Celje - skladišče
D-Per
581/1986
m
r
1119863176,9/10
COBISS o
RELCI
ŠTEVILKA 9—10 (151/152) NOVEMBER, DECEMBER 1986
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
TOZD Zdraviliška dejavnost, TOZD Polnilnica, TOZD Vzdrževalna dejavnost in Delovna skupnost skupnih služb
LETO JE OKOLI, KAJ PA Ml?
KOLEKTIV TOZD Polnilnica in z njim tudi mi proslavljamo v decembru poseben dosežek: dosedanji rekord prodanih steklenic Rogaške - Tempel iz leta 1974 je bil presežen 17.12.1986.
Na sliki: rekordna, ovenčana 40,090.258 steklenica naše Rogaške - ponos in dokaz, kako pomembne rezultate daje nova polnilna linija. To je tudi dokaz, da je izjemen trud vseh delavcev Polnilnice poplačan z novim rekordom.
Smo kolektiv, posadka, ki zelo uspešno vodi svojo ladjo, po silno razburkanem morju težav, kriz in problemov, ko marsikateri drugi že izgubljajo obzorja in tonejo. Nič ni pretirana ta prispodoba, saj sleherni dan beremo in vidimo probleme in stiske drugih DO, ker je gospodarska kriza res izredna ali pa kot radi rečemo, vladajo težki pogoji gospodarjenja. Za nas je bilo to minevajoče leto prav tako izredno velika preizkušnja, saj so se bistveno poslabšali pogoji gospodarjenja, prenesli smo prenekatere hipoteke iz preteklih let, pa smo vendar izšli kot zmagovalci, in ne le, da smo preživeli, pomemben korak naprej smo naredili pri razvoju našega Zdravilišča, pri boljših pogojih dela in kvalitetnejši ponudbi. Že na zadnjih zborih delavcev smo ugotovili, da smo dosegli zadoljiv finančni rezultat in če upoštevamo še poslabšanje pogojev zaradi novega deviznega režima, lahko trdimo, da smo v letošnjem letu zelo dobro delali in gospodarili. Bistveno smo izboljšali pogoje dela z naložbami v Polnilnici, Zdraviliški dejavnosti, Vzdrževanju, pa celo v delovni skupnosti skupnih služb, pridobili smo nove kupce in nove goste predvsem v inozemstvu, omogočili delo in kruh številnim novim delavcem, poravnali vse obveznosti do skupnosti in do našega kraja, pa smo vendar zmogli sape, da smo tudi pri OD lovili korak z inflacijo in jih celo realno dvignili. Res je, da nimamo na kupu denarja, ker smo se zavestno dogovorili, da ga sproti koristno naložimo, imamo pa kaj pokazati in ponuditi, kar je jamstvo obstoja, tekočega dela in bodočega napredka.
"Mali gospodarski čudež’’ — bi lahko rekli, pa ne da bi bili radi domišljavi — ki pa ima svoj "zakaj?" in "zato”. Nič ne pade samo iz neba, nič usoda sama ne prinese! Nam je letos celo vzela! Vse je rezultat pridnih rok in pametnih, zvestih delavcev Zdravilišča. Smo živ kolektiv, vitalen in prizadeven, ki ve kaj hoče in kjer se posamezniki žrtvujejo za skupno stvar. Res je, da smo podedovali dobro dediščino, pa je vendar treba vsako leto posebej z delom dokazati sposobnosti, ”s tekočim delom", kot se moderno reče, ker se od minulega dela ne da živeti. Ne, da bi zatiskali oči pred slabostmi in pomanjkljivostmi, ki se nam tu in tam še vedno prikradejo. O teh redno in kritično govorimo skozi vse leto ob drugih prilikah. Poglejmo naše delo iz pozitivne, sončne strani, ker smo dosegli res veliko:	v pogledu enotnosti,
zavzetosti in zavesti slehernega delavca, ki živi za naš kolektiv in se žrtvuje. Drugače kot "žrtvovanje” ne bi mogli poimenovati celodnevno sobotno ali nedeljsko delo delavcev v polnilnici in zdraviliški dejavnosti, kadar je bilo to potrebno, dobro voljo, prijaznost in nasmeh tudi takrat, ko v prsih stiska, samo da bi bili gostje zadovoljni, številne inovacije in koristne predloge, ki kažejo na ustvarjalno razmišljanje, veliko priznanj pa tudi kolajn iz gostinskega zbora in seveda tudi laskava titula šampiona turizma, medalja, ki še ni obledela, je rezultat velikih naporov in samoodpo-vedovanj kolektiva. Če bi hoteli našteti vse primere odstopanja od povprečja navzgor, vse posameznike, ki so se v tem letu izkazali, bi nam

•s
S St
Mnogo delovnih uspehov v novem letu 1987
w
*
vam želi Uredništvo
* w
4e
•w
zmanjkalo prostora, zato ostanimo pri ugotovitvi, da smo bili pridni in čestitajmo vsem tistim sodelavcem, ki so ”več, kot jim veleva stan", prispevali in žrtvovali za našo stvar, za naš uspeh in naše ime. Ne po besedah, po delu in zavzetosti se meri naš ugled in vloga posameznika, zato lahko tudi v tem pogledu trdimo, da smo zdrav kolektiv. Veliko nas je, vseh poklicev in profilov, vseh starosti in pravi čudež bi bil, če bi preteklo celo leto sodelovanja brez nesporazumov in nasprotovanj različnih interesov. Zapirali bi oči pred dejstvi, če bi govorili o popolni enotnosti kolektiva. Različnost ali bogatstvo pogledov in predlogov je celo najuspešnejša pot do najboljše rešitve. Postavlja pa se vprašanje, ali smo uspeli v strpnem in demokratičnem postopku izbrati najboljše, najpravičnejše rešitve, ali smo imeli delavci možnost sodelovati pri iskanju skupnega interesa vseh in zadovoljevati obenem lastne interese? Temu sklopu odnosov pravimo tudi samoupravljanje, ki pa je predpogoj za uspešno gospodarjenje, ker je samo kolektiv, kjer vlada svoboda misli in idej, in kjer se v demokratičnem postopku sprejete odločitve zvesto in dosledno izvajajo, na najboljši poti napredka. Sami ocenite, kje smo mi. Ali delamo z zavestjo, ali zaradi prisile, ali se počutimo kot nosilci proizvodnje in odločanja, ali kot mezdni delavci? Na te pomembne medsebojne odnose moramo biti pozorni zato, da jim bomo tudi v bodoče, morda še bolj kot doslej, namenili posebno skrb. Urejenost le-teh omogoča normalno delo in kaže na zrelost in sposobnost kolektiva.
V letošnjem letu smo opravili še en zrelostni izpit s tem, ko se ponovno vračamo na pravičnejši sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Vračamo, zato, ker imamo v sprejetih sa-
moupravnih aktih to že napisano, vendar smo sčasoma nagrajevanje opustili in se oportunistično sprijaznili z uravnilovko. Kje so razlogi za takšno obnašanje? Morda v veljavnem sistemu samem, ali v kritično nizkih OD vseh v preteklosti? Končno to ni pomembno! Pomembneje je, da smo znova spoznali težo, ki jo ima za razvoj DO in rast kvalitete, pravično nagrajevanje in da smo zmogli moči, da ga ponovno uveljavimo, najprej v TOZD Zdraviliška dejavnost in na tem vzgledu v celotni DO. To ni majhna in obrobna stvar, kar v prvi vrsti dokazuje zrelost kolektiva in moč ter številčnost pridnih delavcev, da zavrnejo demagoške argumente za uravnilovko; to je tudi pot do večje produktivnosti in kvalitete, da boljše organizacije dela, kar vse daje boljše poslovne rezultate in je torej pot do večjega blagostanja tudi vsakega posameznika. In končno, le tako bomo prišli do tistih pravih odnosov, ko nam ne bo težko pohvaliti ali nagraditi posameznika, ki se bo izkazal, pa tudi ne kritizirati in odvzeti del nagrade tistemu, ki bo delal napake in tako škodoval celotnemu kolektivu. Vsi se zavedamo, da gre za občutljivo področje in da so vsaj v prvi fazi možne tudi napake pri ocenjevanju. Naša skupna naloga pa je, da jih sproti odpravljamo in da izgradimo sistem, kjer bo delo resnično edino merilo za materialni in samoupravni položaj posameznika. Tako je pošteno in prav!
Važno je, da se zavemo spoznanja, da smo resnično čvrst in sposoben kolektiv, da imamo jasno usmeritev in dobre načrte, da imamo dovolj znanja in volje, da zastavljene cilje dosežemo ter da je — kljub vsemu — naša prihodnost le v naših rokah. Mar ne?
Iz nagovora glavnega direktorja
ob praznovanju kolektiva
NOVO LETO,
NOVE PREIZKUŠNJE
Vsako leto ob zaključku običajno poiščemo vse lepe, zveneče besede, ki jih še dopušča čas, da si izrečemo nekaj vzpodbudnih ocen za nazaj in mnogo želja za vnaprej, pri čemer je celo priporočljivo, če pretiravamo z optimizmom. Tako so naše novoletne čestitke in poslanice polne sonca in vedrine, polne pričakovanj in samozavesti.
Da, tako je bilo vedno, vendar kar velja za leta poprej, ne velja za letošnje. Pri najboljši volji, tudi če odrinemo mračne misli in odmislimo večino težav, ne moremo veseli in prepričani razglašati izjemnih rezultatov in blesteče prihodnosti. Da ne bi zavajali sami sebe, tako v črnogledih ocenah in izgledih kot tudi z lakiranjem, lepšanjem, je prav, da smo realni, da stopimo čvrsto na tla, ker le od tu črpa moč in se začenja človekova ustvarjalnost in njegova nenehna borba za obstoj.
Če bi ravnali kot Romi, ki se veselijo, kadar dežuje, ker je za dežjem vedno lepo, bi se sedaj lahko tudi mi veselili, saj težjih pogojev gospodarjenja, kot smo jih bili deležni v letu 1986, skoraj ne more biti, seveda če izvzamemo izjemne razmere, ko ljudje zaradi višje sile ne morejo več uravnavati svojih medsebojnih odnosov in potreb. Družba nam je namenila vlogo pastorke. To velja za celoten turizem in zato je pravo čudo, da bomo gospodarsko leto pozitvino zaključili. Nič ni čudo! Vse je rezultat našega dela, primernih prijemov, usmeritev in pridnosti naših delavcev, ki pa vendar sedaj nemočni ugotavljamo, koliko zasluženega dohodka se je odlilo in kaj bi bilo, če bi bilo. Še sreča, da smo se letos tako izkazali, ker bi se pri lanskih dosežkih tudi v našem obračunu letos režale rdeče številke. Ne sme nam biti žal za izjemne napore, ki smo jih vgradili v našo proizvodnjo blaga in storitev, saj smo na ta način kljub vsemu odrezali večji kos kruha tudi za vsakega posameznika. Razen tega smo si ustvarili tudi solidno osnovo za nadaljnje delo za čase, ki nas še čakajo. Vse manj bo možnosti, da bi mati -skupnost ohranjala pri življenju sleherno svojo dete in takrat se bodo ohranili in razvijali samo še čvrsti in sposobni. Ne le pri nas, pri nas še morda najmanj, ves svet je naravnan na krute zakonitosti narave in ekonomike. Vsak dan, vsak trenutek se netijo nova žarišča kriz, tudi tistih najbolj grobih, kjer ugašajo človeška življenja. Pri najboljši volji naprednih sil sveta, se krivice množijo, razlike med bogatimi in revnimi
večajo, priča smo najrazličnejšim, najbolj prefinjenim oblikam zapostavljanj in poniževanj. Tudi lastne slabosti nas ovirajo, da bi uspešneje lovili korak za hitrim tempom razvoja, zato je toliko bolj dragocen kolektiv, ki v takih pogojih še vedno uspešno gospodari. Slej ko prej bo skupnost morala graditi svojo perspektivo na takih zdravih, čvrstih kolektivih in na dejavnostih, ki pomenijo neprecenljivo primerjalno prednost naše dežele in njenih naravnih danosti... Takrat se bo ponovno prižgala zelena luč za nas in za naš razvoj in to se bo
Poslovno leto se hitro, lahko bi rekli, prehitro bliža izteku,čeravno smo šele dobro zaključili razprave ob 9-meseč-nem obračunu.
