..Primorski List"
izhaja vsaki 1., lO., in SO,, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n.
Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov.
LIST
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse za vero, dom, cesarja /
Uredništvo in uprarništro
mu je v Gorici, Nunske ulice št. io—Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
I
Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič.
Lastnik: Konzorcij »Primorskega Lista“.
Tiska: H i 1 a r i j a n s k a tiskarna.
Poziv,
Kako potreben in koristen je zavod Alojzijevišče razvidi se iz ogromnega šte vila prosilcev, ki se vsako leto oglašajo za vsprejeni. Alojzijevišče ! Kolikrat se je zadnje dni to ime ponavljalo po Gorici in po naši deželi! Stariši, bodisi bogati, bodisi ubogi, so hiteli prosit, da bi se njih dragi otroci sprejeli v ta zavod, kjer bi bili za dušo in telo dobro preseljeni. Dobro srce slovenskih starišev je v skrbeh, da bi se njih otroci, ki so njih tipanje in njih veselje, v mestu ne spridili, ko jih daleč proč od domače hiše prepuščajo tujim ljudem. Največ se je oglasilo ubozih dijakov, za katere je v prvi vrsti ustanovljeno Alojzijevišče. Koliko č. duhovnikov in g. učiteljev je potrkalo zopet letos na vrata Alojzijevišča za u-boge pa silno nadarjene otroke, naj bi se jih brezpiačno sprejelo, kjer drugače je vse. zastonj. Ko bi imeli trikrat veče’ poslopje in trikrat več hišne oprave, bi vsem ne mogli vstreči. Dan za dnem u-videvamo, da je Alojz jevišče res ubogo in da bo treba še velikih žrtev, da se dostojno postavi na noge.
Zato se obračamo na č. duhovščino naše škofije, na slavna županstva slovenska, na drugo gosposko, posebno tudi na pcžrtovalno ljudstvo slovensko, naj prihitijo na pomoč Alojzijevišču z nabiranjem darov in blaga. Vsak dar se hvaležno sprejme in zabilježi.
Ker se pa naš zavod oslanja v prvi vrsti na božjo'pomoč in blagoslov, prosimo še posebno čč. duhovnike, da se vsaki dan spominjajo (memento) pri sveti maši našega mladega zavoda in molijo za dušni in telesni blagor vseh naših dobrotnikov. Tako bo n a Sr hiša res hiš«
' ijospoiTov;i, kjer se bo lomil kruh ubogim, ki so Kristusovi bratje in kateri bodo enkrat lomili kruli božje besede slovenskemu ljudstvu.
Odbor slovenskega Alojzijevišča.
Vseslovenski in istersko-lirvatski shod.
Pripravljavni odbor je v svoji seji dne 28. avg. sklenil, da se shod vrši dne 14. septembra ob 9. uri dopoludne. Uva-žujoč od raznih stranij izražene želje je odbor določil naslednji dnevni red: 1. Splošni politični položaj; poroča državni poslanec dr. Šušteršič. 2. Jezikovno vprašanje ; poroča državni poslanec dr. Ferjančič. 3. in 4. Primorske razmere; poroča državni poslanee Spinčič in odvetnik dr. Franko. 5. Koroške razmere ; poroča deželni poslanec Grafenauer. 6. štajerske razmere; poroča deželni poslanec dr. Dečko. 7. Narodna avtonomija in narodnogospodarski položaj slovenskega in istersko hrvatskega ljudstva ; poroča državni poslanec PovSe. S. Sklepanje o predlaganih resolucijah.
Zborovanje se prične ob 9. uri dopoludne ter konča najkasneje ob 2. uri popoludne. Z ozirom na ta omejeni čas in ker so poročevalci izbrani i/. vseli slovenskih pokrajin in Istre, bode po sklepu poslanskega sestanka z dne 30. julija t, 1. debata na shodu izključena, istotako po sklepu imenovauega sestanka bode omejena udeležba na imenoma vabljene osebe. Zaradi tega izdeluje in je deloma že izdelal pripravljavni odbor imenik zaupnikov sporazumno z izven-kranjskimi pododbori.
Glede na omejeni prostor za shod je samo ob sebi umevno, da se bode moralo tudi število vabljencev omejiti. Po shodu ob 5. uri popoludne se bode vršil banket; kedor se ga hoče udeležiti, naj to najkasneje do 1-0. septembra naznani tajniku pripravljavnega odbora, dr. Ignaciju Žitniku, državnemu poslancu v Ljubljani.
Ker se je v javnem listu izrazila želja, naj se pripravljavni odbor pomnoži, izjavlja isti, da v to ni opravičen, ker ga v to imenovani poslanski sestanek ni pooblastil.
Zaupni shod
v Kobaridu.
Dež. poslanec in odbornik g. dr. Tuma sklical je dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne zaupni shod v Juretičevo gostilno v Kobarid. Vse je bilo preveč skrivno in hitro. Daljni povabljenci dobili so povabilo še le tisto jutro ob 11. uri, in celo nekateri kohftrijski povab-Ijeuci dobili so je šele ob 2. uri popoludne. Vabljeni so bili v prvi vrsti gg. učitelji in zato zastopali so tudi nad V8 zborovalcev. Domačih trških volilcev bilo je prisotnih kakih 15, in razim domačih dveh gg. duhovnikov še dva druga iz okolice, drugi gg. duhovniki menda niso bili vabljeni. Vseh udeleitiJjfittv . bilo je kakih 50-00.
G. poslanec je predlagal nnjpoprej kobarijskega župana Franca ŠUinder predsednikom zaupnega shoda. Bilo je sprejeto. G. poslanec pravi potem da je. sklical ta shod zato, da zve želje svojih volilcev (pa ravno teh je bilo prav malo) v prvi vrsti trši-i^,. pa tudi kmetskih. Potem povedal j^w <* posl. zakaj da je bil izvoljen, akoravno tujec. Do leta 18ti0. pravi so bili poslancem voljeni le možje znani, če tudi nezmožni. Pozneje gledalo se je, da so se zbirali zmožni, posebno so potrebovali juristov. In ker pri zadnji volitvi ni bilo druzega sposobnega jurista, izvoljen je bil on. Drugi vzrok je po njegovem mnenju ta: popral so voliii namreč vedno le mirne može, pa ljudstvo in društvo „Sloga-‘ je spoznalo, da *s samim mirom ni nič doseglo v celili 30. letih ; zato je sprevidelo, da tako ne more dalje. Jaz, pravi g. po-
alaiu.i., £H6Cu£mtii lil	lUlCfcia,	<ii*>'
miru in sprave, ampak tudi boja. in zato sem bil voljen. Nato pričel je g. poslanec poročati o svojem delovanju. Povedal je, da je 10. slovenskih in 11 italijanskih poslancev, da imajo pa ita-lijani tudi le 10. glasov,, ker je vedno Italijan dež. glavar, namreč sedaj njegova ekscel. grot' F. Corooini, ki pa navadno ne glasuje. Toraj, rekel je, odločilen glas je glas našega prevzv. vladike. Pa vladike posluževali so se svojega glasu le tedaj, kadar se je šlo za verske in druge v njih področje spadajoče stvari. Tako je delal tudi naš vladika, prišel je le k prvemu zborovanju. Potem je g. poslanec razlagal, kako da se deluje v dež. zboru. Razlagal je kaj da so odseki, kako se v njih deluje, koliko jih je. Važna, rekel je, sta odseka finančni in pravni; v teh pa imajo večino Italijani. Če pa pride kak naš predlog v odsek, v katerem imajo večino Italijani, se vrže v arhiv ■— tako se je delalo 30 let. Zakonov za zboljšavanje kmetijstva pri nas nimamo. Mi imamo 100 občin, oni 38; pa oni nočejo nam nič pomagati. Pomagajmo mi sami sebi in vi sami sebi. Pri njih je to lažje, ker imajo mnogo veleposestnikov, mnogo trgovcev, ki lahko sami brez dežele kaj prosijo od vlad**., kakor se je to godilo pri namakanji tr-žiške ravani, kjer so sami obljubili milijon, katerega dežela ni privolila. Mi tega ne moremo. Nadalje pravijo oni, da plačujejo ‘/a milijona davka, mi le V* milijona. Pa to zato, ker računajo Gorico, ki plačuje sama 300.000 gl., laško. Mi pa pravimo Gorica je naša — toraj mi i plačujemo l/4 milijona. Torej vidite, pravi g. posl., različna mnenja — in zato nobenega vspeha, torej po mirnem potu ne gie — tu je treba boja! In pod sedanjim vodstvom. Gregorčiča in Coroninija se je tudi tako začelo. V odsekih je bilo vse pokopano. Nujni predlogi so bili pokopani. Vršil se je boj za obrtno šolo. Vseh 10. slov. posl. je delalo zato in radi tega so vse drugo zanemarili. Slo se je prvič zato da dobimo letnih 1000 gld. podpore. Drugič za to, da se pokaže, da ima tudi Slovenec pravico podučevati, se. Šlo se je zato, da dobimo tudi slovenske obrtnike in tako 2. poslanca obrtne zbornice, da potem tudi sami lahko glasujemo brez Italijanov. Zato se je bil boj celih 6 teduov. VJada se je
bala za svoj obstoj, zato je hotela temu boju konpc storiti, da pokaže kaj na Dunaju. V to pa je porabila našega blagega vladiko. Akoravno smo k vladiki poslali deputacijo in ga prosili, da naj pusti, da se boj naravnim potom konča, i akoravno je vladika sam rekel, da ne razume vse stvari, ker se ne peča s politiko, vendar je rekel deputaciji: „da se čuti zavezanega", in šel je v zbor, in kar so Italijani hoteli, so dobili, pa mi tudi in med drugim obrtno šolo. Pa mi, pravi g. poslanec, nismo bili zadovol ker se je po tej nepravilnej poti končaloT
Nadalje je hotelo imeti Goriško mesto nov najemninski davek, da bi zidalo nove popolnoma nepotrebne ital. šole. Vladika je bil pridobljen zato. Pa postavo so preslabo skrpali in zato po goli sreči iz tega ni bilo'nič.
