Urno, kaj je noviga?
(Kdor nozhe fam delati, ga bodo pri-hodnjizh v delavni f h nizi (Arbeitshaus) delati i i lili). Nafhe miloftljivo z. k. poglavarftvo fi vfefkosi prisadeva, tudi nevarne lenuhe pobolj-fhati in druge ljudi pred njih hudobijami obvarva-ti; ravno sato je tudi, ni davnej , fklenilo, take lenuhe, poftopazhe, vlazhugarje, rakolnazhe in kar je fhe take derhale vezh, is deshele ispraviti in lih v delavnifhnize potakniti, kjer bodo s ojftro fhibo . k vfakdanjimu delu iiljeni, vezh ali manj let, dokler fe bodo do dobriga poboljfhali. 20. Roshnizveta fo sopet fedmero takih lenuhov is deshele ispe-Ijali, namrezh: petero v Gradez, dvoje pa v Prago, kjer bodo mogli vezh ali manj zhafa v delavnifhnizi plefati, kakor jim bodo godli. — Kako hvaleshni bodo pazh pofebno tifti ljudje, ktere fo ti rakomavsharji nadlegvali! Gotovo je to nar bolj-fhi fredftvo,  deshelo pred takimi lenuhi obvarvati.
(Z. k. kervava fodba) je 19. Roshnizveta nekiga hudodelnika, kteri je lanfko leto hifho fvojiga laftniga fina v čjhifhki poleg Ljubljane poshgal, v teshko jezho obfodila, kjer bo mogel 15 let oftati. Grosa naf je obfhla, ki fino vidili hudobniga ftarza
na odru ftati. — Naj bi faj ofodba kervave fodbe tifte, ki morebiti take hudobne mifli v ferzu imajo, fvarila, kaj taziga nikdar ne ftoriti, zhe jih tudi ne-frezha pogorelzovod take hudobije neoftrafhi.
«
Nekaj od serbskih Novin v Pesti.
V dopisu iz Z a dr a smo od gosp. M. S. sledeči spis dobili s prošnjo, de bi ga v naših Novizah oznanili, ktere tudi v Dalmacii zlo berejo.
„V 11. listu serbskih Novin v Pesti se bere ^spisek, ki brez vzroka vestno obnašanje dalmatinskiga ljudstva napada, in brez razloga njego-„vo čast in ceno podkopuje."
„Brez de bi se pustili v misel pisatelja oniga „malopridniga spisa, in brez de bi v prepir rinili, „ki bi vtegnil vroč biti, in marsikteriga pošteniga „in zverstniga moža okaliti, samo v brambo svoje „drage domovine rečemo, de se obnašanje celiga „naroda, bodi ktere deržave hoče, ne sodi poleg „izpričevanja kaciga brezumniga seljana, (ker je „znano, de prosti ljudje ne li v Dalmacii, ampak „tudi pri nar izobraženejših narodih lastne in kaz-„ljive vraže imajo) ampak po resničnih delih, po „skušnji in dolgim občenji z veliko možmi tega „naroda, te deržave.
„Ako  bi se užgani pisatelj oniga spisa ne bil
„pod Imosko v Cernogori ustavil, temuč saj ne-„ktere dalmatinske mesta in grade obhodil, in „ineščane in grajšane iztočniga verozakona (tako ^imenovane Staroverce) opraševal, kako se ž njim „obnašajo, nasprot pa kako so se spoznovavci „zapadne cerkve vsakčas obnašali, mislimo, de bi „bil moralno izobraženje dalmatinskiga ljudstva „vsaj drugač sodil, ako bi ne bil svoje soditve „e!o zamolčal, in tako ne zadel v umoslovno „pravilo, ki pravi: A minore ad majus non „valet conclusio, to je: od posameznih na „občnost razsdd ne velja."
„Poi,em tudi menimo, de on ni imel vzroka nad ^prokukurikanjem naše Zore, kakor on piše, „tožiti se, ker ona (vidi broj 2.) ni ne eniga ne „druziga verospoznanja, ne Podvelebitanov ne „Zavelebitanov imenovala, ampak le odpadnike „in nevernike sploh, moleči vseobčniga Očeta, de „bi jih osvetlil in k spoznanju in edinosti vere ^peljal. Kje se v ti splošni keršanski molitvi kaj „hudiga najde? Ali ni Dalmacia s Turkami obdana ? Ali nema med seboj ubogih Judov ? — „Tih in takih okolšin vetrenast pisavec ni vidil, „ter tako  nehote* z   hladno bratinsko ljubeznijo
„vestno obnašanje dalmatinskiga ljudstva omračil."
s.
104