Nekdaj blagodejno zatišje, ki je nastopilo po živahni sezoni v zadnjih par letih, kar ne more priti do izraza. Tako po številu gostov, še mnogo bolj pa po drugih poslovnih aktivnostih praktično ne ločimo več sezonskega časa od zimskega. Delovni zagon ne pojenja ob investicijskih in vzdrževalnih delih, ki so v teku, ob poslovnih aktivnostih, ki so naravnane na zagotavljanje primernih podlag za uspešen plasma naših kapacitet in storitev v naslednjem letu.
Oktober in november po strukturi nočitev rahlo zaostajata za lanskim enakim obdobjem, kar je pripisati sorazmerno močnim cenam ob nižjih cenah ponudnikov ob morju in pa seveda uvajanja Zagreba v normalno prodajo kapacitet. Finančni kazalci obsega dela so ugodni, v zdravstvenem delu pa beležimo tudi več opravljenih storitev kot v enakem obdobju lani. Podobno razmerje, morda celo z nekoliko izboljšano zasedbo pričakujemo tudi v decembru.
Ob tem se moramo zavedati, da smo zaradi sezonskega nihanja povpraševanja na tujem trgu prisiljeni zmanjševati cene v zimski sezoni, kar pravzaprav vseskozi nastopa kot posledica razmer na tržišču - velika ponudba in majhno povpraševanje. Tudi na domačem trgu v tem trenutku iz podobnih razlogov ni pogojev za povečevanje cen pred novoletnimi aranžmaji. Vseskozi pa smo soočeni z dvigovanjem cen vhodnih elementov, ki jih potrebujemo za pripravo naših storitev. Energija, repromaterial idr. storitve se nezadržno dražijo in tanša-jo kup, ki mu pravimo dohodek. Že tako nekoliko nižja stopnja zasedenosti kapacitet, kot je v preteklih, zgodnjih jesenskih mesecih, pomeni
zgodilo kmalu, morda že v naslednjem letu.
Nekoliko potrti, predvsem, pa od velikih naporov utrujeni, stopamo v novo leto s številnimi pričakovanji pa tudi z zaskrbljenostjo. Vendar, če pogledamo našo preteklost, naše delo in dosežke sedanjega časa, svojo voljo, zavzetost in znanje, potem mora v nas kljub vsemu prevladovati optimizem, ker smo se že neštetokrat dokazali in ker smo preživeli že veliko težje čase. V samozaupanju, v znanju in delavnosti je ključ uspešnosti in mi ga držimo krepko v rokah. Srečno!
posebne vrste obremenitve, ki pa je tudi z letnim planom TOZD predvidena. Mnogo bolj gre za to, da z racionalnim, gospodarnim ravnanjem omejimo nekatere stroške, da iščemo čimboljše možnosti za plasma storitev in s tem dokažemo, da vse ustvarjene akumulacije iz prejšnjih mesecev ne porabimo za to, da bi preživeli zimo.
Velik pomen pri zagotavljanju uspešnega poslovanja in uravnavanja poslovnega procesa v TOZD ima vsekakor sistem nagrajevanja po uspešnosti in kvaliteti dela, ki je v zadnji fazi priprav. Namen tega je - poleg spremljanja rezultatov poslovanja — predvsem ta, da bi vzpodbudili vse delovne sredine k iskanju notranjih rezerv oz. za iniciativo koristnih predlogov. Rezultati teh sprememb bodo vidni šele v naslednjem letu.
Kot izhaja iz veljavnih in napovedanih ukrepov ekonomske politike, očitno ni pričakovati, da bi naš dohodek oplemenitili z večjimi stimulacijami za izvoz ali drugimi ugodnostmi še v tem letu ali v prvih mesecih prihodnjega. To seveda ne pomeni, da ne bomo optimistično zastavili planskih nalog za naslednje leto. Četudi smo (kot številni drugi aktivni izvozniki), letos prikrajšani za precej ugodnosti
—	kar je vplivalo na odliv akumulacije
—	bo v ukrepih, ki jih izvršni svet pripravlja za prihodnje leto, nujno morala biti vsebovana možnost v smislu vzdržnih pogojev za uspešno poslovanje in razvoj dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na uravnavanje plačilne bilance države. To je podlaga, na kateri gradimo naše načrte za dopolnjevanje naše ponudbe.
Pogoji poslovanja zdraviliške dejavnosti so v zimskih mesecih precej slabši tudi zaradi splošnega dojemanja turistične dejavnosti kot sezonske dejavnosti. Ta miselnost se žal večkrat pojavlja tudi v zdravilišču. Pre-
malo smo občutljivi za številna dogajanja, ki v področju zdraviliškega parka, v objektih namenjenih gostom in širšem kraju motijo gosta, oziroma vplivajo na manj kvalitetno raven ponudbe. Tako nekateri nerešeni tehnični in tehnološki problemi prihajajo še bolj do izraza. Vtis gosta, ki nas obišče v zimskem času, je ob pomanjkanju nekaterih ključnih segmentov ponudbe z vsem opisanim okoljem, precej nešampionski.
Z dobro storitvijo, ki je normalna posledica doslednega izvajanja začrtanih nalog, lahko močno nadomestimo nekatere druge pomanjkljivosti in si s tem ustvarjamo dragocen kapital, ki bo vplival na boljšo obiskanost zdravilišča in s tem večjo uspešnost poslovanja v naslednjih letih. To spoznanje mora biti živo prisotno v vseh delih in na vseh področjih našega poslovanja. Četudi obdobje doslednega nagrajevanja po uspešnosti dela šele nastopa, se moramo zavedati, da kot vse doslej, z dobrim delom prispevamo k boljšemu skupnemu rezultatu TOZD in Zdravilišča, kar pa je edina možna podlaga za uresničevanje naših pričakovanj, ki so nenazadnje v primernih osebnih dohodkih.
Milan Zagoda, dipl oec.
Gostinsko turistični zbor
Letošnji gostinsko turistični zbor delavcev gostinstva in turizma Slovenije je bil 12. in 13. novembra na Bledu. S pripravami na strok.tekmovanja smo v Zdravilišču že pričeli v mesecu septembru in večina tekmovalcev je bila za zbor dobro pripravljena. Vse priprave razen nabave specialnega inventarja in živil iz tujine so potekale nemoteno, le uvožen inventar in živila smo uspeli dobiti tik pred pričetkom zbora.
Pravila in organizacija tekmovanj na GTZ so v zadnjem času doživela veliko sprememb. Tako so bile na letošnjem zboru uvedene nove discipline: tekmovanje recepcionerjev, tekmovanje sobaric, tekmovanje v pripravi in postrežbi narodnega menuja, tekmovanje v pripravi obare v kotličku.
Kaj nam obetajo poslovni rezultati v zadnjih mesecih letošnjega leta
S strani naše DO smo za tekmovanje prijavili sledeče ekipe:
—	tekmovanje strokovnih ekip gostinskih OZD
prijavljena je bila ekipa Hotela Do-nat in ekipa Hotela Sava s po 4 tekmovalci (kuhar, natakar, barman in slaščičar)
—	tekmovanje v pripravi zdrave prehrane: Herček Marija, Žgajner Tomo in Kužner Zoran
—	tekmovanje sobaric: Toplikar Terezija, Klančnik Silva
—	tekmovanje receptorjev: Vrečar Judita
—	tekmovanje v pripravi mešanih pijač s proizvodi Slovin: Mikulič Nada.
Po začetnem šoku, ki smo ga doživeli zaradi slabe kvalitete kuharskega izdelka v ekipi Donat, predvsem pa zaradi neprimernega obnašanja dveh kuharjev, je nato tekmovanje potekalo nemoteno in uspešno. Po številu medalj in priznanj pa lahko nastop na letošnjem gostinskem turističnem zboru označimo, kot enega do sedaj najuspešnejših.
Prejete medalje in priznanja so bile naslenje:
—	Žerjav Drago
—	natakar iz ekipe Hotela Donat je prejel srebrno medaljo za postavitev svečanega omizja, flambiranje jedi in pripravo solate pred gosti (seveda tudi pred komisijo in polno dvorano gledalcev)
—	Mikolič Nada
—	barman iz ekipe hotela Donat — srebrno medaljo za mešano pijačo po izvirni recepturi, za pripravo dolge pijače po lastni izbiri in za pripravo kratke mešane pijače po lastni izbiri. Razen tega je Miko-ličeva prejela še priznanje v tekmovanju v pripravi mešanih pijač s proizvodi Slovina
—	Lotrič Jožica
—	natakar iz ekipe hotela Sava srebrno medaljo za pripravo svečanega omizja, flambiranje jedi in pripravo solate pred gosti
—	Gajster Milena
—	slaščičar ekipe hotela Sava — bronasto medaljo za izloženo ploščo, pripravo kreme in drobnega peciva
—	Čonžek Vinka
—	barman iz ekipe hotela Sava - bronasto medaljo, za pripravo mešane pijače po izvirni recepturi ter za pripravo dolge pijače po lastni izbiri
—	Herček Marija
—	dietna sestra — srebrno medaljo za strokovno sestavo dietnega jedilnika in pravilnost izračuna kalorij
—	Žgajner Tomo
—	samostojni kuhar — srebrno medaljo v tekmovanju v pripravi zdrave prehrane za pravilnost priprave in izgled izdelka
—	Kužner Zoran
—	samostojni kuhar — bronasto medaljo v tekmovanju v pripravi zdrave prehrane in pravilnost priprave ter izgled izdelka
—	Klančnik Silva
—	sobarica — bronasto medaljo v tekmovanju sobaric.
Razen medalj, ki so jih tekmovalci osvojili na strokovnih tekmovanjih je bilo naši delavki Golež Inki dodeljeno posebno priznanje za dolgoletno kvalitetno delo, ki ga je podelil Republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije. Skupna ocena nastopov na strokovnih tekmovanjih je, da smo dosegli do sedaj najboljše rezultate, da pa bi lahko bil uspeh predvsem v ekipnih tekmovanjih popoln, če bi se bili tudi kuharji nekoliko bolj potrudili.