Nato preide g. poslanec na delovanje dež. zbora leta 1797. Najpopreje omenja, da je on jedini odbornik, ki uraduje slovenski, ker drugi od Slovencev voljeni dež. odbornik govori in uraduje izključno italijanski. Potem pravi tudi, da jedino goriška dežela nima tajnika, ker hočejo, da. naj bo Italijan. Italijanov pa zmožnih nimajo. Letos, pravi nadalje g. posl., smo bili poslanci bolj pripravljeni, imeli smo mnogo predlogov, in hoteli smo tudi krij za našega kmeta storiti. Žito pa je bilo treba novega odseka
—	gospodarskega odseka. Štiri glasove smo zahtevali v tem odseku za nas, 3 za Italijane. Zahteva bila je pravična — pa Italijani so jo odbili. Zanašali smo se, da se vladika zborovanja več na udeleži, ker je že lani slabo skusil. Mi ga nismo hoteli nadlegovati, a drusi niso bili taki. Bile so volitve pred durmi, in sloven-
j - * m	..iit.it	<<1	v." /*•* .1.»t.i
ušnica. Da bi se to ne zgodilo šla je po mojem prizadevanju pravi g. posl., k vladiki deputaciia Alfred Coroniui, Dr. Rojc in jaz, in ga vprašala ali se misli tudi letos udeležiti. In odgovoril je: „Pri meni je bil namestnik in glavar, jaz sem se odločil da grem, pa grem jako nerad in tresem se pred trenutkom, ko bo treba iti.“ In res tresel se je, ko smo mu med drugim očitali, da je slovenske matere sin, pa čutil se je moralno vezanega. Ker smo spoznali, da nič ne pomaga, prosili smo ga, da naj se sklene samo proračun in da naj za kaj druzega ne glasuje. Vladika je obljubil ko je rekel: ,.Jaz poznam vaš položaj, zato bom glasoval samo za proračun, in upam. da druzega tndi predložili ne bodo.11 Dež zbor bil je po našem izstopu nesklepčen, in to smo storili z*to, da bi prišlo to do vladarja. ki ima geslo: „Viribus linitis*‘, in bi vladar naredil konec. Pa ta namen se nam je podrl, ker večino je napravil glas nadškofov proti njegovi volji Pa tudi vladika ni držal dane besede, ker glasoval ni samo za proračun, ampak tudi obsedel, ko je Pajer grdil našo narodnost. Italijanski poslanci poročali so na najvišje mesto, da slovenski poslaacj se nečejo udeleževati sej, oni pa. In tako slovenski poslanci prvič niso dosegli tega, kar so hoteli doseči s svojim izstopom iz dež. zbora, drugič dobili so hud udarec, io k temu jim je vladika pomagal.
Gosp. dekan :	„ Vi hočete vse na
vladiko zvaliti.
Gosp. poslanec: „ Prosim g. dekan potrpite da jaz končam, potem Vam dam prvemu besedo. Pa že sedaj lahko iečem, ker ste to omenili, da mi obžalujem) vladiko — pa vladika noj se poteza za svoj stan in ne za dve narodnosti.“
Izid volitev, pravi g. poslanec, n,is je streznil, začel se je gospodarski boj. Delal sem na to, da se je, ustanovilo: „obrtno kupčijsko društvo.“ Po tem g. posl: razlag.j, kako je to društvo usta novljeno in kak namen da ima. Vsak ud plača namreč vsak teden jeduo krono,
I tako se vsakemu nabere v petih letih i 130 gl., z obrestmi IGO gl. Ako je 1000 članov, znašal bi kapital .130.000 gl. V petih letih bi se obrtniki izšolali, z de-! narjem pa bi se zidale hiše in tako slov. j trgovcem in obrtnikom pomagalo na no-
ge. Če bi druzega dobička ne bilo, bi se več denarja prihranilo, drugič bi se ustanovila zadruga, in ta bi posojala denar tistim, ki ga morajo sedaj pri Italijanih iskati. V petih letih bi se tako veliko pomagalo. Da se pa to zgodi, treba je da pripomorejo vsi prebivalci slov. dela dežele.
S tem končal je	g.	poslanec	svoje
poročilo in dal	besedo	g.	dekanu.
G. dekan pravi, da je slišal, da so posjanci pri vladiki nepravilno postopali in so se nedostojno vedli proti njemu.
G. poslanec se zagovarja in pravi, da se on še proti kmetu nedostojno ne vede, kaj pa proti vzvišeni osebi. Od gg. Rojca in Coroninija pa se tudi kaj ta-cega ne more misliti.
G. dekan	je vzel	to	n i znanje.
G. župan	kobarijski	prosi naj	bi	se
poslanci potegnili zato, da ni se, uravnal hudournik Sijak, ki dela strašno škodo.
G. poslanec je odgovoril, da je bil namen gospodarskega odseka da se vravnajo vsi hudourniki v sloven. delu dežele. Pa Italijani niso dovolili tega odseka — zato ni mogoče. Obrn&jo pa naj se Kobaridci s p.iošnjo na vlado.
G. dekan pravi, da naj bi dežela preskrbela več zdravnikov.
G. poslanec odgovarja, da se pravni odsek že 17 let s tem peča, pa še sedaj ni ničesar ukrenil in tudi ne bode, če bode šlo tako dalje.
Potem se je obrnil g. posl. do gg. učiteljev, jim zagotovil, da se je potegoval za zboljšanje učiteljskih plač in ustanovo dež. zaloga .ter priznal dn so gg učitelji glavna zaslomba slov narodnosti, da se pa ne vjema z njimi v tem,
lv«jl ou ['I vvj UUVMU>/VU< f KJ-nmm J.. . * * " 1*3 ***
Boljše je da so učitelji podrejeni deželi, kakor pa naravnost ministerstvu ')
G. Krajnik je dokazoval, da če so deželi podvrženi, je gotovo povsod slabše zanje, le na Kranjskem ne.
G. posl. pa je dokazal, da slabše gotovo ne, ker apelacija do skupnega ministerstva tako vedno ostane.
G. Premerštein iz Tomina vpraša kaj misli storiti dež. odbor glede novega dohodninskega davka.
G. poslanec je v daljšem govoru razjasnil, da je najbolje, če se stvar za sedaj pusti kakor je.
G Krajnik je nato jako umestno opomnil, da se po trgih potepa polno 13 do 14 letnih dečkov, ki po končani šoli nimajo nobenega opravila. Ko nekoliko odrastejo, gredo pa k „eizeiiponu“. Ali bi se ne moglo temu odpomagati s tem, da bi se po trgih snovale obrtnijske šole.
G. poslanec je odgovoril, da so to krščanski socijalisti že zahtevali, v državnem zboru, ministerstvo je bilo tudi temu naklonjeno, pa nima milijonov. Drugič ni sposobnih učiteljev. Vlada pa je ustanovila muzej za mojstre, in tjekaj naj se pošiljajo mojstri, ki naj potem otroke, ki hodijo v ponavljalne šole nrijo v rokodelstvih. Vlada da rada tudi podporo, ako hoče občina poslati kacega mojstra na Dunaj — pa tega se pri nas še ni zgodilo/)
Ker se nikdo veš ne oglasi za besedo, izreče g. Juretič v imenu vseh (ne ve se kedo ga je pooblastil) g. poslancu zaupnico, na kar se g. poslanec zahvali za udeležbo in zaupanje !
(Sedaj hočejo vse nevspehe zvaliti na pokojnega vladiko. Pokojni vladika je zvesto ljubil svoj narod, in kakor posamezniku ni storil krivice, jo tudi ni storil slovenskemu narodu. Sij g. poslanec sam priznava, da so Italijani z njegovim glasom dosegli, kar so hoteli, in Slovenci tudi. In gonški nadškof je vrhovni pastir obeh narodnostij.)
‘) CK poslanec zagovarja Ebenhcchov predlog ■/. avtonomnega, ne pa ■« verskega stališča. ^
‘) Kolikor jo nam znano, je bil z Goriškega s,mio jedeu slovenski mizar na Dunaju.
Narodno gospodarstvo.
Že dalje časa Vam nisem poročal kaj važnejšega iz Šempetra. Za danes pa imam precej gradiva. Najprej z veseljem povem, da se je izredni občni zbor naše »Hranilnice in posojilnice" vršil nepričakovano sijajno. Zadružniki so se bili zbrali takoj po blagoslovu vsi — (2 sta bila zadržana in sta se izpričala). Predsednik g. Brumat jih je v navdušenem govoru pozdravil. Govoril je tako lepo za posojilnico, da lepše ni mogel. Navdušeni „ži-vijo g. Brumat“, so sledili njegovemu pozdravu. Na to se je določil zapisnikarjem g. odbornik Fr. Černič. ■ Gr. tajnik — ka-pelan — je potem poročal o doslejnem delovanju denarne zadruge v Šempetru.
Omenil je, da jih je v začetku veliko dvomilo o možnosti takega zavoda v Šempetru.
