EDVARDA KARDELJA j u m .ili 1 »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik, Forto Turk. Odgovorni urednik: Janez Kroflič Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je Savinjski občan oproščen temeljnega davka na promet proizvodov. Hudo, kjer ni vode »Povem vam, da v svojem dolgem življenju, imam 78 let, take suše, v tem času, ne pomnim. Hudo je, ker nimamo vode. Tisto za kuhanje in pranje bi še poskrbeli, težko pa je z živino, ki potrebuje veliko vode. Se sreča, da ima naša krajevna skupnost oziroma štab za civilno zaščito cisterno za prevoz vode, s katero si sami dovažamo vodo. Do sedaj smo je pripeljali kakih 30 tisoč litrov in to v mesecu in pol. Jeseni smo v našem zaselku, ki je precej hribovit, zastavili akcijo za napeljavo vodovoda. Primarni in sekundarni vod sta že končana in za krajevni praznik — 2. oktobra naj bi vseh petdeset gospodinjstev v našem zaselku dobilo pitno vodo. Upam, da se nam bo ta želja uresničila,« pravi Miha Satler iz Založ, ki je le eden izmed mnogih s podobnimi težavami. N? sliki: Miha Satler kaže cev sekundarnega voda pri svojem gospodarskem poslopju. T. Tavčar Podprli Marka Bulca Minulo sredo je bila v Žalcu občinska kandidacijska konferenca, kjer so se delegati žalske občine Opredeljevali za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. V naši občini so podprli Marka Bulca, ki je že na temeljnih kandidacijskih konferencah skupaj z Dušanom Šinigojem dobil največ glasov. Po končani kandidacijski konferenci so zasedali vsi trije zbori občinske skupščine. Obravnavali so program dela zborov skupščine v letošnjem letu, izvajanje davčne politike v lanskem letu, potrdili so sklep o ukinitvi celodnevne osnovne šole v Grižah in Petrovčah, glavna točka dnevnega reda pa je bila vsekakor predlog izhodišč razvoja občine v letošnjem letu. Glede izhodišč razvoja je bilo rečeno naslednje: v leto 89 stopa žalska občina z relativno skromno startno osnovo. Gospodarska rast zaostaja, že tretje leto zapored v občini ne dosegajo resolu- cijskih ciljev. Ključni cilji v občini so naslednji: zaključiti nameravajo s postopkom sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana, prav tako dolgoročnega, konec leta naj bi začeli s pripravami na srednjeročni plan za obdobje 91—95. Letos nameravajo v žalski občini začeti drugo fazo prenove gospodarstva, med načrti pa je podrobno opredeljen razvoj vseh posameznih področij. Omenimo le področje gospodarstva oziroma naložb. Večino denarja bodo usmerjali v posodabljanje odpisane opreme, edino Elektro-prenos Podlog načrtuje tretjo fazo izgradnje daljnovoda Podlog—Laško. Na področju družbenih dejavnosti pa bo glavna naloga reorganizacija samoupravnih interesnih skupnosti. Vendar pa o vsem tem delegati, vsaj na zboru združenega dela, niso kaj dosti razpravljali, bolj živahno je bilo na zboru krajevnih skupnosti, pa še to predvsem zaradi gradnje bloka v Žalcu. Tudi uradno voda neoporečna Zaradi suma, da so v črpališče v Rojah prišle škodljive snovi, o tem smo namreč že poročali v prejšnji številki, je za to pooblaščen zavod iz Maribora večkrat pregledal vodo. Uradna ugotovitev je, da je voda v tem črpališču povsem čista, črpališče pa je ponovno vključeno v vodovodno omrežje. Konec dober — vse dobro, sedaj z veseljem ugotavljamo, občutek oporečnosti vode pa nas še vedno skrbi. Predvsem pa nas opozarja, da je skrajni čas da končno spremenimo odnos do podtalnice in zagotovimo večji nadzor. Razprave o zaščitnih pasovih potekajo predolgo, predvsem pa premalo odločno v prid zdravi pitni vodi. Nesmotrno je sicer zaščititi vso dolino, gotovo pa jo je treba zaščititi več, kot jo je doslej. Dolgoročni program oskrbe z vodo se namreč oslanja predvsem na podtalnico, saj novih izvirov — po mnenju strokovnih institucij — Savinjska dolina nima več na pretek. jk V Petrovčah Jožefov sejem V Petrovčah bodo imeli 18. marca prvi kmečki sejem v naši dolini, ki bo postal tradicionalen in tako bo vsako leto na Jožefov praznik. Organizator, zadružna enota Petrovče, obljublja, da bo na sejmu moč kupiti razne kmečke izdelke od košev, grabelj in vil. Obiskovalci se bodo lahko posladkali z okusnim domačim pecivom, ki ga znajo pripraviti petrovške zadružnice. Poleg tega bo isti dan, ob deseti uri še, licitacija rabljene kmetijske mehanizacije. Kdaj nas bo zdramilo pomanjkanje vode? Minuli teden je bila preskrba z vodo še zadovoljiva Če bi se tako uspešno dogovarjali, kot se ponavadi ne, bi v žalski občini lahko s pridom izkoristili okoli 316 milijonov dinarjev, ki smo jih dobili iz republiških sredstev solidarnosti za lansko sušo. Tako pa se bo denar razblinil med vse, ki so lani prijavili škodo, oziroma manjši pridelek zaradi suše. Hasnil tako ne bo nikomur, sama delitev pa bo naredila veliko dodatnega dela. Na Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina je že prispel razdelilnik po katerem naj bi med kmete v obliki repro-materiala razdelili 156 milijonov dinarjev. Nobena vrednost ni posebno velika, najmanjša pa je 990 dinarjev. Za ta denar bo lahko kmet dobil komaj pol vrečke semena, ozirorha bo moral doplačati še enkrat toliko, če jo bo hotel dobiti. Povrh vsega tega semena ne bo dobil, če bo brez osebne izkaznice. S takšno delitvijo bo denar vržen skozi okno in ob naslednji suši bo zopet-veliko dela, da bomo utemeljevali škodo po birokratski logiki. Mar ne bi bilo bolje, če bi denar namenili za namakal-nike ali vodovodne sisteme? —mn občini dovolj izvirov pitne vode, da pa je pomanjkanje v zadnjih letih posledica premajhnih vlaganj v obnovo in razširitev vodovodnega omrežja. Nekateri razpravljala na različnih sestankih so bili mnenja, da zaostajajo v občini za načrti tudi zato, ker so v občini ukinili občinski samoprispevek. Nekateri pa so prepričani, da bi morali v naslednjih letih vsa sredstva samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste vložiti v.izgradnjo vodovodov. Mnenja o tem, kako urediti preskrbo s pitno vodo, so zdaj različna. Pri izvršnem svetu so zdaj imenovali posebno komisijo, ki naj bi pripravila načrt za dolgoročno rešitev oskrbe z vodo v žalski občini. Še o kakovosti vode je bilo večkrat govora na teh sestankih. V občini so glede analize vode vezani na zavod v Celju ali Mariboru, kar pogostokrat pomeni dolgotrajno čakanje na analize. Zato naj bi v občini s pomočjo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, takšen je bil predlog na seji izvršnega sveta, ugotavljali kvaliteto vode, vsaj s tisto osnovno analizo, in tako omogočili hitrejši nadzor ter tudi ukrepanje, če bo potrebno. ,l. Baša »Zaenkrat so razmere pri oskrbi s pitno vodo še dobre, bistvenih ukrepov še ne podvzemamo in o kakšnem zapiranju vode trenutno še ne razmišljamo.« Tako je pred dnevi trenutne razmere glede preskrbe z vodo ocenil direktor Komunale Andrej Zakonjšek. Vodo ponekod že dovažajo, zlasti v hribovske predele, težave so s preskrbo vode na Polzeli, v Braslovčah in v Taboru, v občini pa so pripravljeni načrti za oskrbo s pitno vodo, če se bo sušno obdobje še nadaljevalo. Že prvega februarja so se sestali predstavniki družbenopolitične skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, občinskega štaba civilne zaščite, delovne organizacije Komunala, občinskih upravnih organov, delovne organizacije VIO ter krajevnih skupnosti. Na tem pogovoru so se dogovorili, da bodo ob večjem pomanjkanju vode dali prednost družbenim institucijam posebnega pomena, zlasti domovom oskrbovancem, šolam in vrtcem. Nadalje so sklenili, naj delavci Komunale izvajajo okrepljeno dežurno službo in odpravljajo napake na vodovodnem omrežju. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi je Komunala okrepila nadzor nad večjimi odvzemi pitne vode iz vodovodnega omrežja, v sodelovanju z Občin- sko gasilsko zvezo in samoupravno interesno skupnostjo za varstvo pred požari pa so določili odjemna mesta za pitno vodo. Nadalje so se dogovorili, da bosta VIO Žalec in samoupravna stanovanjska skupnost poskrbeli za odpravo napak na vodovodnih omrežjih v šolskih objektih in blokovnih stanovanjskih zgradbah. Še dva sklepa s tega razgovora velja omeniti-naročila za prevoz pitne vode z gasilskimi cisternami sprejema strokovna služba samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost, ta samoupravna interesna skupnost pa naj z občinsko gasilsko zvezo poskrbi za poenotenje cen prevozov pitne vode. In drugo: izvršni svet bo organizacije združenega dela seznanil s posledicami neporavna-vanja obveznosti iz čistega dohodka po posebnem sporazumu za skupno komunalno izgradnjo, zlasti na področju zaostajanja izgradnje obnove in razširitve vodovodnega omrežja. Oskrba s pitno vodo je bila v minulih dveh tednih tema številnih sestankov in razgovorov. Med drugim so to problematiko obravnavali člani izvršnega sveta, predsedstvo občinske konference socialistične zveze, zbor krajanov v Žalcu, pa delegati zborov občinske skupščine. Skupna ocena vseh je bila, da imamo v žalski ■I Občinska kulturna skupnost ! Žalec podeli vsako leto ob slo-■ venskem kulturnem prazniku j najzaslužnejšim kulturnim deli lavcem za delo na kulturnem ■j. področju Savinova odličja. Le-j tos je bila priložnostna sloves-ll nost v ponedeljek, 13. februar-;• ja, v Domu II. slov. tabora Žalec. '! Predsednica skupščine Valerija j! Verdnik je popoldne pripravila ,J sprejem vseh dobitnikov, ob j 19.30 pa je na slovesnosti uvo-[i doma zapel oktet Adoramus s Polzele. Po pozdravnem nago-Ü1 voru predsednice skupščine in j poročilu o delu odbora za po-ji deljevanje Savinovih odličij, podal ga je njegov predsednik Zoran Razboršek, je bilo podeljenih devetnajst odličij: PRIZNANJA: Mladinski PO Žalec, odbor za Drireditev Dru- žina poje, Andraž Jožica Bir-men iz Braslovč, Alojz Gola-všek iz Vel. Pirešice, Roman Kozovinc iz Žalca, Nada Ljubič iz Griž, Franc Mali iz Šempetra, Avgust Orešnik iz Šempetra in Alojz