Za vse tekmovalce, ki so na tekmovanjih prejeli srebrne kolajne je bil v DO podan predlog, da se jih nagradi z denarno nagrado 10.000.— din, za tiste, ki so prejeli bronaste medalje, pa izrekamo javno pohvalo. Za oba kuharja iz ekipe hotela Donat, ki sta predvsem s svojim obnašanjem oblatila ime hotela Donat in ime Zdravilišča, pa predlagamo uvedbo disciplinskega postopka.
L. Prah
BREZCARINSKA PRODAJALNA IN VU-BOUTIOUE
Sadovi vedno prisotne, upravičene in neupravičene kritike javnosti v zvezi s premajhnim iztržkom raztličnih dejavnosti iz turizma, neprilagojenostjo ponudbe ipd., se kažejo tudi v sistemskem reševanju vprašanj s področja izvenpensionske oz. dopolnilne turistične ponudbe.
Tako so za poživitev trgovinske ponudbe že pred nekaj leti, točneje v zadnjih dveh, širom po naši domovini začeli odpirati prodajalne z najkvalitetnejšimi orientalnimi jugoslovanskimi proizvodi pod nazivom YU-boutigue. Nekatere teh prodajaln poslujejo danes uspešno, druge manj uspešno. Očitno tudi sam naziv prodajalne še ne more prepričati kupca, v to, da je blago kvalitetno in svoje cene vredno, pač pa je uspešnost odvisna od poslovne domiselnosti prodajalcev, nenazadnje pa tudi od lokacije trgovine. Za koliko je s temi prodajalnami povečan devizni priliv iz turizma, ni podatka, vendar po logiki "zrno k zrnu”, le pomenijo popestritev trgovske ponudbe, več priložnosti za nakup pa tudi vpliva na višino potrošnje turistov.
V Sloveniji je nosilec akcije za YU-boutigue Merx-ova organizacija Teko. Ker je Rogaška Slatina eden večjih turističnih centrov v republiki, je ideja tudi tu padla na plodna tla. Ustrezen prostor je predviden v stari direkciji v pritličju. Te prostore bo seveda treba primerno urediti, zaščititi pred vlago in učvrstiti.
Projekte za opremo je že pripravil nosilec dejavnosti.
Dogovori z investitorjem so še v teku in pričakovati je, da, bo trgovina odprta že pred naslednjim poletjem, seveda, če ne bo zadržkov.
Sanacija zgradbe je sama po sebi pomembna tudi zaradi tega, ker s tem zavarujemo funkcijo muzeja grafike, sedanji prazni prostori pa tako postanejo podlaga za donosno trgovinsko dejavnost.
Med novostmi letošnjega novega deviznega zakona in spremljajočih dokumentov je tudi dopuščena širša možnost za odpiranje prostih carinskih prodajaln v turističnih centrih, mejnih prehodih, ob tranzitnih poteh in v hotelskih hišah višjega ranga — A in L kategorije.
Tako je odprtih že vrsta novih Duty-free shopov, kot se te prodajalne imenujejo v mednarodni javnosti. V takšni prodajalni lahko inozemci pa tudi Jugoslovani, ki so na delu v inozemstvu, za devize kupujejo blago iz uvoza

ter nekatere kvalitetne domače proizvode. pri čemer so oproščeni carinskih dajatev. Tu gre predvsem za žgane pijače, kozmetiko, ure, nakit, akustiko, računalnike, tekstil idr. proizvode, kt so za kupce zanimivi. Promet prodajalne se šteje kot skupen devizni priliv pri tem sodelujočih partnerjev.
Po> preverjanju ponudb, ki so nam jih posredovali Kompas, Trgopromet Umag, Emona-Obala Koper in Brodo-komerc iz Rijeke, smo se odločili za Brodokomerc, predvsem zaradi možnosti zagotavljanja primernega asorti-mana ponudbe in širših vidikov poslovnega sodelovanja. Za prodajalno, ki je povsod po svetu na ključnih-zanimivih točkah smo predvideli prostor sedanje trgovine z darili v pasaži hotela Sava, sedanjo trgovino Darila pa bomo premestili v sosednji, nekoliko manjši vendar lepo urejen prostor v pritličju Zagreba.
Otvoritev trgovine je predvidena za sredino decembra in upamo, da se bodo pozitivne izkušnje teh prodajaln v drugih sredinah in napovedi dobrega poslovnega uspeha tudi v našem primeru uresničile. To je še tembolj pomembno, saj imamo z Brodoko-mercem sporazum o delitvi dohodka iz te dejavnosti. Praktično je naš delež ovrednoten v prostoru, ki smo ga za to dejavnost dali na razpolago, prodajalna posluje v sestavu Brodo-komerca, vsa ključna vprašanja pa bomo urejali skupno, preko poslovnega sveta, ki ga sestavljata po 2 čla-
na obeh udeleženk sporazuma. Poslovanje dutf-free prodajaln je po principu komsignacije. se pravi, da se blago; plača proizvajalcu - dobavitelju iz iznozemstva šele, ko je prodano. Tak način je zelo ugoden, saj ne obremenjuje dodatno razpoložljivih obratnih sredstev. Vsekakor pričakujemo, da bo poslovalnica ob pričakovanem, realno planiranem obsegu poslovanja ustvarjala lep dohodek.
Če bi se pri tem vprašali ali si bosta obe opisani obliki posredovanja blaga med seboj konkurenčni, potem moramo povedati, da je to res in prav je tako. Kljub temu pa je veliko artiklov, ki so specifični in se ne bodo ponavljali v obeh prodajalnah. Gotovo pa predstavlja glavno razliko nakup za devize na eni, in za dinarje na drugi strani.
S temi pridobitvami bomo lažje zagovarjali, da smo po urejenosti tudi tovrstne ponudbe med vodilnimi turističnimi'centri pri nasj oziroma, da držimokorak v razvoju z ostalimi ponudniki. Seveda s tem Jugoslaviji
S temi pridobitvami bomo lažje zagovarjali, da smo po urejenosti tudi tovrstne ponudbe med vodilnimi turističnimi centri pri nas, oziroma, da držimo korak v razvoju z ostalimi ponudniki. Seveda s tem v Jugoslaviji nismo izumili smodnika, saj so te oblike ponudbe v razvitejših turističnih deželah - tako na zahodu kot tudi na vzhodu - že dobro utečene in močno razširjene.	,	....
Zagoda Milan
Zagrebški dom (Reichert, jeklorez) okoli leta 1855
Pomen adaptacije Zagrebškega doma za našo ponudbo
Lahko rečemo, da je adaptacija tega starega, za oko ob novem hotelu Sava skoraj nekoliko motečega objekta, velik gospodarski podvig, ki smo ga delavci Zdravilišča izvedli v minevajočem poslovnem letu.
Verjetno smo se vsi po vrsti letos večkrat nestrpno ozirali na gradbišče v središču zdraviliškega parka in si poskušali predstavljati, kaj se godi za modro Ingradovo zaščitno ograjo. Tudi hrupa ni manjkalo in to večkrat skoraj nevzdržnega. Tako bi nekdo škodoželjno pripomnil, da smo letos v Rogaški Slatini uvedli celoletni promenadni koncert. Če pa je koga radovednost premagala, da je stopil nekoliko bližje, je skoraj zaprepaden ugotovil, da je poseg v objekt, zaradi izpolnitve zahtev statične sanacije vse prej kot mačji kašelj. Takoj mu je postalo jasno, zakaj dela tako dolgo trajajo.
Po vseh pripetljajih pri zaključevanju finančne konstrukcije za ta projekt smo si močno oddahnili, ko smo v izteku sezone, sredi oktobra ponovno odprli vrata hotela gostom.
Dela na objektu in sicer 2. faza, ki zajema ureditev gostinske in razvedrilne ponudbe v pritličju hotela vključno s teraso ob hotelu, so še v teku. Poleg mnogih težav pri iskanju ustrezne opreme, ki bi naj bila kar najbolj funkcionalna ter se hkrati najbolj primerno estetsko vključevala v celoten ambient pritličja, je še vrsta majhnih zadreg, ki jih bodo odgovorni vodje tega projekta skušali čimbolje rešiti do druge polovice decembra, tako da bo hotel lahko predan v celoti v "proizvodnjo turističnih storitev” še pred pričetkom novoletnih aranžmanov.
Zagreb, ki mu poslej skorajda ne bo mogoče prišivati imena dom, je s to adaptacijo prekategoriziral kapaciteto 108 postelj v A kategorijo. Pri tem je 84 postelj iz prejšnje B, 24 postelj pa še iz prejšnje D kategorije, ki skoraj ni bila več uporabljena. Prav je, da v tem sestavku izpostavimo dejansko vrednost te pridobitve. Kljub velikim stroškom adaptacije lahko ugotovimo, da le-ti dosegajo komaj polovico cene izgradnje novega objekta z enako kapaciteto." Gostje in tudi organizatorji potovanj, predvsem tisti iz inozemstva, so gornji — namestitveni del objekta dobro sprejeli in izrekli številne pohvale ureditvi sob, hodnikov in stopnišč. To je vsekakor zelo vzpodbudna ugotovitev in daje upanje, da se pri načrtovanju nismo ušteli.
Ureditev Zagreba pomeni za napredek prodaje in še globji in uspešnejši prodor na inozemska tržišča izredno veliko. Objekt, ki prej skorajda ni bil obiskan s strani inozemskih gostov, ima možnost da ob višji kategoriji in s tem bistveno boljši cen^-gostl pretežno inozemske goste. Predvideni izvoz, skupno z nepenzionsko ponudbo, bo na račun Zagreba narasel za 1,5 do 1,8 mio DM, s tem, ko bomo ustvarili dodatnih 13.000 inozemskih nočitev in še cca 10.000 nočitev domačih gostov več že v naslednjem letu.
Velika naloga je pred prodajno službo, ki je morala aktivnosti za ustrezen plasman hotela podvzeti že v tem letu. Tako je večji del kapacitet v predprodaji že zakupljen predvsem v msesecih, ki pomenijo konico zasedbe z inozemskimi gosti — to je pomladi in jeseni ter v teku novoletnih praznikov.
Prav tako bo velik kamen preizkušnje za gostinske delavce spodnja gostinska etaža v pritličju z okrog 120 sedeži v kavarni — slaščičarni in v taverni z okrog 55 sedeži. Višja kate-
Vzemimo si čas za premislek vedno in preden se lotimo katerekoli naloge, da se tako izognemo nesreči ali poškodbi pri delu.
(Geslo varstva pri delu).
RAZVOJ VARSTVA PRI DELU V JUGOSLAVIJI
Organizirano varstvo pri delu v naši državi se začenja z nastankom in razvojem tega varstva v mednarodnem obsegu. Pomen, obseg in vsebina varstva pri delu so se spreminjali s splošnim družbenopolitičnim in gospodarskim razvojem predvojne države. V skladu s tem sta se spreminjali organizacija in pristojnost inšpekcije dela. Ta služba je bila po
gorija hotela, ki se tako življenjsko vklaplja v celoto z osrednjim objektom — Savo, terja visoko, profesionalno — strokovno neoporečno raven specializirane ponudbe, ki sodi v takšne vrste obratov.
