POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 1.50 Let« i. OMLAjDINSKI KULTURNO-POLITIjČNI LIST štev. 9. Izhaja štirinajstdnevno V Ljubljani, dne 1. aprila 1936 Celoletna naročnina znaša 18*Hin Z odločbo Sreskega načelstva v Kamniku in na podstavi čl. 21. v zvezi s čl. 19. zakona o tisku je bilo zabranjeno razširjanje in prodaja 8. štev. »Naše misli«. Sporočamo to našim cenj. naročnikom in jih prosimo blagohotnega u poštevan ja. Uprava. Ljubljana, dne 1. aprila 1936 Mnogo akademikov in drugih mladih ljudi ne deluje samo v stroki, ki si jo je izbralo za svoj poklic. Deluje tudi v akademskih društvih in drugih organizacijah. V čem je njih smisel? Z njihovo pomočjo hočemo uresničiti svoje ideje in svoja stremljenja, preko njih želimo vplivati na celokupno javno življenje. Delo akademika je torej dvojno: strokovno in javno - politično. - V prejšnjih številkah »Naše misli« smo opozorili svoje tovariše na velike in težke naloge, ki jih narekuje današnji čas. Pozvali smo jih k borbi, delu in aktivizmu, ki naj poživi mlade ljudi. Borba proti današnjim razmeram in borba za boljšo družbo in boljšega človeka mora biti ide ja - vodnica novih geti eracij om lad i ne. Zgodovina našega naroda nas uči, kako veliko in važno vlogo je igrala omla-dina v njegovem življenju. Borba za svobodo je zahtevala neizprosnih, brezkompromisnih in neustrašenih ljudi, kakršni so mogli biti edino takratni omladinci. Oni so uvideli, da svobode ne bodo izvojevale takratne starejše generacije, zato so oni sami stopili v politično borbo. Javno politično delo je bilo glavno in najvažnejše njihovo delovanje. Naše mlade generacije so dolžne, da .se uče dela in borbenosti pri svojih prednikih. Toda njihovo delo ne sme biti samo javno - politično. To bi bilo za današnje čase enostransko in nezadostno. D u li b o r b e n o s t i i n a k-t i viz m a m o r a p o ž i v iti t u d i naše stroko v no del o. Tudi tu nas čakajo velike naloge in široko polje udejstvovan ja. Žal, da doslej nismo vedeli, kake važnosti in kolikega pomena je naše strokovno delo. Kadarkoli je bilo govora o omhulini, vedno se je mislilo nanjo le v zvezi s politično akcijo, ne pa z njenim. strokovnim in poklicnim delom. Pozivali so omladino, da mora biti ju-goslovenska, da se mora zavedati svojih nacionalnih dolžnosti, da se mora vzgajati v dobre jugoslovenske državljane. Nihče nam ni n. pr. dejal: poslati morate dobri tehniki, vzgojiti se morate v dobre pravnike. V vzgoji mladih generacij so politični moment cenili višje kakor strokovni. Zavedati se moramo, da Jugoslavija n,‘ rabi samo dobrih in zavednih držav-t Janov ter dobrih in poštenih politikov. Naši mladi državi so potrebni. strokovnjaki, dobri t eliti i k i, zdrav n i ki, prav n i k i itd. Le ako bomo imeli dobre strokovnjake in jim dali neomejeno možnost dela in udejstvovanja, bomo mogli dvigniti Jugoslavijo iz primitivizma v moderno in napredno državo. S tem jo bomo utrdili na znotraj in ji pripomogli do ugleda in veljave pri drugih narodih. Kako gleda omladina na svoje strokovno delo? Velika večina ne vidi v njem nič drugega kakor sredstvo, da pride do službe in kruha. V tem vidi edini smoter in smisel delovanja. Tako naziranje se je razvilo zlasti v zadnjem času gospodarske stiske. Znano je, da danes akademik hoče čim preje dokončati svoj študij, da bi prehitel svoje sovrstnike in da bi dosegel prednost pred njimi. Naše univerze dajejo letno tisoče absolviranih mladih ljudi. Med njimi je strokovnjakov zelo malo. Ogromna večina zna iz svoje stroke le toliko, kolikor ji je neobhodno potrebno, da dobi in obdrži službo. Jugoslavija ne proizvaja letno tisočev mladih delazmožnih in delavoljnih ljudi, marveč tisoče duševnega proletariata. Večina mladih ljudi je prežeta ideje liberalističnega materializma. Zato vidi v svojem poklicnem delu samo sredstvo da zadosti svojim osebnim potrebam, t. j. da pride do zaslužka. Ne zaveda se, da ima delo vsakega človeka važno funkcijo v družbi in da mora biti zato njegovo delo v skladu z interesi skupnosti. Liberalistični materijalizem ne vodi k napredku in ustvarjanju novih kulturnih dobrin, marveč vodi■ k anarhiji in propadanju. Zato moramo prekiniti s tem naziranjem in moramo kreniti po drugi poti. Vedeti moramo, da nam poklicno delo ne daje samo zaslužka, marveč da z njim služimo skupnosti in ustvarjamo za skupnost. Zato namesto ideje liberalističnega material i zm a po-s tavljamo idejo žrtvovanja, dela in u s t v ar j a n ja za s k u p-n o s t. Mladina, prežeta s to idejo, bi stopila iz mrtvila na pot ustvarjanja novih kulturnih dobrin. Pred seboj ima skoraj nezorano ledino. Naša zemlja je polna naravnih bogastev, naše ljudstvo nosi v sebi neizrabljene duševne sile. Strokovnjaki bi mogli s svojim delom negovati iti razvijati ta neizrabljena bogastva. S tem bi nastale nove kulturne dobrine, naš narod pa bi dvignili iz primitivizma na višjo stopnjo kulture in civilizacije. Na naših univerzah obstojajo strokovna društva, kojih namen je, da pomagajo akademikom v njihovem strokovnem delu. Danes so ta društva torišča. brezplodnih političnih borb. Poklicana bi bila, da bi nudila svojim članom ne samo materialno, marveč predvsem moralno pomoč pri njihovem