Urankar iz Šempetra. PLAKETE: Dekliški PZ Go-milsko, Dramska skupina Polzela, Moški PZ Prebold, organizacijski odbor revije domačih ansamblov Liboie, šolsko kulturno društvo OŠ Šempeter, Turistično društvo Šempeter in Herman Pogladič iz Vinske gore. NAGRADE: Ivan Centrih iz Žalca, Milan Lesjak iz Žalca in Janez Meglič iz Žalca. Po podelitvi smo si lahko ogledali gledališko predstavo VALČEK TOREADORJEV v izvedbi igralcev gledališča Tone Čufar iz Jesenic. JOCK /äT\ KW KOM PAS JUGOSLAVIJA Poslovalnica Žalec POJDITE Z NAMI V DEŽELI SONCA 11. marca EGIPT 26. marca BANGKOK — SINGAPUR UGODNO! complete tourist service Telefon: (063) 714-155 Igor Bavčar in Bojan Fink v nasi občim Občinska konferenca ZSMS Žalec in osnovna organizacija ZSMS Gotovlje sta se odločili predstaviti delovanje odbora za varstvo človekovih pravic. V imenu odbora bosta njihovo delovanje predstavila in odgovarjala na vprašanja prisotnih poslušalcev IGOR BAVČAR in BOJAN FINK. Tema pogovora bo predvsem delovanje odbora in njegovi cilji v prihodnosti, proces proti četverici in človekove pravice. Skratka, gre za zanimive teme, ki so burile duhove v slovenski in jugoslovanski javnosti in postajajo del naše stvarnosti. Vse, ki vas to zanima, ali bi o tem radi zvedeli kaj več, vas OK ZSMS Žalec in OO ZSMS Gotovlje vabita, da pridete v TOREK, 28. FEBRUARJA, ob 18. URI V DVORANI KMETIJSKE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE V GOTOVLJAH. D. N. Celje - skladišče D-Per III 5/1989 19890767,2 COBISS a Z nadomestili za lansko sušo Mečemo denar skozi okna 0 delu in prenovi sindikata Že dalj časa je znana resnica, da je bil sindikat zadnja desetletja preveč pod okriljem ostalih družbenopolitičnih organizacij in le izvrševalec določenih nalog. V času razvoja Jugoslavije in začetnega centralnega vodstva je bilo to nujno pogojeno za razvoj države in gospodarstva. Časi so se spremenili, hiter tehnološki razvoj drugih okolij in demokratizacija družbe v Evropi ter siromašenje delavskega razreda v Jugoslaviji pa so pokazali, da mora sindikat delati drugače, sarfiostojno in zastopati izključno interese delovnih ljudi, postavljati pogoje za delo, razvoj in pravično enakopravno partnerstvo in sodelovanje z ostalimi DPO, predvsem pa naj sindikat postane uradna vez med vodstvom in delavci. O prenovi sindikata je bilo že dosti napisanega in razpravljanega. Sodimo, da se mora vsaka organizacija prilagajati razmeram v družbi in gospodarstvu, in če bi to potekalo spontano, ne bi bilo treba govoriti o prenovi. Občinski sindikalni svet Žalec že dalj časa deluje kot prenovljen, saj je njegovo prisotnost čutiti v naših kolektivih, med delavci, in skupaj se zavzemamo za večjo in pravičnejšo rezi-' no kruha. To, da republiški svet sindikatov že zavrača vsako podpisovanje in sprejemanje zakonov ali obveznosti, ki so v škodo delavcem, pa je popolnoma razumljivo, saj smo vsi, ki smo zaposleni v sindikatih, za to, da se borimo za boljši jutri vseh zaposlenih. V času prenove gospodarstva, sprejemanja novih zakonov o podjetjih, nastajanju mešanih podjetij in drugih oblik organiziranosti bo naša vloga še narasla, saj moramo postavljati pogoje v odnosih do delavcev in ceni dela. Sindikalna lista je napredek na področju dela sindikatov, toda še vedno jo omejujejo družbeni dogovori, zvezni zakoni, kontrola sklada skupne pora- be in druge zakonske omejitve, tako da tudi sindikalna lista ne bo sprejeta v vseh DPO, saj ostanek denarja v mnogih DO ne dopušča takšnih OD in drugih nadomestil, za kakršne se borimo v sindikatih. Razbremenjevanje gospodarstva je padlo na izpitu, kajti odločali bi lahko le o minimalnih odstotkih obremenitve in še to vse za omejevanje v občini (zdravstvo, šolstvo), medtem ko na prispevke za nerazvite, republiške dajatve, predvsem pa dajatve zvezi in naprej JNA, sindikati nimajo vpliva, le-tu pa je osnova za resnično razbremenjevanje gospodarstva in zmanjšanje inflacije. Najpomembnejše je, da se republiški in občinski sindikati približujemo članstvu in dajemo poudarek ljudem, ki vodijo OOS v delovnih organizacijah, kajti ti so osnova dobrega sindikalnega dela v DO, ki krepi vero članstva v svoj sindikat. Glede dela republiških odborov sindikata pa menimo, naj bo poenoteno, zavzemajo naj se za reševanje specifičnih problemov (šolstvo, zdravstvo). Vsa nova gibanja, nove stranke ne bodo našle podpore pri delavcih, če bo naše delo potekalo tako kot zadnje leto, da bomo dali sindikatu veljavo, kot jo ima na zahodu, s tem pa konkretnejši odnos med delavcem in »delodajalcem«. Članstvo mora biti tudi bolj osveščeno o delu sindikata (popularizacija sindikata preko časopisov, nastop predstavnikov na TV), tako da se bo v sindikatu še več govorilo in pisalo, za vse obljube članstvu pa se je treba boriti in rezultate le-tega objaviti (primer: stavkovna pravila). Mislim, da delo občinskega sindikalnega sveta teče po dogovorih in smernicah RS Slovenije, vsi se trudimo za »naš« sindikat, rezultati pa tudi ne izostajajo. Forto Turk Kako se obračunavajo zamudne obresti Glede na to, da se iz leta v leto pojavljajo nejasnosti glede obračunavanja obresti za nepravočasno plačane družbene obveznosti, uprava za družbene prihodke pojasnjuje, da osnovo za pravno podlago obračuna podaja 214. člen zakona o davkih občanov, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 36, z dne 21. oktobra 1988. Navedeni člen določa, da zavezanec, ki ni poravnal družbenih obveznosti v predpisanem roku, plača obresti po obrestni meri, ki jo določi izvršni svet Skupščine SR Slovenije skladno s politiko obrestnih mer. Izvršni svet skupščine SR Slovenije je ustrezno stopnjo obresti predpisal z odlokom o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke (Ur. list SRS Slovenije, št. 40/87 in 13/88), ki določa stopnjo zamudnih obresti za nepravočasno plačane obveznosti v višini eskontne mere Narodne banke Jugoslavije, povečane za 50 odstotkov. Za nepravočasno plačani prometni davek se obresti zaračunavajo skladno z določbami 32. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43/83 do 31/88, ko je objavljeno prečiščeno besedilo zakona). Ta člen zakona določa, da se obresti od zneska prometnega davka, ki ni bil poravnan v roku, predpisanem z zakonom, zaračunavajo po obrestni meri, ki je enaka eskontni meri Narodne banke Jugoslavije, povečani za 40 odstotkov. Najnižji znesek obresti ne sme biti manjši od zneska, izračunanega po stopnji ene promile dnevno za vsak dan zamude. Pri izračunu zneska zamudnih obresti se upošteva tudi metodologija obračunavanja revalorizacije depozitov in kreditov, obresti na depozite in kredite, eskont menic in zamudnih obresti (ur. list SFRJ, št. 68/88). Dvanajsta točka navedene metodologije predpisuje uporabo mesečne stopnje zamudnih obresti ali tako imenovane konforne stopnje zamudnih obresti za ustrezno število dni zamude pri plačilu obveznosti. Ta stopnja se dobi, če se mesečna eskontna mera Narodne banke poveča za 50 odstotkov (za prometni davek za 40%), tako izra- čunana mera zamudnih obresti pa s konfornim izračunom (Stopnja zamudnih obresti mesečna stopnja 1 + zamudnih obresti 100 n -1 X 100 m = število dni v mesecu, n= število dni zamude) prilagodimo številu dni zamude. To pomeni, da se po opravljenem obračunu mesečno prištevajo neplačane obresti k dolgu in se v naslednjem mesecu ta vsota uporabi kot nova glavnica za obračun obresti tega meseca. Primer: če zavezanec dolguje znesek 10.000 din 15 dni v januarju, se mu obresti 1-370 din prištejejo 1.2. k znesku 10.000 din in tako znaša v februarju glavnica 11.370 din, od katere se računajo obresti po stopnjah za februar, za število dni, ko ima zavezanec neporavnano obveznost...) Uprava za družbene prihodke bo sicer zavezance o izračunih obresti obveščala, vendar to ne bo mesečno, ker mora tudi sama upoštevati principe stroškov, saj morajo: — upoštevati stroške knjiženja obresti in razpoložljivo kapaciteto računalnika, kar pomeni, da bodo obresti računali mesečno in trimesečno knjižili; — zavezance bodo obveščali s položnicami v vrečki, da se bodo izognili vsem kasnejšim zapletom pri vplačilih, obvestila pa bodo razvrščena glede na vrsto davka, ki ga zavezanec dolguje (na primer: ločeno za davek iz kmetijske dejavnosti, davek od skupnega dohodka občanov, davek od obrtne dejavnosti itd). Obračun obresti bo mogoč za pretekli mesec med 10. in 15. dnem v naslednjem mesecu, odvisno pač od prejema vplačilnih dokumentov, ki se bodo nato knjižili. Če bo želel davčni zavezanec oz. dolžnik svoje obveznosti poravnati do dneva natančno, se bo moral zglasiti na upravi za družbene prihodke, kjer mu bodo izračunali tudi zamudne obresti, zato svetujejo, da zavezanci svoje obveznosti poravnavajo pravočasno, s čimer bodo prihranili sebi in upravi za družbene dohodke. Tudi zdomci proslavili kulturni praznik Osmi februar, slovenski kulturni praznik so letos obeležili tudi v številnih zdomskih klubih po zahodni Evropi. Ena takih obeležitev je bila v Salzburgu, kjer so jo pripravili člani Slovenskega kulturno športnega društva Oton Župančič. S tem društvom že dalj časa sodelujemo, zato smo se z veseljem odzvali povabilu za sodelovanje v pripravi programa. Program je bil skrbno pripravljen, prvič so k sodelovanju povabili tudi tiste Slovence, ki so v Salzburgu in okolici uspeli na znanstvenem in kulturnem področju in odziv je bil dober. Izredno doživet program sta pripravili dr. Marija Petrov-Slodnjak, ki je pripravila uvodna razmišljanja o Prešernu in njegovem delu, in Anka Krčmar, ki je recitirala nekatere Prešernove pesmi in pesmi drugih slovenskih umetnikov. Najbolj razveseljivo je, da so se v programu predstavili tudi člani društva Marija in Julija Samec, Marjanca Kr-klec in Franci Drganc, v enoinpolur-nem programu pa so dali piko na i člani Savinjskega okteta iz Žalca pod vodstvom Milana Lesjaka. Po programu smo se zadržali v