Jožef Kenda: Pepeluhar. 217 Pepeluhar. Narodna pravljica. Zapisal na Temljinah Jožef Kenda. eki oče je imel tri sine. Starejša dva je imel prav rad, ker sta se mu znala dobrikati; mlajšega pa le videti ni mogel, ker se je zmerom valjal po pepelu; zato so mu tudi rekali le Pep eluhar. Oče teh treh sinov je bil bogat mož. Da bi se njega starejša sinova bolje izučila ter da bi jima ne bilo treba trdo delati, pošlje ja po svetu. Pepeluhar tudi ni hotel zmerom le doma čepeti in se po pepelu valjati; zato poprosi še on očeta, naj mu dovoli iti po svetu in naj mu da kaj denarja. Oče ga pisano pogleda in mu obrne hrbet. Ali sin ne neha prositi, dokler mu oče ne dovoli in ne da nekaj denarja na pot. Ob letu so se imeli sinovi vrniti domov, kakor jim je oče rekel. Pepeluhar je prebil vse leto le pri nekem puščavniku. Učil se je samo o božjih stvareh. Ko se je bližalo leto koncu, reče puščavniku: »Prosim, naučite me tudi česa druzega, ne samo o božjih stvareh, da bom znal očetu kaj več povedati.« Puščavnik mu odgovori: »Česa ti je treba več znati? Ali ni dovolj, če znaš o božjih stvarčh?« Pepeluhar mu ugovarja: »Ce bom pravil očetu o samih stvareh božjih, poreče mi, da se vse to lahko doma naučim.« Puščavnik ga nauči, kaj žabe regij aj o. Ko pridejo ob letu vsi trije bratje dom6v, pripovedujeta najprej starejša dva, kod sta hodila, kaj sta vse videla in slišala in kako se jima je godilo. Seveda, marsikaj sta si izmislila in vse sta znala olepšati, da sta se bolj prikupila očetu. Ko pa začne Pepeluhar praviti, česa se je vsega naučil, posme-hujeta se mu brata, oče se pa resno drži. Ko pa pove, da se je naučil tudi to, kaj žabe regljajo, zasmejata se brata na glas, oče mu pa jezno reče: »O božjih stvareh bi se bil lahko naučil tudi doma, če bi hotel pazno poslušati besedo božjo. Kaj pa žabe regljajo, to pa ni vse skupaj nič. Letos ostaneš pa doma; saj se tak6 ne zmodriš, če bi hodil sto let po svetu.« Oče da zopet starejšima dvema sinoma mnogo denarja, da bi šla po svetu. Mlajši je bil žalosten, ko je videl oba brata odhajati. 218 Jožef Kenda: Pepeluhar. Milo prosi očeta, naj dovoli še njemu iti po svetu. Naposled se da oče omečiti in mu da tudi nekaj denarja. To leto se je naučil, kaj psi lajajo, tretje pa, kaj pojejo ptiči. Nekdaj je bil oče s svojimi sinovi na polji. Na drevo prileti ptiček in začne peti. Pepeluhar ga posluša, kaj poje. Oče zapazi, da posluša ptičje petje. Ko preneha ptiček peti, vpraša ga oče: »Kaj je pel ptič?« »Jaz bi že povedal ; ali bojim se, da me boste tepli,« odgovori mu sin. Oče mu reče: »O nič se ne boj; jaz ti ne storim nič hudega.« Sin mu pov6: »Ta ptiček je rekel: do zdaj ste bili Vi moj oče; kmalu bom pa jaz Vaš oče.