študiju. Navajati bi jih morala k sistematičnemu delu, predvsem pa bi bila dolžna, da vzbuja v njih ljubezen do dela, ki je osnova vsakega uspešnega in ustvarjalnega dehrvanja. NAČELNO O DECENTRALIZACIJI Danes je ponovno v javni diskusiji eno najvažnejših naših notranjepolitičnih vprašanj, od katerega pravilne rešitve si mnogi obetajo likvidacijo težkih nesoglasij in s teni končno normalizacijo političnih prilik. V mislih imamo stremljenja za resnično izvedbo Upravne decentralizacije in dekoncentracije. O predmetu so spregovorile že mnoge naše politične, zlasti pa upravne osebnosti. Ni naš namen, da gremo v podrobnosti, pač pa hočemo v tej stvari naglasiti svoje načelno gledanje. Čutimo, da ne moremo ostati brezbrižni v vprašanju, ki globoko zadeva ne samo politični in gospodarski, nego prvenstveno tudi naš kulturno-nacionalni razvoj. V našem konstruktivnem razpoloženju leži zanimanje za ta problem, kajti ni in ne more nam biti vseeno, kje in v kakšnih prilikah bomo nadaljevali delo na nacionalnem in političnem polju, ko pride naš čas. Izhajajoč iz ideje narodnega edin-stva JugosJovenov, s katero je bila zgrajena, stoji in bo izpolnila naša Jugoslavija svojo zgodovinsko misijo, smo brezpogojni pristaši unitaristične države, tega najrealnejšega izraza afirmirane ideje. Tej osnovi našega življenja mora absolutno ustrezati celotna upravna organizacija našega naroda od najvišjih do najnižjih državnih in samoupravnih celic in ostalih institucij. V njej mora biti jasno vsebovana tendenca siužiti v enakopravnosti in polni nacionalni solidarnosti državljanov, najvišjemu idealu jugoslovenske misli: kulturnemu in gospodarskemu napredku celokupnega našega naroda. Niti pretirani centralizem niti rahla federativna povezanost moreta služiti gornjemu cilju. Krivo, vsled nevednosti ali češče namenoma se unitaristični državni princip istoveti s centralizmom. Nasprotno, on prenese dovolj širok prenos poslov od državnih oblasti v kompetenco samoupravnih, vse do onih, ki so po svojem značaju in interesu celote brezpogojno pridržani osrednjim upravnim organom. V tem smislu ne bi jugosloven-ska nacionalna omladina nikdar dopustila, da bi se v korist podrejenih oškodovali splošnejši interesi, kakor na drugi strani ne vidi razloga, da bi si centrala pridrževala opravila, ki po svojem omejenem značaju ali drugih kriterijih sodijo v neposredno interesno področje Končamo z mislijo, s katero smo začeli naš članek. Delo akademika je dvojno: strokovno in jamo - politično, Naše delo na j a v n o - p o l i ti č-nem polju obstoji v tem, da se borimo za boljšo družbo in b olj še ga človeka. Svoj o javno- polit i č n o akcijo pa razširjamo na akcijo, ki se tiče strokovnega u d e j s tv o v a-n j a, ko je ga ideja je žrtvovanje, delo in ustvarjanje za skupnost. izvestne samoupravne edinice, ki bi jih prav vsled tega tudi v korist celote bolje vršila. Pravilno je, da se skuša do možnih meja približati z decentralizacijo upravo narodu in mu s tem marsikje popraviti dejanske greške, drugje zadostiti samo njegovim psihološkim potrebam, a povsod naložiti mu tudi večjo soodgovornost, ki bo obenem i politična šola i razbremenitev centrale, vendar se povsem strinjamo z načelom, nasprotnim nekaterim defetističnim zahtevam, da pri razmejevanju kompetenc ne bo mogoče omejevati v nacionalni državi skupnih zadev le na ono, kar smo nekoč mogli in boleli imeti skupnega s krvno in kulturno nam tujimi in sovražnimi. J ugoslovenski državni unitarizem je dovolj elastičen v upoštevanju naših realnih prilik, ki so v mnogem še vedno bremeneči ostanek naše preteklosti, ne more pa jemati v obzir nekih zgodovinsko pravnih zahtev in tradicij, povsem pogrešilo prenešenih iz starih v nove razmere. Leta 1918 smo bili vsi duhovno edini. Če je po mnenju mnogih materialna centralizacija res razbila to duhovno enotnost, potem smo odločno za to, da se obenem z njeno decentralizacijo centralizira vse one činilelje, ki ustvarjajo in obvladajo naše duhovno življenje. Našo kulturo in prosveto, zlasti pa vzgojo naših naraščajev bo treba ohraniti za ves državni obseg enotnemu najmanj okvirnemu zakonskemu uplivu centrale in izločiti v tem smislu vsako možnost načelne kolizije z lokalnim. Smo za dopustno materialno a odločno proti duhovni decentralizaciji! Že zgoraj smo povdarili, da mora biti v samem upravnem ustroju naše države vsebovana solidarnost naroda kot celote; tako tudi v ekonomskem pogledu. Če je zgodovinska usoda hotela, da so obsežni predeli naše zemlje bili prizadeli v svojem kulturnem in gospodarskem razvoju, potem je najsvetejša dolžnost nas vseh, da s potrebno pomočjo prispevamo k postopnemu, vsaj relativnemu uravnovešenju naše kulture in gospodarstva. Prav v istem smislu je z decentralizacijo sproženo vprašanje naših skupnih, trajnih obveznosti do onih, ki jih z revščino tepe narava sama: pasivni kraji. V prepričanju, da se z izvedbo širokih banovinskih samouprav ne bodo ustvarila nova politična torišča za izživljanje plemenskih, verskih ali pokrajinskih prenapetosti, nego celokupnemu jugoslovenskemu narodu koristne institucije, spremljamo s simpatijami vse odnosne napore in predloge, zlasti v kolikor vsebujejo tudi elemente, podčrtane v