err; • • ffit —y wttomiit wt !■■»■■■ * » m n VljfllJI ▼ Zdrnftndh driavih. Valja aa oalo lato. .jo , P®® ....... • • >M?M t|3.0l Za Naw York odo leto.....|7.00 So inozemstvo odo loto____$7.00 GLAS a»tta PTMT, 3L B. EirisWH, P. List slovenskih delavcev y Ameriki. Fka ltrgeit Slovenian Dally In tfeo Unitod 1Mtafc bsud every day except Sunday* and legal Holiday«. MT~ 75,000 Readers. "W ULKPON: 187C CORTLANDT. K&Urad aa Im oni Class 11 [atur. September H, 1903, at the Part Offioa at Haw Tork, V. Y, udar tha AM at Oanj pass of Ma refa X 187V. TELEFON: 4687 CORTLANDT .j NO. 114. — STEV. 114. NEW YORK, MONDAY, MAY 16, 1921. — PONDELJEK, 16. MAJA, 1921. VOLUME K XT*. — LETNIK XXIX. li: VOJNO PRAVO V WEST VMIJI PPEDSEDNIK HARDING JE PODPISAL POVELJE ZA PROGLAŠEN JE VOJNEGA PRAVA V PRIZADETIH OKRAJIH WEST VIRGINIJE. — ODREDBE VOJNEGA TAJNIKA. Washington, D. C, 14. maja. — Pozno danes zvečer je pred-tednik Harding pripravil in podpisal proklamaeije, s katerimi je progi; silo vojno pravo v Mingo okraju W. Va, m v Pike okraju v K\\, <>b meji med obema državama, ki predstavljajo »»zemlje, prizadeto od velikih izgredov, ki so posledica stavke premogarjev. Pro-kiaiiK oije se je izročilo vojnemu tajniku Weeksu, ki naj bi jih izdal kadar bi se mu zdelo potrebno, če bi pAroeila iz prizadetih okrajev cielalu tako akcijo za potrebno. vojnem depi rt men tu se je takoj po podjiisanju proklamaeij pripravilo povelja, ki so informirala generalnega majorja, George lieada, poveljnika petepa armadne^a okraji; o akciji predsedni-J:j ter mu ukazovala, naj ima pripravljeno zadostno število vojakov za ii vel javi jen je vojnega prava v ozemlju, označenem v predsedni-kov! proklamaeiji. Ko se je predsednik Harding odločil za drastično akcijo na temelju konferenc z vojnim tajnikom Weeksom ter senatorjem Suther-land iz West Virgin! je, je nameravalo »dati proklamacijo takoj. Pj.r trenutkov potem ko je bila proklamacija podpisana, pa je prišli« v lielo hišo od povernerja Morrow iz Kentiieky-ja brzojavka, v kateri se je plašilo, da izgleda položaj boljši in so dobile državne čete naročilo, naj patrulirajo ob državni meji. Ta informacija je tudi zavlekla objavljenje proklamaeije. Po n-idaljni konferenci je sklenil predsednik pustiti proklamaeije v rekah vojnepa tajnika ter mu dati oblast, da jih izila, kadar se bi mn zdelo primerno. Vojni tajnik se je takoj vrnil v vojni department ter dal generalnemu majorju Marcbu navodila, naj odredi vse potrebne korake, da s« uveljavi vojno pravo, kakorhitro bi bile prok 1 am a c i j e ol> ja v I j :*ne. Do pozno v noč ni prišlo v vojni department nobeno poročilo, ki bi kazalo, da je sklenil general Read poslati čete v stavkarsko ozemlje. FRANCOZI RESNO PRETE Z VOJNO FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE ZAPRETIL Z VOJNO, ČE BODO NEMČKE ČETE VDRLE V ŠLEZIJO, DA SE BORE PROTI POLJAKOM. — POSLEDICE BODO ZA NEMČIJO ZELO RESNE. — ZAVEZNIŠKI KOMISARJI. POŽIGI iN UMORI V ANGLEŠKIH MESTIH V Londona in Liverpoolu so neznanci požgali vež hiš. — Zločin pripisujejo »infajneem. Liverpool, Anplija, 1.1. maja. — Kakih petdeset mož, |K> štirje in štirje v avtomobilih, je obiskalo zvečer razne mestne dele ter požgalo več hiš. London, Anglija, 15. maja. — Neznanci so požgali v Londonu in Liverpoolu vir hiš, v katerih so stanovali bivši irski konštablerji. 'I o je dalo nolieiji povod, da je preiskala razno prostore, ki so v zvezi s sin-fanjsko organizacijo«. Med temi prostori je tudi glavni s'siu irske lige za sainoodločeva-nje. Zaplenili so veliko dokumentov, aretirali pa niso nikogar. Napadalci pa niso samo požirali, ampak .-o se posluževali tu- di oiožja. Nek;;j oseb je bilo mrtvih, veliko pa ranjenih. Policija zatrjuje, da so v Du-blinu te napade že pred par dne- Iv; napovedovali. Beifast, 15. maja. — Neznanci so iz zasede ustrelili Miss Barring-, ton. edino hčerko Sir Charlesa ' liarrinptona. tf-r policijskega inšpektorja Biggsa. ALASKA NAZADUJE. Washington, D. C.. 14. maja. — Celo prebivalstvo Alaske se je skrčilo za 2-1 t odstotkov v dobi med letom 1970 in 1920. Skupno I prebivalstvo tekom preteklepa le-(t? je znašalo 5-1.889 oseb, med katerimi jih je bilo 27,8S3 belih. Le-I ta 1910 pa je bilo v Alaski 3{i.400 prebivalcev. Indijanci v Alaski so šteli preteklega leta 26.421 glav-in črnci 128, Razventepa je bilo v Alaski 50 Kitajcev, 812 Japoncev in 99 Korejcev. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naie banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. .Včeraj bo bile naše cene 6ledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron ...... $2.60 400 kron ..... $3.36 500 kron ...... $4.15 1.000 kron ...... $ 8.00 5.000 kron ...... $39.00 10.000 kron ...... $77.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trsta. 60 lir ......$ 3.20. 100 lir......$ 6 .00 100 lir......$17.40 600 lir...... $28.00 1000 Ur ...... $56.00 NEM8K* AVSTRIJA: Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje UMETNE ROKE NAPRAVLJENE Z UMETNIMI ROKAMI. V angleških bolnišnicah je veliko veteranov svetovne vojne, ki opravljajo z umetnimi rokami razna dela. Izdelovanje umetnih rok z umetnimi rokami, je precej nenavadna stvar, toda sedaj je postalo dejstvo. V Olympia bolnišnici izdeljujejo vojaki z umetnimi rokami roke za s veje nesrečne tovariše. Slika nam kaže angleškega kralja, ki jih gleda pri tem dehi. cije ter izjavil, da se bo vsa OPOZICIJA PROTI LAŠKIM SDCIJALISTOM Na p-edvečer volitev je opaziti v Italiji zelo napeto razpoloženje. Opozicija proti socijalistom raste. 'Adriatische Bank" na Dur a ju. 1,000 nemiko-a vitri j sirih kron $ 2.86 6,000 nemiko-avstrijskih kron $ 13.0C 10,000 nemako-arstrijskih kros $ 26.00 60,000 »emško-avstrijskih kron $120.00 Vrednost denarju sedaj ni »talna, menja se večkrat nepričakovan« j i« Upa razloga nam mi mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi sa one, ki se ie ali se bodo posluževali naše banke. j« poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po Hew York Bank Draft. tmk mm stitt 9) Trt Rim, Italija. 14. maja. — Vspri-čo splošnih volitev, ki se bodo vršile jutri po celi Iialiji postaja napetost vedno večja. Zaznamovati je predvsem pogoste konflikte ined komunisti in fašisti. Ustavni blok, ki nasprotuje socijalizmu, pridobiva baje povsod na moči, kajti obrača se predvsem na domoljubje volileev. Danes zvečer se je zbralo 10,000 volileev v Constanzi gledišču v Rima ter culo izvajanja senatorja Gergamini, da se je rešila Italija barbarstva runkega boljševizma s tem, da je porazila soeijalizem. Volitve bodo določile kontrolo parlamenta ter vladne administracije ter bodo imeli tudi velik upliv na italjanski industrijalni problem ter na inozemske odnosaje Italije. Spopadi meti nasprotujočimi elementi so bili skoro vsakdanji dogodek v pričetku volilne kampanje, a število takih spopadov je stalno padalo in par dni pred volitvami je prišlo le še do osamljenih resnih spopadov, vsled česar je upravičeno domnevanje, da se' bodo volitve mirno vršile. Volitve so postale potrebne vsled razpusta poslanske zbornice, ki je bila razpuščena potoni kraljevega dekretu dne 9. aprila in tudi vsled ustavnega preeedenta, ki določa, splošne volitve kadarkoli bi se dodalo deželi nova ozemlja. Glavni vzrok razpusta pa je bil, da so meščanski kropi domnevali, da imajo socijalisti v zbornici večje zastopstvo kot ga zaslužijo z ozirom na moč njih stranke ter število pristašev. Stari parlament je. bil sestavljen iz 50S poslancev, med katerimi je bilo 189 konštitueijonalistov ali liberalcev; 170 socijalLstov, 100 klerikalcev, 3G radikaleev ter 13 republikancev. Novo izvoljena jo-s'anska zbornica pa bo imej a več j? število članov vsled aneksi je jugoslovanskega ozemlja, ki je pripadalo Avstriji. To ozemlje vključuje tudi dalmatinsko mesto Za-cer, v katerem kandidira tudi najčistejši predstavitelj italjanske kulture ter znani prismojeni pesnik Gabriel d' Annunzio. Socijalisti so nekaj časa pretili, da se bodo vzdržali vsake vdeiež-be pri volitvah, trdeč, da so jih druge politične s tranke nasilnim