« Oče mu res ne stori nič hudega; aH premišljevati začne, kaj bi neki moglo pomeniti ptičje petje. Ker je imel oče veliko posestvo, potreboval je tudi mnogo hlapcev. Vsakemu hlapcu je dal kos kmetije, da mu ga je obdeloval. Ker se je oče bal, da ne bi imel Pepeluhar česa proti njemu, dal je tudi njemu kos njive, da jo obdeluje. Pa Pepeluhar se ne dotakne dela. Hodil pa je vsako jutro na polje, odkoder se je kmalu vrnil. Pomlad je bila že pri kraji; a Pepeluhar ni še ničesar vsejal. Oče je večkrat povpraševal hlapce, kak6 mu sin dela. A ti so ga rajši hvalili, nego grajali, ker so se bali zameriti gospodarju, ako bi slabo govorili o sinu. Hlapcem je žito že rmenelo, ali Pepeluhar ga še posejal ni. Neko poletno jutro gre po navadi na polje. Ko pride do svoje njive, zapoje mu veselo ptiček na veji: »Zdaj pa le pojdi sejat!« Pepeluhar hitro vseje žito in, glejte, v treh dneh in treh nočeh je že bilo žito zrelo, četrti dan je pa požanje in spravi domov. Nobeden hlapec ni imel tako lepega žita. Pepeluharjev oče je imel tudi lep vrt. Notri so rasle same lepe cvetice in mehka trava. Na ta vrt pa je začela zahajati neka žival. Vsako noč je popasla cvetice, kar ne, pa pomandrala. Oče je dal vsako noč vrt obstražiti, da bi prepodili tisto škodljivo žival. Pa vse je bilo zastonj! Cvetice so bile vsako noč popasene, čeprav ni nikdo videl živali. Ko vidi Pepeluhar, da ne more živ krst ubraniti živali, da se ne bi hodila past v cvetice, prosi očeta, naj gre on jedno noč na vrt stražit. Oče ga pa po svoji navadi ošteje in ozmerja, češ, da zaspi tam. Pepeluhar pa ne neha prositi, dokler mu ne dovoli. Ko pride Pepeluhar v mraku na vrt, gre naravnost k plotu čakat živali. Ni še dolgo čakal, kar prilomasti konj iz gozda. Konj je imel Jožef Kenda: Pepeluhar. 219 srebrno grivo in srebrne podkdve na nogah. Pepeluhar počene, da bi ga ne opazil konj. Konj skoči čez plot in se hitro loti cvetic. Pepeluhar se tiho priplazi do njega, zgrabi ga za grivo in ga hoče zvezati; a konj izpregovori: »Pusti me, da se najem vsaj trave, ki rase ob poti; saj je zadnjikrat, Jutri bo trava še jedenkrat tako velika, kakor je danes. Kadar me boš potreboval, spomni se me in jaz ti hočem pomagati.« Pepeluhar pusti konja, da se napase; sam pa leže pod hruško, ker ni hotel domov iti, boje se, da bi mu ne očitali, da ga je bilo strah samega ponoči. Drugo jutro je bila res trava še jedenkrat tolika, kakor prejšnji večer. Oče je mislil, da živali ni bilo na vrt, ker ni Pepeluhar nikomur pravil, kar je videl in slišal. Nekaj časa ni bilo nobene živali na vrt. Ko pa gre oče čez nekoliko pogledat na vrt, opazi, da je bila žival preteklo noč zopet tukaj. Hlapce pošilja stražit; pa vse nič ne pomaga. Ker niso mogli živali odgnati, hudoval se je nanje: »Vsi skupaj niste nič vredni, ker mi še vrta ne morete varovati. Nocoj hočem pa sam stražiti.« Vso noč je gledal kakor zajec, ali vender ni ničesar opazil; cvetice so pa bile zopet popasene. Pepeluhar zopet prosi očeta, naj pusti njega na vrt, da bo stražil. Mnogo grenkih je moral pogoltniti, predno mu dovoli. Tudi to noč mu ni bilo treba dolgo čakati požrešne živali. Iz gozda pridirja konj z zlato grivo in z zlatimi podkovami na nogah. Komaj preskoči plot, že ga zgrabi Pepeluhar za lepo grivo. Konj se mu je hotel iztrgati, a Pepeluhar ga dobro drži. Na to izpregovori, konj: »Pusti me še nocoj napasti se tvoje sočne trave; jutri bo še jedenkrat tako velika, kakor je nocoj. Kadar me boš potreboval, spomni se me in jaz ti hočem pomagati.