gornjem sestavku. ŠIRITE „NAŠO M(SEL“! A VEROVNICI ? OB DVANAJSTI URI Mi smo u »Našoj misli« več pisali o seljačkim dugovima. Ukazali smo na iluzornost rešenja tog pitanja ako se ne obrati pažnja na nerazmeru koja posto-ji izmedju vrednosti duga u trenutku zaduživanja i današnje vrednosti. Po-stoji, medjutim, još jedan moment o kome valja progovoriti. Nije verovatno da smo se mi prvi setili tog momenta ali se o njem ne govori jer nije popularno. Ali, u interesu pravednog rešenja ovog pitanja, nužno je da se pozabavi-mo i njegovom drugom stranom: pitamo se, naime, kako stoji stvar sa verov-nicima. Podjimo sa ovog nesumnjivo isprav-nog stanovišta: stalež koji je osnova svake državne zgrade jesu štediše. Šte-diša, vec sam po sebi, pretstavlja kon-struktivan element, od njegove jakosti zavisi i snaga države. Možemo ovu tvrd-nju da potkrepimo i psihološkim argumentom: čoveku koji svoju zaradu ka-pitalizuje u izvesnoj moneti je u interesu da ta moneta bude zdrava in osigu-rana. Otuda, njemu je u računu da se finansiske prilike njegove zemlje odvija ju normalno: znači, i da nameti ne podležu skokovima i da se redovno pla-caju. Drugim rečima, štediša je i naj-bolji i najtačniji platiša poreza. Dakako, čarape i sanduci sa dukati-ma po podrumima, znamo. To mi ne zagovaramo ali bismo upozorili na či-njenicu da takvi mrtvi kapitali rastu u liesigurnim vremenima a ne u doba pro-speriteta. U doba prosperiteta je stvar izgledala tako da su mali ljudi, oni koji su istrajnoni štednjom uspeli da steknu izvestan kapital, taj svoj kapital ulagali u posao od kojeg su očekivali najviše koristi. A zemlja je tada bila skupa, se-Ijački proizvodi takodje, seljak je bio »gazda«. Ako je uopšte ko mogao da očekuje kakvu promenu u toni stanju, — takvu državničku vidovitost, u svakom slučaju, nismo mogli očekivati baš od našeg naroda. Nego su svi oni bez-brojni i bezimeni mali ljudi smatrali da je njihov kapital najbolje osiguran ako ga posude seljaku. Naš seljak, prosečno uzev, nije dobar domačin. Iz prostog razloga što se njegovo vaspitanje kretalo uvek i isklju-čivo u političkom pravcu a ne po naš tiskovni sklad. Sploh pa želimo, da se med listom in čitalelji vzpostavijo čim tesnejši odnosi, ker le tako bo *l\aša misel« opravičila svoj naslov, kol ogle-dulo naših misli, misli mlade generacije. '/. ozirom na to prosimo čitatelje in prijatelje, da pozivov uredništva nimajo za akt običajne kur-loazije nego kot iskrene pozive na odgovorno sodelovanje. Poleg pismene želimo tudi ustmeno izmenjavo misli. Med uradnimi urami (vsak dan od 10.30 do 11.30 in od 17.30 do 18.30 smo na ruz-polago vsakomur, ki ima kakšne predloge zu izboljšanje idejne strani lista. Uredništv o. • KA ČLANKU »A VEROVNICI?« Po zvaničnim statistikama, na približno, 700.(K)() seljaka ot.pade oko 7 milijarda dinara duga; od toga, 44% na du-gove kod privatnih Verovnika, 32% kod banki, 12% kod ženiljoradničkih zadruga, 7.5% okd Privileg. agrarne banke i 3% kod Hipotekarne banke. BEDA VREMENA POSLANSTVO MLADINE Govori se o teškim vremenima koja su nastala, tema »kriza« se variira u ne- 0 roj enim variacijama, uopšte izgleda kao da više niko ne veruje u neku ino-gucnost poboljšanja. I ne moramo tu misliti na duhovnu bedu, na križu vere 1 nade — možemo posvetiti pažnju i samo bedi koja se manifestuje u vid-nom siromaštvu širokih slojeva, u fizič-kom gladu i nemaštini. Zloguki proroci se množe na svakom uglu, odasvud se donose mračne statistike, dokazuje se porast kriminaliteta, opadanje broja radjanja, nazadak kreditne sposobnosti, povečanje broja kon-kursa i tako dalje. Mi smo mladi ljudi i ne znamo kako je ranije bilo, ne znamo da li je oprav-dana himna »starim, dobrim vremenima«: ali mi ne verujemo da je pamče-nje današnjeg ljudstva dobro. Mi smo odrasli za vreme svetskog rata i sečamo se da je tada bilo gore nego što je danas. Čini nam se da je tada nezapam-čeno siromaštvo vladalo po celoj Evropi, čini nam se da je tada vladala »kriza« sa kojom se današnja ne može uporedjivati. Zato, mi ne možemo odobriti pesimi-stičku plimu koja preti da uguši sav napredak, čak svaku veni. Mi ne smatramo, da su vremena toliko rdjava da je jedini izlaz u besomuč-nom rušenju svega što postoji, u pato-loškoj mržnji i strahu. Mi nismo pesimiste, mi smo »deca ovog veka« i mi taj vek, sa svim njegovim nedostacima, primarno, primarno ne preteranom ra-došču ali zato odlučno i odgovorno. Mi smo tvrdili, i pri toni mišljenju čemo ostati, da nam naši prethodnici nisu ostavili baštinu u obliku prekras-nog ružičnjaka nego u obliku pokoše-nog polja, stmjičave njive. Ništa zato. Naše jp da stvorimo ružičnjak, naše je da pokošeno polje preorenio, zasejemo i pretvorimo u rorlan vinograd. Naš predlog glasi da prekinemo debatu o odgovornosti starih za ovo ili ono zlo. Sada naetaje naša odgovornost, sada od nase sposobnosti zavisi u kakvom stanju čemo mi svojim naslednicima predati baštinu. Ne govorimo to samo za jugosloven-sku omladinu, govorimo to za omladinu cele Evrope, za onu omladinu koja nije besomučna, koja nije patološka — nego koja veruje da beda vremena zavisi od ljudi koji u njemu žive: ljudska hrab-ros i ljudski rad su činioci koji daju pečat vremenu, a ne neki mračni