Nedvomno je Zagreb lep, nov, žlahten kamen v mozaiku ponudbe Zdravilišča, šampiona turizma iz leta 1985, ki na ta način želi dejansko postati šampionski. Največja nagrada za naš trud — naš ”grand — prix” so zadovoljni gosti in zaradi dobrih gostov, ki ob dobri ponudbi lahko zadovoljijo svoja pričakovanja, svoje potrebe, tudi zaradi primerne "žetve", zadovoljni gostitelji.
Ob primeru revitalizacije Zagreba nam mora postati jasno, da le z veliko poslovne korajže, z dobrim delovanjem ključnih poslovnih funkcij, ki zagotavljajo kvalitetno pripravo in primerno trženje storitev, lahko obdržimo korak s tekmeci v Jugoslaviji in še bolj v inozemstvu. Hkrati s tem pa počasi, vendar vztrajno uresničujemo korake iz gospodarske zaostalosti v boljši jutri.
Milan Zagoda
pomenu in vsebini v predvojni Jugoslaviji precej drugačna kot neposredno po vojni ali pozneje, v času pred uvedbo samoupravljanja v novi Jugoslaviji.
V predvojni Jugoslaviji je vsebino in organizacijo varstva pri delu ter organizacijo in pristojnost inšpekcije dela določal zakon o inšpekciji dela iz leta 1921. Po tem zakonu je inšpekcija dela opravljala nadzor nad izvrševanjem zakonitih predpisov glede delavske, socialne in življenjske zaščite v industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih obratih ter podjetjih zasebnikov, države, okrožij in občin.
Služba inšpekcije dela je bila organizirana centralistično in hierarhično. Osrednji inšpekcijski organ z glavnim inšpektorjem na čelu je bil v mi-
nistrstvu za socialno politiko v Beogradu. Oblastne inšpekcije so bile neposredni nadzorni in izvršilni inšpekcijski organ. Posebne inšpekcije dela so opravljale inšpekcijske zadeve v gradbeništvu, rudarstvu ter industriji. Inšpekcija dela je tudi potrjevala in kontrolirala delavska pravila, dajala dovoljenja za nadurno delo, ocenjevala načrte in spise o gradnji novih delavnic. Oblastni in posebni inšpektorji dela, pa so že v predvojni Jugoslaviji, izrekali denarne kazni od 100 do 5.000 dinarjev.
V	novi Jugoslaviji, neposredno po vojni, temelji ta organizacija in delovno področje varstva pri delu in tudi inšpekcija dela na predpisih predvojne Jugoslavije. Vendar so te predpise hitro zamenjali novi, ki so urejali organizacijo in dejavnost organov inšpekcije dela, obenem pa tudi varstvo pri delu. Tako je bila že v letu 1946 sprejeta ustava, na podlagi katere je bil kmalu za tem izdan prvi zakon o inšpekciji dela. Leta 1948 je bil ta zakon, o inšpekciji dela, v skladu z ustavnimi spremembami spremenjen in dopolnjen. Povsem nov zakon je bil izdan na podlagi nove ustavne ureditve leta 1959 in je ostal v veljavi do leta 1965, ko ga je zamenjal temeljni in prvi republiški zakon o varstvu pri delu. Oba zakona je leta 1974 na podlagi veljavne ustavne ureditve zamenjal novi republiški zakon o varstvu pri delu, ki pa je bil dopolnjen v letu 1980 in 1986.
V	predhodnih odstavkih ste lahko zasledili le delni razvoj varstva pri delu v Jugoslaviji z navedbami najpomembnejših letnic urejanja varstva pri delu. Mislim pa, da je prav, če se še pobliže seznanimo z glavnimi načeli, ki so vodila naše strokovnjake s področja varstva pri delu, do urejanja takšnega varstva pri delu, kot ga poznamo danes. Pozitivna zakonodaja ureja varstvo pri delu z ene strani kot neodtujljivo pravico delavca iz dela in po delu, z druge pa določa organizacijo in način preventivnega delovanja za zagotavljanje varstva pri delu. Riziki ali socialni primeri, bolezen, nesreča pri delu in poklicne bolezni, pa se pokrivajo s predpisi s področja zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter z dodatnim nezgodnim zavarovanjem za primer nesreče pri delu. Tako je v bistvu tudi naš sistem varstva pri delu grajen na podobnih načelih, kakršna veljajo na tem področju v industrijsko razvitih državah ter v državah, ki so v svojo zakonodajo sprejele večino konvencij in priporočil MOD s področja varstva pri delu.
Ustava SFRJ je v poglavju o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana razširila pojem varstva pri delu in v 161. in 162. členu določila, da ima delovni človek pravico do
VARSTVO PRI DELU
takšnih pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost. Nadalje ustava določa, da ima delavec pravico do zdravstvenega in drugega varstva ter do osebne varnosti pri delu. Mladina, ženske in invalidne osebe pa uživajo še posebno varstvo. Delavci imajo tudi ustavno pravico do omejenega delovnega časa, ki ne sme bit daljši od 42 ur tedensko. Med delom pa imajo pravico do odmora, počitka in letnega dopusta.
Navedene ustavne določbe v celoti povzema ustava SR Slovenije v svojem 203. in 204. členu, kakor tudi ustave drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin.
Ustavne določbe o varstvu pri delu konkretizira zakon o združenem delu, ki v sklopu delovnih razmerij določa pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in njihovih OZD do varstva pri delu ter opredeljuje samoupravno organizacijo in funkcioniranje tega varstva. V 43. členu vsebuje zakon temeljno načelo za urejanje in zagotavljanje varstva pri delu. Po njem so delavci v OZD in njeni organi dolžni organizirati opravljanje dejavnosti svoje organizacije tako, da je zagotovljena varnost pri delu ter izvajati potrebne ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo delovnega okolja. Zakon o delovnih razmerjih med drugimi ureja in konkretizira varstvene ukrepe v zvezi z delovnimi pogoji, ureja posebno varstvo žensk, mladine in invalidnih delavcev ter določa disciplinsko in odškodninsko odgovornost tudi za področje varstva pri delu.
V skladu z ustavnim načelom, da ima delovni človek pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavlja telesno in moralno integriteto in varnost ter načelom, da vsak delavec z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela in ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz mednarodne konvencije o inšpekciji dela, ureja Zakon o varstvu pri delu SR Slovenije predvsem sistematska vprašanja, medtem ko konkretno urejanje tega področja prepušča samoupravnemu urejanju OZD in kolektivnin pogodbam. Tako zakon zagotavlja poleg temeljnih pravic in obveznosti delavcev v združenem delu, enotnosti sistema varstva pri delu, zahteve in kriterije za strokovnost in strokovno delo in končno zaostruje tudi odgovornost.
Pri današnjem človeku ste lahko spoznali, da je varstvo pri delu sestavni del našega razvoja in da so varstvu pri delu vedno posvečali dovolj pozornosti tako na gospodarskem kot družbenopolitičnem področju. Glede na to, pa se moramo zavedati, da še vedno nismo dosegli tiste stopnje, ko bi lahko govorili o popolnem varstvu pri delu, saj se z uvedbo nove tehno-
logije in delovnih procesov pojavljajo tudi nove nevarnosti, ki pa jih moramo s skupnim zalogajem tudi odpravljati. V kolikor pa se vsi delavci in občani ne bomo zalagali za uresničevanje varnega dela na vseh področjih, se prilagajali novi tehnologiji, se vseskozi seznanjali z nevarnostmi, ki nam pretijo v vsakdanjem življenju in postorili tisto kar v dani situaciji ne velja, potem se bo marsikdo od nas kmalu srečal z ambulanto prve pomoči ali pa še z drugo ustanovo, o kateri pa upam, da nihče od nas ne želi razpravljati še manj pa se v njej najti.
Upam, da sem z današnjim prispevkom in prispevkom v prejšnji številki Vrelcev, vsaj delno seznanil bralce o zgodovinskem razvoju varstva pri delu in da vam branje ni bilo preveč dolgočasno.
V naslednji številki Vrelcev pa vam bom predočil Področje zakonodaje iz varstva pri delu in njene poglavitne značilnosti.
Ker bo ta članek objavljen v zadnji številki VRELCA v letu 1986, želim vsem sodelavcem Srečno, uspešno in predvsem varno leto 1987.
Varnostni ing. Vrečar Željko
Predstavitev distributivnega centra Zagreb
V	Zagrebu imamo distributivni center (v nadaljevanju DC), ki posluje uspešno že več kot 15 let in zdi se nam prav, da ga predstavimo vsem delavcem Zdravilišča. DCjev Lenjingradski ulici 181 in je v bližini Zagrebškega velesejma. DC je od svoje ustanovitve pa do danes doživel svojo širitev. Na začetku je bila to enota z enim malim tovornim vozilom, danes pa ima že 3 moderne kamione — ZASTAVA nosilnosti 5t. Seveda je potrebno takoj povedati, da je potreba že po četrtem kamionu, ki ga pa ne moremo vključiti zaradi prostorske stiske sedanje lokacije DC-ja. Intenzivno se dela na tem, da se poišče nova lokacija z več skladiščnega prostora, kjer bi bili tudi delovni pogoji boljši kot so sedaj, kjer nimamo niti najosnovnejšega, to je vodovodnega priključka.
V	DC je zaposlenih 11 ljudi, ki skrbijo za njegovo uspešno poslovanje. Iz tega centra vršimo distribucijo po celem Zagrebu z okolico, kakor tudi v
bližnja mesta: Samobor, Karlovac, Duga Resa, Sisak itd. Distribucijo imamo organizirano po sistemu ambulantne dostave. — Vsaka posadka (voznik, delavec na razvozu) pokriva določen del mesta in okolice ter s svojimi rednimi obiski pri kupcih skrbi za hitro in kvalitetno dostavo naših proizvodov, kjer prevladuje prodaja Donat Mg. Da je vse to tako, kot sem zapisal, lahko trdim zaradi tega, ker sem do takega spoznanja prišel ob zadnjem obisku naših poslovnih partnerjev - maloprodaje na tem področju. Od poslovodij malih, srednjih in velikih prodajnih objektov sem slišal same pohvalne besede na račun hitre in kvalitetne dostave, kakor tudi korektnih odnosov naših ljudi, ki to delajo. Ker se bliža konec poslovnega leta jim želim še v prihodnje veliko delovnih uspehov, prav tako pa tudi vse dobro v privatnem življenju, kakor tudi veliko uspeha pri iskanju nove lokacije DC-ja.	Krjžman Franc
LETNI ODDIH
V letošnjem letu so naši delavci letovali v osmih različnih krajih in to: v Portorožu 40 družin, Njivicah 57 družin, Kranjski gori 15 družin, Fažani 38 družin, Zatonu 16 družin, Malem Lošinju 16 družin in v Čateških Toplicah 3 družine. V teh krajih smo imeii 6090 nočitev (v hotelih 3500 nočitev in 1590 nočitev v prikolicah).
Letovalo je 195 naših delavcev ali 22,5% od števila zaposlenih. Če to razdelimo po TOZD dobimo naslednje podatke:
a)	TOZD Zdraviliška dejavnost 103 delavci ali 52,8%,
b)	TOZD Polnilnica 27 delavcev ali 13,8%,
c)	TOZD Vzdrževanje 25 delavcev ali
12,8%,
d)	delovna skupnost 33 delavcev ali 16,9%,
e)	upokojenci iz vseh TOZD 7 ali 3,6%.