« Pepeluhar pusti konja, da se napase; sam pa lčže v travo in zaspi. Drugo jutro je oče zopet mislil, da ni bilo nobene živali na vrt, ker trava ni bila popasena. Nekaj dnij je bilo vse lepo na vrtu. Za nekoliko je pa zopet začela zahajat na vrt neka žival. Hlapci so hodili stražit, pa le zastonj. Zopet poprosi Pepeluhar očeta, da bi on šel na vrt stražit. Oče mu naposled dovoli. Ko se zmrači, gre Pepeluhar na vrt. Nocoj pa je moral dolgo čakati. Ko zasliši žvenket konjskih kopit, skrije se za plot, da bi ga ne opazil konj. Ta konj je imel demantovo grivo in demantove podkove na nogah. Potihoma se splazi Pepeluhar do njega in ga dobro zgrabi za mehko grivo, da mu ne more uiti. Konj bi se ga rad otresel; pa ni šlo. Na to mu reče konj: »Pusti me, naj se najem še nocoj trave; jutri bo še jedenkrat tako velika> 220 Jožef Kenda: Pepeluhar. kakor je nocoj. Kadar me boš potreboval, spomni se me in jaz ti hočem pomagati.« Pepeluhar ga pusti, leže v travo in zaspi. Po zdaj so bile cvetice v miru in nobeden drug ni včdel zakaj, kakor jedini Pepeluhar, ker ni nobednemu pravil, kar je videl in slišal. V tisti deželi je bil kralj, ki je imel samo jedno hčer. Hči je bila lepa kakor solnce. Kralj bi ji rad dobil dobrega in skrbnega moža, sebi pa modrega in vrednega naslednika. Ali hči se ne mara poročiti. Ko jo oče le sili, naj se omožf, reče mu: »Dobro, izpolnim Vam voljo 1 Tistega vzamem, ki preskoči jamo sto sežnjev široko in sto sežnjev globoko. Kdor me hoče imeti, sme tudi na konji preskočiti.« Kralj je spoznal, da ne mara nobednega. Vender je dal tako jamo izkopati. Ko je bila jama izkopana, dal je kralj razglasiti: »Kdor preskoči to jamo, dobi mojo hčer za ženo.« Ko sta to zvedela Pepe-luharjeva brata, prosila sta očeta, da bi smela iti gledat tudi onadva. Oče jima rad dovoli ter jima da najlepša konja iz hleva in mnogo denarja na pot. Tudi Pepeluhar prosi očeta, da bi še njemu dovolil iti gledat, kako bodo skakali čez jamo. Ko ga dobro ošteje in ozmerja, dovoli mu vzeti staro kljuse in mu da tudi nekaj denarja na pot. Pepeluhar se hitro preobleče, malo poje" in sede na kljuse. Komaj je prijahal tako daleč, da ni več videl domov, zleze mu kljuse v neko mlako pri poti. Od tu ga ni mogel nikamor več spraviti. Ko prijezdita njegova brata mimo, začneta se mu posmehovati in ga vabita, naj gre ž njima, če se je že kljuse napilo vode. Ko odjahata brata, začne premišljati, kako bi prišel iz mlake. Zdajci se spomni konja s srebrno grivo in srebrnimi podkovami. Komaj se je domislil konja, stal je že ta na cesti. Na sebi je imel srebrno sedlo in srebrno obleko. Pepeluhar skoči hitro s kljuseta, preobleče se in sede na konja. Konj je šel, kakor veter; kmalu je dohitel brata. Brata se mu odkrijeta in ga spoštljivo pozdravita. Mislila sta: to mora biti kakšen general. Ko pride Pepeluhar v stolno mesto, jezdi v najimenitnejšo gostilnico. Kadar sta ga srečala brata, odkrila sta se mu in ga pozdravila, ker ga nista prepoznala v tej obleki. Pepeluhar jima je le molče od-zdravljal, da ne bi ga spoznala po glasu; ko sta odšla, tedaj se jima je pa smijal. (Konec prihodnjič.) 