Naročnina mesečno ^MMg^ ^^^^^^ ^^^^^^ _________ a. ss-s*M § li/Jr^ /%/m—g ss Uredništvo je * Kopitarjevi «16/111 —^ ................ ^ ^ Uprava: Kopitar- _ . . , jeva k, telefon 2999 Telefoni uredništva: dnevna službo 205® - «očn. 2994. 2994 in 205. --Uhaja v«k da. ijntr.j, r„e« ponedeljka l> d.ev. po praznik. K znižanja plač Znižanje uradniških plač, ki se je zdaj že tretjič in sicer topot čisto nepričakovano izvršilo, sega tako globoko v naše narodno življenje in mora imeti take usodne posledice, da moramo k temu dogodku zavzeti svoje stališče. Na eni strani smo list, ki je s stališča krščanskega nazora vedno zastopal koristi ljudslva, posebno onih slojev, ki največ trpe in so socialne zaščite najbolj potrebni. Na drugi strani pa nam danes, ko veljajo naše simpatije vladi, ki si je odkritosrčno in odločno postavila za cilj, da korenito preosnuje državno politiko in gospodarstvo, prav ta okolnost veleva, da o, njeni najnovejši uredbi povemo svoje mnenje. Tako ji bomo kot svobodno glasilo, ki je vezano samo na krščansko prepričanje in moralo, veliko bolj koristili, kakor če bi čez drn in strn šli za vsakim njenim korakom, saj se tudi vlada, ki ima najboljše namene, lahko molu in je kritike in nasvetov potrebna. Uredba o nadaljnjem znižanju plač državnih uslužbencev pa je taka, da je zaradi svoje dejanske neskladnosti z načelom socialne pravičnosti in svojega, seveda nehotenega negativnega učinka pri delu in trudu za izboljšanje našega državnega življenja ne moremo odobravati in moramo zahtevati, da se njena izvršitev opusti in najdejo druga sredstva za ozdravljenje naših financ. Pri tem smo prepričani, da se je finančnemu ministru oziroma njegovim so-trudnikom res zdela edini izhod iz nekoliko neugodnega položaja državne blagajne in da avtorja niso nameravali lako hudo prizadeti najširših slojev prebivalstva. Gotovo pa se niso zadosti zavedali, kakšne luide jx>sledice bo imela ne samo v gospodarskem, ampak ludi v psihološkem pogledu, in kako globoko bo v času, ko vlada potrebuje najboljšega razjxiloženja ljudstva, da pomaga celitii rane prošlosti in usmeriti državno politiko v nov tir, potlačila duše, ki so pripravljene v korist celote za najveije žrtve, če so res potrebne in znosne ter pravično orazdeijene jio gosjiodarskem in socialnem položaju prizadetih. Vsega tega pa o zadnjem znižanju uradniških plač, ki naj bi se ? največjo naglico že prvega prihodnjega meseca izvršilo, ni mogoče reči. Najhujša hiba te uredbe je, da najbolj prizadene one, ki so najslabše plačani, to je nižje kategorije uslužten-stva, in da odlrguje največ onim, ki imajo družino. Cim več ima kdo otrok, tem več mu je primeroma odtegujem), in nasjMošno bodo tisti, ki so v uradu na najvišji stopnji ali p>a, kii so samci, primeroma veliko menj prizadeti, nego njihovi služabniki ali pa poročeni: taka redukcija je p>ač v hudem nasprotju s socialno pravičnostjo in kdor jo je zamislil, je zelo veliko prezrl, saj je prav ta okolnost upravičeno povzročila hudo žalost in razburjenje. Družine mora država najbolj podpirati in jim zagotoviti nedotakljiv minimum, po tej redukciji pa se je |>rav tam, kjer gre za najnižje služitelje in najštevilnejše družine, potlačil dohodek državnega uslužbenca da-leko piod minimum poštene in količkaj dostojne eksistence. Navedimo le nekaj konkretnih primerov! Pisarniški uradnik (X. skupina), ki je poročen s zvanič-nico, ki tudi služi in ki imata 2 otroka, po novi uredbi pade od 1780 Din mesečno na 1405, torej za 20%, žena pa, ki je že po drugi redukciji bila prizadeta, pade zdaj od 660 Din mesečno na 280, torej vsa družina povprečno za 31%. Prijjravnik (X. skupina), poročen z zvaničnico, z 2 otrokoma, pade okroglo za 22%, žena za 57%, torej družina jx>-vprečno za 34%. Na deželi pa, kjer so doklade nižje, pade za celih 36 in pol%, kar je gotovo zelo veliko znižanje. Ako ima tak uradnik več otrok, se bo njegov dohodek znižal še bolj, in čim več otrok ima, tem več izgubi, tako da utegne to znižanje pri številnih družinah doseči tudi 40 ali še več %. Slu-žitelj-samec bo prejemal manj 5%, na deželi manj 6 do 7%, poročeni služitelj z 2 otrokoma pa v mest" manj 17%,'na deželi pa 19% — zo\xt slučaj nepravičnega sorazmerja. Starejši stražnik s tremi otroci bo dobival odslej za 16 do 18% znižano plačo, to je 1610 Din na mesec, dočim jih je dozdaj imel 1920. Kako s tem šolati tri otroke, recimo vse na srednji šoli, to je problem, na katerega avtor uredbe gotovo mi mislil. In koliko je takih državnih uslužbencev, ki imajo še več otrok v šoli! Tako 11. pr. nam je znan učitelj z 9 še nepreskrbljenimi otroki, ki bo prikrajšan za najmanj 600 Din, so j)a znani tudi slučaji srednjih kategorij, kjer bo uslužbenec prikrajšan za celih 10,00, posebno še, če ima še žena skromen zaslužek. Tudi uradniki višjih skupin so seveda prizadeti, česar tudi mi ne želimo in bi rajši videli, da tudi oni ne bi ničesar utrpeli, saj so ministri opetovano trdili, da je pri nas uradni-štvo na splošno v primeri z inozemstvom slabo plačano. Toda razmerje novega »nižanja je tako, da bomo takoj na konkretnih primerih videli, kako veliko bolj je prizadet nižji nameščenec nego višji. Uradnik V. skupine, srezki poduačelnik n. pr. ali sekretar, jxiročen, s 3 otroci je dozdaj v Ljubljani dobival bndto 3460 Din, odzdaj bo dobival 3100 — torej znaša znižanje 10 in pol %. Stari učitelj V. skupine na deželi, istotako s 3 otroci, bo utrpel 11%, uradnik IV/2 v mestu z enim satnim otrokom bo pa utrjjel samo 8 in j)ol %. Znižanje plače najvišjega državnega funkcionarja v deželi znaša 4.3%. Ce bi uredba, ki je bila šele naznanjena po časopisih, v polni točnosti |>a še ni znana, določala še to, da bi otroci, ki so dovršili 16. leto, niso pa še presegli 23-tega, pa se še učijo, sj)loh nobene do- j klade več ne dobivali, polem bi bila usoda mnogih družin naravnost katastrofalna. Isto velja, čeprav v milejši meri, za pokojnine, kjer ludi najvišji fuiikci-onarji v državi ničesar ne izgubijo ali pa le inalo. I V splošnem torej vidimo, da se redukcija nikakor ne omejuje na 3, 5, 7 ali do največ 10%, kakor se ; je reklo, ampak da sega do 36 in pol ali še več % j in da znaša okoli 8% pri tistih, katerih plače so j primeroma višje. Avtor uredbe utemeljuje znižanje plač s zniža- 1 njem cen življenjskih potrebščin. To |>a za Slove- 1 nijo gotovo ne velja in najbrž tudi za pretežni del , države ne. Cene kmetskim produktom so res da hudo padle, in to je najhujša nesreča, ki je kmelsko prebivalstvo zadela, toda državni uslužbenec od | tega ni ničesar profitiral, ker vemo, da razlika med , ceno, ki jo dobi kmet, in med ono, ki jo plača kon- i sument, gre pri nas v žep ]»srednikov in prektip>- ' čevalcev. Vrhtega bi moralo tako globoko znižanj« uradniških plač iti vzporedno z znižanjem še drugih izdatkov, ki iih ima uslužbenec, med katerinu Posledice koncentracije angleškega brodovja Alarm po vsej italijanski obali Anglija hoče zapreti Gibraltar, Sueški prekop in Dardanelske ožine je prvo stanovanje, pa tudi vseli proizvodov industrije. Ce hočemo torej pravilno ozdravili naše gospodarsko življenje, moramo posnemati zgled drugih držav, kjer se je izvedlo vsestransko, vzporedno in med seboj zvezano zniževanje, kjer se je izkazalo za potrebno — enostranski posegi v tok go-sjx>darskega življenja jja zlo le |x>slabšajo. Naš kmet je interesiran na zvišanju cen svojim produk-tom, ker mora drugače popolnoma osiromašiti, toliko znižanje uradniških plač pa vsak dvig kmet-skega gosjKjdarslva onemogočil je, ker je danes uradnik največji in najboljši odjemalec in uživalec kmet-skih pridelkov. Uredbodavec lega golovo ni v zadostni meri vpošteval, kakor je preveč prezrl ludi dejslvo, da bo po tej uredbi enako udarjen tudi naš trgovec in obrtnik pa celrt državni erar sam; pomislimo samo na železniško uj)ravo, ki je vj^eljaln |X)ceni vlake za nedeljske izlete, ki bodo zdaj golovo občutno padli. Silno bo trpela tudi kultura, saj si sedaj skoro noben uradnik nižje in sred nje kategorije ne ho mogel privoščiti knjige ali revije, ki licdo poslale ltiksus. lako se je zgodilo, česar uredbodavec gotovo ni ne nameraval nili si pred- stavljal, da bo namreč lo ponovno znižanje uradniških plač naletelo na veliko neodobravanje pri-vseh stanovih, od najsolidnejšega trgovca do naj-siroinašnejšega kmeta, ker vse občutno prizadeva in je obenem z uradnikom udarilo tudi one, ki ga hranijo in oblačijo Ker moramo končali, naj danes damo izraza samo še svojemu mnenju, da bi gos|X>dar državne blagajne primanjkujočih 400 milijonov dinarjev lahko našel drugod in da bi bilo v la namen treba preje sklicati na posvet zastopstva vseh naših stanov. Dobički in zaslužki velikega kapitala, naj bo tujii ali domači, so pri nas še vedno tolikšni, da bi bil mogel tudi prevzeti del za pokritje sredstev, ki so državi nujno jx>trebna. Treba je tudi izvesti reforme upravnega življenja in delovanja, kjer ima opravili s kapitalijami, tako da ne bo izključena samo odkrita, ampak tudi prikrila korupcija in zapravljanje državnega denarja in narodnega premoženja, tako na primer pri dobavah in oddajah del, kjer so se zapravile že milijarde, ne milijoni, ali pa, če na primer dobijo nekje za zgradbo vodovoda 146 milijonov dinarjev, ko bi se s takim denarjem lahko elektrificirale železnice ene cele banovine! Tudi bi bilo treba revidirati pokojnine in plače najvišjih funkcijonarjev, narodnih zastopnikov in onih, kj imajo toliko premoženja in drugih dohodkov, da jim je državna plača iu pokojnina spdoh odveč — vsaj v teli težkih časih. Tako bi se ne dobili milijoni, ampak milijarde in državnemu uslui bencu ne bi trebalo iskali postranskih dohodkov n» kakršenkoli že način. Iz tega ne moremo izvajati nobenega drugega zaključka, kakor da se naj odredba o ponovnem znižanju uradniških plač sjx>zna kot zgrešena in da naj se naš budgel na drug način uravnovesi v smi slu socialne pravičnosti in resnične koristi za dr-žavno gospodarstvo in ljudstvo. Vlada, ki je na tako srečen način s pomočjo splošnega ljudskega zauj>a nja začela reformo našega političnega in gospodarskega življenja, ne bo gluha za ta naš nasvet, k? nima |>red očmi samo resničnega gospodarskega ozdravljenja ljudstva v naši državi, ampak tudi pro speh vlade, ki je začela svoje delo pod tako srečnimi jivspiniUmi s trdno vobo in veselim pogoucs? za novi obraz naše države. Ugasnile luči! Rim, 20. septembra. SE. Iz Neaplja poročajo, da so mornariške oblasti izdale vsa potrebna navodila za izpraznitev civilnega prebivalstva. Navodila so bila razširjena med prebivalce s pomočjo proglasov, ki dostavljajo, da veljajo navodila seveda samo v primeru vojnega napada, o katerem pa ne more biti govora. Navodila za izpraznitev, du imajo isti pomen, kakor navodila za primer letalskega napada, kar so izvedli že po vseli državah svetu, ne du bi kdo s tem mislil, da so letalski napadi že pred durmi. Iste predpise, kot v Neaplju bodo izdale mornariške oblasti za vsa italijanska pristanišča. Obširni varnoslni ukrepi Italije Prisotnost ogromnega števila angleških bojnih ladij v Sredozemskem morju pa vendar le vpliva tako na uradne kroge, kakor nu vso javnost. Danes je italijanska vlada izdala nadnljne predpise, ki veljajo za vso italijansko obalo ili ki uvajajo neke vrste stalen alarm in pripravljenost. Po vsej italijanski obali postavljajo ža-rometne baterije, nadalje slušalne aparate za odkrivanje sovražnih letal ter obrambno topništvo proti letalom. Okrog večjih obrežnih mest postavljajo tudi težke obalne topove. Čisto novi motorni čolni z enim malim topom švigajo neprestano sem ter tja pred pristanišči. To so čolni obalne mornariške kontrole. Zudnje dni letajo tudi posebne lovske skupine letal od pristanišča do pristanišča. Tudi nad Itimom se sedaj vsak dan v rednih presledkih poka/.ujejo. Čeprav moramo reči, da italijansko ljudstvo z velikim mirom pričakuje končnega |)ovelja svojega šefa, je vendar opaziti, dn kretnnje angleškega vojnega brodovja in odločnosl Anglije, dn ne popusti niti milimetra od svojega stališča, ustvurjn nemirno razj>oloženje v vladnih krogih, kjer tako srditega angleškega odpora nikdo ni pričakoval. V tej zvezi govorijo tukaj celo o tem. dn je svoje dni francoski ministrski predsednik Laval Mussoliniju izrecno obljubil, da se v nobenem primeru ne bo udeležil kakšnih bojnih pohodov proti Italiji. Sedaj, ko pu je Angli-ju tako odločno podprla Zvezo narodov in je slednja nu tem, du napove proti Ituliji razne mednarodne kazni, predvidene v pakti. Zveze narodov, dela Lavalova obljuba velika napotja francoski vladi. Rimski tisk obtožuje Anglijo, „da hoče vojno proti Italiji" Današnja »Gazzetta del Popolo« prinaša uvodnik pod naslovom »Anglija hoče vojno proti Ituliji«. člankar pravi, da je logičen sklep o zadržanju Velike Britanije v Ženevi in vojaških 111 pomorskih ukrepih britanske vlade in o tonu britanskega tiska, da Velika Britanija odkrito nastopa zoper Italijo, in sicer iz razlogov, Pogled ua obrežne topove v Gibraltarju Gibraltar, 20. sept. TG. Angleške mornariške oblasti so udarno razglasile, da bo »v gotovih okoliščinah postalo potrebno, da se v vsem Gibraltarju ugasnejo luči«. V ta na-nien bodo mornariške oblasti same prekinile električni tok, prebivalstvo pa bo moralo 11» povelje ugasniti vse druge svetilke. ki niso v niknki zvezi z DN. Velika Britanija, pravi list, hoče vojno. ludi turinska >Stampa> piši- podobno. Med drugim pravi, da Velika Britanija • demonsko ravnodiišnostjo žene Evropo v prepad. List pravi nu-d drugim, da pomeni odhod dveh največjih britanskih vojnih ladij v Sredozemsko morje odkrito izzivanje. Anglija I talij.*. „Prvo Abesinija, potem Avstrija" »Sturc piše: Mussolini jc v istem trenutku, ko ograža neodvisnost Abesinije, spet pozval britansko vlado, da pristane na izpremembo po- dunavskega pakta, ki 11111 je namen zavarovati neodvisnost Avstrije ali I t, i jo, kibineta lašistič nih lutk 1111 Dunaju. Angleška vlada je italijanskega poslanika, ko ji je predlagal te izpre-membe, sprejela zelo nemilostno. Podčrtala je, dn bo šele tedaj začela proučevali pakt. ko bo urejeno abesinsko vprašuje v duhu določb pakta Društva narodov. Prvi ukrepi - Nič denarja London, 20. septembru. AA. Ueater poroča-. Vse kaže, da so se zaupni razgovori mod Anglijo in Francijo končali z uspehom in da sta obe državi sklenili nastopiti proti Italiji z gospodar-I skimi sankcijami. Prvi ukrep bo odklonitev kreditov, ki jih prosi Italija. Kje stoji angleško brodovje Izšel je pregled porazdelitve britanskih vojnih ladij v Sredozemskem morju Iz tega pregleda se vidi, du se v Gibraltarju nahajata linijski ladji »lloodt in »Renovvu« ter štiri križurke, devet rušilcev in trije minonosci. V A l e k s u 11 d r i j i jo 29 vojnih ladij, med njimi linijska ladja »Hesolutec, ki je obenem admiralska oklopnica s poveljnikom admiralom sirom VViiliamom Fiscnerjem. Ta ladjo je priplula v Aleksandrijo šele 18. t. 111 Pomorskemu oddelku v Aleksandriji pripadajo še linijski ladji »llevenge« in »Valliant«, tri križarke, dve nosilki letal: »Glorious« in >Coiirageous< in ena bolničarsku ladja. V A d e n 11 je doslej deset ladij. med njimi križarki »Norfolk« in »Solombo«. V H u i I i so tri križnike in dve podmornici. V P o r t S a i d u so linijska ladja »Burham«, kri-žarka »Despatch« in en rušilec. Posebni dopisnik lista »Eclio de Pariš« poroča svojemu listu iz Londona, da je vodstvo angleške mornarice prepričano, da bo, če bi Kalija zares začela sovražnosti, moglo onemogočiti njeno nkrijo s tem, da ji Izpodreže oskrbo s petrolejem. Zaradi te namere so Angleži tudi pui-griipirali pomorske sile, zlasti zato, dn onemogočijo Italijanom dobavo petroleja z Kavkaza. Iz istega razloga se vrše tudi pogajanja s turško vlado o zaprtju Dardanel. Z zaprtjem gibroltarske morske ožini bo Italiji iz-podreznu dovoz ameriškega petroleja, tako dn bi se Italija mogla oskrbeti z nj m samo po kopnem čez. Švico in Nemčijo in neposredno i/. Romunije, pod pogojem, da bi dobavljalri iz teh držav mogli vzlic morebitnim prepovedim ZN dobavljati lUliji petrolej. Anglija sporoča Ženevi Gibraltar zaprt,..? Ženeva. 20. septembru, c. V Ženevi so danes prepričani, da bo Mussolini odklonil predloge odbora petorice, Addis Abeba |ih ho pa sprejela. Zato se sedaj načenja poglavje sankcij, ki bodo nastopile proti Italiji takoj, ko začne z vojno, ki ne bo v skladu 1. določili pakta Zveze narodov. Zato je treba pri tem upoštevati stališče Italije, Anglije in Francije do sankcij. Iz Rima prihajajo semkaj vesti, du je ituli-jansko javno mnenje silno bojevito 111 zelo ne-razpoloženo proti Angliji. »Vlessuggero« piše, (la je Mussolini neštetokrat poskusil dokazali Angliji, da 11111 gre v Abesiniji za čisto navadno I kolonialno ekspedicijo, ne pa zu vojno v evropskem smislu besede. »Pieeulo« piše, da nikdo več ne bo mogel zadržati Italije na njeni poti in tudi ne ladje Nj. Vel angleškega kralja. »Tevere« pu piše, dn Anglija Italijanov ni hotela spo/.uati kol zaveznike v svetovni vojni, zuto jili bo pn seda j spoznala kot nasprotnike ir dosledne sovražnike. Medtem ko Italija tako manevrira, pu sprav-I ju francosko delegacijo v «ilno zadrego Francoski ministrski predsednik Laval jo danes ob 13.20 odpotoval v Pariz, kjer bo jutri važna seja vlade. Levičarski krogi pripravljajo silno akcijo proti Lavalu, češ, da podpira Mussoli-nijev imperializem. S tem, da je l.uval Mussoliniju v Rimu meseca januarja t 1. dal golove obljube glede Abesinije, je Francijo preveč oddaljil paktu Zveze narodov, ki hoče sedaj s sankcijami iti nad Italijo. Zato je verjetno, da se nu jutrišnji seji francoske vlade sploh ne bo govorilo o sankcijah, ampak o odgovoru, ki bo nocoj prišel iz Londona. Angleška vlada bo namreč nocoj odgovorila na francoski memorandum glede organizacije avstrijske neodvisnosti. Nocoj je londonska vluda sporočila vsem interesentom, da je Gibraltar tako rekoč že zaprt. Angleške ladje bodo poslej po svoji uvidevnosti lahko vršile kontrolo nad vsem tranzitom skozi Gibraltar. Vse čete egiptovske armude, ki so motorizirane, so dobile nalog, (ln se morajo v najkrajšem času izvežbuti za borbo nn skalo-vitem in puščavskem terenu. Vsa pristanišča v Perzijskem zalivu se morajo vojaško utrditi. Anglija ne odneha za nobeno ceno London, 30. sept. TG. Iz zunanjega ministrstva »e i«ve, da je angleški kabinet sklenil, da v abesinskem vprašanju ne popusti ničesar več. Italiji se pri pozna nekaj obmejnega ozemlja in obsežne gospodarske pravice v ostalem delu Abesinije, zato pa mora Abesinija ostati neodvisna in dobiti odškodnino v obliki lastnega pomorskega pristanišča. Ker j« Mussolini izjavil, da tega na noben način ne sprejme, ker bi potem prestiž Italije trpel za vedno, se smatra poravnava kot izključena. Angleška vlada je nadalje sklenila. da nc garantira miru v Evropi, naj tudi Nemčija napade Avstrijo oziroma Italijo in da se bo ravnala izključno po svoji koristi, ako Italija ne spremeni svojega stališča. — Angleški krogi gredo celo lako daleč, da zagovarjajo tih dogovor z Nemčijo, vendar pa je to le ideja nekaterih. Na vsak način na se je britanska vlada postavila na stališče, dn ne odstopi niti enega koraka o»l svoje Unije. Poudarja ms tudi, da ta nI noben manever ali grožnja, ampak da bo Velika Britanija dejansko takoj nastopila, kakor je sklenila, kakor je to sicer naredita vedno, kadar je smatrala, da je neobhodno potrebno. V Dvanajsterootočju IstaiibuL 20. septembra. SK. Potniki, ki pri- i hajajo iz Kgejskega iporja, pripovedujejo, da so videli okrog Oodekane/.a (Dvanajstcrooločja i včeraj pomotoma stalo- deseterootoeja) ita- 1 lijaaske rušilce in torpedovke, ki neprestano na vse strani patrolirajo. Nadalje so opazili, da Turčija enostavno utrjuje svoje obdardanelskc trdnjave, kamor vlači težke obrežne topove. Potiski zadružniki v Ljubljani Nemiri na Kreli Atene, 20. sept. A A. Zaradi Čedalje večje napetosti med republikanci in inonarhisti na Kreti vlada na vsem otoku veliko razburjenje. Pričakujejo, da bodo v najkrajšem času izbruhnili nemiri, zato je guverner predlagal, da so tlovoli monarhi-stom, da se oboroze. Pogreb Voje Marinkoviča Belgrad, 20. sept. m. Danes ob tO dopoldne je bil pogreb bivšega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča. Marin-kovičevo krsto eo najpreje odnesli iz njegovega stanovanja v saborno cerkev, kjer je bil [Kiiattos. Žalnemu obredu so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja, brigadni general Božič, kr. namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, predsednik vlade dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, vojni minister Peter Živkovič, prometni minister Spaho, minister b. p. dr. Krek, predsednik senata dr. To-mašič, predsednik skupščine čirič, bivši predsednik vlade Uzunovič, Jevtič in številni bivši ministri, dalje kraljevi skrbnik senator Jeremija Zi-vanovič, predsednik belgrajske občine Ilič, diplomatski zbor, številni poslanci in senatorji in ogromno število belgrajskega občinstva. Mnogo pa je bilo udeležencev na pogrebu tudi iz drugih krajev, ki 60 se hoteli posloviti na poslednji poti od velikega državnika. Od saborne cerkve se je nato razvil sprevod proti novemu pokopališču. V sprevodu so nosili številne vence, tako vence kneza namestnika Pavla, princezinje Olge, kr. namestni- kov, vlade, generala Petra Zivkoviča, kraljevine Romunije, številnih poslanikov, češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, belgrajske občine in mnogo drugih. 