potom oropale prilike, da agitira-jo za. svojo stvar.. (To je tudi čista resnica.) Vsprieo dejstva, da jim je ministrski predsednik Gio- i. lica- . silje "odločno zatrlo", so pa so-ll cijalisti izpreinenlli svoje stališče ter postavili svoje kandidate. Nova poslanska zbornica se bo sestala dne 8. junija. Neredi so se za vršili v četrtek v Torre, v bližini Vidma (Udine). Komunisti so zgradili po mestu barikade, katere so napadli fašisti, a slednji so bili potisnjeni nazaj. Čete s strojnicami so konečno pregnale komuniste ter razbile barikade. Palermo, Sicilija, 14. maja. — Vittori<> Orlando, prejšni ministrski predsednik, je tukaj v nekem kampanjskem govoru v četrtek močno ns padel delo italjanskih NAREDBA GENERAL, JUGOSL. KONZULATA Vsak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potue liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Ilrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da ^o predloženi dokumenti pristni delegatov na pariški mirovni kon- in zadostni, bo dobil prosilec pot-ferenei. ni list. y slučaju, da bi pa na- Z ozirom na stališče ameriške stali kaki pomisleki, bo izdan pot- vlade je rekel ni list šele z dovoljenjem ministr- — Edinole Italija je imela po- stva. gum nasprotovati volji zastopni-1 Ker je šte\ilo prosilcev ogrom-kov severo-arueriške republike, ki'no m >; vsakim dnem narašča, ni niso dejanski zastopali volje ameriškega naroda, kar so dokazali poznejši dogodki. Rim, Italija, 15. maja. — Danes so se po celi deželi vršile splošne volitve. Kakšen je izid, se do večera še ni moglo dognati. V Rimu so baje zmagali kon-štitueijonalLsti. Vse hiše so v zastavah. Velik boj se je vršil med konšti-tucijonalisti iti socijalisti. V Milanu jo bilo izvoljenih sedemnajst socijalistov, vse druge stranke imajo pa samo deset zastopnikov. V Turinu je bi!o izvoljenih enajst socijalistov in osem kandidatov drugih strank. Fašisti, oboroženi s palicami, so vzdržali mir. JUŽNO AFRIŠKI ZAMORCI HOČEJO PALESTINO. London, Anglija, 15. maja. — V Queenstown okraj so bili poslani močni poHcijski oddelki, ker se je tam pojavila skupina zamorcev, ki je zapienila več zemljišč ter izvedla več drugih nasilj. Zamorci zatrjujejo, da so člani nekega izgubljenega židovskega plemena ter da čakajo božjega vabila, da se preselijo v Palestino. PRISELJENldKA POSTAVA PRED PREDSEDNIKOM. litti obljubil popolno svobodo ak- go podpisal. Washington, D.. C., 14. maja. — Pomožna imigracijska predloga, ki omejuje priseljevanje inozem cev na približno 355,000 glav na leto do junija meseca prihodnjega leta, je bil izročen danes predsednika. Predsedpik jo je izročil delavskemu tajniku v presojo, vendai pa je skoro gotovo, da bo predlo- kcnzulatu mogoče takoj opraviti vsega tlela, loda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi Sifkart-3 prej, predno se osebno lie zglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzeL nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku, in če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov- mco, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krslr.i list ali potrdilo i GENERALNA DEBATA O okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo. dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz mini?trstva. Pariz, Francija, 14. maja. — Ministrski predsednik Briand je danes v nekem pogovoru z inozemskimi poročevalci izjavil, da je Francija odločno proti vsaki uporabi nemških čet. da >>e napravi ko-nec ustaji v Gornji Sleziji. V odgovor na ugotovilo angleškega ministrskega predsednika Lloyd George-a v poslanski zbornici, da ne vidi nobenega pomisleka proti nemški akciji, da zatre listajo v notranjosti nemških meja, je mini.str>ki predsednik Briand pojasnil, da bi tak korak pomenjal vojno v Gornji šlezi,:i. Iz jeznih izjav francoskeg;. ministrskega predsednika je bilo razvidno, da je francoska vlada trdna v svojem sklepu, do pošlje svoje armade v Nemčijo, če bi Berlin vzel vpošt« v izjave angleškega ministrskega predsednika ter se vmešal v g^rnje-šlezijski soor. Francoski državnik je izjavil, da bodo posi-uiee resne /a Nemčijo, če se bo Nemčija na katerikoli način vmešavala v rešitev gor-nje-šlezijskega vprašanja. — Francija je neodvisna dežela, — je rekel Briand. — Njeni zastopniki so se sestali z zastopniki drugih dežel kot enakovredni, na skupnih tleh. Ona ne jemlje povelj od nikogar. Mi nočemo, da l»i peščica nemških industrijalcev, ki je interesiranu v rovih Gornje Slezije, napravila iz t?ga okraja nov vojni arzena), ki bi zopet ogrožal evropski mir. — Če bi storili to, bi si ne upali hoditi zop.-t pod Slavolokom (Are de Triomphe), kajti 4'Bon Ilomme", ki leži tam, bi vstai iz svojega groba ter nas udaril v lice. Ministrski predsednik je obžaloval najnovejše dogodke v Gornji Sleziji ter resne posledice, ki se bodo pojaviie, če se bodo nemiri še nadalje vršili. Obžaloval pa je insinuucijo Lloyd George-a. da iti Fraucija storila svoje dolžnosti pri vzdržanju reda v plebiscitnem okraju. Rekel je nadalje, da je obžalovanja vredno, la sc je dalo Nemcem pred Londonsko konferenco v gotovih kragili razumeti, da bodo dobili koncesije v Gornji Sleziji, če bodo pristali v zavezniške re-paracijske predloge. Napačne novice so se razširile med poljskimi delavci v Sleziji, ki so se giasile, da nameravajo dati zavezniki najbogatejše dele Nemcem. Poljski prebivalci so postali seveda vznemirjeni in posledica tega je bil upor. Briand je rekel, da je bilo postopanje frai voske vlade v tem oziru popolnoma korektno. Francoske oblasti v Gornji Sleziji so dobile navodila, naj napravijo red in francoski ter italjanski vojaki so padli pri izvrševanju njih dolžnosti. Angleži sami so imeli vc<-kot enkrat priliko zatreti ustajo ter vedo, da ni to nikaka lahka naloga. Brnand je rekel, da imajo Francozi 12,000 mož v Gornji Sleziji, ki se morajo boriti napram 100.000 ustašem. Angleški kritiki so tekom zadnjega tedna dajali Francozom številne nasvete, a storili bi boljše, če bi poslali 50,000 mož v prizadeto ozemlje, — je rekel liriand. Glede odnosajev Francije z ostalimi zavezniki je rekel Briand, da se Francija zavzema za izveden je versaillske mirovne pogodbe. Po osmih mesecih dela v Gorji Sleziji jc sklenila zavezniška komisija, da izroči Slezijo Poljski. Tudi v pogodbi je bila prvotno Šlo-zija izročena Poljski. Sele pozneje in na temelju nemških zahtev, je najvišji svet sklenil vprizoriti ljudsko glasovanje. Vsprieo teh okoliščin je lahko razumeti nervoznost Poljakov, je rekel Brinand, — ki so pričakovali, da se bo rešpektiralo izid ljudskega glasovanja. Francija je pripravljena pokoriti se ljudskemu glasc\*anju, a pri štetju mora imeti glas navadnega delavca prav toliko veljave kot oni bogatega industrijalca. Zavezniški komisarji niso bili v stanu priti do soglasja glede bodoče meje med Nemčijo in Poljske ter ^lcde rezultatov ljudskega glasovanja. Po mnenju Brianda naj bi sc jih pustilo pri miru, da rešijo zadevo na temelju mirovne pogodbe, sklenjene v Versailles. Vsaka agitacija v sedanjem času bi le otežkočala njih nalogo. STAVKA RIMSKIH GROBO-KOPOV. Rim, Italija, 14. maja. — Člani požarne hrambe, policisti, pome-tači in drugi občinski uslužbenci so zastavkali tekom preteklega večera ter prete, da bodo prekinil vse delovanje v mestu, če ne bo prefekt preklical povelja, ki določa, da morajo biti ognjegasci navzoči v vseh glediščih tekom predstav. Gledišča bodo prisiljena zapreti svojo vrata in stavkarji prete, da bodo prekinili tudi delo v elektrarnah. Grobokopi so se pridružili stavki in vsled tega je postalo nemogoče pokopavati mrliče. MRAZ POVZROČIL ŠKODO. VELIKO JUGOSLOVANSKI USTAVI KONČANA. TOBAK NAJMANJ ŠKODLJIV MED STRUPI. Belgrad, Jugoslavija, 14. maja. Nocoj zvečer je bila izčrpana govorniška lista v generalni debati glede jugoslovanske ustave. Zadnji je govoril predsednik vlade. V govoru je še enkrat opisal ves značaj predloženega ustavnega načrta ter povdarjal, da je to najvarnejša garancija za bodočo močnejšo in siinejšo državo. Njegov govor so navdušeno pozdravili vsi poslanci, izvzemši komuniste in separatiste^ Po govoru se je vršilo glasovanje. Za ustavo je glasovalo 227 poslancev, proti xi-stavi pa 93, med katerimi so bili tudi Trttmbič, narodni klub, socijalisti, mohamedanci iz Južne Srbije in komunisti. Ne odlašajte London, Anglija, 13. maja. — Tobak je najmanj škodljiv izmed štirih družabnih strupov, ki obsegajo čaj, kavo, tobak in alkohol — soglasno s Sir James Canlilie, odličnim tukajšnjim zdravnikom. — Kadite isto množino tobaka vsak dan, — pravi Sir James, — in srce se bo privadilo gotove množine. C'e kadi človek en dan mati j kakor drugi dan, bo čutil iste posledice kot če je kak dan preveč kadil. On je rekel, da bi tridnevno vzdržanje od kajenja popolnoma osvobodilo sislem vsega nikotina. Obsodil je tudi cigarete. POTNI USTI SE DOBIJO Springffeld, Mass., 12. maja. — V tukajšnji okolici je včeraj zvečer naenkrat nastal grozen mraz, ki je napravil veliko škodo po poljih in vrtovih. Škoda znaša ba-je nad petdenettkoe doUrjev. ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pilite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in okuženo slovensko bančno podjetje: RANK SAKBKR STATE BANK (potniški otdalak) t T .Jugoslovanski konzul je zopet pričel izdajati potne liste za Jugoslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v naš urad, kajti, kadar se vloži prošnja, mora biti vsak osebno navzoč. Kdor iina stari potni list, domovinski ali krstni list. vojaško ali delavsko knjižicco, naj jo prinese s seboj. Glede odhoda in cene parnikotf se obrnite na tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York Ni-. >...,.kjL&t . .i;. m:^x ..........v.*.:- GLAS NARODA. Iff. MAJi 1^21 "GLAS NARODA" MUaVBMIAN DAILY! ■Lovxno PUBUSHINO COMPACT LOU I a BCNKDIK. Timhtv CRANK CAKIfn. of Manhattan. NM YmrU OffieHni City. N. Y. J In la Ma -1 itn •T. NAHODA Sundays an« mi mm tklasovoU da m i KAROO of Manhattan, Yark. N. Y. Čim slabši časi, temveč denarja ▼ bankah. za več kot en dan ali eno sezijo in isto velja glede majhnega avtomobila, katerega si je dužina nabavila. Padajoče cene pa imajo tudi za posledico, da prenehajo ljudje z izdajanjem denarja. Ko vidijo ljudje, da postajajo stvari vsak teden cenejše, nočejo povsem naravno kupiti ta teden ter najti en teden pozneje, da bi lahko dobili isto stvar za pet dolarjev cenejše, če bi počakali še en teden. To dejstvo ima slab učinek na njih razpoloženje. Soglasno z nekim ekonomom prenehajo ljudje kupovati, dokler ne padejo cene prav do dna, do skalnatega temelja ter se pričnejo zopet dvigati. Dviganje cen dokazuje kupovalcem, da ne bo prišlo do nobenega nadaljnega padanja cen in vsled tega prično kupovati hitro, da bi eene ne poskočile tako visoko, da bi jih ne mogli zmagati. * S tem pa se pričenja isti stari krog. , Miha, Boltežar. Naš troirucnski narod! Naša iroedina kraljevina! Kako se to imenitno sliši! Človek se zmisli nehote na sv. Trojico. Tri osebe, pa cn Bog. Tri imena pa en narod! — Toda to je rkoraj že blasfemija. Da, blesfemija je to, a blasfemija je tudi, ako se zdaj kar naenkrat sramujemo Jugoslavije, ko smo se toliko časa navduševali zanjo, ko je bila toliko časa predmet naših najlepših sanj, ko smo tolikokrat zatrjevali, da smo pripravljeni živeti in umreti zanjo! Tista lepa, mlada, oboževana Jugoslavija, ki smo goreli in plamteli za njo, tista mila, sladka, cd zdravja kipeča devojka, ki je rekoč razvnemala na šo kri, se nam je izpremenila hkratu v izmožgano strašilo. Bog ne daj, Jugoslavija! Potem bi se ne vedelo, da so bili kdaj Srbi, Hrvati in Slovenci — ne, da so bila kdaj ta tri imena na svetu! Kaka nesreča, ako bi se pozazila ta imena, ako bi se zabiisali sledovi preteklosti, izginili svedoki naše še nedavno tako žalostne zgodovine! Vsakdo naj ve, da nismo Jugoslovani, temveč Srbi, Hrvati in Slovenci, vsak hip pripravljeni, ločiti se drug od drugega ter skleniti iznova glavo pod jarem tujega gospodstva! Ne kraljevina Jugoslavija, temveč kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kraljevina, ki se vsak čas lahko izpremeui v kraljevine. O bratje, pogledite na zemljevid, pa sodite potem___ fte nadalje naj figurira torej tista s reka na figurica SHS na vseh koncih in krajih ter priča o naši Ljudje imajo dejanski več denarja v težkih časih" kot ga imajo v dobi splošne prosperitete. Postalo je skoraj uveljavljeno pravilo pri načelnikih hranilnic ter različnih zavodov za pospeševanje \arčevanja, da se prihranki delavcev večajo tekom dob industrijal-lie depresije, ko je splošno opaziti skrčenje plač in nezaposlenost, in •<- prihranki zmanjšujejo v dobal. splošne inJustrijalne In trgovke prosperitete, ko je dooti dela in ko so eene izvanredno visoke. Pregled, sestavljen od neke iztočne banke, kaže, da so se banč-r00.000 za delnice petrolejskih \releev. Sedaj pa poročajo tamo-šnji bankirji da bi ne mogli prodati tam ničesar drugega kot suho zlato in tudi če bi dehili od jutranje zor" do pozne noči. Po vsem tem, kar smo navedli, je tudi lažja pojasnitev takozva-ne stavke kupovaleev ter povečanja prihrankov v težkih časih. sedaj Srbija? A ne! Bog ne daj! hI stalnih in ponavadi nizkih plač, zvene naravnost neverjetno. I_Človek bi zblaznel, če gleda in go, ki je sedaj na razpolago za tretjino cene se je zahtevalo za|%^i. kaj vse nas skrbi in kaj nas kako smo se trudili, da bi!ku^a Prejšnjih stoletij, je danes bolezen podgan. Bolhe, ki žive na bolnih podganah, zapuste slednje, kakorhitro podgane poginejo na da so dvomi glede tega, stoji li Srb ali Slovenec na prvem mestu, za večno izključeni, se vtakne lahko vsakemu izmed predstavite-ljev naših treh plemen še kos papirja za klobuk z naspisom, koga predstavlja. In čitalo se bo: Srb, Hrvat, Slovenec — Gašpar, Miha, Boltežar! — Zares, človek mora postati norčav ? Torej ne: Jugoslavija, ampak kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev! Ampak pustimo šalo na stran in zapomnite si, kar vam v vsej resnosti povem: ime kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se nikdar, nikdar ne udomači! Ne doma, ne v tujini! Že zaradi tega ne, ker je preokorno in predolgo. Pisal sem že nekje, kake naslove bi si bila morala nadeti Italija in Nemčija, in s kakimi naslovi bi se morala okititi prav zdaj tudi Avstrija, r.e bi bili drugod ta ko otročji, kakor smo pri nas. Toda drugod cenijo višje pomen edinosti, kot ga cenimo pri nas, pa tudi bolj praktični so kot smo mi. Smešno, ee kdo misli, da se bodo Francozjc, Nemci, Italjani posluževali kdaj tega dolgega naslova. Nemec ne bo pisal: "Lai- toliko, da bi moral dobiti vsak izmed nas sive lase ob tej zavesti, ako jih še nima. Toda ne, mi se prepiramo za ime, mi se prepira- mo za to, kakšei bodi nas grb. Za-|bach ^ Ko€nigreich der Serben, res, ko sem cital, vse tista, sem « Kroaten nnd Siovenen", temveč: nehote domislil na one nase stare «Laibach in j^i^en". Po-pratike, ki so imele naslikane **!dobno tudi Francoz in Italjan. In Peter Zgaga Možak si je zlomil roko. Odpeljali so ga v bolnišnico ter ga o perirali. Ko pride k njemu zdravnik, ga vpraša nesrečnež; — Koliko časa bom še moral ležati, gospod? — Še dva ali tri tedne. — Ali bom potem popokana zdrav? — Seveda. — Ali bom mogel pisati? — Kako pa! Še klavir boste lahko igrali. — O, gospod zdravnik, kako sem vesel, da sem si zlomil roko. — Zakaj pa ? Prej nisem znaj igrati klavirja, sedaj ga bom pa lahko igral. " * * — Ali sta bila otroka pridna, ko me ni bilo doma! — je vprašala gospa deklo. — Da, pridna sta bila, samo nazadnje sta se stepla. — ZakiJ pa? — Prepirati sta se začela, kdo je bil bolj priden. * * * Iz šolske n&loge malega Tončka: — Pri teti sem bil tri dni na počitnicah. Teta ima vse polno kur. Posebno velika, bela kura mi je jako ugajala. Cisto prijatelja sva že postala. Ko sem odhajal, me je žalostno gledala s svojimi kurjimi očmi. * * * Ko je zdravnik prepovedal bol-uiku nikotin :n alkohol, je odvrnil ; — Saj pijem vino, v katerem ni nikotina in kadim cigare, v katerih ni alkohola. # * * — Mongolske kamele — piše neki časopis — so jako močne in zlobne. * Časopis najbrže ne pozna domačih