Študijska knjižnica 64000 Kr?nj Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŠTEVILKA 4. — LETO XII. ZP ISKRA KRANJ 3. FEBRUARJA 1973 Uvedba funkcije delavske kontrole naša obveznost \ V zvezi z dokaj obširnimi razpravami na različnih ravneh o uvajanju delavske kontrole, smo predsedniku sindikalnega odbora ZP Iskra Jožetu Čebeli postavili tri vprašanja, na katera nam je dal naslednje odgovore. Zadnje čase je veliko slišati o uvajanju delavske kontrole pri nas. Kaj kot predsednik SO ZP Iskra menite o tem? Že v resoluciji II. kongresa samoupravljailcev Jugoslavije je bilo med drugim rečeno: »V pogojih samouprav-Iljanja je posebej poudarjena potreba 'po stalnem razvijanju odgovornosti nosilcev javnih in samoupravnih funkcij in pooblastil ob stalnem vplivu samoupravljalcev in občanov na njihovo uresničevanje, v skladu s sprejetimi načeli in pravili demokratičnega ter odgovornega dela in ravnanja. Odgovornost nosilcev javnih funkcij in aktivna vloga družbene sredine in javnosti v njenem uresničevanju, je bistven pogoj in element učinkovitega funkcioniranja ter nadaljnjega razvoja samoupravljanja na vseh področjih družbenega dela in življenja.« Izhajajoč iz tega menem, da je nujno, da funkcija kontrole v naš samoupravni sistem uvedemo in naj bo to naša obveznost, s katero smo s pismom predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ sprejeli. Delavska kontrola bo vsekakor pomemben činitelj v naporih za stabilizacijo, za usmerjanje dohodka in urejevanje medsebojnih odnosov. V zvezi s tem ni vseeno, na kakšnih osnovah bo organizirana in kako bo delovala. Imate glede tega kakšno samostojno gledališče? Bodoči kontrolni organ naj ne bi bil formiran samo za odpravljanje ekscesov, ki izhajajo iz: odločanja o pomembnih vprašanjih izven samoupravne strukture, iz zlorabe položaja Ln funkcije, iz neresničnega prikazovanja stanja organizacij združenega dela, itd., ampak naj bi bila njegova prvenstvena naloga, da bo zasledoval, če se samoupravno sprejete odločitve o usmerjanju in delitvi dohodka izvajajo po programu. Menim, da je ta naloga zelo pomembna še posebno zdaj, ko vlagamo vse napore v stabilizacijo našega gospodar- stva. Nedvomno pa, po mojem prepričanju, zastavljenih ciljev ne bomo dosegli, če bi te organe formirali samo v delovnih organizacijali. Delavsko kontrolo je treba uvesti kot sistem v celotni naši družbi, v vsem družbenem dogajanju. Zato pa je potrebno izdelati načrt in določiti sistem delovanja takšne kontrole, kakor tudi precizira ti odnos med notranjo in zuni-njo kontrolo vsepovsod. V razpravah so prisotne težnje, da bi kontrolne samoupravne organe volili neposredno iz vrst celotnega članstva kolektivov. Če bi sprejeli tako načelo, bi tako praktično dobili dva, pravzaprav enakovredna samoupravna organa s tem, da bi eden imel (Dalje na 6. strani) V prostorih Gospodarske zbornice v Ljubljani je bila konferenca o dosedanjih uspehih in letošnjih akcijah glede na leto kvalitete. Vodil jo je predsednik gospodarskega sveta skupščine SRS Tone Bole. Na konferenci je sodelovalo v razpravi 53 direktorjev iz vseh pomembnejših podjetij v Sloveniji, med njimi tudi štirje iz našega ZP » ElektromeEfamka « Kranj Lani ugodno poslovati Na vprašanja UREDNIŠTVA je dal glavni direktor kranjske tovarne Jože Hujs naslednji odgovor: Ko smo planirali proizvodnjo v letu 1972 nismo poznali vseh okoliščin. Kljub temu, da so le-te močno in včasih tudi negativno vplivale na rezultate poslovanja, je moč ugotoviti, da smo zastavljeni plan skoraj v celoti izpolnili tako, kot smo ga predvideli, kar lahko smatramo za uspeh, saj je naša proizvodnja dosegla skoraj 60 milijard S din. V kranjski tovarni smo osebne dohodke v začetku leta 1972 znatno povečali. S TOZD v Zavodu za avtomatizacijo V čelrtek in petek preteklega tedna se je delovna skupnost ZZA na svojih zborih odločalo o konceptu razisko-valncga in razvojnega dela, o uslanovutvi TOZD in o osnov, nih izhodiščih za sklenitev samoupravnih sporazumov TOZD o samoupravnih odnosih in integracijskih oblikah združenega dela v ZP Iskra. Osnova za odločitev je bili