i ne-pokolebivi »socialni zakoni« i ne nat-prirodne sile. l’o znači da mi ne želimo da se sakri-vamo iza kukavičkih parola o bedi vremena, necemo svoje neuspehe da oprav-damo izgovorima o »krizi duha« ili >: krizi poverenja« — nego smatramo da je dužnost omladine da svim raspoloži-vim snagama poradi na poboljsanju opitih prilika. Ako su vremena bedna, naša je dužnost da ib učinimo svetlim, sud istorije o današnjem doba če zavi-siti od n a š e g rada. Nama je dovoljno ljudi koji, »umorila glasa, ukazuju na bedu vremena; naiua je dovoljno proroka koji pret-skazuju blisku propast sve današnje kulture i civilizacije: nama je, jednom reči, dovoljno slabiča i kukavica. Šta nam smeta što znamo ila život nije raj sa medom i mlekom, što znamo da posle njega ne sledi »gledanje boga licein u lice«? Zar nije hrabrije i više doli-kuje pozivu čovekovom da ovde i na ovom svetu, u ovom surovom životu, izgradi za sebe i svoje siguran dom? Dano je svakome od nas toliko i toliko godina: pa, zar nije bolje prigrliti te godine iz sveg srca nego se predati bez-izlaznom sumoru i očaju? Neka nam se ne rekne: život je težak, i mi smo robovi slepe sudbine. Pokoravati se usu-du, to je prilivatijiv stav za ljude bez vere i bez nade. Ali, ne i za nas. Mi necemo da se podamo, mi čemo istrajati na svoiii delu, mi nečemo napustiti brod kada mu preti opasnost. Necemo videli plodove svog rada? Čak i ako je tako, radije diči ruke od svega nego raditi za »plodove«, za nagrade i odličja. Naš narod je prolazio kroz mučna stoleča, kroz dugi mrak i zaslepljenost. Bilo je suvi-še malo svetlosti. A naša je dužnost da unesemo svetlosti u srca naših ljudi, naša je dužnost da p r o p o v e d a m o celim svojim životom veru u napredak, zdravi j e i sreču. Da se razumemo: nije potrebno uz-vitlati zastavama, udariti u bubnjeve i razdrljiti grudi. Ne treba razrušiti kose te poleteti i zvoniti na uzbunu. Po-treban nam je tih, uporan, fanatično uporan, rad. Ovaj naš stožer, ova »Naša misel«, ne donosi nikakve spasonosne recepte koji bi odjedanput doneli sreču ovom naipa-čenom svetu. Ona je samo pošten, iskren i lirabar ratnik u borbi protiv ku-kavičluka, nesigurnosti i bede naših dana. Svi mi koji tu pišemo verovatno da grešimo u mnogočemu, verovatno da či-nimo i »taktičke greške«, ali mi znamo da je snaga jedino u ovome: verovati u sebe i svoje poslanstvo. A mi verujemo u sebe, verujemo da če naša zaostavština biti plodan vinograd. Programi? Potrebno je, prvo, da se upoznamo, ne da se upoznamo po imenu i pokrajini nego da se upoznamo po duhu, pa da taj duh izgradimo, da ga načinimo plamenim i životvor-nim — tada možemo da se sastanemo i da izradimo program koji če nas vezati bez obzira na trenutne prilike i bez obzira na prokletu »političku pripadnost«. Več čujemo otrovne zamerke o »mla-dalačkom zanosu«, o »nerealnom idealizmu«. Priznamo: mi smo zanesenjaci, mi smo idealiste; ali, naše je zanesenja-štvo životvorno, ono je konstruktivno, ono ne jadikuje o »bedi vremena« nego se pošteno trudi da tu bedu ispravi. Beda vremena? Lako je živeti u »dobrim (starim) vremenima«, lako je i prati ruke nad jadom i nepravdom: mi ne peremo ruke, mi primarno budučnost na sebe. Prijatelji, valja nam raditi. G. Jovan Ranjanin: »...Dok su u zemlji trajale orgije bučnih agitacija, glas SenaUi nije smeo da se čuje. Ali i danas, naialost, nije ova interpelacija u pot-punosti mogla da ugleda svetlost dana. Ona je od 12 novembra bila cela uvrštena u red ilegalne političke literature; ona je i danas, jed-nim delom, ostala u krugu ilegalne političke literature... iz te interpelacije izostuvljeno je upravo ono što je uzrok strahovanja ovog vi-sokog doma zu razvoj prilika u našoj oladž-bini.. . . . . Osam mrtvih žandarma, sedttmdesetosam ranjenih: zašto je moralo u mirno doba da pad-ne toliko oružanih sluibenika naše oladibine? ... . . . Amblemi driavnog suvereniteta, u veliko/n delu naše države, poniženi su, potisnuli i oboreni. Gospodo, odvratne pesme, gnusni poklici, koji vred ja ju sve ono što.u Jugoslaviji mora biti sveto, ore se i danas u mnogim kru-jevima Jugoslavije . . . . . . ne zna se ko je grlatiji zu točni k lokve demokracije, da li vladini agitatori ili udružena opozicija ■ ■ ■ . . . Ali čvrsta i odlučna preventivna politika . i visoko uzdignuti avtoritet države, mogli bi u zametku da uguše svaki rušilački pokušaj . . . ... n, pre. svega, potreban je iskren i dubok jugoslovenski patriotizmu, apostoLska veru u Jugoslaviju, oslonjena na snažan auloritet dr-žuvne t'lasti... . . . Ali, gospodo, 6 mart, dan pucunja jednog zločinca, dignuti dotle da padaju u zasenuk svi drugi istoriski datumi, znači izgubiti svuku meru u prosudjivanju dogiuljaja . . . . . . razume se, da vlada, koja se bavi oko stvu-ran ja JR/, nema vremena da misli na jasnu i odred jenu orientacijii u osnovnim pitan jima državni• politike . . . »Politiko« od dne 20. III. 1936. Mladina, ti si up in nada naroda. Mladina, tebe čaka bodočnost! Take in slične, že zelo, zelo oguljene fraze dolgo poslušamo. V kakšnih časih bi mladina živela, če bi se gospoda, ki ji je dolžnost skrbeti za zdrav naraščaj naroda, zavedala, kaj pomeni mladina za narod in državo in kakšne neizmerne koristi bi