kamel. * * * Pred kratkim je Edison sestavil petinsedemdeset vprašanj ter rekel; — Kdor mi odgovori na vsa ta vprašanja, bo dobil pri meni službo za 330 dolarjev na mesec. Jaz seveda nisem odgovoril nanje. Vseeno bi pa stavil Edisonu naslednje vprašanje: — Kdo je iznašel vse Edisonove iznajdbe? * * * Krasno je, fe človek ljubi. Nekaj strašnega je pa, če mora človek ljubiti. * * * y, » „ Cimmanj ženska obleče, tem- dalj časa traja, da je oblečena. * * * Tista ženska resnično ljubi možkega, ki se ne poroči žnjim. * * * Ženska je krona stvarstva. Toda pri tej kroni je treba jako vpoštevati valuto. * * * Nekatere žor.ske se do smrti poslavljajo od svoje mladosti. * • * Neki list piše, da pri prodaji premoga ni nobenega profitirstva. Da, tisto, kar je pri premogu, je v vseh ozirih več kot profitir-stvo. * I > v * * • V Glasilu K. S. K. J. se Majk Cegare opravičuje. Pravi, da je napadel le mene, ne pa lista Glas Naroda oziroma Mr. Sakserja. Majk Cegare je previden človek, in precej špekulativnega du-La je v njem. Nihče ne ve, kaj še vse lahko pride, in kako se stvar lahko zasuče, kaj ne, Majk? Dvakrat se je že zasukalo, zakaj bi se pa v tretje ne? Veliko število kupcev je zadostilo svojim potrebam glede naj- zunanji strani tri može. Prvi je' . r " - , . ' i raznovrstnih nt van. ki ohranim svoir* vrednost dolco e««sn in I. , i____ „1-^5 ;„ -tr' P neKQaj IO \eija, a piavi in cepec v , prJde ^ zrmaj nas tudi v tem i sem mogel nikdar' » , . . . . nauce tujci, Kaj je pravo, oni nam l olj raznovrstnih stvari, ki ohranijo svojo vrednost dolgo časa i^'im^i cilinder na ^ sled tesra gre njih denar v banke. V tem procesu je spoznati dobro- ^^ sicer gi Eisem moge\ znano ekonomsko teorijo o skrajni koristnosti Človek si želi fono- , . • . . ,. . , , . . . , . X . .. , , c i ^ , razlagati, zakaj bi moral kdo s ci- graf ter si ga nabavi. On ima rajse ta fonograi kot pa množino de- . . - , .... , . narja, katero predstavljiv. Dva fonegrafa ponavadi nista zaželjiva j™ P'avi mlatiti psemeo, in vsled tega gre svota denarja, katero je preteklo leto izdal za Vik- trolo, v banko. Duševni proces ljudi, kojih nakupna sila je bila omejena, je bil f r?; ali tudi le prazno slamo, pa motil že biti tako. Drugi je imel nizek, širokokr&jen klobuk. Bit je oblečen v dolg plašč, v roki je držal lopato in prav razkoračen je stal, Tretji pa — no, kak je tretji bil, se res že več ne spominjam. Če torej že moramo imeti kak grb, da bo odsevalo iz njega svojstvo direktno izveden do skrajnosti. Po sklenitvi premirja so imeli več denarja kot kdaj poprej. Ta denar jim je ostal, vsaj za nekaj časa. Bile so gotove stvari, katere so dejanski potrebovali ter nadalje, katere so želeli. Zakaj bi jih ne nabavili? Razredi, ki so odvisni od tedenskih ali mesečnih plač ter nanovo obogateli, so pričeli zadoščevati svojim poželjenjem glede kožu- _ ___ ^ bovine, svilenih srajc, avtomobilov, boljšega pohištva, klavirjev ^ jvseh "treh naSh plemen" zakaj bi r.a stotine drugih stvari, v veliko presenečenje in začudenje ostalega »ne jeU omenjen€ dike W smo dela prebivalstva, ki se ni boglo privaditi dejstvu, da izdajajo na ta-|.. Z . . . . , ko razsipen način ljudje, ki so odvisni od svojega zaslužka. C.v, TZe Jny**ni' * Slednjič pa pride vendarle konec porabne zmožnosti posamezni- " In tudl zelJl> bodl v na; ka in družine in ta konec je bil v pretežni večini slučajev tudi dose-,««11 Grbu zvezda, bi bilo ustreie-žen. Potem ko je bila družina oblečena ter založena z vsem, kar si je das bi si jo bilo treba izpo- pcttelelo srce, je pričel nekdo v družini povoriti, da je treba te stvari »oditi pri nemških Celjanih. Kajti e nabavi drage. Razentega pa je pohištvo okoli glav omenjenih treh množi- sčasoma dopovedo, kaj da smo in kako se imamo nazivati. Prepričan sem, da ne bo nikdar dolgo, ko se bo culo samo Jugoslavija. In pride čas, ko ne bo nikdo več vedel o tem, da so bili med nami kdaj ljudje, ki so se sramovali tega lepega imena. Samo v naši ustavni listini bo morda, če ne zmaga še o pravem času pamet, še v poznih letih čital kdo: "Krar ljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev". Čital bo in se nasmehnil, pa si mislil po tihem: "Gašper, Miha, Boltežar!" "Slov. Narod". ii:^- I k V' Sugnalummsfea Ustanovljena L 1898 SCatnL 3W>turta IrJtoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glava! Predsednik: RUDOLF PEHUAN, U33 E. 185tb Cleveland, O. Podpredsednik: LOCI8 BALAKT, Boi 106, *-e«rl Avenue, Lorate, o! Tajnik: JOSEPH*PISHLExt, Ely. Mine. Blagajnik: GEO. L. BROZiCH. Ely, ltlnn. Blagajn4k neizplačanih smrtnln: JOHK MOVEHN. 124 N. 2nd Ara« W. Dulutn, Minn. TiWral xtrara'X: Dr. JOS. K QRAHKK. 843 B. Ohio St, W. a. Pittabar^i. Pa. Nadsorcl MAX KKRŽlSNIK, Box 872, Bock Spring W*a MOHCB MLADIC, 2003 So. Law Glials Ave, Chicago, IlL FRANK ŠKRABEO, 4822 Wawhlngtoo 8L, Dea-er. Colo. Tiritnl LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Mtan QBEGOR J. PORENTA, Box 170. Black Diamond, Wuk FRANK ZORICH. 0211 St. Cl»ir A ve„ Cleveland, O. Združevalni VALENTIN PIRC, 810 Meadow Ave.. Rocadale, JoUet, III. PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, IlL - Jednotlno uradno gUaHo: /GLAS NARODA", n c-ttt i V«e •trarl, tikajoče se nradnlh sadev kahor teli denarne poftilja-tro naj ae roSUJaJo na glavnega tajnika. Vae prlt-tbe naj ae pciUJa na predsednika porotnega odbora. Protaje za sprejem novin« članov la bolniSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega ulravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor ieli posts ti član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljtanega društva J. S. K. J. Za ustanovite* norih druSlev se pa obrnite na gL tajnika. Novo drnfitto se lahko ▼ stanovi s 8. nmni ali W*noslaIa te dni 11a Volosko rila 4. aiprila italjanskerau kralju nekega svojega preiskovalnega zlato medaljo tržaške občine za sodnika. Prvi u.speh preiskave je aneksijo. Kralj je l>il z darom zelo bil ta. da so fašisti ''dokazali'', zadovoljen in se je spominjal, ka- da niso bili deležni pri tistih noe-ko je bil v Trstu slovesno sprejet, Suh vlomih, nakar so bili takoj iz-ko je prvič prišel tja. Drugič ho- pnsčeni na svobodo. Sli so po me-r-e priti jeseni. Ako nm to dovo-|siu in kričali: "Smrt Hrvatom! lijo fašisti, seveda! "Consigliere sotto 1'Austria, liar biere in Italia!" Iz Zadra poročajo, da vlada ve Smrt doktorju Cervarju! Na vi-sliee ž njim!" Preiskovalna sodnik i z Trsta je vse to videl in se lejH) smehljal. Ko je odšel v Trst, , m ."".'je prišel kmalu brzojavni nalog, lika nevolja med italjanaskimi• ' . . . . , . , , . t -i ■ , , lt . ..da se ima izpustiti se pridržani uradniki vsled naredbe. po kateri , .. „ . ' . , , ... i - iiasist Zuban. Preiskovalni sodnik so razvrščeni v novo službovanje . . . . . . i .k . i__ ii ..v .. je spraševal na Voloskem na d«»l- pod ital lansko oblastjo. Zatira- .. . , . . ... n- - 1*1- i . Ul »»roko, kaj je govoril dr. m so mislili in hoteli, da osta- . ^ . „ • , ___ , iii l ervar, postranskejra pomena mu nejo lepo doma. pa da IxkIo vlekli , J\. . m , i v , , ,. , , - je bilo, kaj so storili fasisti. Tako veliko plaeo in nic delali, kakor je . , , , , i -. i A . -■ , • i •» se je zopet pokazalo, kako ie sod- bilo pod Avstrijo, ko je bil con- .. \ *. , ». ' , . ir i - i i - niia v službi fasistovske obiastii. sigi i ere Krekich komaj eno uro ' . , , .. ... . r,o .. „„„,)„ i-i • , . , Ministrski predsednik tliolitti je na dan v uradu, hden izmed teli , , . , , ;,„i; -, , rekel svojc-as. da bo italjanska nezadovoljnih italjanaskih urad- , . . , .. . T • ..... vlada postopala s svojimi Jugo- nikov je te dni izjavil, da cm ne , . V , J . . . ^ _ • „ , , ... siovani tako, da ne bodo nikdar j?re nikamor v/. Zadra, zahvaliti se , . , ' , ... , i v , „ obžalovali, da so bili odeepljeni lioee za službo, pa otvoruti v Za- , . , . - •on«akovane zapreke", pra- Cuayaquil, Ekvador, kateri kraj je bil dolga stoletja eno izmed sre-Zdravnik Waldek je bil aedem-(Sivi ]asje niu na eni ?]ave vi W aldek nevoljen m pomišljuje.diše izbruhov rmene mrzliee desetleten sctaree, priljubljen m po koncu stoje, a ona polovica Preve* ne pomišljujte, go-| Dr. Connor je prišel po dolgem proučevanju tega predmeta do spo«tovan meičan. Prakso je za-obraza, na kateri je ležal, je bila(spod doktor• Kai ste tedaj zaključka, da je iskati prvotni dom rmene mrzlice v Herida, Juka- voljo bolehnosti opiwtil že predvideti rdeča. Njegov obraz je lgl's£rvim JuIiiem moj stanovnikf — ten in v okolici tega kraja, odkoder se je bolezen potem razneslo v desetimi leti. Ker je pa njegova^temen in ne preveč prijazen, ka-f Ze velja' le u kako. Pridemo s stvarjo na belo." - \čisto. Tedaj mislite res, da mi mo- " Čestitam", odgovori Waldek te v enem mesecu d op lat ki onih šest sto goldinarjev?" "Da, v enem mesecu, gospod doktor, kakor scan že obetaL Bog zadene naj me huda nekoliko prijazneje in vtakne roki v žep. "Danes je zapadla tudi vaša menjica s tisoč goldinarji, gospod Kanpeles. Ali ste prišli, da rne kaznui poravnate to zadevo*" i bolezen, ko bi se zlagal! Za Boga, "Vem. vem, prav dobro vem It0 malenkost bo vendar premožna gospod doktor. In sicer danes ob Karpelesova hiša mogla izplaea-dvanajstih. 