V sezoni 1987 imamo delno že dogovorjene, delno pa pripravljamo izmenjave v naslednjih krajih:
—	Njivice 4 sobe	8 izmen
—	Portorož 5 sob	8 izmen
—	Portorož 5 sob	8 izmen
—	Baška 5 sob	8 izmen
—	Kranjska gora 3 sobe 4 izmene
—	Pula 2 sobe	8 izmen
Prikolice bodo: v Fažani 3, Zaton 2, Mali Lošinj 2, Premantura 3.
S temi kapacitetami bomo imeli na razpolago 6360 nočitev, s tem, da bomo v naslednjem letu poskušali urediti tudi sobe v našem objektu v Trogiru (cca 20 postelj).	j H
Po sklepu odbora za inovacije se za leto 1986 podelijo naslednja priznanja v DO Zdravilišče:
PLAVČAK Božidar
— zlata plaketa za inovacije:
a)	dozator za varikino pri pralnih strojih
b)	montaža stikalne ure na velike pralne stroje
c)	kontrolno varovalna tabla na večjih pralnih strojih
Tov. Plavčak Božidar je za inovacijo pod točko ”C” prejel v letu 1986 pri Občinski raziskovalni skupnosti lil. nagrado z bronastim odlikovanjem.
JURJEC Damjan
— zlata plaketa za inovacijo za izdelavo agoroznih nosilcev za elektroforetsko ločbo lipopro-teinov.
Tov. Jurjec Damjan je za to inovacijo prejel v letu 1986 pri Občinski raziskovalni skupnosti lil. nagrado s srebrnim odlikovanjem.
MILINOVIČ Ivan
— zlata plaketa za inovacijo za izdelavo drobilnega stroja za be-tonit.
SMOLE Ivan	Tov. Milinovič Ivan je za to inovacijo
— zlata plaketa za soavtorstvo pri prejel v letu 1986 pri Občinski razisko-inovaciji Dozator za varikino pri	.v* val n i skupnosti I. nagrado z zlatim
pralnih strojih.	odlikovanjem.
Pismene
pohvale
ob 29. novembru
TOZD Zdraviliška dejavnost -gostinstvo
ARALICA Branka ČONŽEK Vinka GAJSTER Milena KUŽNER Zoran KLANČNIK Silva KORAŽIJA Zinka LESJAK Tatjana MAŠERA Frančiška ŠKET Marija, roj. 1947 TURNŠEK Janez ŽEKAR Ivanka
TOZD Zdraviliška dejavnost -zdravstvo
DEMETROVIČ Mira JUGOVAR Viktorija KORBAR Ina LESJAK Vera PETEK Marija
TOZD Polnilnica
FRIŠEK Karl GOTLIN Lizika HALUŽAN Dragica PLEMENITAŠ Albin PLEVČAK Leopold POBEŽIN Katica ŠKRABL Anton TRIFUNOVIČ Lazar VODUŠEK Alojz
TOZD Vzdrževalna dejavnost
GOBEC Terezija GROSEK Karl GROBELNIK Jože JAKOPINA Stanislav KIDRIČ Ivan MLAKAR Marija
DS Skupne službe
LOVRENČAK Marija METLIČAR Olga PRAH Antonija RIBIČ Ana ZIDAR Marinka
Pismena priznanja ob 29. novembru
TOZD Zdraviliška dejavnost -	TOZD Vzdrževalna dejavnost
gostinstvo	JAGODIČ Majda
HOLEŠEK Ivanka TURNŠEK Marica
DENARNE NAGRADE (po 10.000.-) za dosežene rezultate na gostinskem zboru — BLED
TOZD Zdraviliška dejavnost -gostinstvo
zdravstvo
dr. ISTENIČ Milan JERNEJŠEK Ema SLIVNIK Štefka
TOZD Polnilnica
LOJEN Jože
DS Skupne službe
prof. dr. OZIM Vojko PLAVČAK Danijel PIŠEK Albert TRATENŠEK Silvestra TRONTELJ Milica ZUPAN Erika
HERČEK Marija LOTRIČ Jožica MIKOLIČ Nada ŽERJAV Drago ŽGAJNER Tomislav

PISMENA PRIZNANJA ZA DELO V ZDRAVILIŠČU
PISMENA PRIZNANJA ZA 30 LET DELOVNE DOBE PRI ZDRAVILIŠČU
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Zdravstvo
CMEREŠEK Cilka
Hoteli
JAZBEC Ana LESJAK Tatjana
Restavracije
BELCER Elizabeta MAŠERA Frančiška
TOZD POLNILNICA
LESJAK Jurij POLAJŽER Franc
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
TRAMŠEK Leopold
PISMENA PRIZNANJA ZA 20 LET DELOVNE DOBE PRI ZDRAVILIŠČU
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Zdravstvo
GOBEC Helena KORBAR Karolina LAVRIČ dr. Jože ŠTRAUS Veronika
Hoteli
DOBOVIŠEK Hedvika NEŽMAH Antonija
Restavracije
OSEK Friderik PAOAN Danica TURNŠEK Marica
TOZD POLNILNICA
GOBEC Jože JENIC Friderika MOČNIK Pavla NAPAST Anton PAOAN Blagoje PLEVNIK Franc
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
KRUMPAK Jože ŠTIH Terezija
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
POHARC Štefka
PISMENA PRIZNANJA ZA 10 LET DELOVNE DOBE PRI ZDRAVILIŠČU
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Zdravstvo
TERBOVC Ksenija
Hoteli
JANŽEK Barbara KIDRIČ Jože NOVAK Cvetka ŠKORJANEC Perina VERBEK Ivan
Restavracije
BARIČ Zinka BLAGOTINŠEK Marija ČUČEK Marija GAJŠEK Zora IVANOŠ Zdenka JURIČ Danica KALJANAC Ana KOMERIČKI Milan KORAŽIJA Marija, roj. 1957 KRALJ Marija MALIŠ Alojzija MOČNIK Ruža POSL Marija ŠOLMAN Dragica ZORJAN Marjan ŽERJAV Ivanka
TOZD POLNILNICA
KITAK Mihael KRALJ Avguštin LOVŠE Vinko MURKO Martin NARAT Peter ZORIN Milan
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
KRUMPAK Martin LIKAR Miroslav OGRIZEK Anton VIDOVIČ Marjan
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
ANTOLINC Gordana GABERŠEK Marija NERAT Ana-Marija NOVAK Marija POBEŽIN Angela SLEMENŠEK Franika ŠTIH Emilija
JUBILEJNE NAGRADE ZA SKUPNO DELOVNO DOBO
JUBILEJNE NAGRADE ZA 30 LET DELOVNE DOBE
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Zdravstvo
CMEREŠEK Cilka DEMETROVIČ Mira
Hoteli
JAZBEC Ana
Restavracije
BELCER Elizabeta MAŠERA Frančiška
TOZD POLNILNICA
BRATUŠA Simon KRESNIK Stanko LESJAK Jurij
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
KRAMBERGER Franc KUBALE Jože NOVAK Vojimir TANŠEK Stanko
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
PLEVČAK Dane SLIVNIK Anton
JUBILEJNE NAGRADE ZA 20 LET DELOVNE DOBE
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Zdravstvo
GOBEC Helena KORBAR Karolina LAVRIČ dr. Jože ŠTRAUS Veronika
Hoteli
DOBOVIŠEK Hedvika GOBEC Ivan MATKO Ana NEŽMAH Antonija
Restavracije
MOČNIK Jožefa STRAŠEK Alojz TURNŠEK Marica
TOZD POLNILNICA
GOBEC Jože IVIČ Ferdo JENIČ Friderika KOSERNIK Franc MOČNIK Pavla NAPAST Anton ŠKET Viktor ZORIN Anton
Razmišljanja na temo "Ocenjevanje”
JUBILEJNE NAGRADE ZA 10 LET DELOVNE DOBE
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Hoteli
BARIČ Danica ŠKORJANC Perina TADINA Franc ŽOLEK Zdenka
Restavracije
ANDERLUH Veronika BARIČ Zinka BEDENIK Danica COLNARIČ Martin FIRST Ciril GAJŠEK Zora JURIČ Danica KALJANAC Ana KRALJ Marija KRIVEC Marija KORAŽIJA Marija, roj. 1957 KUKOVIČ Anton LESKOVEC Marija MALIŠ Alojzija MOČNIK Ruža NOSE Maja POSL Marija ŠOLMAN Dragica TAŠNER Albina VLAH Vera ŽERJAV Ivanka
TOZD POLNILNICA
GOBEC Božidar GAČIČ Petar MURKO Martin NARAT Peter TERČIČ Vinko ŠKORIČ Milan
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
KITAK Milan RAK Agata
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
GABERŠEK Marija NOVAK Marija ŠTEFANČIČ Veronika
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
ANE ZAGORC
se kolektivu TOZD Polnilnica iskreno zahvaljujeva za iskreno pozornost, darovane cvetje in denarno pomoč.
Sinova: Ferdo in Martin
V prejšnji številki smo obljubili nadaljevanje začetega razmišljanja. Poslušajmo torej, kako si stvar zamišljajo delavci:
HOLEŠEK IVANKA
"Zamisel se mi sploh ne zdi slaba. Tako se bodo tudi lenuhi malo zgibali. Na zahodu, n.pr. v Ameriki je tako, da te nobeden ne vpraša za papirje. Delo opravljaš kakor si sposoben, če ne — letiš. Ni podpiranja.
Sama torej ta način podpiram, kako bo pa to uspelo, bomo videli na koncu, pravzaprav na začetku plačevanja po "učinku”. Dvomim, da bi to dosegli čisto gladko. Vsaj v naši recepciji je to skoraj nemogoče. Pri nas vpliva na to vse preveč stvari, ko je recepcija skupaj s "šalterjem” informacij. (R I. je dejansko recepcija in avtobusna postaja obenem... op. avtorja). Zato se mi zdi ocenjevanje kar tako - po napakah, nerealno. Vsak navaden človek, ne glede na to ali je to gost ali ne, te lahko vrže iz tira. To pa potem seveda vpliva na prijaznost. Pa uniforma! Tudi pozimi se zahteva bela bluza, toplih uniform pa nimamo. Lahko je ocenjevati... kar tako. Težko pa je ocenjevati realno. Za to so potrebni najprej pogoji dela.”
Kako se ti pa zdi JAVNO ocenjevanje? Vemo, da je stvar povzeta iz zahoda. Tam se te stvari opravijo tajno.
Pri naših bolnikih sem ugotavljala vpliv mineralne vode ”Donat-Mg” na hematološke parametre: Er, Hb, Ht, MCV, MCH, MCHC. Ob kontrolni skupini zdravih ljudeh sem analizirala še dve diagnostično obdelani skupini: sladkorne in želodčne bolnike. Pri njih so bili opaženi dobri rezultati zdravljenja v našem zdravilišču.
Količina mineralne vode, ki jo bolniki popijejo na tešče je od 0,4 — 0,6 I, zato sem določila vrednost hematoloških parametrov na tešče in po pitju 0,6 I mineralne vode. Vse analize sem delala v paralelnih vzorcih.