288 Jožef Kenda: Pepeluhar. Pepeluhar. Narodna pravljica. Zapisal na Temljinah Jožef Kenda. (Dalje in konec.) o so imeli na določeni dan skakati čez jamo, gnetlo se je polno ljudij pred njo. Ko ni mogel nobeden preskočiti jame, ukaže Pepeluhar narediti prostor. S konjem dirja na cilj 1), potem preskoči jamo, kakor bi ga pihnil, in preskoči še sto sežnjev več, kakor je bila jama široka. Zdaj zapove konju tako močno dirjati, da ga ne bo nobedna straža ustavila. Kakor je želel, tako se je zgodilo. Ko prijezdi do mlake, dobi šele tam svoje kljuse. Hitro skoči s konja, preobleče se, priveze srebrno obleko konju na sedlo ter zleze na kljuse. Konj s srebrno grivo in srebrnimi pod-kovami pa zdirja Pepeluharju izpred očij. Ko prijezdita brata po cesti, le ugledata Pepeluharja v mlaki na kljusetu. Brata ga zbadata: »No, Pepeluhar, ali ne pojdeš gledat, kal<6 skačejo lepi jezdeci čez jamo ? Pa oče te bo tepel, ko zve, da si le tu trpinčil ubogo žival. Z Bogom!« Pepeluhar se ni veliko zmenil za posmehovanje svojih bratov. Ko sta odjezdila, spravil je počasi kljuse iz mlake in domov. Brata sta doma že povedala, kako so bili jezdeci oblečeni in da je samo jeden preskočil jamo in še sto sežnjev naprej. Pepeluharja pa je oče po navadi oštel in ozmerjal. Kraljičina je dala razširiti jamo še sto sežnjev in razglasila, kdor jo preskoči, tistega vzame za moža. Oče je zopet dal svojima starejšima sinoma najlepša konja in mnogo denarja, da sta šla gledat, kdo preskoči jamo. Tudi Pepeluhar preprosi očeta, da sme iti tudi on gledat. Oče mu dž. tisto staro kljuse in malo denarjev. Ko je prišel s kljusetom do mlake, spravi se mu v mlako. Ko sta odšla brata mimo, spomni se konja z zlato grivo in zlatimi podkovami. Koj je stal konj na cesti. Imel je tudi zlato sedlo in na sedlu zlato obleko privezano. Hitro gre Pepeluhar s kljuseta, odveze zlato obleko, preobleče se in skoči na konja. Kmalu je prehitel svoja brata, ki se mu odkrivata in ga pozdravljata, ker ga nista poznala. Ko ni mogel nobeden preskočiti jame, ukaže Pepeluhar narediti prostor in izpodbode *) Anlauf nehmen. Pis. Jožef Kenda: Pepeliihar. 289 svojega konja ter preskoči jamo in še sto sežnjev naprej. Zdaj vzpod-bode konja in ta preskoči vse straže in vse zidove, katere je dal kralj narediti, da bi ujel lepega jezdeca. V hitrem diru je kmalu prišel do mlake, kjer je dobil svoje kljuse. Naglo se preobleče, priveze zlato obleko konju na sedlo ter zleze na kljuse. Ko prijezdita brata, po-smehujeta se mu in ga zbadata. Pepeluhar se pa ni zmenil za to. Ko sta odšla brata, spravi kljuse na pot in jezdi počasi domov. Doma pravita starejša dva sina očetu, kakšen je bil jezdec in njegov konj. Oče ja pohvali, mlajšega pa grdo ošteje. Zdaj je dala kraljičina jamo še bolj razširiti in je razglasila, kdor jo preskoči, tistega bo. Oče zopet da starejšima sinoma najlepša konja in mnogo denarja, da sta šla gledat, kdo preskoči jamo. Pepeluhar je očeta toliko časa prosil, da mu je nazadnje moral dovoliti, da sme iti tudi on gledat. Ko pride s kljusetom do mlake, spravi se mu ta v njo, kakor po navadi. Zdaj so mu začele