0!" nadaljuje s po- ' " udar kom, "na kaj takega ne sme pošten mož poeabiti. Ali Bogu bodi potoženo, da niso moji dolžniki ostali mož-beseda, in suuto tudi jaz vam nasproti ne morem ti? — Ali sera vam že naznanil, gospod doktor, da dobi moj sin bogato Arabelo za ženo?!" "Vem, povedali ste že", odgovori Waldek vidno utrujen po ži-dovem praznem govorjenju. "Toda, jaz ne vem, kaj ima opraviti bodoče sin ah e z popolnoma besede držati. Tri tisoč dve sto petinštirideset goldi-'premoženje vaše vašim dolgom do mene?" "Kaj ima opraviti? — In narjev in sedemdeset novcev bi moral danes moj blagajnik od dolžnikov: pre-1 vi se jeti od dolžnikov; a dobil je je- to ^Prwatet"' odvrne Žid z zvi-dva polovico tega. Zato sem samo tim "Da se naša hiša štiri sto goldinarjev s seboj vzel lobogati ** sto gobarjev katere vam takoj izročam Za -otove^a denar-ia> ali milite res, onih šest sto bi pa prosil p^daJj-,da je t0 breZ Pomena?" šanja na eden mesec, samona' 4-)nih vam stoterokrat iPOvrni! Bla-štenost je pri tem čista kakor goslov nad vami' nad vašo gospo solnce. Pa saj bo takrat podalj-|so'progo in u£enim važim ^^ Šanje kratko. Samo eden mesecjf?ospodom I>rofesor-Jem- D.a' vi le eden kratek mesec!" 'jmož, da malo takih. (Svojo kri bi 'Žal mi je, v resnici žal" pre-'dal za tako sem ^en* tak° ' vas častim!" In govore« je maiial venomer z rokami ter se neprestano klanjal. ljubil in spoštoval mater, se je trga mu doktor besedo- "ali'se-vendar spozabd ter se hudoval|daj ne ^ mogoie potrebu. nad njo, ako je le košček papirja jem bai gotovega denarja za ruo- zavrgla, ee ga ni bd on preje najjega ^^ Walterja. Ali to nima' Doktor Podajal tem hladne- kega središča več, nit vse strani pregledal. " L * —!L ----* Walter je bil tudi vegetarijanec (čhnvek, ki ne je nobenega mesa), in to tako pretiran, da je začel zadnji čas rajši sam zase v svoji t*>bi obedovati in večerjati, kakor da bi gledal, kako si mati in oče, po njegovem mnenju seveda, za str up ujet a življenje z mesenimi jeddi. V učenosti pa je bil velika glava, in strmeči svet mu je prerokoval znamenito bodočnost. Nekega popoldne je sedela gospa Waldekova pri oknu in pletla nogavice. Pri njenih nogah sioni mali p"kček dremlje. Na blazini pa laži stari Waklek, v prijetnem popoldanskem spanju prebav Ija je svoj obed. Soba je bila starinski napravljena. Vsaka podoba, vsak stol v njej je dočakal najmanje pol stoletja ; a vse je bilo snažno, vse tako ugodno opravljeno, da se je vsakega, kdor je stopil v sobo, polastil prijeten čut miru in zado-voljnosti. Waldekova gospa zdajpazdaj za uteži in pokimava z glavo; a vsak čas se zopet predrami, začne znova plesti in mrmra sama pri "Ne smstn se vdati spanju, sicer ne za tirnem ponoči očesa." Ravno je zopet zamežala m njene roke so izpustile pletenieo v naročje, ko kuharica po prstih k njej pristopi in zašepeČe: "Mi lostljiva gospa, zid Karpeles je prišel." "Kaj praviš, Julija? Karpeles je prišel?" poprašuje gospa napol še speča in si mane oči. "Glej, glej", začudi se ona- "Skoro bi bila res zaspala. Ne, Julija, danes ne smeš zida odposlati. Prav, da je prišel. Vodi ga v. sprejenmieo in mu povej, da moj mož takoj Pride." i minut pozneje se prikaže Waldek t sprejenmvci .. alterja. Ali to pri naši stvari nič opraviti", pristavi resneje. "Kakor sem povedal, nujno potrebujem denarja; in tudi obresti za preteklo četrtletje P°hlsty°; podobe, sploh vse, kar ste mi še na j ji, čim bolj je prihajal žid goreč. Nato spremlja Kanpelesa do vrait, kateri je skoizi sobe hodeč hvalil tcnju moskitov, izsušilo močvirja in mlakuže itd. Najbolj presenetljiva reč pri tem pa je misel, da je mogoče bacil ki je odgovoren za smrt milijonov človeških bitij, zaslediti do njegovega prvotnega doma ter ga ustaviti tam, da ne bo še nadalje ško-in glejmo|doval človeštvu. Kako pa je mogoče kaj takega storiti? Kaj se bo zgodilo, če se bo kaj sličnega posrečilo glede povzročiteljev sličnih nevarnih bolezni kot so kuga, kolera, influenca, koze itd.? Pri razmišljanju o tem vprašanju se hočemo najprvo lotiti rmene mrzlice. Do skoro najnovejšega časa je bilo v tej deželi v gotovih intervalih zapaziti velike epidemije rmene mrzlice. Ena teh je izbruhnila leta 1793 ter je umorila po enega izmed vsak:': štirih prebivalcev Philadelphije. Predsednik George Washington je pobegnil pred to Loleznijo s celo svojo družino v Mount Vernon ter sev vrnil v Phila-delphijo šele novembra meseca, ko je epidemija ponehala. Od onega časa naprej je ta bolezen pogosto obiskala Združene držve. Sedaj nam je znano, da so te epidemije povzročili okuženi mo-skiti ali komarji, katere so prinesle proti severu s seboj ladje, prihajajoče iz južnih, tropičnih pristanišč, — posebno iz Havane, katero mesto je bilo cela stoletja kotišče imene mrzliee. Par komarjev, ki so prišli s kako ladjo v poletju 1793, je zletelo na kopno, pičilo nekaj ljudi ter povzročilo epidemijo. Potomci teh komarjev so zopet grizli ljudi, ki so zboleli na mrzlici, so inficirali ter prenesli bolezen na ortige zdrave ljudi. Na ta način se je bolezen kaj hitro razširila. — Če bi prebivalci Philadelphije ob onem času vedeli, kako preprečiti stik med bolniki in komarji, bi epidemija hitro izginila. Domnevali pa so, da je epidemijo pripisovati "strupu" v zraku ter prižgali ve-l:ke grmade na javnih trgih, da izčistijo zrak ter ga oproste strupa. Tej epidemiji je Lila slična vs^ka druga epidemija rmene mrzlice, katero smo imeli v deželi. Sedaj pa se ne bojimo več te bolezni, ker vemo, kako nastopiti proti njej. Havana je bila izciščena ter ne predstavlja več kotišča rmene mrzliee. Kanalsko otočje je bilo izči-ščeno in druga središča te bolezni in slične odredbe se je uveljavilo tudi v drugih tropičnih ameriških pristaniščih. Treba je razumeti, da je bila rmena mrzlica celo njeno poznano zgodovino stalna bolezen, to je bolezen, ki je b?ia vedno navzoča v nekaterih krajih, odkoder se je vsprieo ugodnih prilik razširila v druge kraje, večinoma s pomočjo ladij. Sedaj pa nastane vprašanje, iz katerega vira so dobila ta središča prvotno to bolezen? Trdilo se je, da je prišla ta bolezen najprvo v Ameriko z zapadne afriške obali, da so jo prinesli semkaj prvi sužnji, a Hosedaj ni bilo še mogoče najti nobenega zadovoljivega dokaza za to trditev. Brez dvoma pa je moral obtojati kraj, iz katerega se je bolezen prvotno razširila in v katerem se je razvila. Dr. Connor si je vsled tega stavil nalogo, da najde ta raj. Poslužil se je pri tem metod, ki bi delale čast ženiju Sherlock Holmesa ter prišel do prepričanja, da je najti prvotno kotišče kali rraene mrzlice vbližim Meride, Jukatan v Mehiki. Zdravstveni izvedenci vojujejo uspešen boj proti rmeni mrzlici. Fotem ko so ugotovili, kako je mogoče preprečiti razširjenje bolezni v epidemični obliki, so pričeli napadati eno središče za drugim, iz katerih so se take epidemije ponavadi razširile drugam. Nobene rmene