14 častnikov je nosilo številna domača in druga odlikovanja, ki jih je Marlnko-vič prejel za svoje zasluge. V sprevodu je korakala tudi četa vojakov. Pred saborno cerkvijo se je poslovil od {Kikojnika škof Sava Grlajič, ki je vsestransko orisal lep značaj in velike zasluge jiokoj-nika. Za njim je govoril predsednik narodne skupščine Stevan C'irie, ki je poveličeval velik duh in visoko moralo pokojnikovo. Nato je govoril dr. Kosta Kumanudi, ki je dejal, da se je dr. Marin-kovič iz majhnih razmer povzpel do voditelja in velikega državnika, ki je izkazal Srbiji iri Jugoslaviji neminljive zasluge. V imenu ruskih beguncev je govoril Strandman, ki je dejal, da so imeli ruski begunci v njem veliko zaščito, saj je dr. Ma-rinkovič čutil vso tragedijo ruskih beguncev. Za njem je govoril senator Marjanovič, ki je dejal, naj živi večno spomin Marinkoviča med nami, kateremu se ima naša domovina zahvaliti za zgodovinsko službo. Ljubljana. 20, septembra. Poljske zadružnike, ki jih je v našo državo povabila glavna zadružna zveza v Belgradu, so naša zadružna društva v četrtek povabila na Gorenjsko. da si ogledajo naše zadruge Pod vodstvom dr. Basaja ter ravnateljev g. Punčuha in Schauerja ler v spremstvu članov puljsko-jugo-slovanskega društva so včeraj v treh velikih avtobusih pohiteli najprej v Stiažišče, kjer jih jo sprejel ravnatelj g. Okorn in pokazal Sitarsko in žimarsko zadrugo, obenem pa jih povedel tndi v kmečke hiše, da so zadružniki inogli videti nn mestu, kako ae izdelujejo sita. V Naklem so si ogledali Mlekarsko zadrugo, v Kropi pa je ravnatelj g. Gašperšič razkazal izredno zanimiv obrat t domači zadružni žebljarni. Za vsa naša zadružna podjetja so s« zadružniki izredno zanimali ter prosili za letna poročila in pravila v svrho natančnejšega preštudiranja. Opoldne so bili na Bledu, kjer jih je v hotelu Petrun čakalo kosilo, pri katerem se je razvilo prijetno tovariško razpoloženje, ki so ga Poljaki s svojo lepo ulansko pesmijo še stopnjevali. Z čolni so pohiteli na otok ter navdušeno in .z upanjem zvonili zvonček želja. Ob petih so bili že pod Savico, odkoder so šli k slapu, ki se mu niso mogli dovolj načuditi. Slikali so vsevprek naše krasote ter se niso inogli dovolj zahvaliti prirediteljem za izredni užitek. Še bolj na so jih prireditelji presenetili s pristnim pnlNkim »predvečorkom«, ki so ga priredili na prostem v osrčju gozda in v objemu gora, kjer se je razvilo priBtno poljsko »piltnikovanjet s petjem dveh zborov, poljskega In slovenskega, ki sta si odpevala v noutrudljivi zapovrstnosli. Nepozabne vtise je pustil g. sodnik Jablonovvski, ki je v sveti tišini sredi romantične pokrajine zapel čuvstveno globoko arijo Monluškega iz .•Strašnega dvora . Po govorih in drugih izrazih prijateljstva se je poljsko društvo vrnilo v Ljubljano. V petek je bilo v dvorani društva >.SInge< predavanje ravnatelja dr. Basaja o Zadružnem gibanju v Sloveniji, sicer v slovenskem jeziku, toda udeležniki so dobili izvleček v poljščini. Po predavanju je Kino »Sloga« na časi gostom dal slovenski film >V kraljestvu Z lat o rogač, ki je gostom neizmerno ugajal ter vnovič vzbujal včerajšnje vtiske. Po kino-predstavi so si zadružniki ogledali Zelezničarsko nabavljalno zadrugo ter Kmetijsko družbo, nakar so si ogledali mesto, rimski zid, magistrat, stolnico in Jugoslov. tiskarno. Popoldne so poselili našo Narodno galerijo, muzej ter Grad. Zvečer so jim naše združene zveze priredile poslovilni banket s sodelovanjem orkestra »Sloge«, I ter pevskega zbora, ki je prepeval same narodne pesmi. Jutri ob 9 dopoldne bodo z zagrebškim vlakom odšli proti Zagrebu. Kot so se Izrazili, oči-j našajo iz .Slovenije najlepše vtise, tako o našem ' zadružništvu kot o naši domovini. „Med Pohorci vlada edinost" Pretep med Jevtičevimi poslanci „Glapež... bitanga... tat - Klofute, udarci z bokserji, razbijanje" me kdo napade, ga znam pošteno odbiti. Uroševič pa sc jc dal danes popoldne od fotorepor-teijev slikati z obvezano roko in glavo, ležeč v postelji. Kot se čuje, se je predsednik kluba Jevtič postavil v tem sporu ua stran IJroševiča. Zaradi tega se v zemljoraduiških krogih misli, da bosta Voja Djordjevič in dr Dragoiiu Jankovič, ki sta istotako člana Jevtieevega kluba, povlekla iz tega posledice, kar pomeui, da bodo zapustili Jevtičev klub zadružni ioeologt. s ka terimi se je Jevtič v času svoje slave zelo balial in bil nanje ponosen. Isti krogi zatrjujejo, da se je snoči Jevtič, ko je videl, da bo prišlo do pretepa, sam umaknil, da bi se tako izognil biti razsodnik med obema pretepačema. Prišlo pa je drugače. Jevtič je moral izreči svojo besedo. Če bosta Dragotin Jankovič in Djordjevič izstopila i/. Jevtičeve,ga kluba, je verjetno, da se bosta pridružila skupini Vo.je Lazita in dr. Uroša Sta-jiča. vsled česar bo Jevtičev klub znatno oslabljen. Belgrad, 20. septembra m. Danes se je v narodni skupščini, kakor tudi v vsej javnosti govorilo samo o suočujem pretepu Jevtjčevih poslancev na seji Jevtieevega poslanskega kluba. Snoči je v svojem kubiuetu sklical Bogoljub Jevtič konferenco narodnih poslancev, izvoljenih na področju požarevskega okrožja, ki pripadajo temu klubu Na konferenco so prišli poleg samega Jevtiča še sledeči poslanci: Joco Selič, Mirko Uroševič, Jovan Nenaaovič, tir. Dragoljub Jevremovič, Voja Ljo-djevi< in De-simir Jankovič. Ob času konference je prišlo ; med temi maloštevilnimi poslanci do ostrega medsebojnega prerekanja, iz katerega se je pozneje razvil pretep med Uroševičem in D.jordje- ■ vicem, upravnikom Glavne zveze srbskih kmetskih zadrug. Do sklicanja sestanka ie prišlo ua željo samega Jevtiča, in sicer iz razloga, ker je j jevtič zadnje ledne v družbi i Uroševičem, ki | je bil najzvestejši in najzgovornejši prislaš bivšega pravosodnega ministru Božidarja Maksi-rnoviča in ki se je pozneje pridružil Jevtiču, hotel poživiti delovanje v požarevskem okrožju. Medtem, ko se je razpravljalo o vprašanju poživitve akcije, je j>a prišlo do spora med Lroše-vičem in Djordjevičem. Po krajšem prerekanju je prišlo do težkega fizičnega obračuna med obema. Po obvestilih, ki jih j(- dal danes časnikarjem Uroševič, je prišlo do spoiiadu na sledeči način: Uroševič je vrgel Djordjeviču v obraz: >Glupež, bitanga okradel si vse požarev-»ko okrožje, kaj hočeš še več? Voja Djordjevič je Uroševiču odgovoril: »Požarevski okraj ve, kdo sem jaz, dobro pa ve tudi, kdo si ti!« Za tem so padale z obeh strani še ostri; psovke, dokler si nista obu poslanca skočila v lase. Lroševič je i/koristil priliku in pripeljal zaušnico Voji Djordjeviču, ki se je t.ato pognal v smeri proti Uroševiču.Uroševič je ves čas trdil, da je Djordjevič potegnil iz žepa ;ndi bokser, s katerim ga je hotel udariti. Medlem ko sta se ta dva poslanca ruvala so se vmešali v pretep še ostali poslanci, ki so ju hoteli pomiriti. Med njimi je bil Nenadovič k' je Uroševič« zgrabil tako močno in nerodno za palec ua roki. tla mu ga je zvil. Radi tega je Uroševič po svojih uvajanjih moral oditi v sanutorij Vrača r Dru-guče pa zopet pripoveduje Gjorgjevič, ki pravi, da se govorniki v klubu nikakor niso strinjali s postopanjem Uroševiča. Dokler je bil navzoč predsednik kluba Jevtič, se je red še nekako vzdrževal. Kakor hitro pa je odšel Jevtič v drugo sobo. je pričel Uroševič strašno vpiti in zmerjati posamezne poslance. Opozoril sem ga, naj nikar ne kriči, ker imamo vsi grla, toda če bomo vpili drug na drugega ne bomo prišli do sporazuma. Na te moje besede mi je Uroševič vrgel v obraz: »Ti intrigant, znaš samo in-trigirati.« Odvrnil sem mu: >Mene poznajo, tudi tebe poznajo, pa naj sodijo.« Na te besede jc Uroševič dejal: »Lupež (Iojhjv), molčil« Nato -cm mu jaz odgovoril: »Bitanga, sram naj te bol« Po teh besedah mi je Uroševič prisolil zaušnico. Tudi jaz sem skočil s svojega mesta in ga takoj udari) s pestjo po roki. S tem udarcem sem ga hotel samo onesposobiti za nadalj-no pretepanje, toda nisem uspel. Uroševič me je ponovno napadel, vsled česar sem ga udaril po glavi, da se mu je vlila kri. Ko je Uroševič opazil, da je krvav, je pričel strahovito tuliti: >Joj, ubil me je! Pokličite zdravnika. Kaj bom delal s svojima dvema otrokoma in s svojo hiio. Ubili so me!« Ko so najn drugi poslanski tovariši ločili, je pričel Uroševič strahovito razbijati in tolči po klopeh in razbil je tndi okna v klubski dvorani. Potem je začel premetavati o sobi stole ter vpiti, da nima več obstanka v lubu. ker mu grozi, da ga bodo ubili. V takem stanju je po izvajanjih Djordjevič« preklel po južno tudi Jevtiču njegovo majko Noto je odšel v sanatorij Vračar, kjer so ga povili. Na vprašanje časnikurjev. al: bo Djordjevič zahteval od kluba zadoščenje radi napada, jc odgovoril: ne. Dobi! sem popolno zadoščenje. V tem. so ga zopet vprašali časnikarji. — V tem. tla sem IJroševiča |>ošten<> premlatil. Jaz se nerad oreteDBm Vn nikoear BF napadam, toda te Kongres invalidov Belgrad, 20. sept. A A. V svečani dvorani novega Doma vojnih invalidov se je danes ob 10 dopoldne začel 1L kongres mednarodne zveze združenja vojnih invalidov v navzočnosti ministra telesne vzgoje g. K o m n e -noviča, odposlanca vojnega ministra generala Cu kavča, zastopnika občine mesta Belgrada, članov diplomatskega zbora in vojaških atašejev tujih poslaništev in drugih odličuikov. Kongres je otvoril s pozdravnim govorom g. Boško N e d i č. Nato je iKivzel besedo minister za telesno vzgojo in dejal med drugim: Kraljevska vlada mi je poverila nalogo, da otvorim 11. letno skupščino mednarodne konference združenja vojnih invalidov in bivših bojevnikov, in da pozdravim bivše bojevnike, ki so se zbrali v Belgradu na prisrčno vabilo svojih jugoslov. tovarišev. Težko stanje preživljajo narodi, toda v razburljivem času, ki v njem živimo, nam dviga duha zavest, da ljudje, ki so se bojevali v vojni, ne izgubljajo upanja. Vi hočete z vso bojevniško energijo obvarovati mir, ker je najvišji smisel žrtev, ki ste jih tako plemenito doprinesli med vojno. Iskreno vam želim uspeha pri vašem delu in vaši veri v boljšo bodočnost. Izjavljam, da je U. letna skupščina mednar. konference združenja vojnih invalidov in bivših bojevnikov oi vorjena. Za ministrom Koninertovičem je govoril predsednik kongresa general N i k i f o r o v. Nato so udeležence kongresa pozdravili in jim želeli plodovito delo zastopniki Zveze narodov stotnik Orapon kol delegat sekcije za razorožitev, dni je Ljuba Ste f a no vič, predsednik FLDAC a. Kongres sla pozdravila tudi zastopnik zveze bivših francoskih bojevnikov in delegat židovskih bojev nikov. Predsednik francoskih shodnih bojev-uikov Marc Heraut se je zahvalil udeležencem za prisotnost in predlagal, da naj so v znak globokega spoštovanja do viteškega kralja Aleksandra Zcditiitel.jn sveč-mn sej ti prekine, • Po žar na Barja Nocoj ob 20.40 je izbruhnil požar na Ilovici na Barju. Začela je goreli Cvetkov« hiša ua vogalu Jurčkove poti iu Peruzzijeve cesle. Ogenj je nastal v podstrešju in so ga takoj opazili še čuječi sosedje, nakar je bila alarmirana domača barjanska ga silska bramba. Na pomoč so prihiteli tndi ljubljanski gasilci z motorno brizgalno in vsi skupaj so v dobre pol uri požar udušili. Kako jc požar nastal, še ni ugotovljeno. Skoda je sicer znatna, toda krita bo z zavarovalnino. Zgorela je streha, doci"' so zidovi uove hi&e ostali nepoškodovani Kriza španske vlade Madrid, 20. sept. c. Danes zjutraj je španska vlada podala ostavko. Lorroux se krizi vlado ni mogel izogniti, ker se je vsa agrarna stranka solidarizirala z odstopivšim ministrom Velaseorn. Do krize vlade je prišlo zaradi tega, kor je Lerrotix sklenil odpraviti tri ministrstva. Kakor običajno je žo zopet zavladala v vsej Španiji nervoza, ki jo intrige še povečujejo. Dopoldne je bilo vse polno sestankov meti Gil Roblesom in posameznimi vodilnimi člani agrarne stranke, Lerroux pa je sprejel več politikov demo-kratsko-liDeralne stranke. Popoldne je odšel zopet na referat k predsedniku republike. Notranji minister je sprejel časnikarje in jim izjavil, da je dobro pripravljen za vsak poskus prevrata, bodisi z desne ali pa z leve. Razpolaga namreč z 35.0(1(1 možni I redne policije in pn z 10.0(10 možmi policijskih napadalnih oddelkov, ki so bili nedavno ustanov-ljeni. . . . Šašteršič obsojen na dosmrtno ječo Ob pol 8 nocoj je po kratkem posvetovanju predsednik senata razglasil sodbo v procesu proti krojaškemu mojstru šušteriču, ki se glasi na dosmrtno robijo ter na izgubo častnih državljanskih pravic. l'o razglasitvi sodbe je predsednik senata utemeljil to razsodbo s tem, da je obsojenec zverinsko postopal z ženo; ugotovil, da se nahaja v velikih materijelnih škripcih in da je hotel zaradi tega iznebiti alimentov. Predsednik je poudaril. da je obsojenec to storil iz gotovega vzroka. Dalje je bilo obtežilno, kar jc izpričala priča Kojterer, ki pravi, da je dvakrat zaklenil delavnico, našel pa jo jc samo enkrat zaklenjeno. Zatem tla je bila žerjavica polila z vodo. Tudi se je izkazalo, da ni prišel domov zjutraj, kakor zatrjuje, pač pa že ob 9 zvečer. Kot olajševalna okolnost bi hila upoštevano samo razrvaoo rodbinsko življenje. Branilec obsojenca je najavil priziv in revizijo. Ob razglasitvi sodbe se je obsojenec začel tresti po vsem telesu in je ves prebledel. Kongres pravnikov Belgrad, 20. sept. m. Za predstoječi kongres pravnikov iz vse kraljevine, ki bo v Belgradu od 22. do 24. t. m., je pripravljalni odbor za ta kongres izdal obširno sjjomenico z vsemi referati, ki se bodo obravnavali na kongresu. Kakor znano, bodo na letošnjem kongrewu jugoslovanskih pravnikov v glavnem govorili o jamstvih za stalnost sodnikov in o zavarovalnih zakonih. Za spomenico je napisal uvod sam predsednik kralj, vlade g. dr. Stojadinovič. ki je obenem tudi predsednik stolnega odbora pravniških kongresov. V tem predgovoru pravi g. dr. Stojadinovič glede stalnosti sodnikov takole: »Prvo vprašanje, o katerem se bo govorilo, je vjjrašanje jamstev za stalnost in neodvisnost sodnikov. Na prvi pogled bi izgledalo, da je načeto samo radi sodnega reda. Toda tak sklep je v nasprotju s stvarnostjo. Vsakemu dobremu in zvestemu poznavalcu družabnih razmer jc jasno, da je danes popolna neodvisnost sodnikov pogoj, brez katerega si ne moremo misliti zdravega družabnega razvoja.« Trifunovič o dr. Mačku Bivši minister Miša Trifunovič in član Radikalne zajednice se je na svojem propagandnem potovanju po Sandžaku ustavil tudi v Prijepolju, kjer je imel politični sestanek. G, Trifunovič je govoril o JRZ iu pri tem poudaril, da se JRZ ne ustvarja od zgoraj, ampak iz naroda samega. JRZ spoštuje vsako politično prepričanje in želi, da ljudstvo strpno posluša vsakogar in da se nato odloči za politično skupino, ki se mu zdi bolj primerna. Zato i pa JR£ odklanja toliko bolj politične uskoke, G. | Trifunovič je v kratkem analiziral politiko Uztino-I viča, Srskiča, Jevtiča in Velje Popovič«. Nato se | jc dotaknil hrvatskega vprašanja in v tem pogledu i podal važno izjavo. Dejal ie, da se vsakdo, ki misli, ■ da je dr. Maček proti tej državi, moti. »Dr. Maček I hoče to državo kakor mi; le njegovi pogledi na j notranjo ureditev so drugačni kakor naši* Trifu-| novičeva izjava je vzbudila splošno pozornost v | političnih krogih radi svoje jasnosti. Kakor znano, se je Stojodinovičeva vlada v svoji deklaraciji postavila na stališče širokih samouprav, ki naj bi se izvedle v glavnem v okviru banovin, kakor jih določa ustava. Trifunovič je povedal, da Maček to notranjo ureditev odklanja. Bivši okr. načelnik pod ključem V Smederevski Palanki je bila obravnava proti načelniku jaseniškega okraja g. Dragomiru Milcn-koviču. Obdolžen ic bil, da je na dnn volilev dal ' ukaz poveljniku orožnike postaje, da zupre g. Gjorgjeviča. Dva orožnika sta bila obložena, da sta ukaz izvršila, čeprav sla vedela, da je proti zakonu. Sodišče ie obsodilo okrajnega načelnika Milenkoviča na 15 dni zapora ali 900 Din denarn* kazni, orožnika pa oprostilo z utemeljitvijo, da st« samo izvršila ukaz. Umno gospodarstvo Glasilo Dimitr. Ljotiča »Otadžbina« trdi, da je »Savez srpskib zemljoradniekih zadruga« pričel nazadovali, ko je prevzel ujiravo Vojin Gjorgjevič. Ta je po zatrdilu lista najprej upropastil »Požarevački okružnj savez«. Izvršil je manipulacije, ki niso v skladu s kazenskim zakonom. Zveza srbskih kmetskih zadrug je imela leta 1927 20 milj. premoženja, a leta 1934 je že imela 5 miii. izgube. Resnična izguba je mnogo večja. Ce bi bil dr. Jankovič ostal kmetijski minister, bi bil zvezo rešil. Iz državne blagajne ji je dal v nekaj mesecih 4,300.000 Din podpore, drugim zadrugam v državi pa samo 600.000 Din. Sprejemi pri g. banu Ljubljana, 20. sept. AA. G. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen bo s prihodnjim tednom sprejemal stranke v torkih in petkih od 10 dalje. Cesta Ljubljana-Sušak Belgrad, 20. sept. m. Minister brez portfelja dr. Miha Krek je radii zveze Slovenije z morjem z novo cesto Ljubljana-Sušak. včeraj posredoval pri ministru za javna dela Milošu Bobiču, da naj odobri komisija za pregled in odobritev že predložene trase za cesto Ljubljana-Sušak. Minister za javna dela je na intervencijo ministra brez portfelja dr. Mihe Kreka danes izdal tozadevno naročilo in odobren je Tiv9 r.naon Osebne vesti Belgrad, 20. sej>t. m. Z odlokom ministra za socialno jx>litiko jc imenovan dr. Vladko Orel, uradniški pripravnik na litijskem okr. glavarstvu za pristava v 8. pol. skupini istotam. Vandot Ivan, veterinarski svetnik novomeškega okraja, Lobnik Frane, vet. svetnik uovogradiškega okraja, Rihterič, vet. svetnik okr. Šmarje pri Jelšah, in Škof Alojzij, vet. svetnik ljutomerskega okraja, doslej vsi v 5. pol. skup. L periodske povišice. Za vet. svetnike v 5. pol. skup. višji veterinarski pristavi: Šerbez Josip iz Prekmurja, Varolt Leopold iz Litije, Kolone Pavle iz Prevalj, Pahor Filip na Jesenicah, Sainoc Josip iz Murske Sobote, Tpuve.e, Rafael iz Krškega, Primio Franjo iz Rakeka, Samce Franjo iz Gornje Radgone, Goljar Frane iz Kranja, Kobenter Ivan iz Kotora. Belgrad, 20. sept. m. Napredovali so: za višjega veter, svetnika IV-2 dr. Veble pri banski upravi dravske banovine, za višjega veter, pristava 7. pol skup. dr. Kocjan Leo pri drž. vet. bakt. zavodu v Ljubljani, Benčič Mirko, vel. pristav v Sokobanji ter Marijan Martinčič, vet. pristav v ludbreškeir okraju. Za višjega vet. svetnika IV-2 Peršuh Anton, vet. svetnik slovenjegraškega okraja dr. Josip Ceh. Franjo Baš pri banski upravi dravske banovine ir Zarnik Alojz, vel. svelnik obmejne bakteriološke |x> staje v Mariboru. Belgrajske vesti Belgrad, 20. sept. m. Iz šabca poročajo, da se je tam pred nekaj dnevi vršila Konferenca bivših radikalov, na kateri so razmotrivalj vsa vprašunja o organiziranju JRZ v šabcu in Podrinju. Na tej konferenci je bilo tudi sklenjeno, da bo 20. septembra velik shod v Šabcu, na katerem bo govoril bivši radikalni poslanec za Šabec. Na tem shodu pa bodo govorili tudi nekateri ministri. Belgrad, 20. sept. m. Nocoj je bila pod predsedstvom dr. Stojadinoviča konferenca tniitiisleri-jalnega odbora za sprejem uredbe o ureditvi kmetskih dolgov. Posvetovanja na današnji seji še niso bila dokončana in ni bil sprejet noben sklep. Pri hodnje dni se bodo nadaljevala. Belgrad. 20. sepl. m. Prometni minister Spaho je nocoj izjavil časnikarjem, da se bo od 1. oktobra dalje znižala na železnicah tarifa za prevoz koruze v pasivne kraje za daljave nad 500 km za 50%. BelgradJ 20. sepl. m. Kmetijski minister Sveto-zar Stankovič je poslal danes na vpiogled in mnenjf ostalim minisitrskim tovarišem osnutek uredbe o gospodarskih zadrugah. Belgrad, 20. sepl. m. Poštni minister je odredil, da pridejo 9. oktobra ob obletnici smrti kralja Aleksandra v promet znamke z njegovim likom i admiralski uniformi. Znamke bodo izdane v vrednosti 75 par, 1.50, 3.50 in 7.50 Din, Hmelj Žalec, 20. sept. Danes so zopet v večji men prevzemali naktipljeno blago. Kljub temu pa se je tudi vršilo živahno nakujiovaiije letošnjega pridelka p nespremenjeni ceni od 18 do 28 Din za boljše in najboljše blago. Tendenca je živahna, za prvo vrstno blago srednječvrsla ter je mnogo (»vpraševanja. Vse oslale vrste, razen najboljših, pridobivajo tla ceni v navedenem okviru. Hif^nd AlffllP Ekvatorski krst in l/KrUg rllilnlf maškerada pod ekvatorjem XVIII. Pod ekvatorjem, 3. avgusta. V Dnali se je pripetila nesreča, no meni, ampak moji sosedi, živahni Dunajeunki, soprogi Idrijčanovega sina, v recimo ji zato »mlada Idrijčanka«. Z možem sta sedla v taksi in se vozila po mestu. V ta avto pa je zadel drug taksi; žrtev je bila gospa. Izbila si je več zob, ranila čeljusti in si poškodovali lice. Spravili so jo v parnikovo bolnišnico, jo izmili in obvezali. Poleg ladijskega zdravnika in bolniške sestre, sta sodelovala še dva zdravnika: mož in tast. Nekaj dni bo pač ležala. V Kapskem mestu ji bodo vložili za silo kavčukasto zobe. Toda telesna lepota bo zmanjšana, najbrž tudi živahno razpoloženje. Uboga gospa mora počivati, ko je ravno ona izmed vseh 4 »ldrijčanov« najbolje uživala potovanje! Plovemo na jug, bliže in bliže ekvatorju. Kopne zemlje ne vidimo nikjer. Na desni ležita v daljavi portugalska otoka Principe in Sao Thorne; lastniki jima pravijo »oceanska bisera«, tako sta menda krasna vsled bujnega tropskega rastlinstva. Na levi, na celini, se širi Španska Guineja ali Rio Muni (po južni mejni reki). Naselbina je majhna, nizka in v gospodarskem oziru brezpomembna. Vozimo so vštric Francoske Ekvatorialne Afrike, ki ji pri nas pravimo tudi Francoski Kongo, kar pa ni uradno. Tedaj se približa usodni trenutek: prekoračimo ekvator, 2. avgusta ob petih popoldan. Pričakovano, toda nenadoma. Na svojem naslonjaču som sodej in čital, ko začne parnikov stroj tuliti. »Kaj pomeni to?« vprašam najbližjega. »Cez ekvator se vozimo«. Vse krog nas pusta morska gladina; nebo zastrto z oblaki, da še ekvatorskega sonca ne vidimo. Ponoči me je v celici zeblo in naslednjo noč tudi; trenutno sem bil oblečen v polno letno opravo; tropske vročine nikjer, pač pa pihlja hladen veter. Trobenta skliče parnikove uslužbence, ki so si morali nadeti rešilne pasove iz za-maškovine; oficir jim razloži, da smo ravnokar prekoračili ekvator, in naroči, naj na južni polkrogli ravno tako zvesto vrše dolžnosti kakor na severni. »Ekvatorski krst« z veselico so nam preložili na prihodnji dan. — Tako smo brez težav prestopili na južno polovico naše zemlje. . Ce sem omenil čitanje, ne smete misliti, da berem same romane, morda celo pohujš-live; nikakor ne, berem tudi svete knjige, najmanj po eno uro na dan. Časa za to .ie dovolj in prostora tudi. Da ne motim tovarišev z zlato obrezano knjigo, grem v samoten kraj, na svoj podolgasti stol, ob času, ko drugi spe, od dveh do štirih popoldan. Škofijstvo v Osnabriicku, kamor spada Hamburg, mi je dovolilo ne samo maševati na ladji in vršiti vso svete reči, ampak mi je kot članu Rafaelove družbe dovolilo opro-ščenje hrevirja »ob času morske vožnje, če nastopijo težkooe«. Dovoljenje je tiskano v latinščini. Vsled važnosti sem prosil tovariša klasika, naj mi tiste besede strokovnja-ško razloži. Poljudna razlaga se je glasila: »Ko boš na morju barko vozil in boš čutil težave v želodcu, ali pa se bodo tla zibala, da boš komaj vzdrževal ravnotežje .. •« Nadaljeval sem sam po znani burševski: »Dann add, moiu Sohatz, ade!« Iz hvaležnosti sem mu svetoval, naj si sam oskrbi podobno dovoljenje za celino. Ozračje samo na sebi je gorko. In vlažno je, da je skoraj z vlago nasičeno. Naočniki se kaj radi orose. Sonca ni. Šele dan kesneje, ta večer sera videl rdečo sončno ploščo, preden jo zašla, in opozoril tovariša: »Tako-le je evatorsko sonce!« Danes popoldan se jo vršil »ekvatorski krst«, groba sala, ki je v navadi pri vsakem prekoračenju ekvatorja. Trobentači so iz pod-krovja pripeljali Neptuna z zlato krono ua glavi in trizobom v roki. Poleg njega soproga Neptunia, za starca premlada. V spremstvu: prvi minister, dvorni zvezdogled in dvorna brivca. Vrhntcga še cokoladast zamorec z bornim vencem vrvic krog ledij. Na terasi, velikem pokrovu skladišča, -sta sedeža za kralja in kraljico. Poleg terase je javna kopel, prostoren zaboj z vodo, v katerega takoj trešči zamorec, da pozneje pomaga »krščencem«. Minister otvori ceremonijo in pozove astronoma, naj določi lego kraja. Zvezdogled vzame sekstant, ga prestavlja, pomežikuje in slednjič določi ekvator; po krovu potegne črto — od sovera proti jugu: »Natančno todle gre ekvator«. Vzame knjigo in navidez bere iz nje govor, t,'iko trapast, da se še smejali nismo. Končal je: »Saloin alejkum, gumi arabicuin!« Nato se prične »krst«. Pozvali so le tiste, ki so se prostovoljno vpisali v seznani, večinoma le mladi ljudje. Vsak se jo vsedel na rob kopeli. Brivec je z velikim čopičem kandidata po licu namazal z milnico, nato malo ostrgal z veliko leseno britvijo, drugi mu je medlem z istotakimi škarjami zmešal lase. Nepričakovan sunek in krščenec se je vznak prekucnil v kopel, v zraku še pohreal z nogami, nato pa čupotal po vodi, dokler ga ni zamorec postavil na suho. To je bilo vpitja in smeha! Saj niso potapljali samo moških, ampak tudi dame, priletnih in rejonih seveda ne. Marsikdo se je skopal v celotni ob- Klika TOFIDOLA leki, kajpada brez suknjiča in ovratnika, pač pa v belih hlačah in nizkih čevljih. Silili niso nikogar in vsak je vedel kaj ga čaka. Dobili smo tudi »krstni list«, ne samo tisti, ki so se skopali, ampak vsak, kdor ga je želel. Prosto si je izbral ime, večinoma kake morske živali; kapitan je podpisal di- Slomo. Moj se glasi tako-le; Krstni list. Mi, eptun, vladar vseh morij, jezer, rek, poto kov, močvirij in luž, s tem n a j mi 1 os 11 j i ve je potrjujemo, da jo v Naši najvišji navzočnosti na krovu parnika »Adolf Woormann« profesor I. K. prejel ekvatorski krst Po temeljitem osnaženju vse umazanije severne polkrogle in po dovršenem krstu z našo linijsko vodo je krščenec prejel ime Delfin. Dano v letu 1935, 3. dan 8. meseca. Neptun T. R. (= imperator rex). Pravilnost potrjuje O. Burfeindt. kapitan. Zvečer so priredili maskerado s plesom. Neverjetno je, koliko obleke in perila nekateri potniki vozijo s seboj, celo maskeradni kroj. Beduinski šejk, Arabec, zamorec, šaljive noše s papirnatimi celindri, manvzcl, tašča in ne vera, kaj še vse. Godba zasvira, pari se zavrte in se bodo vrteli še pozno v noč. Ivan Šušteršič pred sodniki Zamotana obravnava o smrti uboge žene in otroka V noči na 1. februarja letošnjega leta se je pripetil v Mariboru dogodek, ki bi nudil tudi dovolj snovi bujni fantaziji pisatelja krimnalnih romanov. Ta dogodek je predmet danaišnje razprave, zamotane zadeve, kakor jih mariborsko okrožno sodišče menda š« ni obravnavalo. Vsa krivda žalostnega današnjega glavnega junaka krojaškega mojstra Ivana Šušteršiča, ki sedi na zatožni klopi pred sodniki velikega senata, sloni na indicijih, ki so sicer silno obtežilni, vendar manjka priznanje osumljenca, ki je dejanje v preiskavi ves čas trdovratno tajil. Pozorišče razprave je velika porotna dvorana. Ljudje po vsej sili hočejo k razpravi, s silno napetostjo sledijo vsem dogodkom, zlasti pa so s pozornostjo spremljali izvajanja obširne obtožnice, ki jo je čital državni pravdnik Sever. Kaj pravi obtožnica Na 16 tesno tipkanih straneh opisuje obtožnica v vseh podrobnosith življenje 43 letnega krojaškega mojstra Ivana Šušteršiča, rojenega v Zagrebu, stanujočega pa v Mariboru, v Gregorčičevi ulici 7, opisuje kriminizirano dejanje ter ga ob-dolžuje: »Da je v noči 1. februarja 1935 v Mariboru po erelem preudarku s strupom ogljikovim monoksidom iz koristoljubja usmrtil svojo ženo Ivanko in svojo hčerko Slavico s tem, da jima je napeljal v sobo, kjer sta spali, pline tlečega oglja in svetilni plin.« OBTOŽENČEVO ŽIVLJENJE. Ivan Šušteršič je bil rojen v Zagrebu, kjer se f e izučil krojaške obrti. V MariboT je prišel kot vojak ter je preživel tu vso vojno v krojaški delavnici v vojašnici. Ko se je vojna končala, je imel v žepu lep denar — 14.000 kron, ki si jih je, kakor pravi, prihranil od napitnin. Potem je bil nekaj časa pomočnik pri krojaču Bož.iču, nato pa se je •samosvojih Leta 1922 je sprejel v svojo krojaško lelavnico kot učenko Milico Mamilovič, hčerko Mpokojenega policijskega uradnika, ki je imel na Pobrežju lastno hišico. Znal si jo je pridobiti, da mu je postala žena, Se prej pa je od bodočega tasta dosegel, da je hčerki in zetu prepisal hišo, vsakemu na polovico. Po poroki je kmalu pregovoril ženo, da sta hišo na Pobrežju prodala, kupila pa sta novo » Krčevini. Tam se je odkrižal ženinih staršev. Kmalu po poroki se je začel za mlado ženo pravi pekel. Obdolženec je začel z ženo silno surovo ravnati. Povzročil je s tem, da mu je začela žena naglo hirati ter je zdravnik ugotovil, da ima jetiko. Čimbolj pa je bolezen pri nesrečnici napredovala, tem surovejši in brezsrčnejši je postajal njen mož. Za postrežbo bolnice se sploh ni brigal, pač pa je pijančeval in ponočeval. Ni ji hotel niti toliko ustreči, da bi smela stanovati v sobi z oknom na vrt. Pač pa je morala bivati v prostoru, ki ima okna na Aleksandrovo cesto, kjer je t>«orestAn roport, prah in dim od bližnje želez- niške proge. Nobenega priboljška ji ni privoščil in skoro do zadnjega trenutka mu je morala naporno pomagati v delavnici. Obdolženec tudi napram ljudem ni prikrival, da mu ni ničesar do žene in da si želi njeno smrt. Po dveletnem bolehanju se je nesrečne žene iznebil ter postal po njeni smrti sam lastnik hiše v Krčevini. Kmalu po smrti svoje žene sc je Šušteršič seznanil z natakarico Ivanko Milavec. Pripovedoval je znancem, da je »izobražena«, misleč pri tem. da ima precej denarja. Res je imela lastnih prihrankov 20.000 Din, njen oče je obljubil, da ji pri možitvi da še 40.000 Din. Za obdolženca, ki ga je lahkomiselno življenje pognalo v dolgove, je bila to lepa vaba. Ker se je znal silno prijazno in priliznjeno obnašati, mu ni bilo težko priti do cilja, tembolj, ker je bil ugleden obrtnik z lastno hišo. Tudi Ivan-kini starši so bili soglasni s poroko in tako je prišlo meseca julija 1928 do žen.itve, ki jc bila za nesrečno Ivanko tako usodna. Januarja 1929 sla zakonca sklenila tudi notarsko ženitno in medsebojno dedno pogodbo. Žena je prinesla v zakon 60.000 Din, ki so služili za poravnavo Šušteršičevih dolgov. TRETJI DAN PO POROKI TEPENA. Ivanka je že tretji dan po poroki spoznala, kakšnega moža je dobila. Pretepel jo je neusmiljeno. Žene sploh ni maral, takoj ji je pokazal, da je potreboval samo njen denar. Žena pa jc bila potrpežljiva, Vedno je upala, da se ji bo posrečilo moža izpreobrniti in je tudi znancem, ki so imeli vpogled v njeno nesrečo, zatrjevala, da upa nc poboljšanje. Kmalu sta dobila otroka, deklico, kar pa moža tudi ni izpametovalo. Ko jc bila vnovič noseča, je silno grdo ravnal z njo, neprestano jo je tepel, metal ob tla, suval v trebuh, hoteč ji zadati take poškodbe, ki bi bile za njo življenjsko nevarne, Zaradi lahkomiselnega življenja je kmalu zašel v dolgove in rešil se jc na ta način, da je hišo v Krčevini prodal za 250.000 Din, kuoil pa je malo pritlično hišico v Gregorčičevi ulici za 150.000 Din. Po poravnanju dolgov mu je na razliki še ostalo 30.000 Din, ki jih je pa tudi kmalu pognal in še zašel v nove dolgove. LOČITEV. Končno jc bila ženi mera polna in leta 1933 je naperila napram možu ločitveno pravdo. Prišlo je do poravnave pod sledečimi pogoji: Obdolženca se ločita, mož /losi pravdne stroške ter izplača ženi odpravnino 50.000 Din, za katere se žena vknjiži na hišo. Izplačalo sledi v obrokih, do popolnega izplačila pa ima žena pravico stanovati v moževi hiši ter prejema za sebe in za otroka mesečno 800 Din preživnine. Ko se izseli, dobiva samo za otroka mesečno 180 Din. Na podlagi te poravnave v prvi četrtini leta 1934 sta se zakonca ločila. Žena se je preselila v pritlično sobico poleg krojaške delavnice, ki ni bila z drugimi prostori v hiši v nobeni zvezd. Ni pa dobivala priso- Slab duh iz ust je vsakemu zoprn, oČrneli zobje pokvarijo najlepši obraz. Obe ti dve lepotni napaki se odpravita že z enkratnim fiSčenjem s prijetno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno pasto.Chlorodont da zobem bleščeč lesk slonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod. jene vzdrževalnine ter je trpela silno pomanjkanje. Živela se je večinoma s tem, kar so ji dajale dobre sosede, ki so poznale njen težaven položaj. Mož se je namreč vedno bolj pogrezal, ni imel zaslužka in je delal vedno nove dolgove. ParUrat je prišel celo pred sodišče zaradi goljufij. Ko ga je začela žena pritiskati zaradi odpravnine ter se jc uvedlo dražbeno postopanje, so dozoreli v njem načrti, ki jih je najbrže že dolgo gojil: kako bi sc iznebil žene. MORILNI NAKLEPI. Obdolženec bi se bil rad iznebil dolgov in je videl izhod v ponovni poroki z žensko, ki bi imela denar. Tu mu je bila na poti njegova žena, dasi jc bil ločen od nje. Začel se je pečati z morilnimi naklepi in pri tem je razvijal naravnost rafinirano preudarnost. Krojaško delavnico obtoženca loči od stanovanja njegove žene stena, v kateri sta dva dimnika, ki vodita do vrha hiše skozi streho. Prvi diimnik je služil za odvod dima iz štedilnika v stanovanju žene in za podstrešno stanovanje, v katerem je imel Šušteršič v najemu neke Virantove. V krojaško dclavnico nima prvi dimnik nobene odprtine. Drugi dimnik, ki je nameščen pri južni steni, ima odprtino iz obeh prostorov — iz delavnice in ženine sobe. V obeh prostorih sta bila mala ga-šperčka, v katerih se je pozimi kurilo. Obdolženec je premeteno zasnoval ves načrt. Najprej je daJ decembra 1934 napeljati v svojo dclavnico plin, ki ga pa sploh ni uporabljal, kajti od napeljave do 26. januarja 1935 ga je uporabil samo 1 m3. SMRTNE SLUTNJE. Od tedaj, ko je dal Šušteršič napeljati plin v svojo delavnico, jc postala žena nemirna. Več ljudem se je izrazila, da jo bo mož s plinom zastrupil. Večkrat se jc ponoči prebudila ter začutila v sobi smrad po plinu. Verjetno, da je obdolienec že ta- KRANJU Polovično volnlat krat poskušal, kako bi plm napeljal v sobo žen« ter jo tako zastrupil, kar pa se mu ni posrečilo. Potem je šel dalje. Pečica, ki je bila v krojaški delavnici, jc imela dimovod izpeljan v dimnik čisto pri tleh, dočim je bila speljana odvodna cev iz peči v sobi žene mnogo višje v steno. Obdolženec pa je dal spodnjo odprtino zadelati ter napraviti novo natančno v tisti višini, kakor je odprtina v sosednji sobi, kjer je stanovala žena. Dosegel je, da ni vlekla nc njegova ne ženina peč, ker sta dima pri vhodu v dimnik udarjala skupaj. Sedaj se zagovarja, da je dal odprtino premestiti, ker je spodnja ovirala kretanje v sobi, kar pa ne drži. Malo pečico v delavnici je kuril le z lesenim ogljem, da je plin vhajal v ženino stanovanje ter je morala večkrat sobo zračiti. — Dne 29. januarja je Šušteršič sprejel v službo krojaškega pomočnika Koj-tererja, dasi zanj ni imel pravega dela. Takoj mu je izročil oba ključa od delavnice, ki se je zapirala z običajno ključavnico v vratih in z obešanko ter dejal, naj dobro pazi, ker sta to edina ključa. Sam da nima nobenega. Kljub temu pa je opazil pomočnik, da mora imeti mojster še rezervni ključ, ker so bili predmeti, ki jih je zvečer v delavnici pospravil, zjutraj razmaknjeni tn premeščeni. Kojterer sam pravi, da »e mu je zdelo vedenje mojstra zelo sumljivo ter se ga je nagonsko bal. Imel je vedno vtis, da pripravlja nekaj