sproščenem pogovoru, ki je pokazal, da si ljudje na začasnem delu v tujini takih prireditev želijo. Marsikakšna beseda je padla o situaciji v domovini, o možnosti vrnitve v domovino. Kako grozljivo neobjektivno so naši ljudje v tujini obveščeni o trenutni situaciji v domovini. Prireditev, ki je nekaj novega v delovanju društva iz Salzburga, je lepo uspela in še dolgo v noč se je razlegala pesem in sproščena beseda. Tudi tisti, ki se običajno prireditev ne udeležujejo, so bili navdušeni in pravijo, da bodo še prišli. To pa je bil tudi osnovni cilj prizadetih članov društva. Kristijan Markovič 20 let Društva -• invalidov Društvo invalidov občine Žalec je pred časom pripravilo svojo letno konferenco, katere so se poleg članov udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavniki sosednjih društev invalidov iz Mozirja in Laškega. Ocenili so delo preteklega leta, predsednik Franc Ribič pa je v svojem poročilu izpostavil vrsto problemov, ki tarejo naše invalide, tako od zdravstvenega varstva težkih invalidov, do objektov, ki starejšim ljudem in težkim invalidom niso dostopni. V Žalcu sodijo mednje zdravstveni dom, pošta, zgradba občinske skupščine, kamor invalidi na vozičkih ne morejo po svojih opravkih. Večja pozornost pa bo v bodoče morala biti namenjena tudi socialnim vprašanjem invalidov, saj pogosto varstveni dodatki ne zadoščajo niti za plačilo stanarin in elektrike. To in še vrsto problemov, ki tarejo invalide v današnjem času, so nanizali na seji, hkrati pa so pohvalili delo komisije za šport in rekreacijo v društvu, ki jo uspešno vodi Vlado Jager, kot tudi Albina Štormana, ki skrbi za organizacijo izletov v društvu in so lani nanje kar dvakrat popeljali tudi najtežje invalide, medtem ko so bili poverjeniki na izletih več kot 30-krat. Letos sredi leta bodo na slovesen način obeležili dvajsetletnico delovanja društva, ko bodo za uspešno delovanje v društvu podelili priznanja, komisija za šport in rekreacijo pa bo pripravila vrsto športnih prireditev od kegljanja, streljanja, ribolova do šaha. J. G. Zavest in kultura na nizki ravni Za politično-varnostne razmere smo vsi odgovorni Zbori občinske skupščine bodo tako kot vsako leto tudi tokrat obravnavali poročila organov, ki skrbijo za politično varnostne razmere v občini. Pomemben delež pri tem imajo tudi delavci' Uprave za notranje zadeve, naš sogovornik pa je tokrat komandir Postaje milice Žalec Franc-Klajnšek. »Političnega kriminala ni bilo v preteklem letu, pisanje raznih parol po fasadah pa je bolj problem škode, ki je s tem nastala. Čeprav smo zabeležili večje število prekrškov javnega reda in miru, pa je stanje še vedno zadovoljivo. V precejšnjem porastu pa je kriminal še zlasti na račun zasebnega in družbenega premoženja. Najštevilnejše so kraje motornih koles, nič manj pa ni vlomov v motorna vozila. Zaskrbljujoč je tudi porast vlomov v stanovanja. V Savinjskem občanu smo večkrat opozorili na večjo budnost občanov, vendar lahko rečem, da sta zavest in odgovornost še vedno na nizki ravni. Občani se odgovornosti zavedajo šele tedaj, ko je kaznivo dejanje že opravljeno takrat pa je seveda že prepozno. To velja še zlasti za organizacije združenega dela, odgovorni pa imajo do tega vprašanja malomaren odnos. Sploh pa se ne zavedajo, da škoda, ki marsikdaj ni majhna, vpliva tudi na rezultate gospodarjenja. Kraje v trgovinah so pogoste, povzročitelji pa so odrasle osebe, med njimi pa so tudi otroci. Bolj kot škoda, ki jo povzročijo, je zaskrbljujoče ker po pravilu iz malega raste veliko, da se v teh prekrških pojavljajo tudi kasneje. Socialne službe kljub prizadevanjem torej niso uspešne, je pa razumljivo če pri tem ne sodelujejo tudi starši. S tem vprašanjem pa bi se morala ukvarjati tudi mladinska organizacija. Statistični podatki ne kažejo na porast gospodarskega kriminala resnično stanje pa je najbrž drugačno. Žal pa se problemov lotimo prepozno in potem je reševanje mnogo težje, pri čemer pa predvsem zavajamo delavca, ki nazadnje za to ni veliko kriv. V prvem polletju lanskega leta smo zabeležili izredno veliko prometnih nesreč pa tudi žrtev, k sreči pa se je v drugi polovici leta število zmanjšalo in tako ni preseglo stanja v primerjavi z letom prej. Kljub temu pa je škoda, ki je nastala ogromna, česar pa se premalo zavedamo. Preuranjeno Franc Klajnšek je dajati oceno, da je na zmanjšanje nesreč vplivala ostrejša kaznovalna politika, najbrž pa tudi. Jasno pa je, da samo kaznovalna politika tega perečega problema ne more reševati. Zavzemati se moramo za višjo raven zavesti in kulture občanov za katero bi lahko rekel da je skoraj na psu. Torej zavest in kultura občanov pa mora postati skrb širše družbene skupnosti. Prav na področju prometne varnosti je več Vzrokov za zaskrbljujoče stanje med njimi so tudi slabe ceste, vendar so žrtve klavrna uteha in ker ceste še dolgo ne bodo nudile varne vožnje se jim pač moramo prilagoditi. In ker je prometna varnost slovenski problem smo se lotili* akcije s katero želimo zmanjšati število nesreč in tudi škodo, ki je ogromna. Seveda pa brez sodelovanja vseh dejavnikov, ne samo milice, predvsem pa vseh udeležencev v prometu, akcija ne bo uspešna. Se posebno skrb povzročajo vozniki motornih koles med katerimi so tudi otroci, posledice nesreč pa strahotne. In kaj naj storimo mi, če se tega problema ne zavedajo predvsem starši, ki z nakupom motorja silijo svojega otroka tudi v smrt. S 1. julijem bodo vozniki morali imeti tudi čelado, ki pa bo samo ublažila posledice nesreč. Precejšnjo škodo povzročajo motoristi tudi na zelenicah in v parkih, ki so postali poligon zanje. Tudi varstvo okolja sodi v to področje, ugotovitve stanja pa so podobne ostalim, zavest in kultura pa tudi odgovornost so temelj izboljšanja varnostnih razmer,« je na kratko strnil ugotovitve za pre-' teklo leto Franc Klajnšek. Njegov poziv pa je tudi naše sporočilo vsem občanom. it Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Žalec skladno z 18. in 26. členom o podeljevanju priznanj občine Žalec (Uradni list SRS, št. 15/87) RAZPISUJE POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 1989 i. Komisija za odlikovanja in priznavanja skupščine občine Žalec razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev naslednjih priznanj občine Žalec: 1 GRBA OBČINE ŽALEC V TREH STOPNJAH: ZLATI, SREBRNI, BRONASTI GRB občine Žalec v treh stopnjah — zlati, srebrni in bronasti — podeljuje skupščina občine Žalec za posebne uspehe na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja, delegatskih odnosov, za dosežene uspehe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za družbenopolitično delo v drugih organizacijah, skupnostih in društvih. Skupščina občine lahko podeli grb občine Žalec tudi uglednim gostom oz. delegacijam, ki med letom uradno obiščejo občino Žalec. Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto do tri zlate, do tri srebrne in do tri bronaste grbe občine Žalec. 2. PLAKETE OBČINE ŽALEC Plaketo občine Žalec podeljuje skupščina za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine Žalec na gospodarskem, kulturnem, športnem področju in za dosežke na drugih področjih. Skupščina lahko podeli plaketo tudi za dosežene uspehe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Plaketo občine Žalec lahko skupščina podeli tudi uglednim gostom oz. delegacijam, ki uradno obiščejo občino Žalec. Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto do pet plaket občine Žalec. Priznanje občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti, drugi organizaciji, enoti in zavodu oboroženih sil SFRJ in društvu. Priznanja se izročajo na slavnostni seji skupščine občine ob praznovanju praznika občine Žalec ter ob jubilejih na slovesen način. IH. Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko podajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, državni organi, enote in zavodi oboroženih sil ter društva. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. IV. Pobuda za podelitev priznanja občine Žalec mora vsebovati: — naziv in naslov pobudnika — datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje — ime, priimek in naslov predlagane osebe oz. naziv in naslov predlagane organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, enote ali zavoda oboroženih sil in društva — utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: 1. za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (kakšno priznanje in kdaj je bilo podeljeno) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se predlaga priznanje; 2. za organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, enote ali zavode oboroženih sli in društva: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (kakšno priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo na tistih dosežkih, zaradi katerih je dan predlog za priznanje — vrsto predlaganega priznanja. V. Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema KADROVSKA SLUŽBA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC do 28. aprila 1989. Rešimo partizansko bolnišnico Franjo! V divji naravni lepoti soteske Pasice pri Novakih nad Cerknim dobrih 45 let stoji prgišče barak in priča o trpljenju in veličini boja za svobodo in predvsem o človekoljubnih naporih partizanskih zdravnikov in vseh, ki so skrbeli za ranjene in bolne borce partizane. Zaradi svojega velikega zgodovinskega spominskega pomena je že zdavnaj postala privlačna točka za vse, ki želijo odkrivati znamenitosti sodobnega sveta, ki v svojem zgodovinskem pričevanju ohranjajo bogato vsebino in pretresljivost. V »Franji« ne najdejo le Slovenci, temveč tudi drugi Jugoslovani in vsi svobodoljubni narodi sveta, živ stik s plemenito humanistično idejo. V »Franji« se je poleg naših borcev zdravilo še nad osemdeset predstavnikov mnogih drugih narodov, zlasti Italijanov, Francozov, Rusov, Poljakov, Američanov ... Obiskovalci iz domovine, sosednjih držav, pa tudi iz daljnih dežel, že skoraj pol stoletja prihajajo v »Franjo« in že pred leti je bilo preseženo število milijon obiskovalcev. V noči od 7. do 8. januar 1989 je »Franjo« zadela huda naravna nesreča. Ogromen kamnit plaz je porušil nekaj barak in predvsem zasul vse čudovite dohode v bolnišnico, slapove in mostove. Ranjena narava še vedno preti in grozi, da bodo uničene tudi ostale barake. Da bi odvrnili to nevarnost in da bi lahko znova pridobili čimbolj pristno prvotno naravno okolje, bodo potrebna večja denarna sredstva. Računamo na vse slovensko solidarno pomoč, ker smo prepričani, da ste tudi vi menja, da moramo ta izjemni spomenik, ki spada med posebne svetovne znamenitosti, s skupnimi močmi rešiti propada, ki mu grozi. Prispevajmo v sklad Mestnega muzeja Idrija za sanacijo PARTIZANSKE BOLNIŠNICE »FRANJA«. št. računa: 52020-743-1146 MESTNI MUZEJ IDRIJA ODBOR ZA SANACIJO »FRANJE« pri SKUPŠČINI OBČINE IDRIJA Krvodajalstvo POLZELA: Zdravstvena postaja Polzela dne 8. marca 1989 od 7. do 13. ure. Vabljeni! Zabeležili smo v Savinjski dolini: Vse več je kmetij, tržnih proizvajalk ... O tržni proizvodnji mleka in mesa smo se pogovarjali z Jožetom Šalamunom, dipl. ing. agronomije, vodjem tehnoloških služb pri KZ Savinjska dolina. »Ni naključje, da kmetije, ki spadajo pod našo kmetijsko zadrugo na območju Savinjske doline, usmerjamo (poleg hmelja!) v tržno proizvodnjo mesa in mleka, kajti za to proizvodnjo so v naši dolini najboljši pogoji. Ugotavljamo, da se hmelj in živinoreja lepo dopolnjujeta.« »Kolikšna je na vaših kmetijah tržna proizvodnja mleka s poudarkom na zmogljivosti nove mlekarne pri Arji vasi? »Tudi v minulem letu smo bili uspešni, saj nam je uspelo celo povečati obseg proizvodnje in oddaje tržnega mleka. V okviru zadruge smo oddali mlekarni 8,609.916 litrov mleka. Pomeni, da so kmetje kooperanti, ki redijo 3444 krav mlekaric, oddali povprečno od ene krave 2500 litrov mleka, kar je že kar velik delež v boljši preskrbi in v tem smo na celjskem območju med najboljšimi. Naš cilj, za katerega se borimo, je 3000 litrov oddanega mleka po kravi.« »V čem so ovire, da ni tržna proizvodnja mleka na kmetijah še večja?« »Največji problem, da bi ustvarili pogoje večje tržne porizvod-nje mleka, so majhne kmetije, takšne, ki redijo le od 1 do 4 krave. Takih kmetij imamo v dolini kar 74 odstotkov. Ti mali kmetje oddajajo po kravi le 1200 do 1900 litrov mleka in s tem zmanjšujejo poprečnost oddanega mleka po kravi. Očitno je, da večina malih kmetov ni dovolj zagreta za večjo tržnost. Dvajset odstotkov kmetij ima v hlevih od 5 do 9 krav, manj je kmetij, ki redijo od 10 do 14 krav, še manj pa tistih, ki imajo v hlevu nad 15 krav. 23 rejcev je v minulem letu oddalo nad 50.000 litrov mleka (povprečje!) oziroma skupaj 1,698.000 litrov mleka. Na teh kmetijah se je mlečnost povzpela že na 4000 do 6000 litrov mleka po kravi, kar je tudi naš cilj. Proizvodnja na teh kmetijah je poleg strokovnih služb v veliki meri odvisna od zagretosti in sposobnosti rejcev. Ko tehtamo proizvodnost, je treba tudi upoštevati, da teliček povžije vsaj 500 litrov mleka in da kmetje namenijo po 200 litrov mleka po kravi za lastne potrebe. Kmetje kooperanti imajo v glavnem črno belo in rjavo govedo, ki sta v danih razmerah in pogojih najbolj primerni. Res pa je, da kmetje pri tem presojajo sami. Treba je reči, da imajo ne le pri pasemski izbiri, marveč tudi glede gnojenja, semen in drugih agrotehničnih ukrepov strokovne službe kmetijske zadruge pomembno vlogo. Ta služba tudi odvzema vzorce mleka in skrbi za njihove analize, pomaga pri sestavljanju krmnih obrokov, nadzoruje odstotek tolšče v mleku, nadzira zdravje namolženega mleka in drugo. Kmetje, ki oddajo nad 15.000 litrov mleka, največkrat sami odločajo glede odvzema vzorcev mleka in pri tem ugotavljajo, ali je mleko neoporečno. Zadružne službe jemljejo trenutno 152 vzorcev mleka in sproti ugotavljajo kakovost. To se rejcem izplača, kajti kmetijska zadruga oziroma mlekarna jim k odkupni ceni primakne stimulacijo. Mlekarna s tem doplačilom spodbuja rejce za večjo proizvodnjo, hkrati pa jim pomaga, da laže premagujejo sedanje neugodno razmerje med ceno reprodukcijskega materiala in mleka. Kmetje ugotavljajo cenovne razlike, ki so za zdaj v škodo rejcev. Na manjših kmetijah znašajo materialni stroški pri namolženem litru mleka kar 55 odstotkov, kar zahteva veliko osebnega dela. Če bi v Savinjski dolini prevladovale kmetije od 20 do 30 ha, bi kazalo v večji meri razvijati poljedelstvo, ki zahteva manjša vlaganja. Zapišimo še to, da je poprečna velikost kmetije v Savinjski dolini 4,32 ha in te kmetije redijo le 5 do 6 goved ali.1,51 goveda po hektarju. Zanimiv je podatek, da hribovske kmetije prispevajo 28 odstotkov vsega mesa, njihov delež pri mladih govedih pa je celo 44 od-r stotkov. .Kmetije, ki oddajo največ mleka ... Zapišimo še kmetije, ki so v minulem letu oddale največ tržnega mleka: Največ mleka je v preteklem letu oddala kmetija Franca Brišnika v Prekopi — 140.378 litrov od 23 krav. Pomeni, da odpade na kravo 6103 litre mleka. Takoj za njim je kmetija Antona Mešiča iz Polzele, kjer so oddali 110.384 litre mleka od 20 krav. Tretja s 97.162 litri namolženega (oddanega) mleka je kmetija Ljudmile Terglav iz Zg. Grušovelj. Sledijo Jože Zagožen iz Matk (90.162 I), Franc Rojnik iz Sp. Grušovelj (87.758 I), Vinko Cokan, Roje (85.252 I); Angela Cizej, Podvin (83.2521); Stanko Pistotnik, Ločica (83.0161); Stanko Veber, Galicija (77.644 1); Jože Rožič, Zakl (71.1861); Branko Ograjenšek, Podkraj (70.369) ; Ferdo Kunst, Sp. Grušovlje (70.228 1); Milan Rakun, Založe (64.950); Alojz Satler, Založe (61.0901); Martin Ribič, Latkova vas (59.2901); Martin Podpečan, Galicija (58.947 I); Vlado Svet, Kaplja vas (58.641 I); Ludvik Zupan, Ločica (57.816 I); Franc Verdev, Podkraj (56.625 I); Anton Škafar, Gotovlje 54-851 I); Vinko Zagoričnik, Podvin (52.860 I) in Janko Turnšek, Podvrh (50.535 I). Lojze Trstenjak varstvo otrok V vsakodnevnem življenju nas navdajajo veselje, žalost, stiske. Pogosto smo polni negotovosti in dvomov. Premalo poznamo, kam vse se lahko obrnemo z določenimi vprašanji in potrebno je odpreti mnogo vrat, da pridemo do pravega naslova. S tem sestavkom želim seznaniti občane s področjem, ki mu pogovorno rečemo »otroško varstvo«. Ni naš namen, da bi opravičevali svoje delo v interesnih skupnostih, vendar so mnogokrat očitki zelo boleči, ker premalo vemo, zakaj vse se združujejo sredstva, in kakšni, celo življenjski problemi, se nemalokrat rešujejo. Naš vsakdanjik je vedno bolj krut, osebni standard pada in mnogo ljudi živi že na robu revščine. Da bi blažili stiske ljudi, bi bilo potrebnih mnogo več družbenih sredstev pa tudi te zakonodaja omejuje. Začaran krog je tako sklenjen. Program skupnosti otroškega varstva je zelo obsežen, saj zajema obdobje pred otrokovim rojstvom — porodniški dopust roditeljev, pa vse do zrelosti, če gre za upravičence do »otroških dodatkov«. V dobro otrok smo pravice na tem področju širili in jih dokaj ugodno opredelili. Trajanje porodniškega dopusta v obsegu 365 dni in višina nadomestila, ki je enaka osebnemu dohodku, je bila velika pridobitev za družino. Čeprav je leto hitro naokrog, se vendar ni potrebno staršem po nekaj mesecih soočiti s problemom varstva dojenčka in večjo možnostjo obolevnosti, veljavne višine nadomestil pa tudi do neke mere dajejo socialno varnost družini. Posebno ob krizi zaposlovanja ocenjujemo kot veliko pridobitev tudi družbeno pomoč iskalkam zaposlitve in študentkam. Pomoč novorojencu z zavitkom je že nekaj časa ustaljena oblika in bo v kratkem vsebinsko še dopolnjena. Novost, ki se predvideva v kratkem, pa je, da bodo matere, ki bivajo z otrokom izven območja SR Slovenije, prejemale denarno pomoč v višini 469.670 din. Bile so namreč velike težave s pošiljanjem zavitkov v druge republike. Rečemo lahko, da je v danih razmerah ta del programa idealno zastavljen. Žal pa smo omenili težave tudi pri zagotavljanju zadostne višine družbenih sredstev in če bodo zakonske omejitve še vedno obstajale, bo potrebno tovrstne pravice krčiti. V skupnosti otroškega varstva Žalec je letno izdanih cca 500 zavitkov za opremo novorojenca, porodniški dopust pa uveljavlja cca 400 upravičencev. Od leta 1985 je uveljavljen SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki bi naj v Sloveniji poenotil pravice občanov. Na podlagi tega prejema »otroške dodatke« letno cca 1.900 otrok. Zaradi porasta življenjskih stroškov se je v zadnjih dveh letih število upravičenih otrok povečalo za 300. Da blažimo socialno stanje družin z otroki, se odmerjene višine dokaj dosledno valorizirajo. Žal pa so stalni problemi z zagotavljanjem sredstev upravičencem. V kratkem bodo pričele veljati spremembe in dopolnitve omenjenega SaS, ki bodo dodatno zaostrile pravice. V 18 enotah TOZD-a WZ »Janko Jrlerman« Žalec oz. 71 rednih oddelkih se izvaja vzgoj-novarstvena dejavnost za cca 1.500 otrok letno, za cca 400 otrok, ki niso redni obiskovalci vrtcev, pa se izvaja vzgojnovarstvena dejavnost v obliki skrajšanih programov po KS. Če- prav starši ob položnicah pogosto negodujejo, je potrebno poudariti, da se prispevki plačujejo neodvisno od ekonomske cene, in sicer v višini 35 % od dohodka na člana družine v preteklem letu. Tako je delež prispevkov v celotnem prihodku samo cca 20 %, ostalih 80 % pa so družbena sredstva. Poleg omenjenega glavnega dela programa pa plan vsebuje še sredstva za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, motenih v razvoju; sredstva za novoletna praznovanja otrok od 2. leta starosti do 4. razreda OŠ, sredstva za izvajanje programov društev prijateljev mladine ipd. Ocenjujemo, da smo s skupnimi močmi v slovenskem in občinskem prostoru za otroke dobro poskrbeli. Upajmo, da ne bo potrebno po minulem, intenzivno