Ali že prvi dnevi pričetega poslovanja, so nas prepričevali, da tak zavod je bil v Šempetru potreben, prepotreben. Nadaljni razvoj hranilnice in posojilnice je to povsem potrjal. In že danes bi si upali trditi, da ima posojilnica in hranilnica zagotovljen obstanek. Prvi pogoj, temu pa je zanimanje ljudstva (zadružnikov). In ti so prišli polnoštevilni k zboru (100 gospodarjev), so primeroma bogato vlagali in se, izimši one, ki niso sprejeti v zadrugo — zatekali v potrebah le k domačemu ozir. za veče svote k nasvetovanim zavodom v Gorici.
Prometa je bilo tekom prvega pol-leta nad 26.000 gld.; (danes pa, ko to pišem že nad 29.000 gld.) Vlog, z večine domači kmečki denar, je bilo nad 10.000 gld. ; posojil nad 7000 ; izplačanih vlog 1500 ; še naloženega denarja do 2000 gld.
G. tajnik je nadalje obrazložil pravi pomen in namen takih posojilnic, ki ne more biti samo v tem, da se nalagajo veče svote, ozir. izposojajo; ampak tudi ta, da se vaščani po posojilnici priuče varčnosti, temelju poštenega iu krščanskega blagostanja. Opozoril je na-to, da večkrat gospodarji zavarjejo svoje otroke pri raznih ptujih zavarovalnicah. Tam vlagajo leto za letom precej Šli t zneske, dokler se do določenega časa n. pr. (do 24 let) z o-brestmi od obresti vplačevanili zneskov ne naraste zavarovana vsota, ki pa z večine ni dosti veča, kakor tako vplačani
in fVhrfniifnv«m '/npsjln 7,r;lVf,n SP. Vfp,S*nft
prisoditi, da otrok umre preje, ali pa, da dotična „banka“ propade in prihraneni zneski so zgubljeni.
Če bi v naših krajih, osobito v Goriški okolici ne bilo le v modi tako zavarovanje, bi bil gospodarski greh, ako bi se sedaj, ko nam k istemu nudijo priliko domače posojilnice, ne vdomačilo. Seveda posojilnice nimajo pravice sprejemati takih zavarovalnih zneskov; ali tisti zneski se vendar-le lahko nalože za enega ali drugega otroka; do gotovega leta bi se narasla gotova vsota, kakor pri zavarovalnih družbah. Ako bi otrok umrl, zneski niso zgubljeni; posojilnica pa tako ne more falirati, ker ima kredit ne v hišah, katere mira podreti potres, ne o obligacijah iu drugih vrednostnih papirjih, katere utegne uničiti nezmiselna spekulacija ali vojska, ampak zemlja, ki ostane. Dobro bi bilo, je nadaljeval g. tajnik, da bi se mladeničem in dekletam ob raznih prilikah, bodisi za-to da so pridno ubogali,
LISTEK
Kako S3 je ženil Peter Zlatič.
(Iv. Dvorjanec.)
Dolgo se je Peter zamudil pri Gri-čarici. Zvezde so migljale na nebu, ko je dobre volje, da še nikedar tako, korakal proti domu. Iu kako bi tu li ne bil vesel, ko so mu napajali dušo sladki občutki srečnih bodočih dnij. Mati ni sicer ničesar obljubila, nasprotovala pa tudi ni. In Marijanica? Taje pa gotovo na njegovi strani, saj je bila ž njim vedno prijazna in danes mu je celo podarila podobico krstnega patrona, sv. Petra. Že je v duhu gledal lepo prihodnjost, ko bo na strani dobre Marijanice gospodaril na bogatem Gričarjevem posestvu in se vozil z mladim osličem.
V	take misli zatopljen je prišel do razpotja, kjer cesta zavije za nizkim gričem proti Somrakovi grajščini. Postal je, ozrl se nazaj proti Gričarjevi hiši, kjer je svitlo gorela luč. Srečni Peter je dal duška svojemu veselju ; glasno je zaukal, da je odmevalo v nasprotnem gozdiču.
IV.
Nekaj dnij na to so imeli pri Gričarjevih snubca. Valentin, sin bogatega trgivca Koščaka, seje oglasil iu prosil Marijanico v zakon. Materi je bilo povo-]ji iu tuli hčerka je bila vesela mladega in splošno priljubljenega Valentina. Pri
delali, opustili kako neumno veselico (semenj) itd. nalagalo na njih ime v domače posojilnice. Kar se jim sedaj plača za njih ubogljivost in delo, kar večkrat presega plačo hlapcev in dekel, to naj bi za nje nalagali stariši! Mar bi ne bilo to prav, pošteno in koristno ? Če bi se to začelo vršiti že takrat, ko otrok n. pr. nastopi v šolo, bi se vender-ks utegnilo rešiti e-nega ali drugega poznejše zapravljivosti in pijančevanja. Izkušnja nas uči, da z večina zapravljivcev rodi mladeniška lahkomiselnost, ali zakaj! Za-to, ker dotlej niso nič prihranili. A da bi še le takrat recimo s 16., 17.1. hraniti začeti, se jim ne ljubi. Ko bi pa v istili imeli prihranjenih, kar ji prav lahko mogoče od 7. 6.1. naprej, n. pr. do 50 in še več gold., bi se venderle kateri vtegnil ujeti v zanjke hvalevredne mladeniške skoposti t. j. moške varčnosti in bi jih blagoslavljal celo svoje življenje.
Da bi s tem ne pridobili vseh, da bi mnogi hoteli v gotovem trenotku katerem litru, semnju na ljubo iztegniti privarčevane ozir. vložene zneske, je res in prav gotovo; ali z ozirom na to, naj bi stariši tirjali na hranilni knjižici pristavek, da se otroku ne sme izplačati pred gotovo določenim letom ozir. brez navzočnosti očeta, matere ali varuha. V tem slučaju bi bilo treba le malo odločnosti od strani očeta, varuha in fantine ozir. deklina bi odjenjala; vloga pa rasla do poroke ali do drugega zgodnijšega časa. kaj ne? Posojilnica in hranilnica bo dosegla le tedaj svoj pravi cilj, če ne bode v vasi poštenega gospodarja, da ne bi bil nje ud, niti hiše brez hranilne knjižice.
To zadnje je pa povsem mogoče ; zakaj če se odraščenec sramuje za se vlagati neznatne zneske, se tega gotovo ne sramuje vlagati za svoje pridne otročiče! Na delo torej! Vsak zadružnik oče naj v tem vrši svojo dolžnost! — Nadalje je g. tajnik opomnil se za vloženi denar ni treba bati, ker je izposojen proti dvojnemu ozir. enojnemu ali pa tudi trojnemu poroštvu in na vknjižbe.
Vknjižbe so vse izvršene, le ena prošnja še ni rešena; ostali denar pa je naložen varno v primeroma najvarniših denarnih zavodih. — K poročilu tajnikovemu, ki se je vzelo z zaninnnjen na znanje, je imel samo en gospod nekaj pripomniti, češ naj bi se ne jemale prenizke vl.o<■>• p,; nii. večina oziroma skoraj, vsl ostali so bill zadovoljni s tem, da se
sprejemljejo najniže vloge za mladino tildi po 50 kr.
Na-to je bila na dnevnem redu pre-memba pravilnika. Slo se je za-to, da bi se tudi Vrtojba priklopila delokrogu šem-peterske hranilnice in posojilnice. Zbor je ta predlog soglasno odobril in z veseljem potrdil. Da so si pa tudi vsaj g. Vrtojbenci želeli stopiti z nami v zvezo, vemo iz mnogih slučajev, v katerih seveda svojega na Šempeter omenjenega delokroga nismo mogli prekoračiti. Tudi je prišlo po zborovanju 6 g. Vertojbeu-škili veljakov, ki so se vsi izjavili, da se bo:lo vpisali v našo zadrugo, ko bode rešena dotična prošnja glede novega delokroga.
K slučajnostim se je mej drugimi glasil g. predsednik in prosil, naj se mu ugodi ter ga razbremeni jako odgovorne in zanj neizpolnjive časti predsednika. Opiral se je na-to, da ga državni (pošta)
Koščakovih in Gričarjevih so se že pričeli pripravljati na ženitnino. Vse je o tem govorilo, le Peter Zlatič ni še o tem ničesar vedel, —
V nedeljo popoldne sta se še oglasila pri Gričarici oba Koščaka, oče in sin, da se dogovorijo zadnje stvari. V živem pogovoru so bili, ko se odpro vrata in vstopi Peter Zlatič. Gričarici nisti bili veseli Petrovega prihoda. Gospodinja mu je hladno odzdravila, postavila pred njega zahtevano merico vina, dalje se pa ni za njega zmenila.
Dobre volje je prestopil Peter prag Gričarjeve hiše, ali ta ga je kmalu zapustila. Sam je sedel pri stranski mizi, za-palil smodko, gledal žalostno za kolobarčki tabakovega dima, prave podobe namišljene prihodnje sreče, ter včasih jezno švignil z očmi k mizi, kjer so sedeli oče Koščak, Valentin, Gričarica iu Marjanica.
Čas je naglo potekal; mrak je legal na zemljo. Koščakov hlapec je na gospodarjevo povelje napregel iu prišel povedat, da je voz pripravljen. Koščaka sta vstala. Oče se je pogovarjal z Gričarico, Valentin se je pa poslavljal od neveste Marijanice.
V Petru je vse vrelo. Ko pa vidi, da sta si Valentin iu Marijanica segla v roko, plane po koncu, stopi k Valentinu in mu srdito reče:
„Pusti jo. Spravi se ven, tu nimaš ničesar opraviti\
in preobili zasebni posli ovirajo, da pa vzlic temu ostaja še naprej ul in pod-piratelj zadruge.
