvem občnem zboru, naj se vsaj z dopisnico prijavi. Najboljše je, da se čim veče število naših kmetovalcev vpiše za vstanovne ude in plačajo enkrat za vselej 50 kron. S tem si prihranijo vsakoletno skrb in pošiljatev. Razun tega so tudi na dobičku, ker znašajo obresti te svote komaj 2 K, a drugi plačati morajo po 3. Društvu se stein sedaj od početka, ko nima kapitala, obenem mnogo pomaga. Tudi letni udje, ki zamorejo, naj privržejo kaj h letnini. S prihodnjo številko pričeli bodemo priobčevati ude v našem listu. H društvu pristopijo lahko tudi kmetovalci izven Goriškega. Vse prijave in doneske pošiljati je za sedaj na „Predsedništvo Goriškega kmetijskega društva" v Gorici (Stolni trg št. 2). Udom goriškega kmetijskega društva dovolila je tvrdka Nechvile na Dunaju svoje priprave po sledečih znižanih cenah: Patentovano Avstria škropilnico z enim razpršilnikom, ki stane navadno 28 K, za 22 K, z dvojnatim razpršilnikom, ki stane navadno 32 K, za 24 K. Nahrbtni žveplatnik Vindobona, ki stane 25 K, za 20 K, z dvojnim mehom, ki stane navadno 30 K, za 24 K. Ročni žveplalnik Vindobona, ki stane 9"50 K, za 7-60 K. Za vsako pripravo doposlati je še 70 vinarjev za pakovanje in 10 v za znamko. Naročati je pri ..Goriškemu kmetijskemu društvu" (za sedaj stolni trg št. 2). Oddaja amerikanskih trt. — C. kr. okrajno glavarstvo poslalo je županstvom sledečo okrožnico: Vsled odloka c. kr. na-mestništva v Trstu z dnč 20. julija t. 1. štev. 22117/11 opozoriti je tamošnje prebivalce, kise bavijo z vinogradništvom, da prijavijo množino amerikanskih trtnih podlag riparije portalis in rupestris monticole, katere žele dobiti iz zalog c. kr. kmetijskega mini-sterstva, vsaj do 26. agusta 1905 1. županstvu. Prošnje, ki se vložijo po tem terminu, se ne vpoštevajo. Občinski uradi sestaviti morajo po priloženem uzorcu izkaz naročil in izpolnjene naročilne pole pošljejo naj vsaj do 1. septembra 1905. 1. c. kr. vinarskemu nadzorniku pri c. kr. namest-ništvu v Trstu. Prošnje za podelitev trt zamorejo se sicer vlagati tudi naravnost pri c. kr. vinarskemu nadzorniku. Kedar se trte delijo, jemljejo se v prvi vrsti prošnje onih občin in društev v obzir katere rabijo trte za napravo matičnja-kov, trtnic in uzornih vinogradov. Tem se zamorejo podeliti potrebne trte, v kolikor bode dopuščala na razpolago dana množina, brezplačno. Vsi drugi prosilci morajo položiti odškodnino po tarifni ceni in sicer ali takrat, ko trte naročajo, ali pa kedar jih sprejemajo. Bolj pozno plačilo zamore se dovoliti zaupanja vrednim kupcem. Brezplačno sme se dati trte samo izjemno, ako se izkaže odločno siromaštvo, kar se mora v izkazu posebej spričati. Tarifne cene znašajo v trtnici: 6 kron za tisoč reznic (kolči) do množine največ 4500 reznic. 14 kron za tisoč okoreničenk (bilf) do množine največ 2500. Za množine trt, ki presegajo to mero, plačati je po pridelovalni ceni, ki znaša 16 K za tisoč reznic in 40 K za tisoč okoreničenk. K tarifni, ozir. pridelovalni ceni se prišteje še, ako ne sprejme prejemnik trt direktno nezapakiranih, 60 vin. za vsakih tisoč reznic ali okoreničenk za stroške zapa-kovanja. Ker so namenjene trte iz državnih zalog v prvi vrsti majhnim posestnikom, oddajale se bodo večim posestnikom šele potem, ko se ugodi opravičenim zahtevam prvih in sicer proti pridelovalni ceni. Premožni vinogradniki nimajo pravice do trt iz državnih zalog po znižani