predlog akcijskega odbora in glavnega direktorja, ki ga je v celoti potrdil aktiv družbeno političnih organizacij in organov upravljanja. Celotni predlog za ustanovitev TOZD v ZZA izhaja iz ugotovitve, da je raziskovalno in razvojno delo, ki obsega vse sedanje dejavnosti ZZA nedeljivo ter predstavlja pomemben člen v kompleksnem inovacijskem procesu ZP Iskra. Nadal je je za ZZA pomembno tudi dejstvo, da so se vsi samoupravni in družbeno politični dejavniki v ZP Iskra in njegovih organizacijah izjasnili, da je skupna raziskovalna organizacija Iskri potrebna, pri čemer je treba sedanji Zavod krepiti in razvijati predvsem na področju raziskovalnega dela. Delavci Zavoda ugotavljajo, da če to Zavod doslej ni bil v zadostni meri, da to ni krivda samo Zavoda, temveč so strukturo njegovih dejavnosti pogojevala predvsem notranja razmerja v ZP Iskra in pomanjkljiv sistem programiranja in financiranja raziskovalnega in razvojnega dela. Zalo pa si je Zavod ob novem konceptu organizacije raziskovalnega in razvojnega dola postavil v svoj program tako postopno prestrukturiranje svojih dejavnosti, da bo lahko opravljal naloge raziskovalne organizacije. Osnova tega prestrukturiranja bodo raziskovalni laboratoriji in delovni teami. Končno je bito na zborih delovnih ljudi v Zavodu skoraj soglasno ugotovljeno, da so vse seda-nc notranje organizacijske in samoupravne enote — organizacije združenega dela — v širšem raziskovalno razvojnem procesu v medsebojni odvisnosti in da jiiim je enotna organizacija posebno sedaj potrebna, če hočejo' uspešno izvesti omenjeno notranje preosnovanje. Na osnovi vseh navedenih predpostavk in dejstev se je od skupno 820 delavcev ZZA 575 odločilo, da za celotno RR dejavnost ustanovi eno temeljno organizacijo združe- nega dela, 18 delavcev 22-član-skega kolektiva samostojnega oddelka za študij dela pa se je odločilo, da se organizira v svoji temeljni organizaciji združenega dela — pravni osebi in se združi v ZZA in ZP Iskra. Prek 600 članov celotne delovne skupnosti je na teh zborih sprejelo tudi koncept bodoče organizacije raziskovalno razvojnega dela v smislu krepitve skupne raziskovalne organizacije Iskre in v tem sptislu tudi potrdilo spremembo besedita osnovnih izhodišč za sklenitve samoupravnih sporazumov TOZD o njihovem združevanju v ZP Iskra. Koncept organizacije RR dela in spremenjeno besedilo osnovnih izhodišč ZP, ki se nanašajo na ZZA, bo akcijski odbor objavil v posebnem intornem biltenu. Ob tem, da se je večinski del Zavoda odločil, da se organizira v eni temeljni organizaciji združenega dela, pa je sklenil, da naj sedanja notranja samoupravna razmerja in ekonomski sistem ostanejo nespremenjeni oz. naj se naprej razvijajo v še boljšo kvaliteto —C tem smo popravili položaj nasproti ostalim organizacijam v združenem podjetju, pa tudi kranjskemu in slovenskemu gospodarstvu. Takrat je marsikdo ocenjeval, da je doseganje takih osebnih dohodkov dokaj problematično in da je vprašanje če bomo v stanju take osebne dohodke tudi v celoti realizirati. Danes lahko ugotovimo, da smo tudi osebne dohodke izplačevali in dosegali v skladu s predvidenim planom in nekje na nivoju družbenega sporazuma. Elektronska telefonija (Me-taconta 10 C) je dokaj atraktivna za mlade strokovnjake, zato smo v zadnjih dveh letih v bistvu precej popravili našo kadrovsko strukturo; zaposlili smo precej mladih inženirjev in tehnikov. Glede zaposlovanja novih delavcev pa moram reči, da so bile težave skoraj skozi vse leto, zato smo z dejanskim stanjem zaposlenosti nekaj pod povprečjem kot smo ga planirali. Predvidevamo, da ne bomo v naslednjem letu bistveno povečali števila zaposlenih, temveč bomo skušali z izkoriščanjem notranjih rezerv doseči večji izkoristek. Leto 1972 je predstavljalo za našo tovarno prelomnico glede sprememb, ki smo jih izvedli v tovarni. Premiki V sami notranji strukturi in prostorski razporeditvi so taki, da smo bili v začetku v strahu, da jih ne bomo zmogli. Spomladi smo vselili novo večnadstropno stavbo, ki je bila zgrajena za potrebe avtomatske telefonije. Ta premik proizvodnje iz