Ža novega predsednika je bil natem izbran g. Andrej Blažiča; za novega odbornika pa g. Andrej Bizjak št. 19. Ko se je na predlog g. F. Černiča izrazila posebna zalivala doslejnemu gosp. predsedniku, zaključil se je zbor s trikratnim „živijo“ na cesarja.
K temu dopisu javljamo še cenjenim bralcem „Pr. L.“, da bomo v kratkem sporočili kje iu kedaj se bode vršila javna tombola v Šempetru, v dobrotne namene: za Slogo in Alojzijevišče; isto-tako nam je že sedaj preprijetna naloga obvestiti slavno slovensko občinstvo, da se šempeterska zveza prav marljivo pripravlja za narodno veselico, ki je določena za dan 20 sept. t. 1. Obojno nam obeta obilo gmotnega in moralnega narodnega dobička. Bog daj! Na svidenje v Šempetru !
Politični pregled.
Notranje dežele.
Ministri so se posvetovali na Dunaju Po posvetovanju sta se Goluchowski in Badeni podala k cesarju v Išl. Te dni pa je Badeni načelnike desnice poklical na Dunaj, da jim razloži položaj ter se dogovori o nadaljnem postopanju. Razposajenega nemškega Miheljna nai malo o-liladi, pa bode državi voz zopet tekel naprej.
Češko-nemška sprava je splavala po vodi. Grof Badeni je povabil zastopnike Čehov iu Nemcev h konferenci na Dunaj. Toda nemški poslanci so sklenili, da se posvetovanja ue .udeleže. lUdi tega sploh posvetovanja 0"s pravi na Češkem ni bilo.
Italijani posredovalci med Celii in Nemci. „Osservatore Triestino“ na-glaša v nekem članku, da so jedini italijanski državni poslanci sposobni za posredovalce nnj Čehi iu Nemci Italijanski listi so se takoj prijeli te misli ter še že vesele vspehov, ki se bodo dosegli v korist Italijanov. Sedaj pa se je razodelo, da je vse bila le nekaka šala tržaškega vladnega lista. Sploh se pa Slovani Ba-deniju za tako posredovanje že naprej zali valujemo, ker iz take nnke ne maram) kruha.
Nemški „knltoronoscP v Ašu.
Nemški Miheljni hoteli so prirediti v Ašu dva shoda proti jezikovnim naredbam. Vlada pa je shoda prepovedala. Rigovileži so se podali čez mejo na B avarsko, a ta-mošnja oblastnija poslala jih je nazaj čez mejo. Na povratku so s kamenjem napadli opominjajoče jih uradnike iu orožnike. Poklicali so hitro vojaško pomoč. Toda vse je bilo zamanj. Divja drulial je kakor Ijuta zver planila po nasprotnikih ter razbijala po oknih in vratih. Vojaštvo je moralo prijeti za orožje in je bilo pri tem ranjenih več oseb. Na tako nizki stopinji omike pa Slovenci še nisifio.
Izgredi so bili tudi v Plznu. Židovski dijak Hartmanu je udaril s palico po glavi Čeha Šmida. To je bil povod nekaterim izgredom proti Nemiem, Nastopilo je takoj vojaštvo, ki je preprečilo nadaljne izgrede. Nemški listi seveda na polne usta lažejo' o čeških grozovitostih ; Nemci pa so same nedolžne ovčice.
Valentin je poznal Petra iu mu ni zameril. Na pol v smehu ga je zavrnil.
„Pameten bodi, Peter. Mirno sedi in pij'.
„Pusti jo, pravim14.
„Peter ali si ga danes malo preveč
pil ?“
„Nič pil. Pusti jo, rečeni zadnjič, če ne.. . Marijanica je moja nevesta, da veš“.
„Peter, tebi se meša ?-‘
„Tedaj pa Peter zamahne s koščeno roko; zadel bi bil Valentina na glavo, ako bi se ne bil vmakuil. Sprevideli so, da se Peter ne da vtolažiti; torej namigne stari Koščak svojemu hlapcu iu Peter je bil na prostem, da sam ni vedel kedaj. Razjarjen se je vračal domu. Pogosto se je vstavil, govoril sam seboj in stiskal pesti. —
V	nedeljo na to sta bila vže Valentin in Marijanica prvič oklicana. Gospod župnik je na koncu pristavil običajno o-pazko: „Komur je kak veljaven zadržek znan, naj ga naznani41.
Peter je poslušal in debelo gledal pred se; še le sedaj se mu je razjasnilo, še le sedaj je vedel, pričcin da je. Nikakor se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi kedo drugi dobil Marijanico. Čim bolj je na to mislil, tem bolj j« bil o tem prepričali. Vsled tega pa tudi ni mogel mirovati. Takoj po sv. m iši se je oglasil pri župniku in mu v okornih, pretrganih
Vnanje države
Francoski predsednik Faure je obiskal ruskega carja. Sprejem je bil sijajen in prisrčen. Pri tem obisku je car Nikolaj potrdil, da obstoji zveza med o-benia državama.
Republika Urugnay v južni Ameriki je izgubila svojega predsednika. Predsednik Bord je bil ustreljen s samokresom v trenutku, ko se je povodom narodne slavnosti podal iz stolnice. Umoril ga je mladenič Arredondo, ki je že pod ključem. Ime morilčevo precej cika na italijansko pokoljeuje. Ako se to potrdi, potem je pa Italija res zalagateljica političnih morilcev.
Grško-turška pogajanja se vedno končujejo a nikdar ne končajo. Ko ima priti do podpisa mirovne pogodbe, se pa postavi po robu jedna ali druga velevlast, ter se pogajanja zopet zavlečejo. Turški vojaki pa med tem izmozgavajo ubogo Tesalijo. Res kogar imajo mešetarji v rokah, temu huda poje.
V	Carigradu je nekdo vrgel bombo v dvorno palačo. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Vsled tega se je pričela med vladnimi krogi velika gonja proti kristjanom. Bati se je, da bode zopet tekla kri kristjanov, kakor prednedavnim. Mogoče so napad nalašč vprizorili, da imajo nov vzrok pasti po kristijanih.
Dopisi.
Iz Lokve 25. avg. Bral si že, dragi čitatelj v tem čislanem listu, da je bil pred kratkim časom lokvenski g. župan, ki je tudi deželni poslanec in predsednik cestnega odbora, odlikovan z zlatim križcem s krono.
Danes pa je bil odlikovancu slovesno pripet križec Vpričo odličnih gg. uradnikov iz Sežane, vpričo domačega č. g. župnika, vsega cestnega odbora sežanskega in nekaj sorodnikov slavljenčevih razlagal je visokorodni g. glavar sežanski v lepi slovenski besedi, koliko zaslug si je pridobil današnji odlikovanec za pogozdovanje Krasa. Še preduo se je začelo postavno pogozdovanje d strani vlade je on iz lastnega nagiba v svoji občini z vzgledom iu besedo veliko veliko storil v tem oziru Kedor ve koliko predsodkov je med ljudstvom nasproti pogozdovanju, češ da vlada pogozdovani svet občini vzame i. t. d. tudi ve, s kakšnimi težavami »e Je Imel iruilci alavljtnreo, ila jo dosegel toliko vspeha, kakor vidimo so-sebno v njegovi občini. V lokvenski občini pogozdilo se je v malo letih 205 oralov sveta na novo, ter se nasadilo nad 1.800.000 sadik — Koliko sveta se je pa obrastlo z domačimi drevesi! — Izvedenci v gozdarstvu sami se jako pohvalno izražajo o teh lepih, koristnih nasadih. Zaslužil je toraj blagorodni gospod župan, da je od presvetlega cesarja v pohvalo in priznanje za njegov trud prejel današnje odlikovanje.
Spominjal se je nato g. glavar še našega dobrotljivega, za vse narode enako skrbečega presv. vladarja ter povabil navzoče, naj ž njim zakličejo : Bog ga živi. — Slavljenec se je zahvalil g. glavarju in vsem navzočim ter obljubil se vedno vrednega skazovati tega o llikova-nja pa tudi zaupanja, ki ga je imel dose-daj v občini, ter ne štedeti ne denarja, ne zdravja v blagor občanov.
besedah povedal to, kar je bilo po njegovih mislih zadržek.
Župnik, gospod Matevž, je bil častitljiv mož, sivolas starček močne, visoke postave, dober dušni pastir svojih ovčic. Vse ga je častilo in ljubilo kot svojega skrbnega očeta. Pa temu se ni čuditi, saj že nad 40 let opravlja v tej fari vzvišeno duhovsko službo.
Gospod Matevž je mirno poslušal Petrovo pritožbo iu ga prijazno učil, o-pominjal iu prepričeval ; toda Peter ni bil zadovoljen. Dobri gospod je to takoj uvidel, ostro ga je prijel in posrečilo se mu je, da je Petra vsaj na videz potolažil. —
Domu grede je Peter zopet postal na ovinku, kjer je ono nedeljo tako veselega srca zankal. Zopet se je ozrl tja proti Gričarjevem domu. Toda kaka razlika! Vse lepe podobe srečne prihodnosti so splavale po vodi. V grlu ga je nekaj tiščalo in solza se mu je potočila po zagorelem licu. —
Nekaj dnij potem so imeli poroko. Vse je bilo na nogah, vse je hitelo gledat nevesto Marijanico, ženina Valentina in dolgo vrsto svatov, samo Peter je ostal doma. Gori na hlev je zlezel, zaril se v slamo in godrnjal: „Ves svet je goljufija, sama laž in hudobija11. —
(Konec prih.)