razvojnem obdobju stagnirati ali celo nazadovati, saj je srečno otroštvo najboljše zagotovilo za našo lepšo bodočnost. Žal pogosto opažamo, da se stiske staršev boleče odražajo na otrocih in so tako kot odrasli prikrajšani za tople medčloveške odnose. Kriza pušča vsestranske posledice in čas je že, da se vsaj tega zavemo. Na koncu pa naj v imenu otrok izrečem še zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji prepotrebnega vrtca v Žalcu, kjer bo dobilo mesto cca 120 otrok iz Vrbja in Žalca, ter Letušanom, ki so v sodelovanju z ostalimi dejavniki v občini čudovito uredili prostore v osnovni šoli. S tem bodo vse potrebe za vzgojo in varstvo predšolskih otrok v občini pokrite in z zadovoljstvom bomo opazovali srečne obraze trenutno še čakajočih otrok na mesta v vrtcu. Za nami je torej ustvarjalno obdobje in s skupnimi močmi bomo pridobljene dobrine tudi obdržali. Danica Dolinšek Tuje sovlaganje v Ferralitu »V Ferralitu se je pokazala možnost, da s tujim sovlaganjem pričnemo s prestrukturiranjem dela proizvodnje v livarni. V končni fazi prestrukturiranja naj bi namesto sedanjih 2500 ton odlitkov, litih v pesek, izdelali letno približno dvakrat več odlitkov, litih v kovinske kokile, in jih v drugi fazi tudi obdelali. Ker je bila ideja zanimiva in za Ferralit načelno sprejemljiva, smo se odločili za podrobnejšo študijo in aktivnosti, ki jih tak projekt zahteva v fazi priprav. Normalno je, da že same priprave in uvodne študije povzročajo določene stroške, vendar pa je to povsem normalno in spada takšen rizik k vsaki poslovni odločitvi. DO pa se je z ustreznim sklepom samoupravnih organov tudi zavarovala tako, da je bil postavljen limit stroškov za uvodne študije, torej za stroške, ki nastanejo pred odločitvijo kokektiva, ali se k projektu pristopi ali pa ga zaradi določenih ugotovitev opusti. Kljub dogovoru, da pride rabljena oprema v Ferralit šele v marcu, je bilo s partnerjem naknadno dogovorjeno, "da Ferralit pošlje svoje monterje v ZR Nemčijo na demontažo že konec januarja. Prav tako je bilo dogovorjeno, da če do realizacije projekta ne pride, partner krije vse stroške demontaže. Izkazalo se je, da je oprema v bistveno slabšem stanju, kot pa je bilo pričakovati na podlagi dogovorov. Po zagotovilu partnerja, da omenjeno opremo pošlje v Ferralit na generalni remont, stroške prevoza in remonta pa nosi on, smo z demontažo nadaljevali. V širšem strokovnem sestavu so bila s partnerjem rešena tudi vsa bistvena strokovno-tehnološka vprašanja, dogovorjeno pa je bilo tudi, da sme oprema na jugoslovansko mejo priti šele, ko bomo dali inštrukcije. Kljub temu in brez naše vednosti pa je bila oprema poslana v Ferralit in glede na to, da uvozna dokumentacija še ni bila urejena, je bilo potrebno opremo ali zavrniti ali pa uskladiščiti v carinskem skladišču. Velika verjetnost je, da bi v primeru, če bi se odločili za prvo varianto, ne mogli nadaljevati dela nà projektu, ker bi partner verjet- no odstopil od sodelovanja. Zato smo se odločili za drugo varianto, s tem pa prevzeli določen riziko, saj za vse stroške, ki jih po dogovoru krije partner, nimamo ustrezne garancije za plačilo le-teh. Kljub temu pa še ne gre dvomiti v poštenost tujega partnerja, saj je vrednost opreme, vrednotene samo po ceni osnovnega materiala, nekajkrat večja kot vsi doslej nastali stroški. Iz navedenega sledi, da so in- Krajevni dejavniki v Žalcu že dalj časa opozarjajo na neskladen razvoj družbene stanovanjske izgradnje in potrebne ostale infrastrukture. Prav zaradi tega so se krajani odločili tudi za uvedbo samoprispevka, da bi probleme, ki postajajo vedno bolj kritični, vsaj nekoliko ublažili. Trenutno poteka- izgradnja vrtca, ki ' pa je upočasnjena zaradi pomanj; ~ kanja sredstev. Na zboru kraja- teresi Ferralita dobro zaščiteni in da so kakršnekoli govorice neosnovane, riziko pa v mejah normalnega vsakodnevnega poslovanja. Vsekakor nas čaka še veliko trdega dela, preden se bomo lahko odločili, ali je projekt dober in ga pričeli izvajati; če pa se bo izkazalo, da za Ferralit ni sprejemljiv, bomo seveda od projekta odstopili,« pravi Anton Sa-vorgnani direktor Ferralita. Anton Savorgnam nov, ki se ga je žal udeležilo le okrog trideset krajanov, kar očitno kaže na precejšnjo nezainteresiranost, so zlasti opozorili na probleme v šolstvu, otroškem varstvu, požarno ogroženost, onesnaženost zraka, pomanjkanje pitne vode in na nerazvito hišno samoupravo. Pobuda, naj bi. gradnjo blolje tekel o še boljšem informiranju o športnih dogodkih in športni problematiki — tako v NT-RC kot tudi v Savinjskem občanu. Seveda tu niso zajeti samo športni dogodki, ampak ves širok spekter telesne kulture z rekreacijo vred. To bomo z današnjo številko Savinjskega občana tudi začeli uveljavljati. Žal danes bolj na skopo, kasneje pa vedno bolje. Sicer pa brez predlogov in konkretnih dejanj ne bomo dosegli nič. To pomeni, da nam pomagajte. Sodelujte. Pišite. Ustvarjajte, kot mi. Prijetnega srečanja v Zelenem gaju so se udeležili tudi znan žalski in slovenski športni delavec Adi Vidmajer, sekretar TKS Žalec Franci Kralj, predsednik ZTKO Žalec Bruno Randl in predsednik slovenskih športnih novinarjev Borivoj Ferš iz mariborskega Večera. Navzoča je bila tudi predstavnica novo imenovane delovne organizacije Golding (bivše tozd Gostinstvo v sklopu Hmezada) Alenka Šalej, ki je pojasnila želje in načrte — zlasti hotela — po vključevanju v športno dejavnost. Mnogi so jo opozorili na občutljivost tega področja, kar se je -izkazalo za resnično, saj že prve s »pompom« napovedane skupine slavnih nogometašev JLA pod vodstvom Miljana Miljaniča konec januarja v hotel za tri dni ni bilo. Sicer pa so to téme za prihodnje številke Savinjskega občana. Skratka v Zelenem gaju je bilo delovno, mnogo tega bo ostalo tudi v Savinjskem občanu. ............. ’ ' ’ TV Kaj je z žalskim športnim parkom in Partizanom? V Žalcu ni bilo maio športnih in ostalih novinarjev, ki niso mogli prehvaliti športnega centra. To je vse lepo in prav, vendar ob vsem obstaja nekaj črnih točk. Poglejmo nekatere v razmislek tistim, ki »delajo« v tem centru: 1. Celoten športni park je po odhodu rednega vzdrževalca zanemarjen in propada. Otroško igrišče je uničeno, voda ob deževju zalije stezo, ki bo kmalu travnik, zasajene smreke so izruvane, slabo kaže z baliniščem, povsod se smeti, odpadki itd. -2. Dejavnosti na športnih objektih v športnem centru je malo. Nekaj migajo nogometaši, malo rekreativni tenisarji, drugje se občasno neorganizirano preganjajo otroci. Telovadnica? Polna dopoldne in popoldne zaradi redne telesne vzgoje šole. Ob sobotah in nedeljah zvečer ni v njej nobenega športnega dogodka, ki bi privabil tiste, ki bi si jih radi ogledali. Včasih smo vsaj gledali rokometaše Minerve, odbojkarje Šempetra ... Kje so? Kaj je s košarkarji? Kaj je nasploh z dejavnostjo Partizana? Morda bomo dobili odgovor! Žalčani vodijo in vozijo otroke na rekreacijo najra- zličnejših oblik v Celje — v Partizan Gaberje, ker TU (v Žalcu) ni nič! Kar pa je, je stihijsko, nenačrtno, nedodelano, neplodno ... 3. Še bi lahko napletali in razpletali o žalskem športnem centru, vendar dokler ne bo sposobnih in dela voljnih ljudi ne bo nič oz. bo tako ali še slabše kot doslej. 4. Da zaključimo ta zapis o pomembnem objektu: vsi, ki ga obiščejo, povejo, da manjka bazen. Načrti so bili narejeni, kje so, kako izgledajo, kdo jih skriva in ne nazadnje, ali bomo kljub vsem težavam kdaj ta objekt v Žalcu dobili? 5. Obljubljamo, da bomo za prihodnjo številko Savinjskega občana pripravili okroglo ali oglato mizo z vsemi, ki jim ta športni park kaj pomeni. Povabili bomo nogometaše, tenisarje (niti enkrat niso pripravili prireditve, da bi imeli ljudi na tribuni!), strelce, šahiste, kolesarje, balinarje in še in še. Recimo enkrat bobu bob, tudi glede bazena, kegljišča in »modernega« biljarda v spodnjih prostorih kegljišča! TONE VRABL Komentiramo Kako brez Dragonerja? V Gotovljah pri Žalcu imamo delaven konjeniški klub, ki se je v zadnjem obdobju odlikoval celo z nekaj najvišjimi domačimi naslovi in tudi mednarodnimi uspehi. Biser gotoveijskih konjenikov je bil legendarni konj Dragoner, ki je žal zapustil skromne hleve na Ložnici in pristal v topli Grčiji, pri tovarnarju usnja v Solunu. Menda je konj Dragoner vreden toliko, da bodo zanj dobili tri nove konje z Madžarske in ZR Nemčije. Prvi pogovori so menda že bili opravljeni, obstaja pa tudi možnost, da so nadomestki Dragonerja še v ložniških hlevih. Tako je največji športni up in edini član zveznega razreda Ali Pevec, ki je nazadnje jahal Dragonerja, ob konja. To ne bi bila posebna tragedija, če Gotovljani ne bi računali na organizacijo letošnjega prvenstva in kjer naj bi Ali ponovil lanski uspeh iz Novega Sada, ko je postal državni prvak. Vprašanje je, kako se bo privadil na novega konja in sploh, kakšen konj to bo. In drugo: za organizacijo državnega prvenstva bi morali Gotovljani imeti sodoben hipodrom s tribuno in pod njo hleve, veterinarsko postajo, sanitarije, garderobe, pisarne ... Prejšnji hipodrom, kjer je bilo tudi nogometno igrišče nekdanjega NK Borut v Gotovljah, so preorali. Zgornji del zemljišča čez potok pa je rahlo dvignjen in pod daljnovodom. Letošnja zima je izredna in dela bi bila lahko opravljena. Dvomimo pa, da bo do tega prišlo. Dvomimo tudi v nove konje in dvomimo tudi v projekt, da bi konjeniški klub skrbel za rekreacijo tistih turistov, ki »bodo« prihajali v hotel Žalec. Če realno razmislimo in odmislimo vse, kar so strokovnjaki in »strokovnjaki« povedali, ne bo iz dobro zamišljenega »šmor-na« nič več kot to, kar smo imeli. Nekaj konj, žalost, in več ali manj privatno jahanje. Kot tudi na mnogih drugih koncih in krajih. Škoda! TONE VRABL Dobre priprave žalskih nogometašev Sredi marca bodo nogorhetaši v slovenski nogometni ligi začeli drugi, spomladanski del sezone. Zato v vseh ekipah intenzivno trenirajo, da bi bili igralci za prve tekme kar najbolj pripravljeni. Nogometaši NK Partizan Hmezad iz Žalca zavzeto delajo pod vodstvom novega trenerja Živka Stakića. V ekipi ni prišlo do igralskih sprememb, cilj žalske enajsterice pa je obstanek v ligi. Živko Stakić: »V prvem delu priprav smo z igralci delali na igrišču v Žalcu, in sicer na splošni vzdržljivosti. Kasneje smo nekaj dni preživeli na Golteh, kjer sta bili vreme in okolica zelo primerni za višinske priprave. Žal v delo niso bili vključeni vsi igralci, kar se bo na prvih tekmah zagotovo poznalo. V predtekmovalnem obdobju nameravamo odigrati okoli deset prijateljskih tekem, ki so namenjene za uigravanje ekipe. Mislim, da bo ekipa ob nekem kontinuiranem delu do začetka sezone dobro pripravljena in da bo uspela ostati v republiški nogometni ligi.