izrednega. ODKRIT ZLOČIN Dne 1. februarja zjutraj je prišel pomočnik kakor navadno na delo. Ko je odprl vrata v delavnico, je opazil, da so bila zaklenjena samo z enkratnim obratom ključa, dasi ga je zvečer obrnil dvakrat. Ko je vrata odprl, mu je bušil v obraz hud duh po svetilnem plinu. Plinovod je bil odprt in delavnica polna dima. Odprl je okna, prezračil sobo ter se spravil k delu. Ko je hotel zakuriti pečico, je opazil, da je notri še oglje, ki ga je nekdo polil z vodo, da je bilo na tleh vse mokro. Poleg ga'šperja je bil likalnik, napolnjen s pepelom, ki je preostal od gorečega oglja. Očistil je peč, imel pa jc občutek, da »e je moralo nekaj izrednega pripetiti, ker gospodarja ni bilo od nikoder, v sosednji sobi pri njegovi ženi pa jc pri belem dnevu še gorela luč, na trkanje pa se nihče ni oglasil. Kljub temu se je vrnil na delo. Ko pa je šlo proti deveti uri, je zaslišal v prvem nadstropju, kjer jc Šušteršič bival v mali sobici, ka- I šljanje, nato pa je pritekel gospodar napol oble- J čen, odprl vrata delavnice in začel kričati, kaj da j dela, ali ničesar ne opazi, kako da more kuriti t j peči, ko je polna hiša plina in da je sam že za- i strupljen. Napravil je vtis pijanega človeka ter ! zahteval, da pomočnik pokliče stražnika. Ta je ugodil, ko pa se je vrnil s policistom Siličem, je bil Šušteršič že v postelji ter je močno stokal. Prišel je policijski zdravnik ter odredil prevoz t bolnišnico. Ko je komisija nato preiskovala vzroke uhajanja plina, je skušala priti tuid v stanovanje Šušteršičeve žene. Vrata so bila zaprta, ko pa so jih vlomili, se jim je nudil strahoten prizor. Iz postelje je napol viselo v tla truplo žene, negibno, pa vendar še toplo hi voljno, v rokah pa je ne-srečnica krčevito stiskala svojo 2 letno hčerkico Slavico, mrtvo in že mrzlo. Obdukcija je pokazala, da sta obe umrli zaradi zastrupljanja z ogtje-nim plinom, . preiskava na univerzi v Ljubljani pa je pokazala, da jc bilo zastrupljenjc izredno močno, ker so organi vsebovali tri četrtine sploh možne nasičenosti s plinom. Obtožnica dolži Ivana Šušteršiča umora ter na podlagi indicij rekonstruira dejanje sledeče: Obtoženec je dal namenoma speljati v svojo delavnico plin, ne da bi ga rabil za obrt, ampak da bi z njim zakril nameravano dejanje. Za izvedbo zločina si je izbral noč od 31. januarja na 1. februarja, ko je bila v podstrešju stanujoča stranka odsotna. Odšel je že popoldne iz hiše z obleko, ki jo je nesel neki stranki. Pri Virantovih stanuje brivski pomočnik Novakovič, ki sc je vrnil pozno v noči, pa Šušteršiča še ni našel v njegovi sobi, mimo katere pride v svoje stanovanje. Šušteršič je prišel tedaj šele zelo pozno v noči domov ter se je takoj spravil na izvršitev že davno premišljenega načrta. Najprej je tihoma odstranil cev, ki vodi iz pečice v dimnik. Potem je zamašil dimnik nad odprtino s papirnatim 7amaškom ter ccv zopet vstavil v odortino. V gašper£ku je nato za- kuril z ogljem, pod njega pa je šc pristavil likalnik, napolnjen z žarečim ogljem. Plini, ki so sc razvijali iz oglja, niso mogli v dimnik, ki je bil zamašen, našli so pa svoboden prehod skozi odprtino v sosednji sobi in po cevi skozi pečico v stanovanje Ivanke Šušteršič, ki jc mirno spala v postelji s svojo hčerko. Mirno se jc vlegel v posteljo premišljujoč, kako bi še odvrnil krivdo od sebe in jo obrnil vso na nesrečen slučaj. Kljub neštetim zaslišanjem ni preiskovalni sodnik spravil iz Šušteršiča niti najmanjšega priznanja. Pravi, da je vso katastrofo povzročil pomočnik s svojo neprevidnostjo, da je z obema ženama najlepše ravnal in navaja za to celo vrsto prič. Te pa so vse brez izjeme izpovedale glede ravnanja r ženama baš nasprotno. Zasliševanje obtoženca Ob pol devetih se je začela danes razprava. Obtoženi šušteršič prihaja v dvorano bled, med či-tanjem obtožnice kaže silno norvoznost. Branilec dr. BrandstUtter predlaga zaslišanje izvedencev: plinskega strokovnjaka, dimnikarja in zdravnika. Državni pravdnik se protivi, senat pa sprejme predlog ler bo zaslišal Mirka Šolarja kot plinsko-ga strokovnjaka ter dimnikarja llmelino. Zdravniško mnenje je pa že itak predloženo. Predsednik preide nato na zasliševanje šušteršiča. Obtoženec se ne čuti krivega. Podrobno opisuje svoje življenje. O prvi ženi pravi, da ni bilo tako življenje, kakor opisuje obtožnica. Razumela sta se dobro, ni res, da ji ni ničesar privoščil.'Potem pripoveduje začetek znanstva z Milavčevo, ki je imela 50.000 Din dote. — »Ali ste res drugo ženo že tretji dan pretepli?«? — Obd.: »Ni res. Tudi k splavu je nisem prigovarjal, nikoli je nisem pretepal. Le zaradi njene ljubosumnosti sva trčila vsega dvakrat skupaj, pa še takrat je ona mene grabila za vrat.« — Opisuje potek loiitvo zakona in pogoje, pod katerimi sta se |>oravnala. Zanika, da bi bil lahkomiselno živel. '/. drugimi ženskami ni zapravljal. — Predsednik: »Zakaj ste dali napeljati plin v delavnico, ko pa ste ga v Prvi dobitek: AVTO zo Din 45.500- dveh mesecih komaj porabili kubični meter?« — Obtoženec: »Na prošnjo žene, ki je tudi prispevala za instalacijo plina polovico stroškov.« Predsednik: »Kako pa je bilo s ključi. Ali res niste vi imeli nobenega ključa od delavnice?« — Obdolženec: »Res, oba ključa, od vrat iu od žabice je imel pomočnik Kojterer.« - Predsednik: »Pa se je vendar našel v vaši kamri še en ključ od vrat v delavnico!« — Obt. »Za tega pa sem zvedel šele iz obtožnice. Morda ga je položi! tja moj bivši pomočnik Breznik.« — Pretiš.: »Ključi igrajo važno ulogo. Kar trikrat ste sedaj pri zaslišanjih izpreine. ni 1 ■ vaše izjave glede ključev. Sicer pa je zelo čudno, da gospodar ne bi imel ključa od delavnice ler bi vse prepustil samo pomočnik". Kojterer je ugotovil, da ste vendar morali imeti od delavnice ključe, ker ste mu pripovedovali, da vam je zvečer prekifielo mleko na plinskem kuhalniku, ko sle odšli iz sobe. Prifiovedovali sle mu ludi, da imate v Studencih znanko in da naj vas tam poišče, če bi se kedaj doma kaj pripetilo.« — Obdolženec to odločilo zanika. Pred.: »Kaj pa druga odprlina v dimniku. Zakaj ste jo dali napraviti.« Obd.: »Da bi se lažje cevi izpeljale in bi se toplota bolj izrabila. Zidar pa ;e slučajno napravil odprtino v isti višini, kakor je cev iz sobe moje žene« — Pretiš.: »Zakaj.pa sle kurili pečico z ogljem?« — Obd.: »Ker mi ie zmanjkalo drv, oglje pa sem kot krojač imel vedno pri roki. Tudi žena je kurila z ogljem, ki ga je dobila pri meni.« — Pretiš.: »Kako pa je bilo kritičnega dne? Kedaj ste prišli domov?« - Obd.: Popoldne sem nesel obleko v Melje, kjer sem pri Božičniku večerjal ter se okrog tričelrt na devet vrnil. Vide! sem, da ima žena v sobi luč in da je na obisku nien sorodnik stražnik Komovc. Nato sem odšel po stopnji-cah v prvo nadstropje ter se vlegel. Sele okoli desetih dopoldne sem se prebudil ves oslabel, ležai sem na tleh, iz nosa mi je tekla kri. Vse okrog je smrdelo po plinu. Planil sem po stopnicah in poslal pomočnika po stražnika.« — Predsednik: »Kako si predstavljate smrt žene?« — Obd.: »Gotovo se je zastrupila od plina ,ki bi bi! skoro tudi moja smrt Po nerodnosti je pusti! pomočnik odjjrt plinovod.« — Preds.: »Kojterer trdi. da ste gotovo bili ponoči v delavnici, ker so bili premaknjeni razni predmeti.« — Obd.: »Kojterer mene samo notri tlači, da bi sebe opral.« — Zagovornik ugotavlja, da je manjkalo na sobnih vratih osumljenčeve spalnice več šip, skozi katere je uhajat plin v sobo ler sam gotovo ne bi bil odpiral plinovoda, zavedajoč se nevarnosti, da se še sam zastrupi. Dolenjci! r V nedeljo pojdemo vsi na tabor mož in fantov K NOVI ŠTIFTI na Dolenjsko. Tabor bo po deveti maši dopoldne in ob vsakem vremenu! Stritarjeva stoletnica Prihodnje leto, 1936 bomo obhajali 100-letnico rojstva pisatelja Josipa Stritarja. — Ne bi bilo prav, ko bi njegov spomin zatem-nel med Slovenci, ker nam jo vprav Stritar pokazal lepoto našega slovenskega jezika. — Zato si je Prosvetno društvo v Velikih Laščah vzelo v program svojega prosvetnega dola, da stoletnico rojstva pisatelja Josipa Stritarja v poletju 1936 slovesno slavi z odkritjem spominske ploščo na Stritarjevem rojstnem kraju Podsmroko pri Velikih Laščah. Za pripravo to slovesnosti se je žo osnoval posebni širši pripravljalni odbor, ki jt delo že započel. Vsi prijatelji jezika in lope pisane slo venske besede, so bodo našemu povabilu k sodelovanju pri tej slovenski slovesnosti gotovo radi odirali- Ljubljanske vesti s Bežigrajska gimnazija Ljubljana. 20. sept. Ze pred kakimi petimi tedni je bil do zadnjih podrobnosti izdelan načrt za novo »bežigrajsko« gimnazijo v Ljubljani. Banovina je načrte odposlala gradbenemu in prometnemu ministrstvu ter ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje s predlogom, da se odobritev načrta prepusti banovini. Kakor smo čuli, je akt o lej zadevi v omenjenih ministrstvih že potrjen in če ho mogoče odobriti načrte tudi pri nas v kratkem času, bo hkrati sledil v bližnji bodočnosti razpis za graditev nove gimnazije v Ljubljani. Posojilo za zgradbo nove gimnazije je pri Pokojninskem zavodu že odobreno in upamo, da bo nova gimnazija ena najmodernejših v Ljubljani. Gimnazija bo zgrajena na veliki parceli v bližiru mitnice na Dunajski cesti na tako zvanih pekovskih njivah. Z Dunajske cesle bo dohod k gimnaziji po Kržičevi ulici, na katero podaljšek se na- ■i ? a ' Sv* v;; Vo *. - -— Sf- Načrt za novo bežigrajsko gimnazijo. Posamezne številke kažejo: 1. glavni ubod, 2. velika avla s stopniščem v sredini. M. učilnice. -1. dijaška knjižnica v pritličju. 5. iu ti. stanovanja slug v pritličju. 7. garderoba. telovadnica, 9. oder v telo-• vadnici, 10. dvorišče in 11 telovadišče. slanja gimnazija s svojo severno stranjo. Parcela, katero je odstopila mestna občitia, tneri nekaj nad 5000 kvad. metrov. Prostora bo torej dovolj za veliko telovadišče na prostem, za dvorišče in vrt iu za zgradbo. Iti bo zgrajena v treh traktih. Glavni vhod je od južne strani v 6rednji blok, ki bo imel [to sredini zgradbe veliko vežo s samimi okni na severni in južni strani. V tej avli bo v sredi položeno stopnišče, ki bo vodilo do 4. nad-strojija. Z vsake strani te veže bodo ležale tri KINO SLOGA (Ljubljanski Dvor) Telefon 2730 Danes ob 16, 19Vi in 21 K, jutri v nedeljo ob 15, 17 19 in 21 premiera po O. Nedbalovi o-derski opereti Ani Ondr* Svetislav i otrovič Hans Moser Rezervirajte vstopnice v predprodaji! Poljska kri Danes ob 14J-» in v nedeljo ob 10M dopoldne poie v komični operi Saljapin ,,Don QuichoSte" Cene prt matinejah Din 4.50 za osebo na polj. mestu: © Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred od hodom gorenjskega turistovskega vlaka. 0 Otvoritvena predstava Dramatičnega krožka »Jelka« v Ljubljani bo v nedeljo 22 septembra v dvorani Rokodelskega doma v Komenskega ul, 12. Uprizorila se bo 5dejanska drama g. Majdiča: »Gospod mora biti«. Začetek ob 20. Predprodaja vstopnic v soboto 21. t. m. od 19 naprej in v nedeljo 22. t. ui. od 10 do 12 in od 18 najirej pred dvorano Rokodelskega doma. Komemoraeija o priliki |irve obletnice smrti blagopokojncga kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja. Prvi informativni sestanek vseh organizacij za določitev potrebnih priprav za to koinemo racijo bo v ponedeljek. 28. L tli., ob pol 21 v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega. — Prosimo vse organizacije, da pošljejo svoje zastopnike tudi. če bi pomotoma ne bile dobile pismenega vabila. — Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani. Q Zveneči signali trobentača na avtomobilu, na katerem bo vihral prapor Rdečega križa, bodo danes dojioldne mod O jin 12 ler po|wldne med 10 in iS po ljubljanskih ulicah naznanjali, da je nabi-biraini avto že prišel in že čaka na svežnje s ]x>no-šeno obleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejami in podobnim, ki so jiib dobrosrčni Ljubljančani pripravili za Rdeči križ, da ta porazdeli za zimo med resnično potrebne ljubljanske siromake in brezposelne, kar bo te dni — v Tednu Rdečega križa — zanje nabral Ker bo nabiralni avto mogel prevoziti vsako ulico satno enkrat, prosimo, da gosjiodinje odn. njih služkinje nekoliko jx>pazijo. Petančič: Miklova Zala Farna igra poj milim nebom je irfla v komisijski založbi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Petančič (rojen leta 1910 v Pišecah; bogoslovec V. letnika v Mariboru) je najradikalnejši in naj-doslednejši reformator naše ljudske igre, nc le teoretično (glej njegove članke v Kuretovem .Ljudskem odru«!), ampak tudi praktično. V počitnicah hodi po lavantinskih (arah in uči, kako rešiti naše igranje zakotne plehkobe, genljivega realizma in našminkane pobožnosti in kako mu vrniti to, kar mu je pr osvetljeni liberalizem vzel: liturgično funkcijo. Iz zadohtih dvoran, od našemljenih kulis jih vodi pod milo nebo, pred cerkev in v cerkev, da v monumentalnih freskah zaf.ivi to, čemur je igranje namenil: farno otičestvo, tisto občestvo, ki ga sto modernih reči razkraja, pa je vendar naj-elementarne-jša organizacija našega človeka, objemajoča ga od krsta do groba in še preko groba, Nedavno je izšla v Kuretovi založbi Petan-čičeva »Igra naše fare« tipizirana podoba naše fare, za tiste ljutrebno, da jo čimpreje izravnajo z okoliškim zemljiščem. — © Kino Kodeljevo igra danes ob 20 veseli film »Lelni sejem« z leaneto Gaynor in še štiri predigre. 0 Filmsko predavanje o škrlatinkj in sličnih nalezljivih boleznih s predavanjem najnovejšega filma (v nevarnem čas") priredi Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani kot zaključek Tedna Rdečega križa v soboto 21. septembra t. 1. ob 20 v Delavski zbornici. Predaval bo g. primarij dr. Valentin Meršol, šef infekcijskega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani, — Za krilje stroškov dvorane se bodo prodajale vstopnice za sedeže po Din 2. , stojišča so prosta. — šolska vodstva prosimo, da ojx>zorijo na to svoje učence. © Na dobro vinsko kapljico ter svežo in tečno hrano vabi gostilna »pri Kaplanu«. Advokatsko pisarno ie otvoril dr. Josip 1tor ste advokat v Ljubljani, Miklošičeva cesta šS. 8-1 Zalo'«. Pri Gomilškovem Sv, Benediktu so jo že, v Laporju in pri Sv. Vidu pri Planini. »Pri Sv Vidu je okroglo 1800 gledalcev na besedo igrskega vodje vstalo in pelo, molilo«, tako pripoveduje Petančič v zanimivem »Pojasnilu k igri«, ko sc spominja Sv. Benedikta, Lapo-rja in Sv. Vida. To nedeljo jo bodo igrali v Ptuju (v minoritski župniji). Značilno je, kako omejuje avtor pravico do uprizoritve: slovenske fare jo smejo brez vsega prirediti, prosvetna (in podobna) društva le z dovoljenjem, gasilska in telovadna pa sploh nc. Pelančičevega dela ne gre ocenjevati s I "snega literarnega vidika; kajti njega sadovi niso namenjeni literaturi, ampak Katoliški akciji. Zato ni mogoče reči: Če je Petančičcva igra dobra, bo fari uspela — ampak: če je (ara dobra, bo igra uspela. Dr. Fr. Suinik. Sonatni večer Lepo je, da naš klavirski virtuoz Anton Trosi, ki živi sicer stalno na Dunaju in tam doprinnša svoje k rasti glasbene umetnosti, ki je končno skupna dobrina vsega človeštva. — lepo je in prav, da vsako leto najde v sebi tolikšen kos hrepenenja in ljubezni do domače zemlje, da ga privede v rodni kraj in da nam oh taki priliki vedno postreže vsaj z majhnim koščkom svojega umetništva. Tako smo ludi letos, res dn v skromni obliki, vendar le doživeli koncert, na katerem nam je bilo dano ožili vsaj nekaj lejfn, kar se naziva resna in velika glasbena umetnost. V majhnem prostoru flubadove dvorane se je zbralo jiolno število glasbenega občinstva, ki ga je privabila mikavnost najavljenega koncerta — njega sjx»reda in izvedbe. V bistvu romnntično začrtan fomroH je mimo svoj« resnične kvalitete lahko še posebej privlačen predvsem zaradi svoje Mariborske vesti: Za pravice zasebnih nameščencev Vsak privatni uli trgovski nameščenec se bo organiziral nujpreje v svoji strokovni organizaciji. ki ga bruni, ki gu izobražuje, ki mu nudi družubue stike, šele nato more misliti nameščenec 1111 članstvo pri raznih drugih organizacijah, ko ima urejeno članstvo pri svoji strokovni organizaciji. V Mariboru je bilo pred letom ustnoovlje- i 110 društvo privatnih nameščencev kot podružnica Zadruženih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani Dokaz temu, da jc bilo to in tako društvo potrebno, je podan s tem, tla se je društvo riaglo razširilo v vse vrste privatnega in trgovskega nameščenstva. Društvo združuje člane nu vekovitih trdnih temeljili, na katerih jc edino mogoče potegnili ljudstva iz stisk današnjosti. Saj ozdravljenja ni v polovičarstvu, ki hoče ostati krščansko, pu obenem vsaj z eno nogo stoji na načelih, ki krščanstvu niso zaino tuji, amjiak naravnost nasprotni. Le ljudje, ki stoje trdno na tem teme lju. bodo vodniki iz stiske sedan josti. V poletnem času skoraj vsako društvo vsaj deloma preneha /. delovanjem, tla si nabere novih moči za čas živahnejšega in poudarjenega društvenega življenja. Ko tako tudi društvo zasebnih iu trgovskih nameščencev prehaja v čas živahnejšega delovanja vabimo vse privatne iu trgovske nameščence, tla se včlanijo v tem društvu. Izleti in članski sestanki naj bi pospeševali družabnost ter povezovali člane na večjo medsebojno povezan,je. Kot prvi teh družabnih prireditev je društveni izlet k Sv. t rojici v Slov. goricah, ki se vrši v nedeljo, 22 t. m. Vse informacije jo mogoče dobiti pri Karitas (tel. 29-80). Ko tako vabimo numeščence v naše društvo, pa seveda istočasno tudi radi priznavamo, da so med zasebnimi nameščenci tudi ljudje drugačnih nazorov. Toda reči moramo, dn bo naše društvo tudi njim vedno v pomoč, kadar se njim godi krivica. Zato je društvo zasebndi in trgovskih nameščencev vedno in povsod pripravljeno boriti se na skupni fronti za skupno pravice in skupno dobro, zavedajoč se da i tem delamo v smislu krščanskih socijalnih načel. Ne more pa pri tem nikdar po/ubit, nn načelne rnzlike, ki so med posumezniki iu tudi med organizacijami. □ Sv. maša zn turiste bo jutri v nedeljo pri kupelici sv. Antona Padovunskega ob It)'. Obenem se bo izvršila blagoslovitev prenovljene kapelice in novega kipa sv. Antona, ki ga je napravil kipar Ivan Sojč. □ Mestnu podjetju v prvem tromesečju 1915. Z novim zakonom o mestih je bil pričeiek občinskega proračuna pomaknjen na t aprila, da se krije s proračunskim letom banovine in države. Novemu proračunskemu letu se prilagodijo, kakor smo že poročali, tudi mestna podjetja ter so zaradi tega napravila zu vmesne tri mesece, od I. januarja do 51 murcu 1955, poseben obračun, sestavljen no vidikih bilance za I. 1934, tako du tvori /. njo nekako celoto Obračun za prvo tromesečjf I935 izkazuje pri imovini 85,849.185 Din 4,974.429 Din stro-kov in 5 milijonov 524.426 Din dohodkov, tako da znaša poslovni prebitek v teh treh mesecih 549 996 dinarjev Za telo leto 1054 izkazujejo mestna podjetja 89.031 Diu poslovnega prebitka Velika razlika med prebitkom v lelu 1934 m v prvem tromesečju 1055 je čisto sezi.jskega značaja. V