imeli i eni i drugi, če bi jo znali usmeriti v pravi tok. Tako pa stojimo vsak sebi. Nikjer nobene pomoči, nikjer vzpodbude. Saj mi končno pri starejši generaciji podpore niti ne iščemo, le to hočemo in zahtevamo, da nas ne ovira na naši poti k samozgraditvi naših gledanj na različne pojave našega življenja. Da je prepad med starejšo in mlajšo generacijo ravno pri nas tako velik, je vzrok ravno v tem, da je starejša generacija živela v popolnoma drugačnih prilikah, kot živimo mi, in da je bilo njeno delovanje usmerjeno tja, kamor je moralo biti, t. j. k destruktivizmu. To nalogo so si nadeli ob pričetku udejstvovanja in jo v polni meri tudi obelodanili. Avstro-Ogrska, proti kateri je bilo naperjeno njih izživljanje, je padla, na ruševinah pa se je pojavila mlada Jugoslavija. Zahtevala pa je že koj ob nastanku novih ljudi drugačne vzgoje — konstruktivizma. Tu pa se z delom naših javnih delavcev ne moremo popolnoma strinjati. Ker jim je bil pri srcu njih osebni blagor in dobrobit stranke, katero so zastopali, več kot ljubezen do države, so zapeljali le-to v kaos in napravili pravi gordijski vozel. Z energično gesto ga je presekal blago-pokojni viteški kralj Aleksander I. z novo zamislijo, s katero je hotel odpreti pot predvsem mlajšim generacijam. Žal, da se iz višjih razlogov ta plemenita gesta ni mogla udejstviti. Pisati o poznejši politiki pa iz razumljivih razlogov, jasno ne morem. Venda'r pribijem, da se niti eden od dosedanjih režimov ni zanimal za mladino v oni meri, kot je to v drugih državah. Vidimo, da se po ce- lem svetu, v vseh državah vodijo ogorčene borbe za mladino, ki naj zastopa ideje, ki so sedaj na vrhuncu, ki naj prepričajo vse, da vodi le njihova pot do končnega cilja, do gospodarske ozdravitve in vsestranskega uspeha. Drugje mladina odločuje, pri nas molči — ker mora. Toda mi smo mladi, ne klonemo, temveč se raje ponašamo z omladinsko čednostjo, z borbo. Borili se bomo toliko časa, dokler ne bomo prišli na oni položaj, ki bi ga morali zavzemati. Že večkrat je bilo poudarjeno v našem glasilu, da poznamo le dve sakrosantnosti: kralja in državo. Vse drugo si borno prikrojili po našem gledanju. Mirnim potom bi prišli mogoče prej do ciLja, s silo ga bomo brez dvoma dosegli in izvedli temeljiteje. Ta dan ni več daleč. Naš up, v katerega polagamo vse, je naš mladi kralj Peter II. Še nekaj let, pa bo sprejel krmilo države v svoje. roke. Svojo najboljšo in najčvrstejšo oporo bo dobil v nas, saj mu je že njegov veliki oče nakazal 4>ot, ki vodi do sreče, blagostanja in zadovoljstva Jugoslavije. Sedaj pa se moramo pripravljati, da bomo vredni njegovega visokega vodstva. Proučevati in študirati vse tegobe in skrbi našega naroda, spoznavati vse njegove dobre hi slabe strani ter tako doprinašati svoj delež k celoti, ki bo lahko kljubovala* vsem. Razglabljati moramo o socialnih, političnih, gospodarskih in kulturnih potrebah nase nacije in se usposobiti za strokovno vodstvo v poedinih granah našega javnega življenja, ki naj nas dvigne v boljši luči doma in v inozemstvu, ki naj nas vzgoji v ponosne in z ljubeznijo do domovine prežete sinove Jugoslavije. To bomo dosegli le, če si bomo med seboj edini, če bodo izginile one male diference, ki nas ločijo in razdvajajo. In mladina bo postala oni činitelj, ki bo s svojo delavoljnostjo, poštenjem in iskrenostjo dvignila ugled kralja in Jugoslavije. —ceau. MIMOGREDE SKROMNE ŽELJE G. dr. Petar Šoč je v »Balkanu« z dne 11. t. m. zahteval za potrebe bivše Črne gore: 1. Za jadransko železnico 15 milijonov dolarjev (t. j. okoli 1 milijardo Din); 2. Za izsušitev Skaderskega jezera 500 milijonov Din. »Slovenija« pa je v eni svojih poslednjih številk zahtevala za potrebe bivše Slovenije okoli 1 milijardo in pol Din. To v času, ko naš celotni državni proračun znaša nekaj nad 10 milijard Din. NERAZUMLJ IVO STALIŠČE Zvedeli smo, da naše oblasti nočejo priznati v pokojninsko dolio mnogim učiteljem onih let, ki so jih odslužili pred in še po vojni na šolah »Druži.e ’sv. Cirila in Metoda«. Gotovo niso nikakor računali prizadeti, da hodo po naturalizaciji doživeli tako razočaranje za »voj« delo, ki so ga polni navdušenja vršili v nacionalno najbolj ogroženih krajih. Odločno obsojamo tako postopanje z najbolje kvalificiranimi močmi. Finančni vidiki, ki so mogli hiti za gornje stališče gotovo edino odločujoči, so \ tem slučaju skrajno neumestni. ZOPET ZA MEŽNARJE Učiteljstvo se je v pretekli in polpretekli dobi borilo, da se je osamosvojilo od vpliva lokalnih mogotcev in izpod pritiska cerkve, ki jih je smatrala za svoje sluge in mežnarje. Danes pa, ko že preprost delavec stremi za tem, da bi se, s kolektivnimi delovnimi pogodbami osebno osamosvojil pred šikananii delodajalca, se je našel novi reformator, imenovani banovinski svetnik g. Ivan šerbinek, ki zahteva, da hodo sestavljali predlog o nastavljanju učiteljstva krajevni šolski odbori. Prav je, da se tega gospoda in njegov »soeijalni« predlog ohranita pozabi. PORAVNAJTE NAROČNINO! TUDI POSLEDICA 20. STOLEJA Stavkujoči varšavski akademiki se hranijo z živili, ki jih dobivajo po popolnoma moderni poti — potom aeroplanov akademskega aerokluba. IDEALNI BORCI Naput dan na univerzi. Na stranskem stop-njišču v prvo nadstropje grupa akademikov, ki brani interese študentov, ki so proti štrajku. Vrh stopnic njih »Fiihrer« inteligentnega obraza, poleg njega nebogljeni bruc. In »1'iihrer« zaropoče nad krotko ovco: »Hej, ti! Ne ves, kje je tvoje mesto? Takoj na stopnice, ee ne, izgubiš podporo! Marš!