Zares lep je sedaj svet lokvenski, ima lepe nasade' pa tudi daje dobre piče. Ljudje ravnajo primeroma dosti živali in 'majo dobro obdelano polje. Naj bi tudi drugod kjer kaže kras gola rebra z pogozdovanjem svet izboljšali! Ni se treba bati zaradi pašnikov. Za 100 let se leliko nasade prav na redko poseče — in pokazali se bodo lepi travniki, kjer je bilo pred 100 leti le kamenje. Kjer je suha žival le kaj malega zelenja izmed groblje izpulila — vihtel bo kosec na široko s koso in redil v hlevu debelo blago. Kraševci posnemajte lokvensko občino!
Z Vojščiee 27. avg. Tresle in grom. Dne 24. avg. je bilo tu in v bližnji okolici sibno hudo vreme, da kaj tacega malokedo v občini pomni.
Bilo je v jutro okoli 10. ure. Blisk sledil je za bliskom, grom za gromom. Ali — grom bil je tako strašansko močan, da se je svet stresal in vse zibalo. Zdelo se je, (lase hip na hip zruši zemlja in vse podere, tako je bobnelo.
Ljudje so vsi preplašeni hiteli z dela domu in tu in tam cepali na tla groze in strahu. Mož bele glave brisal si je solze, otroci so pa kar vpili. Živina dirjala je s paše in grozno mukala. Vmes groznega bučanja glasil se je zvon in sam že pojemajoč klical ljudi k molitvi.
Strela je udarila v štiri hiše. Vrgla je v prvi dvanajstletnega fantiča ob tla; pometala je v drugi tje in sem po hiši otročiče, ki so bili sami doma, ter je več ali manj omamila, zapustivši v spomin veliko luknjo v sredi hiše, podrsala je po nogah v tretji sosedovi hiši očeta, ki je v sredi male izbice molil s svojo družinico ter klical na pomoč z molekom v rokah blaženo Devico Marijo.
V	četrti hiši tikajočega se soseda je pa kar celo poslopje, vse kote in vogle preiskala.
Pogledala je — zdi se — najprej na štalo. koliko je sena, zrušila je precej vrh strehe in zid ; od tu šla je k vodnjaku, predrla tam debelo steno iz radovednosti, je Ji kaj dosti vode ali ne; pokukala je od tam skoz dimnik na ognjišče, kaj se tam neki kuha, ali ko ni tukaj ničesar za se najdla, razmetala je pepel in skočila je pod streho in tam razklala tram in pok nične stebre, a užgala ni nič; od tam stopila je v no trajnost in je stresla posteljo da bi ja ustal, če kedo ub to. uri še spi. Ko nobenega spečega ni najdla — zdi se — šla je še enkrat v kuhinjo, ali od tu predrla je zid v malo vežo. Mislila je morda v klet, da bi vidila, če je še kaj vina, toda tu — zagledala je vrhu stopnjic veže dvoje deklic, ki ste s svojo mateejo kleče molili. Prestrašena se je zgubila.
Le .Bogu hvala, da ni bilo večje nesreče, smrti in ognja! In — nesrečni preklinjevalec ima vedno strelo v ustih ter jo ki če na svojega bližnjega?! Hudobnež !
Jz Tomaja, 27. avgusta. Redovniška šola za deklice je povse gotova ter stane 5400 f. Klopi se bodo prihodnji teden postavile ravno tako tudi peči. Ali šola se še ne bode odprla, ker šolske oblasti še niso pismeno dovolile; vender komisij*1 jo je danes pregledala, in jo je potrdila.
Dve redovnici, jedua učiteljica, druga gospodarica pa pridete v kratkem času, da bodeti pripravili potrebne stvari za šolo in stanovanje, da se bode redna šola, ako ne prej, saj v začetku šolskega leta 1897 odprla.
To javim občinstvu, da isto dozna, da stvar ni propala, kakor so nekateri želeli, da zahvalim dobrotnike, in da prosim milodarov za zidanje kapele, koja ima temelj že položen, in bo stala 5000. Kaj mislite, mi bo li šlo, to zidanje tako po sreči, kakor mi je šlo grajenje šole ? Zidal bom kapelo v imenu srca Jezusovega v čast Matere Božje pomočnice in sv. Jožefa v spominj 50 letne vlade našega presvitlega cesarja. Nadejam se pomoči od zgoraj, kakor tudi pomoči plemenitili krščanskih src. kojim se toplo priporočam.	Urban Golinajer.
S trnovske pliinote. Razloček med župani je pač velik. J eden se upira glavarstvu ter pravi praznik se ne časti s plesom, pa tudi presvitlemu cesarju se tem potom nobena čast ne skazuje. Drugi .zopet — njegov sosed — ponuja fantom ples, samo da duhovstvu nasprotuje, ako-ravno je pred ne enkrat slovesno in javno zatajeval, da pod njegovo vlado se ne bode plesalo, ker nedelja se mora cela posvečevati, je Gospodov dan ; a drugi •svetovalci, ki se duhovna boje kot zmaja, so mu možgane zmerali. O mož beseda!
Plesalo se je tako na Trnovem čvrsto, kajti pr vaška godba je dobila plesalcev in plesalk iz vseh bližnjih in dalnih ■krajev toliko, da se je njena nezmožnost
preslišala! V cerkev pa, da bi božii glas slišali, ne pridejo.
Ši eno povem. Lokvarji so se hvalevredno zdržali plesa, pa-le, da bi jim županstvo poseben dan za tako posvečevanje nedelje dovolilo in sicer nedeljo sladkega Imena Marije.
A da se duhovščina postavno obnaša, ji naznanim da so po odloku dvorne kanc-lije z dne 12. maja 1827 plesi še-le eno uro po popoludanski službi božji dovoljeni. Torej le precej pozno službo božjo ob plesnih dneh. To je tvoja oblast, kakor županov plese dovoljevati. Toda ne iz maščevanja ampak kakor isti odlok pravi, da se moralnost v ljudstvu brani, čeravno dotični ki'čmarji, ki ples najemajo, morebiti gmotno škodo trpijo. Zato se udeležba plesa prepoveduje možkemu spolu do 18 leta, ženskemu pa do 16 leta. Neko češko glavarstvo je to upora-bito in župane in krčmarje pa tudi do-tično mladino pošteno kaznovalo ker je poprej to prepoved razglasilo. Konečna opomba naj bo pa ta, da laži-mož ni naš mož in da kedor hoče izvedeti, kaj tretja božja zapoved prepoveduje in zapoveduje naj ne gre več v cerkev ampak v gotovo županstveno pisarno !
Iz Vertojbe. — Imeli smo pri nas zadnjo nedeljo narodno veselico s plesom. Da je bil ples, se ne čudite, ker prav za prav se je „narodna čitalnica11 v d. Vertojbi obudila v životareuje — zaradi plesa.
Še ko niso bila vnovič predložena pravila odobrena, so to zatrjevali nekateri kolovodje, češ, zdaj naprej se bo g. župan mogel za nos obrisati zastran prepovedi plesov, ker že ne pusti semnjev, naj bodo pa narodni plesi! Tako se je nameravalo in tako se zvršuje. Ne čudite se torej!
Narodnemu, resnično dobremu namenu zadnje veselice se je določil jako omejen krog. Govora, ki naslaja in hrani duha, ni bilo nobenega ; igra se sicer ni igrala slabo, pa je bila tako tiha, da ogromna večina ni od nje imela prav ::ič užitka; petje pa tudi ni bilo domače, ampak so peli sami naprošeni pevci-go-s tj e : iz mesta in od drugodi! Glejte tedaj, kako goji naša narodna čitalnica mej našo mladino petje! Sicer pa vemo, kako razburjen je človek v trenotkih, preden nastopi n. pr. na odru ali kje drugodi pred občinstvom. Da so bile razburjena tudi naša narodna dekleta oziroma lepo skodrane in po mestno našemljene kmečke gospice, predenj so nastopale same na „brejarjih“, je razumno. Gluhe so bile za lepo petje in slepe za oder : vsi njih občutki, duša in srce, so bili na plesnih odrih.
Potem pa naj še kdo trdi, da narodna veselica ni dosegla svojega narodnega namena! Narodno navdušenje je bilo tako veliko, da so v neki okoliian-ski vasi še par dnij pozneje ('doplih blau) peli znano : „Le ... in brez Vertojbce plesa ni ! I). Vertojbencem pa tega tudi nikilo ne more zameriti; saj so celo njih domači g. vikar jih samo dvakrat — v cerkvi — v sicer prepi ičevalnih besedah prosili in rotili, naj vendar odnehajo, ali s tem so storili le svojo „meštirsko“ dolžnost.
S>icer pa je narodna čitalnica enkrat za vselej storila svojo dolžnost nasproti njim, ko jih je in corpore z zastavo na čelu pozdravila ob njih prihodu. Oe so pa v srcu res bili nasprotni plesu je bilo soditi, da jim to ne bode nakopalo nobene nove bolezni, ker so ravnokar preboleli trimesečno kruto trganje.
Dalje je res, da je naš g. nadučitelj, ki ima gotovo največ zaslug za čitalnico, ravno ob plesni veselici tugoval ob prežalostui in smrmobolni svoji soprogi daleč proč na Dunaju ; ali ravno ta okoliščina nas je odvezala vsakega sožalja in sočutja ter pripuščala plesno zabavo.
Če še upoštevate d. Vrtojbe bogastvo, vsled katerega se ni vtaknila prav nobena „kviutižina“ v nova krila, „uha-ne“ itd. ali v ,.pete“ in „iitre“, menim, da jim bodete zadovoljni oprostili in jim dali prav. Zato, da so se v nekaterih bližnjih vaseh pritoževale nekatere matere zaradi kointinzin itd., to njih prav nič ne briga, pa naj skrbe tudi drugi, da si bodo opomogli do takega splošnega blagostanja, kakor vlada v d. Vrtojbi.