žabe regljati: »Le počakaj, Pepeluhar, da pojdeta brata naprej I« Ko sta jezdila brata mimo njega in ga zasmehovala, delal se je Pepeluhar, kakor bi ne mogel spraviti kljuseta iz mlake. Ko sta brata odšla, spomni se konja z demantovo grivo in demantovimi podkovami. Konj se hitro prikaže na cesti. Pepeluhar zleze s kljuseta, preobleče se in sede na konja. Kakor blisek je jezdil mimo svojih bratov; ta dva sta se mu pa ognila v stran, odkrila in ga pozdravljala. Nobeden se ni upal jame preskočiti; zato vzpodbode Pepeluhar svojega konja in kakor bi mignil, bil je na drugi strani jame. Pa zdaj se je dal ujeti in peljali so ga h kraljičini. Ker ji je dopadel, bila ga je voljna vzeti. Kraljičina prelomi demantov prstan in da polovico Pepeluharju, rekoč: »Kadar prideš s tem prstanom, spoznala bom, da si pravi.« Pepeluhar se poslovi pri kraljičini, zasede svojega konja in zdirja proti domu. Ko pride do mlake, skoči s konja, preobleče se, priveze konju obleko na sedlo ter zleze na staro kljuse. Ko odjezdita brata mimo njega, zasmehuje" ga, spravi tudi on kobilo iz mlake in jezdi počasi domov. Ko pride domov, bila mu je že odmerjena kazen. Oče je rekel starejšima sinoma, naj ga peljeta v kakšen samoten kraj, tam ustrelita, jezik pa naj prmeseta pokazat, če je mlajši sin res mrtev. Ko sta peljala brata Pepeluharja na morišče, šel je tudi pes ž njimi. Pes zalaja: »Nič se ne boj, Pepeluhar, saj bom jaz umorjen namesto tebel« Pepeluhar ga je razumel, ker ga je puščavnik navadil, kaj psi lajajo. Na drevesi zapoje ptiček: »Nič se ne boj, Pepeluhar, saj bo pes umorjen namesto tebe!« 19 290 Jožef Kenda: Pepeluhar. Tudi žaba v luži se oglasi: »Nič se ne boj, Pepeluhar, saj bo pes umorjen namesto tebe!« Razumel je tudi ptička in žabo, ker se je naučil od puščavnika, kaj ptiči pojejo in kaj žabe regljajo. Ko pridejo na morišče, rečeta brata Pepeluharju: »Midva te ne ustreliva, ker si naju brat. Vedi pa, da ne smeš nikoli več domov priti, da ne bova trpela midva za te.« Pepeluhar jima obljubi. Brata ustrelita psa, odrežeta mu jezik in ga neseta domov očetu. Oče pa jima reče: »Vrzita ga proč, da ga le videl ne bom.« Pepeluhar ni smel domov. Odpravi se na kraljev dvor. Tu je prosil, da ga puste h kraljičini. Poda ji polovico demantovega prstana in kmalu je bila poroka. Ko sta bila jedenkrat sama, pripovedujeta si, kako se jima je do zdaj godilo. Ko ji mladi kralj pove, kako ga je oče zavidel, da ga je hotel celo ustreliti, rada bi se kraljica prepričala, če je vse to res. Mladi kralj naj se preobleče v pepeluharsko obleko in naj se povrne domov. Sama bo pisala njegovemu očetu, naj pripravi velike gosti ker bo tod mimo potovala. Izkušala bo očeta, če res tako zavidi sina, s tem, da mu ukaže prinesti kake jedi na mizo. Vsako jed naj vrže na tla ter naj se dela pri tem, kakor da bi se mu le ponesrečilo. Nazadnje ga bo preoblekla ona v kraljevo obleko in ga pripeljala pred goste. Mladi kralj se preobleče v pepeluharsko obleko in gre domov. Oče ga je jezno pogledal, rekel mu pa ni nič ; brata sta se pa izgovarjala, da jima je utekel. Kmalu za njim pride tudi kraljevo pismo, v katerem ga je kraljica prosila, naj napravi ta in ta dan veliko gostijo. Ko je določenega dne prišla kraljica s spremstvom, stregel ji je oče po svoji moči. Ko so se malo okrepčali, vpraša kraljica očeta, koliko sinov ima. Oče odgovori: »Samo dva imam; pa sta oba dobra, pridna in ubogljiva.