prvih treh mesecih so nekatera ob'insku podjetja, zlasti plinarna in eloktropod jetje zaradi velikega konzuma mnogo aktivnejša, kakor pozneje Prebitek izkazujejo vodovod, plinarna, eloktropodjetje. klavnica in prodajalna MP; pasivna pa so- gradbena uprava premoženjska uprava, avtobusni promet, kopališča, Mariborski otok in pogrebni zavod □ V Razvunju je zopet gorelo. V četrtek zvečer je oznanjal ognjeni si j pod Pohorjem peti požur v Ha/vanju. To pot jo gorelo gospodarsko lioslopjc s hlevi, last posestniku Jožefa Lašiču v neposredni bližini podružnična ccrkvc Zgradba je čisto uničena ter je škode 40.000 Din, večjo katastrofo jia so jireprečile požarne hrambe i/. Rnzvunj. I loč. Maribora. Bohove. Pobrežja, Radvanja in Brezja. O Odpravljeni konkurzi. Okrožno sodišče v Mariboru razglaša, tla je zaradi sklenitve prisilne poravnave odpravljen konkurz lesne industrije družbe Korotan ti d v Prevaljah. — Potrdi se sklenjena poiuvnava med trgovcem Kolomanom Presom iz Doman jševeev in njegovimi upniki. Dosežena ie kvota 40 odstotkov. □ Ovco sla ukradla. Posestnici Heleni Kres-nik iz bistriške okolice je bila jired nekaj tetini ukradena ovca iz hleva. Za tatove je zvedela šele sedaj, ko sta se skregala Matija Stegne iu neki Pavlič tet drug drugemu očitala tatvino ovce. Stegne je priznal tatvino iu pravi, da sta ovco s Pavlicem zaklala in spekla. O Podlegel. V bolnišnici je umrl graničar Kacian Milorad, ki ga je. kot smo že poročali, njegov tovariš Jefto Miloševa na Ol^evi pri pregledu službene puške obstrelil in zadel v vrat. Poškodba je bila smrtonosna in ranjencu tudi zdravniška pomoč ni mogla rešiti življenju. □ Zveza Maistrovih borcev bo imela v soboto dne 5. oktobra v vseh prostorih Narodnega doma družabno prireditev ter prosi vse organizacije, da se nn to ozirajo. □ Jutri k Sv. Pankracii- Jutri bo na najvišjem vrhu našega Kozjaka pri Sv. Pankracii veliko planinsko slavje. Dopoldne ob 10. bo sv. maša, potem pa blagoslovitev novega razglednega stolpa, pojioltlne pa planinska veselic^. Dostop k Sv Pankrucu je v pičlih treh urah iz postaje Brezno - Ribnica po položni poti. □ Ob sobotah in dnevih pred prazniki, ko veljajo na železnici vozne olajšave, bo imel mariborski »Putnik« zaradi velikega navala občinstva odprto biljetnrno že ob 1.30, da si bodo potniki lahko nabavil vozne karte. Istočasno bo odprta tudi Putnikova menjalnica. □ Gledališki abonentje, ki so se priglasili za novo sezono, la li ko dvignejo svo je izkaznice od danes naprej. Nove prijave sprejema gledn-lišku blagajna še vnaprej dnevno od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure. □ Ribe nn trgu. Včerajšnji trg je bil obilo zuložen 7. morskimi dobrotami. Prodnjale so se sardelice po tO do 12, sv. Petra riba po 22, jagu-lje |mi 22, linji pu 22 in kumbači po 12 Din za kilogram. □ Kaj se nam obetu nn koncertnem odru. Dne 5. oktobra bodo obiskali Maribor Trboveljski slavčki, ki priredijo koncert v vel. unionski dvorani. — Obeta se nam tudi koncert pevskega zbora »Carman« iz Bukarešte, ki priredi koncertno turnejo po naši državi. □ Angleški krožek otvori z dnem 1, oktobra t. 1. vsakoletne tečaje angleščine, in sicer prvi in drugi tečaj vsak ponedeljek in četrtek ob 18. odnosno 19 uri v poslopju drž realne gimnazije, tretji (konverzneijski) teča.j pa vsak torek in četrtek ob 18. uri v društvenih prostorih v Vesni. — * KamHa krem« očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij i. t. d. in 'o ohrani čisto in svežo. V lekarnah. drotferijah, perfumerijah in trgovinah. Glavna zaloga za Ljubljano „Venus" pred pošto. Ptuj © Absolvenfinja dvorazredne trgovske šole s prav dobrim uspehom, revnih staršev, prosi zajx>-slitve v pisarni ali trgovini. Cenjene jx>nudbe naj sc blagovolijo oddati v našem uredništvu. 0 Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« priredi počenši z oklobroin večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Predvideni so tečaji za računstvo, slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaji za laščino in nemščino. Računski tečaj bo združen z razlago najvažnejših gospodarskih vprašanj, kakor carine, valutnih vprašanj, kliringov. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8. do 2. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago. Velika narodna slavnost v Ptuju. Priprave za to veliko narodno slavnost, o kateri smo že poročali, so v polnem teku Tudi vaje Petančičeve igre Miklove Zale, pri kateri sodeluje 150 oseb, so žc tako napredovale, da je igra zrela za javni nastop. Tudi zanimanje za to prireditev, katere se udeležita med drugimi gg. minister dr, Krek in ban dr. Natlačen, je 'izredno veliko in se dan za dnevom priglašajo udeleženci od vseh strani. Ptuj. V minoritski cerkvi sta se poročila Janez Šmid, posestnik v Kicarju, in Ana Lozinšek, zaseb-nica v Podvincih. Bog daj srečo! Novo mesto Nogometna tekma med SK Elanom in mladim agilnim moštvom SK Mladike iz Ljubljane bo v ne-liedljo, 22. t. m. ob 2 pojx>ldne na Loki. Prosvetno društvo je zopel pričelo aktivno delovati. Za otvoritev sezone prijiravlja igro »Praznik cvetočih češenj«, katera bo |xxlana najbrže sredi oktobra. Po vinskih goricah in polju so se pojavili tatovi. Ljudje morajo bil stalno na straži. Včasih mora spre. govoriti tudi puška, da prestraši nejjovabljene goste. umirjene, tihe zasanjanosti, ki jo gotovo človek t današnjih raztrganih in z grozničavim strahom , pred bodočnostjo napolnjenih dni tako pogreša. 1 Sicer res ne smemo prezreti, da naš čas ne dopušča več izmikanja in izbegavania, pač pa brezobzirno zahteva borbo skozi" trpljenje in bolečino do miru — kljub temu človeku dobro dene božajoča glasba Srhuberta ali Hrahmsa pa tudi nekoliko bolj razdvojenega Ralnnaninova, ki so bili vsi zastopani na opisovneni koncertu s svojimi sonatami, komponfranimi deloma za klavir sam (Schu-bert). deloma za čelo in klavir (Brahnis, Rnhma-ninov). Zato je pri izvajanju stopil oh stran pianista Trosta ludi naš znani čelist Bogomir Lesko-vic in tako dobil koncert liee komorno prireditve, ki pomenja v naših razmerah resničen umetniški dogodek. Pianist Trost spada danes v ono vrsto umetnikov, ki z nekako superiornostjo obvladujejo vso tehnično Hlran in jo podrejajo notranjemu izrazu. Zalo doživljaš ob njegovi igri ua zunaj veliko umirjenost in nekak arislokratizem, ki si je v svesti pravilnega oblikovanja po plastiki in arhitekturi, na znotraj pa iskrenost žive vsebine in veliko moč izraza, kar te spojeno v zlito celoto zajema v pravem smislu glasbene umetnosti in te odmika od materije proti duhovnosti ter vodi k zavesti pravega lastnega bistva, kjer moreš odkrivali edino rešitev samega sebe in posredno s seboj povezanih ljudi. — čelista Leskovicn loči od pianista predvsem mladost, ki v primerjavi še zaostaja po dokončni izdelanosti in jio notranji izrazni sili, kar se je v skupni igri čutilo ler zlasli pri Rahinnninovu zašlo deloma v nejiravo razmerje, ko je sila klavirskega izraza potisnila čelo nekako ob stran in mu ni dovolila prave veljave. SIcer pa je čelist svojo muzikalno pristnost uveljavil zlasti v kantilenah, ki so segale v pravo lepoto, dočiui so mesta tonske drobujaili učinko- vala še nekoliko manj prepričevalno, ker jim ie primanjkovalo čisle idealne plastike, ki je" pač v glasbenem svetu, kjer govore posamezni toni in njih povezanost, jjovsein nujna. (Hočem pa jiodčr-tati posnemanja vredno agilnosl mladega umetnika, ki se kljub svojemu velikemu privatnemu delu tako pogosloma odziva koncertnemu sodelovanju.) Celotna izvedba je segla do one višine, kjer moremo govorili o resni umetnosti — in tako lahko uvrščamo ta sonatni večer med glasbene prireditve, ki sestavljajo prvi red našega koncert nega življenja. (Lepo zvočen klavir tvrdke Seiler je dala za lo priliko na razjmlago ljubljanska tvrdka R. Warbinek, kar je v tem smislu menda prvi in razveseljiv pojav v našem koncertnem življenju.) V. U. • Dodatek članku »NaJi kulturni stiki z Madžari« v št. 207: Od 27. IX 1922 do 3. I. 1923 (v 79 številkah) je objavljala tržaika »Edinost« slov. prevod romana Morica J 6 k a i a »Egy jatekos, a ki nyer« pod nadpisom »Igralec, ki dobiva« (a ne v tržaški slovenščini). Ne vem, ali je izšel tudi v posebnem odtisku. Junak jc hrvaški plemič Metel Riparijevič Babjegorski; dejanje se vrši pri Trsatu in v Parizu okrog I. 1816. — Prevod je začel izhajati oh 40 letnici madž, izvirnika, ki je bil objavljen 1. 1882. — Ivan KoStial. Przeglifd polsko jugoslovviariski. šl. 8, prinaša več slvari iz slovenske književnosti, lako Kroli kowskega prevod Aškerčeve pesmi »Sejavect ter Cankarjevo »podobo iz sanj-, »Kostanj posebne sorte« v prevodu gospe Ele Moletove. V bibliografiji omenja Mager Gabrščekovo knjigo: Goriški Slovenci ter Novakov zbornik o »Slovenski krajini«. Ta številka je posvečena odhajajočem!-jugoslov. poslaniku Branku Lazareviču. Delo Rdečega križa Ljubljana, 20. sept Na mestnih ulicah se je prikazal tovorni voz Rdečega križa, da opomni ljudi na one, ki revni bivajo med nami, da pobere stara oblačila in predmete za tiste, katerim pomeni prihod zime, novo stisko, stradanje in zmrzovanje. Ze sam pojav Rdečega kriza na ulici opozarja na neko posebno poslanstvo to humanitarne organizacije, ki so jo spoznale najširše plasti ljudstva v dobi svetovne vojne in katera se pojavi povsod tam, kjer je ljudstvo v stiski. Ideja Rdečega kriza je Masla ob pogledu na 40.000 ranjencev in mrtvecev, ki so pokrivali bojišče po bitki pri Solferinu v lepem poletnem dnevu leta 18,59. Takrat je 30 letni Švicar Henrik Dunant zajel ostanke človeškega razuma ter organiziral društvo za javno blagostanje, katerega namen na.i bi bil pomoč ljudstvu v sili. Prvo tako društvo se je ustanovilo leta 1862 v Ženevi, potem ko je Dunant v dveurnem govoru slikal prizore iz bitke pri Solferinu, ki morejo biti le produkt možganskega razkroja nekaterih ponorelih hujskačev. Ta organizacija je stopali v stike z vsemi narodi in že leta 18B3 se je udeležilo prvo mednarodne konference Rdečega križa 24 delegatov iz raznih držav. Leta 1864 je bila podpi-Bana že prva konvencija, v kateri so so obvezalo vse države, da bodo čuvale nevtral- nost bolniških in ranjonakib transportov, da ne bodo pobijale ujetih ranjencev, ampak, da jih bodo oskrbovale, da ne liodo bombardirale bolnišnic, in hiralnic itd. Znak te človekoljubne organizacije je postal rdeč križ na belem polju. Rdeči križ pa nima samo naloge človekoljubnega sodelovanja v vojni, v velikih elementarnih nezgodah, potresih, povodnjih, požarih itd., temveč širi tudi zdravstveno kulturo med ljudstvom. To svojo nalogo je pravilno razumel predvsem Rdeči križ v Sloveniji, ki je priredil do sedaj že celo vrsto samaritanskih tečajev, ki naj udeležence podučijo, kako morajo bližnjemu pomagati v nezgodah. Od leta 1928 po do danes je napravilo samaritanski izpit žo 20.37 samarita-nov in samaritank. Ljubljanski krajevni odbor ima sijajno organizirano samnritansko organizacijo, ki jo izza kongresnih dni pozna vsa Slovenija. Samaritanski oddelek Rdečega križa v Ljubljani šteje danes 150 aktivnih sodelavcev različnih poklicev. Samaritanski oddelek Rdečega križa ima svoje, sicer skromne, prostore, ki mu jih je odstopila kr. banska uprava na Starem trgu 24. Tam je shranjen ves potrebni pribor za posameznika in za skupno ambulanto. Nekaj posebnega je ambulantni kovček v obliki rnzteznika in je mogoče v najkrajši dobi prenesti vos ambulantni pribor za najnujnejše intervencije na mesto nesreče. Tu se vršijo tudi vsa predavanja o samaritanski službi, polog tega pa so vadijo samaritani in samaritanke tudi v bolnicah pri praktičnih slučajih. Za iznol-njenje oddelka si je samaritanska družina sama predpisala članarino zgolj iz ljubezni za stvar. Samaritanke in samaritani imajo željo, da hi mogli čim prej nabaviti samaritanski voz, ki hi lahko v slučaju nesreč zhr-zel tudi v oddaljenejše kraje na pomoč. Ta misol je izvedena tudi že v Nemčjii. kjer imajo več takih prevoznih ambulant, ki obiskujejo najrazličnejše delavske in podeželske centre. — Ideja Rdečega križa, to veliko humanitarno ustanove so uveljavlja po vsem svetu. Milijoni ljudi opravljajo človekoljubno delo v korist vsem, ki so v. nesreči in bedi, potrebni moralne, zdravstvene in gmotno podpore. Ootovo je, dn raste v tej požrtvovalni službi tudi zavest človečanstva, ljubezni iu miru med narodi. V slatini utonit Maribor, 21. sept. Dolina Sčavnice v Slovenskih goricah je polna takozvanih »slatin« — studencev, v katerih so izviri kisle vode. Ljudje to vodo uporabljajo za vse domačo potrebe, nered-kokrat pa se pripeti, da se pri takih slatinah dogodi smrtna nesreča. Tak tragičen slučaj s« je pripetil sedaj v okolici Ivanjcev. Posestniški sin Anton Perko in Breznikov hlapec Jožef Kovačič sta se podala k slatinskemu vrelcu ua travniku »Ujtrce«, ki je kak poldrug kilometer oddaljen od Ivanjcev. Vodnjak je globok kake tri metre slatina pa je v njem v višini dva in pol metra. Oba sta šla s pločevinastimi posodami po slatino. Pri zajemanju je padla Kova-čiču vedrica v vodnjak. Skušal jo je iz globine izvleči s kavljem, pri tem pa je tudi kavalj padel v vodnjak in ostal na dnu. Kovačič je šel potem na. dom svojega gospodarja ter se je vrnil z drugim hlapcem Gusarjem po vedrico in kavelj. S škafom sta zajemala slatino iz vodnjaka ter ga izpraznila tako, da je bilo ua dnu še kakega pol metra vode. Nato je porinil Kovačič v vodnjak lestvo ter se spustil na dno. Časar je ostal zunaj in ni videl na dno vodnjaka, kaj se godi s Kovačičem. Ker pa tega le dolgo ni bilo in se tudi na klico ni odzval, je pogledal v vodnjak in videl Kovačiča sklonjenega v vodi, ki ga je že zalila čez glavo. Poklical je nato ljudi, ki so izvlekli nesrečneža že mrtvega iz slatine. Zdravnik je ugotovil, da so Kovačiča omamili pri spuščanju v vodnjak ogljikovi plini, ki v veliki količini vrejo iz studenca, nato pa ga je zalila naglo pritekajoča voda. Kovačič je bil star 58 let, oženjen in oče dveh otrok. Bil je mož znane L i z o Kovačič, ki jo bila poleg kovača Gečeka glavna obremenilna priča v procesu proti Markuzzijem iu Mihaelu Zeniljiču. Gečeku se. je nedavno ubil sin na cesti, Lizi Kovačič pa je utonil mož v slat.inskem studencu. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne ¥%mz JOSEF cgrenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. /dr. 8. br. 15.483 od 25. V. lSSo. Koledar Sobota (kvatrna), 21. septembra: Matej, apostol; Jona, prerok. Novi grobovi -f- Pogreb gospe Kančeve. Mengeš, 20. sept.: V Domžalah so danes dopoldne položili v družinsko grobnico Kuraltove družine go. Ivanko Kan-čevo, soprogo industrijalca g. Alojzija Kanca ml. v Mengšu. Krsto s truplom pokojne, ki je položila svoje mlado življenje na oltar materinslva, so prepeljali iz Ljubljane v Mengeš, kjer je danes dopoldne nastopila svojo zadnjo pot. Na zadnji poti jo-je spremila velika množica iz Mengša, Domžal in Kamnika. Pred hišo žalosti so ji pevci pod vodstvom konzervatorista g. Petra Liparja zapeli žalo-stinko, nato pa jc krenil sprevod proti cerkvi, kjer je bila najprej sv. maša, ki jo je daroval župnik g. Sušnik. V sprevodu so nesli nad 30 vencev in šopkov, ki so jih poklonili svojci, znanci, uslužbenci tovarne in razna društva. Gasilci so v častnem sprevodu spremili svojo častno članico na poslednji poti, spremila pa jo je tudi »Jadranska straža«, ki ji je bila pokojnica kumica. Na vse prebival« je pogreb napravil globoko vtis. Za rajnico žalujejo hudo prizadeti soprog in dve hčerki ter ostalo sorodstvo. Naj počiva v miru. Ob bridki izgubi, ki je zadela svojce, tudi naše iskreno sožalje. Ostale vesti — Aljažev klub sporoča, da bo v nedeljo, dno 22. t. m., ob 9 sv. maša na Zabreški planini pod Stolom. — Velik tabor mož in fantov pri Novi Štifti bo za ribniški okraj v nedeljo 22. septembra ob devetih dopoldne. Možje in fantje, Eridite na tabor v čiinvečjem številu! Sv. mašo oste opravili pri Novi Štifti, k; bo ob devetih s kratkim nagovorom in ljudskim petjem Poslu-žite se polovične vozninc no železnici z povratnimi kartami. — Slovenski Učitelj. Vsebina št. 7/8.: Pedagoška evgenika. Ema Deisinger. — O učnih načrtih. P. Lužar. — Mladostniki in presv. Evharistija. Filipič Janez. — Deška prcdpubertelna doba. E. D. — Kje smo v kulturi. Et. Boje. —- Sedanja moderna doba in družina. U. D. — Več sočutja do človeka. I. Hribski -— Knjige Slov. šol. matice. Et. Boje. — Občni zbor Slomškove družbe. Poročilo urednika. Književne vesti. Beležke. Razglednik. — Ohlelnica mature. Abiturijenti I. drž. gimnazije v Ljubliani, letnika 1908-09. proslavijo dne 21. in 22. septembra 1935 v Ljubljani obletnico mature. — Vabimo vse sošolce, ki so obiskovali z nami v šolskih letih 1901-09 navedeni zavod, da se tega prvega sestanka in abiturijenske slavnosti zanesljivo udeleže. Zbirališče v soboto 21. septembra ob 19.30 v kolodvorski restavraciji v Ljubljani. Nihče naj ne izostane! Na veselo svidenje! Za pripravljalni odbor: dr. Hodžar Jakob, odvetnik; Šubic Ivo, magistratni direktor; dr. Voršič Alojz, odvetnik; Vranjek Janko, postajenačclnik; dr. Vrhovec Stane, zobozdravnik — vsi v Celju. — Igralec Rogoz na gorečem odr". V torek zvečer je nastal kmalu po začetku predstave v češkem Stanovskem gledališču na odprtem odru požar. Igrali so francosko komedijo »Ljubek slučaj« in na odru so bili g. Pačova, g. Vrhlička in g. Rogoz, ki ga poznamo še .iz Ljubljane. Medtem ko so igrali, je zapazila j*. Pačova, da je postalo občinstvo v dvorani nemirno. Gledalci v prvih vrstah so kazali v desni kot odra. Igralka je igrala naprej, sc malo okrenila na desno in zapazila, da se je vnela kuliserija v desnem kotu na odru. Igralka je igrala naprej in med govorom napol obrnjena proli občinstvu dejala: »Saj to je ogenj, ki spada v dejanje igre.« Občinstvo se je za trenutek pomirilo, uslužbenci za odlom j>a so začeli spuščati težki železni zaslor, ki jc ločil z železno steno oder od nabito |X>lne dvorane. Ljudje so v redu šli iz gledališča. Medtem ko je občinstvo odhajalo, pa so pridrvele številne požarne brambe in v 20 minutah pogasile ogenj na odru. Žeparji v sodnih zaporih. Sodna kronika že kmalu ne [»zna toliko žeparjev v sodnih zaporih. Kar 10 žeparskih uzmovičev jc sedaj za rešetkami. Večinoma so iz Zagreba in kar je tudi zanimivo, po poklicu trgovski pomočniki. Nekateri so mirno in proslodušno priznali svoje tatvine. Drugi pa taje, da nimajo zvez z žeparji tn da sploh ne znajo izvrševati tega nepoštenega poklica. Originalen jc zagrebški slarinar Ojumbrek Rok, 34 leten možakar in poročen. Prišel je na velesejem, ker je bila znižana vožnja. In sodniku je dejal: »Kriv sem! Res je, da sem ukradel srajce in nogavice v neki trgovini na Tržaški cesti.« Vsi žeparji bodo prejeli zasluženo kazen pred malim senatom — Sklad opeke sc je pudri na delavko Rihar Marjeto, ki je skladala ojieko v opekarni »Opeka« na Brdu pri Viču. Težka gmota, ki se je sesula na delavko, je zlomila ponesrečenki levo nogo v členku ter ji zadala več ran pn telesu. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. — Opominskn tožba. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je založila praktičen obrazec za opo-minske tožbe do zneska Din 6250. Na ohrazrn je ludi lestvica za kolkovanje prvo in drugopisa. Ti- skovina bo dobrodošla predvsem onim, ki sami vlagajo tožbe. Pola stane Din I. na finem belem papirju, na prepisnem (za kopije) 75 par Volitve jeseni Late Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana - Šiška — Tudi Vam vetja to obvestilu; preberite in drugim povejte! Pojdite z nami bo božjem svetu1 V sončno Dalmacijo zn 350 Din I dnevni avtobusni izlet: Ljubljana - Kočevje - Sušak - Crlkvenica — Senj — hibouik — Skradin — Trogir — Split — Sinj — Knin — Plttvička jezera — Karlovec — Novo mesto - Ljubljana; trgatev grozdja in izlet * ladjo na livar. Odhod iz Ljubljane 27. septembra. — V Nazarje, čez Črnivec — Novo Štifto — Oornjigrad za 70 l)in (en dan z avtom) H. oktobra Sinto Goro pri Gorici bo Vit. (in zadnje) letošnje romanje z avtobusi 7. in 8. oktobru. Kdor gre z nami, naj ne odlaša s prijavo. — V Benelke m t adovo čez Oorico - Trst — Radipuglia (Srcdi-rolju; znamenito vojaško pokopališCe, kjer iioči-vajo vojaki III. ital. armade — 120 tisoč mož) tridnevni avtobusni izlet 12,—14. oktčbra zu 300 Din vključno potni list in vizum. — Na kraljev grob na Oplenac (celodnevno bivanje v Belgradu) z brzini vlakom 19,—21. oktobra za 225 Din. — Podrobna pojasnila pošljemo zastonj. Priglasite se po dopisnici na naslov: »Po božjem svetuc, Ljub-tjana, Vrazov trg 4 (Šentpeterska vojašnica). — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajulije v žilnem sistemu, ruzburje-nost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čnšo »rranz Josefove« grenčice. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani Prečastito duhovščino in zlasti gg. katehete obveščamo, da je izšel težko pričukovuni II. del zbirke zgledov Fattinger, Der Kutechet erziihlt. Uspeh, ki ga je dosegla prva zbirka, jamči za izborno porahnost tega kutehetičuega pripomočka zu šolo in cerkev. Prepričani smo, da bodo čitatelji pruvkar izišlega drugega dela vnovič prijetno presenečeni zaradi izbrane vsebine dragocenih in navduševalnili zgledov. V knjigi, ki obsega 700 strani, jc zbral pisatelj 900 zgledov iz polpretekle dobe do najnovejšega časa, ki bodo uspešno služili kutehetu ob raznih šolskih praznikih, Ob zaključku šolskega leta |» r t posvetitvah Srca Jezusovega, zu nagovore in pripravo prvoobhujancev itd. Pisatelju gre vse priznanje za trud, ki ga je položil v pričujoče delo, ki spada v knjižnico slehernega veroučitelja. Cena v jjolplatno vezuni knjigi je 130 Din. V dopolnilo drugega dela, ki tvori zase zaključeno celoto, priporočamo tudi prvi del zbirke, ki obsega 608 strani in stane v platno vezan 100 Din. Uspešno delo za Dolenjsko Pod prijazno cerkvico Sv. Duha nad Višnjo goro je sedela lani 16. sept. družba Dolenjcev in njihovih prijateljev. Zboroval je naš najmlajši smučarski klub SK Polž, občni zbor je imel kar na kupu hlodov, pred njim je pa stalo ogrodje zdaj že dograjenega prvega dolenjskega smučarskega in planinskega doma. Nihče ni takrat verjel, da bo mogoče v tako kratkem času opraviti tako obsežno in težko delo. Brez vsakih sredstev, samo s pogumom in železno voljo je šla peščica Dolenjcev iu njihovih prijateljev na delo, do odpre na stežaj vrata smučarjem, izletnikom in letoviščarjem tudi na Dolenjsko. Polževo je zdaj že tako znano. Od dne do dne ima več prijateljev. Jutri bodo na Polževem zopet zborovali člani SK Polža, toda ne več na tramovih zunaj pred nedograjenim domom, temveč v prostorni obodnici v ilomu. Z zadovoljstvom in zadoščenjem se bo lahko ozrl SK Polž na čelu s svojim neumornim predsednikom inž. Šukljem nazaj nn kratko dobo enega leta. Osamljen jo med nami j>ri-iner, da bi komaj ustanovljeno društvo v tako kratkem času storilo toliko, kakor je storil SK Polž za Dolenjsko. SK Polžu želimo v novem poslovnem letu obilo uspehov! Dve blazni detomorilki Ljubljana, 20. sept. Mali senat jc danes preložil obravnavo po 81. 110 k. p. proti Mariji Katnnovi, 35 letni posest-nikovi ženi z Gorenje vasi pri Podbrezju, ker je umobolnica na Studencu sporočila, da je Kalanova za prevoz na sodišče poj>olnoina nesposobna. Ka-Innovi sp je popolnoma omračil um. Bilo je letos 30. junija ponoči. V hipni blaznosti je prijela d ietnega sinčka Lojzka in 4 mesečno hčerko Mi-ciko ter oba vrgla v domač vodnjak, kjer sta otroka utonila. Svojemu možu, ko ae je vrnil z opravkov domov, je dejala: »Lojze! Tvoja otroka sem vrgla v štirno!« Nesrečna je 27 letna služkinja Marija Prinffi-čeva, doma z Grgarja pri Gorici, italijanska dr-avljunka. Leta 1927 je pobegnila v Jugoslavijo. Bila je poštena služkinja. V Mariboru se je zaljubila v nekega urarskega pomočnika. Fant se je je naveličal. Izostale pa niso posledice greha. Dekle je zapuščeno prišlo v hližno Kamnika, kjer je porodila sinčka. Tega je potem 20. junija v Gamberku pri Zagorju j>onoči na kozolcu zadušila. V preiskavi se je opravičevala, da je fantka umorila iz obupa in ker se ji je smilil. Tri tedne je ž njim tavala od vasi do vasi, brez postelje in dobre hrane. 1'siliijatra sta spoznala, da je duševno inauj vredna in da je dejanje storita v duševni zmedenosti. Mali senat je sedaj sklepal o tem, da se da Prinčičeva pod zaščitni nadzor. Ta predlog je senat odklonil, ker drugače Prinčičeva ni nevarna javnemu redu. Izročena p« je bila policijski oblasti v nadaljno postopanje. 4 leta za ponarejene kovan ce Ljubljana, 20. sept. Za ponarejanje denarja so sedaj uvedene strožje kazni. Mali senat je danes sodil dva ponarejevalca 10 dinarskih kovancev. Državni tožilec dr. Fellaher je obložil 26 letnega Franceta Nakrsta iz Hrastnika pri Moravčah in 23 letnega posestni-kovega sina Cirila Trdinu od ravnatam, da sla letos pomladi napravila iz cina, svinca in bakra do 20 komadov kovancev po 10 Din in 20 Din. Ponarejene kovance sta na raznih krajih, celo na ljubljanskem živilskem trgu srečno spravila v promet, lako da sta za nje kupovala cigarete in kruh. Obtožba navaja, da sta spravila v promet 14 kovancev oo 10 Din in 4 po 30 Din. Obtoženca sta Celie Odhodnlc* sodnika apelacifskega jodUča (i- Tiflerja Franca. Sodniški uradniki tukajšnjih sodišč in drž. tožilstva so priredili v prostorih Na-bavljalne zadruge pred dnevi odhodnico na novo službeno mesto pri apelacijskein sodišču v I.juh-Ijani odhajajočemu a. s. g. Tillcrju. V iskrenih besedah se jt od odhajajočega poslovi! preds. okr. sod. g. dr. Vidovič, ki jc poudarjal vse vrline s. a, s. g. Tillerja. Kot zastopnik osebja drž. tožitelj^tva se je (»oslovil Se dr?, tož. g dr. J"hart. G. Tiller s« je zahvalil r.a ginljive poslovilne besede z zagotovilom, da mu bosta Celje in ccljski tovariški krog, od katerega se po 14 letih tukajšnjega službovanja zeln težko loči, obstali vedno pri srcu. G. 1 iller je v prostem čaMi posvetil vse svoje moči tudi turistiki in si jc tudi za Savinjsko podružnico SPD pridobil lepih zaslug, /akar jc bil pred 2 leti izvoljen za častnega člana & Umrl le včeraj pri Siv. Jožefu nad Celjem č. brat Franc Kaspret, star M let. v 34 letu sv. poklica. Pogreb bo v nedeljo, dne 22. septembra ob 5 popoldne na okoliško pokopališče. Naj počiva v miru. 0 Dekliška Marijanska konurcgacija ima jutri, v nedeljo, ob 8 zjutraj pri čč. Sol. sestrah svoj običajni mesečni cerkveni sestanek. & Novi mojstri. V zadnjem času so napravili pred izpraSevalno komisijo pri celjskem okrožnem odboru obrtniških združenj mojstrske izpite: zlatar: Omersa Franjo. Celje: slikar: Zdolšek Štefan, Celje; j>ek: DruSkovič Vladimir, Kozje; prekajcvalec: Teran Leopold, ŠoSlanj; mesarji: Senica Avgust, Konjice, Popič Pavel, Celje, Bohorč Karel, Rajhenburg, Baštevc Anton. Smarie pri JclSah, Krebs Albin, Lučc, Košenina Slavko, Vransko; sedlar: I-a-zar Angclik, Vransko; kovači: Pridan Ivan. Bra-slovče, Žvan Jernej, Rele vode, Drofcnik Karel, Šmarje pri JclSah; čevljarja: Zuj>anc Ivan tn Go-stenčnik Malija, oba iz Slovcnj- Ukradeno kolo. Špegliču Francu, slugi v le karni pri Orlu, jc bilo iz ve.žc ukradeno kolo znamke »Columbia« St. 316.760, cvid. Štev. 12.0 t vredno 1200 Din. V restavraciji Na-Na drevi koncert Inmbu-raškega zbora. — A. Jagor. Naznanila Ljubljana Nočno službo imajo lekarno: mr. I^eilstok, KoslJ* vtt c. 1, mr. Bahovec, Kougrusui trg TJ, ln tur. Komo-tar, Vič, TržnAku c. 1 Kino Kodeljetto Danes ob J(t in Jutri ob 17 »n 2U vesoli film .Letni sejoiu* z .lanoto Uaynor in Ae flltri lepe predigre. 1 Z majev step skavtov v Ljubljani bo Imel svojo rodno lotno skupščino v nedeljo, 2"J. 1. in. ob 10 dopol-dne v dvorani OUZD nu Miklošičevi cesti Vabimo staršo skavtov. Uprava »tega. 1 J u (/o t/o van ski m nacijonulistoml V nedeljo, dne 22. t. m. ob 9 bo v cerkvi sv. Jakoba zadušil icu /u padi« jugoslovanske nac, i Jon al iste. Nacijonnlisti, jHMastito hikv mtn padlih bratov s svojo udeležim. Narod, odbra/ua. Planinske koče Osrcttnjeua društva SPI, mi redno oskrbovano do vključno nedeljo, dne 2*2. t ni. Uvedba woeknnd-vo7.nlh listkov omogoča planincem obi*k planinskih postojank od sobote na nedeljo ob /.merilih i r (latk.ih za voznino. Od ponedeljka, dne ?.i t. m. dalj« bodo zaprte: Krekova koč« na Itatitovcu, Orožno va in MalnarJova koča na črni prsti, v Julijskih Alpah St« ničeva km\a, Aleksandrov dom, Vodnikova koča |>od Urintaveein, C-oj7-ova koča ln Ko'a na Kamniškem sedln. l)o jwih. nedelje, dne l'9. t. m. bi»do oskrbovani: 'IVI glavski dom na Kredarici, Spodnja koča nu Crolicl ter Erjavčeva koča, ki pa Im> nato oskrbovana ob *obot.uh. nodeljah, praznikih in dnevih pred prazniki. Aljažev dom v Vratih lx> izletnikom nudil vso i>skrbo do t!, okt.; krasen jo lalet mimo 1'oričnika skozi pisane goadove v jesenski obleki. Nadalje in stalno tudi preko zime lxwio oskrltova-no sledečo jiostojanke: ob Boh. jezeru Sv dane/, in Zlatorog, ki bo važno Izhodlfifie k novemu planinskemu domu na Kom trt; Dom na Krvavcu In koča na Veliki planini ter Dom v Kamniški Bistrioi, kjer se bo vrfiiJa 6. oktobra slavnostni ogled nove pešpoti. tPlaninski Vestnih* za avgust in september Jo la Sel s precejšnjo zamudo rani i tarifnega gibanja v tiskar nah. Obseg Je innogo večji kot običajno. Za uvod Je prispeval Aloj-z Uradnik meditacijo: Na (»rlntavcu«. Leo Baeblor končuje svoj zanimiv članok: Pleznln-i preizkusi v Dolomitih , ki Jo opremljen s krasnimi ilustracijami. Vladimir Rrezar opisuje plezalni vzpon na d»w-no rebro glavnega stebra Skute. Pavle Kemperle slika pleoalno turo Čez zapadno steno Planjave 'f. ll.dlosy opisuje v ebSIrneni članku: «Prekmurie - Zormatl — Matterhorn* svoj vzpon nu toga gorskega velikana. Ing. Vušič Aleksander se peča v svojem Članku: Sji ftur Planine i Korabn na Ohridsko Jezero« ? Ie|»otanii nalknna. Stanko Lupine je prisi>eval kratko čnioo: »Montaž aJi Poliftki Špiki«. Zelo zanimivi »o jKikoJneRa dr Turne: -Paborki iz Bohinja*. NnS količek Je Izpolnjen s kratko razpravo K. J.: »Krim kot planinska jxw*to1anka for 01 »zorom i n društvenimi vestmi, ki pritiaAajo uinouo v.n-nlmivegn. Zelo poučen za planinsko literaturo !»•: Huz gled po planinskih časopisih Zadnja številka planinske revije ima priključek, nn 40 straneh tiskano društven** izvostje SPD v lofcu 1931, ki jrrinašn poročilo o delovanju osrednjega društva in podružnic. Vsebinsko boiralo čtivo krasita dve umetniški prilogi toto Knnavra Jožeta: Bohinjsko Jezero, in Skorlepa Janka slika: Tri glavski ledenik s Kredarico. — Planinci, ki »o niso na ročanj na svoje glasilo, naj se požnrljo, kor ho še n« raapolago nekatere prve Številke letošnjega letnika d« bodo Imeli popolno zbirko planiske revijo. Planinski Vestnik naročajte v pisarni SPD. LJubljana, Aleksan drova c«*ta 4. Radio Programi Radio Lfnbliana t Sobota. 21. te.ptcmbra: Plošča se zu ploiču kur "»prej vrl,t, vso (rr.' I,rtv. odmora, \sr t inv/ -a; V2 45 Vreme, porodila 1.1.0(1 C ns. i>tn-ost.iln 13.lr, 1'loiCn „,. ploSAo kaT naprnj vrti, >,-n' hr« odmoru, vse jirn7. b«wdj 14.(Ul Vreme IS.iMI Pelopiml _ .lolirn vol In' (Itad. ork.) 18.-1(1 ZmrniriJI politKM prcelod (dr A Kuhar) 19.4(1 f'n.s, vreme, noroflla, -tpo.re.1. nhv»rt.U« 19..10 Nac. nra: .Vnjdlftčit rud v rnidl drf.nvt (dr T, Mart«? t-i /!wr«ba) 311.110 Polfletono na irorenjukn »Iran! Oo renjci so IJadJo vi,seli, okr.urle vnrn bodo zniieli (*>• okočne, domače icrnl! ilvo uri zabavo iKvbili ■>•> nn l' n«. vreme, poro«!*, spored 22.1S taihklh noir nnokn.K, Und orkester. DrugI programi> Sobota. 11. nrptr.mbra: Belorad: 3l.nu Vnbsk<» I!'.'";"1"' s'raiiwi. 31.1111 Plesna Klasba - :'.„areh: 30.00 \ lolinlsttčml koncert ai..*l ltnoki vOr PJ.1A snu yl*sbn — nuncij; 17.1J Plivimi irliwbn 31.1.1 Poslor vetar 22.10 Nove avstrijske iimrni "JS.IVj - lliiitimprita: 31.10 I«ra ris.l Ork(WlralTit koncert - Trtt-Milnn: 17.1(1 I lesna frlasbu J0.40 Poster večer 21.1») RinfoniAnl konei-rt — Rim-Bari: 17.1(1 Zabmvnn Kls.sbn 20.40 litra - Prana: 18.45 Moravsko pomni ai.lfi Kjer Skrjnnček poje, opereta. Len ar 22.90 PloAčc 22.45 Plnsrni frln^lm — ]'ar Sata •Jn.on Poljska ljudska irlnsha 21 ..10 Venete pol »rp 32 0* Orkostraln! lin pevski koncert 23.(6 I'Iii«iib (tlnoba Itn-lin: 20.1(1 Dve postri nrl Vralishira: y).ll) Zabavna frlasba In rad. kaharot — Monakom: 20.10 Vwel večer ponarejanje in razpečavanje priznala, zavračala pa sta, da bi bila ponarejala tudi one po 20 Din V glavnem sla se izgovarjala, da sta si skušala pomagati iz denarne stiske. Mati senat jn je po kratki razpravi obsodil zaradi ponarejanja 10 dinarskih kovancev in razpečavanje 9 falzifikatov po 10 Din, dočim ju je oprostil ponarejanja 20-dinarskih kovancev. Bila sta obsojena: France Na krst kot glavni Izdelovalec n« 2 leti In 6 mesecev bobije ter na 340 Din denarne kazni. Ciril Trdin na 1 leto in 6 mesecev robije ter na 240 Din denarne kazni, odnosno 4 dni zapore. Oba v iijzubo častnih državljanskih pravic oa S leta. Kakšna je Španija doma v hiši V Španiji ni družinskega življenja, kjer bi se razvilo pravo delovanje ženske — gospodinje. Mož je v prostem času zmeraj le v kavarni ali klubu, kjer se zabava z igrami s kockami, z domino ali s kartami ali pa — politikuje. Ker je mož s svojimi prijatelji le tukaj v družbi in le tu govori o svojih brigah — če sploh kdaj govori o njih — in pride žena malokdaj v kavarno, v klub pa nikoli, zato ne pozna niti njegovega zanimanja, niti ne njega samega. Oba zakonca ne poznata drug drugega, da bi se razumela in poznala in tudi preden so poročita, nista dosti skupaj — razen na kakih veselicah. Na veselicah in svečanostih pa ni navada, da bi kdo resno govoril, celo zoper vse predpise je to. Zabava je površna, samo igračkanje in spogledava-nje. V Andaluziji je še dandanes običajno, da sme dekle samo skozi zamreženo okno govoriti z izvoljencem, ki stoji na cesti pod oknom — in to leto dni. Šele čez leto sme snubec v hišo staršev in zasnubi dekle. Duh nove dobe je to življenje na severu Španije toliko »osvobodil«, da gre žena z možem enkrat na teden — navadno ob nedeljah in z otroki — v kavarno ali kino. Mož tega ne stori iz potrebe, marveč le iz dolžnosti in si dan prej zaznamenuje to »dolžnost« v koledarju. Mnogo žena dobiš pri bi-koborbah, dasi niso te igre prav nič sorodne njihovemu značaju, a ondi so zaito, ker je vstopnina za ženske manjša ko za moške — kar je tudi pri drugih prireditvah običajno. Po vsem tem ni odveč, če pravimo, da so zakoni v Španiji večinoma nesrečni. Tudi sicer ni v Španiji tistega družinskega življenja ko pri nas, n. pr. da bi povabili znance in svojce v hišo. To pa zato ne (kakor tudii v Franciji ne) ker ni prijetnih, zračnih, domačih stanovanj in tiste udobne domačnosti, ko pri nas, sploh ne poznajo. Zato je pa mož rajši v gosposko opremljenih klubih kakor v svojem preprostem stanovanju. V delavskih slojih so zakoni srečnejši, ker mož •n žena delata in ittiata več skupnosti. Človek bi mislil, da se Španka posebno z /nemo bavi z nego in vzgojo otrok. Nikakor! Bogati meščani in plemenitaši se sploh ne bavijo z vzgojo otrok. Te ima v rokah pestunja ali kaka nemška gospodična. V južni Španiji je sploh navada, da najamejo kako revno, osem — do devetletno deklico za svoje otroke. Oblečejo jo v črno obleko z belimi obšitki na rokavih in krog vratu in ta ima velikansko odgovornost. Ker na španskem še nimajo otroških vozičkov, mora mala pestunja v naročju prenašati dojenčka po najživahnejših ulicah, ki so po južnih mestih seveda še bolj živahne ko pri nas. Te pestunje, ki so še same otroci, morajo paziti na otroke, mimo tega se zabavajo z njimi vojaki, tako da je konec sprehoda ena sama zmeda, ko je treba iskati otroke, nositi dojenčka, se bati gospodarjev... Tudi žensk meščanskih slojev ne najdeš nikoli v družbi njihovih otrok, a zato tem bolj skrbijo, da so otroci čim bolj načičkani. Vidiš otroke v rjavih ali zelenih zgibanih oblekcah s čipkasto avbico na glavi in z manšetami in »zlatimi« uhani. Med šolskim letom so imovitejši otroci vpisani v penzijo-nate za čez dan. Posebni šolski avtomobili jih zjutraj pripeljejo tjakaj in gredo zvečer ponje Delavke pa morajo dati svoje otroke že zgodaj v službe, šest — do sedemletni fantki prodajajo časopise še preden gredo v šolo, skočijo nato v avtobuse in so tako v marsiikakih nevarnostih. Majhne deklice pa gredo že zgodaj za pestunje. Dosti je revnih otrok, ki začno že s četrtim letom beračiti in časih s tem preživljajo starše, šolska obveznost je sicer predpisana, a kaioor skoraj vse na Španskem, je tudi to le na papirju. Vsak živi, kakor hoče — in to povsem ustreza anarhistično usmerjeni duševnosti Spancev. Ker so otroci tako zapuščeni in tudi dedno obremenjeni (velik del prebivalstva ima baje spolne bolezni), je razumljivo, da je veliko pohabljenih otrok. Tudi umrljivost otrok je velika. In dasii je špansko ljudstvo rodovitno in imajo družine po troje, pet in več otrok, je na španskem le 23 milijonov prebivalcev. Tako je v domačem življenju Španke velika praznota, Id je — ker je prav malo šolana — večinoma ae zna r ničemer izpolniti. Vsak dan pe uporabi neizmerno dosti časa za svoje lepotičenje i— kar se začenja že v zibelki Ko ima dojenček komaj dva tedna, mu že pritisnejo pentljico na gla-rico. Niti osnovne šolarice miti gimnazijke ne poznajo skromnih oblek. Hodijo v šolo oblečene ko bitke in princese. Med poukom niso prav nič pazljive in nekoč, pri angleški irri, me je šestnajstletna dijakinja kar nemoteno vprašala, kaj mislim o njeni triauri. Španka se vsak dan več ko uro samo frizira. Oladkih las ne trpijo; vsa glava mora biti nakodrana. Kar hudo je bik) videti, da se celo osemnajst-letne dijakinje, maturantke, niti malo ne zmenijo za javno življenje. Neka maturantka iz Madrida ni imela niti pojma, da je bil v Marseilln izvršen aten- tat, čeprav so že osem dni vsi časopisi poročali o njem. Prav tako niso dijakinje ničesar vedele o gledališču svojega rojstnega mesta, čeprav so tedaj igrali