Ugotovila sem naslednje. V vseh treh skupinah pada število eritrocitov na L polne krvi; nekoliko več pri sladkor-
"Dobro, naj bo ocenjevanje javno, ampak potem naj bo tudi javna razprava. Vsak kolektiv je v bistvu družina. V družini pa mora vladati razumevanje. Drug drugega moramo na napake opozarjati in jih skupno odpravljati, ne pa da sodelavcu spodrsljaje privoščimo.”
PETER KUŽNAR
"Zadeva je bila vpeljana predvsem zaradi višje kvalitete dela in boljšega odnosa do materiala (osnovnih sredstev).
Čeprav so bili sprva nekateri vodstveni delavci v dvomih o uspehih ocenjevanja, je po mojem to edina rešitev, da se povsod izboljša sedanje stanje. Seveda je bilo sprva mnogo hude krvi in kritik, ampak samo s strani lenuhov in pa tam, kjer se ocenjuje na lepe oči.”
Kaj, tudi to se dogaja?
Seveda se!
Potem je pa kritik in to realnih še za pričakovati, saj šefi, ki imajo samo s seboj težave in niso "čisti” toliko težje ocenjujejo druge. Upajmo, da je takih malo.
Da, in čeprav so nekateri delavci proti temu (ve se kakšni), je stvar dobra za tiste, ki so bili že dosedaj pridni in so se za svojo plačo resnično trudili.”
nih bolnikih. Količina Hb pada, a nekoliko manj padajo vrednosti Ht.
Te ugotovitve si razlagamo s tem, da po pitju pride do "razredčitve" krvi in tako pride do zmanjšanja števila E, Hb in Ht na L polne krvi. Ker je mineralna voda hipertonična razstopina, se eritrociti skrčijo. Voda zaradi osmoze prehaja iz celice in s tem razredčuje izvencelično tekočino. Posledica teh dogajanj je padec vrednosti MCV, porast vrednosti koncentracije Hb na L eritrocitov, vse do vzpostavitve ravnotežja. Vsa ta dogajanja so v mejah fizioloških pomikov, ker je to mala količina popite vode.
Roksandič Olga
Klinični laboratorij
(Prihodnjič dalje)	Rusti
Vpliv pitja mineralne vode na hematološke parametre pri bolnikih, ki bivajo v Zdravilišču Rogaška Slatina

IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DPO
m
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet Zdravilišča
je sprejel spremembo oz. dopolnitev 10. člena Pravilnika o požarni varnosti, ki po novem glasi: "Delavci, ki opravljajo dela in naloge čuvaja, portirja, delavci v recepciji in delavci nosači prtljage — kurirji, morajo biti poučeni in usposobljeni za izvajanje nalog s področja požarne poreventive in represive.”
Vsem samoupravnim organom, DPO in poslovodnim delavcem je bila dana pobuda, da se vključijo in tvorno sodelujejo pri dopolnitvah in spremembah samoupravnih aktov s področja stanovanjske problematike in izobraževanja.
Delavskim svetom TOZD in DSSS pa je bila dana pobuda, da obravnavajo, morebiti dopolnijo in nato sprejmejo enotno pripravljen predlog o dopolnitvah kataloga del in nalog s III. poglavjem pod nazivom "Kriteriji za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti kot alternativa izobrazbi, pridobljeni z verificiranim programom izobraževanja.
V	skladu s pravilnikom o podeljevanju priznanj in nagrad v DO je bil objavljen natečaj za zbiranje predlogov. Komisija za priznanja je na osnovi pripravljenih obrazložitev za posamezne delavce pripravila predlog, ki ga je nato delavski svet potrdil in sprejel sklep, da se podelijo pismena priznanja 13 delavcem, pismene pohvale 36 delavcem in denarne nagrade 5 delavcem, medtem ko se naziv častni član v letošnjem letu ne podeli.
V	razpisno komisijo za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na nivoju DO so bili kot člani delavskega sveta imenovani: dr. Lavrič Jože, Markovinovič Ivan, Turnšek Anton in Novak Marija. Komisija za priznanja je na osnovi prijav pripravila predlog in ga posredovala v potrditev delavskemu svetu, ki je sklenil:
1.	da se tov. Darko Bizjak, pravnik iz Šmarja, s 1. 12. 1986 ponovno imenuje za glavnega direktorja DO Zdravilišča za naslednja 4 leta;
2.	da se tov. Herbert Zaveršnik, prof. dr. med. dr. sc. iz Celja, s 1. 12. 1986 ponovno imenuje za šef zdravnika za naslednja 4 leta;
3.	da se tov. Anica Halužan, ekonomist iz Rog. Slatine, s 1. 12. 1986 imenuje za vršilca dolžnosti vodje ekonomsko finančnega sektorja za dobo 6 mesecev, ker se na razpisana dela ni nihče prijavil. Po tem roku se dela in naloge ponovno razpišejo;
4.	da se v določenem času ponovi razpis za dela in naloge vodenje vrelčne službe, ker se na razpis ni nihče prijavil.
Sprejet je bil sklep, da se s 1. 11. 1986 poveča prispevek delavcev za prevoz na delo iz 500,— na 900,— din in prispevek delavcev za malico iz 60,— na 100,— din, s tem da bo v prihodnje prispevek za malico 20% od kalkulativne cene.
Skupno z odborom za družbeni standard je bil sprejet sklep o nakupu poslovno-počit n iškega objekta v Tro-giru v vrednosti 90.000.000,— din s tem, da plačamo stroške in javne dajatve, ki so v zvezi s kupoprodajo. TOZD Polnilnica pri tem pokrije vrednost skladiščnih prostorov, ostali del pa vsi TOZD-i in DSSS adekvatno.
Odbor za strokovno izobraževanje
je sprejel sklep, da se razpisane štipendije za študij ob delu na hotelskih fakulteti, na VEKS smer turizem, na višji upravni šoli in na šoli za rekre-atorje ne podelijo, ker po mnenju TOZD niso bili prijavljeni kandidati primerni.
Križan Biserki iz EPS je bil odobren študij ob delu na VEKŠ II.
Odobreno je bilo plačilo stroškov za tečaje tujih jezikov naslednjemu številu delavcev: 19 delavcev za nemščino I, 11 za nemščino II, 10 za italijanščino I, 7 za angleščino I. Razen tega pa še 2 delavcema za nemščino III, 3 za italijanščino II, 1 za italijanščino III, 3 za angleščino II in 2 za francoščino I, v kolikor bodo ti tečaji organizirani.
Dodatno je bila odobrena štipendija Aleksič Marjanu iz Rog. Slatine za dipl. pravnika za čas od decembra 1986 do aprila 1987, ker sedaj končuje študij in ker štipendija, ki je bila dodeljena Unverdorben Jožetu miruje, saj se ni uspel vpisati v 4. letnik.
Odbor za družbeni standard
Poharc Štefki je bila na podlagi mnenja zdravnika odobrena sprememba kraja zdravljenja iz Malega Lošinja v Opatijo.
Vloga pionirskega odreda osnovne šole ”BK” iz Rog. Slatine za odobritev obdaritve pionirjev ob sprejemu v PO je bila odstopljena TOTD-1, ker odbor nima več sredstev.
Zato je bila zavrnjena tudi vloga Univerzitetne ginekološke klinike iz Ljubljane za finančno pomoč pri nabavi aparatov za izventelesno oploditev.
Marinka Zidar
ODMEVI
Mladinci Zdravilišča smo bili precej presenečeni ob prispevku predsenika Zveze združenj borcev Rogaška Slatina tov. Krivca v zvezi z organizacijo pohoda mladincev ob Dnevu borca.
Prizadela nas je obsodba o napačnih ali izmišljenih informacijah, kakor tudi tovariševe trditve, da naš prvi pohod ni imel željenega učinka, oziroma da je bil pomanjkljivo organiziran in ni povsem uspel.
Mislimo, da je bilo jz članka jasno razbrati, da organizacija z naše strani ni bila pomanjkljiva in v resnici tudi ni bila. OO ZSMS je pravočasno obvestila vse ostale OO ZSMS v Rogaški Slatini, Občinsko konferenco ZSMS Šmarje ter tudi predsednika ZZB v Rog. Slatini in Rogatcu. Da je to res, lahko trdimo, ker hranimo kopije vabil.
Torej, mislimo, da je bila z naše strani stvar korektno izvedena, če pa se je zataknilo kje drugje, ne more biti kriva naša mladinska organizacija. Dodamo lahko še, da so bila vsa vabila skupaj oddana na pošto v Rogaški Slatini in da so jih ostale organizacije pravočasno prejele.
Prepričani smo, da ta neprijetnost ne bo negativno vplivala na naše odnose z drugimi organizacijami, ampak da bomo v bodoče še v tesnejših stikih in se kaj podobnega ne bo več moglo zgoditi.
Kadrovske novice
V novembru 1986 so v Zdravilišču sklenili delovno razmerje naslednji delavci:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Zdravstvo:
KUŽNAR Marjana — za čas pripravništva
Restavracije in hoteli:
JUTRIŠA Mirjana, MAVRIČ Gorazd, ŠOLMAN Anica, JURIČ Pile in ROSI Aleksander — vsi za določen čas.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST: SLUGA Aleš in GAJSER Anton — oba za nedoločen čas.
Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem:
GREGORČIČ Darinki, KOVAČIČ Maji, KAPETANOVIČ Janku — po sklepu za določen čas; BEG Ivanu — samovoljno; SNOJ Ladislava - umrla.
POROČILI SO SE:
VEŠLIGAJ Milica - poročena LUČIČ PREVOLŠEK Divna - poročena KLANFAR
VEHOVAR Andreja - poročena ZIDAR KOLAR Marija - poročena MAGANJA ZDOUC Lucija - poročena KAMENŠEK
Novoporočencem želimo veliko sreče!
23__________________IZ DELOVNE SREDINE
TOKRATJOŽKO LOJEN!
Č:ovek sii tomajda opomore od presenečenj, k> jih porajajo zadnje čase tako pogostil in skoraj kontinuirani odhodi naših zaslužnih delavcev v
pokoj, Jožko in "penzija” — te relacije enostavno ni mogoče razumeti, še manj pa sprejeti kot nepreklicno dejstvo. Ko pa pogledaš tega moža v najlepših letih, pa tako ali tako misliš, da gre za nedoumljivo zmoto.
Vendarle je res; Jožko se je pred meseci upokojil (izrecno poudarjamo da to velja samo v odnosu na delovno razmerje!) in tako zaključil še eno uspešno obdobje na svoji nadvse bogati in dinamični življenjski poti.
Ob pisanju teh vrstic se sprašujem, ali je to, kar počnem, sploh smiselno. Pisati o Jožku Lojenu bi bil trd zalogaj celo za profesionalnega literata, tako razgibana in bogata je njegova življenjska pot, tako številne in pomembne so njegove zasluge v naši samoupravni skupnosti.
Zato ni druge poti, kot da se poslu-žim telegrafskega sloga: Jožko-akti-vist in partizan, skojevec, komunist, vodilni človek v večini družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter skupnostih, poslanec, delegat, predsednik občine, glavni in pozneje komercialni direktor, Jožko-... kdove, kdaj bi se končalo naštevanje. Bodi dovolj, če rečem, da je vedno bil in je predan vrednotam naše socialistične stvarnosti, katerim je posvetil praktično vse svoje življenje.