« Kraljica reče: »Ali nimate treh sinov?« »Le dva imam,« odgovori ji oče v zadregi. Kraljica mu zopet reče: »Vi ste imeli tri sinove, kakor se mi zdi. Bomo pa v krstne bukve pogledali, da se prepričamo« Oče se hiti izgovarjati: »Imam pač še jednega Pepeluharja; pa ni vreden, da bi ga spoznal za sina. Takšen tepec je, da ga nima para.« Kraljica reče na to: »Kmalu se prepričamo, če je res takšen tepec, kakor Vi pravite. Zdaj naj prinese on kako jed na mizo, da ga bomo videli.« Oče se izgovarja, daje tak pa tak; pa vse ni nič pomagalo. Jožef Kenda: Pepehihar. že) i Oče pripelje sina vsega od pepela in pravi: »Saj sem pravil, da se le po pepelu valja.« Na videz se je sin delal, kakor bi ga bilo zelo sram; v srci se je pa smejal. Zdaj ukaže kraljica, da mora sin prinesti kako jed na mizo. Oče bi bil rad rekel, da ni za to; pa ni smel. Oče in kuharice so učile Pepeluharja, kako mora držati skledo, da mu ne pade iz rok. Napravijo mu meso, da nese gostom na mizo. Nesel je prav počasi in se delal še bolj nerodnega, kakor je bil. Ko stopi čez prag, trči ob kljuko pri vratih, da mu je vse padlo na tla. Oče ga zgrabi za vrat ter mu jih daje okolo glave, da je bil ves črn, kjer ga je zadela očetova pest, in ga zapre v hram. Oče gre h gostom in se izgovarja, da je sin vedno takšen, da ni še nobedne prav naredil. Kraljica ga zagovarja, češ, da se mu je le ponesrečilo; zdaj naj prinese pa kavo na mizo. V kuhinji so ga zdaj še bolj učili, kako mora nesti, da ne prevrne in razlije. Kavo je srečno prinesel do mize. Tu hoče privzdigniti malo, da bi postavil na mizo; ali glej 1 ko privzdigne, zadene ob mizo in vsa kava se razlije po prtu. Vse je bilo črno in umazano. Oče ga še bolj pretepe in zuha. Kraljici se sin smili in se napravi k njemu v hram, rekoč: »Bomo videli, če zna pa kaj pametnega govoriti.« S seboj nese obleko za kralja. Pepeluhar se hitro preobleče in lepo napravi ter gre s kraljico h gostom. Oče vstane, pozdravi ga in mu reče: »Ali ste prišli tudi Vi nas počastit ?« Oče namreč ni vedel, da je kralj; zato ga pozdravi le kakor druge spremnike. Oče in sin se o marsičem pogovarjata; a vender ni mogel oče spoznati svojega sina. Najedenkrat pa vpraša oče sina: »Ne zamerite mojemu vprašanju, gospod, odkod pa ste ?« »Ali me ne poznate ?« odgovori mu ta. Oče mu reče: »Nič Vas ne morem prav poznati. Vaš glas se mi zdi malo znan in tudi po obrazu ste mi nekoliko znani; a ne morem se domisliti, kdaj in kje bi Vas bil videl.« Kralj mu reče glasneje: »Kaj ne poznate več Svojega sina Pepeluharja? Zdaj sem kralj in mož te kraljice.« Oče spozna sina, pade predenj, zjoče se milo in ga prosi odpuščanja. Sin vzdigne očeta, rekoč: »Ali Vam nisem jedenkrat rekel na polji: Do zdaj ste bili Vi moj oče, kmalu bom pa jaz Vaš.« Na to pove sin vsem, kako je postal kralj.