Če pa to še ne zadošča, da se operejo d. Vertojbenci pred javnim mnenjem, povemo vsem na vsa uha : da v d. Vertojbi ne dobi ilikdo proti plesne stranke, če izvzamemo par „tercijalk“. D. Vertoj-benskim pupam je bilo povsem dovoljeno ostati v „Gradu“ tudi čez polnoč in še dalje. Zakaj pa ne ? Naj se veselijo in pote enkrat tudi po noči, ko prenašajo vročino vseh dnij v teduu. Obžalovati je le, da so v nekaterih drugih vaseh ne-
katere manj narodno-napredne matere soglasno z nazadnjaškimi očeti pupam, katerih ni bilo do določenega časa domov, zapahnile vrata, da so revice vse spo-tene od narodno-požrtvovalnega plesa v jesensko-hladni noči — oj grozote — sedele na pragih rojstnih hiš. Mi jim tem potom v imenu d. Vertojbencev izražamo svoje sočutje in jim obljubimo, da prihodnjič ne bodo plesale samo do 3 ali 4 ampak do 8 zjutraj!
Torej proč z obrekovalci d. Vertoj-benske narodne veselice !
Naša veselica je tudi v socijalnem pomenu dosegla nepričakovano sijajen vspeh. Socijalci, kakor smo brali v „Pr. L.“, katerega smo nekaj časa trpeli v naši napredni čitalnici, tirjajo za nedelje in praznike 36 urni počitek. No, naši in menda tudi drugi okoličanski mladeniči so po veselici počivali 72 in morda še več ur. Kaj hočete torej ? Prirejajte nedeljo za nedeljo take veselice, in delavske sile našega delavskega naroda se bodo s takimi več dnevnimi počitki le krepile v blagor mile Slovenije.
Da niso slednjič d. Vertojbenpi zabili žrtvovati čistega prebitka njih veselice na altar narodnega gostilničarja v Gradu, se samo ob sebi razume. V tem oziru so bili tako plemeniti in ohlapni, da so še vsakteri posegli v svoje lastne žepe. S tem, upam, smo oprali čast narodnih prirediteljev nerodnega plesa v d. Vertojbi! Bog jih živi: v korist d. vert. narodnih gostilničarjev, v radost in veselje okoličanskih plesaželjnih fantov in fantinj še dolgo let!
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem — Na Vrhniki so slovesno blagoslovili nov rokodelski dom.
— Utonil je v Blejskem jezeru 7 letni otrok. — V Slavini je treščilo v gospodarsko poslopje Mart. Milharčiča. — V Rakitniku je utonil vojak Fr. Rebula, doma iz Pliskovice na Krasu. — V Smledniku je udarila strela v stolp župne cerkve. Vsa škoda v cerkvi znaša do 200 gld. — Medved se prikazuje v občini Cep-]je na Belokranjskem. — V nedeljo so slovesno vložili temeljili kamen za frančiškanski samostan na Brezjah. — V Kranju je nekdo ubil vojaka-brambovca. Umoril ga je domobranec istega polka. Morilec je že pod ključem. — V Loškem potoku bode dne 5 septembra ljudski shod.
— V Zadobrovi pri Ljubljani padla je triletna hčerka posest. Klešnika v čeber poln vode in se zadušila. — V Vrhpolji pri Vipavi je začel poslovati nov poštni urad. — Vzajemno podporno društvo proti požaru se osnuje v Černem Vrhu nad Idrijo.
Na Štajerskem. — Preč. g. Frančišek Polak, vojaški župnik, je imenovan častnim kanonikom mariborskim. — Toča je uničila trtni in poljske pridelke v šma-rij.sk em okraju. — Na Laškem je tat v-lomil v cerkev ter izpraznil dva nabiralnika za denar. — Sv. misijon bodo od 4-12 sept. obhajali v Kozjem. Ravno tam so tildi otvorili novo nemško šolo. Kaj pa je tebe treba bilo! — Grajščinski hlapec v Kozjem Klakočer je pri nakladanju otave tako nesrečno padel raz voz, da je na mestu mrtev obležal. — Pri sv. Lenartu pri Brežicah je sunil gostilničar Franč. Petrišič v razburjenosti lastno ženo z nožem v vrat in jo hudo ranil, da težko okreva.
Na Koroškem V Vetrinju sta se ponesrečila pri šolski stavbi dva italijanska delavca, oče in sin. Oče je umrl v malo trenutkih, sin je pa bil samo lahko poškodovan. — Kranjski pešpolk št. 17 je praznoval v Celovcu dne 8. tei?a m. obletnico bitke pri Jajcih v Bosni. Ob 5. uri zjutraj je bila budnica, ob 8. uri sv. maša, popoldne pa streljanje za dobitke. — V Žihpoljah bila je žena čevljarja Jakoba Hederika od strele poškodovana. — Po uradnih poročilih od 10. t. m. je Koroška dežela sedaj prosta živinske kuge. — V Naborjetu je utonila neka ženska v Beli. — Pri Volšbergu je strela ubila dve osebi.
H % ¥ I <2 K.
Gorica.
Osnujmo Leoniui socijalni odsek ! Naša Leoniua me je poverila, naj ji organizujem socijalni odsek. Treba ga nam je, kot ribi vode. Praktiško delo ne more vspevati, če mu ni znanstveno razglabljanje trdni temelj. Posamnik ne more biti vsemu kos; zato si torej organizujmo četo akademiški naobraženili mož, ki po jasnem načrtu proučavajmo družboslovna vprašanja. O vsem tem nam pa treba uajpreje skupnega pomenka. Zato vabim slovenske razbol ite može, katerim ie sveta j krščanska veda in na srcu razglabljanje
družabnih nalog, naj se mi v ta namen čim uajpreje prijavijo. Sodim, da bi bil 9. ali 16. dan v kimovcu najprimernejši. Pomenek bi imeli v Ljubljani v rokodelskem domu. Posebej ne bom vabil nikogar. Kedor pride, če tudi neoglašen. ga vsprej-memo z veseljem. Ge bi kaj hasnilo, bi še posebe povdarjal, da vzl isti pravo-slovje po svoji modroslovski, zgodovinski, in primerjajoči strani zadeva v socijolo-gijo. In zato so gotovo slovenski pravniki, da jih le ne bode Leoninino i ne. najbolj primerni za njen socijalni odsek. Ivo vuo-bim kaj prijavov, razglasim brž, kedaj in kako se snidemo.
V	Ljubljani dne 27. vel. srpana 1897.
Dr. Krek.
Milostljivi škof krški msg. dr. A. Mahnič odpotoval je za nekaj časa na Tirolsko. Bog mu utrdi zdravje.
Duliovske spremembe. Veleč. g. Tomaž Rutar, vikarij v Šempolaju gre za kurata v Št. Florjan, na njegovo mesto pride g. Vuga Alojzij, dosedaj mest-kaplan v Gorici; Ivan Slokar kurat na Banjšicah gre za kurata na Gorjansko ; na Banjšice pride g. Jožef Vidmar iz Zapotoka ; vikarjem v Zapotoku je imenovan g. B lazi j Bevk, kaplan v Perva. čini; Frančišek Guzelj, kaplan v Šempasu, pride za vikarja v Lop j e v lcoba-rijskem kotu ; kaplan v Cirknnn g. Frančišek Šmid gre za kurata v Marija Celje na Kanalskem; g. I. Rudež gre začasno za spovednika na Sv. Goro. — Novonameščeai kot kaplani so čč. gg.: Valentin Kovačič na Placuti v Gorici, Anton Plesničar v Pod-melcu, Alojzij Matelič kot drugi kaplan v Tominu, Ivan Kovačič v Cirknem, Frančišek Andrysek v Pervačini, Edvard Me-žnarčič v Ročinju, Jožef Viola v Gradežu.
Šolsko leto na gimnaziju prične s sv. službo božjo dne J 8 sept. 1897. Vpisovanje v 1. šolo se vrši dn6 11 in 13 sept. od 9-12 ure. Vsprejemna pre-skušnja bode dne 16 sept. Vsprejem za pripravnico s slov. učnim jezikom bo 15 t. m. Število učencev je določenih na 50. Prednost imajo oni katerim ni prilike priučiti nemščini v njih rojstnem kraju.
Na c. kr. deški vadnici se bodo 15. in 16. septembra vpisovali samo učenci za L razred slovenskega, in pa vsi tisti, ki so že do zdaj hodili v kateri razred te šole; dne 17. septembra pa bode pis-mema skušnja od 8-l.o! ure zjutraj, in ustmena od 2-4. ure popoldne.
Umrl je v Cassano d’Adda, kamor je še iskat zdravja, g. Avgust Kovačič, posestnik v Solkanu. Pokoj njegovi duši.