« Dani Kotnik: »Treningi so naporni, toda z voljo in dobrim vzdušjem v ekipi vsi igralci dobro prenašamo napor. V klubu je dobro to, da se igralci znamo med sabo pogovoriti, svoje pripombe in predloge posredujemo trenerju in ta jih na vsak način poskuša upoštevati. Erik Govejšek: »Vzdušje v ekipi je ne glede na velike generacijske razlike dobro in z vključitvijo med starejše igralce nisem imel problemov.« Ciril Naprudnik, kapetan ekipe: »Priprave nam dobro uspevajo in glede na izkušnje lahko rečem, da že dolgo nismo bili tako dobro pripravljeni. Vendar bodo šele prve tekme pokazale, koliko zmoremo in za kakšne rezultate smo sposobni.« V. ZUPANC Prvak Martin Štorman Končano je klubsko prvenstvo ŠK Savinjčan v Šempetru, prvak pa je postal Martin Štorman pred Jožetom Štormanom, Brankom Setnikarjem itd. Jože Grobelnik Vsi, ki se zanimate za dosežke v drobnem gospodarstvu, omogočamo vam dvodnevni ogled mednarodnega obrtnega sejma v Münchnu, združen s strokovnim obiskom ene od obrtnih con na Bavarskem 10. in 11. marca 1989 Udobno potovanje, nastanitev v najožjem središču mesta, konkurenčna in zajam cena cena 618.000 din Pokličite čimprej na tel. 701-215 (med 11. in T 5. uro) ož. nas obiščite v turističnem biroju (pri Antičneiri parku) Za vaš uspešen dan jamči turistična agencija 00BER DAN! Turistična agencija Šempeter Strelci so tekmovali za zlato puščico. Tako je pri SÒ Žalec zmagal Škodnik s 555 krogi pred Smrkoljem (547), Melan-škom (540 krogov) itd. V tej strelski družini so prvič pripravili tudi tekmovanje za družinsko zlato puščico za pionirje, kjer je med sedemnajstimi nastopajočimi zmagal Dušan Novak s 341 krogi. Družinsko tekmovanje za zlato puščico pa so pripravili tudi pri ŠD Polzela, kjer je s 514 krogi zmagal Mohorko, pri SD Slavko Šlander pa je s 556 krogi zmagal Zagoričnik pred Ošepom (549), Kotnikom (544) itd. Na posnetku: tekmovanje družinske zlate puščice pri SD Slavko Šlander v Šem-petru- T. TAVČAR Sivka odličen, ekipa Hmezada zadnja V 8. kolu republiške moške kegljaške lige je Hmezad iz Žalca gostova! v Kranju in izgubil s Triglavom, ki ga je lani doma premagal s 5338:5121. Žalčani so sicer dosegli odličen rezultat, ki pa je bil, žal, premalo za osvojitev novih točk. Odlična sta bila Sivka (912) in Kompan (893), nastopili pa so še Ramšak, Trost, Rotar in Šimek. Vprašanje je, če se bodo kegljači Hmezada obdržali v ligi, saj so trenutno na zadnjem mestu s samo dvema točkama, saj so jim dve z ekipo EMO lani v Žalcu zaradi nepravilne registracije odvzeli. In prav z EMO-m kegljajo v naslednjem kolu v celjskem Golovcu. SD Žalec — regijski prvaki Na strelišču SD Kovinar Štore, so se pomerili strelci celjske, laške in žalske občine. Tekmovali so v streljanju s serijsko zračno puško, tekmovanje pa je štelo za izpolnitev norme za nastop na rep. prvenstvu. Norma je bila 362 krogov. Ekipno je prvo mesto osvojila ekipa Žalca, ki je nastreljala skupaj 1108 krogov. Za ekipo Žalca so tekmovali: Justin Smrkolj (370), Vojko Škodnik (369) in Mladen Melanšek (369). Najboljši posamezno: 1. Justin Smrkolj, 370 krogov; 2. Jože Jeram, SD Celje, 369 krogov; in 3. Vojko Škodnik, 369 krogov. Regijsko prvenstvo — pionirji V Žalcu je bilo regijsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Ekipno so zmagali pionirji SD Celja, pred ekipo pionirjev SD Žalec in SD Laško. Najboljši posamezniki: 1. Matek, SD Laško, 177 krogov; 2. Dušan Novak, SD Žalec, 174 krogov; in 3. Matej Dobovičnik, SD Celje, 173 krogov. Med dekleti pa je zmagala Renata Flego, SD Žalec s 165 krogi. Jani Pukmajster V prenovljeni trgovini v Celju in Prodajnem centru Levec nudimo cenjenim strankam poleg ostalih ugodnosti nakup s kreditnim odplačilom na 7 mesecev in 3,17% obrestmi. Prvi obrok se plača ob nakupu. IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA Smučarski avtobus VSAKO soboto v BAD KLEINKIRCHHEIM • počitnice ob morju • Za 8. marec: — Cankarjev dom Ljubljana — Dolenjska — Carigrad, Monaco, Ažurna obala, Liechtenstein • strokovna potovanja: — DIDACTA - STUTTGART 28. 2. - 4. 3. — IHM—MÜNCHEN 4. - 12. 3. —* BAUMA 10. — 16. 4. INFORMACIJE: IZLETNIK ŽALEC Zastavljene naloge uresničene Krajevna skupnost Liboje je v preteklem letu veliko' naredila na področju komunalne ureditve kraja, pri napeljavi telefonov in izgradnji vodovodnih odsekov. Komunalna dejavnost je bila odvisna od samoprispevka občanov, katerih sredstva so bila namenjena izključno za te namene, saj je bila zgrajena vrsta cestnih odsekov, asfaltirana je bila cesta proti Košnici in Zabukovici, v novem naselju Liboj in iz spodnjih Kasaz proti Potočniku. Vložena so bila tudi znatna sredstva v cesto Porance, v popravilo ceste mimo Mirosana, dokončno pa je bila utrjena cesta v naselju Slovenski dol in proti Brnici ter rešeno odvajanje vode z jezera v Slovenskem dolu. Urejena je bila tu- di kanalizacija na mestih, kjer je voda uničevala cestišča. Največja pridobitev za kraj pa je vsekakor napeljava telefonskih priključkov, za kar so bila porabljena precejšnja sredstva, ki so jih v največji meri prispevali krajani sami, za glavni vod pa so prispevale delovne organizacije; Keramična industrija Liboje, Sadna drevesnica Mirosan, Zarja in Liko. Trenutno je v krajevni skupnosti 125 priključkov, na razpolago pa jih je še dvajset. Pri sprejemanju plana samoprispevka so vsekakor premalo upoštevali infrastrukturo objektov, ki služijo krajanom, to velja za izgradnjo turističnega doma na' Brnici, ki ima pomen za pospeševanje turizma v kraju, kot tudi sodobno ureditev Brnice, ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE PE VETERINARSKA POSTJA ŽALEC Vabilo za cepljenje psov proti steklini Na podlagi odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov, zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1989, (Ur. list SRS št. 43/88) je cepljenje psov proti steklini obvezno za vse pse, stare nad štiri mesece. Prav tako mora posestnik psa v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ali vsako drugo spremembo Veterinarski postaji Žalec. Neprijavljeni in necepljeni psi bodo pokončani. Zoper posestnike necepljenih psov in posestnike, ki niso prijavili zgoraj navedenih sprememb, bo uveden upravno-kazenski postopek pri sodniku za prekrške. Stroški cepljenja, znamke in vpisa v register znašajo 31.000 din, poravnati pa jih mora lastnik psa pri cepljenju. Da ne bo pomot pri vpisu v register, je treba navesti točen naslov in lastnika psa v primeru, da sami niste lastnik. Razpored cepljenja 6. 3. 1989 (ponedeljek) VRANSKO pri vet. amb. 8.00 BRODE pri Rovan 9.15 ČEPLJE pri Kladnik 9.45 PREKOPA pri gas. domu 10.00 GOMILSKO pri KZ 11.00 GRAJSKA VAS 7. 3. 1989 (torek) pri gas. domu 11.30 GOTOVLJE pri zad. domu 8.00 GOTOVLJE Jedert pri Nahtigal 8.45 GOTOVLJE Zalog pri Zupanc 9.00 Zg. GRUŠOVLJE pri Serdoner 9.30 SP. GRUŠOVLJE pri Hramec 10.00 PODLOG pri križišču 10.15 ROJE pri zbir. mleka 11.00 GRIŽE pri zbir. mleka 11.30 TEŠOVA pri Čvan 8.30 PRAPREČE pri Pistotnik 9.00 BRCE pri Homšak 9.30 LOČICA/Vransko pri Drolc Ivanki 10.00 ZAHOMCE pri Ukman 11.00 LIMOVCE 8. 3. 1989 (sreda) pri Ferme Mihi 12.00 KAPLA pri Kokole 8.00 TABOR pri KZ 9.00 LOKE pri Jelen 10.00 RUŠE pri Kramer 10.00 KALE v vasi 10.30 GORNJA VAS pri Stenovec 11.00 MARIJA REKA pri Vrban 12.00 pri Čeret 12.45 KAPLJA VAS pri Svet 14.30 LATKOVA VAS pri gas. domu 15.00 PREBOLD pri gost. Čmak 16.00 GORNJA VAS 9. 3. 1989 (četrtek) pri Ergot 16.45 PRELSKA pri kapeli 8.00 VINSKA GORA pri zad. domu 8.30 PIREŠICA pri Drev 9.00 JANŠKOVO SELO pri cerkvi 10.00 ČRNOVA pri Breci 10.30 STEBEVNIK pri uti 10.45 PODKRAJ pri Kutičan 11.00 PONIKVA pri zad. domu 11.30 STUDENCE pri kapeli 12.15 10. 3. 1989 (petek) ŠENTRUPERT pri Dvoržak 8.00 TOPOVLJE pri Završnik 9.00 KAMENČE pri Orehovec 9.30 BRASLOVČE 11. 3. 1989 (sobota) pri Vet. ambul. 10.00 POLZELA (prod. plina) pri Vaši 9.00 BREG pri Okorn 10.30 LOČICA pri Smrečnik 11.30 LOČICA Gmajna pri Srebočan 12.00 LOŽNICA pri gas. domu 8.00 VRBJE pri gas. domu 8.30 ŠEMPETER pri zad. domu 9.00 ŽALEC 13. 3. 1989 (ponedeljek) pri vet. postaji 10.00 HRAMŠE pri Pušnik 8.00 VEL. PIREŠICA pri Fervega 8.30 PERNOVO-Gorca pri vodovodu 9.00 PERNOVO pri gas. domu 9.30 GALICIJA pri zad. domu 10.00 ZAVRH pri ob. stroju 10.45 MALA PIREŠICA pri zbir. mleka 11.15 ARJA VAS pri zbir. mleka 11.30 DREŠINJA VAS pri Drev 12.00 LEVEC pri Strenčan 12.30 14. 3. 1989 (torek) MALE BRASLOVČE pri sušilnici 8.00 LETUŠ pri Rovšnik 9.00 DOBROVLJE pri Domu borcev 10.00 PETROVČE pri zadr. domu 15.00 KASAZE pri Arčan 16.00 LIBOJE pri Škoberne 16.30 LIBOJE-ZAGREBEN 15. 3. 1989 (sreda) pri Švare 17.30 DOBRIČ pri gost. Zabukovnik 9.00 ANDRAŽ pri Vaši 9.30 ANDRAŽ ( Podsevčnik) pri Satler 10.00 ZALOŽE pri Likeb 10.30 ZALOŽE pri Čede 11.00 16. 3. 