najboljši igralci Madrida. Prav dobro sem razumela moške, ki so mi pravili, da ne morejo dobiti sebi primerne žene — An to v mestu s 300 tisoč prebivalcev. Edina duševna opora španske ženske je cerkev, ki je z njo neprimerno bolj v zvezi ko moški. In ženske so bile tudi tiste, ki so tedaj, ko je republikanska vlada Azana cerkev resno ogrožala, rešile v Španiji zadevo vere in cerkve, ko so vse glasovale za verske stranke. Ce presojamo današnji položaj Španske, moramo pripomniti, da nekako deset let vse stremi po obnovi. Stremljenje pa izvira iz Katalonije, ki jc bogatejša, družabno bolj razvita in bolj dostopna vplivom inozemstva. Tu se začenja ozirati mladina, tudii ženska mladina, v novo smer: da se zanima za prirodo. Ta smer je zato zanimiva, ker špansko ljudstvo sploh ne občuti prirode in nima smisla zanjo. Mogoče zato ne, ker je sonoe tako vroče, ker jc toliko neskončnih kamnatih pušč in je tako malo godov. Mimo tega pa so Španci take nemirne narave, da jih ničesar ne vabi, da bi se zamislili v tajnosti prirode. A zanimanje za prirodo najdeš samo v Kataloniji. Polagoma so sc začele zanimati Španke za leposlovje, dasi le za lahko in plitko čtivo, za feljtone. V Barceloni in Madridu so že ženskii književni krožki in ženska športna društva Glede dijakinj, sta dva odstotka — v Madridu i-n Barceloni pa 10 odstotkov — takih, ki študirajo na vseh fakultetah. Imajo profesorice, pravnice in zdravnice. V politiki je vpliv Špank prav neznaten, čeprav iinajo aktivno in pasivno volilno pravico. Le nekaj je vplivnejših poliličark — levičark —, pa še te so — inozemke. Čeprav je na Španskem dosti poskusov, da bi se ženska osvobodila, vendar vplivajo ti poskusi le na njeno zunanje življenje. Glede notranjih vrednot pa so Španke še prav tam, kot so bile v dobi Mavrov. To velja zlasti glede spolnega življenja. Špancem je ženska le ženska — in kar nemogoče se jim zdi, da bi bila še kaj drugega. Dokler bodo na Španskem ti nazori veljali, dotlej bo Španka zmeraj manj vreden človek, čeprav ima toliko političnih pravic. Seveda bodo tudi te pravice polagoma pripomogle, da bo Španka družabno svobodnejša. Saj Lepša parada — jesenskih in zimskih modernih oblek v Berlinu. je Španija dežela, ki ima slavno zgodovinsko preteklost in dosti možnosti za razvoj v bodočnosti. Ko se bo narod tako razvil, da bo živel ko moderno i ljudstvo, se bo tudi Španka povzpela na višjo stop-I njo in se bo zavedala svojiih dolžnosti kot žena. mati, gospodinja in javna delavka. Strašna parada še strašnejših tankov. Zračne ceste v bodočnosti Prvi poskus ruskega letala, da bi iz Moskve preletelo brez pristanka v S. Francisoo, se je ponesrečil, ker je imel motor tehniško napako. S tem dogodkom je svet spet začel gledati na severne pokrajine. Na severu, krog severnega tečaja in na tečaju, so nam pač že vse pokrajine znane. Saj je Wiilkirvs 1. 1929 preletel pot od Aljaske na Spicberge in leta 1926 je »Norge« obredla vse otočje med Grenlandijo m I ludsonbayjem in tudi »Grol Zeppelin« je že precej natančno preiskal arktične pokrajine. Le še nekaj takih poskusov, pa bo s severa izginila poslednja bela lisa neznanih pokrajiin. Te so največ med potjo »•Norge« in med sibirskim obrežjem in vse, česar ne poznamo na severu, je dolgo 500 km in široko 650 km. Ta »bela lisa« je jedro polarnega morja, ki je 3000 km dolgo in 2000 km široko. — Polarni raziskovalci so bolj in bolj prepričani, da pokrajina krog severnega tečaja, ni trda zemlja in da je tudi med sibirskim in severoameriškim obrežjem samo ledeno morje. Kakor so si nekoč velesile delile pokrajine krog Sredozemskega morja, tako so zdaj tudi na severu. Ameriške združene države imajo Aljasko; Angleška ima Kanado in arktično otočje; Danska ima Grenlandijo; Norveška — Spicberge in Rusija ima Novajo Zemljo, otok Vrangel in Sibirsko obrežje. — Do bodo nekoč letala vozila nad Ledenim morjem in prefrčala severni tečaj in bo promet po zraku zasedel to pot, je seveda narejena stvar. Saj potrebuješ z ladjo za vožnjo od Barrova na Aljaski do Špicbergov mesece najhujše vožnje. Z letalom dospeš prej ko v enem dnevu. Prav tako bodo druge zračne zveze preko severnega tečaja jako uporabne in kratke. London in Tokio bi imela velike koristi od take poti, če pogledamo nekatere številke: razdalja med Londonom in Tokijem, preko Sueza in Indijskega oceana meri 21.000 km. Preko Sibirije pa 12.000 km, a čez Nordkap in Novajo Zemljo 10.480 km. Torej si prihranimo 1520 km, kar je brez dvoma dosti vredno. — Ali iz Cikage v Moskvo — je najhitrejši polet preko Grenlandije, Islandije in Norveške. Iz Njujorka v Tokio čez Severno Kanado, Aljasko, Kamčatko. Neizmerne so razne možnosti za najkrajše poti čez severni tečaj in bržkone se bo bodoče letalstvo in bodoči zračni promet oprijel te, za zdaj še nevarne poti. Suša - jeseni? Poročajo o Donavi, da že od leta 1900 ni bili tako plitva ko v teh dneh — torej že 35 let ni imela Donava tako malo vode. — Zato je donavska plovba zlasti ob izlivu reke Tise ustavljena. Potnike izkr-cavajo , trgovska plovba je obtičala. Pravijo, da se je radi deževja nabralo v Donavi toliko skalovja in grušča, da se je struga zamašila in voda ne more naprej. Grški Olimp - zdravilišče Kraji ob vznožju čudovitega grškega Olimpa so prosili grško vlado, ali jim dovoli, da ustanovijo vrh »svete gore« zdravilišče. Južno pobočje Olimpa ima zdravilno milo podnebje, čigar vpliv, je enak onemu znamenitega zdravilišča Davosa v Švici. Za-eno bodo delovali zgodovinski zdravilni vrelci Olimpa, ki so v višini 2000 m. Vse prilike so take, da ustrezajo namenom mednarodnega svetovnega zdravilišča. Na Ogrskem spoštujejo družine in matere Ogrska vlada je v Harkanyju priredila »praznik mater«, kjer je bilo 300 mater, ki imajo več otrok, odlikovanih in počeščenih. Državni upravnik Hor-ty je v nagovoru na matere dejal, da bo Ogrska na vso moč pomagala družinam, da ne pusti, da bi narod propadel radi kužne epidemije, ki se je razpasla z navado, da imajo družine le po enega otroka. Dalje bodo na Ogrskem podpirali sklepanje zakonov in čim najbolj preprečevali ločitve zakonov. Ves narod se mora v strnjenih vrstah boriti zoper uničevanje ljudstva z belo kugo in zakonskimi ločitvami. — Ali nismo tudi mi majhen narod? Ali ni tudi nam treba, da počastimo matere s številnimi otroki; da se predvsem upremo sodnijski kugi, ki tako izlahka izvaja ločitve zakonov tudi pri nas v Sloveniji, tudi v beli Ljubljani?! Ali nas mora o tem poučiti — Madjarska? Misijonarji si zidajo cerkev. »Beli očetje« v NewtonSt. Roswllsu na Angleškem si sami zidajo cerkev. Stroj za mešanje betona. Celine potujejo Na več ko sedemdesetih različnih točkah sveta zmerijo vsako leto ves svet, da se prepričajo, kako deli zemlje zmeraj potujejo. Zvezdoznanska dolžinska mera je pokazala, da se Washington in Pariz zmeraj bolj oddaljujeta (kot politično). Amerika se vsako leto umika Evropi in se umakne za 30 cm. Središče takšnega merjenja je na zemljemerskem zavodu v Potsdamu na Nemškem. Ondi so pravkar postavili najnatančnejšo uro vseh natančnosti (kakršni so Nemci sploh), ki meni čas in svetovne dolžine. Ura je iz kremena in na električni pogon. Vendar se tudi ta nemška ura zmoti, pa le za tisočinko sekunde na leto! S to uro morejo n. pr. do metra natančno izmeriti daljo med HonoluJujem in Potsda-mom. Ce to svetu kaj koristi, ne vemo. Na vsak način koristi zvezdoslovcem, da imajo službo in delo zase. V gledališču proizvajajo na odru hudo nevihto. Bliska se, grmi in treska. Tedaj zavzdihne Mina na sedežu: »Zdaj vsaj vem, zakaj so me kurja očesa tako bolela!« Ura za letala , — Koliko ima vaš gospod številko ovratnika? I — Ne vem: a če ga takole objamem, je kar i prar I f*agled m Oabcattac; Id ga Aaeleži vedno slražijo in ki so ga zdaj umetno zaprli. V Leicesteru so za letališče v Germistonu v Južni Afriki naredili letalsko uro. Položili jo bodo vodoravno na tla in z višine 1000 ni bodo letalci lahko pogledali na lo uro. Plošča ure meri v premeru 9 m, veliki kazalec je 5 m doig, mali pa 440 cm. Lira je na električni pogon. Kaj letalci nc bodo mogli več gledati na svoje ure? Elektrifikacija Slovenije napreduje Za vso Slovenijo bi rabili še 70 milijonov Din Ljubljani. 20. sept. Včeraj »e je vršila razprava za zgraditev novega daljnovoda Kranjskih deželnih elektrarn Žirovnica- Naklo 7. napetostjo 20.000 vollov. Namen zgraditve tega voda je omogočiti Završnici. da ho tiolje izrabila svojo delamožnost. S tem bo prišla Znvršnica bol) do veljave za kritje konic in bo tako ves obrat racionalnejši Treba bo sedaj omenjeni vod čimprej zgraditi. Trenutno se nadalje izvršuje elektrifikacija okolice Dobrepolja in je lani že zgrajena transformatorska postaja. Pričakovati je. da bo luč zasvetila tu že to jesen. Nadalje se nadaljujejo elek-trifikacijska dela v ribniški okolici. V smej-i Ctro-suplje—Kočevje so sedaj že elektrificirane Velike Lašče, Sodražica z okolico, cela občina Ribnica z bližnjo okolico itd. Tako ostane za elektrifikacijo le še del ribniškokočevske doline. Tu se je pokazalo, kako potrebno je bilo, da je banovina gradila daljnovod do Kočevja. K zgradbam so prispevali lokalni interesenti del stroškov, ki pa ni toliko, ds ga kraji nc bi mogli prenesti. Občine so ei pomagale z uvedbo dokladc na po- trošnjo električnega toka, katero pobirajo sedaj Kranjske deželne elektrarne in jo obračunavajo z občinami. Obremenitev znaša 1.75 Din za kilo-valno uro. Tako n« pomeni elektrifikacija za občine nobenih novih Izdatkov, ker so stroški amortizirajo z donosom trošarine na električni tok. Poraba v ie omenjenih krajih je razmeroma znatna. Sicer |>a je banovina pred kratkim dovršila celoten program zn izvedbo elektrifikacije cele Slovenije. Skupno cenijo, da bi potrebovali za popolno oleklrifikacijo 9e okoli 70 milj. Din- Ta vsota je potrebna za zgraditev daljnovodov, omrežja in transformatorskih postaj. Največji del te vsote je potreben še na Štajerskem, kjer conijo. da bo Irena za elektrifikacijo porabiti še okoli 45 milijonov Din, manjše so jtotrebe na Gorenjskem, kjer računajo, da bo treba še okoli 5 milij.. in Notranjskem, kjer računajo istotoko s potrebo 5 milij. Din. Elektrifikacija Dolenjske bi stala okoli 30 milij. Din. Vse to so velike vsote, ki p« se bodo v doglednem času dale spraviti skupaj, kajti del bodo prispevali interesenti, dol banovina, najeli pa bi bilo seveda treba tudi še več posojil. Zasedanje davčnega odbora Ker vlada med obvezanei pridobnine veliko zanimanje za razprave o njih ocenitvi pred dav6-nim odborom, navajamo zn posamezne široke imena članov davčnega odbora, na katere naj se obračajo interesenti za pojasnila. Sploh dobe interesenti pojasnila glede vsega toga pri tajništvu Združenja trgovcev v Ljubljani. Razprave bodo: 21 septembra: trgovine z manufakturo in galanterijo ter konfekcijo (gg. Pavle Fabiani in Ivan Bahovec). ,...., 23. septembra: trgovine z usnjem, čevlji itd., trafike in vrtnarji (gg. Fabiani in Anton Verbič). 24. septembra: branjarije (gg. Fabiani in Verbič). 25. septembra: modistinje-trgovke. krznarm graverji, puškarji, urarji. zlatarji, pasarji, optiki, fototrgovine z modnim blagom (gg. Fabiani in Stane Vidmar). 20. septembra: gostilne od črke A—L. 27. septembra: gostilne od črke M—U. 28. septembra: gostilne od črke V—Z, dellka-tese in vinotoči. 90. septembra: soda vi ča rji. trg. z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, kisarne. trg. z železni-no, lončeno posodo, dež. pridelki, menjalnice, ki-nopodjetja (gg. ViduiRr in Verbič). 2. oktobra: lekarne ob 8, kavarne, vsakovrstna podjetja, časopisi, revije, razna obrtna podjetja ob desetih. 3. oktobra: prevozniki, špediterji, drogerije, razni trg. obrati ter trg. agenture (gR. Verbič in Bahovec). 4. oktobra: trgovine z mešanim blagom od črke A—P (gg. Verbič in Bahovec). 5. oktobra: trgovine z mešanim blagom od črke R—5-7,- trgovine s stroji in vozili, trgovine s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti (gg. Verbič in Bahovec). * Zakaj so podaljšali jadransko rasstavo? Tega vprašanja si pri nas ne zastavlja nihče, kdor je videl razstavo, saj se je sleherni vpraševal, zakaj so vložili toliko truda in žrtev v veliko delo samo za nekaj dni ogleda. Nihče ni pričakoval, da bo razstava tako bogata, obširna in popolna, kakor da jo Jirirejena za sitalno. Zato je razstava podaljšana na splošno željo, toda samo za tri dni. Prireditelji hočejo ustreči še tistim, ki niso imeli |>rilike videti razstave za časa velesejma, ko je bila nekoliko višja vstopnina. Zdaj je vstopnina minimalna, samo 5 Din, za šolske skupinske obiske pa samo 1 Din 7,a obiskovalca, zato pač ne bo več nihče zamudit lepe prilike, ki se mu ne bo nikdar več jx>-nudila. Kdove, če ni ta prva pomorska razstava pri nas tudi zadnja? Ko bi prireditelji vedeli, koliko žrtev jih bo stalo ogromno delo. bi se najbrž premislili. Tudi z vzdrževanjem razstave so veliki stroški, zato ni podaljšana zaradi tega, da bi imeli prireditelji kašen dobiček, temveč predvsem zato, da si jo lahko ogledajo najširši sloji, saj je namenjena vsem. Zopetnc italijanske izgube zlata. V dobi od 31. avgusta do 10. septembra se je zlali zaklad Italijanske banke zmanjšal od 4.704.5 na 4.562.9 milj., prav tako valute od 438.1 na 432.05 milj. lir. Menična jx>sojila so narasla od 3.950.8 na 4.048.7, druga posojila pa od 2.189.35 na 2.303.4 milj. lir. Med pasivi se je obtok bankovcev povečal od 14.004.2 na 14.234.6 milj. lir. A vista naložbe so padle od 377.2 na 375.1. vloge v tek. računu pa od 493.4 na 462.1 milj. lir. V zvezi s tem postaja še bolj razumljivo zadnje zvišanje disrfkonta. Plačilo uvoza lt Italije. Narodna banka je ngotovils, da so plačila v italijanski kliring v zadnjem času znatno manjša kot ao bila v istih meso-cih lani. Ob tej priliki opozarja vse uvoznike italijanskega blaga, da je na podlagi obstoječe pogodbe o reguliranju plačilnega prometa z Italijo dovoljeno plačilo iz Italije uvoženega blaga samo v kliring na zbiralni račun v Belgradu, ker se edino s temi vplačili osigurava plačilo terjatev naših izvoznikov za izvoz blaga v Italijo. Vsak drug način plačila izven kliringa se ho kaznoval po odredbah zakona o kazenskih sankcijah. Banovinska trsnica v Pokrah pri Mariboru javlja na podlagi izvršene preiskave z dne 18. IX. t, I., glede količine sladkorja in kisline v mostih posameznih vinskih sort sledeče. Sorta: tnešano — rane sorte in pod-bir. trgano 11). IX. 1935 (prva številkn iiomeni sladkost, druga kislino v %: 19.fi (l(l..r>), renski rizling 17.0 (14.5). laški rizling 17.5 (11.0), boli burgundee 17.0 (11.0), silvanee 17,5 (11.0), rn-landee 19.0 (11.2), t.raminee 19.7 (11.0). mušknt-ni silvanee 17.3 (14.8), oranževka 19.6 (10.0), šipon 16.0 (16.0), nenburgovee 17.5 (12.5), modri burgundee 18.3 (11.0), veltlinee 16.0 (12.0), žlahtnina bela 17.0 (10.5), bagrina 15.5 (10.81. Licitacija. Dne 27. septembra bo pri komandi drav. div. obl. v Ljubljani licitacija glede dobave 700 kg marmelade iz sliv. 1000 kg suhih sliv, 200 kg suhega grozdja, 70 kg kakaoa, 50 kg čaja, 300 kg konzerviranih paradižnikov, JflOO kom. cilron in 50 kg Joghurta ali kislega mleku dnevno. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Adaptacijska dela na zgradbah vojašnice »Kralja Petra I.< v Ljubljani, vojašnice -Vil kralja Aleksandra I Ujedinitelja« v Slov, Bistrici in vojašnice »Vojvode Mišična v Ljubljani bodo od-I dana na ofertnih licitacijah dne 7.. 9. in 22 oktobra t. 1. pri referenau inženjerije komande drav. ; div. obl. v Ljubljani. (Pogoji in predračunski elaborat je na vpogled pri isti komandi.) Električna instalacija v poslopju drav. intend. skladišča v Ljubljani bo oddana v delo na oferlni licitaciji dne 8. oktobra t. 1. pri referentu inženjerije komande drav. div. obl. v Ljubljani. (Pogoji in predračunski elaborat je na vjiogled pri isti komandi.) Menjalnica na postaji Rakek bo oddana v triletni zakup na ofertni licitaciji dne 16. oktobra pri ravn. drž. žel. v Ljubljani (Ljubljanski dvor), soba št. 59. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Restavracija na postaji Rakek bo oddana v triletni zakup na ofertni licitaciji dne 14. oktobra 1.1. pri ravn. drž. žel. v Ljubljani (Ljubljanski dvor, soba št. 59). Razpis je na vpogled v pisarili Zbornice za TOI v Ljubljani.) Naš kliring s Švico. Švicarski klirinški saldo v prometu z našo državo je znašal dne 15. avgusta letos 691.619 šv. frankov, dne 23. avgusta pn 707.049, od tedaj naprej pu je padel do 31. avgusta na 651.380, do 7. septembra [ia na 640.219 šv. frankov. Italija še vedno kupuje ladje. Italija je te dni zopet kupila dva angleška parnika: cAnchoria« (6132 br. reg. ton) in >Cjty of Cartumc, nadalje dva francoska parnika »Assrolabe« (5117 ton) in »Recherche (5111 Ion). Za parnik >Anchoria< je plačala Italija 8500 funtov, za parnik »City ob Car-tum< P8 11-500 funtov šterlingov (2 milij., ozir. 2.7 milij. Din). Odtok zlata iz Holandije. V zvezi s povečanjem diskonta je zabeležiti v izkazu Holandske banke zmanjšanje zlatega zaklada za 36.8 milij. na 562.94 milij. goldinarjev v dobi od 9. do 16. sep-, tembra. Dne 17. septembra pa so bile poslane zo-■ pet znatne količine zlata v inozemstvo, kar bo prišlo do veljave v prihodnjem izkazu. Kakor ogniegaseč požar prepretaie bonbon kašelj 5pwt PROIZVOD »UNION., ZAGREB. Borza Dne 20. septembra. Dciirtr Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina in Curiliu, vsi drugi tečaji so pa popustili. V zasebnem kliringu .ie avstrijski šiling na naših borzah narasel v Ljubljani na 8.55 —H.li.'), v Zagrebu nn 8.5.'!—8.63, v Belgradu pa na 8.50- 8.60, Grški boni so v Zagrobu popustili na 32.65—33.35, v Belgradu pa na .'!,'! bi. Angleški funt je v Zagrebu popustil na 231.605—233.205, v Belgrad u pu nn 232.45— 234.05, Španska poze tu je v Zagrebu notirula 5.575—5.675, v Helgradn pn 5.70 blago. Celotni promet na zagrebški borzi brez kompenzacij je znašal 451.616 Din. Ljubljana. Amsterdam 2968.86 2983.46. Berlin 1756.08--1769.95. Bruselj 739.90 744.96, Curili 1424.22—1431,29. London 215.48—217.53, Newyork 43.Vt.64 -1390.96. Pariz 288.93 290.37, Praga 181.33—182.44. Trst 357.24--360.82. Curili. Belgrad 7.00. Pariz 20.275, London 15.14, Nevvvork 308, Bruselj 51.95, Milan 25.10, Madrid 42. Amsterdam 2118.45. Berlin 123,Sli, Dunaj 57.4(1, Slnrkholni78.UI. Oslo 76.10, Ko ponhagen 67.611. Pragu 12.73, Varšava 57,911, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Ilel-singfors 6.675, Buenos-Airps 0.8375. Vrednostni p tipi rji Ljubljana: 1% investicijsko posojilo 79 —80, agrarji 45—46. vojna škoda proniptna 367 ,'168, begluške obveznice 63 -65. 8% Blerovo posojilo 811 81, 1% Blerovo posojilo 72 — 73. 7posojilo Drž. hip. banke 75—77, 7% stab. pos. 80 blago. Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 78—Ml. vojna škoda proniptna 365— 366 (365, 367), 9„ 1(1., 11. 367 bi.. 12. 