ceni. Ako te ostajajo in se s tem ne kratijo pravice manjših posestnikov, dobijo jih po pridelovalni ceni in sicer reznice navadnih podlag (velikolistna riparija, so-lonis in rupestris monticola) po 16 kron, okoreničenke istih vrst po 40 kron tisoč. Za oddajo trt po pridelovalni ceni navesti je prosilce v izkazih posebej. Za stroške prevažanja poravnati morajo v vseh slučajih prejemniki. Občinski predstojniki obvestijo naj posameznike, kateri prosijo trte po tarifni ceni, da se jih pred vsem potem vpošteje, ako se obvežejo, da uporabijo del trt za nasad matičnjaka, kar se smatra za posebno važno. Posebno je paziti nadalje tudi na to, da se obdarijo samo taki prosilci, od katerih se s popolnim pomirjenjem lahko smatra, da uporabijo trte na svojem posestvu, da se zabrani vsako do-bičkaželjno delovanje s dobljenim materijalom Prosilci naročajo naj samo toliko trt, kolikor jih v resnici potrebujejo. Predno se trte prosilcem nakažejo, poizvedelo se bode po strokovnjakih, ali se vjemajo naročila v resnici s potrebo. Prošnje, katere pridejo neposredno c. kr. kmetijskemu mi-nisterstvu, se tu ne vpoštevajo. Kako kaže letina? — Po hudi vročini in precejšnji suši, prišel je vendar zaželjeni dež, kateri je oživil zopet naše nade. Grozdje, ki je ostalo po nekaterih legah drobno, napihnilo se je in odebelelo. V suši je sicer peronospora nekoliko ustavila svoje škodljivo delovanje, namesto nje pa je pričela razsajati grozdna plesnoba ali oidium. Kdor jo je zanemaril, napravila mu je precej škode. V hudi vročini požgali so si nekateri vinogradniki grozdje z žveplanjem. V takem času moramo biti z žvepljanjem previdni. Rahel puh zadostuje. Sicer se pa tako ožgano grozdje popravi. Letos se je nemarnost v škropljenju posebno drago plačala. Kdor je škropil dovolj rano, ima krasno grozdje, kdor je v škropljenju zamudil, skoraj nič. S ponosom lahko tukaj rečemo, da so skoraj povsod ravno naši čitatelji, ki so si znali ohraniti pridelek. Hudo je prizadeta letos tržaška okolica, kjer opravljajo škropljenje vsako leto prepozno. Upajmo, da bo letošnja šola prepričala tamošnje kmetovalce o potrebi ranega škropljenja. Po Krasu jih je v vsaki vasi po nekoliko, ki imajo lepo grozdje, drugim kaže slabo. Ravno tako je po Vipavskem in po Brdih, vendar je razmerje tod nekoliko boljše. Sadje, kar ga je, se vedno bolj izgublja. Edino smokve kažejo prav. — Turščica bila je skoraj poleg smrti. Rešil jo je pa zadnji dež in upati smemo na dobro letino. Glede krompirja se pritožujejo od povsod, da jim ga je peronospora hudo pokvarila. Kdor je škropil, kakor smo svetovali, si ga je ohranil. Otava kaže še precej dobro in če pride dež o pravem času smemo upati na dosti ajde in repe. Vabilo h skupni naročbi mazila proti malemu pedicu. — Letos ugonobila je ta mala gosenica nad 3/4 sadnega pridelka. Osobito črešnje, hruške, marelice in breskve so mnogo trpele. Edino sredstvo proti temu mrčesu so papirnati kolobarji, ki se ovijejo okoli debla in namažejo z mazilom, katero ostane dolgo časa mehko. V tem mazilu se vlovi mati malega zmrzlikarja, ko leze meseca oktobra in novembra na drevo, da bi tam odložila zalego. Najboljše mazilo, ki se danes pozna, je Pfropfova „Pe-trina". Udje „Goriškega kmetijskega društva" vabijo se tem potom na skupno naročbo tega mazila Cena je okoli 36 K za kvintal. Tudi papir za ovitke se zamore skupno naročiti. Kdor ga hoče, navede