Naš prvoten namen je bil napraviti z njim in o njem intervju, vendar na to nikakor ni pristal. Če že morate "Napišite, da sem odšel v penzijo” je
_________________________
rekel, "vse ostalo tako ni pomembno”. Morda je imel prav, gotovo pa ne tisto v zvezi s pomembnostjo. Pomembnih stvari, ki so povezane z njegovim življenjem in delom je toliko, da bi bilo treba o tem- pisati v kakšni drugi literarni zvrsti; intervju je zato gotovo premalo. Sicer pa spomine in druga podobna dela navadno pišejo, ko ima človek čas. Jožko pa je še vedno predsednik OO ZB NOV Občine Šmarje pri Jelšah, delegat družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije, pomemben član. v drugih organih in skupnostih na nivoju republike ter občine in še in še... Sedaj lahko verjamete, da trditev o nezdružljivosti (penzije) in Jožka res ni iz trte zvita.
Vprašujem se, ali bo v pokoju sploh našel čas za svoje hobije, slabo kaže...
Jožko, z vso dolžno zahvalo in občudovanjem je ovenčan tvoj odhod s profesionalnega delovnega področja. Tvoje moči, predanost in zagnanost so vtkani vtemelje naše delovne organizacije, ki si ji posvetil preko 20 let predanega dela. Želimo ti zdravja ter mnogo zadovoljstva pri delu na vseh ravneh ter področjih, kjer še vedno deluješ, predano in uspešno. Ne bomo se poslavljali, saj ostajaš tudi posebej naš, ker drugače ne more biti.
D. J.
Zapustiti nas hoče!
Kdo neki med nami ne pozna markantnega videza, pa tudi duhovnega bogatstva, ki ga nosi v sebi naš dolgoletni lektor, svoječase urednik in vsestranski sotrudnik KERNOV VLADO!
Ko človek pomisli na Vrelce, se mora znova ter znova ustaviti pri Vladotu, ki zanje pomeni že pravo "blagovno znamko" in to tisto, zaščiteno!
Čeprav Vlado ni zanemarljiv, ga vendar prosimo, naj ne zameri takšnemu uvodu. Morda, rekel bi, da celo zanesljivo, skušamo na ta način preboleti rahlo nelagodnost ob srcu ali pregnati neprijetno stiskanje v grlu ob novici, da se je Vlado zares in nepreklicno odločil zapustiti Rogaško Slatino ter se preseliti v bližino rodne Ljubljane v novo, s trudom zgrajeno "bajto” kot sam pravi. Trdi, da mu ne bo dolgčas, saj je toliko tega "za postoriti" in tudi vnuki nestrpno čakajo njegov prihod.
Vlado, ne zameri nam, če ti malce ne verjamemo. Na človeku, kakršen si ti, je 30 let, preživetih v Rogaški Slatini, najprej v Zdravilišču, pozneje pa v aktivnem pokoju, moralo pustiti sledove, kar je konec koncev človeško in nujno. Navsezadnje si to dokazal tudi
sam, ko si vedno priskočil na pomoč, če smo te le rabili. Tudi če ne upoštevamo Vrelcev, je bilo to kar pogosto. Takšen tvoj odnos ni mogoče razumeti drugače kot pripadnost delovni sredini, iz katere izhajaš in kraju, ki si ga nedvomno vzljubil. S tem si posebej pomagal nam, ki smo te nasledili na delovnem področju, kakor tudi vsem, ki smo se trudili najprej obuditi navidezno preminule Vrelce in jim zagoto--v. viti vsebino, dostojno okolja, ki so mu namenjeni. Gotovo se sam ne zavedaš, kako si nam pomagal, mi, oglati in zarobljeni nadebudniki pa tega nismo znali pokazati. Zato vedi, da smo ti hvaležni, da te občudujemo in da si tudi poslej naš.
Gotov si boš, nemiren in deloven, kakršen si, znal najti delo in razvedrilo tudi v prihodnje; v to ne gre dvomiti. Pa vendar te vabimo in prosimo: "Sodeluj z nami tudi v bodoče!" Tvoje enigmatsko in jezikovno znanje sta nam potrebna, saj nas dobro poznaš. Navsezadnje tudi razdalja, ki nas bo v prihodnje ločevala, ni nepremagljiva niti za tebe, še manj pa za nas.
Bodi torej pripravljen na vsakršna presenečenja, kajti našli te bomo in če ne bo šlo drugače, tudi ugrabili.
Vlado, iskrena hvala za vse, kar si storil za nas. Bodi zdrav in ponosen na to, kar si ustvaril. In ne pozabi: v Rogaški imaš mnogo prijateljev, ki se bodo veselili vsakega stika, še posebej pa snidenja s teboj.
P.S. Pozabi tokrat na tvoje lektorsko dlakocepstvo!
Za Uredniški odbor J. D.
DREVO JE VZCVETELO.
"Samoprispevek je drevo, ki zanesljivo obrodi”, smo zapisali kot eno glavnih gesel v nekaj mesečnih pripravah na V. referendumu o uvedbi samoprispevka v naših krajevnih skupnostih. Izgleda, da se vsebine te smele trditve globoko zavedajo naši delovni ljudje in občani, saj so se kljub bojazni in dvomom nekaterih posameznikov zelo jasno in odločno izrekli za napredek, pospešen razvoj in končno za boljši jutri. Referendum, V. po vrsti je torej uspel. In ne samo to; rezultati glasovanja so tako prepričljivi, da celo presegajo naša pričakovanja in se enakovredno postavljajo ob bok izrazom naših hotenj v preteklosti.
Če kdaj, lahko tokrat z vso odgovornostjo trdimo, da so bile pripravljene faze referenduma izpeljane široko, demokratično in da je bilo delovnim ljudem ter občanom natočeno res čisto vino. Pri tem mislimo na temeljita in konkretna poročila o uresničevanju tekočega referendumskega programa, vključno z uporabo doslej zbranih sredstev. Enako pomembno vlogo so odigrali v pretežni meri jasno in odgovorno pripravljeni programi za uporabo v V. referendumu zbranih sredstev.
Narobe bi bilo, če bi trdili, da je tokrat vse potekalo gladko, brez razhajanj in nestrpnosti.
Pa vendar smo se uspeli poenotiti, kar daje referendumskim rezultatom posebno vrednost, hkrati pa pomeni kažipot vsebini in oblikam naših bodočih družbenopolitičnih in samoupravnih aktivnosti. V bodoče torej široko, odprto, demokratično in pošteno; skratka frontno!
Bralce, zlasti tiste, ki doslej niso imeli možnosti vpogleda v referendumske rezultate, bodo gotovo zanimali izidi glasovanja v posameznih KS, kakor tudi v občini kot celoti. Prikažimo jih torej!
KS	Glasovalo od skup. števila volilnih upr.	Glasovalo ”ZA” od skupnega števila volilnih upr.
1. Bistrica ob Sotli 92,2		82,17
2. Buče	88,4	76,6
3. Dobovec	84,6	78,4
4. Donačka gora	87,96	68,43
5. Kostrivnica	95,2	70,4
6. Kozje	99,0	80,9
7. Kristan vrh	79,8	62,5
8. Lesično	89,3	74,7
9. Mestinje	89,3	64,3
10. Osredek	100,0	90,8
11. Podčetrtek	94,5	72,6
12. Podsreda	93,1	89,8
13. Polje ob Sotli	93,1	76,7
14. Pristava	88,3	74,8
15. Rog. Slatina	89,1	69,4
16. Rogatec	87,6	68,1
17. Sladka gora	80,5	68,3
18. Stojno selo	93,4	86,4
19. Šentvid	98,5	77,2
20. Šmarje pri Jelšah 92,7		71,5
21. Tinsko	96,3	70,0
22. Vinski vrh	85,7	70,19
23. Virštanj	75,0	65,32
24. Zagorje	96,0	84,58
25. Zibika	94,6	81,1
Skupaj	90,7	72,9
Lahko smo torej zadovoljni zlasti še ob upoštevanju dejstva, da so prikazani rezultati v zaostrenih družbenoekonomskih razmerah ter v pogojih intezivnih političnih razčiščševanj nekaterih pomembnih danosti v današnjih danostih.
Dokazali smo torej, da smo trdno odločeni aktivirati vse lastne družbeno-
ekonomske in druge potenciale ter tako prispevati svoj maksimalen delež k zastavljeni politiki pospešenega razvoja naše manjrazvite občine. Ob tem seveda utemeljeno pričakujemo ustrezno delovanje instrumentov, sprejetih na nivoju širših družbenopolitičnih skupnosti. Torej ne beračimo in ne izsiljujemo, kot to zatrjujejo v nekaterih razvitih sredinah. Sodelujemo po svojih močeh in enako pričakujemo od drugih čeprav, vemo, da tudi pri njih ne gre vse gladko.
D.J.
*
Dober glas seže v deveto vas
Tokrat pa samo za bralce VRELCEV nekaj čisto "frišnega”. Novica je še tako topla, da ni uspela priti med poklicne novinarje. Za kaj gre?
Za kulturno sodelovanje med Teatrom veteranov iz Osijeka in Moškim pevskim zborom iz Rogaške. Po obojestranskem uspešnem nastopanju na našem in njihovem, terenu je bilo pravkar sklenjeno, da naslednje leto, ki je že skoraj na pragu, nadaljujejo začeto. (To smo objavili že v prejšnji številki Kaj lahko stori pesem). Teater Veteranov bo k nam poslal desetčlanski komorni ansambel "Colle-gium musicum slavonicum”.
MPZ bo pa gostoval v Vukovaru, Teš-nju, Podravski Slatini in Sarajevu.
Ni kaj, dober glas seže v deveto vas. Kljub temu pa fantje... majhen, a dobronameren nasvet.
"Vzemite” s sabo čimveč naših, ta pravih narodnih. Takšnih, ki so se včasih pele pod lipo. To vedno in povsod vžge. Pustite tiste resne in protokolarne raje doma... pa brez zamere.
V Osijeku pa imajo še otroško gledališče "Ognjen Priča”, ki ima 35 let delovne dobe. Januarja jih bomo spoznali tudi mi. Prikazali nam bodo otroško glasbeno igrico "Zajček, čriček in jagenjček”.
Pri nas bodo 6., 7., 8., in 9. januarja 1987 z dvema predstavama v Rogaški, Rogatcu in Šmarju ter s po eno predstavo v Podčetrtku. Lisičnem, Kozju ter Bistrico ob Sotli.
To srečanje je organizirala Kulturna skupnost občine Šmarje pri Jelšah s posredovanjem Teatra veteranov.
Rusti
Osnovna šola v Ratanski vasi - sad prejšnjega samoprispevka
ŠOLSKI KOTIČEK
Kaj pa naši malčki? Spet nam imajo veliko povedati. Ja, v šoli je vsak dan kaj novega in zanimivega.
POSTAL SEM PIONIR
Dolgo časa smo se pripravljali, da smo včeraj (26. 11. 1986) postali pionirji. Govoril sem razločno, da so me vsi razumeli. Potem je bilo nastopa konec. Šli smo v jedilnico in jedli pecivo.