mrzlice ni več v Havani. Ne bo dolgo časa, ko ne bo nobenega ta- i v Meridi, to v kraju, katerega se smatra za najdejo v člo-razmere gle s.radanje, v zvezi z nesanitarnim de gorkote, mokrote m tempera-življenjem. Vsled tega se ni čudi-;ture. Hrane je dosti na razpolago ti» da so se v takih središčih razvl in hitro se razmnože. Isto velja le nalezljive bolezni. glede bacilov drugih bolezni. Vzemimo za vzgled bubonskol Bacili, i žive v človeškem tele-kugo. Detektivi znanosti so jo za- su> izločujejo neki strup, imeno-sledovali toliko časa, dokler niso van "toksin". To je strup, ki de-prišli do njenega prvotnega doma lf bolne Ko se dovolj tega ki se je nahajal v provinci Honan slruPa razvije v telesu, umre do-v severni Kitajski. V tej provinci ^ni človek, je bubonska kuga ob vsakem času navzoča. Vsaka epidemija te strašne bolezni se pričenja od tam je bil Sam Yat Sen, v Kan. Tonu izvoljen za se razširi južno v druge dele Ki- , • - , - , t u - , 4„ t j-- i - »predsednika jnznokitajske repub- t&jske in od tam v Indijo, kjer uniči na milijone življenj in naprej v Evropo in v ostale dele sveta V teku zadnjih par let je bii- so bonska kuga večkrat navalila Združene države ter se pojavila kugi, nakar poiščejo človeška bitja. Ker so bolhe infieirane s kaljo bubonske knge, zanesejo bole- a zen na ljudi in na ta način se po-|kem javijo epidecijc. Kadar se taka' epidemij splošno razširi, je celo zrak poln kužnih bacilov. Ljudje jih vdihavajo in bolezen se loti pljuč ter po\ I'.roei takozvano — pljučno kugo. Azijska kok-ra je v družbi koz tako stara bolezen da se njen iz-i vor izgublja v temi prazgodovin- j skih časov. Kljub temu pa so pri-i šl i detektivi znanosti, ki so za-' sledovali to bolezen, do prepriča-' nja, da je iskati njen izvor nekje ; v delti reke Gangesa v Indiji. V dotieni pokrajini velikanskega obsega je namreč kolera epide-miena, to je stalno navzoča. Od tam se širijo epidemični valovi v časovnih presledkih po vsem sve-j tu. Kal te bolezni je bacil in bo-| lezen se dobi s tem, da se zaužije inficirano vodo ali lirano. Razšir-j jenje te bolezni je v glavnem pripisovati romarjem in Indiji, ki soj skrajno umazani ter zanikrni in| ki v tolpah po de.settisoč ali vecj vsako leto obiskujejo svete kraje ob reki Ganges, kjer se kopajo v umazani vodi ter jo pijejo. Ko sel vračajo proti domu/se razpršijo' na vse strani ter ponesejo s seboj bolezenske kali. I O zanimanju Čehov za muzeje lahko priča dejstvo, da je umet-na,niško - obrtni muzej v Plznu le meseca marca obiskalo 405G oseb. Nove podzemske jame odkrili na Punkvi na Moravs- Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Pena Ave. Pittsburgh Pa. £>r. Koler }• najstarejši slovenski •d ravni k ipeojs-Ust ▼ Plttaburffbu. ki Ima 24-letno prakso v zdravljenju vseli molkih bolan L Zastrupljeni« krvi sdr&vl s gla-•®vtt«n «0#. ki ga j« lsuznel dr. prof. Erllcti. Ce Imate mozolje aU mehur- Cke to telesu, v triu. lspadanje las, bolečine v kosteh, pridite ln UClstll vam bom kri Ne čakajte, ker ta bo-'»••en naleze. Vas moAke bolezni sdravim po o-krajSanl metodi. Kakor hitro opašite Ja vam prenehuje alravje. ne Sakaj-te. temveč: pridite ln Jas vam ffm bom ■opet povrnil. Hyrosolo ril vodno kilo osdravlm r tO. urah ln sicer brez operacije. Boiesnl mehurja, ki povzročajo bolečine v križu ln hrbtu in vfiuth tudi pri puščanju voda, oadravlm z goto- rartjo. Kevmatfzem. trganje, bolečine o- tekllne srbečice, ikrofle ln druge Eue bolezni, ki nastanejo vsled nečiste irvi. ozdravim v kratkem času fc nI potrebno leia*t. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jas znam *e 1» starega kraja, zato vas latje Cdravlm. ker vas razumen slovenski Uradne ure: ob delavnikih od ». do ti O* r.^,1,.). >wl » A« « dolgu, prijatelj", končuje Waldek s svarjajocim glasom. 4iDa, obresti — vem", pravi žid v zadregi in se za ušesom popraska. 'Ali, gospod doktor, tako resnično, kakor tu stojim, hotel sem Janes tudi to zadevo porav- je srečalo njegovo oko, ter mrzlim poklonom poslovi njega. (Dalje prihodnjič.) se z od Nesrečna P«- igra a dinamitno * trono. Tekom enega dneva sta bili dve nesreči povzročeni z dinamitno patrono na dveh raznih krajih. Posestnikov sin Janez Jančar iz nati, ko bi bil dobil, kakor sem za gotovo upal, svojih tri tisoč dve sto petinštirideset goldinarjev. _____ Vidite, blagi gospod';, nadaljuje'Oaberja"pri TrehelneVje ISak z žalostnim m pob*im glasom,»nil dinamitT10 ,patrono> 8krivaj jo kako včasih tudi poštenjak za-|je izmaUnil ^ se ž njo igra_ bret;:riin spominom, — ah, sedaj razumem, zakaj me je Nanon \ nekfm svojem pismu nekoč imenovala brata. Izvrstna prijateljica! ■— Bila je dobrega srca ter obžalujem, da nisem njenih oporni-i-ov jemal vedno dob«*%edno. Pa kaj hočete? Če b: vedeli za bodočnost, bi ne potrebovali več Boga. — In kaj je postalo iz ujet — je vprašal Canolles. Kdo more reči to? Tboga žensko! Najbrž je obupana, ne ra di mene, o kojega aretaciji ne ve ničesar, temveč radi vas, kojega i:*od* ji je najbrž znana. — Pomirite — je rekel Canolles. — Lenet ne bo povedal, da ste vi brat Nanon. Laroehefoueault nima nobenega vzroka jeziti na vas. Vided tega se ne bo nič izvedelo. — Če se ne bo ilzvedelo za to, se bo izvedelo za druge stvari. Tako se bo naprimer izvedelo, da setn prodal neki blanket ... A pozabimo na to. Kakšna nesreča, da ni vina, — je nadaljeval ter se obrnil j roti vratom. — Nobena stvar ni tako dobra za pozabljenje kot vino. — Le pogum, — je rekel Canolles. — A J i mogoče, mislite, da mi manjka poguma. Videli me boste v veelikem trenutku, ko se bova napotila proti eplanadi... Ena stvar |>a me muči; ali bova ustreljena, obglavljena au obeaena? — Obešena! — je vzkliknil Canolles. — Pri Bogu, midva sva piemenitaia in plemstvu ne bodo napravili take sramote. — Dobro, videli boste, da bodo konečno celo v stanu mučiti me z mojo genealogijo... In potem. — Kaj ? — Kdo bo šel prvi tja, vi ali jaz? — Moj dragi prijatelj, nikarte si stavljati takih stvari v glavo. Nobena stvar ni tako malo gotova kot smrt, s k-.tero se pečate vnaprej. Ne sodi se in izvršuje obsodbe v eni noči. — (*ujte, — je odvrnil Caubignac. — Jaz sem bil poleg, ko so sodili ubogega Riehona. Bog naj bo milosten njegovi duši! Proces, sodba iu obešen je, vse to je trajalo tri ali štiri ure. Če vzamemo vpo-šiev vse druge stvari, potem nam ostala le pet ali šest ur življenja. Ker sta potekli že dve uri izza naše aretacije in dve uri izza časa, ko huio nastopili pred sodniki, nam preostaja le še nekaj ur, da se pripravimo na smrt. — fiotovo bodo določili dan za najino usmrčenje, — je rekel de Canolles. — O tem ni*va prav nič gotova, — je odvrnil Cauvignac. — Csmrčenje v svitu plamenic je nekaj posebnega. Gospej princesinji ■deer »•♦'la stvar ne ue-aja posebno, a prebivalci Hie«ta Bordeaux za-1 tevupjo zabavo, katere morajo biti deležni na vsak način. — Tiho, — je rekel Canolles, — jaz čujem korake. — Za vraga, — je za mrmral Cauvignac, ki je pri tem malo prebledel. — Brez dvoma nam prinašajo vina, — je rekel Canolles, ki je še vedno ohranil svojo ravnodušnost. — Da, da. — je rekel Cauvignac, ki je pri tem upiral svoje oči v vrata celice, v kateri sta se nahajala. — Takoj bo prišel ječar s steklenicami. . . Vrata so se odprla in vstopil je ječar, — a brez steklenic. Cauvignac in Canolles sta izmenjala zelo pomembne poglede, .lečar pa ni pazil na to, Uajti zelo se mu je, da je vse v redu. Zaprl je vrata za seboj. Približal se je jetnikoma, potegnil iz žepa neki list ter vprašal — Kdo izmed vaju je baron de Canolles t — Za vraga, — sta izjavila ob istem času oba moža ter izme-i jala pri tem poglede. t'anolles se je pomišijal, predno je odgovoril in isto je storil Cau-vignac. Prvič je preveč dolgo časa nosil to ime, da bi dvomil o tem, da je poziv naslovljen nanj. Drugi pa je dosti dolgo nosil to ime, da se je Lal spomina nanj. 4 aa. .k Canolles pa je razumel, da mora odgovoriti. — Jaz sem, „ je rekel. — _ .lijfcLfclLM Ječar se mu je približal. x i k v ^ - t — Vi ste bili governer trdnjave! V — Da, — je odvrnil