S3    72    L3
,,S poti!"
igdoll! Adolf!"
^*    Pod   oknom   Mladičevega   stanovanja   je   stal
Pajkov Lipe   in   klical   nalahko zdravnikovega Adolfa.
.Sižetukaj?" se oglasi Adolf skozi okno. ,Takoj pridem." Zmenjena sta bila, da pojdeta za Bistrico pod Mekinje po giadke vrbovc šibice za piščalke. Urno Lez glavni trg, potem proti pivovarni in po ozki ulici do lične brvi čez deročo Bistrico.
Kako prijetno je tamkaj! Prelepe kamniške pla-nine sc blišče v solnčnem svitu; s snegom pokriti vrhovi so z zlalom potreseni in obrobljeni; niže doli med košenicami, odctimi z novim zelenjem, pa bleste sivkaste skale in bele cerkve sv. Urha, sv. Ambroža, sv. Pelra in sv. Primoža, kot bi počivale bele ovce sredi zelenega pašnika. Pod teboj pa hiti lahkonoga Bistrica,  čisla kol  ribje oko,   in v drznem skoku čez
^visok jez šumi svojo Ijubko pescm noč in dan. Kdo bi ne postal tam in se ne naužil le naravne lepote ? Tja sta prihitela Lipe in Adolf — toda ostrmeia sta.
,Nič ne bo !* de Lipe, ,je že zopet lukaj oni Plevclov Andrejcc."
Le prcdobro sla poznala oba Plevelovega An-drejca. Hodil je namreč v mestno šolo, kjer je bil strah vsem mestntm šolarjem, posebno gorak pa onim, ki so nosili kratke hlačke dokolenke. Kar ni jjh mogel in ni ga z I4po lepo poglcdal — takcga soutenčka. Vil in peslil jih je, ko( se mu je zljubilo, ni mu ga bilo namrcč enakega v celi Soli.
Nista Sla lelos prvič Lipe in Adolf po vrbovje za Bistrico. Toda dobila in prinesla sta ga le tedaj, ako nista videla Plevelovega Andrejca; sicer sla prišla prazna domov.
Ni in ni jima pustil čez brv.
»Vsak škriček bo že pri nas vrbovje rezal in pi-ščalke delal! Alo, sta že opravila," s tem jima je po-kaza) pot proti domu.
rMorda naju pa danes le pusti," de Adolf, se-veda s prav malim upom v srcu.   Toda tudi to malo
Sr    73   5&
upa  je  izginilo,   ko sc ob  koncu brvi  razkorači An-drejec, prezirijivo se smejoč.
Poleg  njega pa  sloji  njegov  mlajši  bratec Jcr-nejec,  ponoscn  na  svojega  močnega  brata in vesel,
da je v tako mogočnem varstvu.                                    ^
»Ali sta že zopet lukaj?" ju nagovori ne preveč
prijazno.
,Le  čakajta,  da bo  enkrat mir pred tcmi ,pur-
garčki", kar v vodo z njima!"
S3    74   SS3
Kateri otrok se pa ne boji vode? In bi se je ne bala tudi Lipe in Adoli? Zato prhnela proli mestu, še preden jo prasnc za njima Andrejec. Samo za las je bilo še do njunih klobukov od njegove roke, vendar sta mu še ušla. Sredi mesta sla utegnila Sele ozreti se.
,Saj ga ni več!"
,AH naju bi bil res pomelal v vodo'" vpraša Adolf.
,NiJ mu ni zaupati; saj ga poznaš divjaka. Tja ne pojdeva več."
Odledaj sta pa piskala na piščalke iz vrbovja s Perovega. Mlinarjev Pcp€k na Perovem je bil pa vse 6rug defko kol PJeveJov Andrejec pod Mekinjami.
Vsaka prevzetnost in samopaSnost se pa človeku kdaj utepa. Zakaj bi se Andrejcu ne? No, saj se mu je tudi.
Ako koga prej ne uženejo, ga pa pri vojakih. Tudi Andrejec je bil polrjen k vojakom.
nAli znal kaj plavali?" ga vpraša iastnik pri naboru. In kako naj bi rekel, da ne, ko mu je bilo planili v vodo in plavati loliko kot žabi skočiti v tol-mun in se spustiti po njem.
Vzeli so ga k pomorščakom.
ln glejte. Juden slučaj! Pridcljen je bil v izučbo mlademu poveljniku Adolfu Mladiču.
Ko so se pomorščaki novinci prviC vadili ska-kati rar ladjin krov v morje, lco je Adolf prvič pove-Ijeval: V vodo! — tedaj so se ujele Adolfove in Andrejčeve oči. Oba sta sc spomnila dogodka ob bi-striški brvi. Adolf je takrat ubezal vodi, Andrejec pa zdai mora v vodo. Za spoznanje so se mu stismle ustnice, toda povelje je povelje.
Dogodek ob Bistrici se ttiu je ponovil vselej v spominu, kolikorkrat je bilo treba skočiti v morje, in vselej ga je zbodlo nekaj  v srcu.                     F.G.