Andrej Krivec 1. b Ratanska vas
POSTAL SEM PIONIR
Zdaj smo že pionirji. Dobili smo čepice in rutice. Za malico smo imeli žemljo in hrenovko. Bilo je zelo lepo. Moja mamica Tita je bila zadovoljna. Z Daliborjevo mamico smo šli domov. Zdaj smo pošteni, iskreni, olikani, natančni, iznajdljivi in radodarni.
Luka Furst 1 A OŠ Ratanska vas
POSTALA SEM PIONIRKA
Včeraj sem postala pionirka. Dobila sem rdečo rutico in kapico. Imela sem se zelo lepo. Peli smo pesem "Igramo se”. Mi smo šli slavit k Soncu. Mamica in ati sta rekla, da je bilo zelo lepo.
Eva Škrinjarič 1 A OŠ Ratanska vas
Prelepa si Rogaška Slatina človek te pozna od vseh strani sveta, dala premnogim si že zdravje pa tudi domačim kruha nam daje.
V dolinici mali tu in skrita, vsa mogočna in častita te lepi hribci obdajajo, kakor stražarji nate pazijo.
Boč in Donačka gora kot kralja sta tvoja, ti pa kot kraljica zdravja si, naj tvoja zdravilna voda zdravi vse ljudi!
Špoljar Marija
Lepa ti narava naša, koliko dobrot nam prinašaš, s teboj povezani smo vsi brez tebe za nas življenja ni.
Človek premogočen si postal, rad bi to lepoto razdejal, po svoje hočeš si ustvarit vse, narava pa vračuje se.
Ali vidiš, kaj vse si naredil, si živali mnogo pomoril.
S strašnim strojem preoral zemljo in z betonom zasejal si jo.
Kje čista si narava zdaj?
Kje tvoj naravni je sijaj?
Te človek uničuje,
ker tvoj zakon ne spoštuje.
Špoljar Marija
Srečna nova godina
Rogaška je DON AT voda ukusna i zdrava, za bolesne i zdrave to je voda, prava.
Pri rod n a i tako bistra u flašama sija, a meni je ona od svih voda, najmilija.
Kada DON AT mineralnu vodu nišam pila, čini mi se, da sam bez nje ja bolesna bila.
Stog Rogaškoj Slatini sad i DONA TU vodi, želim mnogo srečnih leta da ih, uspeh, vodi.
Olga NIKOLIČ
Donat je eliksir
Donat je elikser pravi svi ga cene, bolni, zdravi, jer bolesnom srce jača grojaznome vitkost vrača, zato neka Donat, piju svi i zdravi i bolesni.
Olga Nikolič
ROGAŠKA SLATINA
Rogaška Slatina, pozdravljena! Doma in v svetu si proslavljena, v sredini svoji vrelce tri imaš, okolica je čudovita, gre tebi glas.
Te ne obdaja mondenost ne bogastva blišč pa si vendar biser slovenskih zdravilišč.
V	Slovenskem domu nastanjena sta bila mož in žena,
izvije njima se iz dna srca: Rogaška Slatina je samo ena.
V	Rogaško sem prišel kot skrhan in bolni penzionist
od tebe grem kot zdrav in zadovljen, jaz turist.
Doma se vsak je čudil, se s tabo čudež je zgodil?
O ne, ni to čudež bil, iz Rogaških vrelcev sem vodo pil.
Rogaška, tri tedne si mi bila dom, nikoli jaz pozabil te ne bom, tvoj lepi park, Sv. Križ, Belvi ostanejo v spominu mi.
JESEN V ROGAŠKI
Dragi ljudje, naj vam povem, to je moja najlepša jesen z zlatimi listi obarvana, je lepa Rogaška Slatina.
Če tu si na izletu, je park v najlepšem cvetu, če si hotelski gost, v.vidiš, promet je gost.
Tri tedne na oddihu, nikoli na prepihu počutiš se kot milijoner ni zapostavljanja nikjer.
Na vse strani so lepe poti greš na hribček Knežec ali na strmi Belvi.
Je v Rogaški mali Babilon, veseli nasmešek delijo zastonj, našo, nemško, švedsko, italijansko slišiš govorico,
jo primerjaš, s pravo mešanico.
Ko se moj dopust izteče,
nazaj v Maribor me vleče,
tam se bodo spraševali, kaj je z mano,
da za Rogaško delam tako reklamo.
IZLET
Na Cerovec sva šla, se tam lepo zabavala, nama bilo je lepo, vsem drugim prav tako.
Nemci-Osterreicheri,
Slovenci v manjšini smo skupaj se zabavali vsi srečni, jaz med njimi.
Animatorka prisrčno se smeji, zabava je na višku, to jo veseli, sem zagrela jim dlani veseli Štajerci smo mi.
Einmalig, herlih, so rekli mi, danke šen, odgovor moj glasi potem smo s smehom se razili želeč še mnogo takšnih dni.
Prav zaupno vam povem: tukaj v Rogaški je v mojem življenju naj lepša jesen.
V mali spominček zapisala Klara Rudolf
VmiEIL(30
Mlin na veter
Ko tu in tam se včasih mi posreči iz množice neurejenih misli ugrabiti spomin na sončne čase in radosti, ki često so zlatile dan se trudim, a ne morem razumeti, zakaj je takšnih dni vse manj in manj.
Saj sonce se kot nekdaj smeje in sam sem tu, s prijatelji obdan, kot nekdaj me lepota, pesem greje, pa vendar čakam čar nekdanjih dni zaman.
Še dolgo taval bi nesrečen brez haska v labirintih misli in minulih sanj, če v ogledalu nepoznana maska ne rekel bi: ”Prijatelj staraš se, postajaš sam.”
Vznemirjen in zadet v sredino biti, ki sklesal jo je neusmiljen čas, spoznam,
da ni mogoče uiti, se boriti, kot nekdaj tragičen don Juan, ker končno padeš, upanju navkljub in lažni nadi — tudi sam...
GUST, AVGUST, DOPUST
Minil je avgust
in z njim marsikomu tudi dopust. Sosed Gust širokoustno pravi, da dopusti so prekratki, nekaj dni se kopal je v ŠVICI nekaj dni je bil na MALTI.
Nevoščljivo sem pogledal, in naposled le izvedel, sosed Gust se kopal je v Švici ko sušil otavo.
in bil na malti, ko je hišo ometaval.
Sedaj je Gust zopet v službi, in se rad pohvali:
"Zdaj, ko minil je avgust zame začel se pravi je dopust. ”
TEO
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik: ”Žal si ne morem raztolmačiti od kod te vaše težave?
Morda je vzrok kajenje in prekomerno pitje alkohola?”
Bolnik: ”Prav, tovariš doktor!
Bom pa jutri prišel, ko boste trezni.”
__________________________________m
POZNA URA
"Povej Francelj, kako si sinoči opravičil svoj pozen prihod domov?” "Imenitno!” pravi Francelj.
”Ko sem se tiho, po prstih približal postelji, je žena v spanju vprašala: 'Fifi, si ti?’
Jaz pa sem ji nato nekjakrat hitro obliznil roko — in že je zaspala.”
PRI KOSILU
Natakar: "Kako vam je teknil zrezek?” Gost: "Sem že jedel boljšega.” Natakar: "Že mogoče, toda v našem Zdravilišču ne.”
DOBRI IZGLEDI
Pacient: "Kakšni so izgledi, da bom preživel operacijo?
Kirurg: "Za vas odlični!
Od desetih operirancev jih devet sigurno umre.”
Pacient: "To pa ni zame preveč obetavno, da bi preživel.”
Kirurg: "Prav v tem imate šanso. Devet jih je že pred vami umrlo.”
Poharc
Rogaška Slatina leta 1850, jeklorez (Kreuzer, Hyrtl, Mosser)
Spoštovani varčevalci!
ČE ŠE NISTE PREDLOŽILI ZAHTEVEK ZA PRENOS DINARSKIH OBRESTI PO DEVIZNIH VLOGAH, TO STORITE ČIMPREJ, NAJKASNEJE PA DO 25. DECEMBRA TEGA LETA.
ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI DOBITE
NA BANČNIH OKENCIH!	LJUBLJANSKA BANKA
Splošna banka Celje
/©	ljubljanska banka
Zahtevek
za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih
(ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice) prosim, da obresti, obračunane po računu
(številka deviznega računa) prenesete na dinarski račun št.
(številka hranilne knjižice ali tekočega računa)
v banki
na ime
(naziv banke in enota banke)
(ime imetnika hranilne knjižice ali tekočega računa)
Kraj in datum
Potrjujemo prejem zahtevka Obr. DRO-11 —SL-off
Podpis imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice oziroma pooblaščene osebe
KADRO-PROSTORSKE
SPREMEMBE
”Vam v Zdravilišču je pa res za čestitati!”
"Ja? A mislite zaradi ŠAMPIONA TURIZMA?"
"Ne, pač pa za čudovito idejo. Idejo popolne varnosti imovine in gostov.”
"A,?”
"Torej še vedno ne razumete?” "Razumemo, da je pri nas varna tako imovina, kot tudi naši gosti. Ne vemo pa, na kaj ciljate!?”
”Na posrečeno integracijo vendar! Gospodarska (ne) gibanja na jugoslovanskem trgu, ki se odražajo v pospešeni inflaciji stroškov izven resolucij-skih okvirov, dodatno obremenjujejo tudi vašo blagajno... itd...”
V blagajno priteka vedno več denarja, ki ga morate zavarovati. Prav tako goste, ki ga prinašajo...
Da bi imeli ves čas oboje na očeh, ste v prostore poleg blagajne dali varnostnike. To, mislim je dobra pogruntavščina. Ubili ste dve muhi na mah.” ”Ah, ja! To je malenkost. Imamo še nešteto idej. Videli boste."
"Tudi jaz?
Hočete ubiti štiri muhe na mah?”
"A?”
"Naredite iz postorčka, kjer je sedaj blagajna, sanitarije za varnostnike, glavno blagajno pa prestavite kar na SDK Šmarje.”
VRELCI - glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajatelj: Konferenca osnovnih organizacij sindikata Zdravilišča Rogaška Slatina. Glavni in odgovorni urednik: Jože Drofenik, tehnični urednik: Tone Slivnik, Lektor Vlado Kern, tisk: Tiskarna FOTOLIK Celje. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72.
S TISKARSKIM ŠKRATOM PO ZADNJI ŠTEVILKI VRELCEV
Odbor STOKOVNO izobraževanje
Potem res ni čudno, da imamo VANDALIZEM BREZ PRIMERE, če "ŠTOKO" celo strokovno izobražujemo.
REELEKCIJA
RAZPIS
Komisija za delovna razmerja TOZD Zdraviliška dejavnost-zdravstvo TOZD Pralnica. i
Oh ta nesrečni intervju...
Potrpljenja je bilo konec in ženske so se STOZDIRALE.
KAJ LAHKO STORI PESEM
Zapis pod sliko: V vinski kleti (ga ni bilo).
Pol zbora že poje, pol še gleda v zrak.
V zrak pa res ni bilo treba gledati, dokler so bili kozarci polni, pač pa se je "gledalo v note”.
To so tri bistvene... no, tudi pri ZAHVALI mu ni bilo nekaj všeč, zato je požrl kar ZDRAVSTVO. Upamo, da se mu je pošteno zataknilo in da bo v prihodnje raje miroval.
RUSTI