naj množino v kilogramih. Prijave se sprejemajo do 15. septembra t. 1. Cepljenje trt v piščalo, o katerem smo pisali v 12. štev. našega lista, se je tudi letos dobro sponeslo. Način cepljenja se je v toliko zboljšal, da ni treba prerezati lubada na divjaku od spodaj, marveč samo od zgoraj. Nato se ta lubad odlupi toliko, kolikor je potrebno, da vtaknemo plemenito piščalko z očesom na golo mladiko. Odlupljen lubad privije se nato nad piščalko in poveže. Tam kjer je oko (na prednjem delu) pa je lubad, predno se poveže, do pod očesa prikrajšati, da tega ne zagrne. Odzadej služi ta lubad kakor nekako pogrinjalo. Opomniti moramo še, da je odbrati za to cepljenje tak člen, ki nima zakot* Hot opravnih S ki je svršil kmetijsko šolo v Gorici. Ponudbe je pošiljati na upravo „Prim. Gosp," Ivan Bpavosrrr;:: priporoča svojo sedlarsko delavnico. flnton Mič, C™ rici, Gosposka ulica št. 7. se priporoča svojim rojakom. 3303333330300333333:>33 Ivan Bednorih v GORICI, oooo vla Vetturinl 3, priporoča svojo knjigoveznico. Brozdne stishalnice z diferencjalno cfb ( pripravo za pritisk, mmmmm rf* Škropilnice proti strupeni rosi, mmmm Žveplalnike, Stiskalnice za olje, kakor tudi vse druge kmetijske stroje prodaja po tvorničnih cenah IG. HELLER na Dunaju II. Praterstrasse 49 — Ceniki brezplačno in proftto pofctnine. rP ♦ ♦ ♦ »"T"50031K SilOJIflllT* tHT J. DRUF0VKA -- GORICA GLAVNA ZALOGA: Gosposka ulica št 3. mmmm PODRUŽNICI: Gorica Raštelj št. 3 in Sežana. @ & @ G t t Odlikovana tvornica nadplatov, tovarna usnja na paro, velika zaloga domačega in inozemskega usnja ter vseh potrebščin za črevljarje, usnje za sedlarje, knjigoveze in tapetarje. iGlavna zaloga leščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Ustanovi. I. 1866. © © © © Telefon štev. 62. »a »tonj in franko. U^^t^i, adje in oljke. Robkalniee za grozdje. Vinograd3ki plugi. Sušilnice za sadje in druge v^^otalno, živ- djenske in mineralne pridelke. ^DV ivljKl Stiskalnice za seno, .slamo itd ^sŠi^Sl na roko. Mlatilnice za žito, čistilnice, rešetalnice. Slamo-reznice. ročni mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi EgM^SL-j^ gjOj« stroji za poljedelstvo, ['deluje vS^štiNP^r in prodaja z jamst\om kot po- "j^lJk/*« sebno«»t najnoveje. izborne iz- vSEg. J?ffi kušene. kot najboljše pripo- 1 'HP^T •Stjif''^ znane in odlikovane sestavi fež/^ta i / ^ Pli. S i Stiskalnica za vino. tovarna za poljedelske in vinske stroje £MT na DU>'AJl, II. Taborstrasne fit. 71. Aatumat. Škropilnica. Odlikovani v vaeh državah sveta z nad 530 zlatimi in srebrnimi kolajnami. < cnik > podobami in mnogoštevilna pohvalna pisma. Razprodaj a Tri iu zastopniki se iščejo povsodi, kjerkše nismo zastopani. S9UNI6 8 DEKLEUfl 7 florici, magistratna ulica št.l. Največja zaloga šivalnih strojev, tudi za vezanje (rekamiranje), dvo. koles, slamoreznic in mlečnih posnemalnikov (centi(fug). % Prodaja *« tvdl proti plaftaraaj« na obrok«! . ss<- m Denar prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333 HNTON BHEŠČDH Gorica, Gosposka ulica št.14 333331 (Via Signori) 333333 kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva W v seh slogo«, za vsaki ** stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333 Lastna delavnica ooaaa za tapecirano pohištvo. Cene brez konkurence. Daje se tudi na obroke, v^i & • & Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. Josip Marušič).