1989 (četrtek) ZABUKOVICA pri gasil, domu 8.00 ZABUKOVICA pri Minervi 9.00 PONGRAC pri Žgank 10.00 PONGRAC pri Matijeve 10.30 ZAHOM pri Poteko 11.00 ZAHOM pri Pintar 11.30 MATKE pri Gasilcu 12.00 ŠEŠČE pri zadr. domu 13.0Q kjer so bile nekdaj skromne zidanice, danes pa se preusmerjajo. K razvoju Brnice pa prispevajo tudi »vikendaši«. Nikakor pa ne gre prezreti naporov krajevne skupnosti pri dopolnitvi vodovodnih priključkov v Košnico, do Štefančiča in proti sadni drevesnici Mirosan, kjer so dela še v teku. Vsega tega pa ne bi uresničili brez prizadevnosti posameznih članov krajevne skupnosti in delovnih kolektivov v kraju, ki so finančno podprli zastavljene naloge, kot tudi brez krajanov, ki so s prostovoljnim Prebold delom priskočili na pomoč, kjer je bilo treba. V krajevni skupnosti Liboje pa so si na področju komunalne dejavnosti, izgradnje objektov za splošne potrebe krajanov in delovnih kolektivov, za namestitev krajevne skupnosti in potrebe SLO zastavili nove naloge, za katere pa bo po vsej verjetnosti treba podaljšati samoprispevek. Za uresničitev hotenj in za lepši izgled kraja pa bodo v Libojah gotovo zanj, saj bo le tako kraj dobil podobo, kakršno si želijo, in s čimer bodo potrdili izpeljanko imena Jeraja, ki je »LEPO JE«. D. Š. Na zadnji seji v letu 1988 so se poveljniki in predsedniki gasilskih društev sektorja Polzela dogovorili, da bodo v letošnjem letu pripravili tečaj za izprašanega gasilca. Sklenili so, da bo le-ta potekal v prostorih Gasilskega društva Braslovče, od koder je bilo tudi največ prijavljanih slušateljev. Tečaj se je pričel sredi januarja in je potekal ob sobotah in nedeljah, po dogovoru pa tudi med tednom, obsegal pa je naslednja Vprašanje lesenih garaž na prepihu Takšne, kot so, ne sodijo v to okolje Na mestu, kjer je še pred leti bil kanal za odplake iz Tekstilne tovarne Prebold, v neposredni bližini blokovnega naselja, je tako rekoč čez noč zrastla veriga lesenih garaž, ki, z roko na srce, ne dajejo privlačnega videza. V zvezi s tem ne manjka komentarjev od uporabnikov, ostalih krajanov in prišlekov, ki jih pot vodi tod mimo. Sporne barake — garaže pa so vse pogosteje predmet razprav na sejah krajevne skupnosti. Zato smo se odločili, da vse to osvetlimo z različnih zornih kotov in pomagamo najti stik za ustreznejšo rešitev, ki bo zadovoljila želje in potrebe vseh prizadetih. Najprej smo potrkali na vrata krajevne skupnosti in o tej zadevi spregovorili s tajnikom KS Prebold Dušanom Fricem. Povedal je, da so o tem problemu že večkrat govorili na sestankih KS, nato pa je ta problem še poglobljeno osvetlil. Istočasno je bilo z izgradnjo blokovne soseske II. zgrajenih le nekaj vrstnih zidanih garaž, kar nikakor ni zadovoljilo potreb stanovalcev. Tudi z gradnjo novih stanovanjskih blokov to ni bilo rešeno, zato so stanovalci samoiniciativno, po načelu: znajdi se kot veš in znaš, začeli s postavljanjem lesenih garaž, ali po videzu sodeč barak, in tako zaščitili svoje avtomobile pred vremenom in krajami. Gledano z njihovega stališča jih je moč razumeti, vendar bi se bilo potrebno stvari lotiti bolj organizirano, sprejemljivo za okolje ter kritično oko vseh tistih, ki jim je kaj do lepšega bivalnega okolja. Stališče sveta KS in vaškega odbora je, da postavitev takšnih barak ni primerna zaradi zunanjega videza Soseske II. in celotnega Prebolda in da je potrebno najti ustreznejšo rešitev. To pa je gradnja zidanih vrstnih garaž, ki se bodo skladale z okoljem in dajale lepši videz stanovanjski soseski in Preboldu kot celoti. Lep primer dobrega dogovarjanja in ustrezne rešitve so vrstne garaže pred blokom 11 a in b v centru Prebolda. Na ta problem postavljanja lesenih barak je bil opozorjeni že tudi urbanistični inšpektor pri SO Žalec, vendar do sedaj ni bilo v tej smeri še nič storjenega. »Tako torej predstavnik krajevne skupnosti. In kaj menijo o tem postavitelji teh spornih barak? Dva izmed njih na to odgovarjata: VEHBIR SULJANOVIČ — »Vsi, ki imamo tu garaže, vemo, da niso v ponos ne nam ne kraju in okolju, v katerem živimo, vendar smo bili to prisiljeni storiti, ker ni bilo ustreznejše rešitve, smo se odločili za »črno gradnjo« in začasno poskrbeli za svoje avtomobile, ki so bili izpostavljeni tatovom. Zavedamo se, da jih bomo morali morda že jutri podreti, zato tudi niso takšne kot bi bilo potrebno. Mislim pa, da je večina nas pripravljena iti v drugačno rešitev, če nam bodo pristojni to omogočili. . .« Enakega mnenja je tudi FRANC BERGLEZ, ki med drugim pravi: »Odločitvi, da si postavim garažo, je predvsem botrovalo dejstvo, da se pojavljajo kraje in vlomi v avtomobile. Vem pa, da bi tudi moralo ob tem postavljanju biti več dogovarjanja glede velikosti in videza barak, saj bi tako bistveno manj bodle v oči. Tako jaz, kot večina, če že ne vsi, pa smo za to, da problem drugače rešimo. Glede na neizkoriščen prostor bi lahko prišlo do urbanistične rešitve in izgradnje zidanih garaž, seveda pa v razumnih finančnih mejah, saj so denarnice vedno bolj prazne, kar je še dodaten razlog, da zaščitimo svoje avtomobile. Sem za drugačno rešitev, samo da nam dajo ustrezna dovoljenja . . .« Da bi bila slika popolnejša, smo zaprosili za mnenje tudi urbanističnega inšpektorja Marjana Strozaka, ki je o tem povedal: »Moja dolžnost je, da postopam po zakonu. To pa pomeni, da jih opredeljujem kot črne gradnje, ki nimajo lokacijskega dovoljenja oz. ustreznih potrdil. Konkretna rešitev iz moje strani, pri čemer nimam nobene izbire niti možnosti, je, da ukrepam skladno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, kjer 73. in 74. člen tega zakona predvidevata določene ukrepe, in sicer takojšno ustavitev gradenj, in če se ne dobijo ustrezna dovoljenja, odstranitev le-teh. Ta možnost je dana najprej investitorjem oz. lastnikom prostora, če pa tega ne storijo, inšpekcija poskrbi za odstranitev na podlagi izvršbe oz. skladno 'o splošnem pravnem postoku za izvršbo. Pod te sankcije zapadejo tudi vsi objekti, ne glede na to, kdaj so bili zgrajeni, če nimajo ustreznih dovoljenj.« Dopolnilo k rešitvi tega problema pa smo poiskali še pri Jožetu Goliču, sekretarju sekretariata za urbanizem in varstvo okolja, ki je nakazal možnosti za rešitev tega problema. Med drugim je povedal: Zazidalni načrt za to območje blokov v Preboldu ne predvideva izgradnje garaž. Še zlasti pa ne takšnih, kot so sedaj. Rešitev vidim v tem, da se spremeni zazidalni načrt, v katerem se predvidijo garaže, njihova postavitev in način izgradnje, da se bodo tudi arhitektonsko povezale z okoljem. Pobudo za to lahko da krajevna skupnost, ki tudi sproži postopek za spremembo. Seveda pa je potrebno v letnih planih občine zagotoviti sredstva in planirati spremembo zazidalnega načrta ...« Ustrezne rešitve so dobrodošle in upamo lahko, da bo tako tudi v tem primeru. D. Naraglav Braslovče Tečaj za izprašane gasilce področja: organiziranost in delovanje gasilskih društev, osnove prve medicinske pomoči in CZ, osnove gorenja in gašenja, gasilsko preventivo in taktiko, gradbeništvo in gasilsko tehniko. Tečaja se je udeležilo 45 tečajnikov, ki so ob zaključku vsi uspešno opravili preizkus znanja in s tem dobili naziv izprašanega gasilca. L. Hribernik Dežurstvo na vodovodu Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec: od 20. do 27. 2. 1989 Bogdan PANTNER, Polzela 208 od 27. 2. do 6. 3. 1989 Marko DOLINAR, Griže 35 od 6. do 13. 3. 1989 Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e od 13. do 20. 3. 1989 Tone JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097 od 20. do 27. 3. 1989 Jakob OLIP, Pongrac 21 Opomba: dežurni se nahaja v DO Komunala Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik pri sedežu DO. Član Francoskega društvš prevajalcev v Parizu vpisuje v začetni in nadaljevalni pouk francoskega jezika. Telefon: 714-343 Izolacije servis zamrzovalnikov Po več letih delovanja izolacija vašega zamrzovalnika dotraja. Zamrzovalnik začne točiti, rositi in od zunaj ledeneti. Kvalitetno in z garancijo vam napako odpravi servis zamrzovalnikov Pajek Viktor, tel.: (062) 305-150 ali 413-606. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka IVANA ČULKA iz Glinja pri Braslovčah se prisrčno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, za maše in cerkvene potrebe ter izrekli sožalje. Posebna hvala duhovniku za tople besede in opravljen obred in govorniku KS Braslovče. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoča žena in sin Ivan z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MAKSA SEDOVNIKA iz Lipja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter poklonjeno cvetje. ' Posebna hvala bolniškemu osebju bolnišnice v Topolšici, sosedom za pomoč, KO ZB Vinska gora, KO Društva invalidov Vinska gora, govornikoma Viherju in Drevu za poslovilne besede, pevskemu zboru, sodelavcem iz TT Juteks Žalec in Gorenje TOZD ZHT iz Titovega Velenja, duhovnikoma Krašovcu in Vi-demšku za opravljen obred in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Fanika, hči Marijana in sin Martin z družinama, sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo Povejte sestre, bratje, ati ni najlepša vseh besed, kar jih pozna naš svet, beseda MA Ti, ki hoče več, kot more dati. OB OBLETNICI MAMINE SMRTI Boleče se spominjamo 4. marca, ko nas je v globoki žalosti zapustila mama, stara mama in babica FANI ZAGORIČNIK, roj. VOGRIN V naših srcih živi z nami; toda pesem, ki jo je tako ljubeče vtkala v naš spomin, ne najde prešernosti. Preblizu je spomin na njeno brezmejno razdajanje in srčnost. Hvala vsem, ki z lepo mislijo spremljajo naše občutke. Hvaležni otroci ZAHVALA Ob smrti MIHAELA PIRCA se najlepše zahvaljujemo DO Garant Polzela, GD Parižlje-Topo-vlje, pevskemu zboru iz Braslovč, govornikom, Zvezi borcev, Društvu upokojencev ter duhovniku za opravljeni obred. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ali kako drugače sočustvovali z nami. Družina Bršek iz Pariželj ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete FRANJE KRUŠIČ iz Žalca iskrena hvala vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Vsi njeni Prometne nezgode Dne 14. januarja je okoli 13.20 v križišču žalske obvoznice in gotoveljske ceste v Žalcu voznik os. avtomobila CE 185-780 Jožef MANDELC, 65 let, iz Žalca izsilil prednost vozniku KR 161-039 Cirilu LAZARJU, ki je vozil iz smeri Šempeter. V trčenju je bil huje poškodovan voznik Lazar, laže pa so se poškodovali: voznik Mandelc in sopotniki Božidar SLAPŠAK in Frančiška MEDVED. Dne 15. januarja se je okoli 3. ure zgodila nezgoda v Vinski gori, kjer je voznik os. avtomobila KP 149-844 Josip ARNUŠ, 28 let, iz Kopra, zaradi prevelike hitrosti zapeljal s ceste in trčil v drevo. Na vozilu, ki je bilo najeto pri RENTA-carju, je nastala velika materialna škoda, voznik pa je kraj nezgode zapustil. Na magistralni cesti v Črnovi je 18. januarja okoli 11. ure voznik os. avtomobila BI 708-04 Usnja DEMIROVIČ, 27 let, iz Bihača v blagem ovinku zaradi prevelike hitrosti zapeljal v levo, kjer je trčil v nasproti vozeči os. avtomobil LJ 400-568 Miča MAKSIMOVIČA, nato pa še v os. avtomobil CE 246-801 Stanka DŽIDA. V trčenju so bili laže poškodovani voznik Demirovič in Sopotnik Mesad Mešič ter Stanko Džido. Na vozilih je nastala velika materialna škoda. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa je 20. januarja ob 18.35 na lokalni cesti Vrbje—Žalec voznik os. avtomobila CE 122-091 Čedomir BRECL, star 39 let, iz Liboj, zapeljal v levo in trčil v kolesarja Venčeslava STROPNIKA in ga zbil s cestišča. Voznik je sicer zaustavil in poškodovanca pogledal, nakar pa se je odpeljal dalje, vendar so ga miličniki še isti dan izsledili. Prehitra vožnja v Vinski gori je bila vzrok za prometno nezgodo, v kateri je voznik os. avtomobila CE 202-274 Martin ĐROBEŽ, sta 23 let, iz Vrbja pri Žalcu, pri vožnji po klancu navzdol po desni strani hotel prehiteti vozilo CE 219-737 Boštjana STRNIŠE, ki je zavijal levo, vendar je Drobež pri tem preveč zapeljal na bankino, od koder ga je odbilo v Strniševo vozilo. V trčenju se je voznik Drobež laže poškodoval, na vozilih pa je nastala večja materialna škoda. Dne 2. februarja je v zgodnjih jutranjih urah na magistralni cesti v Drešinji vasi voznik osebnega avtomobila CE 223-578 Zvonko GUNDELJ, star 32 let, iz Pregrade, zapeljal v obcestni jarek, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik se je pri tem laže poškodoval, sopotnik JOŽE KORES pa huje. Dne 3. februarja je ob 5.55 na lokalni cesti, ki vodi iz Braslovškega jezera proti Braslovčam, Helena PLASKAN, 39 let, iz Braslovč, vozila po levi strani vozišča in pri tem s kolesom zadela peško Jožefo VODOVNIK, pri čemer sta obe padli po vozišču, peška pa se je pri tem hudo poškodovala. Dne 4. februarja je v bližini naselja Šempeter ob 22.40 voznik os. avtomobila CE 200-874 Milan SAJNKER, 23 let, iz Zadobrove pri Celju zaradi prevelike hitrosti zapeljal z vozišča na travnik, kjer je trčil v drevo. Voznik je padel iz vozila in se pri tem hudo poškodoval. Dne 12. februarja je okoli polnoči v križišču magistralne ceste in lokalne ceste v Veliki Pirešici voznik os. avtomobila CE 243-659 Vili KODRIČ, star 18 let, iz Celja vozil po lokalni cesti iz Ložnice proti V. Pirešici, v križišču magistralne ceste pa je zapeljal v jarek, kjer je vozilo obstalo. Voznik in sopotnici Marjeta KOLENC in Sandra RAMŠAK so se laže poškodovali, ugotovljeno pa je bilo. da je voznik vozil pod vplivom alkohola. Kazniva dejanja V noči na 18. januar je bilo vlomljeno v garažo Ivana KOLŠKA v Andražu 74, od koder je bila ukradena kotna brusilka Bleck-Decker zelene barve >s črnim ročajem- in komplet ključev gedore, znamke Unior Zreče v rumeni škatli. V noči na 23. januar so brezobzirni vandali na magistralni cesti med gostiščem Štorman in Šempetrom poškodovali več prometnih znakov in polomili količke za sneg in obcestne smernike. Dejanje je bilo ponovljeno še v noči na 4. februar na relaciji Dolenja vas—Polzela, ko je bila poškodovana prometna signalizacija. Dne 24. januarja je bil med 7. in 8. uro zjuraj iz osebnega avtomobila Stanka HRIBERNIKA, parkiranega nasproti bencinske črpalke v Žalcu, ukraden avto-ra-dio-kasetofon v vrednosti okoli milijon dinarjev. Dne 26. januarja so prodajalci na oddelku tekstila v veleblagovnici Name v Žalcu zalotili pri poskusu kraje S. H., rojeno 1966, iz Celja. Osumljenko so pridržali do prihoda miličnikov, ki bodo proti njej podali kazensko ovadbo. V januarju sta bila iz hodnika stanovanjskega bloka na Polzeli 207/b ukradena gasilna aparata na prah. V času od 23. do 28. januarja je bilo vlomljeno v podružnično cerkev v Pod-vrhu. Storilec je razbil steklo, prišel v notranjost in odnesel več predmetov zgodovinske vrednosti. V noči na 4. februar sta bila z gradbišča v Gotovljah iz dveh traktorjev, last Hmezad-Grames, ukradena akumulatorja in šipa zadnjega dela kabine. V noči na 6. februar pa je neznani storilec iz osebnega avtomobila Avguta BOLČEVIČA, parkiranega pred stanovanjskim blokom v Žalcu, Heroja Stanega 6, ukradel iz nezaklenjenega rezervoarja okoli dvajset litrov super bencina. J PRODAJALNA KOS v Dan mine — darilo ostane! ZORKA KOS SOSESKA 5 ŽALEC TEL : 06.1 711 350 Za vas smo se potrudili, da vam olajšamo izbiro daril za 8. marec. Zaupajte nam in nas obiščite. SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC Mtvampai ttMap nižje cene živila, pijače, čistila, pralni praški, tekstil VSEM ŽENAM IN DEKLETOM ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK 8. MAREC — DAN ZENA Možem in fantom priporočamo izbor daril v naših prodajalnah! 100 let Julijane Kač Naša najstarejša občanka Pri Palirjevemu Juliju in Marici na Polzeli so imeli v ponedeljek, 13. 2. velik praznik. Maričina Julijana Kač je praznovala stoti rojstni dan. Poleg domačih in sorodnikov so ji ob tej priložnosti prišli čestitat tudi predstavniki Polzela-nov: Stanko Novak, predsednik skupščine KS; Slavko Resnik, predsednik sveta KS; in Danica Antloga, tajnica KS. Obletnice, posebno še tako visoke kot je Julijanina, so kot nalašč za obujanje spominov. Še posebno prijetno je če je tisti, ki jih obuja, še tako dobrega spomina in zna lepo pripovedovati kot to zna Julijana. Posebno časov svoje rane mladosti in poznejših zrelih let se rada spominja. Povedala je, da se je rodila na Polzeli v kmečki družini. Z delom se je zgodaj spoznala in ostalo je njen zvesti spremljevalec vse življenje. Rodila je dve hčerki. Starejša — Hedvika se iz izseljeništva, kamor jih je pregnal okupator med prvimi, ni vrnila, tam si je ustvarila družino in nov dom. Moža pa je Julijana izgubila v Mauthausenu, Z Marico sta ostali skupaj tudi potem, ko se je poročila in tudi sedaj so skupaj. V teh dolgih letih se je nabralo mnogo lepega in hudega. Šele zadnjih nekaj let ji vidneje peša zdravje. Pa, kot nikoli, se tudi zaradi tega ne pritožuje. Pravi, da njena leta, boleče noge, slab sluh in podobno pač sodijo skupaj. In kakšen je njen recept za dolgo življenje: pridno delo, skromno življenje in čim manj sekiranja. Številnim najlepšim željam, namenjenih Julijani za stoti rojstni dan, pridajmo še mi svoje. Bodite zdravi in na svidenje drugo leto! TONE TAVČAR « ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC VELIKO PRESENEČENJE OB DNEVU ŽENA Ponujamo vam nekaj posebnega: ZLATO OSMICO Vsak, ki bo svoji najdražji izbral darilo v vrednosti nad 250.000 din, bo nagrajen z ličnim zlatim obeskom, ki prinaša srečo — zlato osmico Pridite ponjo od 1. do 8. marca. POHITITE, ZLATA OSMICA JE IZ KOVINE, KI JE NI DOVOLJ ZA VSE! obvestila obrestne mete novosti Sprememba mejnih zneskov pri poslovanju s čeki in hranilno knjižico Tekoči račun: • spodnji mejni znesek na posameznem čeku je 15.000 dinarjev, • zgornji mejni znesek čeka za plačilo blaga in storitev pri brezgotovinskem plačilu je 300.000 dinarjev, • zgornji mejni znesek za dvig gotovine na pošti, SDK in v enotah drugih bank je 150.000 dinarjev; • zgornji mejni znesek za dvig gotovine pri temeljnih bankah Ljubljanske banke izven SR Slovenije je 300.000 dinarjev, pri temeljnih bankah Ljubljanske banke s sedežem v SR Sloveniji pa 500.000 dinarjev. ' Hranilna knjižica • s hranilne knjižice na ime lahko v vseh enotah Ljubljanske banke dvignete vse prihranke, • v enotah drugih bank, na pošti in SDK je mogoče, s hranilne knjižice na ime dvigniti dnevno do 300.000 dinarjev, več pa po primerjavi stanja z matično enoto. /O ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve nama Smučarska oprema 6 obrokov brez obresti in brez pologa do konca februarja v Veleblagovnici Nama Žalec in Prodajnem centru Nama Levec FOTOKRONIKA KMETJE SE UČE NEMŠKEGA JEZIKA. Znanje tujih jezikov postaja nuja sodobnega časa in pri TZO v Šempetru so se odločili, da pripravijo tečaj nemškega jezika. Kar 36 mladih kmetov se je odločilo, da se vključijo v tečaj, ki ga vodi profesorica Karmen Lesar, poteka pa trikrat tedensko v dveh skupinah. Ker imajo kmetje pozimi več časa, so se odločili za strjeno obliko dela. Polovico stroškov tečaja bo poravnala Kmetijska zadruga Savinjska dolina. T. TAVČAR Predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik je konec minulega meseca pripravil sprejem za duhovnike žalske občine. Poleg njega so se tradicionalnega srečanja udeležili tudi predsednik IS občine Anton Bratuša, predsednik OK SZDL Milan Zupanc, sekretar OK ZSMS Janko Kos in Jože Kučer, tajnik komisije za verska vprašanja pri SO Žalec, ki je označil medsebojne odnose v občini za dobre, s tem da so vsa odprta vprašanja v odnosih med cerkvijo in družbo reševali sproti. Na sliki: Med pozdravnim govorom predsednik SO Žalec Ludvika Semprimožnika. T. TAVČAR Krajani ceste na Lavo v Žalcu se hudujejo nad fekalijami, ki se občasno pretakajo po bivši Godomlji. Lani jim je dvakrat zalilo vrtove in dvorišča, nihče pa jim ne površne škode. ima zelena trgovini veliko izbiro blaga V MESECU FEBRUARJU NAKUP VSEH IZDELKOV NA OBROČNO ODPLAČEVANJE! Ob nakupu televizorja: brezplačno svetovanje pri izboru najprimernejšega antenskega sistema — NA VAŠEM DOMU!