Canolles. — Tudi jaz sem bil governer trdnjave in se imenoval Canolles, — se je oglasil Cauvignac. — Jasno se hoceva izraziti, da ne bo no-1 ene zmote. Jaz nočem na noben način, da bi povzročil smrt drugega. — Vi se imenujete sedaj Canolles? — je vpražal ječar. — Da, — je odvrnil Canolles. — In vi ste se preje imenovali Canolles? — je rekel ječar proti Ca uvignacu. — Da, — je odvrnil slednji, — a le za en dan in meni se zdi, da sitm imel dotični dan slabe misli. — Torej sta oba poveljnika trdnjav t — Da, sta se oglasila ob istem času Canolles in Cauvignac. — Sedaj še zadnje vprašanje, ki bo vse pojasnilo. Oba jetnika sta poslušala z napoto pozornostjo. — Kdo izmed vaju obeh je brat madame Nanosi de Lartigues) Pri tem je napravil Cauvignac obraz, ki ni pomenjal ničesar. — Rečem vam, — je rekel ter se obrnil proti Canollesu, — re-;J čem vam, da bi me pri tej točki lahko zagrabili. Nato pa se je obrnil proti ječar ju: — In če bi bil j*x brat madame Nanon de Lartigues, kaj bi mi ' rekli, gospod! — Rekel bi vam, da mi morate slediti na mestu. — Sto hudičevi —je zamrmral Cauvignac. — Tudi ona me je imenovala svojega brata, — je rekel Canolles, ki je s te« akmfcal nekoliko odvrniti vihar, ki sc je očividno zbiral aad glavo njegovega tovariša. «— Le en trenutek, — je rekel Cauvignac ter potegnil Canollesa na stran. — Le en trenutek, moj plemeniti gospod. Ne bilo bi primerno, da bi bili vi v tem slučaja brat gospodične Nanon. Pravica zahteva, da sem jaz plačnik za stvari, katere sem uganjal v prete- — Kaj hočete reči s temf — je vprašal Canolles. — O, to bi bilo predolgo, — je odvrnil Cauvignac. — Sploh pa vidite, da postaja najin ječar nestrpen. Torej z Bogom, dragi tovariš, — je nadaljeval Cauvignac. — Bog daj, da bi ne sledili prehitro. Sedaj je le še vprašanje, kateri način smrti so določili za mene. Vse rajši, le vrvi ne. Torej še enkrat, z Bogom prijatelj moj, tovariš in svak ... Cauvignac je napravil korak proti Canollesu. Podal mu je roko, katero je slednji iskreno stisnil. Tekom tega časa se je Cauvignac na čuden način oziral vanj. — Kaj hočete od mene? — je vprašal Canolles. — Ali kaj že- UVsf- - . ^ilifc, — Da* * t I-.M — Torej govorite odkrito. __ ^ — Ali kedaj molite! — Da, — je odvrnil Canolles. — Dobro, kadar boste molili, izgovorite eno besedo zame. Nato pa se je obrnil proti ječarju, ki je očividno postajal vedno tolj nestrpen ter rekel: — Jaz sem brat madame Nanon de Lartigues. Pojdite, prijatelj moj. Ječar si ni pusti to dvakrat reči ter od vedel Cauvignaca, ki je napravil pri vratih zadnje znamenje svojemu tovarišu. Vrata so se zaprla, koraki na hodniku so utihnili in zavladala je mučna tišina. Canolles je ostal sam, izročen strašni žalosti. Ta način odvesti človeka ponoči, brez vsakih priprav in brez straže je bil strašnejsi kot vse priprave za usmrčenje ob belem dnevu. Ves strah Canollesa pa je veljal njegovemu tovarišu, kajti njegovo zaupanje v gospo de Cambes je bilo tako veliko, da se ni bal ničesar glede svoje lastne osebe. Edina stvar, ki ga je ob tej uri v resnici brigala, je bila usoda njegovega tovariša. Pokleknil je na tla ter pričel moliti. Par trenutkov pozneje pa je zopet vstal, pomirjen ter pričakoval le še trenutka, ko bo prišla obljubljena pomoč ali pa gospa de Cambes sama. Medtem pa je sledil Cauvignac ječarju po temnim hodniku, zatopljen v resne misli in ne da bi izgovoril besedo. (Dalje prihodnič.) ITOUUvvnu. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YORE A. POCAHONTAS FINLAND LA SAVO IE ARGENTINA AQUITANIA »■LAND AQUITANIA LA LORRAINE PRES. WILSON 28. mala REGI. d* ITALIA28 mala 19. mala — Genoa 21 mala — Cherbourg n maja — Havra «4 mala — Tr»t 24 maja — Chtfboura M maj« — Cherbourg 28 mala — Cherbourg mala — Havre ZEELAND ADRIATIC P. MATOIKA OLYMPIC FINLAND PESARO PANNONIA LAFAYETTE ROUSILLON LA TOURAINE mauretania 8AXONIA france LAPLAND belvedere AQUITANIA CANORte KROONLAND Tret Genoa 1 luni. — Cherbourg I Junl. — Cherbourg 2. Junija — Genoa 4 Junl. — Cherbourg 4 Junl. — Cherbourg 4 luni. — Genoa 4. Junlia — Tret 4 lunl. — Havre 7 lunl. — Havre 7 Junija — Havre e Junl. — Ch*rbOu< j .9 lunl, — Cherbourg 9 lunl. — Havre II Junl. — Cherbourg 11 lunl. — Trt« 14 lun. — Cherbourg IT Junlia — Genoa 18 Junl. — Havre COLUMBIA OB $35.50 — £350.00 — VELIKA ZALOGA — PLCftd ▼ VSEH JX& GRAMOFONE E^Sffi^.0* VICTOR MVINSEK, 331 6mw St., C0NEMAU6H, PA. V V N0VE COLUMBIA PLOSCE - 85 c. B4C88J Mill avonCek. petje ) Naprej zastave slave. K4cet) Ka tujih tleh. petje. ) Ko bi moj ljubi vedeL E4845) Še enkrat Te objamem. ) Kedolino oko. pet le E4&46) Hausmaistcrca v tejatru. ) Spela pečenko Jedla. Šaljiv«. B4991) Spela In Micka is Domial > Zaljubil se Je vrabec. Šaljiva. 154992) Družinske sladkosti y Cleveland« ) Od kod Je Špela Nemika volaika godba. Eliti) Rosecrer meri. vojalka. ) Aua dem Hochaeblra. valcer Po dolgem Časa smo dobili prav« E42U) Drgmmera pande ) Miller daughter of the B4998) Radeckl mart. vojafika. ) Oeaterrelch mfflteer E7M0) 91 Regiment, mart. ) Grenadier maii, vojaSka. B1IM) Holxhaekerbaum mart. ) Hoch vonx. DachateIn marfl. B2117) Steierlieder mar«, vojalka. ) Hop. hop. Bchnelpolka E409C) Beautiful Girl, polka. ) Sky Rocket Gallop. £2184) Auf der Aim. valcer ) Postilion marfl vojalka. BUM) Na sdravl pohod, marfl. ) Jeete se povMam. mar*. ploMe, vojaška godba forest. Iietks in v« FRANK OAKtEfc STATE BANK "Naprej" z dne 18. aprila pise: Danes so se v prostorih Narodne banke sestali italijanski in naši delegatje k trgovinskim pogajanjem. Italija je bila zastopana po gg. Locioliju, Caprioriju in Sil veriniju, našo državo pa so zastopali dr. Trumbič, dr. Žerjav, Vazo K"ukič, dr. Ninčiea ni bilo. — Ministrstvo za trgovino in zunan je ministrstvo še nista dali inatnik cij našim delegatom, zato bo vlada najbrž sama vodila pogajanja. ♦ * • JJ Rapalln so sklenili zastopniki naše države z Italijo debelo pri jeteljstvo. Prvi plod tega prija teljstva je bila velika izguba slovenskega ozemlja, drugi plod bo pa taka trgovska pogodba med našo državo in Italijo, kakršna bo v korist Italijanom. Trgovska pogodba z Italijo nI samo političen, akt, ki interesira samo tisto gospodo, ki se peča z visoko politika, ampak je zadeva ki silno interesira tudi delavstvo. Delavstvo ne more molčati, ker sc očividno prodajajo nasi delavski interesi. Vsaka drava ima poleg drngiTI ciljev tudi tega, da zasignra vsem svojim državljanom ugoden mate-rijelni obstanek. Zato skrbi vsaka država, da se od tujih gospodars- . «... .. . , ., *,. . ... sati ne Pa&n* ki nih je dogovoril * kih uphvov lcohbor moproce osvo- j ki > ,laWti„sk bodi m da raivije svoje :Hrvat. (V « dan« kdo „Ht„ž„Je stvo, SVOJO oort. svojo ■rrfovmo ,n ^ p.lži-(,m ;:aradi teh pogodb, industrijo naimani tako dalee, aa i > . \ . .. J . , X a v t*'P* rP>ce stan srospod: — Ali sem pokrije svoje lastne potrebe, ali ___. . 3 ^ 1 „ t .. _ K ,J . . , . ii „ 3»z podpisal? On je to storil. Hr- pa da celo isvaza svoje pridelke ^ J in izdelke. Naša država, kakor iz- 'ne jaz* LA SAVOIE ROCMAMBEAU AMERICA FINLAND COLUMBIA BERENQARIA POCAHONTAS LAFAYETTE ZEELAND AQUITANIA LA LORRAINE ADRIATIC FRANCE rRES. WILSON CRET1C MAURETANIA LA SAVOIE P. MATOIKA LAPLAND ARGENTINA SAXON IA AMERICA BOCHAMBEAU PARIS KRCONLAND FINLAND WASHINGTON BELVEDERE 18 luni. — Havre 18 lunl. — Havre 22 lunl. — Cherboura 2ft lunl. — Cherbourg 2S lun. — Trst 3« lun. — Cherbourg SO lunl. — Genoa 2 lull. —• H avre 2 iul. — Cherbouro b Jut. — Cherbourg 6 Jull. — Havre ti lull. — Cherbourg 7 lull. — Havre 9 Julija — Trit 12 full. — Genes 14 lut. — Cherbourg 14 lull. — Havre 14 lull. — Genoa 16 Jull. — Cherbouro T\ Jui.ja — Trtt 21 Jul. -— Cherboura Z3 lull. — Cherbourg 23 lull. - Hivri 27 iull. — Havr* 28 lull. — Cherbour« 30 lull. — Cherboura 33 lull. — Cherboura 11 aug. — Tret m"«, obrnit« m n« tfNM, Cortlamtt N«w Vork L COM^>ANYtIS Direktna vožnja iz NEW YORKA in BOSTONA V NAPOU in GENOVO, Starte do Palcrma in Messine. YeGka partliku na dva vijaka: POCAHONTAS" Hplaje 21. maja — 30. jnnija — 13. avrasta •"PRINCESS MATOIKA" odpluje g. ji«. - 20. julija - 31. arg. • Na i>oM proti vzhodu 8« ne vstav« v Bostonu. IzvAnredn« udobnosti. — Izborr.j služba. Oeno Napoti In Genovo; za kabine od $150. naorej. Za 3. razred $95 In S5.00 vojneaa davka. Potniikl oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. Odddek ai tovore: ISO Broadway. New Yorfc. Telefon: Rector KUV>. prve rerste, krasni vojaSki marEl In vaieerji. Dobili smo jih par tisoč. Pravi plašni Columbia gramofoni od $30.00 do $375.00. Cenik v vseh jezikih Vam potil jemo brezplačno. Ko naročite Nago, nam dajte točni eipressni naslov, da blago prej dobite. Naro&o in denar Coney order) pogljlte na: IVAN PAJK, 24 Mam St» Conemau^ Pt. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 CortJandt St Pon£na ksjifi, Hitri račun ar ,65 Nemflci abeednik -86 Nemiko-angleiki tolmai .60 Pravilo dostojnosti ,90 SloveD&ko-angleiki slovar, trdo v platno to-can 1.50 Blo vensko-nemiki slovar (Janežič Bartol) 100 SIoTsnako-nemiki alo- var6ek JjOO Žabama te rama droga knjig*. Amerika In Amerikan- ci 5.00 Knjiga ta lahkomiielne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov t zrakoplovn 2.00 Doli a orožjem JB0 Zbrani spiai Jakob Aleiovee Kako sem m jas Iskal. Prvi del 1J5 Dragi dal 188 Tretji del 1.00 Ljnbljanake alika. Ostrti in peti dal New York Ne v Amerika, Aaati del Berftek Andre jčak Združenik držav .15 Kranjake delala 40 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York| IlL, Kana., Colo., Most Pa^ Minn., Wis, Wjo* W. Va., Alaska m sl jb .90 1.80 1.70 Bajski Glaaovi, v platn ovezano v nanje vecano v kost vezano Sveta Ura, v platno vesaao v nanjo vezano v kost lJOO 2.00 1.80 gleda, te skrbi za svojo industrijo in za svoje delavstvo nima, pač pa jo bo imela za Lahe. Danes ve vsak političen analfa-bet, kaj išče laška vlada na Balkanu. Lahi v svoji deželi nimajo surovin, Balkan jih ima več kot dovolj. Zato hočejo Lahi dohiti v roke po eeni surovine, te prevažati v laške fabrike in fabrika-te zopete prodajati nam nazaj kolikor mogoče drago. Če bi naša država imela kaj razuma za smo-tarenQ industrijalno politiko v na Ših krajih in nekoliko srca za delavsko ljudstva, ki mora danes bežati v Ameriko s trebuhom za kruhom, bi pač gledala, da se nekoliko vzdigne naša lastna produkcija. ki bi v prvi vrsti zaposlovala naše domače delavce, in šele to, kar ostane, eventuelno izroči tuji esploataciji. ali pa še tega ne. Ne bo torej dovolj, da bo naše delavstvo pritisnila konkurenca nemškega in angleškega blaga — mi sami bomo omogočili še Lahom de bodo živeli na naše stroške. To je ena stran trgovske pogodbe med nami in Lahi. Druga je pa politična, a nič manj interesant-na. V Rapalln so se gospodje dogovorili, da bodo imenovali takoj po ratifikaciji rapallske pogodbe posebno komisijo za sklepanje trgovske pogodbe. In imenovali so jih. človek bi sedaj mislil, da bodo te komisije sedaj zbirale potreben statistični materijal, da se bodo vršile važne konference po trgovskih industrijalnih in delavskih zbornicah na poziv same via de, z eno besedo, da se bodo vr ' Bile najobsežnejše priprave »za ta ko važno in globoko zadvo. Toda kaj se je zgodilo T Čujte in strmi te: Ministrstvo za trgovino in zu nanje ministrstvo še nista dali in-štrukeij našim deiegatom, zato bo vlada najbrž sama vodila pogaja nja» To je prvovrsten Škandal, ka-kršnjega zgodovina še ne pozna Vlada; povabi zastopnike tuje države v našo prestolieo, da se ž njt mi dogovarja preko svojih delegatov. Tuji delegatje pridejo, naši pridejo tudi, a izjaviti morajo, da nimajo nič za povedati. Kaj si bodo mislili in si morajo misliti tujci o naši državi? Za nas je ta pojav naravnost nepojmljiv. — Ali so naši delegatje take lenobe da se niso brigali za nič, ali pa je vlada? Sramota je pinro, a 5e ved ja sramota je drago. Nekoliko razumljivejša pa nam postaja stvar, ee pogledamo imena delegatov. Nasi i^plegatje so dr. Trumbič, dr. Žerjav in Kukič. Rešitev zagonetke leži v prvem imenu. Dr. Trumbič je bil nas prvi vnanji minister in pred tem predsednik Jugoslovanskega odbora. Njegov najhujši nasprotnik je brl in je še Pašič. Iz raznih danes objavljenih zgodovinskih dokumentov je razvidno, da je imel Pašič z Lahi sklenjene svoje za Hrvate in Slovence neugodne pogodbe že zdavnaj .pred Rapallom in tudi pred pariško konferenco. Kot spreten diplomat pa je znal pustiti trumblža toliko V ospreA- je, da je mottl to pogodbe podpl- Tudi sedanji položaj je tak. — Več kot verjetno je, da jc laško-jugoslovanska trgovska pogodba že zdavnaj dogovorjena stvar in to, kar se sedaj odigrava v Bel-gradu je samo hinavska farsa in ptsek v oči. Pašič ponavlja svojo staro igro: Kar je on sklenil že zdavnaj naj danes podpišejo drugi, in sicer v imenu Hrvatov dr. Trumbič, v imenu Slovencev dr. Žerjav. Če ljudje s pogodbo ne bodo zadovoljni in ee bodo naši gospodarski krogi in naši delavcil nezadovoljni, pa bo zopet rekel:' — Ali sem jaz podpisal? On je* podpisal, Hrvat Trumbič in on je podpisal — Slovenec Žerjav! CUNARDANCH0R Naive£Ji, naihitrei&l najbollšt par. nlkl na svetu. Izborna oostrežba. V vašem mestu ali bllilnl )e lokal. nI agent. .) Preko Cherbouro: ••AQU1TAX1A"(45647 ton) 24. maja MAURETANIA.......... 9. junija Rad bi vedel, kje sta moja rojaka VALENTIN I'RBAXClC in FRANK RUTAR. doma iz Volč pri Tolminu. Delata v gozdih največ okoli Norwich. Pa. Prosim rojake drvarje, ako kateri ve. kje se nahajata, da ju opozori na ta oglas, da se mi javita. Prišel sem iz starega kraja iz Volč st. 18 in jima imam nekaj važnega sporočiti. — Ivan Gaiberšček, 1S19 E. 33. Street Lorain. Ohio. (14-1G Cosulich črta Direktno potovanje t Dotam* (Gravosa) in Trst. ARGENTINA ...... 24. maja PRES. WILSON ____ M. maja BELVEDERE ...... 1L junija llvtkvv, tacam* ta *n kraja v Juaaalavljf la MUI. n' OPOMIN. Tiste rojake tam v Forest Citv, Pa., prosim, da mi vrnejo, kar so dolžni, v najkrajšem času, če ne, jih napišem s polnim imenom. Naj pošljejo na naslov: Frank Jerin, 1367 E. 53. St., Cleveland. Ohio. (14-16—5) ? ZAČIMBE, ŽELIŠČA IN NAJ- ^ RAZNOVRSTNEJŠA !domaČa zdravila:: katera priporoča nsgr. Kneipp,^ . imam vedno v zalogi. Pišit« po brezplačni cenik. MATH. PEZD1R P. O. Box ro, City Hall Station^ New York City aa In ereftjaea ram««. Potniki bmolain* v'n*. PHELPS BROTHERS & 09. 4 West Street New York Dospelo je novo suho grozdje. +; IfnSkatet celo sladke debele ja- ' gode, boksa 30 funtov $10.— ; Cipar grozdje največje In naj- • Bladkejše jagode, boksa 50 fun- ; tov ................... $10.— - Malo črno grško grozdje, zelo ' tov .................... $10.— ; Pofiljite 93. na račun vsake bokse ki naročite In poslali bomo takoj. - BALKAN IMPORTING CO. < 51-53 Chtrry St.. New York. N. Y. „ W ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ M♦ French Line COMPAHIE 6ENERALE TRARSATLAXTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE «AVOIE ............................................21. majs CHICAGO ........................................21, maja LORRAINE ....................................28. ma|a LAFAYETTE ................................4. junlia TOURAINE ....................................7. junija Direktna železniška zveza Iz Pariza v v«e olavn« tofike Juaoslavll« Hitri parntki • itlrlml In avema vriskoma. Poseben zaatosnlk Jugoslovanske vlade bo prlCakal ootnlke ob prihodu nt. lih oarnlkov v Havru ter Jih točno ad-Dramll kamor eo namenjeni« Parnlkl Francoska Črte eo transportiraU tskom_yolns na tlsofs Csbostswatklh ve. iaov brez vae neprlllke. Za llfkarte In eene vpraiaKe v DflUŽBIKI PISARNI, 19 Stati StM «.T. G, ali pe Drl lakalulh aoantm. PREDNO SE ODLOČITE prijatrfjft ntaoiiti TMni H»tok, ali poditi dflotf V domovino, da ti |i ^fta&L MUL kopi, pffitl MJpf- to sa tobtdema pojasnfia na na- ■d fta mtfjt"^ tvicJko nm ttUBU rPATE bahk ft* H«w York BRZOPARNIK Calabria Cunard-Anchor črte odpluje 20. maja ▼ TRST Cena za III. razred $100.00 Gena za II razred $180.00 fitsvii vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na trrdko TRAKK immtw^iy^^i BBSiyss ■BI^SlfiB IBB B3S S^kser BANK STATE X