« VPRAŠANJE KATOLIŠKIM AKADEMIKOM Ali še zanikate potrebo razširitve ljubljanske bolnice? DISCIPLINA V eni izmed evropskih držav so pred nedavnim uvedli davek na rezila za brivske aparate (v naši valuti približno 1 Din na komadi. Pre-bivaLstvo — zlasti tisti večji del, ki se ne brije pri brivcih — je z veseljem pozdravil to gesto. Še več! Vsi nosilci brad so enodušuo sklenili, da se hodo začeli briti tudi oni in s tem rešil' državo iz težkega finančnega položaja. NOVA TERMINOLOGIJA Ko so v senatu napadali »Slovenca«, da ne piše v duhu ideje »narodnega in državnega edinstva«, je ta v nekem uvodniku odločno trdil, da je bil vedno za »narodno državno edinstvo«. VSE V SMISLU HORIZONTALNE KOMUNI-STIČNE TEORIJE IN KATOLIŠKE UNIVERZALNOSTI V CSR obstajata dve social-demokralski stranki, ki sta obe rdeče barvani in katerjh vsaka se bori za »svoje politične interese«. V isti državi sta tudi dve katoliški stranki (češka — Slavik, slovaška — Hlinka), ki v medsebojni borbi najlepše zastopata katoliško univerzalnost. ? ? ? Notranje ministrstvo je ustavilo nadaljnje izhajanje »Ljudske pravice«, ki je izhajala vsakih štirinajst dni v Ljubljani. Ustavitev je izvršena na osnovi čl. l i zakona o tisku, ker je bil list v enem mesecu trikrat zaplenjen. SMEŠEN SRD Na neki fakulteti ljubljanske univerze, sko-ro na periferiji mesta, predava neki gosp. profesor dvakrat na teden tudi študentom z neke druge fakultete. Ta gosp. profesor je znan kot velik »prijatelja teh študentov, kar dokazujejo tudi njegova »predavanja«, v katerih neprestano udriha po njih. Če hi ta gospod profesor vede4, kako smešen je v svojem nebogljenem srdu, hi se goto\o v.-aj mod »predavanji« vzdržal svojih izpadov, če že misli, da mora dati duška 'Voji vroči notranjosti. IZ U REDNI ŠT V A Iščemo poverjenike za propagando »Saše misli« po vseh krajih. Za delo pri razpečavanju lista in pri pobiranju naročnine nudimo 25c/c nabranega denarja. Ponudbe prosimo na uredništvo. SOTRUDNI KO M! Z ozirom na velikonočne praznike bo redakcija prihodnje šttn'ilke zaključena preje, kot običajno, t. j. 7. aprila. Prosimo, da to upoštevate. — Uredništvo. NEMŠKO VOJAŠTVO V PORENJU POLITIČNO »IZŽIVLJANJE« NA UNIVERZI Današnje politično življenje nekih strank, ne predstavlja več celoten, usmerjen in zaokrožen akt. temveč neresno atrakcijo, boljše rečeno, korumpi-rano igro z vsem onim, kar je jugoslo-\enakemu narodu sveto in dragoceno. Smatramo na primer, da je jugosloven-ska zastava naj\ečji simbol naše svobode in edinstva, toda kakor se vidi, se z njo neke propalice poigravajo kot z nevrednim blagom. Še večja je njih podlost: da ne bi izgledalo, da delajo na tem baš oni, kupujejo za mal denar intelektualno doraščajočo mladež ter jo pošiljajo na odrejena mesta, da tam demonstrirajo nesmisel plemenske potlačenosti in pogazijo sveti simbol, ki je nastal iz krvi našega trpečega naroda. Današnje politično življenje nekaterih poedincev in nekih strank, ki se ne bori za kakršnekoli«ideale, ampak gre samo za dokazovanjem interesnega političnega rutinerstva, je največja nemoralnost. S svojim šarlatanstvom so uspe- li in dovedli v vprašanje tudi na j večjo nado našega naroda — našo mladino. Hujskajo jo, da se upre proti vsemu, kar ne gre v njihov interes in proti vsakemu stanju, ki zavlada v naši državi. Sredstva in taktika, katere se poslužujejo, da osvoje našo mladino, so skrajno nečastna in opravičujejo največjo kazen, ki se more izvršiti nad škodljivcem narodnih vrednot. Kakšna so ta sredstva in taktika? Ko stopi današnji omladinec na univerzo, ga pričakajo kolegi z vprašanjem kako je politično orientiran. Takoj nato izvrše atako, seveda po naročilu »od zgoraj«. Če mladi prišlec ostane v premišljevanju, da li naj se politično organizira, tedaj se vse češče nadaljujejo napadi. Alko pa končno odbije pristop k politični partiji, težko njemu! Ne more uživati nikakšne podpore, bodisi v denarju, bodisi v brani, in če ne izgubi zdravje radi slabih življenjskih okolno-sti ter »rečno diplomira, ostane brez sredstev na ulici, brez možnosti, da podpre svoje roditelje. Vse to zato, ker nima priporočila in ne nosi nikakstiega političnega obeležja. Zgodi se pa, da tak mlad človek stopi v vrste kolegov, ki so eksponirani v izven — nacionalni stranki. Takoj dobi stanovanje, hrano in denarno podporo — pa tudi direktive, kaj mora delati. Zabrani se mu misliti s svojo glavo in čuvstvovati s svojo mlado dušo. Od vzamejo se mu možnosti za pridobivanje življenjskih izkustev, za opazovanje in študij naših splošnih narodnih vrednot; njegove mlade moči bodo eksploatirane na račun neke politične stranke, ki teži za razrušenjem naše države in zapeljuje naš narod, da ga nauči sovražiti svojega sobrata. Kvo, to je naloga takih mladih intelektualcev, ki bodo jutri stopili v javno življenje in se pomešali med narod. Na srečo ima večina naše mladine še vedno jasno zavest, zdrave težnje in neuklonljivo