doseda. njega ATN v novo stavbo in določene notranje reorganizacije so zahtevale še nekaj (Dalje na 6. strani) ISKRA - EMO Celje Osemdesetim letom naproti Ko govorimo o letošnjih proizvodnih in drugih nalogah kolektiva' ISKRA-EMO, ne moremo in ne smemo preiti dejstva, da bo to podjetje kmalu staro osemdeset let. Ta pomembna obletnica, ki se iz dneva v dan bliža, pa ni našla še pravega mesta v predvidenih bodočih akcijah v kolektivu, še manj pa v okviru Združenega podjetja ISKRA. Delavci EMO, zlasti starejši, večkrat načenjajo to vprašanje, ker se zavedajo kolikšnega pomena je zanje in za družbo osemdeset let boja za napredek, ki je dosežen na sedanji stopnji razvoja naše socialistične — samoupravne družbe. Tovarna emajlirane posode, kot se je podjetje prej ime-novalo, je bila ustanovljena leta 1894. Takrat, v prvem letu obratovanja, je bilo zaposlenih deset delavcev. Surovo posodo so uvažali iz Knittel-felda (Avstrija) in jo v Celju le emajlirali. Toda že naslednje leto je začela tovarna izdelovati sama surovo posodo. Leta 1896 je postala tovarna članica srednje-evropskega kartela, ki se je kmalu pozneje razvil v evropski kartel. Istega leta pa so začeli izvažati emajlirano posodo v Rusijo, kjer so imeli lastno skladišče. ‘tovarna se je hitro širila in se je že leta 1910 začel izvoz v balkanske države in države bližnjega vzhoda. Tako nekako se začenja zgodovina EMO, ki je doživljala hude stavke delavstva. Na enem zadnjih sestankov predstavnikov družbeno političnih organizacij ZP ISKRA, ki je bil v Celju, je bilo le bežno načeto vprašanje do- stojnega praznovanja osemdesetletnice EMO. Tudi na tem sestanku je bilo čutiti interes za to praznovanje, ki naj bi imelo širše družbeno politično obeležje v ZP Iskra. V zgodovini EMO je značilno tudi to, da bodo kmalu praznovali svojo osemdesetletnico nenehnega delovanja tudi nekateri stroji. Stružnica, na kateri je delal v svoji mladosti tovariš Franc Lesko. šek-Luka je še vedno v pogonu in kot pravijo »še kar dobro1 dela«. Pomembno je, da se EMO ni mogla izmotati iz zastarelosti strojnega parka v vsej povojni dobi, čeprav je vložila zato mnogo lastnih sredstev, zlasti v rekonstrukcijo, ki se je začela leta 1960. Lahko rečemo, da so v pretežni meri, kar je bilo storjenega za rekonstrukcijo vsaj do nekaj let nazaj — bila to le lastna sredstva. Če je bilo za EMO leto 1972 polno hudih težav' zaradi nelikvidnosti, ni rečeno, da jih v letu 1973 ne bo, na kar pa je kolektiv pripravljen. Zaključni račun za leto 1972 bo pokazal, če bo in koliko bo ostalo za sklade, na kakšne večje vsote, pa po vsaj verjetnosti ni računati. Družbeni plan za leto 1973 je bil izdelan v skladu s po- sebnim sanacijskim programom, ob upoštevanju tržnih potreb ter možnosti plasma-na izdelkov na domačem in tujem tržišču in ob upoštevanju zmogljivosti posameznih obratov. Proizvodni program za leto 1973 je znatno večji kot v prejšnjem letu, skladno s tem pa se predvideva povečanje po brutto prodajnih cenah za 43 %, po netto prodajnih cenah pa za 32 %• Znano je, da se je podjetje ubadalo v preteklem letu z velikimi težavami pri nabavi reprodukcijskega materiala, zlasti določenih dimenzij plo. čevine. Zaradi tega bo v letošnjem letu veljala posebna skrb pravočasni nabavi materiala, da se ne bo ponovilo leto 1972 . kajti, nedoseganje plana zaradi tega in drugih vzrokov, ki jih je treba pravočasno eliminirati, hi pomenilo ponoven zastoj pri saniranju obstoječe proizvodnje in seveda tudi pri osebnih dohodkih, ki so bili v preteklem letu dokaj pičlo odmerjeni. Povečani obseg proizvodnje potegne za seboj tudi povečanje celotnih poslovnih stroškov. Za te se predvideva povečanje za 32 %. V primerjavi z letom 1972, se bo v letu 1973 povečal izvoz na tuja tržišča za 22%. Največji devizni priliv prinaša obrat za izdelavo posode, devizna sredstva pa trošijo vsi obrati. Zaradi tega je nujno, da se predvideni izvozni plan popolnoma uresniči, kajti le na ta način bodo lahko Proizvodnja ZP v decembru 1972 Organizacije IZPOLNITEV v 000 I-—XII. I.—XII. Meseč-1971 1972 na i. Odnos do m. plana Odnos do let. plana k-4