Slovenskim ženam. Dr Lueger je dolgo časa z njemu lastno žilavostjo in zgovornostjo pobijal svoje nasprotnike. Dosegel je sicer lepih vspehov, popolnega pa le ne, dokler ni organizoval dunajskega ženstva, ki je vplivalo na svoje može, da so za njegovo stranko volili in začelo - kupovati edino le pri kristija-nili. ^a kaj bi hodili gori na „iiemški“ Dunaj po vzgled, saj ga imamo na Slovenskem. Naša družba sv. Cirila in Metoda bi bila morda že opešala, ko bi jej ne bile priskočile v pomoč ženske podružnice. Le oglejmo si poročilo na glavni skupščini ! Od katerih podružnic je prišlo največ doneskov ? Od ženskih ! Katere podružnice so napravljale veselice v prid družbi ? Ženske, razim koroških, ako se ne motim, edino le ženske! Navadno pravijo ljudje, da so ženske trmoglave, jaz pa pravim, da so vztrajne. In žen-stva se moramo okleniti prav iz tega razloga, ako hočemo vspevati v gospodarskem boju, ki smo ga pričeli. Možki služimo
—	ženske kupujejo. Slovenski listi na Primorskem tožijo, da je ponehala ona navdušenost, ki je vzkipela po državnozborskih volitvah. Žalostna resnica je in sicer zato, ker naše ženstvo ni še pro-bujeno. Polne so sedaj zopet laške pro-dajalnice — slovenskih žen in deklet. To mora hiti drugače in drugače ne bo, dokler se ne zanese med slovenske žene in slovenska dekleta agitacija. Slovenke! ni se vam treba bati, da bi laški trgovci ne kupovali več od vas, ker imajo prevelik dobiček. Ako ne morete prodati svojih stvarij Slovencu, prodajte v božjem imenu Lahu, ako drugače ne morete, kupujte pa edino le pri Slovencih ali vsaj pri poštenih, pravičnih Italijanih z vam prirojeno vztrajnostjo. Slovenke, posuemajte dunajske krščanske žene!
Semenj sv. Jerneja v Gorici se je obnesel prav slabo, posebno pa z živino. Opazovali pa smo zopet polno našega ljudstva po prodajalnicah onih, ki se nam ob vsaki priliki kažejo sovražne. Rodoljubi na delo !
Goriški župan in Slovenci. Goriški župan se je drznil pri svojem mneš-čenji žaliti Slovence, ki tvorijo vendar tretjino mestnega prebivalstva. Imenoval nas je „Ijudstvo katero je sem prišlo iskat
»Utr. iid
PRIMORSKI LIST
si, kruha in dela ter se hode sedaj usiliti meščanstvu in mu narekovati zakone\ Nas Slovence v Gorici, v domači zemlji imenuje narod beračev, župan avstrijske Gorice. G. župana pa samo vprašamo česa je njegov oče iz Karnije prišel iskat, v Gorico, česa išče njegov brat Peter v slovenskem Solkanu, kjer ima prodajalnico. Česa pa išče v Avstriji toliko priseljencev iz kraljestva, ako ne kruha in dela. In ta mož se drzne Slovence v njihovi domovini imenovati berače in priseljance? Kedo tedaj izziva? Kaj ne gospoda, Slovenci, in posebno duhovniki ?!
Spomini izza vmeščenja goriške-ga župana. Na večer vmeščenja priredila je goriška godba obhod po mestu. Tega obhoda so se nekdaj udeleževali meščani, a sedaj se je odlikovala le goriška faki-naža. Mož se je malo opazilo, tembolj pa se je oglašala najeta druhal, ki je dajala duška z raznimi vzkliki, katerih nočemo že več ponavljati.
Poljedelski minister pride v Gorico iz Idrije. V četrtek dospe po soški dolini ob 8 uri v Solkanu, gre v Trnovski gozd ter se zvečer vrne v Gorico.
Deželnim šolskim nadzornikom za srednje šole na Primorskem in za drž. osnovne šole v Trstu je imenovan dose-dajni ravnatelj na državnem gimnazija v Trstu g. dr. Swida. *Piccolo“ je s tem imenovanjem jako zadovoljen, in to dokazuje, koliko se je pri tem imenovanju vpoštevalo primorske Slovane.
Vipavska železnica. Svota 50.000 gld. je že vplačana. Dne IS. m. m. pričeli so inženerji izdelavati nadrobni načrt od postaje južne železnice proti Bukovici. V nekaterih mesecih bode načrt izdelan in na to se vrši politični obhod. Goriško mesto pa, ki ni dalo niti vinarja, dela še sitnosti proti celeznicj. Tako je goriški magistrat razpisal natečaj radi •zgradbe za smodnik v Dol. Vrtojbi na prostoi u. ki je le 100 metrov oddaljen od nameravanega železničnega tira. Županstvo v Vrtojbi' katero ni bilo niti obveščeno, se pritoži proti temu samovoljnemu postopanju.
Preselitev urada. Uradne sobe c. kr. gozdnega komisarja in komisije za pogozdovanje Krasa se nahajajo od danes naprej v erarskem colnem poslopju (stara dogami) Via Dogana št. 7. prvo nadstropje.
Kupovalci glasov oproščeni. Kakor smo svoječasno poročali, je ob zadnjih volitvah Ant. Obizzi kupoval slovenske glasove. Radi tega so ze on, njegova žena in neki Podberšček iz Vrtojbe zagovarjali pred sodiščem. Bili so pa vsi trije oproščeni. No kupovali so slučajno slovenske glasove.
Samomor. V nedejo osem dni se je obesila na Šempeterski ulici na svojem stanovanju žena Jožefa Žbogar, rodom iz Lukovca. Zapustila je 4 otroke.
Čudna logika. Glede imenovanja novega predsednika okrožnemu sodišču pravijo Italijani da je to predsedništvo postalo že njih posestno stanje in da novi predsednik mora biti zopet Italijan.
Glede imenovanja nadškofa pa jim ne velja posestno stanje. Pravijo, dosedaj so bili vedno Slovenci, sedaj pa mora biti Italijan. Sedaj pa bralec zdravega uma razumi to njihovo logiko.
Ptičji lov prepovedali. V nedeljo
oznanjalo seje po občinah, da glavarstvo
ne dovoljuje ptičjega lova. Ta prepoved je prav umestna, staj se je ptičji zarod že skoraj popolnoma zatrl A v okolišu goriškega mesta je lov še vedno dovoljen in dan za dnem vidiš goriške postopače lovili ptiče, mnogokrat tudi po vnanjih občinah. G. županu pa, ki je menda že pristopil avstr, društvu za varstvo ptic,
svetujemo, da tudi v mestnem obsegu
prepove ptičji lov.
Cigani se še vedno klatijo po go-iiški okolici. Posebno radi se drže okoli Solkana in Kromberga, tako da ni več varno hoditi po tamošnjih poteh. čas bi bil, da sl. glavarstvo že enkrat nekoliko odločneje nastopi proti njim.
Obsojen je bil pisar pri nekem laškem odvetniku na pet dni j zapora ker je 17. m. ni, zvečer klical „Viva l’ltalia“. Neki drugi je dobil 48 ur.
Umor. V nedeljo večer sta se radi žensk v neki podgorski krčmi sprla 19 letni Markič in 21 letni Perco. — Perco sunil je z nožem tovariša, ki je takoj izdihnil dušo.
Prepovedana pesem. Čitalnica v Vertojbi je dne 22. m. m. napravila veselico, za katero je morala vse točke vsporeda predložiti okr. glavarstvu. Mej pevskimi točkami je bila Volaričeva »Kvi-šku bratje" in dve hrvat.ski pesmi. 0-krajno glavarstvo pa je prepovedalo slovensko pesem, akoravno se je pela že pri raznih priložnostih.
Konjercjska etiketa. Za povzdigo
konjereje na Primorskem vršila se je v Trstu pod predsestvom c. kr. namestnika enketa. Naš deželni odbor je zastopal conte Panigaj. Slovenski konjerejec se je ni noben udeležil. V soški dolini ostane pincgavsko pleme, za Furlanijo pa Nor-lolško ali kako drugo angleško pleme.
Šole na Goriškem. Število šol na Goriškem se je pomnožilo od 225 na 229 s 399 razredi; število učencev pa od 33.652 na 35.884. Sosebno je število učencev 6., 7 in 8 šolskega leta poskočilo v znamenje, da napreduje šolstvo v obče v celi deželi.
Nov pripravljalni tečaj za c. kr. učiteljišče. S 15, septembrom t. 1. otvori se pripravljalni tečaj za c. kr. učiteljišče v Sežani.
Vabijo se vsi oni, ki mislijo svoje otroke posvetiti učiteljskemu stanu ali sploh, ki hočejo, da bi se njih otroci izobrazili, da se oglasijo ustmeno ali pismeno dne 13, 14, in 15 od 8—10 ure predpoltulne pri c. kr. okrajnem šolskem nadzorniku v Sežani.
. S sabo naj prinesejo krstnico in šolsko izvestje, odpustno spričevalo ali spričevalo zadnjega leta.
Ces. kr. okrajni šolski svet.
Sežana, 24. avgusta 1897.
Predsednik: SCHAFFGOTSCH.
Šola — ali kaj ? V Tržiču so u-stanovili kolesarsko društvo. Na društveno .znamenje so sprejeli tudi — leva sv. Marka, kakor bi spadali pod Benetke. Tržaško namestništvo pa se je osrčilo ter prepovedalo to znamenje.
Nesreča. Pri zgradbi trdnjave Kluže se je 26. m. m. udrl prod. .Teden delavec je ubit, drugi močno poškodovan.
Ceni voli. J. Močnik vkradel je v Kalu dva vola posestniku Jožefu Šuligoju. Prodal ju je mesarju Fogarju za 110 gld. Močnik pa je denar zapravljal po Gorici, prišel v roko policiji, in sedaj, se hladi poleg sv. Antona.
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kobaridu ima dne 9. septembra občni zbor v gostilni g. Mašere.
Razpisano je mesto poštnega odpravnika na novo ustanovljenem c. k. poštnem uradu v Nabrežini, (kraj) Prošnje je doposlati ravnateljstvu v Trst.
V Saksidu pri Dombergu je 3 letni otrok utaknil prst pod koso slamoreznice. Odrezalo mu je kazalec ter mu ranilo tudi ostale prste. Otroka so prepeljali v bolnišnico. Strniši pazite na otroke 1
V Mirnem je v kamenolomu zasulo Ivana Nemca. Prepeljali so ga v bolnišnico, a dan potem je umrl.