nacionalno pojmovanje, čeprav strada, prezeba in se muči iz dneva v dan. Čestokrat je ogorčena radi raznih življenjskih pojavov, ali ne izgublja vere v sebe, temveč se jači, zavedajoč se svojih dolžnosti in vloge, čim stopi med narod. Samo slabi mladi duhovi, ki niso sposobni za življenje, napor in borbo za narodovo dobro, propadejo in ostanejo kot orodje nizkih političnih frakcij. Dejstvo, da morajo ti ljudje hoditi za svojimi »duhovnimi očeti« in da jih vprašujejo, kako morajo odgovoriti na to ali ono vprašanje, ki jim je zastavljeno, zadostuje, da ocenimo vso težo tragike, ki jo tisti mladi ljudje doživljajo. Oni zaslužijo obžalovanje, tako kot izgubljene ovce, zaslužijo pa tudi kazen. S tem, da so ostali brez svojih misli, teženj in idealov, so že kaznovani. Sami so si prisodili tragičen konec,, ker more njih negativno delo privesti samo do negativnega zaključka. Oni so tla brez vode in življenjskih sokov, na katerem bo usahnilo vse ono seme, ki ga sejejo nečastne politične frakcije, da bi z dobljenim zastrupljenim plodom zastrupili bodočnost našega jugosloven-skega življa. To je tragika mladih, zablodelili duhov. Ž. C. G. Dr. Grga Andjelinovič: »... Autoritativni režim izguhio je svoj re-zon smrču glavnog faktora. U toj ulozi ne može niko da zameni Kralja Aleksandra. 1’rema torne, horha je sa vetrenjačama kad Kralje'-ka vlada svečano nagoveštava, kad treha i ne tre-ha, horhu protiv diktature i autoritativnog režima ... | ... Politika 6 januara ne može «c likvidirati ako se ne želi »napustiti osnoviea na kojoj je država osnovana« i srušiti sve ono što smo kroz -tuleča gradili... ... Nikada štampa ni je bila tako skučena kao dana-... ... G. dr. Stojadiiiovič je bio u izbomoj vladi g. Jevtiča jedan od glavnih aktera. On je bio glavni agitaeioni adut, sa obečanjima ekonomskih i finansiskih reformi u području njegova ministarstva, u izhomoj kampanji Jevtičeve vlado . .. ... Ako Kraljevska vlada ima uiti jedilo zaver« u ritkama, onda jo njena dužnost doči sa dokumentima i obrazloženim predlogom prod Narodno predstavništvo . . . . . . Postala je dužnost i vrlina nafiadati i klevetati jugoslovensku ideologiju, le za sva zla u nasoj zemlji bacati odgovornost na nju!... ... U Jugoslaviji mora da postoji samo jedan, jugoslovenski, uarionalizam jer je to amalgam koji ujedinjuje i spaja sva naša plemena i sve naše pokrajine u jednu jugoslovensku za-jednicu i celinu ...« »Politika« od dne 24. III. 1936. Senator Jovan Haujanin: »Pri nas vsi govore o njej (o demokraciji — op. ur.), vsak pa si pod njo kaj drugega predstavi ja ...« »Mi hočemo demokracija, toda jtigosloven-sko nacionalno demokracijo . ..« "»I demokracija, ki ne služi udvrMttlvi države, ni demokracija, ampak je sredstvo in orotlje za druge svrhe in namene! . ..« »Najnevarnejši (klerikalizem op. ur.) med njimi pa je oni, ki dobiva navodila za svoje delovanje izzu mej naše države! . ..« »Jutro«, 26. maroa 1936. Senator Milan Popovič: >Med vlado dr. Stojadinmiča in združeno opozicijo obstaja nekak pakt o nenapadanju, oni se med seboj tolerirajo, pri tem pa vlečejo vsak na svojo stran.'...« »Jutro«, 25. marca 1936. POKAŽITE TO ŠTEVILKO SVOJIM ZNANCEM! Nemčija je zopet prekršila mednarodne obveze, sprejete na 12875. svečanem sestanku evropskih velikih žrecov. Ni to prvič, a mislimo, da tudi ne poslednjič. Točno objasnjeno: mislimo, da Nemčija ni prva, ki tako postopa, da ona tega ni storila prvič — temveč, da so tako postopale i druge države, prav tako ne prvič in tudi ne poslednjič. Ali ni pogrešena osnova, na kateri se sklepajo razni rappallski in lokarnski sporazumi? Ne mislimo na znano pesem o »zmagovalcih in premagancih«, mislimo samo na duh vzajemnega nezaupanja, ki prevladuje na teh službenih sestankih. Odkrito povedano: nimamo pretirano visokega mnenja o evropski diplomaciji. Prepričani smo, da se od časa do časa le nekaj da naučiti, če se postopa na osnovi običajnega empirizma -— izgleda, da nismo napredovali od leta 1918. Smešno se nam zdi pisanje evropskega tiska, da je Nemčija s svojim činom dala »zelo nevaren vzgled». Do sedaj torej še ni bilo nikakšnih takšnih »vzgledov«. — Vsi prestopki proti nekdaj sklenjenim ugovorom so se strogo kaznovali. Kazni je izrekalo in uveljav- ljalo — če še niste vedeli — Društvo narodov. Prenos zasedanja v London kilo-meterski članki o razlogih tega prenosa. A vsak otrok ve, da je to storjeno lt‘ zato, ker Društvo narodov ne pomeni ničesar, če ga ne vzdržuje in podpira gotova velesila, v svojem interesu, seveda. Anglija se ne počuti dobro v Afriki, pa si želi, da ji v tej zadevi pomaga Francija. Francija se je prestrašila ob vstopu nemške vojske v Porenje in — jasno je — da želi Anglija izkoristiti to dejstvo na »primeren« način, s tem namreč, da bo igrala vlogo »nevtralnega« posrednika. Morda ne bi bilo baš potrebno govoriti o vojni nevarnosti povodom te naj-novejše nemške geste. Morda hi bilo bolj potrebno obrniti pažnjo na dejstvo, da je Hitler ponudil roko Franciji, t. j. celemu svetu. Bolje bi bilo, da prestanemo z ustvarjanjem vojne psihoze in da pomislimo tudi tnalo na funkcijo zdravega razuma. Ta namreč pravi, da bi bilo čudovito pričakovati, da hi kdo veroval, da se podzemske