365.....367 (368), begluške obveznice 68.75—61 (63.75), 8"» Blerovo posojilo 80—81, 7"» Blerovo posojilo 79—72, 7% posojilo Drž. hip. banke 75—77. Delnice: Priv. agrarna banka 231—232 (231), Trboveljska llltl 110, itiis 40 bi. Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82.25—82.75 (82.75), agrarji 46 25 47 (47),, vojna škoda proniptna 367.50- 309 (3681. begluške obveznice 68.75—67 (67). 7% Blerovo posojilo 69 50 -70.50 (70.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 74.50 den. (75, 74.50), 7% stab. pos. 81—82 (81.50). - Delnice: Nn-rodna banka 6011(1 bi., Priv. agrarna banka 281-232.50 (234, 232). Žitni trji Novi Sad. Pšenica: bč. 139 -143, !>č. ladja Tisa 144 146, br. ladja Bogoj 142—144, slav. 188—140, srem. 138—143, ban.. 141—143; oves: be. in slav. 111- 113; rž ne notira; ječmen: bč. srem. 64 kg = 124—126; koruza: bč. in srem. 95—97, ban. 93—95; moka: bč. in srem. og in ogg = 210—230. št. 2. 190—210, št. 5. 170—IIIII. št. 6. 150—170. št. 7. 180—140, št. 8. 105—110; otrobi in fižol neizprein. — 'Fundonea čvrsta. Promet srednji. Sombor. Pšenica bč. okol. Soinbor 138— 140, gor. be. 140 142, bč. potiska, »lav, iu ban. 138- 140, južna ban. 142—144, ban. potiska 144-146, bč. Donava in Bogej ladju 144—136: oves: neizprem.; rž: bč. 116—118: ječmen: ne-izprem.; koruza: bč. in srem. 95—96, bč. in srem. ladja 95—100: moka: be. og in ogg 215—235, št. 2. 195- 218, št. 5. 175—195, št. 0. 160—175, št. 7. 135—145, št. 8. 105—110; otrobi: bč. 90—92; fižol neizprem. — Tendenca čvrsta Promet 57 vag. Hmelj Uradno poročilo tržnega nadzornika: 2alec, dne 20. sept. 1935. — Položaj je da: nes v Žalcu čvrst, kakor doslej letos še ni bil nikdar. Ponudbe so skoraj povsem ponehale. Cena za rdeči hmelj se je dvignila od Din 10 do Din 15, za drugovrstno blago se je plačevalo do Din 25, za gladko zeleni hmelj pa se se je izvršilo nekaj kupčij do 28 Din. Posamezni hmeljarji, ki špekulirajo, pa hmelj tudi za to ceno nc dajo in pričakujejo še višjih cen. Jutri prične borba . . . Primorje : Ilirija v Ljubljani ob lh. liri. jutri se prične državno prvenstvo v nogometu na osmih krajih, odnosno z osmimi tekmami. V Ljubljani se srečata na igrišču Primorja oii 10. uri stani rivnlu Primorje iu Ilirija. Kdo bo zmagal, je vnaprej te/ko jirorokovali. Primorje je nekoliko v prednosti, ker ima za seboj te/ke tekme, Ilirija pn sc je — kakor slišimo — na tihem pripravljala nu jutrišnjo srečanje. Borba bo vsekakor ostra in napela in ti|)ajmo, da tudi fair, zmaga naj pu oni. ki bo bolje igral. V svrho točnega pregleda jutrišnjih tekem, navajamo srečanja v vseh petih skupinuh. Prva skupina: V Belgradu BSK : Jugoslavija in v Nišu Gradjanski : lladuifki (kragujevac). Druga skupina: V Novem Sadu Vojvodina : Bask, ter v Vel. kikindi ŽAK šparta (Zoniun). Tretja skupina: V Sarajevu Slavijo : Hajduk (Splitl ter v soboto Hajduk • Hajduk (Split). četrta skupina: V Banja I liki Krujišnik : Grafičar. Peta skupina V Zagrebu Gradjanski : Hašk ter v Ljubljani Primorje : Ilirija. Boli s v nedeljo Heller Ivan, prvak Ljubljane in drugi na drž. prvenstvu za 1. 1934-55, ki nuslopi na nedeljskih borbah v Delavski zbornici. V nedeljo l»o šlo zares. Siovanovci so vse napravili, dn bo nedeljska boksarska priredilev v Delavski zbornici ob pol 21. uri uu višku. Če stopiš v telovadnico ua Ledini, ki je živa kol mravljišče, vidiš kako mladi postavni tant-je delajo. Eden skoče / vrvico, drugi se vadi na vreči tretji tlela gimiiaslične vaje na drugem koncu se dva borita. Vsak /ase tn noben se nc pusti motiti. Med njimi se kreče črne Vid Cur S nev, povsod je. vsakemu daje nasvete ,ti gu po-J pravi ja če je potrebno. 1*0 treningu imajo sestanke, kjer razpravljajo. o organizaciji celega nastopu, o prod.iji vstopnic, ki jih je že precej razprodanih Zaključujejo sc tj sestanki v mlekarni « pogovori o nastopajočih atletih. Vsak govori o svojem nasprotniku. kakšne napake ima, kolino sam zdrži in ugiba o uspehu ali neuspehu nastopa, la lerega ima pied seboj. Ileller se je prijavil za ravanž in upa, da m ii bo uspelo vrniti štruklju to, kur mu je on pogodil v Mariboru, škof, (ulita in študira nu ' vreči, kako bi najbolje opravil / opusmm l.c-. robom iz Kamniku. Dolenec jc nekopko bolan, n vseeno unu da bo v nedeljo častno zastopal Slovunovc barve. Pavlič in Zupan 'a rlvn pa vsak zase trenirata, da bosta v borbi med seboj pokazala kaj znata. To so Siovanovci. Ilogve Kakšna presenečenja nam priprav I |ajo Mariborčani, ki gotovo ne drže križem rok, saj je znano. da so ravno Mariborčani tisti ki nikoli ne mirujejo. Marsikdo, ki še ni videl boksa v resnici, temveč samo v filmu ali pa jc slišal govoriti o njem, največkrat zabavlja čezenj P naj |>ride-jo v nedeljo v Delavsko zbornico, program j« tak. da bo zadovoljil vsaki ga T.fkovič Joža: Sa jezerišču Anlol je z neko ljubosumnostjo občutil, da se vtikajo že vsi v njegovo gospodarjenje. Radi tega Je z vidnim ogorčenjem odslovil kupce; Janez jih je skušal pridržati in omečiti očeta: »Razorčevi so tudi prodali nekaj stoječega blaga. Ako bi bila kupčija galjuliva, so že loliko pretkani, da bi jo zavrnili.« „ »Kar tuli z volkovi!« je udaril Anzol po mizi In odšel. Lenussi se je opravičeval, da ni nameraval povzročiti niknkega nesporazuma; Janeza jc očaral 7. izbranimi besedami, ko je obžaloval, da noče sprejeti oče izredne ponudbe. Margo se je dolgo poslavljal od Francke; ni Ji mogel dopovedati, kakšna škoda se ji godi, ko odevota v teh samotah. Ako želi priti nekoliko v svet, more dobiti v njegovi gostilni kraj 1'odpeči mesto točajke. Življenje ji ho potekalo prav prijetno, tudi zaslužila bo. čolnarji, železničarji, prekupčevalci, apnenčarji, vsi se zbirajo v njegovi goslilni! Pooblaščenci niso poznali bližnjice v Bevke, kamor so bili namenjeni št la večer. Janez jih je [Hjpeljal Ija, čeludi ni bilo liubo očetu, da ho zopet izostal z doma. Toda fant ni odjenjnl! Ponujata se mu je ugodna prilika, dn se priporoči za službo na železnici Lenuesi mu je obljubil, tla bn sprejet priholnjs pomlad, ko bo odprt večji promet. Vns se ni mogla upokojiti; vsn okenca so bila odprla, celo mladina je opustila ta večer svoje prešernostl in kratkočasim vasovanja; pridružila se je starejšim. Vse je govorilo o železničarjih in sklenjenih kupčijah. Oni, ki so pooblaščencem prodali ajdo. so jih neprenehoma hvalili in zavračali ostale, ki »o jih zanikali, češ. tla so zavrgli pridelek, ker so ga prodali za lako nevredno ceno. Anžot je sedel pred hišo in predel na Janeza; ta se ie vrnil šele na noč, ko so Be razgorele prve zvezde, ki so pripolzele iz vesoljstva m obvisele nizko nad Barjem. »Lahko vam je žal, da niste prodali ajde. So-karji so sklenili prav ugodne kupčije,« je znova napeljaval radovedni sin pogovor in prisedel k očetu. Anžol se je obrnil proč In pikro omenil: »Po vinu in laški nesnagi smrdiš. Kaj sem te za to redil, da boš stregel tujca. »To so vendar boljši ljudje,« je ugovarja! sin. »Povsod so jih sprejeli spoštljivo.« »Lahov koš te ne bo preredil, j)a če imajo sto i železnic in kupčij. Boljši je luštrokov kropček in j poštene roke, koi pa ostrezovnti za slabimi služ-: batni.« Starec se je dvignil in odšel v belo julijsko | noč. Občutil Je čudovito razkošje, ki ga je mogel ! doživeti le na domačih lleh, kjer še ni poteptana ; gruda ter zaničevano skromno ognjišče. Fantje so 1 klepali kose. Nocoj bo stopila smrl na bistriške košenine in senožeti, se dotaknila trav in cvetov, nn katere ho padla |>oSledu|iki'Ht blažeča rosa. Nočno ozračje se je razbistrilo. kakor bi se topilo v njeni čislo srebro. Nud Jezerišči se porajajo lanko, bele meglice. Nad temenom Krima miglja srebrn mleček. Čudovite julijske noči, bele in brezmejnel Obzorja so se odmaknila do božjega prestola in čakajo na Slvarnika. da jim začrta polnočno (>ot. Janez vsega tegu ni občutil; njegove misli so bile navezane nu oni košček sveta, ki leži med Ooričevci in Ribjekoni. kjer se dviga železniški nasip, po katerem drve lokomotive, hrepeneče po krvavih zarjah. Zelenkasti poletni somrak prehaja: v Bevkali je odzvonilo zdravo Marijo. Mir se seli med brezami in gnezdi v prosu, samo na Žalostni aori še prepevajo zvonovi nedelji v slovo. Kobilar je nehal žvižgati. Rdeče sence so poslednjikrnl zle-telo preko Barja, nazaj so se pa vračali bledi obrazi .utopljencev, ki so bogvu kdaj zašli v jeze- ; rifiča ter iščejo še vedno mir in luč pri dobrih ljudeh. Nad Ljubljanico se je dvignila prosojna sopariea. poslednji dih valov, ki jih je zajel hlad. Ptice so se vračale v skrita kotišča. ki so si jih izbrale »redi zapuščenih grmačev. Le zalegli piski lokomotiv na strienu so nekoliko kalili tiholno razpoloženje, ki je zajelo ludi Zablatence. Vlaki komarjev so se vozili nad mrtvimi lužami. Vlaki se bleščale prgd vasjo. Med kočami je dišalo po ! tleči šoli in povretein mleku; kmetje so se zbirali pri križu in se živo pomenkovali o letini, železnici in gospodarstvu. Tako se |e znočilo, med molitvijo, zvonjenjem in zlato zarjo. Soseske neznatnih žužkov, so se veselo razživole; zvesto so se odzivale, sedaj na požarnicnh, sedaj na trdini. na zopet nekje sredi neskončnih mahov. Vsaka bilka je dobila cvrčečegu. drobnega gosta z zlatimi očesci, ki se jc oglašal vso noč. Žitu so tajlnslveno zvonkijala: nevidni j>rstl vetriča so se igrali s polnim klasjem in ubirali nežen spev. Anžol se je odpravil med vrtačami na leho. Žena Mreta je odšla s hčerjo na Plešivico, dn obišče sestro Leno in jo malce razvedri. Moža ji je slrlo v liških šuilinh. osamela jo brez otrok. Za veliko noč ni mogla do nje zaradi nnrnsle vode. Sodu.i jc malo več ras« za kramljanje; kinulu bo prišla žetev, preobručanje narezano šole in vezanje v ko|)o. plotev. strnišče, košnja starine In vse. Do šmarnih ninš bo še vedno prekratek dan! Janeza ni mogel pridržali, du bi šel z njim; menda (c zopel našel svojo lovnrišijo pri delavcih ns železnici. Ni mu všeč, dn zahaja ined nje. Fant w ho navzel najslabših vzgledov. Železničarji kn-. li Jo In popivajo. Trsi je že marsikoga spridil. Vendar Je ujmi. du ga obrani jiošlenega in zvestega. 'lako je prisalijaril 'lo ajdove lolio, ki jo ju najbolj ljubil. Ta ubogljiva leha, blagoslovljena od ognja in nebeške rose, obuana od skritih jezerišč in vrtač, obletavana in poljubljana od drobnih lastovk. Dobro se jo spominjal tistega dneva, ko 1 je prvikrat stopil na sirovi mati; ta je bil po- doben začaranemu svetu, ki je bil povezan med seboj s pritlikavim rastinjem, zvljenki in glavin-cem. Čez poletje je s požiganjem in neprestanim trudom svet loliko udelul, da se je razprostrla v Jeseni med brezami in leščevjem sveža, črna leha, ki se jc pod soncem v svoji nedotaknjeni rodovitnosti mikavno blestela. Sopariea jo je za-grinjala zvečer v lahno kopreno in čuvala njene zdrave soke. In tista naslada ob rožnobeli ajdovi lehi, naslada gospodarja In otroka, ki trepeče za sleherno bilko, za najnežnejši klnsek. ki hrnni zrno! Kdo bi se mogel dotaknili r, zlobno roko lega belega razkošja in cvetoče drobnarije. Samo čebelice so smele semkaj zahajati in opravljati svoj deviški posel. Vrh razpotja je Anžol obslal in prisluhnil Razločno je cul neko stoplcanje in šumenje, ki je jirihajulo iz zaraščenega šotišču. Morda je zašla 3rn« in obira mlade makovnire. Zanimanje gu je vedlo dalje. Ko Je prišel do svetle jase, je opazil med nizkimi brezami dvu zaljubljenca, ki slu st; držala za roke. Radovedno ae jc jima približal; čudno se mu je zdelo, kdo bi se zatekel tuko pozno v goščavje, ki je pristopno kvečjemu domačim. Saj lahko zaide itn skrilo jezersko okence in se lopoti ... Kakšna prevara! Pod molčečimi brezami sla si prisegala zvestobo Janez in Mi rankn. Stari Anžol bi se bil skoraj opotekel! Tak gnev ga je prevzel, dn se je moral oprijeti hra-sliča. To usodno srečanje ga je razljutilo. Komaj je zavrnil železničarsko navlako, ki se je hotela polakomnitl ajde. j>s naleti na grešno priliko, v kalero se je podal rodni sin! Pognal so je če/ jaso, ne dtt bi preudaril. kuj namerava. Spotoma so mu je udiralo, kar gn je Se holj razburjalo. Rad hi zarjovel in preplašil negodneža; loda srd mu je [»osušil grlo, dn je samo strašno zeval in liro pel. Ko je lako prilomastil do konca lehe, sta so Janez in Micanka razletela, kakor da ju je razpršil vihrav vrtinec. Dekle i« koma i slišno vkiik-uilo in zakrilo oii: I »OtoU ČISTIMO SKLADIŠČE Prodatamo posamezne zaostale pare po znižanih cenah: 553 parov ženskih in moških čevljev iz platna, baržuna, boksa, laka in semiša po Din 29 - 39 - 49- 59 - 69 - 833 parov otroških čevljev iz platna, boksa, dulboksa in semiša po Din 12 - 15 - 19 - 25 - 29 - 39 - 49 V naši prodajalni v Šiški (pri siari cerkvi) imamo izloženih 1200 parOV raznih čevljev iz boksa, laka, semiša, dulboksa, baržuna in platna, ki jih prodajamo po neverjetno znižanih cenah Požurite se dokler imamo izbiro v velikostih Obiščite naše prodafalne brezobvezno : PreSernova ulica št. 7 Celovška cesta št. 43 MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Dia l'—; ženi tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Dia l(l"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega mačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'5Q. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službo praktikanta na veleposestvo iščem. Absolviral sem Kmetijsko Solo. — Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Praktikant« 11615. (a) Dobrega pevovodjo iščemo. Naslov v upravi »Slovenca- št. 11590. [b) Pletilje dobro izurjene — takoj sprejmem v stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11586. (b) Zastopnika sprejmemo za prodajo naših predmetov. Stalna služba. J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. (b) Pošteno kmeč. dekle za dela pri prašičih in v pomoč pri ostalih delih, iščem. — Jožef Keber, Smartinska cesta 12, Ljubljana. (b) Foto-reporterji iz vseh manjših in večjih mest v Jugoslaviji, se takoj sprejmejo. So lahko foto-amaterji in profesionalni fotografi. Ponudbe z natančnim naslovom na: Publicitas, Beograd, pošt-ai predal 60 pod »Foto-<*porter«. (b) Fotograi-poslovodja prvovrsten operater, z daljšo prakso, vešč umetnega snemanja ter vod-srtva in razdelitve dela, se takoj sprejme. Ponudbe na: Publicitas, Beograd. poštni predal 60 pod »Poslovodja«. (b) I Vajenci ii Vajenca za parno pekarno, pridnega in poštenega, iščem. Drugo po dogovoru. — M. Zavodnik, Guštanj. (v) Gospodične sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila Ponudbe upr. »SI.« pod »Šivilja«. (u) Stanoianja ODDAJO: Opremljeno sobico takoj oddam solidni osebi. Bleiweisova c. 15/111, levo. (s) Dvosobno stanovanje z vrtom oddam s 1. novembrom. Prikladno za upokojenca. Kettejeva 7. ta) Dvosobno stanovanje v pritličju oddam za oktober. Prule, Cimperma-nova 3. (č) IŠČEJO: Dva akademika iščeta stanovanje. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Poceni« 11585. Kupimo Kupimo pršilnik (Spritzapparatl za barvanje in lakiranje, srednje velikosti, kompleten, s kompresorjem, ev. elektromotorjem. — Najnižjo ceno ponuditi upravi »Slovenca« pod šifro »Brezhiben«. (k) Dva huda psa volčjaka čuvaja, do enega leta stara, kupimo, Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Volčjaka« št, 11614. (k) Beli krompir kupujmo na vagone. Ponudbe s ceno franko nakladalna postaja na: Ju-gopol« d. z o. z., poštni predal 12, Celje. (k) Kupimo suh smrekov, borov in mecesnov rezan les. Iščemo nakupovalce. Ponudbe ood »Stalna dobava« na Aloma Company, d. z o. z„ Ljubljana, (k) Staro zlato, srebrne krone kupuiem po najvišjih dnevnih cenah I r. Čuden Prešernova l Zopet smo cenejši! Ia športni suknjič 95 Din, trenchcouth 420 Din Specialna izbira pump-, modnih hlač, perila itd. Pre-sker, Sv. Petra c. 14. (1) Mlekarska zadruga v Trzinu Vam nudi potno-mastni sir in sirovo maslo po zmernih cenah. (1) Kolesa moška in damska, radi končane sezije po neverjetno nizki ceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa št. 36. (1) Otroške vozičke moderne, prodaja po tovarniških cenah »Novel«, Frankopanska 21, Šiška. Ne zamudite ugodne pri-likel (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Parcelo prodam ob Linhartovi cesti. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11636. (p) IBGSSO Gostilno dam na račun. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11635. (n) Prostovoljno prodam večjo vzorno opremljeno lesno industrijo; pogoji najugodnejši. Interesenti pošljite naslove upravi »Slovenca« pod »Najugodnejše«. (p) Posestvo blizu postaj Videm-Krško in Brežic z vinogradi, sadovnjaki in travniki ter zgradbami ugodno naprodaj, tudi v delih. Posredovalci izključeni. Vprašanja oa upravo »Slov.« pod št. 11.230. (p) Modna trgovina dobro vpeljana, na prometni cesti, sredina Ljubljane, radi bolezni ugodno naprodaj. -— Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kapital 60.000/11.584« (t) Posteljne mreže v lesenih in železnih okvirjih ter železne po-sitelie vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P Strgulec, Gosposvetska 13. Kolizei — Pozor! Športne in vsakovrstne čevlje, ročno delo, dobite v moji delavnici po znižanih cenah. Popravila sc izvrše hitro in točno. Postrežba solidna. Ogled neobvezen. Mohorič Anton, zaloga čevljev in delavnica, Gosposvetska cesta 13, Kolizej. Automobil znamke »Auburn«, 6 cyl., petsedežna limuzina, popolnoma nov — prodam. Naslov: Sušak, poštni predal 2. (f) i »fgffff a Posojila aa vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov tri? 10 Posojilo 200.000 Din iščem proti vknjižbi na 1. mesto. Trikratna vrednost. Obresti po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varna naložba«. (d) Družabnico samostojno, ki razpolaga z nekaj prostora, in ima veselje do trgovanja — sprejmem. Kapital ni potreben. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solidno« (d) Hranilne g • • V • knfiztce kupujemo in prodajamo najugodneje. Adamič, zastopnik »Štedovne zadruge«, Ljubljana, Gosposvetska 8. (d) Imam v zalogi letošnje fino rezano kislo zelte po konkurenčni ceni. I. Oražem - nosle pri Ljubljani. Muzika prodaja klavirje, harmonije. violine kitare, strune in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in uglašuevsa glasbila stro-kovniaško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev Ljubljana Miklošičeva cesta Stev. 4 žttlABODHO ' II J ti ^Vgiedalisce^ v ljubi jami' • ■ 'i! OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 21. septembra: Zaprto. Nedelja, 22. septem. ob 20: tHoffmannove pripovedke«. Gostuje k. Marijan Rus. laven. Crloboiko 7.nižuue cone od 3U Din navzdol. Kavine in čokoladne pijače moremo napraviti bolj preprosto z mlekom, ki mora biti mrzlo. Ne pozabi pa: lepo je treba servirati take pijače in so še enkrat bolj prijetne in užitne! Tinčkove in Tončkove prigode 134. Primožkovo življenje visi na niti. r7jt> Primožek je pritrdil vrv na vejo, ki je štrlela daleč čez široko reko in se zavihtel nad glavami požrešnih krokodilov na streho splava. Krokodili so začudeno buljili vanj in odpirali gobce na stežaj, kajti bili so prepričani, da jim mastna pečenka ne uide.