Iz Urehcka pri Cerknem se nam poroča, kako so tudi tam po požrtvovalnem prizadevanju preč. g. kurata lepo popravili cerkev ter napravili novo pokopališče z mrtvašnico. Kaj poreče k temu Narodov dopisnik iz tominskih hribov.
V* Vrtojbi dolenji zgradi goriški magistrat, poslopje za shrambo streljiva.
Iz Repentabra se nam piše: Naša cerkev je sedaj vsa prenovljena. Presbi-t.erij je krasno preslikan. Lepa slika Marije v nebo vzete povzdiguje duha. pobožnega kristijana. Okrasje vrenesanškem slogu. Slikal je komenski slikar g. Strnad, Za vse se je posebno trudil naš veleč. g. župnik Slavec, za kar mu izrekamo srč-ho hvalo. (Pa se zopet oglasi,kak dopisnik v „Slov. Narodu. Op. stavca.)
Za Alojzijevišče so poslali: Preč. g. Alojzij Pipan 5 gl., preč. g- Anton Pahor 10 gl., preč. g. Andrej Žnidarčič 9 gl. 50 kr.
Slavno županstvo v Šempasu se je zopet letos usmililo našega revnega zavoda, da nam je poslalo 25 gl. Živelo šempasko županstvo!
Ranjki veleč, mnsgr. Frančišek Mrcina stolni dekan je zapustil v svoji o-poroki 50 gl., ranjki preč. g. Jožef Sov-dat, župnik v pokoju pa 300 gl.
Bog naj stotero poplača vsem dobrotnikom AlojzijevišČa Molimo zlasti za ranjke dobrotnike: Bog jim daj mir in pokoj in večna luč naj jim sveti ! Trst-Istra.
Uraeščenje. Minolo nedeljo so umestili novega profita tržaškega msg. Pe-' tronio.
Velika slavnost v Barkovljnb.
vršila se je dne 29. m. m. Ut,vorili so namreč slovesno barkovljan-ki „Narodni dom“, lastnino tamošnjega uglednega „0brtnijskega društva“. Zanimiv-* je, da so se v tej hiši zbirali najhujši in naj-zagrizenejši narodni nasprotniki, sedaj pa se bodo pod ravno isto streho zbiral, zboroval in razveseljeval zatirani Slo-veuec.
Utonil je v Trstu 15letni Artur Kumec. Šel je z večer z doma, da bi se kopal. A drugi dan so izvleki mrtvo njegovo truplo iz morja.
Podraženje kruha. V Trstu se je kruli zopet podražil in to vsled podra-ženja žita.
Tržaško sodišče je obsodilo več delavcev radi pretepa mej slovenskimi in laškimi delavci. Lahi so namreč razstrelili neko skalovje ne da bi poprej dati znamenje. Kamenje je ranilo več slovenskih delavcev. Slovenci so vsled tega napadli laške delavce. Bilo jih je vsled tega 21 obsojenih v 4 do 7 mesečno ječo.
Iz šale resnica. Dne 21. avgusta, je šel po ulici Tiziano v Trstu zidar Martin Stebel. Srečal je nekoga, ki je nosil mrtvaško krsto. Stebel se je zadel ob nosilca, vskliknivši: „Pojdi no, prineseš mi smolo s tisto rečjo“. A oni drugi ga je zavrnil: »Prej ali slej pride vrsta tudi na te !“ A Stebel: »Kolikor mogoče kasneje! — In šel je dalje. Malo korakov potem je pritisnil Stebel roki na prsi, iz ust se mu je ulila kri, zgrudil se je na tla — v nezavesti. Predno so dospeli žnjim v bolnico, bil je že — mrtev 1! Bog se mu usmili za dušo !
»Naš dom". Zbirka povesti pesmi in narodnega blaga, založil Drag. Hribar v Cel ji. Knjižica ima lep jezik in ničesar spodtakljivega. Cena knjižici je 25 kr., s pošto 28 kr.
Stoletnico združenja z Avstrijo praznoval je 26. m. m. hrvatski Kotor v Boki na slovesen način.
Nova uradna oprava za uradnike pri sodiščih. Uradna „Wiener Zt,g.“ objavlja odloke pravosodnega ministerstva glede uniforme sodnijskih državnih uradnikov in glede sodnijskega pripravljalnega službovanja. — Talar in biret, podoben onemu naših duhovnov, bo v prihodnje uradna oprava vseh onih, ki nastopajo pri sodiščih kot uradne osebe. —
V to vrsto spadajo poleg sodnijskih uradnikov tudi zagovorniki.
Kdo je izumil dežnik? Dežnik, to koristno stvar, so izumili v Kini. V Evropi niso poznali dežnikov do sredine minulega veka. Prvi ga je prinesel v Evropo engležki potnik John Hanway. Prinesel ga je v London, kjer pa so se ljudje toli norčevali iz njega, da je mogel z dežnikom le pod zaščito policije na ulico. Ljudje so ga zmerjali norcem ter so mo žvižgali. Jako so se upirali dežniku tudi v Parizu in tudi v drugih mestih.
In vendar je zaničevani dežnik premagal vse predsodke in danes ga ima že vsak hribovski kmet,.
Rovinjski mestni zastop je težaško namestništvo z odlokom z dne 15. t. m. razpustilo ter razpisalo nove volitve. Tekoče posle izvršuje sedaj začasni odbor peterih članov. Vzrok razpustitve je nesklepčnost mestnega zastopa, ker je bilo več obč. svetovalcev odložilo mandate.
V 228 letno ječo je obsodilo te dni turinsko sodišče 21 zatožencev, ki so vsi člani monogoštejglne roparske, zveze. Javni tožitelj je zahteval zanje skupno 323 let, 10 mesecev in 10 dnij ječe z 41 letnim policijskim nadzorstvom in 25 305 lir odškodnine. Sodišče pa je kazen znižalo na 2 ’S let, 11 mesecev in 10 dnij ječe. 34 let, policijskega nadzorstva ter določilo odškodnino na o340 lir. Taka obsodba se ne čuje vsak dan.
Statistika kaznencev. Iz poročila osrednje komisije avstrijskih kaznilnic za l. 1 Slj:i, (malo pozno je zagledalo beli dam. posimmeno, da se je nahajajo v 16 moških kaznilnicah 14 102 in v 6 ženskih zavodih 18 1.1 kaznencev- V dosmrtno ječo je bilo obsojenih >29 moških in 3 ženske, v 10 do 20 letno ječo pa l"8 moških in 25 ženskih kazneiicev. Po narodnosti je bilo -14 odst. Nemcev, o2 Slovanov, po Vei i 799 odst. moških in 90 > dst. ženskih katolikov. Skupni zaslužek je znašal 505.740 gld., od tega je pripadlo državi .367.599 gld. — Skupni drž-vni stroški za kaznilnice so znašali v 1 1893 2,491.015 goldinarjev.
Ministri v Avstriji. Od pričetka
vladanja našega presvetlega cesarja je je bilo v Avstriji vseli ministrov 170, in sicer: t) vnanjih ministrov. 11 vojnih ministrov, 19 minisierskili predsednikov, 5 drž. finančnih ministrov, 19 pravosodnih, 17 finančnih, 17 ti g--vinskih, 17 notranjih, 18 naučnih, 10 poljedelskih, 6 policijskih, 9 ministrov za dež. hrambo, 12 ministrov brez portfelja in 1 žel. mi-Od teh 170 ministrov jih je bilo
Štev. 535
3—1
Ob.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. četrtleta t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1896.
začne v
ponedeljek dne 13. septembra 1897.
ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice
m ž njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 7. avgusta 1897.
Naznanilo.
Vse one naše čestite kupce ko j i pošiljajo k nam po blago z vozniki, obvestimo, da z dnem 24. tip. preložimo pisarno in del zaloge iz ulice Zonta št. 1 v Via Valdirivo št. 18 (prva ulica od nove poštne palače proti Korso).
Pipan & Comp. v Trstu.
Mili®
h
&
IžJvlblsS*
V GOKICI v Nunski ulici štev. 14-10.
fflelika zaloga
šivalni li strojev in
dvokoles raznih sistemov kakor tudi iz BOMBUSA.
Lastna mehanična delalnica popravljanje dvokoles in nikliranje.
za
Gorici
S y e č a r
Solkanska cesta št. 0.
priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-
ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kilg. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron.
V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencich trgovec s cerkvenim orodjem in puramenti, Piazza Piccola za palačo unmicipija v Trstu.
Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe.
Januš
a
enje na 1840.
Ulster.
17 neplemenitašev ministrov.
L 1848 je
bilo 26
Vinarsko
in sadjarsko društvo
za Brda
naznanja da je otvorilo društveno zalogo briških vin v ulici Barzellini. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. Za pristnost se jamči.
vzajemna zavarovalnica za Dunaju ustanovljena 1.
Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društveiiikom.
V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo:
101 800 oseb s 130,760.000 gld. kapitala, in 825 000 rente.
Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld.
Na premijah (bonus) se je povrnilo 1,994.000. gld.
Kot zavarovanje za slučaj dožive-n j a in smrti se posebno priporoča.
«.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi. ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4% obresti, ako bi poprej umrli (Tarif 11. H.).
h) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedarje zavarovanec dosegel dolo čeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif 11. G.).
Osrednja pisarna je na Dunaju I.
Wipplingerstrasse 30 (Janushof)-Zastop za Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Punte Isonzo.
Prvi fotograflčni zavod
v Gorici
poleg škofije prevzame vsa v fotografi-čno stroko spadajoča dela.
Neprekosljivo delo jamči.
Cene poštene.