utrdbe na levem bregu Rene grade le za okras pokrajine. VPRAŠANJE LUŽIŠKIH SRBOV (Nadaljevanje in konec.) Vlada je sicer blagohotno sprejemala vse njihove proteste proti krivicam krajevnih nemških uradov, toda skoro vedno jih je odbijala z neutemeljenimi izgovori. S porastom persekucij je bila tudi ta strogo lojalna in po hacken-kreuzlerjih zatirana organizacija vendar pozvana od vlade, da stavi predloge za pripravljano reorganizacijo nemške države (predložila je ureditev lužiške Župe). Žalitev uradnosti, t. j. diktat, da sprejmejo noto pravil pod kaznijo razpusta, je enak želji, da se Lužiškim Srbom vzame poslednji ostanek pravic, t. j. pravo, da obstojajo kot samostojen narod v kulturnem smislu besede. V poslednjem mesecu je bilo »Serijskim No-vvinama« prepovedano prinašati referate o delavnosti »Domovine«, razen suhih podatkov o sejah. V diktiranih pravilih je prepovedana vsaka pripomba. V. Poskusi, da uničijo narod. Še pred vojno, posebno pa po vojni, so se oglašali nemški profesorji in inte-ligenti, ki so hoteli dokazati neumestnost obstoja Lužiških Srbov kot slovanskega naroda. V slovansko poreklo in v kulturne osnove si niso drznili sumiti. Drugi so celo trdili, da je odveč obdržati tako majhen narod in da mu bo dobrovoljna germanizacija samo v korist. Razni profesorji so poskušali dokazati, da so na lužiškem ozemlju živeli Burgundi.in druga nemška plemena, da so baje Slaveni prišli v Lužico in so se izgubili med domačim germanskim prebivalstvom, prepuščajoč jim samo jezik in običaje. Zanimivo je, da so takoj po svetovni vojni, ko so se Lužiški Srbi zavedali pravice samoodločbe, saški uradniki stvorili proti njihovem »Narodnem odboru« takozvan »Savez Saški udanih Vendov«. Tedaj se torej uradi še niso upali dvomiti v slovanstvo Lužiških Srbov. Omeniti je treba, da so z Nemci v dobrem sosedstvu, v kolikor, razumljivo, niso bili provocirani s pisanjem raznih revolverskih časopisov. V dobi Hitlerjevega nastopa v Nemčiji niso še lažni učenjaki in hujskači vplivali na vodilne kroge, kakor danes. Omenjamo dalje, da so protisrbske in protislovan-ske akcije škodljivo vplivale, posebno v Dolnji Lužici in tudi potem, ko so prihajale iz vrst pruskih fanatikov-junkerjev. V začetku Hitlerjevega vladanja je izšel dekret pruske vlade, po katerem imajo Lužiški Srbi kot arijski prebivalci ista državljanska prava kot Nemci. Ta dekret, ki ima karakter zakona, ne pobija narodnosti Lužičanov. Šele v poslednjem času, s poostre-njem germanizacije in očito tudi s po-jačenjem hackenkreutzlerskih sil so prišli omenjeni vplivi tako daleč, da se Lužiškim Srbov mora zabraniti obstoj, ne samo kot slovanskemu narodu, temveč tudi kot kulturno samostalnemu, in da se rabi stavek: »vvendisch sprechende Deutschen«. — Naglašamo, da se je ta izraz pojavil v Pruski že pred več leti v dobi popisa državljanov v poostreni obliki: Državljani z dvema materin- skima jezikoma l deutsch - vvendisch. deutsch - polnisch ) itd. Ker omenjeni čin hudišinskega poglavarstva znači poudarjanje germanizacijskih teženj do maksimalne stopnje, je potrebno, da *e vsi ljudje na svetu iz golega človečan-stva zoperstavijo temu. Predvsem je treba, da to store Slovani. Morda je čin poglavarstva samo poskusni balonček in da se čaka, ali bo predvsem Slovanom ugajal. Resolucija. Zbor poverjenikov »Domovine«, zbran v nedeljo, 19. januarja 1936., je sprejel sledečo resolucijo, ki je bila poslana skupno s posebnim spisom Fuhrerjeve-mu zastopniku ministru Hessu v Berlin : »Po vseh dogodkih poslednjega časa spoznava srbski narod, da nekatere nemške organizacije nastopajo proti njegovim upravičenim zahtevam. Ta gonja se vrši s sredstvi in v formi, ki je v vsakem pogledu neznosna in nedopustna in ki jo mi najenergičnejše odbija* mo. Državni uradi, ki bi se mogli brigati o spoštovanju naših pravic, za to nimajo časa. Z žalostjo gledamo, da »e odgovorne instance proti tem napadom na nas in na našo narodno čast ne brigajo. Iz poslednjih dopisov uradov »Domovini« se moramo z velikim začudenjem uveriti, da so si sami uradi postavili nalogo, da odstranijo srbstvo našega naroda in njegovih organizacij z odredbami in nalogi. Kot opolnomočeni zastopniki vsega srbskega naroda, svečano protestiramo proti vsem napadom in neprijatelj-stvom in jih energično odbijamo. Ne glede na vse krivice ponovno trdimo, da smo mi, in z nami ves srbski narod, zvesti nemški državi in njenim zakonom. Mi želimo, da hi državni uradi na to našo izjavo gledali z resnostjo kot to zahteva njihova odgovornost. Pričakujemo in zahtevamo, da se na naše narodne pravice gleda po nazorih in deklaracija!) Fiihrerja, ki mu kot poglavarju države izkazujemo zvestobo.« Ta resolucija, iznesena 19. januarja 1936., je bila radi službene prepovedi publicirana šele 31. januarja 1936. v organizacijskem glasilu »Domovine« »Naša domovvina«, priloženem »Serbskim Nowinain« istega dne, toda brez vsakega komentarja. l astnik in izdajatelj: Konzorcij tNaie misli*. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Groharjeva cesta 211.; ček. račun štev. 17.120. — Za konzorcij in uredništvo odgovarja: Orožen Milan, cand. i ur. Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z., Kamnik (l'odnik in Knez).